st. 25 mm * uran v mm m mm mu pm Trstu« v torek 30, januarja 1923. Uhaja, UvseaH pondetjek. vsak dan zjutraj. Uredništvo ulica av. FrančiSka AaUkega It 90, L uf - Do?M sa' m poSiliaJe on -dšt t. Neranktrana jiloi m m ftt)* - * m J®*elJ la odgovora! nredot* Aatca Oarbac - t toik tlakama Edinost Tlak tiskan*« EdtsoaL NsroCuiaa Mk sa MNC L 7.—. t BOK« L 19.50, pol leta L a*.— ta celo tato L 60.—. ,2a kn—tli »eseCno 4 Hra vat — Talafon uradaiJtv* te uprave it U-57 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVIII Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo « Krokosti ene kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ca*, osmrtnica zahvale, poslanic« in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije ae pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu« ulica av. Frančiška AsiSkega Stev. 30, L nadstropje. — Telefon uredništva te nprave tl-57. Cerkev In politika Z odpravo slovenske službe božje v cerkvi sv. Antona novega je pokazal bivši tržaški škof Bartolomasi, da je tudi njemu lastna splošna pomanjkljiv'ost na italijanski strani: da namreč ne pozna našega ljudstva iti njegove duševnosti in da ga za lo tudi ne ?na prav ceniti. Pod vplivom te«;a nedostatka si je domneval najbrže, da naše ljudstvo tho, potrpežljivo in z vdanostjo svoje globoke vernosti sprejme ta udarec od strani cerkvene uprave. Motil se je. Če bi pa mi rekli, da naše ljudstvo ni mirno sprejelo tega udarca, Mjub lemu da je globe ko verno in vdano fcvoji cerkvi, ne bi bilo točno povedana JMarveč ga je škofova odredba bolno zadela r^.no zato« ker je verno vdano s*. cerkvi! V globino duše je užaloščeno, l;er se je tako nemilo poseglo v njegovo cerkveno življenje iz razloga, ki se sicer rc priznava očitno, ki pa je vendar noto-ričen, splošno znan. S tem afrontom cerkvene uprave — treba namreč razlikovati fne^ cerkv'jo in cerkveno upravo — se je p'j*.cg loiikih drugih odprla nova rana, ki pa bo pekla tudi — druge, kakor prav gotovpokaže bodočnost. Pekla bo tudi ti-ki so — to je splošno prepričanje — U pol i ličnih razlogov pritisnili na škofa, c a je Izdal tisto nesrečno odredbo. Tudi ti krogi sc v hudi zmoti. Kajti •v •'led škofove odredbe ni bolno zajcčalo le med na2*ra ljudstvom v Julijski Krajini, ampak odmev bolestnega klica se je raz-i>;ril tudi preko naše državne meje. Politično in strankarsko življenje onkraj meje je razorano, toda označeni ukrep cerkve-re uprave jc hipoma združil tamošnja jftvna glasita v soglasen odziv. In ta od-z:v fe rezek. Posebno ogorčenje je izzvala šuiiilev, ki jo je zagrešil škof na račun našega ženstva. Zagrebški < Pokret pise n, pr.. d-a nima besede, s katero bi mogel kvalificirali tako izjavo namestnika Ki sto-vega, ki je velel. cPcjte in učite vse narod e!» Namigovanje škofovo na vojake sn slov.nska dekleta, je — pravi rečeni i ->t — frivolncst, nedostojna škofa v času, ko predstavniki naroda zahtevajo od nje-zaščito najprimitiv nejših svojih ljudskih pravic: da se jim namreč nauk krščanske vere tolmači v materinem jeziku. Rečeni list opoz-irja še na dejstvo, da bc z iiaHjaiiske strani ravne sedaj zahteva. naj se italijanskim' vernikom v Sp!ihi Tiralo tovi bo>ja služba v njihovem jeziku? In vprašanje: ali se je z jugosloverske rani zahtevala reciprocitet a?! To je: ali se je odgovorile, da to, k2r je prav eri italijansko manjšino v Spl'tu, mora biti prav in pravično tudi za Slovane v Trstu?! Taki so glasovi od onkraj državne meje vsled škofove odredbe v cerkvi sv. Antona novega v Trstu. Po4itika je narekovala ta odredbo, izzvala pa jc pojave, ki morejo tudi postali velikega političnega I pomena. In sicer v smeri, ki bi jo moral globoko obžalovati vsakdo, ki resnično želi pomirjenje med obema plemenoma. Gospoda so politično zatrobili v gozd m naj se ne Čudijo nikar, če bodo odmevi iz gozda tudi politično zveneli na škodo stremljenja po plemenitem clju pomirje-nja! Ravno oni, kot nacionalisti najtoplejše krvi, bi morali razumeti, da se odmevom užaljene narodne duše ne morejo postavljati politične meje. Kot nacionalsti bi morali razumeti moč nacionalne ideje, ki deluje, da vsako bol v oddelku, odcepljenem od narodne skupnosti, občuti tudi narodna »skupnost. Če bi pr ida n. pr. pod prejšnjo vladavino cerkveni upravi blazna mi tel v glavo, da bi hotela iz italijanskih cerkva izganjati ital'jansko službo božjo: ali bi se ne bil dvignil vihar ogorčenja med vsem italijanskim narodom?! In po vsej pravici. In ali ne bi bila taka krivica kalila medsebojno razmerje med obema državama?! Na to bi mcxalt misliti tudi tisti činitelji, ,kr so iz političnih razlogov izsilili odpravo slovenske službe božje iz cerkve sv. An-tona novega v Trstu. Će jim ja res na tem — kakor trdijo vedno — da bi prišlo do prijateljskih ednošajev med obema državama in dc pomir jenja med obema pleme, noma, bi se morali skrbno izogibati- vsemu, j kar bi moglo kvariti razpoloženje toliko imed lastnimi državljani drirge narodnosti, i kolikor tud; v oni drugi državi, s katero hočemo v miru živeti v obojestransko ko-) ris t! Posebno naj bi ne porabljali, da je zii | naš narod — pele g narodne strani — cer-; k veno življenje najobčutljivejša stran, j Vsaka* nepremišljenost ali krivica na to f stran izzivlja globoke boli Zlasti cerkvena uprava naj bi upoštevala to dejstvo. Kakor svarimo mi vedno, naj