PUBLISHED AND DIgfRIBUT KD UNDER PERMIT (Ho. 556) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 6, 1917, ON FILE AT THE POST OFFICE OF NEW YORK, W. Y. By iprfer of the Pres't. A. B. Buries(/n, P. M. Geti. Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za celo leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto____$7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., undsr the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 130. — STEV. 130. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 4, 1921. — SOBOTA, 4. JUNIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. *#l ZAVEZNIKI ŠE ZDAJ NISO SITI —ENTENTNI ZAVEZNIKI HOČEJO NA VSAK NAČIN LADJE, KI SO JIH ZAPLENILE ZDRUŽENE DRŽAVE TEKOM VOJNE. DOGOVOR MED WILSONOM IN LLOYD GEORGEOM. Washington, I). C. junija. — V avtoritativnih krogih se je dane* izvedelo, da nima vlada Združenih držav niti najmanjšega na-i.-iena izro. iti nemške ladje, katt-re je vlada zaplenila v ameriških pri sta niši'i h oh našem vstopu v svetovno vojno in da niso državni uradniki niti malo vznemirjeni spričo poročil iz Pariza, katera se je objavilo včeraj zvečer m v katerih se je glasilo, da se bo kmalu dvignilo vprašanje, <"e mom ta vlada plačati reparaojski komisiji za — ; 00.000 ton nemških ladij, kr.tere so Združene države zaplenile. Odgovorni uradniki so dane« ugotovili, da se smatra pravi naslov ameriške ladje do teh ladij pravoinočnim m ncpobituim. Glasilo ^e je, da se je predsednik Wilson polastil leh ladij na temelju avtoritete, »lane mu od kongres« in da ni v versaillski mirovni pogodbi niee?,ar, kar bi me ne trm j al o s tem staliičem ameriško vfade. Stališče ameriške vlade je. da je imel kongres popolno pravico pooblastiti predsednika, naj prevzame nemške ladje in da je imel predsednik polno pravieo izvesti želje kongresa. Tukaj se splošno domneva, da so zavez-iiki to razumeli, ko so razpravljali o tej zadevi s prejšnjim predsednikom Wilsonom v Parizu. Takozvanopa dogovora med Wilsonom m Lloyd Georgeom so-g'asno s katerin. bi imele Združene države pravi ra>lov do teh ladij ter plačale zaveznikom razliko med vrednostjo t« h lailij ter dejanski i/gnbo, katero je trpelo ameriško perobrodarstvo tekom vojne, ni nikflar priznal ameriški kongres, se je glasilo danes, ter «ra nadalje tii
  • ij- bodo suspendirani. .'5000 člani in z gudho, broje^-o 200 r w*l»sno s ^lepom, katerega 1{l j uveljavil danes italijanski ka- Po paradi se ho vršilo veliko i *"et". . . , . . . - . . Italijanski uradniki so imeli piotestno zborovanje, na katerem', . . , . . . . . . . 4 . .. . • . posedaj navado stavkati ai se po-r«nlo debate za in proti prohibi-V.„- ,. ♦ - - - . , 11 jslnzevati pasivne resistenee, ka- r,J1, dar so hoteli kaj dobiti od vlade. V paradi bo zastopanih veliko ki jc prava miuVUa za svoje , judi sievilo odp-jvenih vojkov. LJUBLJANSKO ČASOPISJE ZA OKUPACIJO KOROŠKE. Mexico City. Mehika. juni. Carlo Coletti in Domenico Bei-iz'gno, Italijana, o katerih se trdi, Dunaj, Avstrija, 3. junija. PRIJETA V MEHIKI Ljubljane poročajo, da «o vsi ta ,da ju išče policija v Clevelandu, mošnji listi pozvali bel grajsko Ohio, ker sta baje pred kratkim vlado, naj aasede južni del Koroške ter s tem prepreči glasovanje za priklopitev k Nemčiji. Po mnenju časopisja bi prišlo na tisoče Slovencev in Hrvatov pod nemški jarem, če bi se to glasovanje vršilo. OLIMPIJSKE IORX BODO PRIHODNJIČ V PARIZU. Ženeva, Švice, 3. junija. — Med narodni olimpijski odbor je danes sklenil, da se. bodo leta 1924 vršile olimpijske igre v Parizu. Štiri l«;ta pozneje bodo v Amsterdamu. Peter Zgsga. Dum no odpoalali ne naročen« knjigo "PETER ZGAGA". Kdor jo Mi imeti, naj jo naroči takoj, ker Jo ▼ zalogi le U mlo Om sa Jugoslavijo tar sa j« »9» pM«MC OtatOT. Narod* si prt: Publishing OOi, St, Now York Ottj. (AdwtiMaent) dinauiitirala dom nekega tamoš-njega bankirja, sta bila aretirana tukaj od zveznih oblasti. Detektivi iz Združenih držav bo baje pomagali pri zaaleditvi obeh. Poroča se. da je tukajšni ameriški pooblaščenec naprosil mehiške oblasti, naj deportirajo oba v Združene države. Cleveland, O.. 3. junija. — Domenico Benig^o, ki je bil aretiran v Mexico City z Carlotn Coletti, je bodolžen umora "\Yil-freda Sly in George Panner-ja. dveh industrijalcev, ki sta bila umorjena dne 31. decembra tekom nekega roparskega napada, tekom katerega sn roparji odnesli $4200 v gotovini Sam Purpera in Louis Komer, ki sta istotako obdolžna teh umorov, sta baje priznala ter imenovala Reigna kot voditelja roparske bande. Purpera in Frank Loto sta bila spoznana krivim zločina ter čakata sedaj na električni stolee, ki bo oba spravil na drugi svet dne 29. avgusta. Obravnava proti Komerju se Še n! vrnila. Begunci, ki sc prišli iz Tulse, pravijo, da hočejo beli petrolejsko zemljo. — Pohlepnost ljudi. 1HETNI ČAKA NA PRAVOREK Enajstletni deček čaka na pravo-rek porote ter se igTa na trati sodišča, d očim porota razmišlja. PASE OPROŠČEN Pohlep belih ljudi po dragoee-, ■ nih petrolej ski h ozemljih, nahaja-! Knox, Incl.. 3. junija. — 5e da- jočih se v posesti crneev, jo bil Slika nam kairo W D. Scotta i^i llC"S Pri^ak°vati odločitve po-odgovoren za ->!emenske izgrede w Brooklyna, ki bo vodil "veliko!rote v /a. avgusta preteklega leta, se je danes priznala krivim umora po drugem redu ter bila obsojena na temelju tega na dosmrtno ječo. John Johnston se je pozneje prignal krivim umora v zvezi s tem ubojem ter bil obsojen na ene leto ječe. Mrs. »Nott je bila popolnoma onemogla, ko se je obravnava danes zopet pričela in morali so jo prinesti v sodno dvorano. ^Robert de Forest, zagovornik Mrs. Nott, je takoj nagovoril sodišče ter rekel, da je prišla država izza početka obravnave v posest dokumentarnih dokazov, ki spravljajo celi slučaj v popolnoma drugo luč. Vsled tega je obramba pripravljena vloži J i prošnjo za dvig-nenje obtožbe radi umora po drugem redu. Dokumentarni doaz, katerega jc omenil zagovornik, je obstojal v nekako petdesetih nismih, katera je pisala Mis. Nott morilcu Wade, k* je bil medtem že usmrčen. ko sta se oba nahajala tukaj v ječi. Vsebina teh pisem ni bila objavljene. Državni pravdnik je nasprotoval sprejemu te prošnje ter rekel, da ne more delati razlike v "postavi in morali" med krivdo Ehvood Wad ca, ki je bil že obešen radi umora Notta ter krivdo Mrs. Nott, ki je bila ž njim vred obtožena. Sodnik William Maltbie pa je sprejel prosim* ter izjavil da jc zdravstveno stanje Mrs. Nott tako slabo, da bi ne mogla še nadalje vzdržati. Mrs. Nott jc bila obsojena potem, ko je priznala krivdo umora ro drugem redu. Nato so jo odnesli iz sodne dvorane. Tekom popoldneva so jo odvedli v Wetherfield. kjer jc nastopila svojo kazen. Johnston ki je bil obtožen obenem z Wade.icm in Mrs. Nott. jo izjavil, da se hoče spoznati krivim uboja. To njegovo izjavo m- jo sprejelo in bil je takoj obsojen na eno leto ječe. Sodnik je izjavil naslednje: — Mislim, da so kazni, ki so bile izrečene in ki so obstojale v smrtni kazni za Wade« in dosmrtni ječi Mrs. Nott. zadostne da se prestraši drusre. da bi skušali izvršiti kak sličen zločin. Državni pravdnik je prosil, naj se obsodi folmstona le na eno leto ječe, ker je pomagal državi pri zasledovanju v kolikor je l.ilo v r.jegovih močeh. --i____________ NADALJNI UBOJI NA IRSKEM CENE GROZDJA. i " Cork, Irska, 3. junija. J Okraj- San Francisco, Cul.. .1. junija, ni inšpektor Stevenson, neki po- jOtvorilne cene za grozdje tekom licijski seržant iu štirje nadaljni tekočega leta so določene na -*-">(> policisti so bili ubiti in štirje do $90 za touo, v primeri s *40 nadaljni težko ranjeni, ko