Štev. 14.	PoStnlns plaFana t gotovini.
Ljubljana, dne 3. aprila 1935.
Leto XVII.
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za tno- Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se « Ljubljani Uredništvo in zemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter št 32-59 se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Račun pri postni hranilnici št 14 194
JV©va doba
Volilno gib cm j o
Ministra dr. Mavušič in Pucelj med volilci
na Notranjskem
Volitve, ki bodo petega maja, predstavljajo v našem državnem življenju novo dobo pri ureditvi gospodarskih in socialnih vprašanj. Te volitve se vršijo v znamenju splošnega — političnega, gospodarskega in moralnega — preporoda zemlje in naroda.
Gotovo je, da so pri letošnjih volitvah osnove narodne in državne politike izven volilne borbe; kajti načelo narodnega in državnega edinstva je stalno in nespremenljivo, tukaj ni kompromisa in o tem tudi ne bomo glasovali. Naše globoko prepričanje je, da bodo naši kraji tudi letos pokazali svojo politično zrelost in da ne bodo nikdar več mislili na spremembo državno-političnega temelja; žrtve za našo domovino so bile brezmejne in naši najboljši sinovi so žrtvovali svoje življenje za to idejo. Na tej zemlji se moramo vsi sporazumeti in složno delati pri rešitvi vseh vprašanj notranjega državnega življenja. Naši razgovori morajo biti jasni in preudarni; če pa obstojajo nekatera nesoglasja, moramo jih skupno odstraniti v dobrobit splošnosti.
Kakor se v prirodi obnavlja življenje, tako je tudi v politiki; pozabiti moramo na stare stranke, ki niso sodobne in se ne morejo prilagoditi novim razmeram. Naša notranja politika zahteva nov politični — agrarno politični — pokret, ki mora prinesti vse dobre strani starega časa in se približevati, odnosno črpati svoje moči iz vedno čistega izvora kmetskega življenja. Nastopiti morajo osebe, ki nimajo kmetskega programa samo na jeziku, temveč čutijo in delajo s kmetom vedno in povsod brez osebnih strasti in borb. Njihov delokrog mora biti točno odrejen in do potankosti izdelan; kajti stranke niso radi politike, temveč politika je za to tu, da zamoremo pravilno rešiti gospodarske in socialne težkoče naših dni.
Če govorimo o gospodarski obnovi in napredku našega naroda, moramo misliti tudi na moralno stran narodne biti. Pri nas in na vsem svetu ne vlada samo gospodarska kriza, temveč tudi moralna, ki zahteva vrnitev moralnih vrednot in zmago dobrega nad zlom. Na prava mesta morajo priti pravi, dobri in močni ljudje, ki edinole zamorejo spraviti rodbino, domovino in človeštvo na pravi tir. Tudi pri nas gre letos za tem, da pridejo boljši v politično življenje; zato moramo znati ločiti dobro od zla in izbrati le dobro za narodno predstavništvo, ki zahteva cele može s čisto preteklostjo in s čistimi rokami; vsak kandidat mora imeti visoko moralno in politično vrednost.
To smo hoteli povedati; če boste vse to dobro premislili in ubrali pravo pot, bo naša narodna bodočnost boljša in srečnejša. Ker vemo, da si to tudi vsi želite, vaša odločitev ne bo težka in petega maja boste dali svoj glas tistemu, ki mu v polni meri zaupate.
V	nedeljo 31. marca so se zbrali v Logatcu volilci iz logaškega okraja na mogočno kmetsko zborovanje, ki sta ga sklicala ministra dr. Drago Marušič in Ivan Pucelj glede bodočih volitev.
£cgafec
Predsednik shoda v Logatcu g. Anton Rus otvarja ob 11. volilni sestanek. Pozdravi logaškega kandidata ministra za soc. politiko in narodno zdravje g. dr. Draga Marnšiča, g. min.ji. r. Ivana Puclja, sr. nač. Levičnika in številne zbrane volilce. Zahvaljuje se za tako impozantno udeležbo in prosi g. ministra dr. Draga Maru-šiča, da bi zbranim prijateljem in somišljenikom predočil politično situacijo in dal smernice za bližajoče se volitve 5. maja t. 1.
Z mogočnim aplavzom pozdravljen povzame besedo g. minister dr. Drago Marušič. Uvodoma se zahvaljuje prisotnim prijateljem in somišljenikom za izkazano mu zaupanje in nadaljuje:
»Vedno mi je milo in drago, ko prihajam v ta obmejni srez, ki me tako ozko veže tako po temperamentu in čustvovanju, kakor tudi po sorodstvu našega kršnega Krasa na to obmejno našo grudo. Zavedam se v polni meri nalog, ki me čakajo, ker vem, da je bil ta srez odrezan od svojega naravnega zaledja in so mu bili vsi naravni gospodarski viri odtegnjeni.«
Pcmen bodočih volitev
V	pogledu bližnjih državnih volitev je minister dr. Drago Marušič izvajal: »Zakaj so potrebne volitve? Te volitve niso samo običajno izvajanje državljanskih pravic, pač pa pomenijo te volitve eno najvažnejših preokretnic v političnem življenju našega naroda. Po onem strahotnem zločinu v Marseju, v katerem je podlegel naš viteški kralj, ki je bil svojemu narodu ne samo patriot vseh patriotov, ne samo njegov nacionalni heroj in skrbni oče, pač pa njegov prvi vodja in najiskrenejši prijatelj, so postale naše notranje-politične zadeve zelo kočljive. Nekatere skupine so hotele izkoristiti nastali položaj in poskušale v naše notranje politično življenje uvajati metode starega partizan-stva. Monumentalno tlelo 6. januarja naj bi bilo uničeno. Misel, da smo bratje med seboj in ne volkovi, ta misel naj bi propadla. Tu je bilo treba nujne rešitve. Današnji naš predsednik vlade Bogoljub Jevtič je bil oni, ki je vedel za vse kraljeve načrte in velike misli, zato'je bil tudi on najbolj poklican, da uresniči in realizira kraljevo zamisel. V okvirju JNS svojega programa ni mogel v celoti izveti, zato kliče prav vse, ki ljubijo svojo domovino, da pristopijo v nje, govo kolo. Vlada g. Jevtiča se ne omejuje samo na poudarek narodnega in državnega edinstva.
To je dogma in brez njc ni narodnega obstoja. Zato tudi niso več potrebne deklamacije o tek stvareh, pač pa je treba usmeriti korak dalje.
Delo in kruh
Treba je narodu dati kruha in dela. če iz
kakršnih koli razlogov kri v organizmu zastane, jo spravimo v tek z gibanjem in kretanjem. V kakšni smeri se to gibanje vrši, ni tako važno, glavno je, da se sploh gibljemo. Ravnotako je tudi z državnim organizmom. Dela in gibanja potrebujemo in to predvsem na gospodarskem polju. In v tem obstoji glavna razlika med bivšimi vladami in sedanjo vlado g. Jevtiča: gospodarski program! Blagodati tega programa so že na vidiku. Naj vas spomnim samo na eno milijardo, ki je namenjena za javna dela. Gradile še bodo nove železniške proge, izpopolnjevalo se bo železniško omrežje, najvažnejši cestni spoji so v načrtu in tudi naša banovina bo vsega tega deležna. Železniška proga Št. Janž—Sevnica je zagotovljena in se bo že v najkrajšem času pričelo z gradnjo. Severna meja se bo zvezala /. Jadranom. Mi Slovenci smo na tem izredno zainteresirani, naša domovina se v veliki meri opira na dohodke tujskega prometa. V tej zvezi pa se bodo okrepile tudi vse ostale gospodarske panoge, za katere ima vlada g. Jevtiča izdelane načrte.
Kmet — steber države
Steber države je naš kmet, zato hoče ta vlada, da se kmetu dobro godi. Ogromna večina našega naroda je zaradi gospodarske krize odpadla kot kupec ravno zaradi neznosnega ne-uravnovešenja cen kmetskih pridelkov z industrijskimi proizvodi. Našega kmeta je treba usposobiti, da postane zopet soliden kupec. Kmetski stan pa ne sme biti steber države samo na papirju. Vlada bo z naj razno vrstnejšimi ukrepi uravnovesila cene kmetijskim pridelkom z onimi industrijske produkcije. To bo storila s primernimi carinskimi ukrepi, z bonifikacijami itd. Nekaj pa je vlada že sedaj storila na tem polju. Znižala je zemljarino za 10% na polja in vinograde. Potrebna je nadalje tudi ureditev kmečkih dolgov. Do definitivnega zaključka tega vprašanja tudi druge vlade niso prišle. Vlada g. Jevtiča se zaveda, da je ta problem izredno kompliciran, zato je vlada tudi sebi dala moratorij do konca septembra, da si vzame čas, da to vprašanje dokončno reši in uredi.
Cbreslna mera
Znižane obrestne mere je bil nadaljnji ukrep nove vlade, vendar tudi to vprašanje še vedno ni v proporciji z rento. Ureditev iu a*-
Nove kandidature socialistov
Socialisti v Dravski banovini so postavili še naslednje kandidature:
za srez Slovenjgradec: g. Kranjc Franc (namestnik Valenščak Ferdo); za srez Konjice; g. Rabič; za srez Brežice: g. Ark Jurij iz Zagorja (namestnik Zidarič Josip, kurjač iz Rajhen-burga);
za srez Šmarje pri Jelšah: g. Weinberger Engelbert (namestnik g. Jugovar Fr.).
Deforma banovin* skih proračiiiiov
Finančni minister je izdal uredbo, ki postavlja financiranje banovinskih samouprav na popolnoma novo podlago. Najvažnejše določbe nove uredbe so sledeče:
Čl. 1. Banovine ne morejo za svojo potrebo pobirati trošarine, takse ali kakršnekoli druge dajatve:
1.	»a premog, električno energijo ter na nafto, ki služi kot pogonsko sredstvo, odnosno kot sirovine;
2.	na motorna vozila vseh vrst;
3.	na sekanje drv;
4.	na kalcijev karbid, ki služi v tovarnah karbida aa izdelavo kemičnih preparatov, sa proizvodnjo toplotne energije, električne razsvetljave, pri ribolovu.