se politika izključile z gospodarskega življenja —- naj se naprave gospodarskega značaja snujejo le po stvarni potrebi, nikdar pa iz zgolj politične špekulacije- —-istotako kličemo cerkven*'' i pravi: ven s politiko iz cerkve! Tudi za odredbe cerkvene uprave naj odločujejo' le stvarni razlogi, to je, oziri na koristi cerkvenega življenja! Le taka- cerkvena — poltika bo res —- cerkvena! V-aka drugačna mora neizbežno zavesti na c-polzlo pot, ki vodi niz-do!! Škof Bartol c masi jc s svojim zadnjim činom v Trstu i3>ral tako opolzlo pot! Ni poznal narodne in duševne Individualnosti .našega naroda. V interesu cerkve in mirnega sožitja — torej tudi v interesu države — mor?me 'e želet\ da bodo nasledniki hitro popravili, kar je škof Bartolom asi za£rcšilt ker je bolj slediL nagonom politike, nege pa dolžnrstim duš-i nega pastirja. Naše" ljudstvo je globoko verno iti zato sme zahtevati najeiemen tamejšo s. ob odo — cerkvenega življenja! Italija t ašfMtorska zmaga pri upravnih volitvah v bolonjskt pokrajini ROLOGNA, 29. Včeraj so se vr5tfe u-pravne volitve v okraju Bagni della Por_ retta. Zmagala je fašistov ska lista za db-cinsk^ ia pokrajinski svet. S tem so volitve končane v vseh okrajih bolenjske pokrajine, katero so fašisti popolnoma Sestanek socialističnih pckiaii&skih zvez v Milanu MILAN, 29. Včeraj se je vršil sestanek zas topni kov pokra; inskfh zvez edinjaške socialislične stranke v Milanu. Sestanka ee je udeležilo tudi vodstvo omenjene stranke. Zborovale* s:; cd&brili navodila, ki jih je cestavril poslanec Matteotti za postopanje socialistične stranke z ozirom tia sedanji politični p^ožaj. Nadalje je blo sklenjeno, da re stranka udeleži upravnih volitev in tudi skorajšnjega sestanka v Hamburgu, na katerem se bo skueaio vzpostavi ti social stična internacionala. Nato »c je na sestanlcu razpravljalo še o raznih drngih manj važnih vprašanjrb. Jugoslavija Novi poslaniki BEL GRAD, 28. Podpisan je velik diplomatski ukaz, na podlagi katerega je ime-riovan bivši poslanik na Dunaju Tiča Po-ipović za državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu. Za poslanika v Pragi je ime-jo^van pos&on'tk v Tirani in pomočnik zunanjega ministra Ljuba Nešić. Za poslanika v Rimu fe imenovan pomočnik zunanjega ministrstva Paota Gavrilovič, dosedanji poslanik v Rim« dr. Antonijević pa je imenovan za poslanika na Dunaju. Volitev župana ▼ L^obljani — Dr. Ljudevit Peric župan, dr- Stanovnik podžupan LJUBLJANA, 28. Včeraj ob 11. dopoU ^ne se je vršila po ocem mesecev traja-pče«m kodpisariatu volitev župana in podžupana slovenske prestolice, (i ekai na'tnut pred 11. ura 9o vstopili obCiuski svetniki v dvorana Demokrati, 5 po števiti, so zasedli zadnje klopi skrajne desnice, pred njimi narodni sociaJ sti ia Narodove L I>r. Perič je zavzel prostor v prvi kJtipi rut skrajni ltvici, edini zastopnik oficielne aocialno-demokratske stranke. občinski svetnik Ogrki, zadimi sedež * c'mgi vrati na desno. Centrum bi levico zasedli člani 'judske stranke, komunisti j j in Zarja ni, ki so imeli v gumbnicah rdečo j nageljčke. Točno ob 11. uri je cbč. svet Anton Li-| kozar (JDS) kot starostni predsednik o tvoril sejo ebčinskega sveta, pozdravil vse navzoče:, ugotovil slclepčnost in predstavil zastcpnifci pokraj'nske uprave, vla>3. svet. Leona Gra^llija. Navzočih je bilo 46 občinskih svetovalcev, svojo odsotnost so opravičili; Makac, Adamič in dr. Kušej. Sledila jc takoj votHev župana. Oddanih je bilo 46 glasov, cd katerih je prejel dr. Ljudevit Perič 33, 13 (demokratskih, nar.-3cc. in nar.) pa je- bilo praznih. Ker je dobil dr. Perič nad polovico glasov, je b:l s tem izvoljen za župan a. c Z veza delovnega ljudstva« je pozdravila izvolitev s ploskanjem in živio-klicL Novi župan dr. Perič je izjavil, da sprejme izvol tev, nakar je imel kratek pozdravni govor. Obč. svet. Likczar jc odredil tajcoj nato volitev podžupana. Oddanih je bilo 46 glasov; 31 za cbč. svet. dr. Stanovnika (SLS), ki je bil s tem izvoljen, 15 pa je bilo praznih (opozicija ter cbč. svet. Ogrin in Stanovnik). Dr. Slanovnik je izjavil, da sprejme izvolitev. S tem je bil dnevni red prve izredne seje dne 3. decembra izvoljenega občinskega sveta izčrpan ;»n je obč. svetnik Li-kozar s prošnjo, naj pokrajinska uprava izponhije potrditev novega župana, zaključil sejo. Vprašanje upravne ureditve Južne železnice BELGRAD, 28. Ministrstvo zunanjih zadev je obvestilo ministrstvo saobraćaja, da je zai 28. t. m. dopoldne sklicana v ministrstvo zunanjih zadev posebna intermi-n «teriahia konferenca, ki bo obravnavala vprašanje upravne ureditve Južne železnice. Kakor znano, preneha dne I. aprila t. L takozvani «regime provisoir^ na Južni železnici Nasledstvene države imajo obrat na Južni železnici* prevzeti v toliko, v kolikor gredo proge Južne železnice po njih ozemlju. Da se končno uredi vprašanje Južne železnice« je sklicana posebna konferenca v Rim za dan 5. marca t 1. Na današnji konferenci zavzamejo mtere-sirana mfnisfcratva svoje definitivno stališče. Grška is vprašanje solunskega pristanišča BELGRAD, 28. Po poročilih iz Aten je gtška vlada imenovala posebno komisijo, ki ima nalogo, da skupno z jugoslovensklm poslanikom g. Bafagdžićem prouči pogoje za sklenitev mednarodne konvencije glede svobodne cone v solunskem pristanišču na korist jugoslovenski importni