je ne- do $50 za tono v časih pred pro-kako sto oboroženih mož napadlo hibicijo. To pomenja povišanje policijsko patrulo v bližini tukaj • za $20 za tono grozdja s temno snega mesta tekom pretekle noči. barvnim sokom ter povišanje za Napadalci so vzeli vse orožje,$5 pri toni za druge vrste grozd-in vso municijo katero so imeli ja. pri sebi policijski organi ter za-1 Povišanje cene je pripisovati zgali tri avtomobile, v katerih |povečanemu povpraševanju po Lepsius je natančno opisal, kako so bili tisočeri in tisočeri Armenci usmrčeni. V ' eliko slučajih so turški žandarji zvezali po deset ali dvajset Armencev skupaj ter jih pahnili v vodo. Predloženih je bilo tudi pet brzojavk, katere je podpisal Taliiot paša. Ena izmed njih sc glasi: — Sporočite mi. koliko Armen-pev je mrtvih in koliko jih še živi. HORNE POSTAL VISCONT. London, Anglija, 3. junija. — Angleški državni zakladničar Sir Robert Horne je postal včeraj vis-kont. so se vozili. DOHODNINSKI DAVEK. I grozdju za izdelovanje grape jjuiee-a. sakramentalnega in medicinskega vina ter deloma tudi _ pomanjkanju grozdja vsled spn- Washington, D. C.. 3. junija. — mladanske slane. Kolektiranje dohodninskih in pro- j feni se. da bo znašal letošnji fitirskih davkov jc znašalo pri- pridelek grozdja v Californiji bližno .$24,000.000 manj v primeri 275.00 ton. ki predstavljajo vred-z majem preteklega leta. lloSt $->0.000.000. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potom nale banke izvršujejo po nizki cenif zanesljivo in hitro. iVceraj so bile nase cene sledeče: JUGOSLAVIJA: Razpošilja ■« zadnje poŠte in izplačuje *'Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 kron____ $2.70 1,000 kron ____ $ 8.50 400 kron____$3.60 5,000 kron ____ $42.50 500 krcn ____ $4.50 10,000 kron ____ $84.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Jadranska ▼ Trstu. * i: banka" POTNI LISTI SE DOBIJO Mrs. Johnson je rekla, da se crneev ni telesno nadleovalo, da pr. so bili izpostavljeni vsakovrst-rim zasledovanjem. Viso smeli voliti. se pečati s trgovino ali pa s poljedelstvom ?n to radi gotovega sistema posojil na zemljišča. Malo pred izgradi. — so rekli begurtci, — je prišel v mesto mu-nicijski vlak, nakar se je preiskale domove crneev. Uveljavljena je bila odredba, da ne sme noben črnec brez posebnega dovoljenja kupiti municije. Jugoslovanski konzul je Zopet pričel izdajati potne liste za Jugoslavijo. Potni list preskrbimo vsakemu, kadar pride v naš urad, kajti, kadar se vloži prošnja, mora niti vsak osebno navzoč. Kdor ima stari potni list, domovinski ali krstni list, vojaško ali delavsko knjižicco, naj jo prinese b seboj. Glede odhoda in cene parnikov se obrnite na tvrdko SAX8EK STATE BANK 82 CtavUaadt Street, *«w Tu CAdrotl—umiti " A. 50 lir 100 lir 300 Kr $ 3.20 $ 6.00 $17.40 500 lir 1000 lir $28.00 $55.00 NEMŠKA AVSTBUA: Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Adriatische Bank" »a Dunaju. 1,000 nemško-a v stri j skih kron $ 2.85 5,000 nemško-avstrijskih kron $ 13.0C 10,000 nemško-avstrijskih kron S 26.00 60,000 nemško-avstrijskih kron $120.00 ▼rednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat sepričako-vano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo vsllke koristi za one. ki ee že ali se bodo posluževali naše banke. Denar nam je podati najbelj po Domestic Money Order, aH pi po New Tortr Bank Draft. freak Saksar Stita Bui ______ 82 Gortiiiit Stmt It« York (Advertisement) -s;-»--.. ■ •- ^m r-f GIlAS NAHODA. 4. JUN. 1921 "GLAS NARODA" IAM OAILY1 INUKB LOUIS MNIMIC mt Manhattan. Htm Vam City. N. Y. II In «• m K« Za Hmm Varn n *m m Za imtmmttn mm nm mm MAHOVA sU knjft BaroenOur 4a, Utre J* nald—o BaMomlk*. LASNARODA ■wwica of Menhattan. Maw Yarft. M. Y. Tulsa. Sloveuka novice. Krvavi plemenski izgredi v Tulsi, Oklahoma, so se-pričeli s stre lom, katerega je oddal neki črnec v avtcynobilu na policista, ki ga je skušal aretirati. Končali pa so se s požigom enakega mestnega dela in s smrtjo petnajstih črncev ter devetih belih mož, — soglasno z najnovejšimi poročili. Škodo, povzročeno na lastnini, se ceni na $1-500. 000 in mesto mora skrbeti za tisoče in tisoče črncev, ki so ostali brez strehe in katerim je vse zgorelo. Na ta način bo moralo mesto plačati visoko ceno za svoje plemensko sovraštvo in za neuspešnost svojega policijskega aparata. Mir so končno zopet ustanovili člani državne milice, a ti so bili pozvani na lice mesta šele potem, ko je bi la glavna »koda že napravljena. Plemenske izgred« v Tulsi se opisuje kot najhujši izbruh te vrste v zgodovini dežele. Z ozirom na gotove stvari je ta izbruh v resnici najbolj presenetljiv Napad mladega črnca na belo žensko ter ibiranje majhne sile oboroženih črncev še ne pojasni boja, ki je trajal cele ure in vnapre; določenega požiga črnskega mestnega dela, ki zavzema kvadratno miljo poslopij ter vključuje tudi eno cerkev. Vzrok za to je moral tleati globlje. Sovraštvo med belimi inčrni-mi v Okljj. je zadnje Pase vedno naraščalo. Spor pa ni Izključuj k plemenski, temveč tudi ekonomski. Tekom vojne so prihajali črn-ci iz južnih držav v severne, meječe na južne ter našli tam dobro de-Io. V zadnjem času pa ni bilo za črnce več toliko dela in dosti se jih je vsled tega potikalo po cestah. Ne le nezaposleni, nestalni in nezanesljivi med črnci so izgubili zaupanje dežele. V Oklahoini se je pojavil rek: — Oklahoma je dežela belega moža. Ko so imeli obilo denarjaza trošenje, so kupovali črnci avtomobile, živeli razsipno ter zahtevali soeijalne privilegije, katerih jim belo prebivalstvo ni hotelo dati. Vpoklicani v vojaško službo, poslani v Francijo ter pohvaljeni radi njih domoljubja, so dobili povsem naravno najboljše mnenje o sebi. Vse te stvari so prispevale k nete-nju plamena plemenskega nasprotstva. Divji izbruh v T risa ne pušča niti najmanjšega dvoma, 4a so bili divji elementi med belimi pripravljeni na ustajo, da pokažejo črncem, kje je pravzaprav njih mesto. Med črnci pa so bili zopet voditelji, ki bo bili pripravljeni na — odpor. Nesreča je hotela, da je bila policijska sila ob času eksplozije nezadostna in da se je župan pomišljal obrniti na governerja za državne ali zvezne čete Oe bi se spopadi v Tulsi z vsemi izgubami /.»vljenj in uničevan jem lastnine završili naprimer v Vera Cruzu, bi ameiiški narod brez dvoma obžaloval nepostavnost Mehikancev ter prišel do prepričanj«, da se kaj takega ne Mne goditi v dobro u-rej'eni deželi. Slabo znamenje pa bo, če ne bo postal ameriški narod vznemirjen vsled tega izbruha nasilnosti v Tulsi. Treba je odločno napraviti konec takemu redu stvari, če se hočemo izogniti anarhiji. Tako piše neki kapitalistični list — mi pa dostavljamo: Pred par dnevi je bilo v našem listu poročilo o plemenskih izgredih v Tulsi, Okla. Tu'sa je drugo največje mesto v državi Oklaliomi. \ sega skupnj je bilo ubitih nad sto ljudi, par sto pa r&njenik. Ta števila govore jasen jezik. Značilno je najbolj to, da je mrtvih komaj devet belokožeev. V tem slučaju ni šlo za boj med zamorci in belimi, pač so pa beli dobesedno klali zamorce. Oboroženi lndci so navalili na neoborožene zamorce. O vzrokih tega boja se veliko piše, defyiitivno pa dosedaj še ni znano, kaj je bil vzrok. Baje so hoteli oprostiti nekega zamorca, ki je bil napadel belo ženo. Z druge strani pa se zopet zatrjuje, da je v okolici Tidse že dalj časa vrelo, in vzrok tega vretja je bil v špionažneia sistemu, ki je tam ravno tako razširen kot v Georgiji. In če vse te vzioke globje preiščemo, pridemo do zaključka, da se je vršila borba med zatiranimi iu zatiralci. Nemočni zamorec južnih tlržav je suženj svojega