čl. 2. Od skupne banovinske trošarine se bo plačevala v ceK državi trošarina na oluščen riž: na 1 kg 1 Din; ca neolušžen rii: na 1 kg 50 par; na kavo; na 1 kg 2 Din; na kakao; na 1 kg 2 Din; na čaj: na 1 kg 20 Din; za kalcijev karbid: na 1 kg 1*50 Din.
Čl. 3. določa način potrošnje teh trošarin.
Čl. 4. določa razdelitev teh trošarin po banovinah vsaka dva meseca.
Čl. 5. Na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, se bodo popisale pri prodajalcih na drobno in debelo vse zaloge riža, kave, kakaoa, čaja in kalcijevega karbida ter se bo plačala trošarina, odnosno razlika v meri.
Sčta minimalnih mezd je nadaljnje vprašanje, ki ga bo morala vlada pokreniti.
/nižanje tarif v osebnem prometu na naših Železnicah je že pokazalo svoje efekte v nadaljnjem bo sledilo znižanje tarif za prevoz blaga. 3e pa še nebroj gospodarskih problemov, ki čakajo rešitve, da bo cirkulacija tako delovala, kakor pri zdravem organizmu.
Razumljivo pa je, da en sam človek vsega storiti ne more, vi vsi morate pri tem delu sodelovati. Koncentracija sil je potrebna že »ato, Aa bodo oni, ki so zamislili tako obširno delo, Imeli za Seboj silo, ki jim bo pripomogla do realizacije vsega tega dela.
2a javno moralo
Vlada g. Jevtiča ne nosi samo zastave narodnega in državnega edinstva, družabne in gospodarske enakopravnosti, ta vlada ne pomeni samo program dela, razmaha, gradnje in ustvarjanja, pač pa si je postavila tudi še eno važno nalogo, da uvaja v politično življenje pojmovar nje morale. Tudi to je danes nujna potreba. S pozivom, da volilci v sklenjenih vrstah oddajo svoje glasove za ministrskega predsednika g. Bogoljuba Jevtiča, zaključuje g. minister svoj govor.
Minister <&ucelj govori
Besedo povzame nato g. minister na razp. Ivan Pucelj, ki je deležen viharnega pozdrava. Po pozdravu nadaljuje:
»Kadarkoli prihajam v logaški srez, se nehote spomnim naše kršne Dalmacije. Kakor ta, tako je tudi logaški sirez ozek in dolg. Sam zase brezpomemben in skromen, kadar pa ga pove-žeš z njegovim ogromnim zaledjem, postane prvi faktor v državi. Rad sem se odzval vašemu povabilu in rad vam bom povedal nekaj iz svojih 15 letnih izkušenj.
Vlada g. Jevtiča se je odločila, da po starih parlamentarnih običajih izvede volitve. Imela pa je tudi še druge razloge, da povede narod in državo na novo pot. Velika je korajža in ljubezen, ki 6ta potrebni za izvedbo te naloge. Po odslovitvi vlade g. Uzunoviča je bil marsikdo presenečen. Kdor pa je imel nekoliko pogleda tudi za kulise, je vedel, da se bo g. Jevtič vrnil te Pariza kot bodoči mož. Pred tremi dnevi je poteklo leto dni, odkar sem našemu blagopokojnemu viteškemu kralju nesel svojo ostavko. Zadržal me je v avdienci in me
O »potrjenih kandidaturah« sedaj prav za prav še ne moremo govoriti, zlasti ne o potrjenih kandidaturah na listi predsednika vlade g. Jevtiča; to, kar imamo doslej pred seboj, so samo potrdila sodišč, da so prijavljeni kandidati res izpolnili vse zakonite pogoje za kandidature (volilna pravica, število predlagateljev itd.).
Sodišča so doslej potrdila sledeče kandidature:
V	Mariboru-levi breg: g. dr. Ivan Jančič in g. Ivan Janžekovič; gg. Ogrinc in Fras (delavska).
V	Dolnji Lendavi je potrdilo sodišče za kandidata Ljudevita Seči-ja. V tem okraju kandidirata še g. Anton Hajdinjak in g. dr. Klar.
V	srezu Murska Sobota: g. Vesenjak;
v srezu Ljutomer: g. Skuhala, g. Lukačič in g. Rajh;
v srezu Ptuj: gg. Petovar in Brenčič; v srezu Maribor-desni breg: gg. Krejči in Gornjak, Kirbiš.
v srezu Črnomelj: gg. Lovšin in dr. Koče; v srezu Krško: gg. Horvatič in inž, Zupančič;
v srezu Ljubljana: gg. Kavčič, dr. Riko Fux; v srezu Brešiee: gg. Kralej in dr. Veble; v srezu Šmarje; gg. Zdolšek in Komar;
pobaral, kako mislim o bodočem političnem in gospodarskem gibanju v naši državi. Opozoril sem vladarja na naše zadrugarstvo, ki je v Sloveniji tako dobro razvito, ki pa ima danes preko 3 milijarde zamrznjenega kapitala. Tudi pozneje sem na shodih in v listih opozarjal, da je treba izvesti pomirjenje vsaj na gospodarskem polju. Vsesti se je treba skupno k mizi in rešiti vsa vprašanja, da pridemo zopet na zeleno vejo. Ko sem se vračal od vladarja, sem razumel, da je bil istih misli in da je stremil za istimi cilji. Najbolje to izpričujejo njegova velika dela: Balkanski pakt, Mala antanta, poset v Sofiji, potovanje v Francijo. Ni pa naš kralj dosegel samo velike uspehe v pomirjevanju narodov, pač pa tudi v notranjosti. Hotel je to storiti z isto doslednostjo, ki je bila njemu svojstvena. Gospod Jevtič kot najbližji sodelovalec našega blago-pokojnega kralja je zato pozvan, da delo velikega kralja izvede do kraja. Njegova prva naloga je pomirjenje in druga naloga: sodelovanje vseh.
V njemu svojskih primerih je g. minister n. r. Pucelj tolmačil ti dve točki programa vlade g. Jevtiča.
Nato se je oglasil k besedi g. Stanko Lenarčič, ki se je zahvalil volilcem za izkazano mu zaupanje in prosil g. ministra, da se zavzame za logaški srez, posebno v intenziviranju tujskega prometa in izvedbi še nedovršenih melioracijskih del, ki jih je kot ban dravske banovine v logaškem srezu tako učinkovito zasnoval. Za svoje delo bo žel ljubezen in zahvalo vsega prebivalstva.
V Starem trgu
Točno ob 15. uri je g. štritol kot predsednik shoda otvoril zborovanje s pozdravom in zahvalo volilcem, ki so do zadnjega kotička napolnili Sokolovo dvorano. Po kratkem uvodu o pomenu sedanjih parlamentarnih volitev je dal besedo g. ministru za socialno politiko in narodno zdravje dr. Dragu Marušiču, ki je v izbranih besedah obrazložil zbranim volilcem pomen in nalogo sedanjih volitev. Obrazložil je gospodarski in delovni program vlade g. Jevtiča v sedanjosti in nakazal smernice dela v bodoče.
Drugi govornik, minister Pucelj, je pa raz-tolmačil na poljuden, vsem razumljiv način težnje vlade g. Jevtiča in je žel za svoja prepričevalna izvajanja burno odobravanje.
v srezu Konjiee: gg. Gajšek, Jereb in Ce-rušar;
v srezu Slovenjgradec: dr. Vošnjak, Vrh-njak (kmet), Kopač, Blatnik, dr. Novačan;
v srezu Dravograd; inž. Lenarčič Milan, Doberšek;
v srezu Celje: gg. Prekoršek, dr. Stante; v srezu Gornji grad: Goričan, Hehelj; v srezu: Laško: Roš, Pleskovič, Rozin; v erezu Radovljica: Mohorič, Ažman; v srezu: Kranj: dr. Šemrov, Lončar; v srezu: Kamnik; Cerer, Kersnik; v srezu Litija; Mravlje, Lajovic; v srezu Kočevje; dr. Sajovic, Arko, dr. Lov-renčič, Hočevar;
v srezu Novo mesto: dr. Režek, Bule, Mat-ko, šterbenk;
v srezu Metlika: Bajuk, Makar, Malešič; v srezu Ljubljana-okolica: dr. Marušič, Hočevar.
Kandidature ministra dr. Marušiča
Spričo zlonamernih poročil, ki se širijo od neke strani, da bo g. minister dr. Marušič obdržal mandat v Logatcu, smo v položaju povedati, da so take vesti vse še zelo nezanesljive.
Znižane lahse na prevozna sredstva
Prevozna sredstva igrajo v današnji dobi brzine veliko vlogo v gospodarstvu. To velja zlasti o motornih vozilih, ki so dandanes že tako razširjena, da resno tekmujejo že z železnicami.
Promet z motornimi vozili pa se pri nas ni mogel prav razviti zaradi silnega obdavčenja vozil z raznimi taksami. To je uvidel tudi finančni minister, ki je te dni napovedal znatno znižanje teh taks.
V svojem tozadevnem pojasnilu je rekel g. finančni minister med drugim:
»Avtomobili so že zdavnaj nehali biti luksuzna stvar bogatinov, ker se jih danes poslužujejo tudi že siromaki in vse narodno gospodarstvo. Državna in banovinska doklada na avtomobile pa sta se morali doslej plačevati v začetku leta naprej v višini od 2000 do 5000 Din. Vsled tega je število avtomobilov v Jugoslaviji stalno padalo, mesto da bi bilo rastlo. Zato je vlada odločila, da se s 1. aprilom t. 1. te takse ukinejo; zbog tega pa se bo število motornih vozil povečalo in povečala se bo tudi uporaba bencina, kar nam bo izpadle dohodke od taks izravnalo. Ukinjene pa so tudi takse na biciklje, fijakarje in polfijakarje.
Glede avtobusnih prog pa je vlada sklenila razdeliti vse proge v tri vrste: a) konkurenčne železniškemu prometu, b) deloma konkurenčne in c) nekonkurenčne.