m eksportni trgovini. Ta komrsija pa ima obenem tudi reševati vprašanje jugoslavenskih narodnih manjšin ha Grškem. Predsednik solunske trgovske zbornice Kralis je podal zastopniku lista «Indepe-dance» daljše poročilo o stališču grških trgovcev napram konvenciji, ki se ima skleniti med Grško in Jugoslavijo glede Soluna. Med drugim je naglašal, da mora biti Grška zadovoljna s svobodno cono, ki je neobhodno potrebna za' hiter in soliden tranzit. Glede ustanovitve svobodne cone sta predložena dva načrta. Prvi na&t, prakttčnejši, dbsega del pristanišča LTstire m se more v slučaju potrebe razširiti* do Betštoara. To načrt pa. ima nekatere tehnične fcežkcče, ker je tr*ba predvsem zgraditi nova skladnčče m druga poslopja. Drugi načrt je izdelal ing. Dimitropu'os. Ta načrt pa je zvezan z velikanskimi stroški ker bi se moraH gotovi deli morja zasuti in napraviti pomol, da bi mogle ladje neovirano pristajati. Grški trgovci pa so odločno proti temu, da bi se ustanovila v Solunu cona, ki bi bila tudi teritorijalno popolnoma pod jugostoversko suverenostjo. Solunski trgovci . so za to, da se vzpostavi iskreno in harmonično sodelovanje med obema narodoma kl da se ustanovi v Soktau moderna pristaniška administracija. ____ Bolgarska Bolgarska pripravljena za sporazum BELGRAD, 29. Poslovni odpravnilc bolgarskega poslanstva g. Ljudskanov je te dni naslovil na ministrstvo zunanjih del pismo te-le vsebine: «Dodatno k svoji izja^-i, ki sem jo dal g. Panti Gavriloviću, pooblaščenemu ministru in pomočniku ministra zunanjih zadev, mi je čast po nalogu moje vlade sporočiti naslednje: Vse vesti, ki jih je poslednji čas razširil romunski tisk o dozdevnih agresivnih načrtih Bolgarske proti sosednim državam in g nekem sporazumu med mojo vlado in madžarsko vlado, v cilju skupne akcije, so popolnoma ^izmišljene in tudi brez vsake dejanske podlage. Z czirom na popolna raz orožen je Bolgarske je takoj spoznati tenaencioznost teh vest*';, ki izražajo samo gotov namen predstaviti Bolgarsko kot zaveznico nekih držav proti sosednim državam. Teh vesti ni mogoče smatrati za resne. Bolgarska zemljoradnička vlada, vedno zvesta svoji polit'ki sporazuma in dobrih ednošajev s s\rojimi sosedami, smatra sedaj za potrebno, da še enkrat in ponervno naglasi, da ni v nikaki zvezi z nobeno državo proti aosednim državam rn da ni zapletena v nikako vojno akcijo, ker Bolgarska vedno zasleduje edino le politiko miru»,. .__. Rtthrska kotlina Nrafta sabotaža PARIZ, 29t Listi imajo brzojavko iz Dusseldorfa, da se množijo čini sabotaže pri železnicah. Sabotirajo se skladišča, lokomotive, obrača£ntce, lokomotivam se o-ue mogoč a odhod. Vhodi v skladišča lokomotiv v Koblenzu in GeroJsteimi so po-fkedovani. Francozi delajo na vse pre-tege, da popravijo ?kodo. Poškodovale i, ki (So zasačeni nadelo, se aretirajo, drugače se zaprejo odgovorni načelniki. Informacije, ki jih razširjajo kninski in frank-furterski listi, kažejo, da ima sabotaža dvojen namen: da moti francoska oblastva v poslovanju s Francijo in da upliva na javno mnenje v Nemčiji in v inozemstvu. Sabotaža se razširja r.a tebfonske m brzojavne proge. Vsled tega stopa francoska zasedba v novo fazo, 4000 francosk'h železničarjev je že na svojem mestu, vsi brzojavni in telefonski uradi so ped francosko kontrolo; čete stražijo vsa prometna sredstva. Le Trocquer in Weygand imata nalog, da poneseta navodila Degouttu za pobijanje nemškega obstrukcijanr.zma. Nemška vlada odredila v ruhrski kottini stavko poštnih in železniških uslužbencev — Štiri smrtne obsodbe PARIZ, 29. Agencija Havas poroča iz Diisseldoria: Po poTočil'h iz verodostojnega vira je berlinska vlada ukazala železničarjem in poštarjem, da stopijo v stavko. Ni še znano, kako se misli ta ukaz izvršiti Promet po Renu je skoro povsod ustavljen. Vlač'fci, ki de plujejo po reki, se dcri>-no ogibajo francoskih straž ter plovejo pod nizozemsko zastavo. V rudokopih je položaj neizpremenjen. Delo se nadaljuje, vendar se je dosedaj produkcija znatno zmanjšala. V Aachemi je pariške včeraj do hrupnih demonstracij radi izgona vladnega predstavnika. Kljub prošnjam zastopnika.zavezniške visoke komisije je ostala nemška policija popolnoma pasivna, za kar je bil policijski ravnatelj takoj izgnan iz dežele in je belgijska vojaška oblast prevzela vodstvo krajevne policije v Aachemi. Vojni svet je v procesu radi umora belgijskega poročnika Graffa obsodil štiri obtožence na smrt, enega na 20 let prisilne delavnice, dva pa na 15 oz. 5 let zapora. Šola fia odpor proti francoski zasedbi PARIZ, 29. Listom poročajo iz Diissel-dorfa: Predvčerajšnjim je v Botropu neki učitelj po imenu Pfahl do krvi natepel po rokah v prizostvu celega razreda nekega desetletnega dečka, kateri je bil pokazal P°t dvema belgijskima vojakoma. Včeraj je isti uč'teij natepel še nekega drugega šolarja, in sicer tudi pred celim razredom. Belgijska oblastva so odredila aretacijo učitelja, toda ta poslednji je pravočasno zbežal proti Hanoverju. Obseg stavke na železnicah DUSSELDORF, 29. Stavka železničarjev je v Trierju le delna, v Koblenzu pa splošna. V Dusseldorfu oskrbujejo francoski izvedenci pravilno poslovanje brzojava in telefona v ruhrski kotlinf. Isto velja tudi glede poslovanja železnic. Konferenca v Lausannl Turčija še vedno nepopustljiva — Vsa važnejša vprašanja Se neitešeaa — Oster spopad med lordom Curzonom in Izmet LAUSANNE, 28. Po zadnji burni seji, nt* kateri je prišlo do popolnega razkola med angleško m turško delegacijo zaradi Mo-sula, niso zborovanja delegacij prinesla nič novega. Bolj živahne so bile zopet sobotne seje. V prvi kom'siji se je posrečilo doseči sporazum glede izmenjave prebivalstva tet-vrnitve talcev in vojnih ujetnikov. Tozadevni zapisniki so bili podpsani včera). Lord Curzon je priznal upravičenost uigo-tovitev grške in turške delegacije, da -ločha o pris'lni izmenjavi prebivalstva na* laga težke žrtve i grškemu i turškemu prebivalstvu, poudaril pa je, da se bo na ta način vzpostavil mir in se bodo odstranili vzroki novih sporov. Začela se ja- nato razprava o vojaških grobiščih in vojnih ujetnikih, ki pa se nI mogla povoljno zaključiti, ker je zopet prulo do ostrega spopada med? angleško in turško delegacijo. Turška delegacija je zahtevala, naj se vrnejo tudi vojni ujetniki, obtoženi navadnih zločinov, izvršenh po 29. novembra 1922. Angleška delegacija je odločno odklonila to turško zahtevo, o-pozarjajoč na zadnje degodke v Carigradu, kjer so bili napadeni angleški vojaki in mornarji Izmet paša jc obsodil te dogodke in je poudaril, da turška delegacija ne zahteva amnestije, temveč hoče, da ti (obtoženci odsedijo kazen v Turčiji. Vprašanje jc tako ostalo nerešeno in se je začela razprava o vojaških grobiščih. Zaveznki namreč zahtevajo, naj jim Turčija izroči v last ozemlje, kjer so pokopani zavezniški vojaki. Turčija pa je pripravljena ugoditi tej zahtevi samo za nekatera grobišča, n'kakor pa za grobišče v Anza-ku, ki je obenem baza za vojaške operacije proti Turčiji. Lord Curzon je tekom razprave zopet improviziral enega svojih najboljših govor av. Skliceval se je na dolgo van o spoštovanje nasproti milčem in se spominjal vojakov iz Avstralije in Nove Zelandije, ki so se prišli borit za britansko državo in za civilizacijo. Če so Turki pripravljeni priznati zaveznikom lastnino nad 19 grobišči v Galip^u — je vzkliknil lord Curzon — morajo dati na razpolago tudi zemljo med tema grobišči. Ne sme se kupčevati z mrliči, kakor se kupčuje za •irujfa vprašanja. Vsi zavezniki živo želijo umakniti svoje čete iz Carigrada, toda svečano izjavljam, da ne bo zapustil Gali-polja noben angleški vojak, preden se to vprašanje ne uredi pravično in častno! Odgovoril nru je Izmet paša, ki je poudaril, da Turki sp&llujejo grobove vojakov vseh narodno s t\ kateri so žrtvovali svoje življenje za domovino. Izjavil je odločno, da se ne sme mešati spoštovanje nasproti mrtvim s političnimi in vojašldmi vpraša-njT. Anzaško ozemlje, ki ga zahtevajo Angleži, je ono, kjer se je vršila bitka in ki je tvorilo bazo za izkrcavanje vojske in vot-jaške operacije proti Turčiji. To ozemlje bi se moglo zopet porab "ti v isto svrho. Če hočejo torej Turki skrčiti ozemlje, kjer s.e nahajajo grobovi vojakov, ne zahtevajo tega zaradi nespostovanja nasproti mrtvim, temveč zaradi tega,, ker bi lahko živi razpolagali s lem ozemljem več kot zahtevaj nj'hovs dejanske potrebe. Vprašanje je politično-v o ješke in ne sentimentalne narave. Lord Curzon je ugotovil, da je turška delegacija izgubila priložnost, da izvrši navaden čin človečnosti. Izmet paša' je prcrtestxal proti tej ugotovitvi, in tako se je seja končala. Takoj nato se je sestala druga komisija, kateri predseduje markiz Garroni in ki se bavi z vprašanjem tujcev v Turčiji Predsednik komisije je poudarjal, da so zavez-n'ki pokazali največjo zmernost in željo, da bi spoštovali turško suverenostim odstranili potežkoče, ki jih povzroča režim kapitulacij. Pristali so na to, da naj bodo tujci v Turčiji podvrženi turškim zakonom in sodiščem v civilnih in kazenskih zadevah, ne da bi se konzuli kaj vtikali Pred-lagali so, naj bi Turčija izbrala na podlagi liste, ki bi jo sestavilo mednarodno razso. dtšče v Haagu, sodnike, ki naj bi se udeleževali razprav, pri katerih so udeleženi tujci Spričo turških ugovorov predlagajo zavezniki to-le rešitev: naj se sestavi komisija petih članov, ki jih imenuje turška vlada, katerih dva po bosta izbrana med turškimi sodniki, trije pa med sodniki mednarodnega razsodišča v Pragi. Ta komi. sija bi predložila turški vladi kandidate, med katerimi bi ta izbrala pravne svetovalce, ki U morali tvoriti večino v sodiščih, katerim bodo predlagane v zadnji instanci zadeve, ki se tičejo tujcev. Nepremičninske zadeve pa bi spadale izključno pred turška sodišča. Ta reforma bi bila na' vsak način samo začasnega značaja. Francoski zastopnik Scrruys je nato poročal o navzkrižjih med zavezniki in Tur, čijo glede oprostitve tujcev davkov na kapital, davkov, ki so določeni v vojaSke namene. Turki so pristali samo na oprostitev od pris'lnega posojila. Turki odklanjajo ravno tako dosedanjo oprostitev ob-dačevanja materiala, določenega za religiozne in človečanske namene. Serrtiy» smatra, da je sporazum kijub temu mogoč in poziva turško delegacijo, naj predloži pismene predloge. Delegat Montagna je poročal nato o delovanju komisije za nacionalnost, poudarjajoč, da se je dosegel s Turki sporazum. Glede vprašanja starin so zavezniki vzeli na znanje ilirsko izjavo, da je Turčija pripravljena narediti vse za ohranitev spomenikov in podpiranje znanstvenih raziskovanj. Izmet paša na vse te govore izjavil, kratko, da Turčija