bogatega gospodarja. Celo stoletje je živel v prepričanju, ua mora biti suženj. Vojna in močno preseljevanje zamorcev proti severu in vzhodu sta j»a vzbudila v njem precej samozavesti. Spoznal je, da je južnemu farmer ju in fabrikantu neobhodno potreben in vsledtega ni hotel kar tako zlepa požirati najrazličnejših psovk in zapostavljanj. Governer Dorsev je napisal knjigo o Gorgiji in v tej knjigi pravi, da se zamorci v zadijem easu splošno zoperstavljajo svojim gospodarjem ter pristavlja, da so kaj takega smatrali še pred par leti za nekaj čisto nemogočega. Omenja tudi, da so v več slučajih oprostili tovariši obtoženega zamorca iz ječe, ie predno se je zamo-gla organizirati kaka linčarska partija. Zamorec južnih držav se bo moral še nečesa naučiti. Nikakor mu ne zadošča, da se hoče braniti. On mora toliko napredovati, da se bo mogel braniti. Število slučajev linčanja narašča. In primeroma le malo jih je linčanih vsled napadov na bele ženske. Delavske razmere se za zamorca na jugu vsak dan slabšajo. Peonaža-suženjstvo obstaja v veliki meri. Vlada preiskuje ter je zadovoljna s samim preiskovanjem Politična enakost j* v veljavi le pri par zamorskih politikaših in kupljenih individu-jih ne pa pri splošni m&ai. V ekonomskem političnem in eocijalnem oziru se nahaja zamorec na najnižji stopinji. Pa bi bilo vseeno lahko drugače. Zamorcu ni potreba drugega kot to da se bo znal boriti proti napadonl. In sicer z istim onožjem kot s« ga poslužujejo belci. Če bo enkrat pripravljen na to borbo in ee ne bo dvomil nad svojo močjo, — bo naenkrat konec plemenskih izgredov. Še celo beli ljudje po južnih državah se bodo polagoma privadili videti v zamorcu — človeka. Joint, m. Dne 25. maja sta sklenila dosmrtno zvezo v slovenski cerkvi sv. Jožefa Anton Čulik^in. nevesta Ana Lukšič. Ženin je^sin znanega trgovca Franka Culika na Bluff St., nevesta pa je hči (pastorka) Nikolaja Žugija na North Broadway. Bilo srečno! Dne 25. maja je biLa odpeljana v bolnišnico sv. Jožefa Ana Adamič, soproga- Johna Adamrča, na Highland Ave. Podvreči se je morala neki operaciji. Žrtev stihaiske gonje je zopet postal« rojak Josip Božič, lastnik pivnice in prodajalne na vogalu Stone St. iu Broadway. V njegovi pivnici so našli večjo zbirko "trdih" pijač in še celo- eug steklenico pristnega "bonded žganja. Poleg lastnika pivnice je bil aretiran tudi natakar Frank Božič, ki je potem priznal svoj pregre-šek in bil oglobljen za $500, katere je baje tudi takoj plačal. Par dni ka'snejc se je vršila obravnava proti salunarju, pa tudi Josip Božič je bil spoznan krivim, zasto je bil obsojen v precejšnjo denarno globo, in policijski šef mu je iztaJui il licenco, ker je bil zasa-čen že vdrugič. Vincent G rab us in Frank Stari-šek sta se zagovarjala pred poroto. ker je bilo najdeno v njunem posestvu tuje blago, menda avtomobil. Spoznana sta krivim in kaznovana s kratkim zaporom in $100 globe. Obdolženi dečki, ki so bili pri jeti pred par tedni, zdaj vsak dobi svojo kazen. Kakor smo poročali, sta Martin Uale in Tony Puž že odvedena v Poutiae kaznilni co za mladoletne, a Tony Kure in Joseph Starešin K- pa sita dobila za enkrat -pomiloščenje, ker sta bila izročena v roke starisev. Vsak sta pod $500 poroštva. Oba sta jmznala krivdo. Ostali pa so bili poslaui v prejomenjeno kaz-nibiico za mladoletne. Milwaukee, Wis. Žen it no dovoljenje sta vzela rojak Joseph Mohar, 4423 National Ave., star 36 let, in Frances Bučar, stara 26 let. Dolgokljuzia štorklja se je ogla- Tower, Minn. Tukaj je preminula gdč. Karo-' .ina Zobic, stara 24 let. -Yzrok smrti je bila pljučnica, za katero je bolehala samo 36 ur ter postala nato njena žrtev. Pokojnika zapušča žalujoče sta riše. Eveleth, Minn. V bližini BiwabJka se je pripetila avtomobilska nesreča, ki pa vendar ni zahtevala človeških, žrtev. Joseph Triplet se je peljal s svojim arvtomobiloin i>o eesti proti Evelethu ter je vozil s siluo naglico. Ko je prišel v nevarni ovinek, je izgubit kontrolo nad avtomobilom ter se prevrnil v jarek. Na avtomobilu sta se nahajala tudi Tonv Lesar in gdč. Agues Sekula Avtomobil je docela razbit. Triplet se je poškodoval na rokali, Lesar si je xzvinil nogo iu Agues* je bila ranjena in poškodovana, toda ne nevarno. m Virginia, Minn. Iva Coyer, stara 34 let, je dala povod, da si je končal življenje JOIetni Steve Denič. Iva in Steve sta živela že dolgo časa skupaj kot mož in žena in sicer na Evelethu, pred nedavnim pa ga je Iva zapustila, kar ga je napotilo skoro v obup. Prišel je k njej, ko je živela z drugim moškim, ter jO prosil, naj ga poroči in živi zopet ž njim, čemur pa Iva ni hotela ugoditi. Ko je zadnjič zopet bil pri nji in jo prosil usmiljenja, je ostala ona trda in nepnstopna njegovi pranji. Povedal ji je, da se bo ustrelil, če ga ne mara. Ona pa je odgovorila, naj se le, ker ima cvetlice za njega že pripravljene. Nato je Steve potegnil revolver ter oddal nanjo dva strela, sta jo oba zadela iT ramo, tretji strel pa je oddal na sebe ter si razbil ž njim glavo. Stanje Ive .ie nevarno. To vse ljubezen st'ri! Roundup, Mont. V tukajšnjem premogovniku se je močno ponesrečil rojak Frank Petek. Nad njim se je utrgala plast kamenja., ki ga je tako močno zasula, da so ga le s trudom iz- sila pri družini Martin Oreškovič, ^T- • Pl?^ljaU ga takoj 7 1190 Kiimickinnic Avenue, kjer se je moral pod je pustila čyrstegžf dečka. Michael Zubar, delavec, star 40 let, je nenadoma zbolel na 222 Reed Street, kjer je najel sobo. Prepeljan je bil v bolnišnico, toda umrl je med potoma vreči operaciji. Zdravniki upajo, da ga ohranijo pri življenju. Burgettstownv Pa. Poročila sta se rojak Fr. Fruj-»tar in gospica Josipina Tiear. Peter Zgaga Najmanjši predsednik največje enote, v drugem največjem mestu, rona restavrant. Poskusite "uon plus ultra"' kislo župo, vampe in ajmoht! Servira se v čajni! * * * Ta-bolani tajnik njegov je zdaj tako zdrav, da v špauoviji z ofi-eijelnim bizuesom rona groec-rijo. • • * Vse je veselo, srečno in zadovoljno. samo nekateri sitneži ki-kajo, da ta groeerija zaklada enoto z metlami špago in žajfo, ta- bolani tajnik pa vleče provizijo. * * • Kikajo nadalje, da se je generalni pravnik Petrovic-Njegus prodal za pehar pinacev in za skledo vampov in ajmolita, da ne vidi, kako se majajo stebri enote. * * * Pa to še i.i vse. Tudi stebre JRZ uničuje trtna uš iu gliste. Le p* Mirko se je kar izgubil. Za njim žaluje par slamnatih vttov, en po- gorelee in neknj daljne žlahte. # * * Po vetrovnem mestu se plazijo nezakonski čeki in jokaje vprašu jejo: ""Kje je naš lepi pa^a?" * ♦ • Za ujmi sc \ leče pohujšanje doline šentflorjanske .... * * • Odgovor na pismo. Te dni sem sprejel pretresljivo pismo od rojaka. Pismo se glasi: Dragi Peter Zgaga: Nazna-jam ti. da je bila lansko poletje pri nas na počitnicah lepa mestna gospodična. Kljub temu, da sem jaz čisto navaden farraarski sin, sva se zaljubila drug v drugega in morda* bi bilo še kaj iz tega, če bi ne napočil ločitve čas.' Potem sva si pisarila. Jaz skoraj vsak dau. ona pa bolj poredko. Pred tremi meseci mi je pisala zadnjli pises v zadnjem pismu, da je sestra postala srečna, zadovoljna mati. •la si vesela praviš. Dam n znati, da se pri nas množi družina pestra. Teli«- imamo in tri kozličke, piščaneev. za.i«-ev. mačle l>rez števila, jeseni se bo "sivka** teletila. re lii so od zore pa do mraka, pri tel»i so. ko krokar tužno kraka, ko yrrem seno podajat skozi svtsli. Ko inolzetn krave, mislim nate. mila. ko grem 1*0 senožeti jx >ko5«-nt In jftnldm travo, mislim, da pri ment ki. da si cvetka glavico sklonila. Ko vsako jutro kunam za prašiči«, mi je tako kot da pripravljam sladki zajutrek tebi. moji Ijnfti zlat ki — zamaknem se — in prasei so brez p!