Za prve je zmanjšana taksa cd 15 na 10%, za druge pa na 5%, tretje so pa popolnoma proste. Plačevanje taks bo pavšalirano z ozirom na število prevoženih kilometrov.«
iPcfp/ezie kandidature
f&OLzkvinlzcmi Rvičači
V mirni dobi so za vojake razne parade in večje ali manjše vojaške vaje tista preizkušnja, ko morajo pokazati, kaj znajo. Najtežja in prava preizkušnja pa je seveda pravo bojevanje z orožjem v roki.
Neke vrste vojaki so tudi volilci. Tudi ti se vežbajo in pripravljajo v dobi miru na odločitve, ki padajo v določenih presledkih pri volitvah. Kolikor bolj šolana in izvežbana je armada volilcev, toliko gotovejši je tudi uspeh.
Med oboroženimi vojaki in med vojaki-volilci pa je razlika v tem, da poveljujejo pravim vojakom generali, ki so že kolikor toliko dokazali svoje voditeljske in poveljniške sposobnosti, volilce pa bi radi komandirali tudi ljudje, ki v svojem življenju še niso drugega pokazali in dokazali kakor to, da imajo pač ostre in dolge jezike in da so mojstri v potvarjanju resnice, pravega dela za javni blagor pa je pri takih ljudeh videti navadno bolj malo!
Ravno ti ljudje pa se pri zbiranju svojih čet v mirni dobi navadno najbolj širokoustijo. Oni vedo in znajo vse boljše kakor tisti, ki nosijo vso odgovornost, in zato so neizprosni »kritiki«; pa ne »kritiki« v pravem pomenu besede, ki pač bičajo obstoječe krivice, a pri tem tudi pozitivno povedo, kaj in kako bi moralo biti ali bi se dalo narediti bolje, ampak to so zabavljači, ki znajo pač vse teptati v blato, ne znajo pa nič ustvarjati!
Najhujša nadloga, ki tare danes pri nas telesno ali duševno delovne ljudi, je brezposelnost, proti kateri se mora vsa javnost boriti z vsemi sredstvi, da jo vsaj po možnosti omilimo, če je že ne moremo popolnoma uničiti.
V najnovejšem času smo glede pobijanja brezposelnosti že precej storili. Ne samo z dajanjem podpor v denarju ali blagu — to je nemoralno, ker ubija v človeku vsak čut za njegovo človeško dostojanstvo — ampak mnogo bolj s preskrbo dela iz javnih sredstev, zlasti z gradbenimi deli. Poleg javnih del pa je še nekaj manjših nalog, ki bi jih lahko izvršili za pobijanje brezposelnosti. Ena od teh nalog je, da preprečimo pri nas po možnosti in potrebi zaposlitev tujcev, na njihova mesta pa naj bi prišli brezposelni domačini.
Mi imamo sicer neke uredbe, ki omejujejo dotok tujcev v naše službe, toda teh določb smo se doslej premalo držali. To je bil brez dvoma ludi razlog, da je minister za socialno politiko
Iz Beograda poročajo, da je vlada imenovala posebno komisijo (odbor) z nalogo, da prouči vprašanje, kako bi se dalo najti primerno razmerje med cenami kmetijskih proizvodov in cenami tistih industrijskih potrebščin, ki jih potrebuje predvsem kmet.
Ta odlok vlade mi uajtopleje pozdravljamo; že zato, ker nam sedaj tudi »od zgoraj« potrjujejo, da smo imeli mi prav, ko smo že pred leti ugotovili in potem v enomer ponavljali, da je glavni vzrok naše gospodarske stiske nepravilno razmerje med cenami kmetijskih in industrijskih proizvodov.
To nepravilno, ali recimo: neugodno razmerje pa se da popraviti samo na dva načina: ali »e morajo cene kmetijskih proizvodov zvišati ali pa se morajo znižati cene industrijskega ■blaga. Ali pa mora od obeh skupin vsaka nekaj •popustiti, tako da bodo industrijski delavci lahko kupovali živež, kmet pa obleko in druge svo-'je potrebščine. Dokler ne bo to dvoje spravljeno
Kakor vse prazne glave, tako so taki kri-čači navadno tudi silni bahači! Kako so ti ljudje pri nas kričali in grozili, da bodo vse poman-drali in štrli v prah, kar se jim ne ukloni. In ponosno so se trkali na prsa: »Mi in samo mi — za nami je ves narod in samo ml smo narod!« Tako so kričali in pisali po svojih časopisih, da je res marsikdo verjel in se njihovih groženj tudi ustrašili
Sedaj, tik pred volitvami, pa vidimo docela drugačno sliko. Sedaj, ko je čas, da pokažejo, kje je »narod«, ki stoji ves za njimi, imajo pa že silne težave s postavljanjem svojih kandidatov!! Če ima kdo za seboj »ves narod«, ali mu je potem res tako težko dobiti nekaj za poslance sposobnih mož? Ali je potem res tako težko spraviti skupaj potrebne podpise, kakor jih zahteva zakon? Pa jih ne morejo spraviti skupaj!
Torej že pri prvi preizkušnji, naj pokažejo, kaj imajo za seboj, so ti gospodje kričači žalostno propadli in skrahirali tako, da je vprašanje, če bodo sploh mogli spraviti skupaj svoje kandidatne liste...
Za pametne ljudi pa naj bo ta pojav resen pouk, da kričaštvo ni nič, ampak da samo rc«no delo nekaj pomeni!
Odločitev pri volitvah torej ne bo težka za nikogar: Za kričače ne bomo glasovali;
dr. Marušič te dni izdal novo uredbo o zaposlitvi tujcev v naših podjetjih, ki bo gotovo dosegla svoj namen.
Doslej so se namreč zlasti tuji podjetniki silno radi izgovarjali glede zaposlitve tujcev, da so to »neobhodno potrebni strokovnjaki«. Ta izgovor pa danes ne drži več. Mi imamo danes v deželi na stotine šolanih ljudi vseh strok, ki leta in leta čakajo na zaposlitev, pa je ne dobe, ker jim odjedajo tujci kruh izpred ust. Še več imamo seveda nešolanih ljudi na razpolago. Nova uredba mogoče ne bo prinesla zaslužka vsem, toda če le nekaj naših domačih brezposelnih ljudi pride do kruha, je to tudi nekaj vredno.
Ta uredba je važna tudi za kmete, kajti ogromna večina naših brezposelnih ljudi, šolanih in nešolanih, izhaja iz kmetskih rodbin in zato tudi nam kmetom ne more biti vseeno, ali naši domači fantje kaj zaslužijo ali pa če morajo biti še leta in leta odvisni od pomoči staršev.
v sklad, ne more biti govora o gospodarskem izboljšanju.
Z dvigom cen za kmetijske pridelke pa poj-de težko, ker smo za kmetske pridelke izvozna država in se morajo naše cene prilagoditi cenam na svetovnem trgu, ne pa le našim željam in nobena naša vlada nima te moči, da bi mogla kakšno tujo državo, ki naše žito uvaža, prisiliti na višje cene kakor so oene na svetovnem trgu. Država ima le to moč, da diktira lahko minimalne cene za žito itd. pri nas doma. Ce pa bi država to storila, bi prišli kmetje v čuden položaj, ker bi vsak hotel prodajati svoje blago le doma, nihče pa ne za izvoz. Da cene izenači, bi morala torej država iz svoje blagajne kmetom, ki bi prodajali blago za izvoz, na nizke izvozne cene doplačevati; tega pa ne bi mogli storiti drugače kakor z zvišanjem davkov. Kar bi torej kmetje na eni strani pridobili, bi morali na drugi strani v obliki zvišanega davka zopet državi dajati nazaj. S tem pa kmetom ne bi bilo
nič poinagauo, pač pa bi bili udarjeni delavci, ki bi morali znatno dražje plačevati svojo hrano«
Preostaja nam torej le še znižanje cen industrijskih izdelkov. O tej zadevi smo že večkrat pisali in rekli, da bi bilo tako znižanja prav lahko mogoče brez posebnih gospodarskih! potresov.
Večina industrije v naši državi je namreS v rokah tujega velekapitala. Ta kapital se j« vsilil v našo deželo posebno takoj po vojni, ko je kazalo, da bo nesla industrija pri nas bo* gate dobičke. Ta kapital pa si med seboj na dela nobene konkurence, ampak je trdno organ niziran v javnih ali tajnih kartelih, ki čisto svojevoljno določajo cene samo z ozirom na čiste dobičke, nikdar pa ne z ozirom na možnost prodaje. Tak kapitalist pravi: »Kdor hoče imeti plug, naj plača zanj toliko in toliko ali pa naj bo brez njega!« Prav tako pa izkorišča kapital, posebno tuji, tudi naše delovne moči, katere sramotno nizko plačuje. Da z nizkimi plačami delavcev in z visokimi cenami 6am sebi žaga vejo, na kateri sedi, za to se tuji kapital ne briga, kajti kjer ni več kupne moči, tam morajo tudi najboljši stroji mirovati.
Žalostne pesmi o tem pa, kako zlasti tuj kapital odnaša svoje stomilijonske dobičke iz naše države in s tem vse naše gospodarstvo ubija — te žalostne pesmi rajši ne ponavljamo.
Proti takim zlorabam in proti takemu brezmejnemu izkoriščanju pa ima državna oblast dovolj sredstev na razpolago. Državna oblast lahko zagotovi delavcem minimalne plače s posebnim zakonom, kadar hoče. Ostra kontrola kartelov in njihovih dobičkov pa bi omogočila državi znatno višje davčne dohodke, obenem pa lahko država določi maksimalne cene vsaj za najvažnejše industrijske izdelke. Če je določena najvišja obrestna mera za kapitaliste, ki nosijo svoj denar v denarne zavode, ni razloga, zakaj ne bi bil tudi za kapital, ki je vložen v industrije itd., najvišji dovoljeni odstotek dobička!
Možnosti, da se kričeče razmerje med cenami kmetskih pridelkov in cenami industrijskih izdelkov popravi, so torej tu in če se bo bodoči parlament res zavzel za rešitev te naloge s potrebno vnemo in s še bolj potrebno trdovratnostjo, bo lahko s ponosom trdil o sebi, da je izvršil najtežjo nalogo, ki ga čaka.
