Spominu lvana Šašlja Niko Županič Kakor z dnevi in tedni v letu smo se sreča vali z raznimi poročili in spisi Ivana Šašlja v naših revijah in dnevnem časopisju. Trajalo je to od L 1880 do njegove smrti 1944. Ivan Šašelj torej celih 64 let ni odložil peresa, ki je vestno beležilo stanje termometra in barometra, razne vre- menske pojave, odhod in prihod ptic, življenje gozdnih živali, gibanje ljudstva, odkritja starin, zlasti pa narodne pesmi in pravljice, ljudske šege in navade, pristne in krepke izraze, reke in pregovore itd. Pokojnik je bil neutruden zbiratelj slovenskega narodnega blaga, ki ga je obelodanil in otel pozabljenju. Bil je tipičen etnograf-zbiratelj, ki ni pokazal ambi- cije, da bi postal etnolog — a ga bo slovenska znanost kljub temu ohranila v trajnem in častnem spominu zaradi njegove marljivosti in vztrajnosti. Seznanimo se najprej z njegovim življenjem, da bomo videli, v kakih okoliščinah se je gibal ter vršil poleg stanovskih dolžnosti svoje amatersko- znainstveno delo. I. g. se je rodil v Mokronogu na Dolenjskem ^ne 13. majnika 1859. Njegov oče je bil hišni posestnik in pek, novosel iz Borovelj na Koroškem. Ljudsko šolo je obiskoval doma in v Ljubljani, gimnazijo pa je dovršil v Novem mestu, kjer je opravil tudi zrelostni izpit (1879). Kot abiturient je izkopal v Pričinski hosti pri Mokronogu 4000 rimskih novcev, o katerih se je mnogo govorUo in daleč naokoli pisalo. To je napotilo mokronoškega brezposelnega občinskega tajnika Jerneja Pečnika, da se je začel zanimati za prazgodovinsko arheologijo. Dasi kmečkega rodu, je imel prirojen dar, da je znal na terenu izvohati starine. Ker pa J. Pečnik ni imel nikake arheološke predizobrazbe, je znanstveno morda več škodil kakor koristil. I. Š. se je odločil za bogoslovje in je dovršil bogoslovne študije v ljub- ljanskem semenišču 1. 1883. Po novi maši je dobil kaplansko mesto v Šempetru pri Novem mestu (do 1. 1885). Potem ga je dobra usoda zanesla na Belokranjsko, v malo privrško župnijo Adlešiče, kjer je postal duhovni pomočnik obolelemu župniku Lavoslavoi Gorenjcu — Podgori- čanu, ki je bil sam zbiralec narodnih pesmi, poznavalec češke, poljske in ruske literature ter tedaj najplodovitejši prevajalec romanov in povesti iz sevemoslovanskih jezikov. Škoda, da sta se ti dve rodoljubni duši že po nekoliko tednih za večno ločili. L. Gorenjec je umrl namreč že 19. sve- čana 1886 za vodenico. Njegovemu zdravju so nemara škodili tudi pogosti obiski vinske kleti pri »Perinjaku« onstran Kolpe, kjer sta on in učitelj Matevž Grm v lepem razgovoru in pri pesmi uživala imenitno starogorsko črnino iz Bogovcev pri Kuničih. Ko bi bila L. Gorenjec in I. Š. dlje časa živela drug ob drugem, bi bila blagodejno in oplajajoče vplivala drug na drugega. L. Gorenjec je bil namreč umetniško vsekakor bolj probujen in je imel širše duševno obzorje kakor mladi kaplan I. Š., medtem ko je imel le-ta bistro oko za opazovanje prirodnih in narodopisnih pojavov ter trdno voljo do dela in reda, zato pa nič kaj posebnega pisateljskega Poročila 127 daru. I. Š. je ibil treznega duha, ekonom v vsakem pogledu, ki je vedel, koliko in kaj sme popiti, kdaj mora vstati, kdaj počivati, in Je imel raz- deljen čas, kdaj in kako se ima delati. Redko je potreboval zdravnika, bolezni se je varoval z dieto in domačimi rožami, ki jih je poznal iz knjig in iz nasvetov starih žensk. Na zunaj je bil bolj nizke postave, polnega, prijetnega obraza, temnokostanjevih