č»\ C.otovo se spominjaš starpi mačka, njegovega prisrčnega i»ogleda? A kak razh«ček. če me on pogleda in če me ti. predraga mi igračka. Rad dal bi vsa teleta, vse piščance, vse osle. konje, vse gosi in krave, če mi odpišeš, (»ošlješ uii powfrave iu rečeš, d«"> bo« prišla na vakanee. Če to pismo ne bo pomagalo, potem ni za dragega rojaka nobene žavbe več na svetu. ilugoaliroaftHfca Ustanovljena L 1898 KatoL 3M>turta InkorDorirazva L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Feedecilnlk: BUDOLT PBBDAN, 038 & 18*«» St^ Oterelao*. O. Podpredsednik: I4XT1S BAUNT, Bos 106, teerl Aretiae, LoralB, O. Tajnik: JOSEPH PISHLRrV. Ely. Mine. Blagajnik: G BO. L BRGfcJCH, Ely. Minn. Blagajn'k neizplačanih nurtaln: JOHN MOVERN, 824 H. 2nd W. Delom. Mina. _. Tihem Dr. IOS. ?. GSAHBK, 843 H. Ohio TC. N. S* Pittsburgh. Pa. m- -t- ■ m B nvn^nn MVtrS MAJ KERŽldNIK, Box 87% Rock bprlnga, Wva MOHOR MLADIC, 2803 Sa Laircdale Ave.. Chlcafo. DL PRAi^K SkraBEC, 4822 WasfalnstoQ St.. Dearer, Oolc. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. m-™ OREOOR J. PORENTA. Box 178. Black Diamond. H FRANK ZORTCH, 61'17 St. Qltir A ve., Clerelaod, O. VALXSTTN PIRC, 810 Meadow A*e., Rocsdale, JoUet, HI. PAULINE ERMENC. 630 — 3rd Street. La Salle. HL JOSIP STEKLE, 404 K. Mean Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CELARO, 706 Market Street. Waokegan, m. - Jednotico oradno riasHo: /GLAS NARODA", ti >' ■ ■ 1 Vee stvari, tikajoč« se uradnih zadev kakor tndl denarne poftllj*-tvo naj ae poiUJaJo na glavnega tajnika. Tae pritn«be naj ae poSUJa na predsednika porotnega odbora. Protaje za sprejem novih «OnnoT ln bolrrebudila nobena l-strauka. Podoben vlom s«.* je iz-visil tudi lani ob tem easu. Mrtvega so našli v njegovem stanovanju v (iajevi ulici v Mariboru Antona Majlie-iiiea. katerega je najbržc zadela sri-na kap. Postajenačelnik Kosmač najden. l>ne 12. maja zjutraj se je razgrnila skrivnost v noei od 1. maja izffuana. neznano kam zginolega .bivšega postajenaeelnika v ^lariboru Kosmača. Dne 12. maja zjutraj se je pokazal del telesa iz votle, sfojee pod železniškim nasipom med po- lž zaporov pobegnila. V Ljubljani je meti delom pri varnostni >4raži pobegnila 241 etna Frančiška llajtle, ki je bila obsojena radi pijanosti na 14 dni zapora. . Bajdetova je iz Ljubljane Tatvine v delavniq^ južne železnice. 1/ Maribora poroeajo: Kadi /nauili velikih tatvin v *niei stajo Hoee-Slrvnya. Kako je Kos- južne železnice je bil obsojen preti mae ki bi bil moral tisto noe »-'tukaj^kijim sodiščem Anton pravljati svojo službo v skladršeu mesece težke jtv«-. na glavnem kolodvoru v Maribo-' ru in je res z večernim vlakom i/J Tatvina sukna v Zalogu. Račjega došel v Maribor, zopet1 Na kolodvoru v Zalogu ta-prišel naza j in padel v vodo, je še tovi vlomili v železniški voz in iz itepvjasnjeno. Medtem je v^xla njega ušča dnixino ju j«- !»ilo 4ti—."»(> metrov sukna. s peterimi otroki. (Blago je l>ilo odposlano iz Itali j«- lin uasbtvljeno v Bukarešto. K<»-Nova epidemična očesna bolezen, liko je bilo vretlno, ni znano. V f'elju in okolici se jr ]>ojavil;ti očesna bolesten konjuuktivitis". Nevaren zločinec pobegnil. Celjski mestni fizikat odredil.' |z «ioiišniee na Studencu je poda ne smejo zahajati v Šolo otro- begnil okoli 'JO let stari Marši«'-, ei. ki trpe na tej bolezni. Be!niki italjanski državljan. Marale je v ne smejo opravljati svoje službe'zadnjih dveh letih v družbi z zlo-po protlajalnah. Zdravniki mora-'einskimi tovariši izvršdl teč težkih jo vsak slučaj takoj naznaniti zločinov. Aretovan in oddan v tr-m%pi5»nl vee poslovilnih pisem. Zanimiva je okolnost. da je bil Svetlin intimen prijatelj narednika K., ki «'j je pred 2. mesecema izvršil podoben čin na Karlovski cesti. Železniška nesreča na Grosupljem. Ko je privotzil vlak na poistajo Grosuplje, je liotel v tem trenotku prekoračiti železniški tir 21 letni posestnikov »n Ivan Zabukovec iz Slivnice pri Račtil. Stroj ga je zagrabil in močno poškodoval po da mu je padlo nekaj v oko. Razne nezgode. -Itfletiii delavec Matevž Breznik je v CJotzovi pivovarni v Mariboru pri delu t;tko ponesrečil, da s«> ga morali ju*epeljati v b _ GIiAS NARODA. 4. JUN. 1921 ^risr p" - ■ r&ZFtr^- :;>.7 t ^ i Ar abelsu Bemaa. Spieela Pavlina Pajkova. v 11«... i J (Nadaljevanje.) polja, vinograd, dve kočiji, tri ko- XVI. "Boj; {»omagaj! Kakšne novosti bi nant zopet danes priacsel domu, Fabijan!" je rekla sočutno stara Waldekovka iu jc s trudom razrezavala mastno pečeno Ifo*. "Komaj muo se prepričali, da je resniea, kar .>e ^ pripo^vedcva-»>1 o Samuelu, da je abežal v A- nje. pohištvo iu srebrnino _" "Za Boga, Fabijan, po tem potu vendar ne bomo zahtevali svojega denarja nazaj?" pretrga mu žena besedo, neprijetno glujena. "Ne mogla bi ga uživati; vest bi mi vedno očitala, da smo vzeli tem nesrečnikom zadnji stol, zadnji pLsker, katerega so tie imeli." "Mati, prosil bi va.s rad neke da tak« pre! do ii ' Ka ko, a zdaj m* /e zopet govori, , , . ... I- _ . . i i, • i usluge . oglasi se zdaj Walter z «• Karpcles faltral! — Oos ml . , ,, • * . . - . ,, (negotovim glasom. Uu je ves cas mehka, kakor sem upala ,i . s , . - , , navidezno malomarno poalusal to rga si ona sredi govora bese- . . . . . _ j besedovanje, v resnici pa je z utripajoči ui srcem pobiral in pretuh-taval vsako besedo, katero sta govorila oče in mat L "Kaj neki, Walter!" odgovori Iz nasmehom mati, ki ne pozna na dela bolj zase to opazko. mmi košček pa želiš, Wal-obrne se potem proti sinu,! sedel jK>leg nje pri večerji,] lujaia mu jc krožnik poln; že prerezane gosi. "llrbtiii-e jei .. j ;svetu večjega veselja nego streci ua.i .ku-nejsi del. bu-er ga vedno! . oee ubere, a sedaj., ko si ti najin go*t le »e za nekaj dni, mora že dovoliti, da ga tebi pomolim.'T "Zame je v«e dobro, mati če »iu roztrese* taka prvi kovček, ki mu ravno pride pod vilice. "Kaj m, Farijan, da Waher mnogo bolje izglc-da, odkar uživa tečnejiiu hrano?" oglasi se zopet i*ez nekaj čana skrbna mati. Pri tem pa opazuje z nekim dopade-njeiu sinovo' lice, ki je bilo pol-eejše in bolj zdrave barve nego kdajkoli.. "Da, da", nadaljuje una živahno, "kovček dobro napravljene pečenke izda več, kakor pa cela skleda zelenjave ali pa močuatih jedij. Hoga ne morem dovolj zahvaliti, da ti jc iz bil iz glave on«* nesrečne vegetarijanske misli, Walter", bc«eduje ne«rečna mati in napolni z vinom sinovo kupico. "Ti tudi nekaj dobiš, seveda ', reče možu ui sinu. "Prosil bi vas" nadaljuje 011 in , ilaliua rdečica se proti njegovi vo- ^ I ji vlije p«> resnem njegovem lk ; eu, "ako Ui <>«• res pripetilo, da bi m vzame s kroz- .. . , , . jKarpelesovi 111 prodali vilo, tedaj j bi vi pod svojo obrambo vzeli gt»-spodieno Arabelo vsaj tako dolgo, dokler >-i ne najde novega doma ter ne določi, kaj ji je v bodoče storiti." "Zakaj ne, Walter, ako le >preju»e našo ponudbo ? A rabe i a mi je bila vedno jsimpatiena. Vrh lega še storimo liogti jako dopad-I jivo delo, ako podpiramo siroto S svojo pomočjo.