žkngleški državniki potujejo
Takoj po sklepu nemške vlade, da se bo Nemčija oborožial neglede na določbe mirovne pogodbe, sta odpotovala angleški minister za zunanje zadeve Simon (reci: Sajmon) in njegov državni podtajnik lord Eden (reci IdLn) v Berlin, da tam v osebnem razgovoru z nemškimi državniki doženeta, kaj Nemčija prav za prav namerava.
Iz Berlina se je Simon vrnil v London, lord Eden pa je nadaljeval svojo pot v Moskvo, kjer so ga svečano sprejeli. Kakor poročajo angleški listi, je prišlo med Angleži in Rusi v Moskvi do sledečega sporazuma: 1. Anglija in sovjetska Rusija si obljubljata medsebojno pomoč, ki bo samo obrambnega značaja. 2. Preide se k organizaciji miru z medsebojnim sodelovanjem in to v okviru Zveze narodov. 3. Nemčiji se prizna enakopravnost. 4. Zgradi se sistem varnosti v. Evropi, in to % Nemčijo ali pa brez Nemčije. Iz Moskve pa pojde lord Eden še v Varšavo in Prago, nakar bo sledila 10. t. m. konferenca v Stresi, kjer bodo sklepale evropske velesile o svojem bodočem držanju napram Nemčiji.
Proračunske dvanajstine za Dravsko banovino
Ban dr. Dinko Puc je odredil, da se podaljša veljava lanskega banovinskega proračuna še za 1 mesec, ker je finančni minister določil, da mora biti novi proračun že sklenjen po njegovih novih navodilih in predpisih.
?©ii zapcslifvi In/cev
TVccše nc*fvec/e gospoda^sfeo zlo
Kmefcka
mladina
Tudi kmetska dekleta so poklicana k ustvarjanju nove dobe
V petek, 29. marca je Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani otvorila dekliški prosvetno-organizatorični tečaj, ki se ga udeležuje 46 tovarišic, članic Društev kmetskih fantov in deklet iz najrazličnejših krajev Slovenije. Tečaj traja od 29. marca do 6. aprila t. 1. Predavanja se vršijo v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti, dekleta prenočujejo v areni Narodnega doma in so na hrani v Javni kuhinji Delavskega doma.
Ob slavnostni otvoritvi je predsednik Zveze in vodja tečaja tov. Ivan Kronovšek izrekel tovarišicam prisrčno dobrodošlico z željo, da odnesejo s tečaja čim več koristnih smernic za čim lepši razvoj naših kmetsko-mladinskih organizacij, v katerih se naj kmetska mladina izobražuje in tako pripravlja za novo dobo, za dobo kmetske veljave. Tov. Kronovšek je nato sporočil iskrene pozdrave bana g. dr. Puea, ki se je opravičil, nakar je toplo pozdravil načelnika kmetijskega oddelka kralj, banske uprave g. ing. Zidanška, zastopnika prosvetnega oddelka kralj, banske uprave g. šol. nadz. Drnovška, mestnega višjega svetnika g. dr. Rika Fuxa in druge. Za tem je kot načelnica Zvezinega odseka pozdravila tečajnice tov. Iva Bergan-tova, ki je poudarjala naloge, ki čakajo kmetsko ženo pri ustvarjanju nove kmetske dobe in osvetlila način, kako se usposobiti za te naloge. Govoril je nato nač. kmet. oddelka g. inž. Zidanšek, ki je dekleta zlasti vzpodbujal k kmetij sko-strokovni izobrazbi, nakar je v jedrnatih in mestoma zabavnih besedah govorila udeleženkam tov. Manica Romanova.
Sledilo je otvoritveno predavanje mestnega višjega svetnika g. dr. R. Fuxa »O delu in življenju blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja«. Ob izklesanem izvajanju smo si predočili mogočno podobo našega blagopokojnega kmetskega vladarja, ki je žrtvoval svoje življenje za blagor svojega naroda. Ob zaključku predavanja smo blagopokojnemu Gospodarju stoje zaklicali: »Slava!«
Predavanja se vrše dnevno od 8. do 12. ure in od 4. do 7. ure, od 2. do 4. ure pa se vršijo ogledi tovaren in drugih znamenitosti. Doslej so si tovarišice z vsem zanimanjem ogledale obrat mestne klavnice in njene najmodernejše higienične naprave, ogledale so si obrat ugledne tovarne testenin »Pekate-te« ; v nedeljo zvečer pa so v drami gledale veseloigro »Veseli dan ali Matiček se ženi«, ki se jim je v splošnem prav dopadla.
O podrobnem programu tečaja in o tečaju samem bomo ob zaključku še poročali. Dekleta se v Ljubljani prav dobro počutijo, ob prostih urah, med odmori, v jedilnici, zvečer po predavanjih — vedno so razigrane volje, veselo prepevajo, pri vsem tem pa vestno sledijo predavanjem, si delajo potrebne beležke in se v vsem pokoravajo navodilom vodstva in v iskrenem tovarištvu vzdržujejo vzorno disciplino. Ko s samozavestnim korakom vedrega čela, v urejenih vrstah korakajo po mestu, s prezirom nad pokvarjeno gospodo nreslišijo marsikatero neslano opazko, zavedajoč se o sebi velikega švehlo-
vega izreka: »Pridelujemo lenih, kaj je še več?!«, življenje gre svojo pot, kmetsko-mladinsko gibanje tudi, in tudi ta tečaj sam služi končno svojemu cilju: naj se kmetska mladina izobrazi in usposobi, da pokaže vsem, ki kmeta zasmehujejo, da je kmet vendarle oni, ki redi ves svet in da bo ta kmet kmalu zrel sam odločati o svoji usodi. In tudi ve, kmetska dekleta, boste k temu pripomogle! Zato iskreno pozdravljene in dobrodošle !
*
Sv. Marjeta ob Pesnici
Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo pod vodstvom Zvezine prikrojevalne učiteljice g. Danice Pugel prikrojevalni tečaj od 4. do 19. marca t. 1.
Tečaja se je udeleževalo 12 tovarišic. Kako koristen je bil tečaj za naša kmečka dekleta, je pokazala razstava, ki se je vršila dne 19. marca ob sklepu v tuk. šoli.
Kot zastopnik Zveze se je udeležil prireditve tov. dr. Igor Rozina, ki je v lepih besedah spodbujal mladino, da dosežemo lepšo bodočnost.
V nedeljo, dne 10. marca pa jo priredilo društvo skupno s šolskim vodstvom predavanje o gospodinjstvu. Predavala je gospa Mesičkova, učiteljica v Krčevini.
Njeno temeljito poznanje dobrega gospo-
Ponikva ob južni železnici
Pod okriljem našega Društva kmetskih fantov in deklet se je vršil od 9. decembra 1934 do 9. marca 1935 banovinski tromesečni kmetij-sko-gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo dvajset deklet. To je bil prvi tečaj take vrste v šmar-skem srezu; dekleta so ga redno obiskovala in z uspehom dovršila. Dne 5. marca je bil zaključek tečaja z lepo uspelo razstavo. Zaključne razstave in prireditve se je med drugimi udeležil načelnik kmetijskega oddelka kraljevske banske uprave ing. Zidanšek, ravnatelj kmetijske šole v Sv. Juriju ing. Petkovšek, 6tarši gojenk in mnogo drugega občinstva. V tečaju sta poučevali
Drami je pri Celju
Društvo kmetskih fantov in deklet v Dram-ljah je imelo dne 24. marca t. 1. svoj sedmi redni občni zbor. Navzočnih je bilo 55 članov in pa zvez. predsednik tov. Kronovšek. Iz delovanja in poročil odbora je razvidno, da je društvo v preteklem letu ; rav agilno delovalo za dosego ciljev kmetsko-mladinskega gibanja. Delo je poteklo nekako v treh pravcih, in sicer: v delu odsekov, v delu tečajev in v prireditvah prosvetno-organi-zatoričnega značaja. Dram. odsek je deloval ves čas vneto. Zadnja prireditev je bila 5. marca 1.1. Priredila se je pod vodstvom tov. učitelja Hraba-leka šaloigra i Vozel«. Tudi ženski odsek je po
dinjstva, ki ga je poslušalcem temeljito razložila, bo ostalo poslušalcem v trajnem spominu.
Med tečajem so tudi predavale voditeljica tečaja Danica Pugel, učiteljice Kodrič Polda, Leskovar Anica in tov. Vauda Mirko udeleženkam o potrebah, kar jih slovensko dekle in potem bodoča gospodinja in mati nujno ureja.
Razstava je pokazala v resnici skoraj nekaj nemogočega, kaj more kmečko dekle v 14 dneh napraviti, če se prime z veseljem kakega dela.
Dne 20. marca pa se je vršil mlekarski tečaj pod vodstvom priznanega strokovnjaka Pavlice iz Ljubljane, kateri je v svojem temeljitem predavanju pokazal in razložil, kaj se da na vse načine napraviti iz mleka z majhnimi stroški v korist gospodarstva.
Obema predavateljema, g. Pugelj Danici in gosp. Pavlici Franju, iskrena tovariška zahvala za njihov trud, vsem ki so pripomogli, da sta se mogla vršiti oba tečaja, posebno pa tov. g. Vaudi, ki je dal na razpolago brezplačno prostore za oba tečaja in v šoli za razstavo, bodi na tem mestu izrečena iskrena tovariška zahvala.
Ob enem se zahvaljujemo vsem obiskovalcem za naklonjene prostovoljne prispevke, ka-kakor tudi sreskemu kmetijskemu odboru Maribor levi breg, ki je tudi obljubil podpreti društvo.
Društvo preživlja kakor ostala društva težko gospodarsko in finančno krizo ter je imelo za prireditev obeh tečajev precej stroškov.
voditeljica gospa Fr. Gol. Sušnik in učiteljica gospodična Barletova.
Takoj po sklepu tečaja se je vpisalo nanovo še dvajset drugih ukaželjnih kmetskih deklet. Zato se je pričel dne 13. marca že drugi tromesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj na Ponikvi. Pričakujemo, da ne bo ta garnitura banovinskih kmetijsko-gospodinjskih tečajev prekmalu zapustila šmarskega sreza, kjer se čuti zelo velika potreba strokovne naobrazbe kmetske mladine. Za uspehe na Ponikvi se imamo zahvaliti agilni propagandi domačega Društva kmetskih fantov in deklet in upamo, da ga bodo tudi ostala enaka društva v srezu posnemala.
navodilih tov. Jarnovičeve deloval prav sniotre-no. Tov. uprav. Povh je podal pregled dela in uspeha dvomesečnega kmetijsko-projjsvetno-orga-nizatoričnega tečaja ter pohvalil vnemo tečajnikov.