zahteva popolno enakopravnost z drugimi državami. Pred zaključkom seje je zepet prišlo do manjšega prerekanja med Izmet pašo in lordom Cur, zonom, ki je zahteval, naj se vrnejo predmeti, vzeti Mohamedovega groba v Modini in odneseni v Carigrad. Izmet paša je odgovoril, da jc to vprašanje čisto verskega značaja in da spada le v delokrog kalifata. Lord Curzon je izrazil upanje, da bo Izmet paša postal znan v vsem muslimanskem svetu s tem, da (poskrbi za vrnitev predmetov, ki niso last kalifata, temveč Mol aanedovega groba. Take se je seja zaključila. Zanimivo je, da se doslej še ni dosegel sporazum v nobenem bistvenem vprašanju, o katerili se razpravlja na konferenci. Boj se vrši v glavnem med Turč'jo in Anglijo, ki je dospela tako daleč, da nastopa kot hraniteljica muslimanstva, proti... Turčiji Nr izključeno, da Angliji njena igra uspe *n da povzroči razkol v muslimanskem svetu. Turki nočejo plačati škode podanikom zaveznikih držav —■ Grki zavračajo tar-Ške zahteve po vojni odškedrini Na seji podkciinislje za ekonomske prilike so zastopnika zaveznikov izjavili, da se odpovedujejo odškodnini za vzdrževanje zasedbe turških pokrajin ter določili na 15 miljonov turskih lir v zlatu svoto, ki naj jo Turčija plača za škodo, katero so utrpel.n na njenem ozemljit podaniki za* vezniških držav. Turki so odklonili ta predlog. Turski zahtevi, da naj plača Grčija 400 mil jo no; v turških lir v papirju vojne odškodnine, se je Ven^elos cifočno uprl ter zavrnil trditev Turkov, da so Grki povzročili požar v Smirni, kc je bil baš grški okraj mesta najhujše prizadet. Poloni lausannske konference? — Kemal paša nujno pozvan v Angoro LAUSANNE, 29. Vznemirljive vesti iz Carigrada in Smlrne o zadržanju- Izmet paše so zelo neugodno vplivale na krc;ge tukajšnje konforence. Odpoklic Kemal paše v Angoro in odhod šcst'h članov turške delegacije iz Lausamie da predvidevati, da bodo Turki odklonili zavezniške predloge. ___ GrSka Grki se nočejo umakniti od Marice PARIZ, 29. :: Malin - jc prejel ?z Aten brzojavko, da je vrhovni poveljnik grških Čet Pangalos v nekem pogovoru s francoskim vojaškim odposlancem poudarjal, da je Grkom nemogoče potegniti svoje čete 10 km proč od Marice. Grški vojni stan v Solunu LONDON, 28. Iz Carigrada poročajo, da so Grki vsled pritiska s strani zaveznikov prenesli svoj vojni &tan za Tracijo iz Gu-muldžine v Solun. Svet Društva narodov PARIZ, 29. Danes se bo sestal sve& Društva narodov, da določi načrt prihodnjega delovanja in prouči vprašanje obnove Avstrije. JaponSka Izjave japonskega zunanjega ministra o vnaaji politiki Japonske TOKIO, Zunanji minister groi Uchi. da je gov oril v podanski zbornici o japonski zunanji politiki. Omenil je pri ten» v prvi vrsti obisk valeškega princa prošle spomladi, ki je utrdil tradicionalne vezi med angleškim in japonskim- narodom. .Ta« ponska vlada, svesta si poslanstva japonskega naroda v zgodovini človeštva, je znala vedno častno zastopati upravičena interese države napram inozemstvu, ne izpuščajoč pa prt tem iz vidika nobene okolščine, ki bi znala ublažiti nasprotsiva med narodi, ki so na potu ustalitvi sve« tov nega miru. Pač je spoznala vlada, da je edini spas ekonomskega položaja Japon* ske tesno sodelovanje z Anglijo, Združenimi državami, Italijo in Francijo, vendar pa ni pri tem pozabila na zamotani sve^ tovni položaj ter pomagala vestno in povsod za tako ureditev svetovnih problemov, ki bi znali prinesti splo&ni mir tako težko preiskušenkn narodom. Minister se je ba-vH tudi s konferenco v Washingtonu, odškodninami, zavezniškimi dolgovi ter z ru-» «kiro vprašanjem. Dotakni) se jc tudi sedbc rukrske kotline 0 strani Francije ia Belgije ter izjavil, da posveča vlada do-godkem v ruhrski kotlini nafvečjot pažnjo. Japonska vladh. je v letih po vojni sini. šala prit? v gospodarske stike z Rusijo, pa ni dosegla pri tem nikakih uspehov. Vendar se ni odrekla še vsem upom za gospo* darsko sodelovanje z veliko sosedno državo, ko se bodo roške notranje razmere uredile. Nadalje je miroljubna politika japonske vlade odpravila nesporazumi jenja, ki so vzdrževala napram Kitajski nekako neprijateljsko razpoloženje. Pod sedanjo vlado je Japonska sklenila devet važnih mednarodnih po^cdh, ki 90 bile že ratificirane od Anglije in Zedtnjen^h držav ter čakajo le se odobritve s strani Italije in Francije. Kitajska nasprotna boljševizmu PARJZ, 28. Časopisi poročajo iz Šan-gai.ia: Sovjetski cdpodanee Jofle in Sun Vaak korak, Ju bo iel za tem, di plemeni do resničnega, odkritega. Thftaaja enakega s crmfrkn, bo aaftel pri Sem narodu odhnev In podporo. Zbbžaiiju, t_ fateljenju se ne bomo upirali, ker je zbližuje naSa želja, nas program. Upirali pa se bomo raznarodovanju, ker ljubimo svoje in ker raznarodovanje ni zbliža nje. Razpcstitev ■ilire nacionalistov. Vsled odredbe Mussolirajevc vlade, ki pr«povedoje vzdrževanje strankarskih vojaških oddelkov, so se sestali v nedeljo po vsej Italiji oddelki «Sempre pronti» k zadnjim slavnostna. V Trstu so se zbrali nacionalisti vse Julijske Krajine pod predsedništvem po s i Suvicha, kjer je pokrajinski tajnik Fresco poročal o sklepih osrednjega odseka v Rim in o ustanovitvi mešane fašistovsko-nacionalističce komisije, ki bo določila razmerje med obema strankama. Izvoljeni so bili nato zaupniki za posamezne okraje; za Trst kcnn. dr. Remigšo Tamaro, za Furianijo inž. Aliprandi, za Istro inž. Grubis-sich in za Reko dr. Bacicb. Medtem se je zbrala nacionalistična milica • Sempre pronti« na griču Sv. Justa, kjer je Vat Sen sta proučla razmere naKiii P?