*' Tako se je gla-: sil materin d«»brovoljni odgovor. Dočim se je pri Waldekovih v . drugem nadstropju Karpelesove vrte vršil tako «rčen prizor. dilo go- se je v prvem celo nasprotno. Družina teka brezposelno gor in dol |h> stanovanju šepetaje si po-inenljive besede na uho. Nekateri žena nato proti psičku, ki je izmed njih otirajo si soLze, ne iz stal poleg nje na zadnjih nogah, sočutja do Karpelesove nesreče, o oglašujoč se z zaporednim lahnim kateri se po celem mestu že govo-lajanjem. A jodva je njemu po- »i, temveč zato, ker vedo dobro, nudila košček" premočilo peceuejda bodo zdaj izgubili matstno alu-gosje kože, draplje jo že izpodUbo, v kateri se je dobro živelo, a mize tudi maček nežno po koleiiuJdelalo malo; nekateri pa, ki niso Tudi njemu je dala svoj delež. In imeli v službi, česar so želeli, ve-stoprav potem, ko je moža, aiua, šele se še gospodarjeve nesreče, psi«"-k a in mačka preskrbela z je-j Tudi David, katerega ni nikdar vlili, vdeleži se ona večerje. ,nič ganilo, je postal slednje dni Ali ujeiK krožnik se lc pol ago-, ves plah in ponižen. Zdajpazdaj mu i&praznjuje. Vedno ima kaj sedi prestrašen v svoji sobi, ker poprafocvati o čud ni novosti v pr- euje, da se mati in oče nenavadno vem nadstropju iu pripovedovati razkačena prepirata, o tem, kar ji je zaupala Karpele-J "Da bi jaz odslej živela V rev-sova kuharica. "Samuel", pripo- ščiiii, Izidor, jaz, ki sem že od zi-veduje ona, "je odpotoval v Atne;|bele navajena brezskrbnega živ-meriko samo zato, ker ga Arabcla ljenja 1!" hudnje se Karpelesovka več ne mara, odkar je zvedela, ka- po svoji navadi leno sloneča v na-ko so Karpelesovi ravnali z nje-'slonjaču in ihti. no materjo. Vsled purušeuja tej "Kdo se briga za to. kako si ne-porofcc pa se zmanjšujejo dohod-f kdaj živela?" odgovori ji rnaio-ki Karpelesovih; zakaj Arabcla^ čutno Karpcles. Im$l je lastnost, bo v kratkem spoznana za polno- da čim bolj ko je bil razdražen in letno in potem zapusti najbrže za togoten njegov sogovornik, tem vselej stričevo hišo s svojim pre- mirnejši in hladnokrvnejši je bil možen i.m vred." sam. "Vpraša se samo, ali se boš "K«l bi ji le šejickaj ostalo", znala podajati v .svojo usodo ter godrnja stari Waldek, ki je ves prenašati revščino in sramoto občan ubiral gosjo uogo. "V kavar-^eneni!" * ni se govurL da je Karpcles za-j "Rajši umreni, v trecurtku u-pravil več kot polovico Arabeli- mreni, kakor imeti odslej takšno nega premoženja. Prej je menil,'življenje! Revščina! — bn*rr!" da s*' ne bo to nikdar zvedelo injvzdihne zgrozivši m* in si z roko da se b nio med seboj jfoguilili, ko pokrije oči. kakor da že vidi pred postane Arabela njegova snaha; >eboj to črno pošast, a zda i ]»a. ko mu je ta up splavalj ''Svobodno! pa si kroglo zaženi j»o vodi iu je torej vedel, da bo^* niožgane: saj boljšega itak nisi moral v kratkem gospoaki položiti vreduameni ži - i * 1- i ■ , - , .. . . . ° , re. tudno! Briand trdi. da ie nem popi'asa nenadoma; 11 oje domnevane nevere. "Ah morete ne verjeti v Boga! — Saj x:ui.n i- , .... , . J skj Maua siok.i. it 11. ki mu 1110 vendar vse dokazuje njegovo eksistenco m največji duhovi so vero- ramo v teiu 0?iru ve- verjeti p;i vali vanj 'pravi, da ima Nemčija čudovit« "Saj nikoli ne dvomim o njem, sir. Opazoval sem vaš vročili- življensko moč Kdo od obeh ima ski utrip. Vaše veličanstvo je mislilo, da vidi na mojem obrazu iz- bolj prav, pa je razvidno iz za d vlada, k stoji na čelu Nemčije'šibka in d; nima v rokah vseli možnosti 11a stopanja, dočim ima Nemčija ot raz, ki ga tam ni bilo". .. jnjih izjav nemškega -zunanjega "Vi ste zdravnik, doktor", je odgovoril z nasmehom; "ti lju- ministra, d je", je dodal polglasno, "poznajo samo snov. Nikoli v nič ne ve rujejo". : ^ ||l, J • Cesar je prebil noč zelo .slabo. Govoril je z menoj zelo dobrot- ^uske aristokratinje ljivo. Potem mi je dal v popolni mirnosti tale naročila: Po moji; 'Posledica poloma natakarice "VV ran glove smrti, ki ne more biti daleč, hočem, da raztelesite moje trupi®. Ho-, armade je neobičajno naraščanje čem tudi ip prosim vas. da noben angleški zdravnik name ne položi gostiln v Carigradu. Po teh gostil roke. Ako bi kljub temu koga nujno potrebovali, dovoljujem vam nab so kot natakarice nastavljene poklicati edino dr. Arnotta. Želim tudi, da vzamete ven moje srce, razn^ ruske aristokratinje in prin da ga daste v špirit in ga odnesete v Parmo moji dragi Mariji Lujizi. d.a ^ Tnorei° preživljati. — Recite ji, da sem jo nežno ljubil, da je nisem prenehal ljubiti... Po- Z+an,m,\° ^ <]a J? ™ .l^lilnem li-- , ; ... . . \ - stu napisano tudi vsikdar ime do- vejte ji vse, kar ste opazili, o vsem, ker se tiče mojega stanja in mo- ti5ne fice> knp . aH ,ese je smrti. Priporočam vam posebno, da dobro preiščete moj želodec ki streže Nalbclj zanilnJvo pa je" m podaste o tem natančno podrobno poročilo, ki ga oddaste mojemu | (ia- buržujski gostje poljubujejo sinu... Neprestano davljenje mi daje sum, da je želodec od vseh najprej roke tem aristokratinjam. mojih organov najbolj bolan: mislim, da je prav, če sodim, da jei-«-----L prizadet od bolezni, ki je tudi mojega očeta spravila v grob: mislimi NAZNANILO. na raka. To mi je prišlo na misel, ko sem opazil, da se davljenje j Rojakom v državi Pennsvlvanii dobro'živela. Ona itak, kakor ču-Jbiček nego na sinov. Saj na ta rajem, jako priprosto živi. Ali Kar-jčun že čez petnajst let zametuješ pe lesov i! Ti, ti, kaj bodo neki ti denar. Pozneje seve^ menda vsled počeli, razvajeni, kakor so, bogatega razkošnega življenja?! — Koliko pa so nam še dolžni, Fabi-jaa?" popraša potem in vzdihne. slabe vesti, začela si črt iti Arabelo in zoperstavijati se tej zvezi. A takrat je bilo prepozno. Tičali smo že do grla v dolgovih, in dru "Ne veliko, hvala Boge", od-Jge rešitve ni bilo, nego da se Sa-vrne ji mož; "nekaj čez sedemstOjmuel oženi z Arabelo. No, sedaj goldinarjev. A mogoče, da še niso pa se je vse' prodnugažilo. Ara-i/>gubljenL Karpelesovi imajo lep bela noče Samuela, on pa, zal juh del premoženja v blagu, katero se^tjen v njo, je zbežal in s seboj od-jim bo najbrže sodnijsko razpro-, nesel vso gotovino, katera je na-dalo. Imajo to kraeuo vilo, nekaj šel v- denarnic L In ta ni bila mag- pojavi j a pogosto in da se ne da premagati. Treba pa je pripomniti, da sem imel vedno železen želodec iu da sem irpel na tem organu šele v zadnjem času; dasi je moj oče zelo ljubii močne jedi in alkoholne pijače, ji linise jaz mogel nikoi uživati. Prosim vas iu naročam vam, da ničesar ne opustite pri oni preiskavi, da boste mogli koholne pijače, jih ni.^em jaz mogel nikoli uživati. Prosim vas in na-s vet o vati najboljša zdravila. Ko me ne bo več, odidete v Rim in poiščete mojo mater iu mojo družino; sporočite jim vse, kar ste opazili, kar se tiče mene, moje bolezni in moje smrti na tej nesrečni skali. Recite jim, da je veliki Napoleon izdihnil v zelo žalostnem stanju, v popolnem pomanjkanju, v zapuščeuosti prepuščen sam sebi in svoji slavi. Recite jim, da je umiral zapuščajoč vsem viadujo-čiin rodbinam za dedščino vso grozo iu sramoto svojih zadnjih trenutkov." Ob desetih zjutraj. Vročina naenkrat pohehuje. Bolnik pada v popolno oslabelost. Govori še mnogo toda njegove besede so raztrgane, brez zveze in nimajo skoraj nobenega smisla. Bolnik je zelo nemiren: nekolikorat je poskusil dokončati osmi dodatek svoje oporoke. Ne more pisati, niti sedeti. 