las, rjavih oioi in dobrih del. Svojemu stanovskemu predniku L. GoTenjcu je postavil železen nagrobni spomenik, posadil cve-tlice na njegov prerani grob, ki ga je obnavljal na vseh svet- nikov dan skozi vseh 36 let, to ise pravi, vso dobo svojega adlešičkega župnikovanja (do 5. majnika 1922). Po njegovem odhodu je grob ostal pust in so ga morda tudi že prekopali. Od L. Gorenjca je prevzel I. Š. pohištvo in biblioteko ter gospodinjo Franco Lavričevo, sestro avstrijskega podmaršala Ivana Lavriča Zaplaskega (1850—1941), ki mu je pridno delala in zanj skrbela tja do prve svetovne vojne. Sledila ji je domačinka, Adlešičanka A. S., ki mu je podarila hčerko Anico. Tako se je I. Š. krvno zvezal z Belo Krajino. Otroka je nekoliko izšolal in ga spravil do kruha. Menda je bilo ravno pričakovanje rojstva tega otroka vzrok, da je I. Š. nenadoma stopil v pokoj, četudi ga je škof Jeglič posebno čislal in mu baje že napisal dekret za dekana v neki do- nosni dekaniji. Od 30. sušca 1922 do svoje smrti je I. Š. kot upokojenec pomagal v dušnem pastirstvu in v šoli v Št. Lovrencu ob Temenici na Do- lenjskem. Tu so mu ob njegovi sedemdesetletnici rojstva, v majniku 1929, njegovi prijatelji (pesnik Fr. Neubauer, J. Rome, A. Oblak, N. Zupanič, S. Vurnik) priredili skromno slavnost. Tedaj je napisal I. Š. na prošnjo, uredništva »Etnologa« prvi del svoje avtobiografije in bibliografije (»Etno- log« III, 73—86), M jo je nadaljeval ob svoji 75-letnicI (»Etnolog« VII, 139—145), ob svoji 804etnici (»Etnolog« XIII, 128—139) in ob svoji 85- letnici (»Etnolog« XVII, 114—118). Meseca avgusta 1943 je še čil in zdrav slavil jubilej biserne maše, a pozimi 1943—44 je začel hudo bolehati — menda na mehurju —, tako da je iskal zdravniške pomoči v Ljubljani. Po vrnitvi v Št. Lovrenc je umrl (15. X. 1944). Pogreb je izivršil prodekan Hinko Povše ob prisotnosti okoliške duhovščine. Okoli novega leta 1886 je prišel I. Š. ua Belokranjsko, v svojevrstno deželico z milim podnebjem, v deželico grozdja in breskovega cvetja, kjer so živeli pohlevni in mehkosrčni, v občevanju ljubeznivi in zelo gosto- ljubni ljudje, saj pravi adlešički pregovor: gost v hišo — Bog v hišo. Adlešičko župnišče res ni veliko in župnikovi dohoidki so skromni, vendar so se prijatelji radi shajali tu v bližini častitega starega gradu Poibrežja — Freyenthum (tedaj lastnina barona Apfaltema), medtem ko Je I. Š. v povračilo zahajal k sosednim župnikom v goste. Saj vina mu ni bilo treba kupovati, ker ga Je dobil toliko za »biro«, da je lahko kril potrebo. Holma Velika Plešivica (366 m) ter Priložnik sta dajala prijetno rdečo kapljico, pri kateri se je dalo dolgo sedeti in prijetno kramljati, ne da bi 'bili gostje 128 Poročila težko vinjeni. Največ so zahajali k Šašlju: viniški župnik Jure König, semiški dekan A. Aleš (prijatelj Janeza Trdine), domači učitelj M. Grm, okrajni glavar V. Parma, s hrvatske strani pa kunički župnik Bosek, učitelj M. Jurmič, J. Belavič, in včasih Pavel pl. Leder, arhidijakon iz Podlipnika, ki je imel sina in tri krasne hčerke. Hrvatski katoliški župniki so imeli namreč že od srednjega veka sem po tradiciji ilegitimne žene in okoli župnišča so veselo skakali njihovi otroci, ne da bi narod to zameril, ker je bil tega vajen. To so bili še tisti časi, ko' na Hrvatskem še ni bilo zagre^bškega nad- škofa Posiloviča in v Sloveniji še ni deloval škof A. B. Jeglič, podprt z doktrinami prebujenega katolicizma in pretirano strogo