Sledila je volitev novega odbora. Izvoljen je bil z malimi izpremembami stari odbor, in sicer: predsednik tov. Jesenek Andrej, podpredsednik tov. Jager Joško, tajnik tov. Janko Hrabalek, blagajnik tov. Zabukovšek Jaka, v odbor pa tovariši in tovarišice: Povh, Jakopin Stanko, Bregant in Jakopin Pepca.
Kot delegat Zveze je spregovoril tov. Kronovšek. Govoril je o organizaciji, predvsem o naših kmetsko-mladinskih organizacijah. Obšir-
Tromescčni kmet. gosp. tečaj Društva kmetskih fantov in deklet na Ponikvi ob j. ž.
no in vzpodbudno je govoril o cilju in disciplini istih. S primernimi lepimi predgovori so nam prinesli pozdravi svojih društev tovariš Zdolšek iz Ponikve in tov. Merslavič iz Šentjurja.
Nato je izpregovoril še tajnik tov. Hrabalek, ki nam je v jedrnatih besedah podal zgodovinski razvoj kmetskih zvez od kmetskih uporov pa do danes. Primerjal je težave, s katerimi se je imel boriti kmet prej in pa danes. Prej so ga mučili in zasužnjevali telesno fevdalni gospodje, sedaj ga zasužnjuje duševna nevednost in razkroj. Zatorej širimo med nami prosveto in orga-nizirajmo se!
Končno je predsednik pozval člane k složnemu delovanju v upanju, da mora naše delo v polni meri doseči uspeh ter nato zaključil občni zbor
Št. Jernej
Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo dne 10. marca t. i. ob 15. uri v narodni šoli v Št. Jerneju svoj drugi redni občni zbor, ki se ga je udeležilo 45 članov in članic.
Tovariš predsednik Bratkovič Franc otvori občni zbor, pozdravi vse navzočne, posebno tovariša delegata Zveze in Pododbora, ravnatelja Merviča Antona. Ta nam je v lepih besedah pojasnil smoter društva in se dotaknil tudi razmerja med društvom, vero, strankarstvom in nacionalizmom.
Zapisnik zadnjega občnega zbora je bil sprejet brez pripomb.
Tovariš tajnik Zamljen Jože je izčrpno poročal o svojem delu. Ker je društvo šele v povojih, ni moglo delati tako kakor druga. Borilo se je z marsikaterimi težkočami ter stoji sedaj na pragu novega plodonosnejšega dela. Pri prvem občnem zboru je bilo 8 podpornih, 20 rednih članov in 5 rednih članic. Do sedaj pa je narast-lo na 9 podpornih, 33 rednih članov in 11 članic.
Tovariš blagajnik Hudoklin Cvetko poroča o društveni blagajni. Dohodkov na članarini je bilo 226 Din, izdatkov pa 153 Din, torej v blagajni še 73 Din.
V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Bratkovič France, posest, sin, Dol. Brezovica, podpredsednik Bevc Jože, posest, sin, Dol. Maha-rovec 11, tajnik Zamljen Jože, učitelj, Št. Jernej 14, blagajnik Hudoklin Cvetko, pismonoša, Št. Jernej 14, gospodar Brudar Karol, mesarski pomoč., Št. Jernej 43, odborniki: čučnik Franc, pekovski poslovodja, Št. Jernej 55, Kovačič Janez, posest, sin, Dol. Maharovec 10, Mikec Ivan, pos. sin, Mihovo 1, Krhin Justi, posest, hči, Dol. Brezovica 1; namestniki: Radkovič Tone ml., Žagar, Dol. rBezovica 1, Zupančič Mirni, šivilja, Vrh 10; preglednika: Bon Pepi, trg. pomoč., Št. Jernej 15, Cvelbar Avgust, trg. pomoč., Št. Jernej 15.
Izvoljeni so bili tudi zastopniki društva za občni zbor Pododbora v Novem mestu: Bratkovič Franc, Hudoklin Cvetko in Zamljen Jože in pa Zveze v Ljubljani (Bratkovič Franc).
Hum pri Ormožu
Oglašamo se po dolgem času iz naše Prlekije, v kateri smo mi zavedni kmetski fantje še mladi, komaj spoznali, da dozdaj nismo hodili prave poti ter se nismo borili za naš poteptani kmetski stan.
Po tekmi koscev ptujskega Pododbora med branskimi zobci in šibami dežnikov se je po trudapolnem prizadevanju g. šolskega upravitelja in predsednika Pododbora rodila ustanovitev društva kmetskih fantov in deklet pri nas. Niso nasprotnikom pomagale čaše vina, ne zatrjevanja, da smo brezverci in da nismo kmetje, ampak le kravarji, brez konjev, da smo brezpomembni za kmetski stan. Strnili smo se v vrste, zdaj pa odpadniki in mehkužneži pustite nas pri miru, čistite svoje konje in čuvajte cerkev od ogla mestne hranilnice ali gostilne, da boste vi in cerkev bolj na varnem.
Društvo je imelo 17. marca I. redni občni zbor v šoli na Humu. Iz poročil tajnika je bilo razvidno, da je priredilo društvo božičnico uprizorilo veseloigro: »Dve nevesti«^ ustanovilo: žen-
ski, dramatski in pevsko-tamburaški odsek ter čitalnico. Poslalo na Pododborov tečaj v Ormož 11 tovarišev in 5 tovarišic. Na tečaj Zveze v Ljubljano pa 1 tovariša in 1 tovarišico.
Izvoljen je bil sledeči odbor: Ivanuša Vinc, predsednik, Otorepec Anton, podpredsednik, Za-dravec Julka, namestnica, Kukovec Joško, tajnik, Šulek Ivanka, namestnica in Šulek Jožef, blagajnik. Od odbora in društva upamo v tekočem letu lepe uspehe ter napredek na polju društvenega delovanja.
Fantje in dekleta iz Prlekije ne zaostajajte, bodite vzor naše kmetske mladine ter borite se za naše ideje in naš pokret, da skupno dvignemo naš zeleni prapor ter pod njim vkorakamo v boljšo bodočnost.
Teharje
Društvo kmetskih fantov in deklet »Zarja« v Teharjih je vprizorilo v nedeljo, dne 10. marca zvečer, veselo igro s petjem v treh dejanjih, »ltodoljub iz Amerike«. Dejanje je zajeto iz časa, ko so se še vračali naši izseljenci petični iz Amerike v domovino, ter je spojeno z neprili-kami nadutih vaških mogotcev, ki nasedajo prebrisanemu pustolovcu, kateri se izdaja za njihovega bivšega dobrotnika. — Stvar je šla že preko vseh naših odrov in so jo z velikanskim tri-umfom igrali pred leti tudi v Celju.
Tudi pri nas so se igralci potrudili do skrajnosti, da bi čim bolj rešili z boljšim uspehom svoje vloge, kar je bilo razvidno iz publike, ki je z velikim aplavzom spremljala dejanje v dejanje. Stvar je bila polnoštevilna smešnih prizorov, kar je bilo razvidno iz publike in nje kritike. Tudi našemu tov. Videnšku najprisrč-nejša zahvala, da je tako dobro napel zadnje sile in nas pripeljal do konca, akoravno je že pri vaji večkrat obupaval.
Na zadnje omenjani še to, da naši najbolj zaupljivi ljudje nas niti ne posetijo; njih izgovori so takšni, da sploh nimajo nobene prave odgovornosti, akoravno bi nam morali biti naklonjeni in nam pomagati na našem prosvetnem in kulturnem polju. Čast tovarištvu, kdor ga pozna in izpolnjuje.
Sv. Marjeta ob Pesnici
Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo dne 3. marca 1935 v gostilni tov. Kram-berja pustni zabavni večer s šaloigro in narodnim petjem.
Čeravno se je vršila protiagitapija celo v cerkvi, je bil obisk v vsakem oziru zadovoljiv.
Za šaljive prizore iskrena hvala tov. Žido-niku, Skomlecu Rudolfu in Ludoviku Pivcu in tovarišicam Zidonik, Valentan Urenjak in ostalim, ki so se žrtvovali v prid društva.
Za lepo narodno petje pa gre hvala zlasti voditelju petja (šol. upr.) tov. g. Vaudi in ostalim tovarišem.
Tako so obiskovalci po dobro uspelih šaljivih prizorih in lepem narodnem petju pozabili vsaj trenutno na težko breme gospodarske krize.
Pri pozdravnem govoru se je tovariš tajnik Novačan spomnil našega največjega zaščitnika, blagopočivajočega mučenika kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki je nadel kot žrtev gnusne zločinske tolpe v Marseilu.
Celje
Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet priredi dne 12., 13. in 14. aprila t. 1. na Kmetijski šoli v Št. Jurju ob j. ž. II. prosvetno-or-ganizatorični tečaj za fante, člane naših društev.
Tečaj je namenjen predvsem za vzgojo društvenih funkcionarjev, udeležencem pa se bodo nudila predavanja tudi iz organizacije, gospodarstva, kmetijstva i. dr. Vsako naše društvo celjskega Pododbora prosimo, da pravočasno (t. j. do 4. aprila) zanesljivo prijavi svoje udeležence. — Tajništvo Pododbora, Prešernova 6, Celje.
v najnovejših barvah in oblikah dobre kakovosti ter razne športne čepice nudi v bogati izberi po nizkih cenah
MIRKO BOGATA)
trgovina klobukov in čepic Ljubljana, Stari trg št. 14
Solidna postrežba — Spre.iemaio se popravila
Gaber je pri Brežicah
Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo v soboto, dne 30. marca svoj IV. kmetsko-prosvetni večer pod naslovom: »Večer kmetske matere«, v gasilnem domu na Vel. Obrežu.