2. maja. Vročina se je podvojila. Delirij. Cesar govori še o Franciji,-o svojem sinu, o svojih vojaških prijateljih. "Steingel! Desaix! bil zmožen izpolniti mi vsako že- Massena! Zmaga je odločena! Pojdite! Hitite! Hitro na napad! Na- sovka 1Z*°VUrJa Se dlZ11° Karpe,e- ši so..." Poslušal sem in opazoval razvoj te bolestne agonije. Bil sem obupan in onemogel; tu je Napoleon z vsemi silami skočil na tla in z vso silo hotel oditi na sprehod na vrt. Skočim, da bi ga zadržal, noge mu oslabe, pade znak. Ne pozna nikogar več, je zbegan iu boječ, vedno liočc iti na vrt. Vročina pojenjuje Cesar mi daje nekatera navodila in pristavlja: *'Pomnite dobro vse, kar sem vam naročil, ko me ne bo več tu. Skrbuo raztelesite moje truplo, posebno želodec. Alontpellierski zdravniki so rekli, da je želodčni rak deden v naši družini. Njih poročilo ima mislim Ludvik shranjeno; dobite ga in primerjate s tem, kar boeste opazili sami, da bi vsaj svojega sina rešil pred to strašno boleznijo. Obiščite ga, doktor, in mu svetujte, i:aj je treba storiti. Prihranite mu bolečine, ki mene uničujejo! To je zadnja usluga, ki jo pričakujem od vas." Njegov konec se je bližal. Odhajal nam je. Vsak iz nas je podvojil vnemo in uslužnost, vsak inu je hotel podati zadnje dokaze svoje vdanosti. Njegovi častniki: Marchand, Saint-Denis in jaz smo si izgovorili, da bomo bdeli pri njem. Toda Napoleon ni mogel prenesti svetlobe. Morati smo ga vzdigovati, preoblačiti in vse oskrbovanje vršiti v globoki temi. Maršal jc bil po kotsau, general Montho-lon že ni mogel ničesar več in z menoj ni bilo nič bolje. Ugodili _sino gorečim prošnjam Francozov, ki so prebivali ua Longwoodu in smo si iz njih privzeli za pomočnike v žalostnih dolžnostih, ki smo jih vršili. Gospodje: Pieron, Coursot i. dr. vsi so bdeli s katerim izmed nas. Vnema in skrb, ki sta sc tu kazali, sta *>egli cesarju do srca. Priporočal jih je svojim častuikom, hotel je, da bi dobili za to podpore in plačila in da bi se ne pozabilo 11a nje. "In moji ubogi Kitajci! Naj tudi njih ne pozabijo, naj jim dajo nekaj denarja! Tudil žnjmi se moram razločiti". 3. maja. Noč je bila boljša, nego po navadi. Včerajšnja zlovešča znamenja so se pomirila; bolnik si jc za trenutek odpočil. Vročina pada. Odhajamo. Gospod abbe Vignali je ostal sam. Prišel je za na mi čez čas v sosednjo sobo, kjer nam je pocvedal, da je^dal cesarja v poslednje olje. Večina hitro raste. Splošna slabost. Izraz obraza je mrtvaški. Opozarja izyrsitelja svoje oporoke, naj v slučaju, da iz gubi zavest, ne dopusti, da bi se k njemu približal kak angleški zdravnik razven dr. Arnott. "Jaz umrjem, vi se vrnete v Evropo; treba je, da vam svetlem, kako se imate vesti. Bili ste z menoj v izgnanstvu, ostanite zvesti mojemu spominu; ne storite ničesar, kar bi ga omadeževalo. Vse nazore sem potrdil, utrdil sem jih s svojimi zakoni, s svojimi dejanji, niti enega ni, da bi ga ne bil posvetil. K nesreči so bile razmere naznanjamo, da jih bo obiskal nar rojak ANTON GLAŽAR, ki je bil 3 leta nepretrgano v svetovni vojni. On je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se nahaja v Pittsburgh in okolici. Upravništvo Glasa Naroda. Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Ali je vaš jezik pobeljen? Ako je, vzemite to naznanje kot za svarilo. Jezik, ki je pokrit z belo ali rjavo plastjo navadno pomeni, da so v neredu jetra in prebavni aparat. Severa's Balzol (preje Severa Življenski balzam) 8$ in balzams taoleti. kakor tudi te- K kodina in tabieti "skupaj, popravi tako pokvarjenost. Popravi jetra. povzroča tek in uredi prebavo. L Pravo zdravilo za ponavljajoča sa 5; zaprtja. Cena 8Sc. Pn lekarjin. B w. r: SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA potem naroče jedila in pijače, naposled pa dajejo napitnino. — Svet se pač vrti! Zato pa v Jugoslaviji ne opravljajo takih del, — iimpak se počutijo izvrstno! WS5JI lEŠSESSSESa PATENTI ri5ite 5e danes za. brezplačno knjižico o i*:t-tenlih. Advokati z.« imtente: izvežb;mi. zanesljivi. to0i;i. pošteni. A.M. WII.SOX. Inc.. Victor Bdinjc , Washington. I> «• (Advertisement J **Od tebe ničesar več ne zahtevam", odvrne žid z negotovim glasom. "Edino, česar bi'te še prosil, je to, da Davida zanaprej bolje vzgojujes nego do !^daj. Midva pa si n imava ničesa več povedati. Srečno!'' — In šel je ter se z dvojnim zapahom zaklenil v sob« Karpelesovka pa hitro vstane, odpre skrivni predal svoje pisalne mize in poišče tam med drugimi papirji spise ArabcLine matere. Ko jih najde, zveze jih skrbno skupaj in reče vzdiliiiivši: 4*Kdo bi bil mislil, tla bodo te umazane cunje mene in Davida še menda kdaj redile?! Prej pa moram zvedeti. koliko je Arabeli še čistega ost al v, da zahtevam za te spise svoto, primerno njenemu preino-žeiju. Pač res, kadar je sila. največja, je pomoč najbližja. Ne bom sicer imela potem, kar do zdaj, a živelo se bo vendar, živelo!" (Dalje prihodnjič?. Pogreb opernega pevca Ja-strsetakega. Na rimako-katoLukem pokopališču v Osijeku so pokopali opernega »pevca Jastrzebekega. Pri odprtem grobu je govoril iuteaidant osiješkega gledališča G juro Pre-jac, nakar je gledališki pevski zbor zapel pesmi žalostinke. Pogreba sc je vdeležilo kljub slabemu vremenu par tisoč ljudi. Za-stdpane so bile razne kultume korporacije, druga društva ter vojaške in civilne oblasti. — Po- kojni Jastrzebski zapušča v L/v o- - , j -—, „---------------------------- vu v Galiciji svojo mater, kateri neugodne. Moral sem kruto postopati,, pred sodišče klicati, prišli je redno vsak mesec pošiljal po-[prebrati, nisem mogel' kljubovati in Francija je bila pripravljena ob lovico svoje place. , 'liberalni instituciji, ki sem ji jo določil. Ona sodijo meni prizanes- - RAZPIS SLUŽBE. Razpisuje se služba organista n cerkovnika pri slovenski cer-' ravno danes 4. junija eno leto zapustil to solzno dolino ter se preselil v boljšo bod«>čnost. Počivaj v miru, moj drairi. nikdar pozabljeni soprog. Lahka naj ti bo ameriška zemlja iu naj ti sveti večna luč! Žalujoča ostala : Antonija Tomaž, soproga. Ijivo'. izkazuje mi čast za moje namene, vroče ljubi moje ime. ima zmago. Storite vi i^to. Bodite zvesti misli, ki mi obvarovali, in sla vi, ki so jo pridobili. Izven nje ni ničesar razven -ramota in propad". Na ukaz guvernerja je nam bilo odrejeno. iia se posvetujemo —• z dr. Schortom in ilitchellom. (Konec slefli.1) * Frank Sakser State Baiiik 82 Cortlandt Street, New York rGENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Kot or, Kranja Ljabljana, Maribor, ftetkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Italija: Trii, Opatija, Zadar. MecJka Avstrija: Dunaj. Izvršuj"; hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji iu Nemški Avstriji. Ifldaja čeke v kronali, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah! Prodaja parobrodne in železniške vožna listke na vse kraje in sa vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatn pri Jadranski banki in njeuiti podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v na pole onih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. 4 Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre- dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali nase banke. Slovenci, prijatelji in poaiavaloi naše banke so vljudno naproseni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znane« iz Hrvatske, Dalmacijo, Istre, Goriške in Črnogore. SAKSE3 STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. ■ Ki k •i* • i — mk J GLAS NAHODA, 4. JUN. 1921 SKRIVNOST DETEKTIVSKI SOMAN. Francoski spisal Emile Gaborfan. — Za O. K. priredil G, P. IHHHBBHHl 3 (Nadaljevanje.) — Vi se niste razšli ? — Niti za eno minuto. — In ste se vsi skupaj vrnili! Služabniki so izmenjali med seboj pomemben pogled. — Vsi, — je odgovorila hišinja. — To se pravi — ne. Eden nas je zapustil, ko je dospel do Lyons postaje v Parizu. Bil je to Gespin. — Aha. — Da, gospod. Sel je proč ter rekel, da se nam bo pridružil pri V epi er-ju, kjer se je vršila svadba. Župan je sunil sodnika s komolcem, kot da lu ce obrniti nase njegovo pozornost ter pričel nadalje izpraaevati kišinjo. — In tega Gespina, kot mu pravite, — ali s>te ga videli zopet? — Ne, gospod. Zaman sem vprašala večkrat tekom večera, kaj je postalo iz njega. Njegova od.stotin>s>t te mi je zdela sumljiva. Očividno je ^usula služkinja pokazati večjo bistroumnost kot j: je bila lastna. Še