* Tj^jni padlih vo- -•ken, ter prišla do zakl^ka. «fa bi vrsto svoHh stremljenj. Sprevod se je nato podal pred vladno palačo, kjer se je razfieL OdpoŠčanfe železničarjev. Poročali smo že, da bo vsled Oklepa ministrskega sveta tekom leta 1923. odpuSčenih 36.000 železničarjev. Ta sklep ministrskega sveta se je začel v Trstu že izvajati. V soboto je dobilo dvesto železničarjev na južni postap in na postaji pri sv. Andreju obvestilo, da bodo z daem 5. februarja odpuščeni. «Lavoratore» ugotavlja, da je bila ta odpustitev sklenjena že prej. vsaka komunistična propaganda na Kitajskem brezuspešna. Joffe je izjavil, da bi bila sovjetska vlada pripravljena se pogoditl s Kitajsko v raznih zadevah, ki se tičejo ebeh držav, posebno pa v vpraianju železnic na kitajskem vzhodu. Kronika nasllstev r AŠISTOVSKO NASILSTVO NAD LJUDSKO KNJIŽNICO V NABRE21NL Fašisti pod vodstvom tajnika tamošnse ia- f J* ^ kraljevi dekret, torej po- nstovske organizacije. Scoppija, kateri je ob Prfe?» ne2° fr ta stopil v veljavo in da zakon enem voditelj celokupne Ikžistovske akcije določa, da se morajo kraljevi dekreti s po-aa fcicvenskesi Krasn. se feočejo polastiti na- : sebaim dekretom raztegniti na nove pokra-breižaske ljudske knjižake ia Uko vzeti na-! )®e' ^sc tor*h da se gospodom pri trža-iemu fjttdslvu peleg vsega dru^e^a še to kal-1 vodstvu silno mudi. tarr-o pridcbHev, katero si je ustvarilo samo! arreiui1 v PuK se torej vendar-le od- t nuio^oletasn dclcm. V ta camen so prisilili pravi, oziroma, se njegovo poslovanje skrči na knjižnični odbor, de jc sprejel v svojo sredo ^amvanjšo mero. Tiiko poročajo zadnje vesti iadi 4 fašiste Toda to pm aa bUo dovolj Zad- iz PuIe- To bo udarec za to mesto, j sp občai 2bor, ki se je imel vršiti v nedeljo. ki se je iz iscziiatne rittSke vasi razvilo v cve-| 21. t. m., se je moral r skriti, ter je g orc žaiški to£e mesto * okoli 60.000 prebivalcev. To maršal, kije izjavil, da zastopa pomično obfat-|Sfcva° se ^ siceT v stadBfih skrčilo za, »Ivo, zahteval, aaj se govori itaK^acsko, cd- P^«rv ico in zadnja nada prebivalstva je bila, bcraiiri pa laškega sploh ac zna£o. ali p3 ohrani vsaj arsenal, v katerem so imeli aaajo dovolj, da bi mofli italijanski porovaii. nekdaj lisoc2 delavcev in drugih nameščencev Medtem pa so fašisti zahtevali n*? se ** kruha in zaslužita in s tem, seveda, tudi drugi dne 27. t. m. skliče izredni občni zbor. Tedaj »M5. trgovci, obrtniki, pa iudi hišni gospoje prišel g. Scoppi z listo, na kateri jc imel dar«. Odprave arsenala nc more niti od daleč inrcaa 6 lašistov, določenih za predreAuk^,' nadomestiti premestitev deželne uprave vj podpredsednik«, tajo£ka ia drsia vodilna me- Pul°- Odprava grozi Idjub raznun letmn ob-tta. Sporočil je navzočim, da naj sctUVijo v Hubam. Državni podtajnik pn predsedstvu 10. minutah Hsto ostaiih osmih odbornikov iz svofe sreds in je aato odšeL Kmalu nato se ia vrail in,,. oir^ril občni dhor z nagovorom, v katerem jc dejal, da ro prišli z juga v N&-fcrežiao !jud;e, ki hočejo prebili zid, ki sc je doslej dvigal n»cd njimi in s»lovesirMia ljudstvom. Knjižnica i>o še nadalje obstojala, ne fco pa imela ... pojiti enega kot doslej. Eoinis;trsikef?a sveta Acerbo je sicer pssal po-, slcncu De Bertiju pisemce, v katerem mu spo-1 roča, da je kofe^o Ciaoo il je, da ups, da bo pre^Fa^ni odb^r pismo ^ zveni nikakor pomirljivo. Kajti ni sprefet in je r.sto .. zak^učO ohc-Tzbcr Ko v o ohranitvi arsenala, marveč nrctectiralo proti takemu obljublja le ukrepe, ki naj zagotove -nvljenje je neko aaše dekle pret pc^openja, j« g. Scopoi dejal, da sc ca in a-e- vn raxvoj rne^ta.. Kaki n&r bodo ti ukrepi za. govi tovariši rastopmki vlade in da se mora ^^otovitev razvoja mesta, ki ie zrveto po, zmočili kar oni ukaže;o. Pre^.n Je cdšel, je še največjem delu od arseinda — tega s» mi ne( sklical odberovo sejo za torek, j moremo domnevati? Vprašanje ?e »eda?, ka, m viiti Kimcc. Gdč. liermene^iida. Kreževič, dol- in kam s tisoči delavcev, ki pridejo ob kruh; j in zaslužek?! Lavora-iore* pripominja «?renko;; \ -Brezposelni so laiiko veseli, ker bodo še ■ ; dru^i delavci pomnožili njihovo maso.» nicea golclna članica šentjakobske -Cit tiči zaane slovertikc oružiae, se je poročila z jKjso. Rudcliom Primožičem, sedanjim odbornikom in delavnim članom Čitalnice* pri Sv, Jal.obu. ivovoDoročencema uasc iskrene če-elitke! Nameni društva ^Danie Altgkieri^ glede na-šeiia naroda. Agencija Štefani pcrroča iz Vidma sKideče: Na v«b»K> vide mrkega odbora di u-Uva Dan le iMighierij so se v nedeljo zjutraj zbrali v zborovala kri občinskega sveta ig UiStfcpniki nacšonaiističniii organizacij Julij- j ^Goriška Straža« se ne nore več tiskati v Gorici. Kratka vest iz Goriške je že v ne-1 deljski številki opozorila čitatelje, da se de-! kjo listu ^Gorižka Straža^ potežkoče glede jzhaian;a. Vesi, ki jc bila še negotova, se po-j u juje. Ped pritiskom goriških fašistov je -Na-1 rodna tiskama-j v Gorici odpovedala nadaljni tiftk Goriške Straže^. Tudi druge tiskarne v j Gorici niso liOtele prevzeti tiska omenjenega! lista. ^Primorska Omladina*. Pod tem naslovom