Zgoniška občina: čakajoč na Gromovo galerijo /8 Števerjanski župan Hadrijan Corsi o trojnem županskem mandatu in 44 letih v občinski upravi /^14 Kaj pravzaprav mladi Italijani vejo in mislijo o slovenski manjšini? To nalogo sije tokrat zadal Klop in se odpravil na pozvedovanje / 22 Primorski PETEK, 29. MAJA 2009 št. 126 (19.525) leto LXV. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Slovik kakovosten skok za vso skupnost Dušan Udovič Očitno ni bilo naključje, da je sinočnjemu rezanju slavnostnega vhodnega traku izobraževalnega konzorcija Slovik v Gorici botroval dr. Jože Mencinger. Ugledni gost je malo prej v slabo uro trajajočem posegu skoraj magično, obenem pa lucidno in duhovito strnil obrise globalne finančne krize, njene razloge in možne posledice. Tudi odprtje novih prostorov Slovika je tako hotelo biti delovno, v duhu ambicije, ki si jo je konzorcij zastavil od vsega začetka: postati dejavnik dodatnega, sodobno zastavljenega permanentnega izobraževanja in tako zapolniti v naši skupnosti neodpustljivo dolgo zevajočo vrzel. Že površna analiza o tem, kam je naša skupnost v zadnjih desetletjih vlagala pozornost, sredstva in energije, kaže na dejstvo, da je bila kakovostna individualna rast mladih ob študiju prepuščena bolj slučaju kot pravilu. Z ustanovitvijo konzorcija Slovik in njegovim uveljavljanjem med mladimi se je zadnja leta tudi v naši skupnosti začelo utrjevati prepričanje, da k tako zahtevni dejavnosti ni mogoče pristopati amatersko. Sistematično vlaganje v znanje je za vsako skupnost obvezna praksa, kajti alternativi sta stagnacija in nazadovanje. Slovik je kot izobraževalna emanacija finančne družbe KB1909 šel na to pot z dovršenim profesionalnim pristopom, kar je v njegovih pobudah čedalje bolj videti in občutiti. Novi, s sodobno tehnologijo opremljeni prostori v goriškem KBCentru pa predstavljajo za konzorcij kakovosten skok, ki bo za nadaljnji uspeh te moderne in obetajoče institucije naše skupnosti nemara odločilnega pomena. ITALIJA - Premier zagotovil, da ni imel »pikantnih odnosov« z mladoletnicami Berlusconi: V sodstvu prevratniška sodrga Oster odziv sodnikov in javnih tožilcev ter opozicije GORICA - Izobraževalni konzorcij dobil prostore v KB centru Slovik ima sedež Jože Mencinger predaval na temo svetovne krize v EU in Sloveniji ter »casino kapitalizma« GORICA - Izobraževalni konzorcij Slovik je včeraj dobil sodobno urejen sedež v KB centru, kjer mu bo omogočeno udobno delovanje, predvsem pa nadaljnji razvoj. Dokaz, da uveljavlja konzorcij najboljše pogoje izobraževanja, je tudi ugled včerajšnjega gosta, saj so za to priložnost povabili v Gorico Jožeta Mencingerja. Obnovo prostorov je omo- gočila finančna delniška družba KB 1909. V njenem imenu je Boris Peric izjavil, da bodo še naprej vlagali v izobraževanje. Na 15. strani RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj zagotovil, da bi takoj odstopil, če bi imel »pikantne odnose z mladoletnico«, pri svojih otrocih pa prisegel, da govori resnico. Sicer pa si je tudi včeraj privoščil napad na sodnike, ki so obsodili njegovega odvetnika Davida Millsa. Dejal je, da v sodstvu deluje »prevratniška sodrga« ter javne tožilce in časnikarje primerjal s hudodelci. Premierjeva izvajanja so naletela na vrsto polemičnih odzivov. Predstavniki združenja sodnikov in javnih tožilcev ANM so opozorili, da Berlusconi s svojimi napadi ruši ustavni red. Voditelji opozicijskih strank pa so menili, da je prevratniško v resnici pre-mierjevo nastopanje. Na 13. strani Trst: Občina »pokrila« dolgove ronškega letališča Na 7. strani Festival Ljubljana se je predstavil v Trstu Na 9. strani Goriško letališče je dobilo predsednika, na vrsti so razvojni načrti Na 14. strani V slovenski literaturi so otroci največkrat lačni Na 16. strani TERORIZEM - Izvedli so jih po vsem sodeč talibanski skrajneži Pakistan pretresla vrsta krvavih atentatov SLOVENIJA - HRVAŠKA - Mejni spor Pahor: Zdaj je na potezi Hrvaška ISLAMABAD - Nakupovalni ulici v mestu Pešavar na severozahodu Pakistana sta včeraj pretresla dva bombna napada, v katerih je bilo po dosedanjih podatkih ubitih osem ljudi, okoli sto je ranjenih. Eksploziji sta odjeknili samo dan potem, ko je v samomorilskem napadu v mestu Lahore umrlo 24 ljudi, 300 je bilo ranjenih. Po besedah predstavnika policije sta bili bombi nameščeni na motorni kolesi, razneslo pa ju je v kratkem časovnem razmahu. Zatem je prišlo do streljanja med policisti in napadalci. Vse kaže, da so napade izvedli talibanski skrajneži, in sicer v znak maščevanja za ofenzivo, ki jo pakistanska vojska vodi v dolini Svat. Na 19. strani LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je včeraj komentiral hrvaške izjave, da Zagreb ne bo pristal na slovenska dopolnila k predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija rehna v zvezi s slovensko-hrvaškim mejnim sporom. Pahor je s tem v zvezi poudaril, da je zdaj očitno na potezi Hrvaška. »Če hoče deblokado pristopnih pogajanj z Evropsko unijo, naj umakne sporne dokumente, ki jih je predložila v pogajanjih, in problem bo takoj rešen,« je še dejal. Na 2. strani 2 Nedelja, 31. maja 2009 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Slovenski premier po včerajšnji seji vlade Pahor: Na potezi je zdaj očitno Hrvaška Po njegovem mnenju mora rešiti vprašanje spornih dokumentov, če želi deblokado pogajanj z EU LJUBLJANA - Potem ko je Hrvaška dala vedeti, da ne bo pristala na slovenska dopolnila predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za rešitev vprašanja slovensko-hrvaške meje, je slovenski premier Borut Pahor včeraj po seji vlade ocenil, da je sedaj očitno na potezi Hrvaška, da reši vprašanje spornih dokumentov, ki jih je predložila v pristopnih pogajanjih. Po srečanju slovenskega in hrvaškega zunanjega ministra Samuela Žbo-garja in Gordana Jandrokovica v sredo v Bruslju z evropskim komisarjem Rehnom, na katerem sta mu predstavila poglede svojih držav na njegov predlog za rešitev vprašanja meje, je Pahor na novinarski konferenci po seji vlade kot problem izpostavil to, "da je hrvaška stran že odbila nadaljevanje pogovorov o spremembah, ker je izjavila, da morebitna dopolnila zanjo niso sprejemljiva". Po njegovi oceni si je Hrvaška s tako odločitvijo zadala "domačo nalogo", da reši vprašanje - ki ga je sama zastavila novembra lani - vnosa pre-judica meje, ki je za Slovenijo vitalnega pomena, v pristopna pogajanja z EU. "Če Hrvaška na drug način reši to vprašanje, npr. da umakne sporno dokumentacijo, potem Slovenija nima razlogov, da bi naprej blokirala njena pogajanja z Evropsko komisijo," je dejal in poudaril, da je "na potezi očitno sedaj hrvaška stran". Premier je še povedal, da je minister Žbogar včeraj vlado seznanil z vtisi s sredinega srečanja in da je jasno, da Rehnov predlog ni bil "vzemi ali pusti". Pristavil je še, da nadaljnjih odločitev komisarja Rehna ne želi komentirati, da pa je zanj bistveno, da je Žbogar komisarju jasno povedal, kakšna so pričakovanja Slovenije glede sprememb predloga, "če naj bo besedilo take narave, da upošteva tudi slovenske nacionalne interese". Na novinarsko vprašanje, ali je Italija že seznanila Slovenijo z namero o poostritvi policijskega nadzora na meji ob vrhu skupine G8, pa je Pahor dejal, da so zaradi varnostnih razlogov nekatere države kljub schengenski politiki že poostrile nadzor na mejah v primeru potrebe. "O tem ali je to neizogibno potrebno ali ne," pa se bodo še pogovarjali z italijansko stranjo, je dodal. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je pred dnevi napovedal, da namerava Italija začasno ponovno uvesti policijski nadzor meje zaradi vrha zunanjih ministrov skupine G8, ki bo od 25. do 27. junija v Trstu, in vrha predsednikov vlad sedmih najbolj razvitih držav in Rusije, ki bo od 8. do 10. julija v LAquili. (STA) Potek meje v Piranskem zalivu je trenutno najbolj sporna točka pri reševanju mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško UPRAVNE VOLITVE - V Grmeku 3 županski kandidati Fabio Bonini za modernizacijo, Eliana Fabello za mlade GRMEK - V občini Grmek se za župansko mesto letos potegujejo kar trije kandidati: Slovenec Fabio Bonini, ki je bil že župan med leti 1975 in 1990, Eliana Fa-bello, kandidatka liste sedanjega župana Lucia Paola Canalaza, ki je bil zelo pozoren do vprašanj naše narodne skupnosti, ter desničarski kandidat Walter Qualizza. 69-letni Bonini se je odločil za ponovno kandidaturo predvsem zato, ker meni, da potrebuje občina določeno modernizacijo, saj ji zdaj vedno bolj grozi emarginacija. Prepričan je, da je prejšnja uprava v zadnjih petnajstih letih naredila premalo, moti pa ga predvsem to, da je pred desetimi leti prišlo do volilne povezave med italijanskimi nacionalisti in nekaterimi samozvanimi levičarji. Rezultat pa je bil po njegovem mnenju za skupnost skrajno negativen: nacionalisti še vedno želji izničiti slovensko manjšino, obrtna cona v Dolini je neke vrste odpad, internet-ne povezave pa ni. Volilni program Fabia Boninija in njegovih somišljenikov na listi Garmak - Grimacco predvideva med drugim izboljšavo storitev, podporo mla- dim družinam, predvsem pa slovenski kulturi (vprašanje slovenskega jezika bo eno ključnih tem v volilni kampanji) ter možnost uporabe vseh komunikacijskih sredstev, vključno z internetom. Eliana Fabello se pred letošnjimi volitvami s politiko ni ukvarjala, tako da je njena kandidatura za marsikoga presenečenje. Za udeležbo na volitvah pa se je odločila tudi zato, ker izredno ceni vse, kar je v prejšnjih mandatih naredila občinska uprava Paola Canalaza, ki bo v primeru izvolitve Fabellove za županjo verjetno podžupan. Kandidatka liste Per Grimac- Eliana Fabello co računa na pomoč in izkušnje sedanjega župana. Glede slovenske manjšine in lokalne kulture bo njena uprava sledila enaki liniji, kot jo je imela prejšnja, sicer pa se bo posvetila predvsem socialni politiki, ostarelim, številčnim družinam in tistim, ki imajo posebne težave. Po mnenju Fa-bellove pa bo ključnega pomena tudi privabiti v občino čim več mladih oziroma jim nuditi vse potrebne pogoje, da lahko tu mirno živijo. Tretji kandidat je, kot rečeno, Walter Qualizza, ki ga podpira lista Forza Gri-macco. (NM) Slovenska manjšina: pravilnik za projekte TRST - Deželna vlada je na včerajšnji seji odobrila pravilnik, na osnovi katerega bo financirala projekta za rabo slovenskega jezika v javni administraciji. Sklep na osnovi deželnega zakona za Slovence iz leta 2007 je predlagal odbornik Roberto Molinaro. Prošnje za prispevke iz tega sklada lahko vložijo javne in lokalne uprave ter koncesionarji javnih servisov. S temi prispevki bodo omenjene ustanove in uprave financirale poslovanje t.i. dvojezičnih okenc, strokovno usposabljanje dvojezičnega osebja, prevajalske službe ter dvojezične spletne strani. Del tega denarja je namenjen tudi dvojezičnim tablam in smerokazom. Začel se je prvi Znanstival dogodivščin v Sloveniji LJUBLJANA - Hiša eksperimentov, ki se ukvarja s promocijo znanosti in izobraževanja, je včeraj začela z novo aktivnostjo - Znanstivalom dogodivščin. V okviru Znanstivala dogodivščin se bo do nedelje v Ljubljani in Mariboru zvrstila množica znanstvenih šo-vov, delavnic in predavanj. Vrhunec pa bo Znanstival dogodivščin doživel jutri s posebnim spektaklom. V času Znanstivala dogodivščin bo tudi v Hiši eksperimentov dnevi odprtih vrat. Za vse prireditve je vstop prost. Znansti-val dogodivščin v Ljubljani poteka na Tromostovju, Prešernovem trgu, Ljubljanskem gradu, Čevljarskem mostu in pred Magistratom. V Mariboru pa na Trgu svobode, Grajskem trgu, Slomškovem trgu, Glavnem trgu ter pred Fakulteto za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Zaradi prisotnosti strupenih snovi v školjkah zaprli a • I I VI IIVIVV vsa tri slovenska školjčišča LJUBLJANA - Zaradi ugotovljene prisotnosti toksina DSP - lipofilnega toksina v školjkah je uradni veterinar veterinarske uprave RS (Vurs) včeraj zaprl vsa tri slovenska gojišča školjk - na Debelem rtiču ter v Strunjanskem in Piranskem zalivu in prepovedal promet z užitnimi klapavicami. Prepoved velja do nadaljnjega, so sporočili iz Vur-sa. Preiskave so na Vursu aprila izvedli po opozorilih o nevarnosti uživanja školjk, morskih polžev in drugih morskih organizmov zaradi prisotnosti toksinov, ki jih je pred tem izdala Hrvaška. Toksini so se sicer v školjkah doslej običajno najprej pojavili junija, maja še nikoli, poleg tega pa obstajajo tri vrste toksinov. Ena izmed njih povzroča diarejo in prav zaradi teh na veterinarski upravi vsako leto dvakrat do trikrat zaprejo gojišča. FJK - Zaradi podaljšanega vikenda V naslednjih dneh gost promet na avtocestah TRST - Pri družbi Autovie Venete napovedujejo za ta konec tedna in prve dni prihodnjega tedna izredno gost promet in tudi možnost zastojev na deželnih avtocestah. V teh dneh namreč v Avstriji proslavljajo binkošti, v Italiji pa je v torek 2. junija praznik republike, kar pomeni, da si bodo nekateri podaljšali proste dneve od petka popoldne do torka zvečer. Da bi zmanjšali težave na cestah, bodo pri družbi Autovie Venete v dneh od 30. maja do vključno 2. junija zaprli čim več delovišč na cestah. Kljub temu pa na nekaterih odsekih del ne bo mogoče prekiniti, kar bo zaradi zoženja voznih pasov povzročalo še dodatne težave v obeh smereh vožnje. Promet na avtocesti A4 se bo okrepil že danes, kjer občasne zastoje pričakujejo predvsem na cestninskih postajah v Moščeni-cah in Latisani. Tudi jutri bo najbolj gost promet z zastoji pred omenje- nima cestninskima postajama. Stanje na cestah pa bi lahko nekoliko izboljšala prepoved prometa za tovornjake, ki bo jutri veljala od 16. do 22. ure. V nedeljo se bo promet najbolj povečal v bližini cestninskih postaj v Latisani, San Dona di Piave, S. Sti-nu di Livenza, Portogruaru in v Moš-čenicah, prav tako kot v soboto pa bo tudi v nedeljo prepovedan promet za tovornjake, in sicer od 8. do 22. ure. V ponedeljek, ko bodo spet lahko vozili težki tovornjaki, napovedujejo povečanje prometa predvsem iz Avstrije in proti Avstriji, kar velja tudi za torek in to na celotni trasi A4. V smeri proti Avstriji pričakujejo izredno gost promet predvsem na avtocesti A23 in pa pri izhodu na cestninski postaji v Porto-gruaru in vstopu na A4 pri Mošče-nicah. V torek bo od 7. do 24. ure tudi prepoved promet za težke tovornjake. ALPE-JADRAN - Srečanje delovnega komiteja Podprli 15 projektov Načrtujejo mednarodno konferenco o smernicah Evropske unije o storitvah - Strokovna komisija za enake možnosti TRST/CELOVEC - Delovni komite Delovne skupnosti Alpe-Jadran je na svojem nedavnem sestanku v Trstu odobril 15 prošenj za financiranje in pokroviteljstvo čezmejnih projektov s področja šolstva, izobraževanja, kulture in športa. Člani komiteja, kateremu predseduje Giuseppe Napoli iz Generalnega direktorata za mednarodne odnose dežele Furlanije-Julijske krajine, so ob tem sprejeli sklep, da podpirajo vložene projekte v višini 75.000 evrov. Finančno podporo so mdr. odobrili za srečanje učencev Al-pe-Jadrana v Szombathelyju (županja Vas/Madžarska), ki se ga udeležuje približno tisoč učencev, in za simpozij »Flussi Diversi - pesniki in lirika v Alpe-Jadranu« v Caorlah. Hellwig Valentin, generalni sekretar Delovne skupnosti, ki ima svoj sedež v Celovcu, trenutno pa ji predseduje dežela Furlanija-Julijska krajina, je v svojem poročilu opozoril, da je bila Delovna skupnost Alpe-Jadran letos že dvakrat v središču mednarodnih konferenc strokovnjakov: najprej v Evropskem parlamentu Hellwig Valentin v Bruslju, nato pa na univerzi v Padovi. Lansko leto je praznovala 30. obletnico svojega obstoja in sodi s tem med najstarejše organizacije v Evropi, katerih namen je krepitev čezmejnega sodelovanja in medregionalna politika. Renzo Tondo, predsednik Furlani-je-Julijske krajine in trenutni predsedujoči DS Alpe-Jadran, pa je izrazil zadovoljstvo, da je delovna skupnost med seboj vedno bolj povezana: »Sedanja gospodarska kriza dokazuje, da samo skupaj lahko zmagamo.