etiko, ki jo je širil Anton Mahnič v svojem »Rimskem katoliku«. Pozneje se hrvatski župniki niso več pojavljali v družibi svojih ljubic in otrok po slovenskih farovžih ob Kolpi. Celo metliški prost Franc Dovgan (1831—1923), stoprocentni kavalir, ki je znal ves Dantejev poem »Divina Commedia« na pamet, je moral razumeti duha časa in se mu deloma ukloniti. Vsekakor je zašel L Š. s svojim prihodom v Belo Krajino v povsem drugo družabno osredje in drugačen okoliš, nego ga je bil navajen poprej na »Črnem KTanjskem« v Ljublj;ani ali v Šempetru pri Novem mestu. Ce si v duhu predstavimo Belo Krajino še pred 50 in 60 leti, ki je bila tedaj na zunaj res bela in je nosila v duševnem in narodno-kulturnem pogledu pečat jugovzhoda, potem ni čudno, če je začel L Š. opazovati ljudstvo in prisluškovati govorici svojih župljanov. Četudi je začel že prej pisati kot poljuden zgodovinar in kronist, vendar lahko trdimo, da so mu vprav bogata belokranjska narodna obrt in umetnost, narodne pesmi in ljudske navade potisnile pero v roko, da je navdušen zbiral in beležil narodno blago. Najprej je priobčeval narodno blago in pravljice po raznih slovenskih listih in časopisih, potem pa je leta 1906 izdal prvo knjigo »Bisernic iz belokranjskega narodnega zaklada«,* kateri je čez tri leta sledila druga z reprodukcijami fotografij belokranjskih tipov in noš (1909). Vredno je ponoviti, kar piše v uvodu te II. knjige: »Tu podajem dragim Belokranj- cem II. zvezek ,Bisernic'. Ker so sprejeli Belokranjci I. zvezek ,Bisemic' tako navdušeno in so ga skoraj vsi slovenski listi ocenili prav laskavo, vzpodbudilo me je to, da nadaljujem z naibiranjem tako zanimivega belo- kranjskega blaga. Ta zvezek se pa nekoliko razlikuje od prvega. Medtem ko sem skoraj vse gradivo prvega zvezka nabral in zapisal sam, so malo- dane vso vsebino tega zvezka nabrali in zapisali moji župljani. Zato sem pa tudi pustil pri pesmih, pripovedkah in pravljicah vse jezikovne poseb- nosti, kakor so jih zapisali zapisovalci.« Da so kmetje sami zapisovali narodne pesmi, pregovore in pravljice, ni mogoče popolnoma odobriti, ker so se pred 50 leti podeželani še borüi s črkami in pismeno niti približno niso * Bisernice iz belokranjekega narodnega zaklada. I. V Adlesičih nabral Ivan ŠaSelj. Založilo »Katoliško tisk. društvo v Ljubljani«. Tisk. J. Krajec nasi, v Rudolfovem. Cena 1 krona. 1906. Poročila 129 mogli označiti glasoslovnih posebnosti narečja. Belokranjski kmet pa tudi rad primeša svoji pristni govorici dolenjšoino ali knjižni jezik, če govori z gospodom, da se pokaže nekam naprednega in izobraženega in izpriča, da se je v šoli in cerkvi nečesa naučil. Če kmetje sami zapisujejo narodne pesmi in pripovedke, po navadi ne podajo nobene razlage in nobenega pojasnila ali tolmačenja starih, tujih ali fosilnih besed. Kdor vodi folklo- ristično zbiranje, mora vedno iapraševati in pisati komentarje in pripombe. Baš tega pri 1. Š. pogosto ni. Res je, da ima pri I. B. in II. knjigi Bisernic kot dodatek »Slovarček« in »Tolmač neznanih besed«, kljub temu pa se dobe pri posameznih pesmih nepojasnjene in neraztolmačene besede. Da navedemo primere: V uvodu piše, da si iz njegovega »Slovarčka« lahko razložimo belokranjska krajevna imena Drag a tuš, Tuševdol, Da- me 1 j — teh besed pa ni v njem! — Cibore, belokr. m ü d a č e razlaga I. Š. iz adj. moder, torej mudrace = modrače, kar ni pravilno, ker veže ime sadu za njegovo barvo; pač pa bo pravilno, če