začela izhajati v Trstu politična revija, prva svoje vrste v Julijski Krajini po svetovni .ke Krajine v svrho, da sestavijo program vojni. Nova revija izhaja enkrat na mesec ter. ložnega, orpaničnega, vztrajnega. Imdne&a 'm je pisana v srbohrvaščini stane za celo leto 12 L, posamezna številka 1 L. Izdajatelj in odgovorni urednik Miroslav Žerjav. Rokopisi, na-ročbe, reklamacije itd. naj se pošiljajo na iz-daiatelja in odgovornega urednika: Casella postale 316 v Trstu. — Naslovna sKka je lesorez, ki ga je izdelal slikar Avgust Cernijjoj, ki študira sedaj na sttearski akademiji v Mo-nakovem. Iz triaikega iivUenla Krvav dogodek t Jakovcah pri VrabČak. V nedeljo zvečer se je vršil v Jakovcah pri Vrabčah. ples. Plesa se je udeležil med drujim tudi domačin Alojzij Bratož, star 25 let. AWd plesom je prišel Bratož v navskrižje radi deklet z nekim fantom. Fanta sta se nekoliko časa prepirala, proti koncu pa je Bratožev nasprotnik potegni iz žepa revolver ter ustrelil štirikrat proti njemu. Dve krogli sta ga zadeli, dve sta ga pa oprs&niii. Ranjenca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. To so posledice nesrečnih podeželskih -šager-. Nevaren padec. Solarcdk Viktor Sivitz, star 13 let, stanujoč na Vrdeli št 1602, je padel včeraj z nekega zida. Prt tem $e dobil težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico. Tetova v stanovanj«. Zasebnica Antonija Tanrino je pustila v nedelo svoje stanovanje v ulici del Rivo za hip brez nadzorstva. Ko se je pa vrnila, je našla v stanovanju dva tatova, ki sta pridno spravljala perilo v cule. Začela je vpiti; toda predao so pritekli sosedje, m bilo o tatovih več sledu, tako urno sta jo pobrisala. Sleparija. Včeraj je prišel v stanovanje Ane Vascotto v ulici S. Marco Polo neki neznanec ter dejal ženski, da ga je poslal njen mož naj mu izroči 52 lir za neko kupčijo. Ženska, nič slabega sluteča, mu je izročila zahtevano svoto. Pozneje je pa spoznala, da jo je neznanec opeharil. Vlomilci v ^^ vina. V ulici Spiro Xi-dias št. 6 se nahaja skladišče vina, last gosp. Jakoba Perhavca, V noči od sobote na nedeljo so se prikradli v to skladišče neznani vlomilci ter prevrtali velsko železno blagajno. Toda našli so jo prazno. Iz skladišča pa niso boteH oditi praznih rok. Preiskali so vse predale ter našli v enem 36 lir in nič več. Pred svoHm odhodom so izpraznili več steklenic likerjev. Pred Waga:no so pustili lepo zbirko vlomilnega orodja. Tatvina je bila včeraj naznanjena na orožaiškt postaji v uHci Chiozza. Koči jaz padel a kozla ter si prebil črepinjo. V nedeljo zvečer ob pozni uri so pripeljali v mestno bolnižnaeo kcčiijaža Josipa Zorna, starega 49 let. Revež je padel vsled sunka s kozla kočije ter si pri tem prebil črepinjo. Nesreča sc je prigodila na Oberdanovem trgu, pred vojašnico. Nesreča iz neprevidnosti. Zasebnica Anto-®ija Maroslico, stara 22 let, stanujoča v ulici Scipio Slalaper št. 2, je bita v nedeljo zvečer tako neprevidna, da jc postavila^ v svojo spalnico posodo z žerjavico, đa bi ji ogrela sobo. Nato je legla brez vsake skrbi k počitku. Čez nekolfko časa jc bila spalnica že polna plina. K sreči pa se je ženska pravočasno zbudila, sicer bi bila nasla gotovo smrt v plinu. Žensko je začelo dušiti. Stokanje so zaslišali domači ter ji prihiteli na pomoč. Na lice mesta je bil pozvan tudi zdravnik rešilne pesta-je, ki je dal ženski prvo pomoč. Ker ni bilo njeno stan:c nevarno, jo je pustil v domači oskrbi. Blazen nezaanec. Neki orožnik je bil v nedeljo zvečer obveščen od nekega pasanta, da sc nahaja na pomolu Sani ta slabo oblečen mož, ki se slači, da se bo vrgel v morje. Orožnik je tekel brž tja ter prijel omenjenega moža. Spoznal je takoj, da ima opraviti z umobolnim možem. Zato ga je v bolnišnico. Nenadna smrt, V nedeljo je umrl nenadne smrti delavec Emil Franzelti, star 48 let, sta-m?joČ v ulici Geisi št. 6. / potem so ji prepeljali v bolnišnico v Gorico. Drugače bo okreval, le oko bo naibrže za vedno zgubljeno. Koacert Wo2kowrskaja » Ko^of, V petek zvečer se je vršfl v Trgovskem domu v Gorici koncert, katerega sta priredila ruska operna pevska Wolkowrftaja in komponist Marij Kogoj. Dvorana ni bila polna, vendar moramo biti ob danih razmerah z uspehom zadovoljni; bili smo vajeni gledati ob takih Kilikah dvorano Trgovskega doma še mnogo lj prazno kot ta večer. Tudi umetniški uspeh koncerta je bil zadovoljiv. WoBcowakaia sicer ni prvovrstna pevska moč, a se zdi, da ne spada v krog tiste družbe, s katero je hodila po deželi. V nekaterih momentih je naravnost zgrabila. O Kogoju niti ne govorimo; s svojo improvizacijo je učinkoval popolno. Ob koncu koncerta je ljudstvo obsedelo in še čakalo umetniškega vživanja. Ali ni bil koncert prekratek, dasi ne ljubimo dolgih in mučnih sporedov? Mladika v novi obliki jc izšla z zelo bogato vsebino na 40 straneh. Naroča se v Gorici, via Carduccz 4. Stane za celo leto 25 lir, za pol leta I2.5& lir. Sežana. - Tatovi vdrli v davkarijo v Sežani. V noči od preteklega petka na soboto so vdrli tatovi v davčno poslopje, da bi okradli davkarijo. Prevrtali so okno in v notranjosti debeli zid, da bi prišli do blagajne. Smolo so imeli, ker do blagajne jim ni bilo mogoče, ker fe bila naslonjena na steno, kjer so nameravali predre ti še en zid. Tatovi so gotovo slišali kaJko osebo v poslopju ter iz strahu *delo-opustili in zbežali. Borzna ooročila* Valuta na tržaškem trgu. Trst, dne 29. januarja 1923. opis*e krone. •••••••»•« -—.75.: —..