« Obenem je Tondo menil, da bo morala delovna skupnost v bodoče močneje nastopiti kot spodbujevalec regionalne politike Evropske unije in bolj koristiti programe strukturnih skladov za srednjo in jugovzhodno Evropo. Na pobudo Koroške pa naj bi organizirali tudi mednarodno konferenco o storitvah v Evropski uniji, da bi pospešili regionalno rast gospodarstva in zaposlovanja tudi v prostoru Alpe-Jadran. Na sestanku je bil sprejet tudi sklep o ustanovitvi skupine strokovnjakov, ki naj bi obravnavala zagotovitev enakih možnosti za moške in ženske na območju prostora Alpe-Jadran. Skupino bo vodila Koroška. Furlanija-Julijska krajina pa je izrazila interes za predsedovanje projektni skupini za varstvo pred elementarnimi nesrečami. Za koroškega predstavnika v komiteju, hkrati direktorja deželnega urada Reinharda Sladka, je bilo srečanje v Trstu obenem tudi slovo od delovanja v DS Al-pe-Jadran, saj odhaja v pokoj. Tondo mu je izrekel priznanje in ga za 17 letno delovanje v Delovni skupnosti imenoval za »veterana Alpe-Jadrana«. (I.L./AJ) / ALPE-JADRAN Petek, 29. maja 2009 3 VOLITVE - Javno srečanje z nekaterimi kandidati za evropski parlament Evropa, kje si? Volilna kampanja še nikdar tako oddaljena od nje Leva sredina za močnejšo in pravičnejšo Evropo - Desnica branila premiera TRST - Evropa? Za ene je nujno, da se Evropska unija okrepi, za druge je potrebno, da postane pozornejša do socialne problematike, za tretje pa je pomembno, da se brani premiera Silvia Berlusconija in njegov model upravljanja države. V mali dvorani tržaškega gledališča Verdi je bilo včeraj popoldne javno srečanje z nekaterimi kandidati za evropski parlament. Naravno, da je bila pobuda posvečena razpravi o Evropi in o tem, kaj nameravajo storiti stranke in njihovi kandidati, če bodo izvoljeni v Bruselj. Vendar je dobri dve tretjini srečanja prevladovala notranja politika, začenši z odnosi med premierom in 18-letno Noemi Letizia. Odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai, ki je vodil soočanje skupaj z novinarjem Robertom Morellijem, je upravičeno ocenil, da ni bila volilna kampanja še nikdar tako oddaljena od Evrope. Evrope, dodamo mi, ki jo zdaj v Italiji še kako potrebujemo. Srečanje sta priredila Il Piccolo in združenje ANDE, uvedla pa ga je njegova predsednica Etta Carignani. Kandidate je predstavil Morelli: to so bili Igor Kocijančič (združeni komunisti), Debora Serracc-hiani (Demokratska stranka), Giorgio Pressburger (Italija vrednot), Enzo Bortolotti (Severna liga) in Giovanni Collino (Ljudstvo svobode, prej Nacionalno zavezništvo). Resnici na ljubo so kandidati leve sredine razpravljali o Evropi in povezanih temah, medtem ko sta bila Collino in Bortolotti navezana bolj na lokalne tematike. O pomenu Evrope je uvodoma govoril Possamai in predal besedo kandidatom. Toda Morelli je odločil, da mora biti prvo vprašanje namenjeno Berlusconiju in t.i. aferi Noemi. Normalno, da sta predstavnika desnice branila premiera in omalovaževala tajnika DS Daria Franceschinija. Sledilo je vprašanje, ali prihaja do obračunavanja med Severno Srečanje s kandidati za evropski parlament je bilo v tržaškem gledališču Verdi kroma ligo in Ljudstvom svobode. Ne, ker liga dobiva glasove povsod, je menil Bortolotti. Ser-racchiani je ugotovila, da v desnici očitno prevladuje živčnost, Berlusconi pa mora razumeti, da mora biti ministrski predsednik (kot institucija) model za nove generacije. Pressburger je odločno obtožil vlado oz. »režim«, da uničuje prihodnost in krči finančna sredstva za šole ter raziskovanje in se spravlja na sodstvo. Končno je bil govor o Evropi in je Serracchiani poudarila, da je DS edina stranka, ki je predstavila tudi ustrezni program. Kocijančič je naglasil, da je 4-odstotni prag nepravičen. Bortolotti je razložil, da nameravajo kandidati Severne lige nuditi prispevek Evropi. Collini pa je naglasil, da bo seštevek glasov, ki jih bosta prejela Ljudstvo svobode in liga na evropskih volitvah, odločilen za reforme (v Italiji). A.G. EVROPSKE VOLITVE Rjava glasovnica in možnost preferenc BENETKE - Za evropski parlament bomo na volišču v soboto, 6. in v nedeljo, 7. junija dobili glasovnico rjave barve. Na njej prečrtamo simbol stranke, ob njem pa lahko napišemo največ tri preference s priimki izbranih kandidatov ali kandidatk. Volilci Južnotirolske ljudske stranke-SIovenske skupnosti lahko oddajo samo eno preferenco. Furlanija-Julijska krajine sodi v volilno okrožje severovzhodne Italije, ki zaobjema še Tridentinsko-Južno TiroIsko, Veneto in EmiIijo-Romagno. Iz našega okrožja bo šlo v evropski parlament trinajst predstavnikov oziroma predstavnic. Štetje glasovnic za evropski parlament se bo začelo v nedeljo ob 22. uri takoj po zaprtju volišč. GABROVEC Kdo se poslužuje priznanih pravic? TRST - Igor Gabrovec (SSk) popolnoma soglaša s pozivom predsednika deželnega sveta Edouardom Ballmanom, naj se deželni svetniki vendarle poslužujejo pravice do izražanja v priznanih manjšinskih jezikih tudi v avli deželne skupščine. Med sejami deželnega sveta sta stalno navzoča dva prevajalca oz. prevajalki za furlanščino in slovenščino (v nemščini se nihče ne izraža), ki proračun letno bremenita v višini približno petdeset tisoč evro. »Gre za pomembno načelno priznanje enakega dostojanstva in torej enakopravnosti priznanima manjšinskima jezikoma v najvišjem institucionalnem forumu naše dežele. Dejstvo pa je, da se pravice do izražanja v manjšinskih jezikih dosledno poslužujeva le dva deželna svetnika (skupno nas je 59 in k tem bi lahko dodali še nekaj zunanjih odbornikov), in sicer podpisani ter deželni svetnik Severne lige iz Tolmeča Enore Picco, ki se skoraj vedno izraža v furlanščini, « piše v izjavi Gabro-vec. »Na predlog, da bi službo ukinili ali omejili, sem se v prvi osebi odločno uprl, saj bi bil to znak nazadovanja v samem konceptu pojmovanja vloge in pomena večjezičnosti in večkulturnosti. Isto zadržanje je uradno osvojila svetniška skupina Demokratske stranke, v katero sem vključen kot zastopnik Slovenske skupnosti. Dejansko pa je ta pravica za marsikoga moteča, kar se odraža v izrazih ne-stropnosti s strani nekaterih kolegov vsakič, ko v deželnem svetu odmeva neitalijanski jezik«. Avtonomije in posebnega statuta ne bomo po Gabrovčevem mnenju branili le z zagovarjanjem večjezičnosti. Vendar pa je posebnost FJK zgodovinsko osnovana na njeni geopolitični legiji, ki je ta prostor izvolila za stičišče treh velikih jezikovnih skupin in kultur. Kdor negira pravico do enakovrednosti in enakopravnosti različnih narodno-jezikovnih skupin dejansko minira temelje deželne avtonomije in njene središčne vloge v Evropi, še meni predstavnik SSk. Do 10. junija 2009 CENE Nakupi, ki vas nikoli ne pustijo na suhem! ŠAJO RABOJEZ (TS) - Drž. cesta Farnei 40/b TRST (TS) - ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - ulica Terza Armata Pri nas si v družinskem krogu. 4 Petek, 29. maja 2009 GOSPODARSTVO SLOVENSKE REGIJE - Po podatkih agencije za javnopravne evidence in storitve Ajpes Obalno-kraška regija edina z negativnim izidom poslovanja Skupni čisti dobiček je bil lani za 84 milijonov evrov nižji od skupne izgube KOPER - Obalno kraška regija je edina izmed dvanajstih v državi, ki kot skupni poslovni izid poslovanja gospodarskih družb za leto 2008 ugotavlja čisto izgubo, kažejo podatki koprske izpostave agencije za javnopravne evidence in storitve Ajpes, kjer so včeraj predstavili rezultate poslovanja družb in samostojnih podjetnikov v južno primorski regiji. Čisti dobiček, v letu 2008 ga je izkazalo 2128 od 3453 gospodarskih družb na obalno-kraškem območju, je znašal dobrih 192 milijonov evrov, kar je le 60 odstotkov vrednosti v primerjavi z letom prej. Čista izguba, ki jo je izkazalo 1180 družb, je znašala približno 276 milijonov evrov. Kot skupni rezultat poslovanja gospodarskih družb v obalno-kraški regiji je bila ugotovljena neto čista izguba v vrednosti dobrih 83 milijonov evrov, kar je približno 16 odstotkov celotne neto čiste izgube v Sloveniji. Večina izgube je bila ugotovljena na področju finančne in zavarovalniške dejavnosti, kjer s 99,4-odstotnim deležem izgube izstopa ena gospodarska družba, šlo naj bi za Istrabenz. Gospodarske družbe v obalno kra-ški-regiji so v preteklem letu sicer obračunale 4,89 milijarde evrov prihodkov, kar je približno 16 odstotkov več kot leto prej. Povečali so se le prihodki od poslovanja, medtem ko se je delež finančnih prihodkov v primerjavi z letom prej skoraj prepolovil. Odhodki so se v primerjavi z lanskim letom povečali skoraj za tretjino in znašajo skupno skoraj 4,94 milijarde evrov. Finančni odhodki so se več kot po-trojili. Najbolj so se povečali finančni odhodki iz naslova oslabitve in odpisov finančnih naložb, ki znašajo 239,5 milijona evrov. Vrednost kapitala se je v primerjavi z letom 2007 zmanjšala za 10 odstotkov in znaša približno dve milijardi evrov. Na zmanjšanje je vplival predvsem manjši doseženi dobiček v tem letu, manjše kapitalske rezerve in izgube, izkazane v poslovnem letu 2008. Koprski izpostavi Ajpesa je letna poročila do marca letos predložilo 3453 gospodarskih družb, 16 zadrug in 5210 podjetnikov iz občin Koper, Izola, Piran, Sežana, Komen, Hrpelje-Kozina in Divača. Zadruge so v celoti poslovale z izgubo, čisti dobiček so namreč dosegle le tri, samostojni podjetniki pa z dobičkom. V letu 2008 so tako samostojni podjetniki ustvarili 328 milijonov evrov prihodkov in nekaj manj kot 300 milijonov evrov odhodkov in tako zabeležili približno 29,4 milijona evrov neto podjetnikovega dohodka. Obalno kraška regija se uvršča na sredino lestvice 12 regij. Po številu družb in vrednosti premoženja je peta, po višini doseženih prihodkov šesta, po višini neto dodane vrednosti in po številu zaposlenih pa sedma. (STA) SEJMI - V Kopru od prihodnjega četrtka že 16. mednarodni obrtno podjetniški sejem Primorski sejem vse zanimivejši Predvsem v zadnjih letih je za sejem vse večje zanimanje tudi v sosednjih državah - Vrsta spremnih prireditev KOPER - 16. mednarodni obrtno podjetniški Primorski sejem, ki bo prihodnji četrtek odprl vrata v športni dvorani Bonifika v Kopru, prinaša obiskovalcem še več zanimivosti, so prepričani prireditelji. Podrobnosti o dogajanju na sejmu, na katerem se letos predstavlja 200 razstavljavcev, so predstavili v sredo v Kopru. Poleg ponudbe opreme za dom in izdelkov široke potrošnje, ki so na Primorskem sejmu tradicionalno prisotni, je letos pozornost namenjena zeliščem, zeliščni kozmetiki, zdravi prehrani in različnim izdelkom za zdravo življenje. V sklopu omenjene ponudbe si bodo obiskovalci lahko izmerili krvni tlak, holesterol, krvni sladkor in delovanje pljučnih funkcij. Svoje storitve bodo na sejmu predstavili ponudniki izobraževalnih, zavarovalniških, poslovnih programov in projektiranja. Zdravilišča in terme bodo ponujala počitniške in wellness programe. Obiskovalcem, ki jih zanimajo vozila, bodo v avto salonu omogočili testne vožnje. V kotičku, poimenovanem Mediteranska kulinarika, bo mogoče poskusiti in kupiti tradicionalne dobrote, na Aveniji vina pa se bodo predstavili domači in tuji vinarji. Razstavljali bodo domači in tuji obrtniki, ki bodo na ogled ponudili izdelke umetnega steklarstva in unikatnega ko-vaštva, ročne poslikave, peščene slike, lesene izdelke, izdelke iz umetnih mas in gline, tkane tepihe in volnene pletenine. V zadnjih letih se je področje iz Južne Primorske oz. Obalno Kraške regije razširilo še na notranjsko regijo in sosednjo Italijo ter Hrvaško! Upoštevajoč gospodarsko moč občine Koper (Luka in terciarno gospodarstvo) in njegovega zaledja, specifičnosti ostalih regijskih občin, mednarodnega gravitacijskega zaledja sosednje Italije, Hrvaške ter ostalih držav regije Alpe Jadran, predstavlja področje, ki ga sejem pokriva, zagotovo »velik poslovni potencial«. Z vstopom Slovenije v EU se je zanimanje obiskovalcev in nastop razstavljalcev iz sosednjih držav še povečalo. S svojim poslovnim izročilom si je zagotovil mesto v slovenskem sejemskem prostoru. Kljub splošni sejemski recesiji in ukinjanju nekaterih sejmov po Sloveniji je sejem uspel »ostati med živimi«. Nahaja se tudi v pomembnejših domačih in mednarodnih podatkovnih bazah. V popoldanskih in večernih urah bo sejemsko dogajanje popestril spremljevalni zabavni program. Lanska izvedba sejma je vzbudila precejšnje zanimanje obiskovalcev LJUBLJANA - Nagrajevanje 16. junija Tudi letos ocenjevanje vin in alkoholnih pijač LJUBLJANA - Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so pripravili že 55. mednarodno ocenjevanje vin in alkoholnih pijač. Prireditev se je začela v sredo, ko so ocenjevali alkoholne pijače, od danes do ponedeljka pa bo potekalo ocenjevanje vin. Medalje in diplome bodo nagrajenim vzorcem podelili 16. junija, so sporočili z Gospodarskega razstavišča. V sredo je pet degustatorjev iz Slovenije, Srbije, BiH in Črne Gore ocenjevalo 29 vzorcev alkoholnih pijač, od petka do ponedeljka pa bo vinske vzorce okušalo 23 tujih in 37 domačih de-gustatorjev. Pokuševalci vin prihajajo iz 17 držav, ocenjevali pa bodo 470 vinskih vzorcev iz 17 držav. Nagrade bodo podelili 16. junija. Z mednarodnega ocenjevanja alkoholnih pijač bodo razglasili dva šampiona, z mednarodnega ocenjevanja vinskih vzorcev pa svetovne šampione, slovenskega šampiona, prvake vinorodnih okolišev, slovenske prvake sort, trofeje Vinofed, Tsukamoto, Akos Asvany, zmagovalca slovenskih vinskih posebnosti in velike zlate medalje. Po navedbah organizatorjev mednarodno vinsko ocenjevanje Vino Ljubljana sodi med deset najelitnejših ocenjevanj na svetu. Že od začetka poteka pod pokroviteljstvom vseh treh najpomembnejših svetovnih organizacij, odgovornih za senzorično analizo vin -Mednarodne organizacije za trto in vino iz Pariza (OIV), Mednarodne zveze enologov iz Pariza (UIE) in Svetovne organizacije mednarodnih ocenjevanj vina in alkoholnih pijač iz Montreala (Vi-noFed). Pokrovitelj letošnje prireditve je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prireditev Vino Ljubljana poteka od leta 1955 in velja za najstarejše mednarodno ocenjevanje vin na svetu. Prva razstava vina je bila na Ljubljanskem ve-lesejmu jeseni 1926, predhodnica sedanje prireditve, prva jugoslovanska razstava vin, pa je potekala leta 1954. (STA) Italijanski dizajn in stoli v Beogradu BEOGRAD - Italija je bila absolutna protagonistka četrtega beograjskega Tedna dizajna, ki predstavlja glavni letni dogodek na področju kreativnosti in businessa v dizajnu pohištvene opreme v Jugovzhodni Evropi. Italijansko sodelovanje na sejmu so pripravili Italijanski inštitut za zunanjo trgovino, dežela Furlanija-Julijska krajina in Trgovinska zbornica iz Por-denona, ki so se predstavili z razstavo »The Italian way of seating«. Obiskovalcem in strokovnjakom so predstavili petdesetletno zgodovino načrtovanja in proizvodnje stolov v Italiji. Na izredno privlačen način so na razstavnem prostoru razstavili 77 različnih stolov, razstavo pa so izkoristili tudi za navezavo novih in utrditev starih poslovnih stikov. V ta namen so pripravili tudi posebno delavnico, na kateri so sodelovali italijanski in srbski strokovnjaki s tega področja, sedem furlanskih podjetij pa je vzpostavilo stike s potencianimi partnerji iz Srbije in tudi iz številnih drugih držav. EVRO 1,3856 $ -0,32 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. maja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 28.5. 