Udeležilo se ga je članstvo društev iz Ga-berja in Velikega Obreža ter učiteljstvo iz Do-bove, ki je bilo polno številno zastopano.
Sodelovali so: tov. Jurman iz Gaberja, tov. Polovič Rezika iz Gaberja, tov. Danev iz Gaberja ter ga. Collantijeva, učiteljica iz Dobove, z recitacijami, deklamacijami in predavanjem.
S tem je kmetska mladina sicer na skromen način, a vendar iskreno počastila svojo kmetsko mater.
V	nedeljo, dne 31. t. m. se je vršilo pri tov. Pavliču na Vel. Obrežu predavanje: »0 obrezovanju trt«. Predaval je g. Mohorčič, sreski kmet. referent iz Brežic.
Dobrunje
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo svoj I. redni občni zbor v nedeljo, dne 17. marca t. 1. v tukajšnji šoli. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, da se je društvo že v prvem letu svojega obstoja resno lotilo dela in doseglo prav lepe uspehe. Ker dosedanji predsednik tov. Miklavec predvidoma odide v tem letu k vojakom, je bil izvoljen za predsednika tov. Keržin Anton iz Dobrunj. V ostalem je bil izvoljen sledeči odbor: podpredsednik Svetek Anton, tajnik Šega Josip, blagajnik Zabjek Ivan, za nadzornika Mihelič Franc in Miklavec Uršika. Želeti je, da bi društvo započeto delo uspešno nadaljevalo.
Dvor pri Žužemberku
V	nedeljo dne 24. marca je imelo tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet ob udeležbi 30 članov svoj redni društveni zbor. Kot delegat Novomeškega pododbora se je udeležil tega zbora tov. Lado Kline, kot zastopnik topliškega društva pa tov. Franc Dular. Društveni odborniki so podali svoja poročila, ki sp bila soglasno
odobrena. Nato so izvolili nov odbor, to so: predsednik tov. Mirtič Franjo, podpredsednica tov. Repar Marija, tajnik Tomat Alfonz, blagajnik Repar Mirko. Na tem zboru so sklenili, da bo v bodoče njih delovanje učinkovitejše s tem, 'da bodo priredili več iger in poučnih predavanj, ter da bodo skušali poleti prirediti primerno tekmo zvezano z veselico.
Adlešiči
Dne 5. marca t. 1. ob 2. uri popoldne je priredilo tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet pod vodstvom tov. predsednika Grabrijana Mihaela ekskurzijo. Odločili so se, da bodo raziskovali še nepoznane jame. Raziskovanja se je udeležilo tudi nekaj nečlanov. Od doma so se odpravili z vsemi potrebnimi stvarmi, z električnimi svetiljkami in vrvmi. Fantje so se spuščali po vrvi, ki je tekla po škripcu v globočino. V jami so uašli mnogo kapnikov in naleteli celo na človeško lobanjo, ki je bila še precej dobro ohranjena. Toda radi kratkega časa, ki so ga imeli fantje na razpolago, niso mogli jame docela raziskati, zato so sklenili, da se na ca poučni izlet podajo še enkrat.
Gradac v Beli Krajini
V nedeljo, dne 24. marca t. 1. je imelo naše Društvo kmetskih fantov in deklet redni letni občni zbor. Po poročilih funkcionarjev je bil izvoljen sledeči odbor: tovariš Matija Novak, predsednik, tovariš Anton Kambiž, podpredsednik, tovariš Doltar Franc, tajnik, in tov. Renko Franc, blagajnik.
Št. Jurij pri Grosupljem
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo 24. marca važen društveni sestanek, na katerem smo sklenili, da bomo v bodoče bolj delovali na našem prosvetnem polju, kot smo dosedaj. Imeli bomo več predavanj, iger in priredili po možnosti tudi tekmo žanjic.
Agrarna reforma
(Nadaljevanje.)
Po raznolikosti agrarnih odnošajev moremo podeliti celo državo v 4 glavne grupe in sicer: 1. Bosna in Hercegovina, ki zaznamuje 3 vrste agrarnih odnošajev, in sicer:
a)	Kmetska zemljišča, to je zemljišča feu-dalnega porekla na katerih so bivši gospodarji naseljevali poljedelce, ki so jih imenovali kmete, priorce ali pridržnike. Ti poljedelci so bili vezani na zemljo, brez vzroka jih gospodarji zemlje niso mogli odstraniti, morali so dodeljeno jim zemljo obdelovati in dajati gospodarjem zemlje del prihodov po pogodbi ali pa po lokalnih običajih. Pravica do obdelovanja zemlje se je nasledila od očeta na sina odnosno na člane porodice ali zadruge.
b)	Beglucka zemljišča, to je zemljišča, ki so bila v privatni lasti begov in katera so kmetje obdelovali ter dajali gospodarjem del pridelkov, podobno kakor pri kmetskih zemljiščih vendar z bistveno razliko, da pravice do obdelovanja niso bile nasledne, da kmet ni bil stalen in da se pravice niso mogle naslediti potom članov družine ali zadruge.
c)	Erarna zemlja, to je zemlja v posesti in lasti države katera prvotno ni bila sposobna za obdelavo in na kateri so po večini nastali znani bosanski gozdovi.
Od vseh opisanih treh vrst je v Bosni in Hercegovini podeljeno:
Kmetskih zemljišč 566.000 ha na 130.000 družin beglučkih zemljišč 400.000 ha na 55.000 družin erarnih zemljišč 110.000 ha na 82-000 družin
odnosno skupaj: 1,076.000 ha na 267.000 družin
2. Dalmacija. Kakor je bila ta zemlja skozi stoletja pod vplivom raznih vladavin, ki so imele svoje posebne agrarne sisteme, tako se je v Dalmaciji ustvaril v toku stoletij poseben tip agT. odnošajev. Glavna karakteristika tega
2V© vice
*
Kralj krstni boter devetemu sinu
Redika čast in slavnost se je vršila v soboto, dne 30. marca v Št. Pavlu. Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil biti krstni boter devetemu sinu tukajšnjega posestnika Franca Siršeta. Prihod kraljevega odposlanca in 9reskega načelnika g. dr. Vidmarja je pozdravil domači župan z občinskimi odborniki in zastopniki društev.
Krščenec je dobil ime Peter.
*
Nesreča v planinah. V Kamniških planinah se je v nedeljo smrtno ponesrečil 261etni trgovski pomočnik Mirko Mulej iz Ljubljane. Reiše-valci so prišli že prepozno. Mulej je padel 300 metrov globoko.
Cena krompirja v Ljubljani. Preteklo soboto so prodajali v Ljubljani krompir po 70 do 75 par za kilogram (na debelo)t Krompirja so pripeljali na trg okoli 20.000 kil.
Sedemkrat je zabodel v nekem vinogradu pri Sv. Štefanu pri Šmarju France Boleš 251et-nega posestnikovega sina Franca Čretnika iz Št. Vida pri Grobelnem.
Novo podzemsko jamo so odkrili po golem naključju v Žabji vasi pri Novem mestu delavci, ki kopljejo kamen na posestvu g. Žiberta.
Tri tedne v seno zakopana kokoš. Pri gostilničarju Jeriču v Novem mestu so pred 3 tedni zametali kokoš v seno. Te dni pa so seno zopet odmetali in našli kokoš še živo.
ZA VELIKO NOČ kupite gotove ženske, moške in otroške obleke, kakor tudi vse žensko in moško perilo po zelo znižanih cenah v tovarni
perila in oblek STERMECKI, CELJE.
agrarnega tipa je bila, da se je težaku, poljedelcu, ki je stalno obdeloval zemljo, priznavala v neki meri nasledstvena nepremakljivost v pravicah in dolžnostih, ki so ga vezale na zemljo, vendar je pa vse bilo odvisno od volje gospodarja zemlje in od lokalnih razmer ter običajev, ne da bi bilo urejeno s katerimikoli zakonskimi predpisi. Dalmatinski kmet je bil kolon, ki je obdeloval stoletja zemljo, plačeval lastniku neki davek v denarju ali naravi brez vsakega izgleda, da bi mogel postati tudi gospodar in lastnik svoje zemlje. Šele naša država se je lotila tega vprašanja in ga rešila na korist kmeta.
V Dalmaciji je bilo potom agrarne reforme podeljeno na kmete 50.000 ha zemlje, in sicer na 96.900 družin.
3. Južna Srbija in črna gora. V teh krajih, ki so bili stoletja pod turško vladavino, se je poljedelski narod nahajal v najslabših prilikah. Pravilo je bilo: Krščani 60 raja brez slehernih pravic, Turčin ali Poturica je absolutni gospodar. Raja je delala in se mučila za suho skorjico kruha, Turčin je užival plod njegovih krvavih žuljev.
Vsa zemlja, ki so jo Turki skozi stoletja svojih osvojevalnih pohodov zavzeli, je bila last Sultana, ki jo je delil svojim zvestim spahijein in velikašern, kateri so pobirali prihode in davke od kmeta, ki je živel na tej zemlji. Del prihodov je šel v državno blagajno, odnosno za vzdrževanje vojske, del pa je dotični spahija vpo-rabil za sebe in svojo družino. Predaleč bi zašli, ako bi hoteli pobliže opisati strašne prilike našega skozi stoletja popolnoma brezpravnega naroda pod turškim jarmom, kateri je bil brez sleherne zaščite s strani državne oblasti prepuščen na milost in nemilost lokalnih mogotcev, ki so razpolagali z njegovim življenjem. Odnosa j i med gospodarjem in lastnikom zemlje niso bili nikoli urejeni, vse je bilo odvisno od samovolje lastnika zemlje, ki je dal raji od pridelkov
Obupan fotograf, v Šmartnem pri Litiji se je te dni ustrelil 701etni fotograf Ludvik Krema. Vzrok: gospodarske težave.
Dva požara v Železnikih. Pretekli petek je pogorel kozolec lesnega industrijca g. Egra, dva dni prej pa je gorelo v Praprotnem.
Silovit vihar v škofji Loki je razsajal preteklo soboto. Vihar je podrl celo vrsto kozolcev, odnašal slamo s streh in uničil mnogo streh iz opeke.