malo več in pričela bi govoriti o slutnjah. — Ali je bil ta Gespiu dolgo časa v hiši? — izza spomladi. — V čem je obstajala njegova dolžnost? — Iz Pariza ga je poslala tvrdka, ki se imenuje "Spretni vrtnar Njegova služba je obstajala v tem, da je gojil redke cvetke v cvetličnjakn grofice. ^ — Ali je vedel za ta denar? Služabniki so zopet izmenjali pomembne poglede. — Da, — so odgovorili vsi naenkrat. — Na dolgo in široko smo govorili o tem denarju med seboj. liišinja pa je dostavila: — Kekel mi je celo: — Če pomisli človek, da ima gospod grof dosti denarja v s>vojcm kabinetu, da bi lahko postali vsi bogati. — Kakšne vrste je ta človek? To vprašanje je popolnoma pdgasilo vso zgovornost služabnikov. Ni kdo si ni upal govoriti, kajti vsakemu se je zdedo, da bi lahko najmanjša beseda služila kot temelj za strašno obtožbo. Služab-i.ik iz hiše na nasprotni strani ceste, ki je gorel od poželjenja, da se vmeša v te zadeve, pa ni imel nobenega teh pomislekov. — Gespin, — je odgovoril, — je zelo dober dečko. Moj Bog, kaj vse ve! Ve vse, kar si morete izmisliti. Vse kaže, da je bil v preteklih < ,o»ih bogat. On rad zavrai svoje delo ter gre nate na zabavo. Izvrst-i.o igra biljard, to vam lah^'o rečem. Oče Pianta, ki je navidezuo malomarno in lazmišljeno poslušal vse te izjave, je skrbno preiskal zid in vrata. Nato se je obrnil ter prekinil služabnika v njegovih izvajanjih: — Dosti tega, — je rekel v veliko ogorčenje gospoda Curtoa. — 1'redno nadaljujemo s tem zaslišanjem, dajmo ugotoviti zločin, če Je sploh kak. To ni še dokazano. Kdor ima ključ, naj odpre vrata. Osebni služabnik grofa je iinel ključ ter odprl vrata. Vsi so sto-I ili na majhno dvorišče. Orožniki so ravno do-peli. Župan je rekel joveljniku, naj mu sledi dočim je postavil dva moža k vratom, da ne smete nikogar pustiti noter brez njegovega povelja. Nato pa je lakaj grofa odprl vrata hiše. I A JŠ /^š_ Drugo poglavje. - ^ •> s Ce že ni bil izvršen noben zločin, se je završilo vsaj nekaj izvan-leduega v gradu. Nedostopni sodnik bi se lahko prepričal o tem, ka-korhitro je stopil v vežo. Steklena vrata, vodeča na vrt. so bila na široko odprta in tri šipe teh vrat so bile razbite na drobne koščke. Preproga iz povoščenega platna med vratmi je lila raztrgana in na 1 elih ntramornatili ploščah je bilo videti velike kaplje krvi. Ob vznožju ->topnjie je bil krvni madež, večji kot ostali in na prvi stop-rjiei ostudna luža. K«r ni bil sposoben za take prizore ali tako službo, katero je moral izvršiti sedaj, je gospod Curtoa skoro omedlel. Na srečo pa si je od ideje svoje oficijelne važnosti izposodil eneržijo, ki je bila njegovemu značaju povsem tuja. Čim bolj težka je bila videti uvodna preiskava te zadeve, tem bolj trden je bil v svojem sklepu, da jo izvede z dostojanstvom — Povedite nas na mesto, kjer ste videli traplo, — je rekel staremu Berto. i Papa Pianta pa je posegel vmes: — Mislim, da bi bilo bolj pametno, — je rekel, — in tudi bolj metodično, če bi pričeli s tem. da preiščemo hiši... — Mogoče, da, saj res, — to je tudi moje mnenje, — je odvrnil župan, ki se je oprijemal nasvetov drugih kot se oprijema človek, ki se potaplja, slehrne slamnate bilke. Ukazal je vsem, naj se umaknejo, z izjemo orožniškega poveljnika ter grofovega lakaja, kateri slednji naj bi služil kot kažipot. — Orožnika, — je zakričal proti obema, ki sta stala pri vratih. — glejta na to, da ne pojde nikdo ven in da nikdo ne stopi v hišo. Tretl vsem pa ne pustita nikogar na vrt. Nato so odšli po stopnjieah navzgor. Kapljice krvi so bile vidre povsod po stopnjieah. Tudi na ograji je bilo videti kri in župan j" v svojo veliko grozo zapazil, da so tudi njegove roke omadeževane ■ krvjo. Ko so dospeli do prvega odseka stopnjic, rekel župan proti lakaju: — Povej mi, prijatelj, ali sta tvoj gospodar in gospa spala v isti sobi? — Da, gospod. * — In kje je ta soba? * _ ~ _ — Tam, gospod. Ko je izgovoril to, je lakaj presenečen stopil nazaj ter pokazal na vrata, ko jih gornja deska je kazal odtis krvave roke. Potne srage so se pokazale na čelu ubogega župana. Bil je tako prestrašen, da se je komaj vzdržal na nogah. Oblast nalaga človeku tudi strašne obligacije! Orožnik, star vojak iz Krimske vojne, ki je bil oeividno ganjen, se je obotavljal. Le gospod Pianta, tako miren kot da' je v svojem vrtu, je ohranil svojo hladnost ter se ozrl naokrog po drugih. — Moramo ugotoviti, — je rekel. Stopil je v sobo in ^ostali so mu sledili. V sobi ni bilo ničesar nenavadnega. Bil je t'.» budoar, opremljen * modrim satinom in eden Izmed stoJcev v sobi je bit jfreobrnjen. Odšli »o naprej \ spalnico. Ktrašen neredi se je pokazal očem vseh v tej sobi. Nobenega ko-pohištva, nobenega okraska ni bilo, ki bi ne kezal strašnega, div-boja, ki se je mood vršiti med morilci in njih žrtvami. Sredil sobe je bila preobrnjena mala 'miza in krog nje je ležalo vse polno kosov sladkorja, posode ter razbitega porcelana. 1 — Ah, — je rekel lakaj. — Gospod in gospa sta bila ravno pri čaju. kp so prišli morilci noter. I Okraski nad ognjiščem so bili pometam na tla. Ura. ki je isto-tako padla dol, se je ustavila ob tretji uri in dvajset minut. V bližini | ure so ležale svetilke. Posoda je bila razbita in clje razlito. I j Zavesa nad posteljo je bila potegnjena navzdol ter ležala na postelji. Nekdo se je moral obupno oprijemati zaves. Celo pohištvo = je bilo preobrnjeno. Blazine stolov so bile razrezane s pomočjo ostrega ga noža in povsod je gledalo ven mašilo. Pisalna miza je bila odprta in povsod so se kazali madeži krvi, — na preprogah pohištvu, zavesah in predvsem na zavesah pri postelji. — Uboga reveža, — je mrmral župan. — Umorjena sta bila tukaj. Vsakdo izmed navzočih je bil nem za trenutek. Med tem pa je sodnik vse natančno pregledal, dala! zapiske v svojo bilježnieo ter se oziral v vse kote. Ko je končal, je rekel: — Pojdimo v druge sobe. Vsepovsod je vladal isti nered. Tolpa besnih blaznežev ali zločincev, ki so pobesneli, je morala preživeti noč v tej hiši. Prav posebno je bila grofova knjižnica, kjer je bilo vse obrnje-iig na robe. Stoli, naslonjače, — vse to je bilo raztrgano, zlomljeno in kot prerezano z meči. Tudi dve sobi za goste sta bili v največji zmešnjavi. Nato so odšli v drugo nadstropje. V prvi sobi, v katero so prodrli, so našli poleg kovčega. katerega so se lotili vlomilci, a ga niso odprli, sekiro za cepljenje lesa, katero je lakaj spoznal kot spadajočo k hiši. (Dalje prihodnjič.) Zastopniki "Glas Naroto" kateri m oino aa dnevnik "Gina Naroda". , Vsak ta ■topni* ladt potrdilo m. moto, katero Je prejel ta JU) ngtkoM prtpo m KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ MEW YOEKA. NOVO! NOVO! ZNIŽANJE CENE veljavne od 15. marca naprej. Cene za pristne glasne Colombia mofone bo padle od 15 do 40 odstotkov. Sedaj imate priliko kupiti pri nas gramofon n nizko ceno. Pišite nam takoj po novi cenik s novimi cenami ter si prihranile precej dolarjev. Ivan Pajk 24 Main St* Conemaugh, Pa. ZASTONJ VSEM KI TRPE NA NADUHI Brezplačna poskuinja metode, katero more vsak rabiti brez neprllike In Izgube £a«a Imamo sov nafti n. kako adravltl naduho ln telimo, da poskusite na, nai račun. NIC ne de, ako Je to ic dolga bolezen, aX pa ae je pojavila Se-le pred kratkim, ako Je alufiajna ali pa kronična naduha, naroČiti morate brezplačno poakuSnjo natega. naftni Na to ae ne žleda, v kaki klimi živite, ne gleda aa na vsJo starost aU opravilo, ako vas muči naduha, nai način vaa bo takoj ozdravil. Poeebno Celimo poslati onim, ki ae nahajajo navidez v obupnem stanju, kjar niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija, dimi, patentirano