27.5. ameriški dolar japonski jen 1,3856 134,38 94610 1,3901 132,48 94917 kitajski juan ruski rubel mniicka niniia 43,3105 65 9680 43,3886 66,2660 II IUIJOIVG 1 ULJIJC1 danska krona r\ritancKi funt UJ 7,4445 0,87000 7,4442 0,87060 Ul 1 LC1 1 Olvl 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ «rrtna U,0/ \J\JKJ 10,7353 89615 \J,0 / \jyj\j 10,6540 88710 1 1UI VCJKCI M Ul 10 češka krona i fran« 26,761 15117 26,725 15135 jVILdljM IIC1I1IV estonska krona man7ar<:Hi TArint 15,6466 284,75 15,6466 282,85 1 1 IC1N < a m □ N Prostor, hjer... > □ O S | ¡¡iS R~Phart (ftBCC w ztDiuia* mu Doberdd e Savogna Doberdob in Sovodnje ASSOCIAZION DORČE SARDOČ 1 6 Petek, 29. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR NOVA GORICA - Z Rezinami poželenja fakulteta za humanistiko dobila knjižno zbirko V slovenski književnosti so otroci največkrat lačni Na fakulteti, ki deluje od leta 2004, trenutno študira okrog sto študentov, tudi nekaj iz zamejstva Na fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici so pred kratkim izdali knjigo Rezine poželenja - Hrana in komunikacija v perspektivi humanističnih ved, ki sta jo uredila Oto Luthar in Matejka Grgič. Gre za prvi knjigo iz zbirke Okus po znanju, v kateri nameravajo na fakulteti vsako leto izdati nekaj del. Knjiga združuje štiri referate, ki vsak po svoje pritrjujejo ugotovitvi, da skozi proces nabave, priprave in uživanja hrane ustvarjamo svojevrstno kulturo skupnosti, ki ji pripadamo. Etnologinja Maja Godina Golja je v svojem referatu predstavila slovenske kuharske knjige kot odličen vir za raziskovalce materialne kulture in za razumevanje vsakdana. Katja Mi-horko Poniž, ki sicer vodi študijski program slovenistike na fakulteti za humani-stiko, je raziskovala podobe jedcev in jedi v slovenskem leposlovju ter prišla do ugotovitve, da je za razliko od francoske književnosti, s katero je vlekla primerjave, v slovenski književnosti največkrat prikazan boj za hrano, otroci, ki so lačni ipd., skratka neka žalostna podoba, medtem ko so v francoski književnosti pogosti opisi obilja hrane. Pri tem pa jo je prvenstveno zanimalo, kaj to pomeni oziroma, kako vpliva na samo literarno besedilo. Matej-ka Grgič, ki je med drugim znanstvena direktorica Slovenskega izobraževalnega konzorcija Slovik iz Gorice, je v svojem prispevku opravila kratko primerjalno študijo o stičiščih med alkimijo in kuhanjem iz vidika semiotike, vede, ki se ukvarja z znaki, simboli, komunikacijo in jezikom. Oto Luthar, direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki je tudi član senata fakultete za humanistiko in skupaj z Grgičevo urednik knjige ter avtor četrtega od tekstov, je na včerajšnji predstavitvi knjige v Novi Gorici pojasnil, da njegov prispevek temelji na večletnem raziskovanju kuharskih receptov v rokopisnih oblikah. Zbrati mu je uspelo okrog štirideset takih kuharic, osredotočen pa je bil na območje severovzhodne Slovenije. Izpostavil je, da se mu zdi pisanje o hrani v obdobju od konca 19. stoletja in začetka 20. stoletja, ko so rokopisi nastajali, zanimivo predvsem zaradi prepletanja in mešanja kultur, pri čemer jezik ni bil ovira, saj so bili številni recepti napisani v nemškem, madžarskem in slovenskem jeziku hkrati. Rezinam poželenja bo v kratkem sledilo še eno delo, ki ga bodo na fakulteti izdali v zbirki z naslovom humanistika, in sicer knjiga Evine hčere - konstituiranje ženskosti v slovenskem javnem diskurzu 1848-1902, ki jo je napisala Katja Mihor-ko Poniž. Luthar je s tem v zvezi izrazil pre- Briške češnje foton.n. pričanje, da bi bilo bolje vse bodoče izdaje strniti pod enotno zbirko, dekan novo-goriške fakultete za humanistiko, Lanko Marušič, pa je pojasnil, da so se za lastno zbirko odločili zato, ker ima fakulteta že okrog 40 sodelavcev, strokovnjakov za različna področja, ki so izdali že precej publikacij. V letošnjem letu so tako že predstavili osem takih del, v prihodnje pa bodo skušali te sodelavce pripraviti do tega, da bi katero od del izdali tudi v okviru fa- V Goriških Brdih se danes začenja največja briška kulturno-turistična prireditev, Praznik češenj, ki ga neprekinjeno organizirajo že od leta 1968 in v Brda privabi več kot 30 tisoč obiskovalcev iz cele Slovenije, Italije, Avstrije in od drugod. V Šmartnem in na Do-brovem se bo do 7. junija zvrstila cela vrsta najrazličnejših dogodkov, boj ali manj povezanih s sladkim sadežem, ki ga letos zaradi količinsko dobre letine med briškim praznikom zagotovo ne bo zmanjkalo. Kot je povedal Goran Jakin iz pospeševalne službe vinske kleti Goriška Brda, so češnje v Brdih dobro obrodile, zaradi suše pa so zgodnje sorte malo bolj drobne kot sicer. Pojasnil je še, da so češnje v Brdih zasajene na 125 hektarjih površin in da letošnji količinsko dober pridelek pomeni od deset do dvanajst ton češenj na hektar. Povedal je tudi, da se stare sorte počasi umikajo novejšim, ki so debelejše, ne pokajo in so bolj odporne ter tako primernejše za transport. »Prav ob vrhuncu praznika, naslednji teden, bodo na voljo hrustavke, ki so najkvalitetnejše,« je še napovedal Jakin in dodal, da je treba letos za kilogram češenj na drobno odšteti 5 evrov. Kot rečeno, bo vrhunec praznika konec prihodnjega tedna s petkovim iz- kultete oziroma, da bi jo vključili v zbirko. Na fakulteti, ki deluje od leta 2004, trenutno študira okrog sto študentov, tudi nekaj iz zamejstva, in sicer na treh smereh: slovenistika, migracije in kulturna zgodovina. V kratkem pričakujejo tudi potrditev podiplomske smeri literarne vede, ki naj bi zaživela v študijskem letu 2010-11, razmišljajo pa tudi o uvedbi še nekaterih novih študijskih programov. Nace Novak borom Miss češnjev cvet, sobotnim 14. kolesarskim maratonom češenj iz Ljubljane v Brda, na katerem pričakujejo okrog tisoč udeležencev, in tradicionalno nedeljsko povorko kmečkih voz. Letošnja prireditev pa se začenja že z današnjim odprtjem razstave bienalnega likovnega natečaja Češnje od cveta do... in razstave briškega likovnega društva Dablo s kulturnim programom v Hiši kulture v Šmartnem. Jutri popoldne bo po ulicah Šmartnega potekal likovni ex-tempore za otroke z obeh strani meje, ki ga bo vodila Maria Gra-zia Peršolja, zvečer pa bo na sporedu koncert Mladinskega pihalnega orkestra Brda. Nedelja bo minila v znamenju dneva odprtih kleti, ko bo mogoče obiskati in poskusiti vino v šestnajstih briških kleteh, zvečer pa bo na severnem trgu v Šmartnem še gledališka predstava z naslovom Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki sta jo oblikovala Tomaž Lapajne in Kim Komljanec. Pred vrhuncem praznika ob koncu prihodnjega tedna bo v sredo, 3. junija, na Gradu Dobrovo še pomladni koncert učencev osnovne šole Dobrovo, dan kasneje pa bo v viteški dvorani koncert No-neta Brda in Vokalne akademije Ljubljana pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta. (nn) -/ Volitve 2009 Boris Pahor v Podgori Krajevna skupnost iz Podgore prireja v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij in s furlanskim filološkim društvom kulturno srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem, sicer kandidatom za evropski parlament na listi južnotirolske ljudske stranke. Srečanje bo potekalo v ulici Brigata Cuneo 7 v Podgori jutri ob 17. uri. Zapel bo oktet Vrtnica, ki ga vodi Marko Munih. Po pozdravih predsednika rajonskega sveta Walterja Bandlja in podpredsednice Ca-terine Ambrosi bodo spregovorili Feliciano Medeot o furlanski identiteti na Goriškem, Janez Povše o vlogi slovenske kulture in Sergio Tavano, ki bo predstavil Pahorjev opus. Za glasbeno popestritev bo poskrbela komorna skupina centra Emil Komel. Serracchianijeva v Gorici V hotelu Palace v Gorici bo jutri ob 11.30 javno srečanje z Deboro Serracchiani, kan-didatinjo za evropski parlament na listi Demokratske stranke, ki bo predstavila svoje razvojne načrte za Gorico in goriško pokrajino. Serracchianijeva se bo nato udeležila dvodnevnega shodu, ki ga jutri in v nedeljo v Gorici in Novi Gorici prirejajo Mladi demokrati FJK in Mladi forum slovenskih Socialnih demokratov v sodelovanju s Koordinacijo Slovencev DS. Vrhunec bo v nedeljo ob 15.30 v goriškem Kulturnem domu, kjer bosta poleg ostalih na okrogli mizi sodelovala Piero Fassino in Patrick Vlačič, podpredsednik SD ter minister za promet v slovenski vladi. »Ne dajemo praznih obljub« Občinska enotnost (OE) iz občine So-vodnje je doslej izpeljala polovico predvidenih srečanj, do volitev pa bo na voljo še nekaj priložnosti za neformalen klepet z občani. Županska kandidatka Alenka Flo-renin in kandidati za občinski svet so obiskali vse vasi občine, od Vrha in Peči preko Sovodenj, Gabrij in Rupe, vsako srečanje pa se je izkazalo za vir zanimivih iztočnic in predvsem priložnost za izmenjavo mnenj z občani, s katerimi se pogovori sicer sučejo večinoma okrog drugih vprašanj, kot so lahko kultura, šport, jezik, društvene pobude in podobno. Predvolilni čas ima nedvomno svoja pravila in dinamike, lepota izkušnje pa je v tem, da se z ljudmi srečuješ na drugačnem nivoju in jim prisluhneš z drugačnim razpoloženjem in odgovornostjo. Celotna kandidatna skupina je enotna v ugotovitvi, da je neposreden stik s stvarnostjo na terenu, kot jo doživljajo prebivalci, najbolj pristna oblika oz. osnova za vsako javno funkcijo, umetnost pa je v tem, da si glede rešitev, rokov in prioritet čim bolj dosleden in pošten. »V OE ne dajemo praznih obljub in se ne sprenevedamo, zagotavljamo pa, da bosta napor in navdušenje za iskanje najbolj ustreznih odgovorov na odprta vprašanja našega teritorija vseskozi maksimalna,« zaključuje OE svoje sporočilo. Za razvoj kmetijstva Stranka SSk in občanska lista Skupaj za So-vodnje, ki skupno podpirata županskega kandidata Walterja Devetaka, si bosta prizadevali, da bo kmetijstvo v občini So-vodnje spet zaživelo in pridobilo vlogo, ki mu pritiče. Pred kratkim je deželna vlada FJK namenila 1,068 miljona evrov za financiranje prošenj mladih kmečkih podjetnikov v letu 2009. Poseg spada v deželni kmečki razvojni načrt (mera št. 112), ki je primarno sredstvo za finančno programiranje kmetijstva s strani deželne uprave. Podobne ukrepe bodo zagotovili tudi v prihodnjih letih, do zapadlosti deželnega kmečkega razvojnega načrta leta 2013. Glavni cilj teh ukrepov je spodbuditi in podpirati mlade kmetovalce ter njihove načrte. »Tako SSk kot lista Skupaj za So-vodnje sta si že v prejšnjem mandatu prizadevali za podporo kmetijstvu v sovo-denjski občini. Na njihovo pobudo je takratna deželna vlada namenila 1,8 milijona evrov za izgradnjo namaklanega sistema. Žal se te možnosti do sedaj nismo okoristili. V primeru izvolitve, bo občinska uprava z Devetakom na čelu, naredila vse, da pridobi čimveč finančnih sredstev za kmetijstvo, ki je bistvena gospodarska panoga in v tej gospodarski krizi še toliko bolj pomembna,« so zapisali v sporočilu. VOLITVE - Igor Komel in Lisa Clark Stavijo na sožitje in mirovniške vsebine Danes prihaja v Gorico in Tržič Niki Vendola »V Gorici se počutim kot doma, saj gre za kraj, kjer se prepletajo jeziki in kulture.« Tako je včeraj povedala Lisa Clark, mirovnica, ki kandidira za evropski parlament na listi Levica in svoboda. Skupaj z goriškim kandidatom iste liste Igorjem Komelom je včeraj dopoldne nagovarjala mimoidoče pred ljudskim vrtom na korzu v Gorici. Pojasnila je, da prvič vstopa v politiko in daje na razpolago svoje izkušnje na področju prizadevanja za mir in sožitje. Clarkova je bila dolga leta podpredsednica Blaženih graditeljev miru, od leta 1993 do leta 1995 pa je živela v obleganem Sarajevu. Komel in Clarkova sta včeraj dopoldne obiskala Karitas, kjer se soočajo s hudo prostorsko stisko zaradi visokega števila priseljencev, ki tam iščejo pomoč, potem ko zapustijo center CARA iz Gradišča. Danes prihaja na Goriško Niki Vendola, kandidat za evropske volitve na listi Levica in svoboda. Ob 10. uri bo spregovoril na trgu Evrope - Transalpini, zatem se bo v Tržiču srečal z delavci iz ladjedelnice. Na shodu bosta prisotna tudi Clarkova in Komel, ki se je včeraj dopoldne srečal tudi s predstavnikom združenja Hrvatov v naši deželi Damirjem Murkovičem, v večernih urah pa je sodeloval v Vidmu na deželnem volilnem srečanju za novo levico. Danes ob 12. uri se bo Komel v Krminu srečal s tamkajšnji upravitelji in Slovenci, tako iz Krmina kot iz Dolenj. VOLITVE - Shod z Igorjem Kocijančičem Za boljšo povezavo v evropsko levico Igor Kocijančič pred ljudskim vrtom bumbaca Goriške volivce je včeraj dopoldne nagovoril kandidat za evropski parlament na Komunistični in antikapitalistični listi Igor Kocijančič. Pred ljudskim vrtom na Korzu verdi je z megafonom nagovarjal mimoidoče in jim predstavil program liste, na kateri kandidira. Poudaril je, da se lista predstavlja s popolnoma dogovorjenim programom, združuje pa obe komunistični stranki SIK in SKP, potrošnike in predstavnike nekdanjih Levih demokratov in socialistov. »Obžalujemo, da se naši koaliciji ni pridružila še Kritična levica,« je ob robu shoda povedal Kocijančič, ki pričakuje, da se bo združevanje levičarskih političnih strank in gibanj nadaljevalo tudi po volitvah. Po njegovih besedah bo vsekakor proces dolgotrajen, saj je lanska izkušnja Mavrične levice dokazala, da čez noč ni mogoče poenotiti stališč. Ne glede na to Kocijančič poudarja, da se bodo kandidati, izvoljeni na Komunistični in antikapitalisti-čni listi, vključili v poslansko skupino evropske levice, kar je po drugi strani vprašljivo za kandidate drugih levičarskih list. »Me čudi, da se nekateri kandidati - tranz-verzalno gledano - v volilni kampanji predstavljajo, kot če bi šlo za župansko kandidaturo,« poudarja Kocijančič in pojasnjuje, da Evropski parlament gleda na Evropo celostno in je zato sklicevanje na krajevne dejavnike nesmiselno. GORIŠKA BRDA - Začenja se Praznik češenj Letina je količinsko dobra, le zgodnje sorte so bolj drobne / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. maja 2009 1 1 ŠTANDREŽ - Jutri in pojutrišnjem spet šparglji in veselo razpoloženje Letalca zaznamujeta praznik V župnijskem domu na ogled fotografije s snemanja filma o bratih Rusjan - V nedeljo kulturni program in ples z ansamblom V Štandrež se vrača praznično vzdušje. Na prizorišču Praznika špargljev bo jutri od 20.30 dalje igral ansambel Souvenir, v nedeljo pa se bo kulturni program začel ob 19. uri. Po nagrajevanju udeležencev ex-temporeja bodo nastopili otroški cerkveni pevski zbor iz Štandreža, župnijski mešani zbor iz Šempetra in dramska skupina s komedijo Duško joče. Praznik bo sklenil ples z ansamblom Hram. Ob koncu minulega tedna je bil uvodni dan letošnjega praznika posvečen bratoma Rusjan, goriškima pio-nirjima letalstva. V spodnjih prostorih župnijskega doma so v petek odprli fotografsko razstavo s prikazom posnetkov, ki so nastali lansko poletje med snemanjem filma Leteča brata Rusjan. Med igralci in statisti filma je sodelovalo več kot trideset Štandrežcev, njihovo prisotnost pri Odprtje razstave o bratih Rusjan bumbaca filmu pa so s »škljocenjem« na sprožilec fotoaparata ove-kovečili Cristina Bon, Marko Brajnik, Mario Mucci, Damjan Paulin in Viktor Selva. Tako je nastalo veliko fotografskega materiala, od katerega so izbrali najlepše posnetke, jih povečali in kakih petdeset predstavili javnosti. V petkovo odprtje je uvedel mladi domači kitarist Michele Schinca-riol, nakar je pobudo predstavil predsednik prosvetnega društva Štandrež Marko Brajnik. Besedo je nato predal Vi-liju Prinčiču, dobremu poznavalcu obdobja, v katerem sta svoja letala snovala, gradila in z njima letela brata Edvard in Jože Rusjan. Prvi polet je mlajši od bratov, Edvard, opravil 25. novembra 1909 na Rojcah pri Štandrežu, nekje tam, kjer se zdaj nahajata goriški atletski in nogometni stadion. Letos poteka torej sto let od tistega dogodka, ki je pope- ljal Štandrež in z njim Gorico v zgodovinski seznam krajev, kjer se je rojevalo in razvijalo letalstvo. V krajšem posegu je Prinčič številnim prisotnim orisal takratne okoliščine, ki so prispevale k razcvetu tehničnega in izumiteljskega področja. Razstavo si bo mogoče ogledati tudi jutri in pojutrišnjem. Praznik špargljev se je po petkovem uvodu nadaljeval prejšnjo soboto, ko so priredili ex-tempore na temo Letala in padalci, ki se ga je udeležilo preko dvajset otrok. V nedeljo popoldne so izpeljali otroško kolesarsko tekmovanje, medtem ko so med večernim programom zaradi kratkotrajne plohe odpovedali nastop štandreškega otroškega cerkvenega pevskega zbora. Ko je dež ponehal, je nastopila tamburaška skupina iz Brji, sledil je še ples. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 048176025. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Uo-mini che odiano le donne«. Dvorana 2: 18.30 - 21.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 17.45 »Una notte al museo 2: La Fuga«; 19.50 - 22.05 »Vincere«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Uo-mini che odiano le donne«. Dvorana 2: 17.45 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 17.20 - 20.00 »Una notte al museo 2: La fuga«; 22.00 »Uomini che odiano le donne«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Coco avant Chanel - L'amore prima del mito«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 »Vincere«; 22.10 »Angeli e demoni«. GORICA - Danes v centru Bratuž glasbena pravljica Na odru pisana druščina goskic vran, prepelic, kukavic in sov Današnja prireditev centra za glasbeno vzgojo Emil Komel bo prikaz dela, ki ga šola namenja svojim najmlajšim učencem. Izbira glasbene pravljice se je že vprejšnjih letih izkazala za zelo hvaležno odrsko zvrst - danes bi jo imenovali mul-timedialno predstavo -, pri kateri spregovorijo različne govorice: petje, zvok, govor, gib. Vse te veščine bodo prisotne pri današnjem prikazu zgodbe o goskici, ki se je hotela učiti petja. V zgodbo so se poglabljali otroci, ki obiskujejo skupinske tečaje Domisol, malo glasbeno šolo in nauk o glasbi na sedežu v Gorici in na podružnicah v Doberdobu, Mirnu in na Plešivem. Pridružili se jim bodo solisti različnih inštrumentov in plesalke baletnega oddelka. Začetek prireditve v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž je ob 17. uri. Organizatorji so morali premakniti začetek uro prej zaradi usklajevanja urnikov z drugimi prireditvami. Najmlajši gojenci centra Emil Komel Prispevek za Gabrje Deželna vlada FJK je med včerajšnjim zasedanjem odobrila prispevke za prenovo športnih objektov. Gabrsko društvo Skala bo prejelo 38.500 evrov za ureditev slačil-nic v stavbi ob nogometnem igrišču. Likof jutri v Števerjanu Na trgu pred cerkvijo v Števerjanu bo jutri potekal praznik Likof, med katerim bodo nudili gostom pokušnjo sadov domače zemlje: vino, olje in briške jedi. Ob 10. uri bodo odprli kioske, ob 10.30 pa bo okrogla miza o vzgoji za odgovorno pitje vina. Uradno odprtje Likofa bo ob 15. uri, ob 17. uri pa bo tematska pokušnja na temo zvrsti in sortna vina v Brdih. Pri prireditvi sodelujejo števerjanski agriturizmi, kmetije, gostilne in društva. Medtem bo na gradu Formentini jutri in pojutrišnjem potekal srednjeveški praznik z vitezi, damami in stojnicami; za gradom bo ob tej priložnosti urejeno parkirišče. Mladinski center in hotel Na območju nekdanje vojašnice v Palah v Ajdovščini, v neposredni bližini športnega parka Pale in naravoslovne učne poti ob Hublju, bodo začeli še letos graditi Mladinski center in hotel. V ta namen bo na občini Ajdovščina danes dopoldne podpisana pogodba za sofinanciranje izgradnje objekta med ministrstvom za šolstvo in šport ter občinskim javnim zavodom za šport. Projekt predvideva rekonstrukcijo obstoječega objekta z dozidavo v mladinski center in hotel ter nabavo potreben opreme. Skupna ocenjena vrednost investicije znaša 1,2 milijona evrov. Investitor, Zavod za šport Ajdovščina, je v ta namen uspel pridobiti sredstva EU in ministrstva za šolstvo in šport v višini 800 tisoč evrov, ostalo bo pokril proračun občine. Mladinski center in hotel Ajdovščina naj bi zaživela prihodnjo jesen. (nn) Kitzmullerjeva knjiga v kleti V okviru prireditve Odprte kleti v nedeljo, 31. maja, ob 16.30 bo vinogradniško podjetje Tenuta Luisa v zaselku Corona pri Ma-rianu organizirala priložnost za odkrivanje goriških znamenitosti s poudarkom na umetnosti, literaturi in vinarstvu. V goste bo prišel Hans Kitzmuller, čigar knjiga »E in lontananza Gorizia« je pravkar izšla pri založbi LEG. V nedeljo bo klet odprta med 10. in 18. uro, ponujali bodo degustacije in vodene obiske; udeležbo na predstavitvi Kitzmullerjeve knjige je potrebno predhodno najaviti, saj so mesta omejena (tel. 0481-69680, info@tenutaluisa.it) Folklora na goriškem gradu Na goriškem gradu bo konec tedna potekal 5. Folklorni festival Alpe-Jadran. Jutri ob 20.30 bodo poleg nastopile folklorne skupine iz Italije, Slovenije, Avstrije in Hrvaške; za to priložnost bodo ponovno odprli javnosti veliki šotor ob grajski stavbi. V nedeljo se bodo folklorne skupine zbrale pri maši v cerkvi v Ločniku. M Izleti ii Koncerti KONCERT SKUPINE THE MAFF bo danes, 29. maja, od 21.30 do 23. ure v baru Qubik na korzu Verdi v Gorici. GODBENI ORKESTER MESTA GORICA bo nastopil v soboto, 30. maja, ob 18. uri v parku dvorca Coronini na drevoredu 20. septembra v Gorici; vstop bo prost. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča udeležence izleta v Umbrijo, da bo avtobus startal v soboto, 30. maja, ob 6. uri iz pi-lošča pri domu A.Budal v Štandrežu in ob 6.30 iz Sesljana. Za informacije Tamara 340-3447695. SPDG prireja 14. junija, ob vsakoletnem srečanju planincev, avtobusni izlet v Šentjanž v Rožu na Koroškem; prijave ob četrtkih na sedežu društva na Verdijevem korzu 51 int. v Gorici med 19. in 20. uro. SPDG prireja od 26. do 29. junija (možnost podaljšanja še na 30. junij) večdne- vni planinski izlet v park Monti Sibilli-ni, na meji med deželama Marche in Umbria. Prevoz bo z avtobusom ali kom-biji. Prenočevanje v planinskem zavetišču; informacije na tel. 0481-882079 (Vlado). 13 Obvestila MLADINSKI DOM obvešča, da se še do 31. maja tretješolci lahko vpišejo k pripravi na malo maturo, ki bo potekala v Mladinskem domu v Gorici od 8. do 12. junija. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 29.maja, goriški urad zaprt. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja od 8. do 13. junija ženski in moški turnir v malem nogometu na plošči doma Andreja Budala v Štandrežu. V soboto, 13. junija, bo med finalnimi tekmami nastop plesne skupine Oton Župančič, ob zaključku pa koncert skupine Best Company. OB DNEVU MLADOSTI 2009 ŠZ Dom iz Sprejemni center GRADINA FOLKLORNA SKUPINA "STIJ LEDI" jutri, 30. mqja 2009, ob 2l.tui družba ROGOS Gorice in Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica vabita na 5. Pohod mimo Titovih napisov (Golec -Veliki vrh - Sabotin), ki bo v nedeljo, 31. maja, z zbirališčem ob 5.30 pred spomenikom padlim v Braniku-Rihember-ku. Predviden urnik prihoda k spomenikom: 8.10 - Pedrovo, 13.15 - Renče, 14.30 - Vidov hrib-Sv. Ot, 16.15 - Pano-vec (pri Bajti), 18.00 - Solkan. Zaključek ob 20. uri pri bivši karavli na Sabotinu. Možna pridružitev na krejših relacijah; informacije na tel. 320-1423712 (Andrej) ali andrejro@gmail.com. ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici v ponedeljek, 1. junija, zaprt. V DOBERDOBU ustanavljajo Slovenski krožek zgodovine in kulture; informacije na tel. 0481-78368. H Prireditve KULTURNI KROŽEK ISTRIA prireja danes, 29. maja, ob 18. uri v knjigarni Ri-nascita na drevoredu S. Marco 29 v Tržiču predstavitev publikacije »Ritorno a Las Hurdes - Guerre, amori, cicogne ne-re e istriani lontani« Franca Jurija. Z avtorjem se bo pogovarjal Silvio Cumpe-ta. 2. ČEZMEJNI ČEŠNJEV EX-TEMPORE za otroke bo v sklopu praznika češenj v Brdih (od 5. do 7. junija) v soboto, 30. maja, ob 16. uri po ulicah sredŠmartna. Vo- dili ga bodo slikarka Maria Grazia Per-solja in mentorji likovnega društva Da-blo; informacije na tel. 003831-750573. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu gostuje družba Rogos v soboto, 30. maja, ob 21. uri folklorno skupino Stu Ledi iz Trsta. 0 Mali oglasi PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913. H Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. Pogrebi DANES V MOŠU: 9.30, Lucio Braidot (iz Nove Gorice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Matilde Sala por. Valente v stolnici in v Spineo za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Melania Buz-zulini v kapeli pokopališča in v Trst za upepelitev. DANES V PIERISU: 10.50, Luigi Deluisa v cerkvi in na pokopališču. IB Petek, 29. maja 2009 LJUBLJANA - SMG V novi sezoni sedem premier V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bodo v sezoni 2009/10 pripravili sedem predstav, zaznamovanih z umetnostjo, erosom in upanjem, ki jih doslej v Sloveniji še nismo videli. Od tega bosta dve nastali posebej za SMG, je dejala direktorica SMG Uršula Cetinski. SMG tudi v prihodnji sezoni čakajo številna gostovanja ter festivala Prelet in Bobri. Sezono sedmih premier, ki so ji v gledališču nadeli kar latinski moto Preko trnja do zvezd, bo septembra uvedla predstava Nižina neba po besedilu Nebojše Popa Tasica v režiji Jerneja Lorencija. »Osnovno izhodišče drame je, da je človek bitje igre (homo ludens) in da za igro potrebuje malo razlogov. Ko se igra enkrat začne in traja dovolj dolgo, preneha biti igra in postane kruta resničnost,« je na včerajšnji predstavitvi nove gledališke sezone dejala Uršula Cetinski. Svetovna premiera Nižin neba, igre, ki jo je sam režiser označil za »igrivo lahkotnost krutosti«, bo sicer že 19. julija na mednarodnem gledališkem festivalu Mittelfest v Čedadu. Posebej za SMG bosta v novi sezoni nastali igri Šumi po besedilu Petra Božiča in režiji Vinka Modern-dorferja ter avtorski projekt »enfant terribla« hrvaškega sodobnega gledališča Oliverja Frljica, ki je z dramo Turbofolk gostoval že na letošnjem SMG-jevem festivalu Prelet. Besedilo za dramo Šumi je Božič napisal na pobudo ekipe SMG in je navdahnjena po njegovem romanu »Chubby was here«. Roman je naslovljen po grafitu, ki ga je na steno slovitega ljubljanskega lokala Šumi napisal pesnik Vojin Kovač - Chubby. Odrska priredba romana, ki se od izvirnika precej razlikuje, prinaša odsev utopije tega pesnika in njegove generacije. V sodelovanju s Študentsko založbo bo Božičeva drama izšla tudi v tiskani obliki v zbirki Beletrina. Zanimivost prihajajoče sezone SMG bo Frljicev avtorski projekt, saj ne nastaja po vnaprej začrtanem izhodišču. Frljic se bo najprej seznanil z igralci ansambla SMG in na podlagi njihovih izkušenj z njimi pripravil predstavo. Mladi hrvaški režiser je znan po tem, da v svojih predstavah v gledališkem jeziku nekompromisno pripoveduje o svetu, v katerem živimo, in se loteva tem, kot so terorizem, globalna moč in dominacija kapitala. Vito Taufer, režiser, ki z SMG sodeluje že več kot četrt stoletja, bo na oder postavil dramo Sarah Kane »Crave« (Skomine), ki jo je, ob soglasju prevajalke Katje Kosi, preimenoval v Sla. Teme in motivi, ki se pojavljajo v tej drami, so stalnica Ka-neove - seks, ljubezen, oče, mati, posilstvo, hrepenenje, krivda, sram, iz-daja,introspekcija in posledično me-sarjenje lastne biti, a tokrat prežeti s prefinjenim humorjem, ki daje slutiti, da obstaja upanje na odrešitev, čeprav v smrti, je povedala Uršula Ce-tinski. Nova sezona prinaša še odrsko postavitev kultnega romana Peklenska pomaranča Anthonyja Burgessa iz leta 1962, po kateri je Stanley Kubrick posnel film. Režijo bo prevzel drugi dolgoletni sodelavec SMG Matjaž Pograjc, v svež jezik pa bo besedilo prevedel Tadej Zupančič. »Proti temu bom dvignil svoj meč, svoje pero, svojo režijsko roko, da bomo spisali novo knjigo, film ali glasbo, ki bo opisala boljši in lepši svet. Svet, ki bo vreden človeka in ne mehanske paštete,« je ob predstavi zapisal režiser. Velikih avtorjev na odru SMG v naslednji sezoni ne bo zmanjkalo. Na sporedu bo namreč tudi predstava Amado mio, nastala po zgodbi Piera Paola Pasolinija. Koprodukcijo SMG in Škuc gledališča bo režiral Ivan Pe-ternelj. Gre za Pasolinijeva najintimnejša občutenja, opisana v dveh krajših romanih Nečistovanja in Amado mio. V središču je homoerotični odnos med prvoosebnim pripovedovalcem in njegovim mladim angelskim izbrancem - eksplozija zatrte čutnosti in grešnosti, ki prihaja na plan med težkim obdobjem 2. svetovne vojne. Sezono 2009/10 bo sklenila predstava Vampir, ki je v režiji Ivice Buljana nastala po poetični povesti Marine Cvetajeve. Gre za povest o dekletu, ki je raje izgubilo svoje najbližje, samo sebe in svojo dušo, kot pa da bi izgubilo ljubezen. Avtorica je navdih zanjo dobila med razmišljanjem o odnosih. Vprašala se je: »Kaj pa je odnos med ljudmi drugega kot dragoceno suženjstvo?« Igralski ansambel SMG se sicer krepi. Nedavno se mu je pridružil Matija Vastl, ki bo na odru SMG nastopil prvič že v tej sezoni kot Raskolni-kov v Zločinu in kazni, z novo sezono pa se bosta SMG pridružila še Uroš Kavrin in Primož Bezjak. Za ljubitelje gledališča bodo v SMG pripravili tri abonmajske pakete - Premiera, Odprti abonma in Kekec. Vpisovali jih bodo med 1. in 30. junijem. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Luigi Pirandello: »Enrico IV« / Režija Paolo Valerio, nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman. Urnik: jutri, 30. ob 20.30 ter v nedeljo, 31. maja ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Do 30. maja ob 20.00 / Sebastjan Horvat, Andreja Kopač in Eva Nina Lam-pič: »Pot v Jajce«. Gostuje SNG Drama Ljubljana. V četrtek, 4. do sobote, 6. junija ob 20.00 / Sebastjan Horvat, Andreja Kopač in Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. Gostuje SNG Drama Ljubljana. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 30. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 1., v torek, 2. in v sredo, 3. junija ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V četrtek, 4. in v petek, 5. junija ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V soboto, 6. junija ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 29. in jutri, 30. maja ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V ponedeljek, 1. in v torek, 2. junija ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V sredo, 3. in v četrtek, 4. junija ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V petek, 5. junija ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. V soboto, 6. junija ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 29. maja ob 20.00 / David Dra-bek: »Ples na vodi«. Jutri, 30. maja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 1. junija ob 13.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«; ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V torek, 2. junija ob 20.00 / Olja Mu-hinja: »Tanja - Tanja«. V sredo, 3. junija ob 20.00 / David Dra-bek: »Ples na vodi«. V četrtek, 4. in v petek, 5. junija ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V soboto, 6. junija ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 29. maja ob 20.00 / Branko Za-vršan in solisti: »Solistika«. V ponedeljek, 1. junija ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V torek, 2. junija ob 19.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«; ob 21.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. PRIREDITVE V petek, 5. junija ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. V soboto, 6. junija ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Gioachino Rossini: »L'Italiana in Al-geri« / Nastopa orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Dana Et-tingerja. Urnik: danes, 29. ob 20.30, jutri, 30. ob 17.00 in v nedeljo, 31. maja ob 16.00, v sredo, 3. ob 20.30, v soboto, 6. ob 16.00, v torek, 9. in v sredo, 10. junija ob 20.