izvajamo ime iz nje- gove oblike stsl. a\ a testicula, nsl. moda, »die Hode«, sh. mudo, big. nitdo, pLm^dca »Nieren«. — Kača (Bisernice I, 285) nima nikake etimološke zveze s »pikačo«' in pikanjem, ker je ta koren celo predindo- evropskega, pelazgijskega izvora. — Krasna narodna romanca »Vila iz- podrine pravo ženo« (»Bisernice« I, 38—39) se začne takole: Mjesec kala iz Carigrada. Za njim kala ta danica zvezda, ta tdaiiioa, božja aprovodiiica, ki sprovaja grade Ivanove. Slovensiki bralec se začudi nad obširnim geografskim obzorjem belokranjske tradicije, ki pozna daljni in bajni Carigrad, »očeta sveta«. Obenem pa se začuti neprijetno zadetega, ker ne ve, kaj pomeni mjesec kala. I. Š. besede kalati v slovarčku ni pojasnil. Težko, da bi tudi današnji Belo- kranjci vedeli njen pomen. Treba se je napotiti proti jugovzhodu in iskati pomena glagola kalati, ker slov. kalati, -am, v. impf, »spalten« v zvezi z mesecem ne bi imelo smisla. Najbrž je tu pomisliti na hrv. kalati, käläm »demittere« spustiti (z visokega na nižje), pogosto kot mornarski izraz o jadrih, ital. calare; od XV. stol. po zapadnih krajih (Rječnik Hrv. ili Srpskog jezika, dio VI, 415). Torej: mjesec kala = mesec tone, mesec pojemlje, mesec medli. Če je naše tolmačenje pravilno, potem kaže Šašljev zapis tega verza v naši pesmi, ki je vsa v desetercu, da Šašelj ni dobro prisluhnil narodnemu pevcu in da se mora ta verz pravilno glasiti: Mjesec kala izza Carigrada, sicer bi manjkala strofi ena stopica in bi bil stavek brez smisla. To kaže, da je pesem nastala tam, kjer se ljudje ukvarjajo z ladjarstvom, z jadranjem — v Hrvatskem Primorju, od koder je našla pot med belo- kranjske Adlešičane, če je ti niso sami prinesli s seboj nekoč v XVI. stol. Mora se reči, da je I. Š. nedostajalo znanstvene osnove in erudicije, ker ga pri nabranem delu ni zanimala primerjava z enakimi in podobnimi . 9 130 > Poročila pojavi v soseščini, če se že ni domislil, da bi iskal variant v daljavi. En sam kilometer daleč od adlešičkega župnišča živijo onstran Kolpe ikavski Hrvati, 2 km daleč pravoslavni Srbi ijekavci-štokavci, došljafci iz Herce- govine, in 6 km daleč belokranjski Poljci, ki po govoru in noši pripadajo centralni (metliško-črnomaljiski) belokranjski skupini. Že v tem majhnem krogu se dado izvesti imenitne primerjave s stališča izgovora, tradicije, mentalitete, gradnje poslopij itd. Prvotne adlešičke narodne pesmi, ki so skoraj iste kakor v Pretoki in na Vinici, govore za to, da so prišle hkrati s svojimi nosilci z ozemlja med, Uno—Kvarnerom—Kolpo, torej iz visoke ali goTske Hrvatske. Kako neugodno je urejati narodno blago, če so ga zapisali neuki kmetje z okorno pisavo, nam kaže tudi neki primer iz J. Glonarjevega dodatka Slov. nar. pesmim I (»Etnolog« X—XI, 223—224), kjer se glase zadnje tri vrstice prve kitice narodne balade »Sestra ubije brata«: Kaj bi mogel Jure obed obedovati, to se začne s sestrico igrati: Ajamusesem mulomalula! Kaj pomeni ta Ajamusesem in kaj mulomalula? Tako zveri- žena primera spominjata na nerazrešene besede orientalske klinaste pisave; če pa nestvor pametno razčlenimo, dobimo: A ja mu se sem... Mislim, da ne bomo zgrešili, če rečemo, da mulomalula pomeni = milo molila; torej ves verz: . - A ja mu se sem m lilo molilna! Seveda pristavlja J. Glonar v opombi: »Iz okornega zapisa v Barletovi zbirki« (»Etnolog« X—XI, 227). Za J. Barleta je zbiral in zapisoval na- rodno blago v Gribljah kmečki fant Matiček