&> avstrijske kroni . češkoslovaške Krone dinarji •• kjl •»•«••••••••••* marke dolarji • • • , francoski franki švicarski franki angleški funti papirnati« • • • • • • • • —.e naiih narodnih vrst z novimi svežimi silami naši stvari le koristilo, ako bodo imela starejša in bolj izkušena pokalenja v nafem naroda za seboj strnjene In organizirane vrste mladih, ki so edini izvor neotibodno potreb— Vesti z Gorlifcesa Poroka. Poročila sta se v Gorici g. Rudoli Furlan, bančni uradnik in g.čna Sonja Čeme. posestnikov a hči. Društveni ples «G. S. O." s« vrši. kakor že naznanjeno, 10. februarja v «Trg. domua. Vabila so že razposlana. V slučaja, da pomotoma, ni kdo prejet vabila, naj sc Mbgovoli zglasrti v tajništvu v ^Tr£. domu-, I. nadstr.. — Vsem je gotovo ie v spominu: lanski sijajni ples * G. S. O.» Tudi za letošnjo pustno prireditev vlada veliko zanimanfe. Dvorana bo lepo okrašena in sežanska, godba bo skrbela za izbrane plesne komade. Priskrbljeno bo za dobro kapljico m prigrizek. Kronika žrtev. Kmet Rotfelja, star 56 let, ki satnuje v Temnici, je delal na svojem polju in pri kopanja zardel nevede na veliko granato, ki se razletela. Nastal je grozen pok. Kmeta je vrglo daleč proč, kjer «0 ga našli ležečega v nezavesti. Prvo pomoč so mu dali v van. PODLISTEK OU> SLEWTH: Toltnstvenl kovtes Kr*tiMaUn roman iz ameriškega ihljnja. Peslvenil SUnroalr J«sxpovič, ♦Ta ie dama., s katero ste me videti danes JI s wU vrači ji. s «0, boftf* oMBtij«aoall km mi -In sli mi hočete torej povedati, na kak način ste prišli v posest kovčega?? • Pod enim pogojem? a •In ta bi bft?* •Da mi povnte kaj o dami, ki je W» daaes zjutraj z vtaih Mož se to obotavljal trenutek ia poten je rekel: •To ni TrBtaka skrivnost. Toda smešno j« pa, da vam je toliko do tega. da izveste kaj o mladi dami. 3 •To se ram zdi smešno? Saj vendar iščem pravo lastnico kovčega.» • Mlada dama je mop nevesta.? •Pa kaj je ona izgvtrila kovčeg?« •Gotovo. Bil je majhen, nov kovčeg, označen z G.ka M. S.s •Ravno tak je kovčeg, ki ga imam jaz ia vi trdite, da je od te mlade dame.* •Pozitivno! a •Naznanila sem po nov mah. Javili so se različni in med temi tudi neka mlada dama, katera ie, o tem sem pn pr i fa na, zakonita lastnica kovčega; a mora ml to zati. preden ji iztočim kovčeg.« Za koga se »^jt dama?» Zrn gosprco M. Š7* ♦In koga predstavljajo te začetnice7» «May SUver.:> Iz ust moža je prodrla kJotvica. Nekoliko «asa je sedel globoko zamHfru. •Moram je de^al potem detektiv. •Ne, vi ne smete proč. Vi imate lastnino moj« prijateljice. Pmjte ml, aH aama trdi, da te gospica May S9vu?> «Da, ia jaz ji verujem.-•Ne, ni, nikakor ne!~ •Od kod bi mog^i vi to vedeti7 > * -Ker pora srn pravo May S3vcr.» ^Kfe je fa?» •Dama je, ki' je bila danes zjutraj z menoj.3 •Ne mnna vam vajeti!? < Lahko vam dokažem. & •More-B gospica Sil ver popisati vsebino kovčega? s «Da.» •Potem ji ga izročim.» •Zato pojme z menoj, prosim, v njeno stanovanje^ I -To zame nima nikakega pomaaa. Vi kaaite i prevaro.« EGIPTOVSKI profesor grafolo^'je pove ka-ralvter in usodo življenja. Sprejema v Trstii, via Geppa 10, I. od 19. do 19. (Tudi ob nedeljah.) 153 HIŠA nova, z. velikan dvoriščem, dve hišici, pripravni za zalogo ali hlev in zemljišče, v sredini Dolence Vrtojbe pri Gorici št. 104, se takoj proda. Naslov pri upravništvu. 154 NAPISNE TABLE, grbe, dekoracij in vsa druga slikarska dela, .kakor moderno slikanje sob, pleskanje, imitiranje lesa itd., izvršuje priznana najboljša tvrdka Sabcc Fr., II. Bistrica. Naroči!om napisov je dodati mero. Istotam se sprejme črkcslikarskj pomočnik - specialist. 149 POSESTVO v bližini jugoslovanske meje. obstoječe iz hiše s prostori za trgovino, ki jc nad 30 let dobro uspevala in koncesijo za gostilno, iz gozda in sadnega vrta, vse v dobrem stanju, se takoj proda z vsem premičnim inventarjem. Naslov pri upravništvu. 121 BILFE cepljene in bilfe Rnpestris monticola na:bo*jše vrste in»a na prodaj oskrbništvo veleposestva grofa Aleksa Goronini v Sv. Petru pri Goric L - 15/2 NA PRODAJ v Mariboru; Tovarna salam in mesnatih izdelkov, dnevna izdelava do 1 vagona, vsi mesarski stroji in hladilnica, hlevi za živino in klavnica, Še posebej dva orala zemljišča. — Velika, enonadstropna vogalna hiša, sredi mesta, dve fronti in druga enonadstropna z vrtom v bližini prve. primerna za trgovino, bnnke itd. — Veliko posestvo 245 oralov, večina gozda, 3 hiše s hlevi in vsem živim in mrtvim inventarjem, parno žago z enim galerom, 3 cirku-larji in raznimi mizarskimi stroji. — Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. R. Ravnik, v Mariboru, Sodna ulica št. 14, I, 142 ZEMLJIŠČE ob Bohinjskem jezeru, pripravno za zidarje velikega hotela in modem hotel se proda. Pojasnila daje Fr. Trittenvveia, Bohinjska Bistrica, Gorenjsko. 14S POZOR! Krone, korale, zlato, plalin in zobovje po najviSiili cenah plačuje edini grosist BeUeli Vita. via Madonnina 10. I. 82 ZLAT* srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacintc Galima 2, {nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori sc slovensko. 67 Slovenske, uganke, obrialjske. kessunt Is loseoftarsko drottvo Jadran" vpisana zadruga z omvjeaim forostv«« v Trsta, ulica laduatrta itev. It