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 29. maja ob 17.00 / "Snovanja" v priredbi SCGV Emil Komel in Arsa-teliera iz Gorice: najmlajši obiskovalci slovenskega glasbenega centra bodo podali glasbeno pravljico »O goskici, ki se je učila peti«. GABRJE Sedež društva V soboto, 6. junija ob 20.30 / Kulturno društvo Skala iz Gabrij prireja Srečanje zborov in vokalnih skupin. Nastopili bodo moška pevska skupina Skala iz Gabrij, ženski pevski zbor To-nja iz Borovnice, moška pevska skupina Napev iz Batuj in mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke. _SLOVENIJA_ ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA V torek, 2. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Večer slovenskih skladateljev - Ansambel Gaudeamus, Aleksandar Spasic, dirigent. V torek, 9. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Kvartet Stradivarius (Italija) - Stefano Picotti - violina, Caterina Picotti - violina, Annalisa Clemente - viola in Andrea Musto -violončelo. V ponedeljek, 15. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Dario Savron - marimba, Fabian Perez Te-desco - marimba. V ponedeljek, 22. junija, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Mihe-la Brecelj - violina, Danijel Brecelj - klavir. KOMEN Cerkev Sv. Jurija Jutri, 30. maja ob 20.00 / »Koncert: Complesso vocale & instrumentale gruppo incontro di Trieste«, zboro-vodkinja Rita Suzovsky. Poleg njih nastopajo še člani okteta Rožmarin iz temnice na Krasu pod taktirko umetniškega vodje Saše Prinčiča. GORJANSKO ■ »... in pesem je zazvenela na Štrekljevem borjaču...« V soboto 6. junija ob 20.30 / Nastop dekliškega zbora »Kraški slavček» iz Na-brežine (dirigent Mirko Ferlan), in dekliške vokalne skupine »Bodeča Neža« iz Vrha sv. Mihaela (dirigent Mateja Černic). V nedeljo, 7. junija ob 19.00 / Nastop moškega okteta »Odmevi« iz Saleža (umetniški vodja Rado Milič) in moške vokalne skupine »Akord« iz Podgore (umetniški vodja Dario Bertinazzi). V soboto, 13. junija ob 20.30 / Nastop mešanega pevskega zbora »Gorjansko« iz Gorjanskega (dirigent Goran Ruz-zier) in mešanega pevskega zbora »Štandrež« iz Štandreža (dirigent David Bandelj). LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 29. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivan, solistka Evelyn Glennie - tolkala. Šentjakobsko gledališče Danes, 29. maja ob 19.30 / F. M. Ježek: »Greva se ježka« (muzikal), režija Ti-jana Zinajic, producija Pernarčič&Per-narčič. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Narodna in študijska knjižnica: na ogled je skupinska razstava Likovnega krožka in Slovenskega kulturnega kluba. Razstavljajo: Roberta Busechian, Sara Kos, Tina Kralj, Neža Kravos, Irina Lisjak, Taja Luxa, Valentina Oblak in Iva Pertot. Palača Costanzi (dvorana Umberto Veruda, Mali trg 2): od sobote, 30. maja (otvoritev ob 18.00) do 28. junija bo na ogled slikarska razstava Živka Ma-rušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): Danes, 29. maja (otvoritev ob 19.00) do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Galerija Kraške hiše: na ogled je razstava, ki je odprta po sledečem urniku: jutri, 30. od 16.00 do 19.00 ter v nedeljo, 31. maja od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 5. junija je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom »Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve«. Kulturni dom: do 30. maja razstavlja goriški slikar Franco Dugo, (tel.: 0481.33288). Goriški grad: do 5. julija bo na ogled razstava pod naslovom »I maestri in-cisori del Novecento«. Odprto med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30 razen ob ponedeljkih. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028.. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Storževa galerija:Od danes, 29. maja (otvoritev ob 19.00) do 30. junija bo na ogled razstava slikarja Alberta Žvaba pod naslovom »O Krasu o morju«. Stolp na vratih: Od jutri, 30. maja (ot- -/ voritev ob 18.00) do 22. julija bo na ogled rslikarske razstave diplomiranega slikarja Meti Gosar Peternel pod naslovom »Kofetek za petek«. Otvoritev bo popestril Igor Švarc na violončelu. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: do 7. junija, bo na ogled razstava 7 slovenskih kipark 1918 - 1945, Katarine Drenik Marus-sig, Else Kasimir Oeltjen, Karle Bulo-vec Mrak, Dane Pajnič, Mare Jeraj Kralj, Milene Dolgan in Sonje Rauter Zelenko. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. Galerija Artes: do 19. junija je na ogled razstava slik Rudija Skočirja iz ciklusa Moji srčni kraljici. Mestna Galerija (Trg E. Kardelija 5): v petek, 5. junija, ob 20.00 bo odprtje razstave slik Jerneja Skrta. Umetnika bo predstavila umetnostna zgodovinarka Pavla Jarc; na ogled bo do 29. junija od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00; ob sobotah od 9.00 do 12.00, ob nedeljah in praznikih zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 24. junija, pregledna razstava likovnih del Nandeta Rupnika in Stanislava Šavlja. CERKNO Cerkljanski muzej: do 31. maja bo na ogled fotografska razstava Marka Ča-deža in Roberta Zabukovca »Jazz festival Cerkno«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. Galerija Photon (Poljanska 1): do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. Galerija Škuc (Stari trg 21): do 20. junija bo na ogled razstava »Diva«. Razstavljajo Zemira Alajbegovic, Barbara Borčic, Miha Colner, Dušan Dovč, Ida Hiršenfelder in Necen Korda. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: Kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. / SVET Petek, 29. maja 2009 1 Q Prizorišče enega izmed atentatov v Pešavaru ansa RUSIJA - Forum slovanskih držav Minister Lavrov sprejel slovanske veleposlanike PAKISTAN - Dan potem, ko je v samomorilskem napadu v mestu Lahore umrlo 24 ljudi Vrsta krvavih atentatov v Pešavaru in okolici Verjetno so jih izvedli talibanski skrajneži v znak maščevanja za ofenzivo vojske v dolini Svat ISLAMABAD - Nakupovalni ulici v mestu Pešavar na severozahodu Pakistana sta včeraj pretresla dva bombna napada, v katerih je bilo po dosedanjih podatkih ubitih osem ljudi, okoli sto je ranjenih. Eksploziji sta odjeknili samo dan potem, ko je v samomorilskem napadu v mestu Lahore umrlo 24 ljudi, 300 je bilo ranjenih. Po besedah predstavnika policije sta bili bombi nameščeni na motorni kolesi, razneslo pa ju je v kratkem časovnem razmahu. Zatem je prišlo do streljanja med policisti in napadalci, domnevno islamskimi skrajneži, pri tem pa naj bi bil ubit najmanj eden od napadalcev. Odgovornosti zaenkrat ni prevzel še nihče. Medtem sta se v nemirnem Pakistanu zgodila še dva napada, ki sta zahtevala najmanj štiri smrtne žrtve. Prvi se je zgodil na obrobju Pešavarja, kjer se je samomorilski napadalec razstrelil pri policijski nadzorni točki. Poleg sebe je ubil policista, 15 ljudi je bilo ranjenih. Drugi napad se je prav tako zgodil pri policijski nadzorni točki v kraju Dera Ismail Kan, približno 300 kilometrov južno od Pešavar-ja. V eksploziji bombe sta bila ubita policist in civilist, devet ljudi je bilo ranjenih. Za zdaj se ne ve, ali je šlo tudi v tem primeru za samomorilski napad. Najnovejši napadi so se zgodili dan potem, ko je bilo v uničujočem samomorilskem napadu v mestu Lahore ubitih 24 ljudi, med njimi trinajst policistov, 300 ljudi je bilo ranjenih. Nekatere tuje tiskovne agencije so sicer poročale o približno 30 smrtnih žrtvah napada v La-horeju, odgovornost za katerega so včeraj prevzeli tamkajšnji talibanski skrajneži in navedli, da je šlo za maščevanje za ofenzivo pakistanske vojske v dolini Svat. (STA) BLIŽNJI VZHOD - Abas v ZDA Clintonova pozvala k ustavitvi gradenj WASHINGTON - ZDA si bodo prizadevale, da bi v oživitev mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu vključile vse strani, je pred včerajšnjim srečanjem palestinskega predsednika Mahmuda Abasa s predsednikom ZDA Barackom Oba-mo dejala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Izrael je tudi jasno pozvala k ustavitvi gradenj na zasedenem Zahodnem bregu. "Imamo dobro premišljen pristop, ki mu sledimo", da bi ponovno zagnali zastala pogajanja med Izraelci in Palestinci, je v sredo po srečanju z egiptovskim zunanjim ministrom Ahmedom Abulom Gejtom dejala Clintonova. Obenem pa je poudarila, da je v končni fazi vse odvisno od obeh vpletenih strani. Kot je spomnila Clintonova, je že Obama v nedavnem pogovoru z izraelskim premierom Benjaminom Netanja-hujem kot ključno za dosego mirovnega dogovora, ki bi vključeval oblikovanje palestinske države, izpostavil ustavitev gradnje naselij na Zahodnem bregu. "Menimo, da je v največjem interesu (mirovnega procesa), da se širjenje naselij konča," je poudarila tudi Clintonova. Gradnja izraelskih naselij naj bi bila sicer tudi v središču pogovorov med Obamo in Abasom, ki se je v sredo zvečer že sestal s Clintonovo. Gradnjo naselij Washington vidi kot oviro miru, Oba-ma pa je poleg tega tudi že izrazil jasno podporo oblikovanju palestinske države. Netanjahu je sicer dejal, da se je pripravljen vrniti za pogajalsko mizo, vendar pa po njegovem dogovora ne bo, dokler Palestinci Izraelu ne bodo priznali pravice do obstoja. Prav tako ni izrekel podpore palestinski državi. Abas medtem vztraja, da se mirovni pogovori ne bodo obnovili, dokler Izrael ne bo sprejel oblikovanja palestinske države in ustavil gradnje naselij na Zahodnem bregu. Tiskovni predstavnik izraelske vlade Mark Regev je v odzivu na izjavo Clintonove včeraj dejal, da bodo v izraelskih naseljih na Zahodnem bregu zagotovili "normalno življenje", kar pomeni, da bodo nadaljevali z gradnjo v skladu z rastjo števila prebivalstva. "Usoda naselij bo določena v okviru izraelsko-palestinskih pogajanj o statusu, do takrat pa je treba omogočiti, da v teh skupnostih življenje poteka normalno naprej," je dejal. Palestinski pogajalec Sajeb Erekat je izjavo Clintonove pozdravil, saj je popolna ustavitev gradnje izraelskih naselij del bližnjevzhodnega mirovnega načrta, ki je v središču izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj od leta 2003. Izrazil je še upa- Hillary Clinton ansa nje, da bodo ZDA tudi vzpostavile mehanizem, s katerim bodo Izrael zavezale k spoštovanju obveznosti iz mirovnega načrta, vključno z ustavitvijo gradnje naselij. (sta) MOSKVA - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je včeraj v Moskvi sestal z veleposlaniki slovanskih držav, med drugim s slovensko veleposlanico Ado Filip Slivnik, s katerimi je spregovoril o načrtih za kulturno in humanitarno sodelovanje. Lavrov se je z veleposlaniki Slovenije, Belorusije, Bolgarije, BiH, Makedonije, Poljske, Srbije, Slovaške, Ukrajine, Hrvaške, Črne gore in Češke sešel v okviru dnevov slovanske literature in kulture v Rusiji. V pogovoru so izpostavili pomen sodelovanja držav, ki imajo skupno kulturno in duhovno tradicijo, so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva. Med drugim so spregovorili o kulturnem in humanitarnem sodelovanju v okviru Foruma slovanskih kultur. Ruski minister pa je veleposlanike tudi seznanil z ruskimi stališči glede ključnih mednarodnih vprašanj. Forum slovanskih kultur je bil ustanovljen leta 2004 v Ljubljani in se Sergej Lavrov ansa zavzema za ohranjanje in razvijanje kulturnih vrednot, tradicij in vsebin, ki družijo države, katerih prebivalci govorijo slovanske jezike. (STA) Južnokorejske in ameriške sile okrepile pripravljenost SEUL - Po najnovejših grožnjah Severne Koreje so skupne sile Južne Koreje in ZDA včeraj povišale stopnjo pripravljenosti in nadzora s trenutne tretje na drugo stopnjo. Kot so pojasnili na južnokorejskem obrambnem ministrstvu, je to najvišja stopnja od leta 2006, ko je Severna Koreja izvedla svoj prvi jedrski poskus, poročajo tuje tiskovne agencije. S tem so se skupne sile obeh države - ZDA imajo v Južni Koreji 28.500 vojakov - odzvale na grožnje Pjong-janga, ki je v sredo, dva dneva po svojem drugem jedrskem poskusu, dejal, da se država ne čuti več zavezana premirju iz leta 1953, s katerim je bila končana korejska vojna, in svoji južni sosedi zagrozil z napadom. Obalo Hondurasa stresel močan potres TEGUCIGALPA - Severno obalo Hondurasa je včeraj stresel močan potres 7,1 stopnje po Richterjevi lestvici, ki so ga čutili tudi v nekaterih bližnjih državah. Zaradi potresa so pristojne oblasti za tri srednjeameriške države, Honduras, Belize in Gvatemalo, razglasile nevarnost pred cunamijem. V potresu so umrli najmanj štirje ljudje, več deset je bilo ranjenih. Epicenter potresa je bil 130 kilometrov severno od obalnega mesta La Ceiba, potresne sunke pa so čutili tudi prebivalci nekaterih bližnjih držav. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je potres prestrašil tudi prebivalce mesta Ciudad de Guatemala, ki so sredi noči zbežali na ulice. V eksploziji v mošeji v Iranu več mrtvih TEHERAN - V mošeji v mestu Za-hedan na jugovzhodu Irana blizu meje s Pakistanom je včeraj odjeknila eksplozija, v kateri je umrlo najmanj 15 ljudi, še 50 jih je bilo ranjenih. Oblasti vzrok za eksplozijo, v kateri je bil del mošeje uničen, še preiskujejo. V mestu Zahedan, ki leži okoli 1600 kilometrov jugovzhodno od Teherana, je že 18. februarja znotraj obzidja neke šiitske mošeje razneslo bombo, pri čemer pa ni bil nihče ranjen. Leta 2007 pa je v tem mestu v bombnem napadu skrajne skupine Džun-dala oz. Božja brigada, ki naj bi imela vezi s teroristično mrežo Al Kai-da, umrlo 11 članov iranske revolucionarne garde. V mestu Zahedan živi močna baluška sunitska manjšina. Na območju blizu pakistanske meje pa so že večkrat potekali spopadi med iranskimi varnostnimi silami in tihotapci z mamili. (STA) AMNESTY INTERNATIONAL - V poročilu kritike tudi do drugih držav EU in še zlasti Rusije V Avstriji se vse bolj zaskrbljujoče širi tudi »institucionalni rasizem« DUNAJ - Avstrija se tako kot prej sooča s problemom rasizma, je ob včerajšnji predstavitvi letnega poročila o stanju človekovih pravic v svetu dejal generalni sekretar Amnesty International Avstrija Heinz Patzelt. Ob tem je kot "rasistično, islamofobno in antisemitsko" označil tudi predvolilno kampanjo svobodnjakov (FPO). V avstrijski družbi imata še vedno svoje mesto rasizem in diskriminacija, še posebej problematično pa je, če ju izvaja tudi država, je opozoril Patzelt. Kot je poudaril, Amnesty International v Avstriji govori o "institucionalnem rasizmu". Avstrija mora delovati proti tovrstnemu razpihovanju sovraštva, je dejal Patzelt, ki se sicer ni zavzel za kazenskopravne ukrepe. Avstrija mora proti temu delovati prek civilne družbe in prevzeti odgovornost; tudi politika bi morala zavzeti stališče, je še poudaril Patzelt. Poročilo AI o "institucionalnem rasizmu" na policiji, državnem tožilstvu in sodišču je avstrijsko notranje ministrstvo komentiralo kot "posamične primere", pravosodno ministrstvo pa se sploh ni odzvalo, je dejal Petzelt. Opozoril je, da tovrstno zanikanje in ignoriranje ne rešuje težave ter vodi zgolj v širjenje rasizma. Kot posebej žaljivo za človekove pravice je Petzelt izpostavil kampanjo avstrijskega FPO pred volitvami v Evropski parlament. V svojo kampanjo so med drugim vključili geslo, v katerem izražajo nasprotovanje članstvu Turčije in Izraela v EU. Kot je dejal Petzelt, se bo AI v prihodnje vzdržala komentiranja dnevne politike, "bo pa odprla usta, ko bodo prestopljene meje". Komentar predvolilne kampanje svobodnjakov je bil po njegovih besedah "nujna izjema". AI poleg tega v poročilu med drugim kritizira ponovno uvedbo uporabe taserjev, pištol, ki zadajejo elek-trošok, za zaporniške paznike. Poročilo poleg tega ugotavlja, da Avstrija ni dosegla nobenega napredka pri varnostnih ukrepih proti mučenju in drugim oblikam nasilja, oblasti pa so povsem odpovedale tudi pri zaščiti prosilcev za azil in priseljencev. Madžarska se je medtem v letnem poročilu AI znašla zaradi položaja Romov in istospolno usmerjenih. Romska skupnost je še vedno žrtev diskriminacije na področjih izobraževanja, zdravstvenega varstva, stanovanjske politike in zaposlovanja, AI pa opozarja tudi na skrajno nacionalistično paravojaško gibanje Madžarska straža, ki je "predvsem protiromska, skrajno