Tot ar (rojen 1873), sedaj kmet (farmer) v državi Texas v USA, ki je bil talentiran mladenič ter gotovo ni zapisal zgoraj omenjene balade. O njem se bo več povedalo eventuelno pri obravnavi folklorističnega delovanja Janka Barleta v Beli Krajini. Pa tudi tam, kjer je I. Š. sam zapisoval, je večkrat pustil nejasne in nesmiselne besede in verze pri miru ter objavil pesem brez poskusa pojasnitve. V »Slovanu« III, 379 je objavil pod naslovom »Belokranjske narodne pesmi« tudi balado o Kraljeviču Marku in njegovi nezvesti ljubi: »Kak ĆU pjevat grlo glasovito, u ti gori trideset hajdukov, i iHied njimi mali te hajduče; ono ima tri srca junačka.« »»Ne boj se ti, vjerna ljuba moja, vse ja ocu pod sabljom metniti, z male tom se na šake držati.«« > ¦ Vse je Marko pod sabljom metnio z m a 1 e t o m se na šake držao. Kaj naj pomeni mali te hajduče? Ako je ime hajduka, bi moralo biti pisano z veliko začetnico; ako je hajduk brezimen, bi mogli pričakovati Poročila 131 za silo malo to hajduče. In ko se v nadaljnjem omenja trideset haj- dukov in med njimi »mali te hajduče«, I. Š.-u še vedno ne pride na um, da je to osebno ime M a 1 e t a kakor n. pr. Vladeta, Mileta, Miketa in ki je tudi sicer poznano v srbski narodni epiki: Vuk. Stef. Karadzic: Rječnik, 355: Maleta. m. »Mannsname, nomen viri«; Rječnik Hrv. ili Srp. jezika, dio VI, 415: Mäleta se pojavlja v narodnih pesmih našega časa »Pred crkvom ga namjera namjeri na junaka vojvodu M a 1 e t u od bijeloga grada, pa govori vojvoda Maleta... Vuk. nar. pjesme; »ja se bojim Malete hajduka«, -Marjanović, 135. Tudi V ženski (na pol lirski) pesmi »Noče je vzeti« (»Bisernice« II, 83) moti bralca nejasno mesto: Mili, dragi Bože, Glaivica me ¦boli. ^ Gde moj dragi služi Vučakovskem grado Pri mladome kralu, Konjca vranca jaše, svetlu sablju paše. Kako naj kdo razume: dragi služi Vučakovskem gradu? Nemogoče! Če pa pišemo: dragi služi vu čakovskem gradu, je stvar pri- rodna in jasna (prim. Kat. 2upanič, Šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini, str. 133, No. 45). Junaška pesem »Bolni junak« (»Bisernice« II, 24) se začenja: Junoj črni gori žarki oganj gori ... Povprečni bralec ne bo vedel, kaj pomeni junoj, ne bo slutil, da je to nastalo ia ju onoj namesto »u onoj«; (prim. F. Kurelac, Jacke ili navadne pesme..., str. 313: »Žarki oganj gori va 'noj črnoj gori...«). Nedostatkov take vrste je dosti, v pretres smo jih vzeli le nekaj. Škoda za znanost, da I. Š. ni primerjal belokranjskih narodnih pesmi s hrvatskimi in srbskimi, ker bi se bili dali iz tega izvajati imenitni zaključki. Naj navedem belokranjisko žensko pesem »Komu bi rože trgala« (A) (»Bisernice« I, 99) in njeno hrvatsko pesniško sestro iz Hrastja pri Kar- lovcu (Fr. Kurelac, Jacke..., 311): A Letp je vrtec ograijeoi, puin :ie rožic nasajen. Visalkojake, rumene, najvoč mudre, zelene. Miimo pala stezica, po nji šeće grofica. ^ Klainja ji rožioa. Još govori grofica: , »Kaj se klanjaš, rožica? Ja te nimam komu dat'. B Mali je vrtak trajen, pum mi je rožic nasajen. Po njem se šeće devoijka, za njom se vije rožica. »Kaj mi se viješ, rožioa? Nimam te kom« trgati. 132 Poročila Čačka, majka prestari, bratije, sestra premiladi. Moj je dragi daleko. Pireiko devet čmih gor. Za goro je čmii bor, za borom je beli grad, na sred grada stolec zlat, ma nijem sedi dragi moj, na prstu mu prsten moj, da se pozna diragi moj. Z belim peiroon prepisuje, na me tužno preimišljnje. Otac i mati presta