Trije požari v Kranju in okolici. Pretekli četrtek je gorelo v Goričah, naslednjega dne pa v kokrškeun predmestju. Gasilci se pa niso še dobro vrnili v mesto, ko je že gorelo v Straži-šču, potem pa v gozdu Javorniku pod Sv. Jostom.
Izgubile so se te dni v Mariboru kar tri osebe: upokojenec Kolenc iz Tezna, izvošček Volker in neka ženska iz Avstrije. Za vse te primere se zanima policija.
žaga je pogorela v Lehnu na Pohorju gosp. Urbancu. Uničena je tudi velika zaloga desk. Sosedna poslopja so rešili. Škodo cenijo na 15 tisoč dinarjev.
Ponesrečena kolesarja. Blizu Loža sta se zadela na pretekli Marijin praznik na ostrem klancu dva kolesarja skupaj, soboslikar Žagar in Jože Avsec. Oba sta obležala nezavestna. Žagar si je izbil pri padcu vse zobe iz gornje čeljusti, Avsec pa si je močno pretresel možgane.
Vlom v Celju. Iz stanovanja babice g. Rozmanove so neznani vlomilci odnesli za 2500 Din raznih dragocenosti.
Požar v Konjicah. V noči od preteklega ponedeljka na torek je pogorela v Konjicah hiša krojaškega mojstra g. Zelenka. Gospodar ima okoli 50.000 Din škode, zavarovan pa je bil komaj za polovico.
Obleka se je vnela triletnemu Bogdanu Skoku, sinčku delavca iz Toplic pri Zagorju. Otroci so zakurili ogenj na domačem dvorišču in nesreča je bila že gotova.
toliko, da ravno ne crkne od lakote, ker bi sicer izgubil delovne moči. Mirno lahko trdimo, da se položaj našega naroda pod turško vladavino ni v ničemer razlikoval od nekdanjih sužnjev, in celo v marsikaterem oziru bil še slabši.
V Južni Srbiji in Črni gori je za osvoboditev in razdelitev med poljedelce 276.000 ha zemlje. Ureditev je prepuščena z ozirom na posebne prilike ad hoc ustvarjenim sodiščem, ki so šele začela delovati in ni še znan končni rezultat podelitve.
4. Severni kraji, to je kraji, kjer je sistem veleposestev. V severnih krajih, kamor spadajo Vojvodina, Srem, Hrvatska in Slovenija, so agrarni odnošaji bistveno različni od onih v preje navedenih pokrajinah. Formalno je kmečki narod v teh pokrajinah že zdavnaj bil osvobojen in je mogel prosto razpolagati s svojo zemljo. Nesreča je bila samo v tem, da je največ zemlje in kvalitativno najboljša zemlja bila v rokah veleposestnikov, po večini tujih državljanov in tujcev po krvi in jeziku. Velikost kmečke posesti v teh krajih ni nikakor odgovarjala stvarnim potrebam v gospodarskem in socialnem oziru in tudi ne obljudenosti. Kljub formalni svobodi lastnine in pridobivanja zemlje je bil naš narod stvarno zasužnjen, ker je moral obudelovati tujo zemljo, ako se je hotel preživljati ali pa se izseliti, kar se je v največ slučajih tudi zgodilo. Ko so po vojni skoraj vse države močno omejile priseljevanje, zlasti nekvalificiranih delavcev, to je v prvi vrsti poljskih delavcev in v to kategorijo spada skoraj vsa naša emigracija, je pomanjkanje zemlje za našega kmeta postalo fatalno življensko vprašanje. Naša mlada država je tudi tukaj priskočila na pomoč in poskusila rešiti kmetovalca v onih mejah, ki so bile mogoče ter je izvedla razlastitev veleposestev brez razlike državljanske pripadnosti lastnika, narodnosti itd. Razlastila je celo državno posest na korist kmetovalca.
(Se nadaljuje.)
TISKOVINE
vseh imilrgmke, uradno,reklam jsj^N ne,casojnst;knjige, večbar ^t3^miUsk httre in pečeni!
pečem.
TISKARNA MERKUR
L1UBLJANA,GREG0RČIČEVA$(!23
a m •'Tiskarna 11 k r k ur
Razjarjen surovež. 491etni delavec Jože Finž-gar iz Prebačeve pri Kranju je te dni silil mojo hčerko, naj hitro j<5, da pojde pravočasno v šolo. — Ker pa otrok zaradi prevroče jedi očetovi volji ni mogel ustreči, se je oče brez vsake potrebe tako razjaril, da je zagrabil otroka za glavo in z glavo tolkel po klopi in ob peč, nato pa še enkrat po klopi s tako silo, da si je ubogi otrok zlomil nogo. Ko je mož videl, kaj je naredil, je otroka naložil na voz in ga odpeljal v bolnišnico; toda orožniki so le izvedeli za očetovo surovost in so ga zaprli. Tak človek pač ne zasluži nobenega usmiljenja!
Prav »nadebuden« mladenič mora biti 29-letni brezposelni kovaški pomočnik Anton Remec, doma s Praprotne police pri Šenčurju nad Kranjem. Ta nesrečnež se je v četrtek 28. februarja spozabil nad triletnim(!) dekletcem v Cerkljah, nekaj tednov kasneje pa je izropal svojega bratranca Jožeta Remca na Zgornjem Brniku. Ali so taki ljudje še ljudje?
Klanee na Kavranu v Tuhinjski dolini bo dal kamniški cestni odbor znižati za poJdrug meter, tako da voznikom, ki vozijo čez ta klanec les v Kamnik in v Ljubljano, ne bo več treba najemati priprege.
Drznega vlomilca je zasačila te dni ljubljanska policija. Je to 25letni Viktor Ban iz Ljubljane. Ban je kradel vse, kar mu je prišlo pod roke, denarja pa je imel vedno dovolj. Ko so ga prijeli in preiskali, so našli med podplati njegovih čevljev 300 Din. Iztočili so ga sodišču.
V ŽABNICI PRI KRANJU je naprodaj lepo posestvo, ki meri skupaj 15 ha zemlje. Od tega je 6 ha skupaj ob hiši in gospodarskem poslopju, 6 ha je večji del zaraščenega gozda, ostalo pa odpade na travnike. Več se poizve v Ljubljani, šmartinska cesta 26 ali pa v Sred. Gameljnah 20.
Primanjkljaj iz naslova vodarine, ki bo jo
bila morala prejeti ljubljanska mestna občina od občine Vič za vodo iz ljubljanskega vodovoda, znaša baje okoli 86 tisoč dinarjev. Preiskava je v teku in ni dvoma, da bodo krivci kaznovani.
Proti uvozu in točenju banaškega vina, ki ga uvažajo v Maribor in okolico vedno več, so pričeli mariborski vinogradniki energično borijo. Vinogradniki se obračajo na vse domače kroge, naj bojkotirajo (ne obiskujejo) gostiln ali vino-točev, kjer točijo banaško vino.
Bivši narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko, ki sedaj ne kandidira več, je zopet nastopil svojo profesorsko službo.
Polovična voznina »a železnicah je dovoljena obiskovalcem letošnjega spomladanskega velesejma v Ljubljani, ki ga bomo imeli v času od 1. do 11. junija. Popust velja za dopotova-nje v Ljubljano od 27. maja do 11. junija zaključno, za povratek pa od 1. do 16. junija t. 1. zaključno. — Razstavno blago se prevaža tudi po polovični ceni v smislu odredb tarife za prevoz blaga, zvezek 1-A-IX.
Prostovoljna gasilska četa v šmartnem pri Litiji proslavi letos v dneh 1. in 2. junija petdesetletnico svojega obstoja in delovanja. Društvo, ki je matično v litijskem srezu, je vso to dolgo dobo delovalo požrtvovalno v pomoč svojemu bližnjemu in tako deluje še danes. Na to proslavo že danes opozarjamo vsa gasilna društva in cenj. občinstvo.
Po treh mesecih najdeno truplo. Pred tremi imeseci je našla smrt v valovih Sotle 25letna Jožefa čermelčeva iz Dekmance. Te dni, torej skoraj po 3 mesecih, pa so izvlekli iz vode skoraj popolnoma razpadlo njeno truplo.
Izjava. Na razne govorice glede moje kandidature na listi predsednika vlade g. Jevtiča v litijskem srezu izjavljam, da sem odstopil in ne bom kandidiral; temveč bom podpiral kandidaturo dosedanjega narodnega poslanca posp. Milana Mravljeta, ki je z dosedanjim delom za naš srez dokazal, da je vreden vsega našega [zaupanja.	J«fi»P Sfrman.
Uprava občine Mislinje s tem naznanja, da se bo semenj, ki se vrši redno vsako leto 20. aprila, letos preložil na 24. april in to iz razloga, ker pade letos 20. april na veliko soboto in to ni ugodno.
Velika tatvina v Ljubljani. Pretekli teden so neznani uzmoviči pobrali iz blagajne tvrdke >Jugo-furuir« okoli 13.000 dinarjev.
Okoli 20.000 dinarjev škode je napravil požar posestniku Josipu Medvecu na Ranči pri Pesnici.
Tihotapci 9o napadli na cesti Maribor—šl. Ilj te dni posestnika Janka Čebrana iz št. Ilja, ko se je ponoči vračal domov. Cebran je nekega napadalca obstrelil. Naslednjega dne so orožniki našli na licu mesta kolo in ugotovili na podlagi številke lastnika, ki so ga že zaprli.
Nov «neg okoli Sarajeva. Na hribih okoli Sarajeva je te dni zapadel svež sneg. Toplota je padla na ničlo.
Ii obupa prostovoljno v smrt. Pretekli četrtek se je v Vižmarjih pri Ljubljani pognal pod vlak 42letni Viktor Cuderman, doma iz Divače. Cuderman je bil že več mesecev brez posla, čeprav je vedno iskal dela.
Vzrok pijača. Pretekli teden je zahtevala v Grabšincih pri Sv. Jurju ob Ščavnici prekomerna pijača zopet dve žrtvi. Delavca Kranjc Martin in Kramberger Karol sta pomagala pri vinogradniških delih pri posestniku Jurjeviču. Po likofu pa sta oba delavca postala nasilna, tako da se jih Jurjevič in njegov sin nista mogla drugače ubraniti kakor s silo. Prišlo je do spopada, pri katerem je dobil Kramberger več vbodov v trebuh, da je umrl, Kranjca pa so morali prepeljati v bolnišnico.