desničarska organizacija". Poročilo omenja tudi lanskoletno gejevsko parado, ki jo je napadlo nekaj sto nasilnih skrajnih desničarskih protestnikov, ki so na udeležence metali eksplozivne naprave in vzklikali grožnje. Policija je parado najprej prepovedala zaradi varnostnih razlogov, nato pa jo je pod mednarodnim in domačim pritiskom do- volila, poročilo povzema madžarska tiskovna agencija MTI. Kar zadeva celotno EU, je AI v poročilu poudaril, da oblasti prebivalce še vedno zlorabljajo in mučijo tudi v 12 članicah unije. Kot primer članic EU, v katerih oblasti izvajajo nasilje, je AI navedel Italijo in Španijo. Sicer pa AI Evropsko unijo obtožuje, da Rusiji in drugim nekdanjim sovjetskim republikam gleda skozi prste na področju človekovih pravic zaradi energetike in političnih ciljev. Čeprav so človekove pravice pogosto na dnevnem redu, je videti, da gre za vprašanje, ki ga je mogoče prodati za dosego bolj pomembnih točk, opozarja AI. Organizacija kritizira Rusijo zaradi zlorab človekovih pravic doma, pa tudi, ker ščiti pred kritikami druge kršitelje, kot je na primer Uzbekistan. Rusija kljub obljubam predsednika Dmitrija Medvedjeva še ni izboljšala pravnega sistema, navaja AI, ki v poročilu opisuje zlorabe, kot so mučenje in izginotja. Omembi v poročilu se niso izognile niti države na Zahodnem Balkanu. Po navedbah AI se morajo z diskriminacijo manjšin, etnično motiviranim nasiljem in odsotnostjo njegove kaznovanosti soočiti tako Srbija kot BiH ter Kosovo. Srbija je sicer po trditvah AI v minulem letu z aretacijo haaških obtožencev in izvedbo procesov za vojne zločince naredila napredek. (STA) 1 4 Petek, 29. maja 2009 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Po finalu lige prvakov med Barcelono in Manchestrom Unitedom Slavje na ulicah Rima in Barcelone Miren umik razočaranih angleških navijačev iz večnega mesta - Tragedija v Nigeriji ODBOJKA RIM/BARCELONA - Slavje navijačev katalonskega nogometnega velikana Barcelone, ki je z zmago nad branilcem naslova Manchester Unitedom (2:0) osvojil ligo prvakov, se je v katalonski prestolnici v noči na četrtek končalo z več kot 20 aretacijami. Več kot 100.000 ljudi se je zbralo v centru mesta in se veselilo naslova evropskega klubskega prvaka. Skupina nasilnih navijačev pa je na sloviti Las Ramblas in trgu Plaza de Catalunya začela metati prazne steklenice piva in kamenje proti policistom in napadla novinarje španske državne televizije TVE, ki so spremljali slavje. Tekma je zahtevala tudi eno življenje. Ob ogledu televizijskega prenosa je odpovedalo srce navijaču, ki je skupaj s skupino privržencev Bar-ce finalno tekmo spremljal v kraju Mar-torell v bližini katalonske prestolnice. Veselo pa je bilo tudi v večnem mestu, na prizorišču velike zmage Katalon-cev. Navijači blaugrane so poskakali v sloviti vodnjak Fontana di Trevi in dodobra napolnili rimske ulice z vzkliki «Ole!». Do konca finala LP je bilo v Rimu aretiranih 18 najbolj razgretih navijačev, ravno tolikim so policisti izrekli opomine, po koncu tekme na olimpijskem stadionu pa so se razočarani otoški nogometni navdušenci večinoma mirno razšli. V zraku so bili tudi številni policijski helikopterji, ki so «iskali» potencialne nerede med okoli 30.000 angleškimi in 20.000 katalonskimi navijači, ki so pripotovali v italijansko prestolnico na ogled finala. Pred tekmo je prišlo do incidenta v okolici Rima, ko so zabodli mladega Američana, ki so ga navijači zamenjali za Angleža. Več kot uro po tekmi pa je bilo v Rimu večinoma vse mirno, saj je policija budno spremljala masovne premike navijačev po mestu. Rimski župan Aleman-no je že po tekmi na sedežu policije čestital policistom za dobro opravljeno delo. Že v dopoldanskih urah pa se je na stotine navijačev zbralo na redni tedenski avdienci pri papežu Benediktu XVI., gla- vni sodnik tekme Švicar Massimo Busac-ca pa je tudi pozdravil papeža. Tekmo si je ogledalo tudi precej uglednih gostov; med drugimi tudi španski kralj Juan Carlos, britanski princ William, španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero, veliki navijač Barcelone, in italijanski premier Silvio Berlusconi. Do tragedije pa je prišlo v zahod-noafriški državi Nigeriji v mestu Ogbo, kjer se je razočarani navijač Manchester Od veselja ponoreli navijači Barcelone so se kopali v znameniti Fontani di Trevi v središču Rima ansa Uniteda z minibusom zapeljal v skupino navijačev Barce, ki so proslavljali zmago v ligi prvakov, ter ubil štiri izmed njih. Najprej je zapeljal mimo njih, nato pa se je obrnil in se zaletel z vozilom neposredno v ljudi. Policija je voznika že aretirala. Bilanca tragičnega incidenta je poleg štirih mrtvih še deset poškodovanih. Tako Barcelona kot Manchester United imata v najbolj naseljeni afriški državi številne privr- Blejski ACH dobil povabilo za Ligo prvakov LJUBLJANA - Evropska odbojkarske zveze (CEV) je eno od dveh vabil (t.i. wild card) za ligo prvakov namenila slovenskem prvaku, moštvu ACH Volley Bled. Slovenskim odbojkarskim klubom v minulih sezonah ni uspelo zbrati dovolj točk na lestvici CEV, na podlagi katere se klubi uvrstijo v ligo prvakov, zato lahko povabilo CEV razumemo kot nagrado za resnost blejskega kluba, ki se je v minuli sezoni uvrstil v osmino finala, prav na vsaki domači tekmi pa do zadnjega kotička napolnil dvorano Tivoli. KOŠARKA VLEČE - Število gledalcev v rednem delu košarkarske A1-lige se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za 3,2 odstotka, v povprečju je na tekmah bilo 3.862 gledalcev, največ navijačev pa ima bolonjski Virtus: povprečno kar 6.767 na tekmo, letos izpadli Fortitudo pa 4.663. ABETE - Predsednik nogometne zveze DIGC Giancarlo Abete je postal tudi komisar združenja poklicih klubov Lega Calcio. Lega se je razbila, klubi A-lige pa so, kot znano, napovedali ustanovitev samostojne organizacije. NBA - Konferenčni finale, zahod: Los Angeles Lakers - Denver Nuggets 103:94 (Saša Vujačic 3 točke, skok in podaja v 3:32 minute za LA Lakers) -Ekipa LA Lakers vodi s 3:2 v zmagah. POROKA - Komaj 19-letni napadalec Milana, Brazilec Alexandre Pato, se bo 7. julija na slovesnosti v hotelu Copacabana Palace v Rio de Ja-neiru poročil z znano brazilsko igralko Sthefany Brito, ki bo junija dopolnila 22 let. Nevestina mama Sandra Brito je za brazilski novičarski portal G1 izjavila, da bo slovesnost skromna z malo povabljenimi, le v krogu najožjih prijateljev. BARCELONA, KATALONIJA Samozavest, odličnost Dimitrij KriZman Glede na videno v celi sezoni se Liga prvakov ni mogla zaključiti drugače kot z zmago Barcelone, ki je edini slabi trenutek imela ravno na predzadnji oviri do popolnega, kar trikratnega zmagoslavja, v polfinalu proti Chelseaju. Mislim, da obrazi igralcev Manchester Uniteda po sredini tekmi povejo vse: ni bilo obupanih, objokanih izrazov, temveč predvsem zavedanje, da kaj več proti taki ekipi ni bilo mogoče storiti. Samozavest je zapletena zadeva in tudi začaran krog. Če zmaguješ, ti samo-zaupanje rase, če zgubljaš, ti pada in vse postane težje. Barcelona ob nespornih odlikah tehničnega značaja težav s samozavestjo nima in je morda celo najboljšo predstavo v izjemni sezoni prihranila ravno za najpomembnejšo tekmo. Ob tem bi izpostavil člena ekipe, kije razumljivo najmanj na očeh, to je vratarja Valdesa. V svojem curriculumu ima nemalo grobih napak, vendar... v manj pomembnih tekmah. Na odločilnih tekmah svojo nalogo vedno opravi brezhibno. Vdanašnjem norem nogometu, kjer je večina medijskih naslovnic na račun prestopov, in ne na račun zmag (ali pač porazov), je Barcelona ena izmed tistih izjem, ki naj bi postale vodilo tudi za ostale. Ni ga kluba, ki bi dosegel tako visok nivo s toliko igralci, ki jih je sam vzgojil: Val-des, Puyol, Pique, Iniesta, Xavi, Sergio Busquets in nenazadnje Messi!!! Seveda gre tudi za srečo, da naletiš na nekaj zaporednih izredno nadarjenih generacij. Manj po mojem mnenju za vrhunsko strokovno delo, kajti strokovnost je dandanes marsikje na najvišjem možnem nivoju, z bistveno slabšim izplenom. Rekel bi, da gre za zaupanje v neko filozofijo, ki domačemu igralcu izkazuje veliko čast - in da se razumemo, tudi večjo odgovornost. In ker govorimo o poklicnih športnikih, tudi večje plačilo. Puyol je odličen igralec, toda skoraj nikjer ne bi branilec užival tak status, kot ga ima Carles v katalonski metropoli. Ker je to moj zadnji sezonski spis si lahko tudi privoščim biti nekoliko dolgočasen s stvarmi, ki me zadnje čase kar precej žulijo in sem zato o njih že pisal. Če listate po Nedeljskih temah boste naleteli na stran o »manjšinah«, na kateri se občasno pojavljajo tudi Katalonci. Sprašujem se; ali bi Barcelona bila športni velikan, če bi Katalonci sebe dojemali kot manjšino, z vsem negativnim nabojem, ki ga ima ta beseda?! Čeprav tega ne morem dokazati, grem stavit, da ne bi bila. Drugi vidik je pa športna politika, od katere bi se lahko tudi pri nas kaj naučili. Ob podatku, da je iz Katalonije tudi kopica vrhunskih košarkarjev (brata Gasol, Navarro, Ricky) bi takole strnil: malo športov, ampak na izredni kakovosti. Pri nas pa »uradna« težnja po združevanju športnih enot, ki spadajo v zakladnico našega športnega gibanja, hkrati pa tudi bohotenje panog, za katere v Kataloniji (in še kje...) sploh ne vedo, da obstajajo. (dimkrizman@gmail.com) KOLESARSTVO - Dirka po Italiji Danes na Vezuvu Di Luca mora napasti Rusa Menčova, ki bo na nedeljskem kronometru v Rimu najbrž hitrejši BENEVENTO - Pred današnjo etapo s ciljem na Vezuvu, kjer bo Danilo Di Luca predvidoma še zadnjič skušal napasti vodilnega Rusa Menčova, je 18. etapo kolesarske dirke po Italiji osvojil Michele Scar-poni, ki je bil presenetljivo najmočnejši v skupini ubežnikov. Drugo in tretje mesto sta z istim časom kot zmagovalec zasedla Ko-lumbijec Felix Cardenas in Američan Danny Pate. Glavnina s favoriti in najboljšimi Slovenci je zaostala tri minute in 57 sekund. Praznih rok so ostali sprinterji. Danes bo torej šlo zares. »Na Vezuvu moram dati vse od sebe. Če bom imel pred zadnjim kronometrom v Rimu 30 sekund prednosti na skupni lestvici, lahko osovjim Giro,« je dejal Di Luca, ki se zdi edini pravi tekmec vodilnega, za etapno zmago pa se bodo danes borili tudi Ivan Basso, Franco Pellizotti in Carlos Sastre. Vzpon na Vezuv ni preveč strm, vendar dolg, še posebno, če pomislimo, da imajo kolesarji za sabo tri tedne zelo hitre dirke. Skupni vrstni red: 1. Denis Menčov (Rus) 76.40:02; 2. Danilo Di Luca (Ita) + 0:26; 3. Franco Pellizotti (Ita) 2:00; 4. Ivan Basso Michele Scarponi je letos na Giru zmagal že drugič ansa (Ita) 3:28; 5. Carlos Sastre (Špa) 3:30; 6. Levi Leipheimer (ZDA) 4:32; 7. Michael Rogers (Avs) 7:05; 8. Stefano Garzelli (Ita) 8:03; 9. Tadej Valjavec (Slo) 9:58;0. Marzio Bru-seghin (Ita) 10:33. Dobrodelni meti za 3 točke Jutri bo v tržaški športni palači Palatrieste sklepno dejanje košarkarskega Pokala severnega Jadrana, ki ga organizira društvo Ferroviario Scoglietto, namenjen pa je tudi ljubiteljem košarke iz Slovenije in Hrvaške. Prireditev se bo začela ob16.30, ko bo začetek dobrodelnega tekmovanja v metu za tri točke, ki je namenjeno vsem. Dobiček od vpisnine (najmanj tri evre) bodo v celoti namenili Rdečemu križu za pomoč ljudem, žrtvam potresa v Abrucih. Najbolj uspešni strelci (na voljo bo šest metov) se bodo nato v finalni fazi pomerili z znanimi košarkarji in bivšimi košarkarji, kot so Laezza, To-nut, Naglic, Pecile in drugi. Ob 19.30.uri pa bo finalna tekma Pokala severnega Jadrana, ki se je s svojo kvalifikacijsko fazo začelo že novembra lani. ROKOMET Koprčanom se je državni naslov izmuznil LJUBLJANA - Velenjski roko-metaši so osvojili prvi naslov slovenskih prvakov, potem ko so v odločilni tekmi v Kopru s 26:24 (10:11) ugnali domači Cimos. Gorenje je tretja ekipa, ki je osvojila državno prvenstvo. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so slavili 16-krat, Prule 67 pa enkrat. V sezoni 2009/10 bo v ligi prvakov nastopilo Gorenje, v pokalu pokalnih zmagovalcev Cimos Koper, v pokalu EHF trebanjski Trimo, v pokalu challenge pa Celje Pivovarna Laško. Na parketu dvorane Bonifike je bilo malo sijajnih in atraktivnih potez, zato pa so se Koprčani in Ve-lenjčani izkazali z izjemno bojevi-tostjo in igro do zadnjega diha. Garbinova v 3. krogu PARIZ - Na Roland Garrosu se je Italijanka Tathiana Garbin uvrstila v 3. krog. S 6:3, 7:5 je premagala 13. nosilko, Francozinjo Marion Bartoli 60 let odbojke v Prvačini V Prvačini na Goriškem bodo danes in jutri praznovali 60 let odbojke v tem kraju. Pripravili bodo dogodek 24 ur odbojke z neprekinjenim igranjem pod mrežo in izdali publikacijo Ekipa ali klapa?, v kateri so zbrane fotografije in pričevanja iz šestih desetletij zgodovine odbojke v Prvačini. / ŠPORT Četrtek, 28. maja 2009 21 TENIS - Mednardoni turnir ITF v Gradežu Paola Cigui je št. 169 WTA iztržila niz Paola Cigui, igralka padriško-gro-pajske Gaje, je v drugem krogu mednarodnega turnirja ITF v Gradežu z nagradnim skladom 25.000 dolarjev zaključila nastope, a je vsekakor dokazala, da se forma iz tedna v teden stopnjuje. Proti Španki Estrelli Cabeza-Candeli, četrti nosilki kakovostnega turnirja, je izgubila s 6:3, 4:6 in 6:1: »Igrala sem nihajoče, škoda. Zmaga bi mi prav gotovo vlila veliko samozavesti. Nasploh sva se s Španko ujemali, saj sva igrali zelo dolge akcije,« je po tekmi povedala Paola, ki je igralki, ki trenutno zaseda 169. mesto na lestvici WTA, iztržila en niz. Iz Grade-ža se torej vsekakor lahko vrne z dvignjeno glavo. »Opazila sem, da je nivo med mano in ostalimi višje postavljenimi igralkami isti, več razlik pa je v psihološki stabilnosti. Jaz sem danes (včeraj op. a.) bila živčna, ona pa ni med tekmo spregovorila niti besedice,« je pojasnila Paola, ki bo s pridobljenimi 8 točkami (zaradi uvrstitve v drugi krog) napredovala za približno 40 mest. Trenutno je na 454. mestu. ODBOJKA - Sklep komisije ZSŠDI Skupni treningi mladink kot začetek možnega širšega sodelovanja med društvi Med dvojicami je gajevka z Alessio Betroio v drugem krogu kljub dobri igri izgubila proti avstrijsko-madžarskemu paru Kapros/Klemenschits (tretji nosilki) s 6:1 in 6:1. Mladinke vseh slovenskih društev s Tržaškega in Goriškega, ki se ukvarjajo z žensko odbojko, bodo poleti vsaj en teden trenirale skupaj. Tako so sklenili predstavniki Bora, Brega, Govolleya, Kontovela, Olympie, Sloge, Soče in Sokola, ki so se udeležili zadnje seje odbojkarske komisije ZSŠDI. Društveni odborniki in trenerji so na njej ugotavljali, da se brez meddruštvenega sodelovanja zamejski odbojki pišejo res težki časi in da je za razvoj oziroma ponoven vzpon slovenske odbojke potrebno vlagati predvsem v mlade. Prav iz te ugotovitve izhaja odločitev o skupnih treningih za mlade igralke letnikov od 91 do 94. Glavna pobudnika sta bila trenerja Sloge oziroma Kontovela Martin Maver in Tanja Cerne, z njo pa so se takoj strinjali tudi predstavniki ostalih društev, ki bodo poskrbeli za to, da se bodo intenzivnih posebnih treningov udeležilo čim več motiviranih odbojkaric. Program dela, ki bo gotovo kvalitetno zasnovano, bo definiral razširjen strokovni štab, ki se bo se- ODBOJKA Sloga na osmeroboju V • V v Trzicu Jutri in v nedeljo bo v Tržiču mednarodni moški odbojkarski turnir v mladinski kategoriji Under 16 za peto izvedbo trofeje »Citta di Monfalcone«. Nastopilo bo osem ekip, poleg organizatorja Fin-cantierija še San Dona, Marchiol Prvači-na, Volley Ball Gemona, Bassano Volley, OK Žužemberk, deželna reprezentanca FJK in Sloga. V okviru projekta Rast bo naša ekipa nastopila v mešanem sestavu, torej s svojimi odbojkarji in igralci Soče. Ekipe so razdeljene v dve izločilni skupini. Sloga/Soča Rast bo igrala v skupini B in se pomerila z deželno reprezentanco, Bassanom in Žužemberkom. Izločilne tekme (ekipe se bodo pomerile vsaka proti vsaki) bodo na sporedu v soboto od 13.30 dalje, v nedeljo pa bodo od 9.ure dalje na sporedu finalni obračuni. Na Peči telovadni shod ŠZ Dom in KŠD Vipava Jutri, s pričetkom ob 19.00 uri, bo na igrišču športnega središča na Peči tradicionalni Športni piknik, ki ga skupaj prirejata Športno združenje Dom in Kulturno športno društvo Vipava. Predstavili se bodo kotalkarji domače Vipave, nato otroci Domovega športnega vrtca in skupine, ki se ukvarja z motoriko. Sledil bo prikaz mladih Domovih košarkarskih upov in baletne skupine »E.Komel - ŠZ Dom«. Kot gostje večera bo nastopila plesna skupina Dijaškega doma Simona Gregorčiča iz Gorice, ki skupaj z ZSŠDI, kulturno zadrugo Maja, Kulturnim domom in nižjo srednjo šolo »I. Trinko« iz Gorice sodeluje pri telovadnem shodu. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 31. maja ob 18.00 uri. Danes olimpijada ŠŠT Danes bo na stadionu 1. maja v Trstu osnovnošolska olimpijada Športne Trst. Učenci naših mestnih osnovnih šol se bodo pomerili v atletskem troboju, ekipi šol Milčinski in Finžgar pa bosta odigrali finalno tekmo v igri med dvema ognjema. Pričetek ob 9. uri. Jutri v Dolini festival minibasketa ZSŠDI V dolinski občinski telovadnici bo jutri, s pričetkom ob 15. uri, tradicionalni festival minibasketa ZSŠDI, na katerem se bodo na shodu ob zaključku sezone pomerile najmlajše ekipe naših društev. SMUČANJE - SK Devin in ŠD Mladina Tekmovalci še naprej v projektu Ski pool Gadi Projekt Ski pool Gadi, ki je nastal v sezoni 2006-07, bo po triletnem poskusnem obdobju še združeval tekmovalce SK Devina in ŠD Mladine. Tako sta nam potrdila predsednik SK Devina Dario Štolfa in odgovorni za tekmovalno dejavnost pri ŠD Mladini Walter Ker-pan. Projekt bo združeval mladince obeh omenjenih društev in najmlajše: babyje, miške in predtekmovalno skupino. V skupino dečkov in naraščajni-kov projekta Gadov bo v naslednji sezoni pristopilo šest do sedem Devino-vih smučarjev (Mladina v tej starostni kategorji nima smučarjev), ki pa bodo do decembra trenirali z mlajšimi. Tekmovalci, ki so v minuli sezoni tekmovali v tej starostni skupini, so namreč pre- stopili k mladincem. V skupini bi ostal edino smučar Mladine Albert Kerpan, ki naj bi, po besedah odgovornega pri Mladini in očeta Walterja Keprana, treniral zase. Glavni trener bo Aleš Sever, pri skupini mlajših pa bo sodeloval z Matejem Štolfo. Skupini bosta trenirali v poletnih mesecih izmenično, torej bodo trenerji na ledeniških progah spremljali izmenično skupini mladincev in skupini mlajših tekmovalcev. Tekmovalci so že začeli s kondicijskimi pripravami, po koncu pouka pa se bodo prvič podali tudi na smučarski trening. S tekmovalno dejavnostjo se bo v naslednji sezoni ukvarjalo le še opensko društvo Brdina, pri SPDG-ju pa bodo tiste, ki si želijo tekmovanja, usmerili k Devinu ali Mladini. Drvarič izenačil V Nabrežini sklepni nastop mladih ŠD Sokol V nabrežinski občinski telovadnici so se staršem ob koncu sezone, pod vodstvom svojih trener-jev,predstavili člani mladinskih odsekov ŠD Sokol. Nastopilo je čez 70 pripadnikov skupin motorike, košarke in odbojke. Vsaka skupina je imela približno 10 minut časa, da predstavi, kaj je delala med letom, največ aplavzov pa so poželi najmlajši, za katere se je z nastopom v sredo sezona tudi uradno končala. Prijetno prireditev je vodila Cirila Kralj, ki je tudi pozdravila v imenu društva, sledila pa je družabnost. □ Obvestila stal nekaj dni pred prvim treningom, ki bo v ponedeljek, 8. junija, ob 19. uri na Stadionu 1. maj. Glede na to, da je vadba namenjena odbojkaricam vseh slovenskih društev s Tržaškega in Goriškega, bodo treningi vsak dan v različni telovadnici. V torek bodo tako mladinke naših društev vadile v Sovodnjah, v sredo v Repnu, v četrtek, v Briščkih, v petek pa v Kulturnem domu v Gorici. Razen prvega dne, ko bodo igralkam podrobno predstavili program dela, se bodo treningi začeli ob 19.30, med tednom pa se bodo trenerji na podlagi zanimanja in razpoložljivosti odbojkaric domenili tudi o možnosti podaljšanja vadbe tudi po 15. juniju. Ni izključeno, da bi lahko po prvem tednu skupne treninge priredili tudi za druge starostne kategorije oziroma, da bi organizirali celo kak turnir ali prijateljsko srečanje in podobno. Za odbojkarice naših društev bo izkušnja gotovo pozitivna. Glede na to, da bo na treningih več trenerjev, bo vsaka lahko deležna večje pozornosti, kot bi je bila sicer. Poleg tega pa bodo mlade igralke lahko spoznale tudi sistem dela drugih trenerjev in se družile z vrstnicami ostalih slovenskih društev. Skupni treningi pa bodo nedvomno koristni tudi za trenerje same, ki se med športno sezono premalo srečujejo. Odbojkarska komisija ZSŠDI pa upa, da se bodo treningov udeležili tudi mlajši oziroma manj izkušeni trenerji, za katere bi lahko bila pobuda neke vrste izpo-polnjevalni tečaj. Obenem člani komisije poudarjajo, da gre pri projektu le za začetek nove oblike sodelovanja, ki bi se lahko v bodoče še razvilo, na primer s sestavo ene skupne članske ekipe, ki bi jo sestavljale izključno mlade odbojka-rice. (T.G.) V drugi tekmi velikega finala končnice C skupine državne košarkarske C lige, v kateri sta letos igrala tudi Bor Radenska in Jadran Mark, je Drvaričev Pordenon (Piazza 16) doma z 62:61 ugnal Roncade (Sales 18) in tako izenačil stanje v zmagah (1:1). Tretje srečanje bo v nedeljo spet v Trevisu. Igra se na tri zmage. ZSŠDI obvešča, da bosta v ponedeljek 1. junija urada ZSŠDI v Trstu in Gorici zaprta. OOZUS vabi 13. junija 2009 vse člane in prijatelje na srečanje ob zaključku sezone na plastično stezo v Nabrežino. Prijave do 1. junija 2009 na naslov: lrozic@libero.it ali v uradih ZSŠDI. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 29. junija do 4. julija 2009 Planinsko šolo na Planini pri jezeru za osnovnošolsko mladino. Informativni sestanek bo v četrtek, 4. junija ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Vardelska cesta 7). Za informacije pišite na mladinski@spdt.org, ali pokličite Lauro (348 7757442) in Katjo (338 5953515). Vabljeni! PLAVALNI KLUB BOR organizira od 8. do 26. junija intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4. do 11. leta starosti. Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 15. do 16. ure v bazenu na Alturi. Za Informacije in vpis tel. št. 3341384216 vsak delavnik od 15. do 17. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Izmene: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1.: 26.,27.,28.junij, 4.,5.julij; 2.: 10.,11 .,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.julij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1996 do 2000 in znajo plavati. Tečaji bodo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure, prvi tečaj od 15 do 26. junija; drugi tečaj od 22. junija do 3. julija; tretji tečaj od 6. do 17. julija in četrti tečaj od 20. do 31. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah,, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040299858, e-mail info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. AŠK KRAS s sodelovanjem ZSŠDI organizira »Športni kamp Zgonik 2009« za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol v Športno-kulturnem centru v Zgoniku od ponedeljka, 22. do vključno petka, 26. junija, od 8.30 do 17.00 ure. Prijava in ostale informacije v tajništvu Športno-kulturnega centra, tel. št.: 040-229477, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 16. ure, najkasneje do ponedeljka, 15. junija. Informacije tudi na tel. št.: 348-8590233 (Liljana) in 349-0934409 (Vesna). AŠD POLET in ZSŠDI prirejata tradicionalni košarkarski kamp 2009 v Prosvetnem domu na Opčinah v dveh izmenah, prva od ponedeljka 15. do petka, 19. junija in druga od ponedeljka 22. do petka, 26. junija. Informacije in prijave na tel. št. 338-5889958 (tudi sms) ali na naslovu: marinaandrej@alice.it. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR prireja od 15. do 19. junija pod pokroviteljstvom ZSŠDI športni teden za otroke stare od šest do dvanajst let. Za dodatne informacije in vpisovanje lahko pokličete na 3331755684 (Silva) ali 3497923007 (Tjaša), na razpolago pa je tudi e-mail naslov info@od-bor.com TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA organizira na Padričah od 15. junija do 3. julija začetniške in nadaljevalne tečaje za otroke do 14. leta. Informacije dobite na tel. št. 389-8003486 (Mara). AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika '97 in mlajše. Tečaj bo od ponedeljka 15. junija do srede 24. junija 2009. Informacije in prijave na telefonski številki 040 635627 (ZSŠDI) ali na mailu: sloga.info@gmail.com do 9. junija 2009. NK KRAS organizira pod pokroviteljstvom Občine Repentabor nogometni kamp (letniki 1997-2003) na nogometnem igrišču v Repnu od 15. do 20.junija. Vsak udeleženec prejme ob vpisu dres (majčka in hlačke). Prijave in informacije sprejemamo do 10. 06. 2009 na tel. 333-2939977 (Roberta), 328-9518440 (Maurizio), 328-0350533 (Srečko). ŠD VESNA organizira od 11. do 20. junija v Križu 1. nogometni poletni kamp za otroke rojene od 1. januarja 1997 do 31. januarja 2002. Na kampu nas bodo obiskali tudi nekateri profesionalni nogometaši: Godeas, Milanese, Tonetto, Princivalli, Brunner, Costantini in Swann Ritossa. Za informacije: 3389344927 (Nadia Luxa). Vpisovanje: na nogometnem igrišču v Križu v dneh 18., 20., 25. in 27. maja od 17.00 do 18.30. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu optimist in laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Prvi tečaj od 15. junija do 26. junija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00; tel. 040422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2009. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. Petek, 29. maja 2009 Št. 57 (110) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia, Maja, David in Agata. e-mail: klop@primorski.it Manjšina v očeh večine Klop se je za to številko odločil, da se bo poglobil v pojem manjšin in v odnose, ki vladajo med prebivalci, ki so večinsko prisotni v določeni državi in med tistimi, ki sestavljajo manjšinsko skupnost. Ko je govor o manjšini, seveda takoj pomislimo na slovensko manjšino v Italiji, spomniti pa se moramo tudi slovenskih manjšin v Avstriji, na Madžarskem, pa tudi na Hrvaškem. Povsod, kjer se stikajo države, je stik med sosednjimi kulturami neizbežen. Manjšine so vedno obstajale, z današnjo globalizacijo pa se svetovno prebivalstvo vedno bolj meša in vedno več je medkulturnih stikov. Dandanes so t.i. evropske nacionalne države izgubile svoj pomen, bodočnost sloni na spletanju novih stikov, na sprejemanju razlik in torej na sprejemanju manjšin kot dejstev v sodobni Evropi. Klop se je odločil, da strani tokrat ne bo posvetil manjšinam oz. slovenski manjšini kot taki, ampak da bo radovednim bralcem ponudil vpogled na slovensko zamejsko realnost s strani pripadnikov večinskega naroda. V drugi polovici 19. stoletja je Ivan Cankar v enem izmed svojih govorov v Trstu izjavil, da je Ljubljana srce Slovenije, primorsko mesto pa njegova pljuča. In res je bilo tako. Gospodarsko in kulturno delovanje Slovencev je bilo v tistem času na višku z delovanjem najrazličnejših ustanov, kot je bil npr Narodni dom, z izhajanjem mnogih revij in časopisov. Slovenska identiteta v samem središču Trsta je bila zelo močna, premočna, da bi jo nacionalistične težnje po prvi svetovni vojni mimogrede prezrle. Zaostritev odnosov med italijansko in slovensko skupnostjo torej sega v obdobje pred drugo svetovno vojno, ki se je dodatno otežila z dogajanjem med vojno in po njej. Zlasti pomembne povojne teritorialne odločitve so pripomogle k zakoreninjenju sovraštva, ki se je prenašalo iz roda v rod. Politični in propagandni nameni so botrovali nestrpnosti in predsodkom, ki so se tako razvlekli skozi čas, da samo še poudarjajo nesmisel svojega obstoja. Toliko o politiki. Kaj pa prebivalstvo? Se je v odnosih med manjšinskim in večinskim narodom kaj spremenilo? Se je obzorje obeh skupnosti nekoliko razširilo, odkar usodne meje, ki je ločevala ozemlje, ki je bilo etnično neločljivo, ni več? Evropska unija teži k mirnemu sobivanju in sodelovanju med evropskimi državami in pripadajočimi etničnimi skupinami. Vprašanje, ki se poraja, pa je, kako sodoben mlad človek, ki pripada večini, gleda na situacijo, ki je nastala pred kratkim. Bo uspel izkoristiti prednosti, ki jih lahko prinese sožitje ali pa jih bo spregledal in živel naprej, kot je doslej? Odgovor na to vprašanje temelji na vpogledu, ki ga ima v zamejsko realnost, na poznavanju njene zgodovine in predvsem sprememb, ki so privedle do obdobja, v katerem so vse možnosti odprte in vse poti še nezačrtane. Klop je intervjuval nekaj mladih Italijanov v slovenskem zamejstvu, da bi razkril in tudi sam spoznal, kakšen pristop imajo ti do pripadnikov naše manjšine. ALESSANDRO, 23 1) Seveda sem seznanjen s tem, da je v deželi prisotna slovenska manjšina. Nekateri moji sošolci so Slovenci z goriške strani, imam pa tudi nekaj prijateljev slovenske narodnosti. 2) Trenja med večino in manjšino so prisotna zaradi predsodkov, ki se prenašajo iz roda v rod. S sovrstniki pa vrednotne težave zlahka premostimo, saj konec koncev najdemo veliko skupnih stičišč, ker smo konec koncev rojeni vsi na istem teritoriju, kar nas prej združuje kot ločuje. Mislim, da ko - bo dokončno premoš-čena še »navidezna« meja -, se bodo odnosi med skupnostma poboljšali. 3) Poznam predvsem kulturni dom v Gorici. Sam sem zainteresiran za spoznavanje slovenske kulture in predvsem bi se rad naučil jezika, opazil pa sem, da s strani manjšine ni veliko pobud v ta namen. Manjšina ni zelo vidna v svoji dejavnosti. 4) Potom prijateljev sem izvedel za nekatere slovenske praznike, ki se odvijajo v teku leta, sam pa se jih nisem še nikoli udeležil. FRANCESCO, 20 1) Manjšino seveda poznam, saj sem v dobrih odnosih predvsem s sovrstniki, ki ji pripadajo. 2) Opazil sem, da je mlada generacija bolje vključena oz. bolje sprejema večinsko realnost, pri starejših generacijah pa je občutiti, da stara sovraštva še niso minila. 3) Ne. 4) Prisluhnil sem nekaterim zborovskim koncertom in ogledal sem si nekaj umetniških razstav na pobudo slovenske manjšine. 1) Si kot mlad pripadnik italijanske večine sezna- njen z dejstvom, da je slovenska manjšina prisotna na tržaškem in goriškem teritoriju? 2) Kakšen pristop imaš do slovenske skupnosti? 3) Ali poznaš kakšno kulturno ali športno društvo, mogoče tudi politično stranko, kije v rokah slovenske manjšine? Mogoče tudi v katerem izmed njih sodeluješ? 4) Zahajaš na kulturne in športne dogodke razne krajevne praznike, ki so na pobudo Slovencev? 2) Menim, da je prisotnost različnih etničnih skupin na določenem ozemlju veli- ALBERTO, 22 1) Manjšinsko prisotnost na teritoriju občutim predvsem preko prijateljstev, ki jih gojim s slovenskimi vrstniki. 2) Menim, da je manjšina zelo avtonomna in odprta skupnost, z močno zakoreninjenimi tradicijami in bogato zgodovino. 3) Poznam politično stranko Slovenske skupnosti in slovensko komponento Demokratske stranke. 4) Večkrat sem se udeležil kulturnih prireditev in vaških praznikov na Krasu in v Lonjerju. ELISA, 17 1) Za obstoj slovenske manjšine v Trstu sem izvedela preko vsakodnevnega tiska. Nad dejstvom sem bila presenečena, saj prej za to nisem slišala nikoli, ne v šoli, ne v krogu svojih znancev. ko bogastvo. 3) Spoznala sem športno društvo Bor. 4) Ne. SIMONE, 28 1) Vem, da je v Trstu prisotnih veliko manjšin in da je med temi tudi slovenska. 2) Osebno ne poznam pripadnikov slovenske manjšine, nekateri znanci pa so mi povedali, da gre za zaprto skupnost z ekstremisti-čnimi levičarskimi prepričanji. 3) Bral sem, da v sklopu manjšine delujejo nekatera športna društva. 4) Ne, nisem seznanjen s tovrstnim dogajanjem in se še nisem udeležil nobenega dogodka. ALFREDO, 21 1) Dobro sem seznanjen s prisotnostjo manjšine in poznam veliko njenih pripadnikov. 