kajenje Itd., želimo pokazati vaako-mur. d*. Je ta novi način določen, da vata« vi vaaho težko dihanja, vae hropenje in vae strašne napada takoj ln za vae. Case. Ta prosta ponudb* se rabi le ea sam dan. Pil t« i« danes in pričnite ■ tem ntfiiKO takoj. Ne pošljite denarja. Najbolje je. Ce »ciljata spodaj kopan. Storite to danes - niti poštnine ne plačate PROSTI KUPON ZA. NADUHO. FRONTIER ASTHMA CO.. ROMB 766 N Niagara sad Hudson flu.' Buffalo. N. T. Poiljfte presto poekofinjo »■>«»» načina: Kje je moj svak FERKO KUSI-EK? Cula sen:, da je došel iz starega kraja, zato želim izvedeti za njegov naslov. — Marv M ikon, Box 55, C rab tree, Pa. (4.6—6) Le h ko se vzame — hitra VNETJU MEHURJA Vsaka pihala (Mi aoai ima Varajte aeponarodb Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK €38 Peai Ave. Pittsbargk, Pa. Dr. Koler Je naj-atareJSi alovenakf zdravnik Specialist v Plttaburghu. ki ima X4-letno prakao v zdravljenju vaak aott& bolezni. EaztruiflJenJe kr- - - vi zdravi a gla- •ovttem SO«, ki ga Jo izumel Ar. fnfi SErUch. Ce laa*te mozolje ali mebur-ate . MATOIKA | LAPLAND OLYMPIC ARGENTINA AMERICA KROONLAND ROCHAMBEAU aquitan:a PARIS FINLAND WASHINGTON ADRIATIC BELVEDERE MAURETANIA « lull. S lull. — 7 lull. » lullla 9 lull. — 12 lull. 14 jull. — 14 lul. — 14 lull. 14 lull. 16 lull. — ta tuit. — 21 lul. la 23 lull. — 23 lull. — 23 lull. 26 lull. _ 77 lull. 30 lull. — 30 lull. — 2 sva. — 11 aua. 11 avfl. — — Havre Cherbourg — Havre — Tret Cherbouru — Genoa Cherbouru Cherbourg — Havre — Genoa Cherbouro Cherbourg — Trat Cherbourg Cherbouro — Havre Cherbourg — . Havre Cherbourg Cherbouro Cherbourg — Trst Cherbourg Glede cen za vozne listke In vse droge pojasnila, ohrnfte s«1 na tvnlko FRANK SAKSElt STATE BAKI_82Cortlan$ St.. New York. NAREDBA GENERAL. JUGOSL, KONZULATA Vsak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da je v resnici jugoslovanski podanik. £ COLUMBIA 29. junija 2dnxženib držav .15 Kranjske dele!* >1« Zemljevid Evrope ,30 VeHka atenska mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: New York, HI., Kana., Colo., Mont. Pi., Minn., Wis, Wyo., W. Va^ Alaska P« " M .90 1.80 1.70 Molit v šnAt, Rajski aiasoTi, 0 T platn OTazano f nanje Tesano v kost vezano Sveta Ura, t platno rezano ▼ nanje vezano v kost vezano 1.00 2.1 V Opomba: NaroČilom' je f denarno vrednost, bodHt a li IHn* Frank Govts. ____ Calumet, MMl: M. P. Kobe in Pavel Bchalta Eveleth, M!«.: Louis Govia. Gilbert, Mina.: U TeaeL tUbbing. Mina.: Ivan Povis. Virginia, Mina.: Frank HrovaCefc. Ely, Min.: Frank Govie la Jonpl J. Si» I^Wlll| Mt^S Mike Grabzlaa. Cut Helena* UmŠ.l Frank Hren«. Great Falls, Misjsaat Math. Urik. Klein, Montana! Gregor Zobse. Gowanea, N. L: Kari SternUa. Little Falls. N. T. J Frank Maaia. Barberten, Okle: « A. Okolish, F. Poje ln Albin Poljane«. Cellinweod, Oble: Math. Slapnlk Cleveland. Ohio: Frank Sakaer, Cliart— In Jakob Besnlk. Lorain, Oble: Loots Baiant, J. Kn* In M Ostanek. NHes, Oble: Frank Kog-^ML loancOm. Ofade: Anton Klkslj. Oregon City, Oregaal M. Justin. Ambridf«, Pas Frank JakSa Lonla Hribar. Pa.: Anton ipavaC Bordine. Pa.: John Concamogh, Fin.: Ivan, Pajk te Vid Claridge, Pa.: Anton Jertna la Astca a*ov. iraob, Pa.: Anton Export, Pa.: LonU Sni Fsrest Cltjr, Pa.: Mat. Kamii fi: Jerry Okorn. V. Jakobtch, z. Jakihe, Arch in I, Magister. NLi fine. Soglasno s zadnjim odlokom ministrstva /a zunanje zadeve bo konznlat izdajal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list priložili tudi zadostno dokaze o jugoslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepričal, da so predloženi dokumenti pristni .n zadostni, bo dobil prosilcc potni !ist. V slučaju, da bi pa nastali kaki poui'sleki, bo izdan potni list šele z dovoljenjem ministrstva. Ker je število prosilcev ogromno in z vsakim dnem narašča, ni konzulatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bodo prišli vsi na vrsto. Nib.ce naj ne knpi šifkarte prej, predno se osebno ne zglasi na konzulata ter dobi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorkt:, ir« če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih. V dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-nico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list šele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva. \ Cosuiich črta ^ Direktno potovanje v Duff brovnik (Gravosa) in Trst. C BELVEDERE ...... 18. junija I CVm* za Trst. Reka. iu Dubrovnik --$lO0. iu $110. Potom listkov Izdanih za vse kra- ie v Juaoslaviji In Srbiil. Razkošne uoodnostl prvega, druae- qa ln tretleoa razreda. Potniki tretieaa razreda dobivalo orezolačno vino. PHELPS BROTHERS. & CO. Passenger Department ta 4 West Street New York j I NAPRODAJ JE POSESTVO v vasi Prilozje št. 26, fara Podzemelj, Belokranjsko. Ilisa je zidana. druga poslopja so lesena: velik vrt, .štiri njive in pet stelj-iiikov. Za ceitio se ipoizve pri: John Scdja, 1077 E. 66. St., Cleveland. Ohio. (3-4—6) French Line GOMPABME GENERALE TRAXSATUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE FRANCE ...................... 9. iunlla TOURAINE ................ 11. luniia ROCHAMBEAU ............ 18. Iunlla LA SAVOIE ................ 18. Iunlla PARIS ...................... 25. Iunlla Dlraktna železniška zveza iz Pariza V vae alavne točko . Juaoslavlla Hitri parnlkl a Štirimi In dvama vllako-ma. Poseben zastopnik Jugoslovanska vlad« bo pričakal potnike ob prihodu na- lih par nI kov v Hnvru ter lih točno od. pram I i kamor ao namenjeni. Parnlkl Francoska Črte ao transporti rail t*kcm_voin« na tlaoča 6«h6»l3»*iklh »o. laov bruc vaa naprlllk« Za ilfkarts In cana vpiVialta v DRUZBim PISARNI, 13 Stati St„ N. Y. C ali pa Drf lakalulh aoantlh. PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da se ga potnik sam kupi, pišite naj-prvvo za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York (Advertisement) » DOCTOR LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akntnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 22 let ter imam skusnje v vseh l>oleznfh in ker znam slovensko, zato vas morem poginoma razumeti in spoznati vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let bcm pridobil posebno skusnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete poginoma zanesti na mene, moja skrb p« je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite C-impreje. Jaz ozdravim zastruplleno kri, masulje In lise po telesu, bolezni v qrlu. Izpadanje las. bolečine v kosteh, atare rane. živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, iedicah, ietrah In želodcu, rmenlco. revmatlzem. katar, zlate žile. naduha itd. Uradne ure so: V pondeljek, sredah In petkih od 9. ziutraf do 5. popoldne. V torkih. Četrtkih in sobotah od 9. ure ziutrai do S. .ure zvečer. Ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO- NE POZABITE IME IN NASLOV. - Dr. LORENZ 644 Pem Are PmSKURGH, PA. Nekateri drugi zdravniki rabilo tolmače, da vas razumejo. Jaz anam hrvatsko Te Iz štareaa kraja, zato ves lažje zdravim, ker vas razumem. fegallle In tm irafitr* ne potrebščina. Garantiram del« la Ha (o. Izdeluje po cenah vsi rojak VICTOR NMEK, 331 Črnve St„ CONEMAUGH, PA, -»i O. J. Pbreata. w. vat Frank W. Va.: Primož Jo«ph Tfatnit John .Ptaaapfel ta H. Hvatlta. AUk, Vk Frank Skok In Ant liowSek. WJfM ^ J^Hft Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vašo družino, sorodnik« ali prijatelja. Pišite za cene in draga potrebna navodila, na najstarejše in skušano slovensko bančno podjetje: F2L&H& &AK8&B STATE BAJNK (potniški oddelek) 81 OOCIM Htw Torti. E T. _______^Advertisement* v, ....■M,.