Ciganska bitka. Med cigani, ki tabore okoli Novega mesta, je prišlo te dni do hude borbe med tremi mladimi fanti — zaradi neke ženske. Najmlajšega cigana sta njegova dva starejša tovariša tako pretepla, da so ga prepeljali v bolnišnico.
fIcr^n©
*
Kaj zahteva Hitler?
Pretekli teden sta obiskala Berlin angleški minister za zunanje zadeve Simon in njegov državni podtajnik lord Eden, da se poučita, kaj hoče Hitler prav za prav doseči s svojim oboroževanjem Nemčije.
O vsebini pogovorov niso dolgo nič vedeli. Te dni pa je objavil angleški list »Daily Tele-graph«, da zahteva Hitler sledeče:
1.	Enakost nemškega vojnega letalstva s francoskim in angleškim;
2.	Nemško vojno brodovje naj obsega 4(X) tisoč ton.
3.	Poljski koridor v vzhodni Prusiji naj se ukine.
4.	Meja napram Češkoslovaški naj se popravi v korist Nemcev.
5.	Združitev Avstrije Ln Nemčije.
To so glavne Hitlerjeve zahteve, če hočejo zapadno-evropske velesile doseči, da se Nemčija
zopet vrne v Društvo narodov.
*
Lakota in povodnji na Kitajskem
Ena največjih rek na Kitajskem je »Žolta reka«. Zaradi dolgotrajnega spomladanskega deževja je pa reka silno narasla in podrla skoro vse obrežne nasipe, da se je voda razlila daleč naokrog. Po dosedanjih poročilih je potonilo že na 20 tisoč ljudi, porušenih pa je na 6totine vasi. Doslej cenijo škodo že skoro na 2 miljaidi dinarjev. Ker pa voda še vedno narašča, bo škoda seveda še večja in tudi število žrtev bo doseglo neverjetno višino.
Dne 5. aprila t. 1. slavi svojo 80 letnico priljubljeni in splošno znani trgovec in posestnik g. Alojzij Korošak. Tam v lepih Berkovcih mu je tekla zibelka v dobri kmečki hiši. Po dovršenih šolah se je posvetil trgovskemu stanu in se naselil po končani vojaški službi v svojem rojstnem kraju, pri cerkvi Sv. Jurija.
Vemo, da njegova pot ni bila ves čas postlana z rožami, številna družina in gospodarske brige so pač marsikrat delale skrbi tudi njemu.
Vse svoje otroke je vzgojil v strogo narodnem duhu, kakor je ostal tudi on zvest svojemu naTodu, iz katerega je izšel. Predolgo bi bilo, da bi naštevali vse njegove zasluge in vem, da bi zmajal s svojo sivo glavo in rekel: »Tja, tega pa res ne bi bilo treba!«
Pomočnik vsepovsod, najboljši sosed, ki v 55 letih ni imel najmanjšega spora s svojimi mejaši. Med vojno je opravljal posle občinskega predsednika, pred vojno je bil dolga leta v občinskem odboru. Se sedaj opravlja nelahko nalogo poslovodečega podpredsednika tukajšnje Posojilnice. Končam: Vsi, ki Vas poznamo in radi imamo g. Korošak, Vam želimo, da Vam bo prijeten večer Vašega življenja, da uživate sadove svojega dela še leta in leta med nami!	T.
V	vsem ozemlju pa vlada poleg tega še nepopisna lakota. Lanska suša je uničila skoro vso setev, tako da letos strada in umira od gladu okoli 12 milijonov prebivalcev. Dobrodelne akcije ne zaležejo pri taki bedi nič. Ljudje pa umirajo tudi na zastrupljenju s svincem. Neka japonska tvrdka je namreč spravila v teh krajih na milijone kosov svinčene posode v promet, sedaj pa
se pojavljajo težke posledice.
*
Koliko so vredne mirovne pogodbe
Bivšemu nemškemu državnemu kancelarju Belhmannu pripisujejo izrek, »da so pogodbe (med državami) krpe papirja«. Tako je baje rekel takrat, ko so ob začetku svetovne vojne Nemci vkorakali v nevtralno Belgijo, čeprav je tudi Nemčija sama pogodbo o nevtralnosti Belgije podpisala.
V	našem slučaju pa ne gre za te vrste vrednost mirovnih pogodb, ampak za njihovo denarno vrednost. Te dni so namreč razprodajali v Parizu zapuščino pokojnega ministra za zunanje zadeve Barthou-a in na dražbo je prišel tudi izvirnik versajske mirovne pogodbe, opremljen z lastnoročnimi opazkami Wilsona, Clemenceau-a, Lloyda Georgesa itd. Ta izvirni dokument je dosegel na dražbi ceno 41.500 francoskih frankov.
*
V vinu se kopajo...
V	Kaliforniji leži mestece Smallfort, središče vinorodne pokrajine. Tam imajo toliko vina, da nima nobene cene — voda ali pa vino, to je tam vseeno. Tako je prišlo, da so tam nedavno odprli tri kopališča, kjer se Človek lahko okoplje v vinu. Kopel traja pol ure, po kopeli pa vino izlijejo in napolnijo kopališče z novim vinom. Te kopeli imajo tamkajšnji zdravniki za jako zdravilne.
Po svef m
Nečloveška mati. Sodišče v Berlinu je obsodilo na smrt 241etuo gospo Jiinemann, ker je nalašč pustila svoje nedorasle 3 otroke tako stradati, da so vsi trije od lakote umrli. Pogled na male okostnjake je bil grozen. Ženska se je hotela svojih otrok iznebiti, da bi laže veselja-čila s svojimi priležniki.
Rusko zlato v Ameriki. V Zedinjene države so pripeljali iz Rusije velike količine zlate rude. Rudo bodo očistili v Ameriki, pridobljeno zlato pa bo služilo za podlago za ruska naročila y Ameriki.
"Radio
od 7. do 14. aprila 1935.
Nedelja, 7. aprila: 7.30: Kmetijska posvetovalnica (Ing. Sadar Vinko).
Torek, 9. aprila: 18.00: Otroški kotiček (ga.
Cirila Medvedova) — 18.20: Arhitektinja-sveto-valka gospodinji v vrtnarstvu (arch. Dušana Šantel). .	''	'
Sreda, 10. aprila: 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj).
Petek, 12. aprila: 11.00: Velikonočni običaji na vasi (ga. Andreja Grumova) — 18.00: O kulturi starih narodov (Franc Terseglav) — 20.00: Predavanje o inštrumentih in njih rabi (prof. L. M. Škerjanc).
Sobota, 13. aprila: 18.15: Ob 401etnici velikega potresa v Ljubljani (Zora Lampretova)
Sejmi
7.	aprila: Gornji grad.
8.	aprila: Dolsko, Rovte pri Logatcu, Zdenska
vas, Vinica, Kostanjevica, Sv. Helena, Maribor, Sevnica o. S., Loče pri Poljčanah, Marenberg, Št. Ilj pri Velenju.
9.	aprila: Javorje nad Šmartnim pri Litiji, Lju-
tomer, Dol. Lendava.
10.	aprila: Tišine.
11.	aprila: Zagorje ob Savi, Senožeče, A rtiče,
Turnišče.
12.	aprila: Brusnik, Cerklje, Hotemože, Ljuto-
mer, Št. Gotard pri Trojanah, Sp. Gorje, Št. Jernej, Braslovce, Lemberg, Ormož, Slov. Bistrica.
13.	aprila: Žužemberk, Dolenja vas pri Ribnici,
Sv. Lenart nad Laškim.
Valute
ameriški dolar nemška marka švicarski frank angleški funt francoski frank češkoslovaška krona italijanska lira
Din	43'60
Din	1756
Din	14'25 Din 210 —
Din	2'90 Din 1*84 Din 364
Posnemalnike, Brzoparilnike,
na obročna odplačila pri
„Tehna", Ljubljana
Mestni trg 25 Sprejmemo potnike 1
Moderno
hrastovo
spalnico
za nizko ceno proda
Martin Košir
mizar Brod — Novo mesto
A
Vzorci popolnoma novega spomladanskega in letnega blaga za moške in ženske obleke ter razne druge manu-fakture so pravkar izgotovljeni. Pišite še danes na Trg. dom Ster-mecki, nakar jih takoj brezplačno prejmete. Cene vsemu blagu močno znižane, izbira pa je ogromna. Prepričajte se 1
TRGOVSKI • DOM
tenuš^tL
Celje št. 63.
tovadua • pepil a • in • oblek
J
M «iii uf ahtt hf na veletrgovina
JBvam ttvehcvič
Ljubljana, Dunajska cesta 2S
se priporoča cenj. trgovcem pri nakupu blaga Zmerne cene!	Postrežba točna!
Rt S. 14001 — 35
HERSAH ČAJ

lajša bolečine pri rev-matizmu in protinu, pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih (zlati žili), ublažuje bolečine pri menstruaciji, preprečuje odebelenje, deluje dobro pri boleznih želodca, jeter in ledvic. HERSAN se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevajte brezplačno brošuro in
vzorec pri:
RADiOSAN, ZAGREB, Kovačičeva ulica 2
Kmetje! Naročajte »Kmetski list«!
DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmetski hranilni in posojilni dom
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
VLOGE na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso brez prekinjenja obrestovanja. // POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. // OSKRBUJE: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje. PRESKRBUJE: Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. // BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—127j in od 3—47„ le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 —12 7, ure.
Podružnici: KAMNIK - MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000'- Rezerve: Din 1,300.000'-
Urednik; Janko Vičič. — izdaja za konzorcij Ivan Pipan, — Tiska tiskarna Merkur .(predstavnik tiskarne: O. Mihalek), Ljubljana.
"""7"!"P"!"UPP"!!U"UPP"UUP"U7P"UUP!UP!" "!"UU!PUP!"777U7U!"UP7PUU!!PU!"U7P"PPP"U77UU7!"U7P!P7!"7PU"7P!"UUP"!  "!" !U"!"!! "!  """!"!PP"!
480201010204000201000202010053010005000101020101000100