2) Menim, da je na našem ozemlju manjšina penalizirana, ker jo večkrat primerjajo s partizanskimi gi- banji in ji pripisujejo pretirana komunistična prepričanja. Priznam tudi, da nisem nikdar razumel zakaj določeni pripadniki manjšine kljub italijanskemu državljanstvu sovražijo italijansko himno. 3) Poznam razna kulturna društva in sam tudi sodelujem pri slovenski godbi ter pojem v pevskem zboru. 4) Udeležil sem se nekaterih vaških praznikov, kar se tiče komemora-cij pa naj povem, da mi niso preveč pri srcu.. VANESSA, 23 1) Seznanjena sem s prisotnostjo Slovencev v Trstu. 2) O manjšini nimam zelo pozitivnega mnenja, predvsem pa v zadnjih mesecih, ko sem zasledila na spletu skupine, ki postavljajo v dvom italijansko identiteto Trsta. Slišala sem za slabe odnose med manjšino in večino in glede tega menim, da so Slovenci zelo slabo ravnali z Italijani zla- sti proti koncu druge svetovne vojne. Zaradi tega nisem preveč naklonjena stikom s pripadniki manjšine. 3) Ne. 4) Ne. JENNIFER, 23 1) Zavedam se prisotnosti slovenske manjšine v Trstu. Večkrat se družim s Slovenci in poznam veliko krajev, kjer se zbirajo in srečujejo. 2) Opazila sem veliko razliko v men-taliteti Slovencev, ki živijo v mestu in tistimi, ki živijo na vasi. Slednji imajo bolj odklonilen odnos do italijanske večine. Vsekakor opažam, da tako z italijanske kot s slovenske strani ni želje po sklepanju odnosov. Mladi imajo že bolj odprt pogled na stvarnost, čeprav je tudi tu prisoten vpliv starejših generacij, ki imajo bolj omejeno prepričanje. 3) Poznam nekatera slovenska društva, ki delujejo v Bregu. 4) Večkrat sem bila na Majen-ci, z zanimanjem sem sledila boljunskemu običaju »lučanja s pomarančami« in se zabavala pri praznovanju pusta. MICHELE,19 1) Vem za slovensko manjšino na našem teritoriju in vem, da je to nekoliko sporna tematika. 2) Moje mnenje o manjšini je zelo negativno, saj sem v družini imel veliko primerov nasilja s strani Slovencev ob koncu druge svetovne vojne, ko so prikorakali Titovi vojaki v Trst. Zato sem vesel, da Trst pripada Italiji. Zelo me motijo nekatere spletne strani, ki žalijo italijansko identiteto mesta. 3) Ne poznam pripadnikov manjšine in niti obstoječih društev. 4) Z raznimi prazniki in prireditvami nisem seznanjen. KAM TA KONEC TEDNA petek, 29. maj Pub 33 (Koper) koncert rock skupine Notterdam od 29. maja do 2. junija Praznik češenj v Mačkoljah petek, 29. maj Tivoli club koncert Dj Smile sobota 30.maj Bellavita bar igral bo Dj David Patt & Mc Kocka / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 28. maja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih - OPZ OŠ France Bevk - Opčine 20.30 Deželni TV dnevnik sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.10 Variete: Festa italiana 16.50 Dnevnik, rubrike in vremenska napoved 17.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 22.45 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi Speciale per due (v. M. Giusti) 22.45 Aktualno: Tv7 22.50 Aktualno: L'Appuntamento V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Focus 6.05 Aktualno: Caro amore caro... 6.25 14.00 Talent show: Italian Academy 2 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 12.15 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Talent Show: Presa diretta - Academy 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: 7 vite 19.25 Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.30 22.40 Dnevnik 21.05 Nan.: E.R. Medici in prima linea 22.40 Aktualno: Elezioni Europee 2009 23.20 Dnevnik 23.25 Aktualno: Punto di vista 23.35 Aktualno: L'era glaciale ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: La storia siamo noi 9.00 Aktualno: Elezioni Europee 2009 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 12.25 Šport: Si gira 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Kolesarstvo: Giro d'Italia del centenario 18.00 Equitazione 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Tiskovna konferenca: Elezioni Eu- ropee 2009 22.35 Dnevnik 22.40 Variete: Parla con me u Rete 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.05 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nan.: Ultime dal cielo 11.30 16.10 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan: Un detective in corsia 12.25 Nad.: Distretto di polizia 3 13.30 18.55, 22.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.35 Film: Gran Premio (dram., ZDA, '94, r. C. Brown, i. M. Rooney, E. Taylor) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Pioggia secca (det., ZDA, '89, r. R. Scott, i. M. Douglas, A. Garcia) Film: Verdetto finale (dram., ZDA, '92, r. R. Mulcahy, i. D. Washington) Dnevnik - Pregled tiska Canale S Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.40 Aktualno: Mattino cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (v. Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik, kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 1.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nad.: Piper 23.30 Aktualno: Matrix O Italia 1 6.20 6.35 9.00 9.25 10.20 11.15 12.15 12.25 14.30 15.00 16.00 16.55 18.30 19.50 20.05 20.30 21.10 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 13.40, 17.30 Risanke Nan: Willy, il principe di Bel Air Nan.: Xena - Principessa guerriera Nan.: Baywatch Nan.: Supercar Aktualno: Secondo voi Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Risanke: Simpsonovi Film: Lizzie Mc Guire - Da liceale a pop star (kom., ZDA, '03, r. J. Fall, i. H. Duff) 22.05, 0.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Hannah Montana Dnevnik, sledi Studio sport Nan.: Camera cafe ristretto Nan.: Camera cafe Kviz: La ruota della fortuna Film: Inside Man (triler, ZDA, '06, r. S. Lee, i. D. Washington, C. Owen) 23.45 Film: Lost Treasure - Caccia senza tregua (pust., i. S. Baldwin) ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Koncert: La grande musica classi-ca 8.10 Pregled tiska: Storie tra le righe 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Mappero 12.35 Šport: Hard Trek 13.50 Variete: Tutti i gusti 14.30 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Aktualno: Volley time 15.45 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke K2 19.00 Carnia, terra d'emozioni 20.00 Aktualno: Musica, che passione! 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Stoa 22.50 Aktualno: Itinerari di culto 23.30 Ritmo in tour: la Tv dei viaggi 0.00 Nan.: Il giro del mondo in 80 gior- LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 1.15 La l Dnevnik, horoskop in prometne vesti Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Due minuti in un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: La Fayette, una spada per due bandiere (zgod., Fr., '61, r. J. Dré- ville, i. V. DeSica) Nan.: Relic Hunter Dok.: Atlantide Nan.: The District 0.50 Dnevnik 3.15 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Tetris La 25.a ora - Il cinema espanso (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro Jutro 9.10 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič (pon.) 10.00 Enajsta šola (pon.) 10.35 Dolgcajt (pon.) 11.30 Izob. nan.: To bo moj poklic 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. oddaja: Krvava leta (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Nan.: Doktor pes 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Linus in prijatelji 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Umko, zabava za umne glave 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hotel Poldruga Zvezdica 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi 23.00 Polnočni klub 0.30 Sedma moč osamosvojitve, Tv dnevnik 29.05.1991 0.55 Dnevnik (pon.) 1.25 Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.50 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 12.20 Glasnik 12.45 Umetnost igre (pon.) 13.10 Besede in slike (pon.) 13.50 Črno beli časi (pon.) 14.05 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 29.05.1991 14.30 Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija (pon.) 15.30 Mozaik 16.25 Primorski mozaik 16.55 Študentska 17.15 Mostovi - Hidak 17.50 V dobri družbi z Blažem 18.50 Zlata šestdeseta (pon.) 20.00 Dok. oddaja: Tajni arhivi inkvizicije 20.50 Nad.: Želite, Milord? 21.40 Film: Krvoločna mama 23.20 Film: Predvolilne spletke (pon.) Koper 13.45 14.00 14.30 15.00 15.30 17.05 17.30 18.00 18.20 18.35 18.40 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Vesolje je... Športna oddaja Film: Dvojni Mc Guffin (dok., ZDA, '78, i. E. Borgnine, G. Kennedy) Dok. oddaja Fanzine (mladinska oddaja) Študentska Pravljice Mike Make Vremenska napoved Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport, sledi Evropske volitve 2009 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - mladi in film 20.30 Potopisi 21.00 Srečanja v skupnostih italijanov 22.00 00.35 Vsedanes - Tv dnevnik 22.10 Globus 22.40 Arhivski posnetki 23.30 Športna oddaja 0.15 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 20.00, 23.00 Dnevnik TV Primorka 8.20 10.35, 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 0.00 Videostrani 9.00 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 9.05 16.20 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 18.00 Mladinska oddaja: Miš maš 18.45 Pod drobnogledom (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 Utrinki 22.30 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.20 Utrinek S Primorske poje; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.20 Reportaža; 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Evropske volitve 2009; 14.00 Mnenjska oddaja; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Se-condo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio GaGa; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.15 Evro-tip; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 28. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona VREMENSKA SLIKA TOLMEČ O 6/18 VIDEM O 11/27 O PORDENON 12/26 O GRADEC 10/19 TRBIŽ O 5/17 čl O 4/17 KRANJSKA G. CELOVEC --- O 7/20 O TRŽIČ 7/21 o 8/19 S. GRADEC O KRANJ CELJE 9/21 O MARIBOR O 8/21 PTUJ O M. SOBOTA O 9/20 14/27 ČEDAD O 12/26 O 4 LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 8/21 N. MESTO 9/21 GOR^CA O 12/24 POSTOJNA O 12/24 O 9/21 ^ KOČEVJE 17/27 J^ 0 - PORTOROŽ O S—-—.!.-'' ^ £RNOMELJ 13/23 r— UMAG „„..,■.... REKA 15/24 UMAG OPATIJA . ZAGREB 11/20 O PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo do oblačno vreme. Tu pa tam se bodo pojavljale plohe in nevihte. Od popoldneva bo po nižinah in ob morju zapihal okrepljen severovzhodnik. Najvišje dnevne temperature bodo nižje v primerjavi s prejšnjimi dnevi, zlasti v hribih in v nižinskem pasu. Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo, v vzhodni Sloveniji zjutraj tudi pretežno oblačno. Tam bo zjutraj občasno rahlo deževalo. V popoldanskem času bodo v notranjosti Slovenije posamezne plohe. Pihal bo severni do severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, najvišje dnevne od 16 do 20 stopinj C. S severovzhoda prihaja v višinah nad naše kraje suh in bolj hladen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.44 Dolžina dneva 15.23 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.42 in zatone ob 1.00 Nad zahodno, severno in delom srednje Evrope je območje visokega zračnega pritiska. Oslabljena vremenska motnja bo zjutraj hitro prešla Slovenijo in se čez dan pomikala nad osrednji Balkan. K nam bo dotekal nekoliko bolj vlažen in še malo hladnejši zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo kmalu zjutraj ponehala, čez dan pa se bo obremenitev ponovno krepila z njo pa tudi z vremenom povezane težave. Spanje občutljivih ljudi bo v noči moteno. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 8.27 najnižje -43 cm, ob 16.44 najvišje 33 cm, ob 23.05 najnižje 2 cm. Jutri: ob 2.24 najvišje 5 cm, ob 9.32 najnižje -36 cm, ob 17.35 najvišje 39 cm, ob 24.35 najnižje -12 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........18 2000 m . 1000 m ..........12 2500 m . 1500 m............7 2864 m . . .3 . -2 . -5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 8 in pol, po nižinah 7 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Od 2 do 31 maja 2009 v © TURNIRJI IN PREIZKUŠNJE ZA OBISKOVALCE: • Turnir A-lige v biljardu z najboljšimi igralci v deželi • Pokertumir Texas Hold'em • Mednarodni turnir v šahu • Turnir v RIZIKU • PLAYSTATION in WII FIT turnir DRŽAVNO C0SPLAY TEKMOVANJE IGRE DOMIŠLJIJSKIH VLOG • Dungeons & Dragons •Vampire Requiem • Vampiri live • Pathfinder •Murder party KLASIČNE IGRE S KARTAMI • Remi • Briškola • Trešet • Poker Texas Hold'em BINGO in AMERIŠKA RULETA NAMIZNE IGRE V organizaciji slovenskih in hrvaških casinojev presenečenja za obiskovalce (darila, vikend počitnice v Sloveniji, potovanje vLasVegasza2osebi) IGRE • Obiskovalci se bodo preizkusili v Igranju namiznih iger IGRE S KARTAMI ZA ZBIRANJE • Magic: the Gathering - Mednarodni turnir kvalifikacije za GiandPrixv Pragi • Huntik • W0W • World of Warcraft • Yu-Gi-0h! ^v STRATESKE IGRE S FIGURICAMI • Warhammer Fantasy Battle •Warhammer40k • GW Lord of the Rings • Flames of war • DeBelli Multitudinis IN ŠE... 29. in 30. maja GLASBENI VEČERI s skupino Gliamici del CEGHEDACCI0 (Disco United in W0W Retr6) PROJEKT RICREROCK COVER BENDI Uvodne špice risank Glasba v živo SEJMU www.expogame.it Za vpise na tumiije in podrobni program obiščite spletno stran www.e) m o GRADEC 8/18 ft CELOVEC O 8/19 ft TOLMEČ O 1/16 TRBIŽ O 0/15 o 3/16 KRANJSKA G. VIDEM O 8/24 O PORDENON 9/23 ČEDAD O 9/23 ¿2 O TRŽIČ 9/20 O KRANJ o 7/18 S. GRADEC CELJE 9/19 O MARIBOR o 8/19 M. SOBOTA O 9/19 PTUJ O ft O N. GORICA 9/24 O LJUBLJANA 10/20 POSTOJNA O 9/20 KOČEVJE N. MESTO 11/20 O ZAGREB 9/19 O REKA 13/23 (NAPOVED ZAJUTRI ^Jutri bo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Ozračje Zjutraj bo delno jasno, čez dan se bo od severovzhoda poo-bo sorazmerno suho z nizko stopnjo vlažnosti. Dopoldne blačilo, v vzhodni Sloveniji se bodo že dopoldne pojavljale bo ob morju pihala burja. padavine, ki se bodo čez dan razširile nad večji del države. Le na Primorskem bo suho. MADŽARSKA - V mestu Szombathely Odstranili kip Puškina, češ da naj bi bil komunist Pomazani Puškinov doprsni kip v mestu Szombathely Jordanski kralj pod krinko preverjal delo ministrstva AMAN - Oblečen v črno dolgo oblačilo in z rdeče-belo ruto je jordanski kralj Abdulah II. v sredo inkognito obiskal enega od centrov ministrstva za zdravje, da bi se na lastne oči prepričal o kakovosti tamkajšnjih storitev. A več ljudi ga je pri tem prepoznalo. Kralj, ki se je pri hoji opiral na palico, je center obiskal zjutraj in se pomešal med preostale stranke, da bi ocenil usluge uslužbencev. To ni bilo prvič, da se je kralj Abdulah II. domislil česa takšnega: odkar je leta 1999 zasedel prestol, se je z namenom, da se pomeša med Jor-dance, ne da bi ga prepoznali, že preoblekel v voznika taksija ali starčka. (STA) BUDIMPEŠTA - Uradniki v mestu Szom-bathely na zahodu Madžarske so se odločili iz enega izmed parkov odstraniti doprsni kip slavnega ruskega pesnika, pisatelja in dramatika Aleksandra Puškina (1799-1873), in sicer zato, ker naj bi bil komunist. Podoba nekega komunista nima nobene pravice biti na ogled javnosti, naj bi odločitev argumentiral očitno slabo izobraženi uslužbenec mestne uprave, je v sredo poročal regionalni madžarski časnik Vas Nepe. Kip Puškina, ki je prvotno stal v po njem imenovanem parku, so pred časom neznanci popackali z grafiti, zaradi česar so ga poslali v popravilo restavratorjem. Vrnitev kipa na javno mesto pa so nato preprečili očitno preveč vneti mestni uradniki, ki so se odločili, da je njegovo mesto v skladišču. "Sedaj Puškin v družbi Lenina in pelikana z odlom-ljeno glavo čaka na rehabilitacijo," je dogajanje pospremil časnik Vas Nepe. (STA) petek 14.00 - 24.00 - sobota in nedelja 10.00 - 24.00