PoSthinaplačana v gotovim IZHAJA vuJc ponedeljek ob 4. zjutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din. četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani. Ma» riboru in Celju dostavljen na dom mesečno 1 Din več — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubi jam. Knafljeva ul 5, telefon it 3122. 3123. 3124. 3125. 3726 UPRAVA v Ljubljani, Prešernova ut 54. telefon it 3122. 3123. 1124. 3125. 3/26 INSERATNl ODDELEK v Ljubljani, Pre» Sernova ul. 4, telefon it 2492. Leto III. Ltubliana, 14 ianuar a 1929 Stev. 2. Ministrski predsednik Zivkovic o smotrih in nalogah svoie vlade Važna izjava zastopnikom inozemskega tiska - čim izvrši svoj program, bo vlada pripravila vse 'potrebno za povratek konstituci- jonalnosti Beograd, 13. jan. Predsednik vlade general Peter Živkovič je sprejel danes zastopnike inozemskega tiska in jim podal naslednjo izjavo o delu svoje vlade: »Dolžnosti kraljevske vlade, ki mi ji ie čast predsedovati, so jasno določene v nagovoru Nj. Vel. kralja na gg. ministre. Kraljevska vlada si je stavila za glavni cilj. da uvede popoln red in popolno disciplino v državno upravo, da izvrši v čim krajšem času popolno izenačenje zakonodaje po vsei državi in tako zagotovi vse pogoje za popolno pravno sigurnost. V posebnem delovnem programu, ki ga bo kraljevska vlada predložila kra- lju v odobritev, bo obrazložena podlaga za prost razvoj vseh duševnih, kulturnih in gospodarskih moči našega naroda V tem oziru je ena glavnih skrbi kraljevske vlade, da se s čim večjim šte-deniem in raclionaino upravo čim prej urede in ojačiio državne finance in z neizogibnimi ukrepi rešijo splošne težkoče naroda v gospodarskem m soci-jalnem oziru. Ni dvoma, kar se tudi iz proklamacije Nj. Vel. kralia Jasno vidi, da je naša na-losa omejena časovno, ker bo Kraljevska vlada, čim izvrši ta svoj osnovni program, pristopila k proučevanju in izvedbi ukrepov za vstop v zdravo, de- mokratsko. duhovno urejeno in resnično konstitucuonalno življenje. Želim zlasti poudariti, da ie delo kraljevske vlade pripravljalno, in moram kategorično demantirati vse razširjene glasove o nekakih prikritih namenih sedanje politike vlade. Potrebno je isfcotako zlasti poudariti, da bo kraljevska vlada v zunanfl politiki nadaljevala z vsemi močmi dosedanje narode za iskreno vzdrževanje in razvijanje čim boljših odnošajev z vsemi, zlasti pa s sosednimi državami, srna trajoč kot podlago svoje politike obstoječe mednarodne obveznosti in pogodbe.« Finančni minister napoveduje obnovitev pogajanj za veliko investicijsko posojilo Izjave ministra dr. Švrljuge dunajski «N. Fr. Presse». — Likvidacija letečih dolgov. — Stabilnost dinarskega kurza.— Inozemski finančni krogi in spremembe v Jugoslaviji. Nedeljske konference in Dunaj, 13. jan. »Neue Freie Pres-se« objavlja na uvodnem mestu razgovor svojega posebnega poročevalca s finančnim ministrom dr. Švrijugo. Na vprašanje, kai misli o bodočih oanoŠajih med Hrvati in Srbi. je dr. Svrijuga odklonil odgovor z besedami: »V kraljevsko vlado sem stjpil kot strokovnjak; jaz sem dober Hrvat, toda s političnimi vprašanji se nisem nikoli pečal. Več kakor ie rečeno v kraljevem manifestu, ni mogoče zaenkrat o tej stvari reči. Manifest jasno naglaša voljo vlade, da bo rešila hrvatsko-srb-sko vprašanje na docela pravičen način.« Nato je minister nadalje vi1: »Kot minister financ moram v gospodarskih vprašanjih varovati v prvi vrsti državne in fiskalne interese. V drugo gre moje delovanje za tem, da se omogoči dvig gospodarstva, da se povila.o dohodki in s tem dosežejo večji zneski za investicije in melijoracije. Podrobnosti bi bile zaenkrat še prezgodnje. Pred nami leži neomejeno delovno polje. — Na področju upravne reforme je naša najnujnejša naloga poenostaviti administracijo. Trpimo radi prevelikega števila uradnikov in upokojencev. Zlasti upokojitve iz političnih razlogov so držav.ii proračun obremenile za več sto mi'ijonov dinarjev. — Budžet bo sestavljen na realni poalagi. Neproduktivni ; zda t ki bodo reducirani do skrajnosti. Investicije bodo iz tekočega budžeta izključene. Budžet naj nudi sliko dejanskih dohodkov in potreb države za tekoče leto. Leteči dolgovi so zelo škodovali kr*ditu jugo- slovenske države. Sedai bodo defir.itiv-no likvidirani s takozvanhn Švedskim posojilom v iznosu 22 in pol milijonov dolarjev.« Dr. Švrljuga je nadalje nagiašal. da so finančni in politični krogi v inozemstvu. zlasti pa velika finančna središča v Newyorku. Londonu iti ^arizu sprejela novo stanje v Jugoslaviji s simpatijami. To je važno tudi za stabilnost dinarja. Nova vlada bo v 'em pogledu postopala soglasno z Narodno ba-vco in ne bo pripustila kakršnekoli spremembe dinarjevega kurza. »Pogajanja za najetje stabilbzaciisKe-ga in investicijskega oosoi1'a.« i«1 nada-1'jeval dr. Švrljuga, »so se vodila v Londonu že pod prejšnjim režimom Pričakovati je. da bo ugodno Krimovanje novega položaja vplivalo na nadaljevanje teh pogaianj. Finančni oo'ožaj Jugoslavije 'e danes po orettr^d^vi absolutno boljši, kakor je bil pred enim mesecem. Utemelieno ie ttmn e da 'x) pri tem ostalo tudi nadalie Pod temi pogoji bomo skušali v doglednem č.isu 'zvesti zakonito stabilizacijo dinarja, ki je stvarno že itak več let stabilen.« Beograd, 13. jan Semkaj ie prispel g. R. Porters. zastopnik londonske finančne skupine Potschild. ki te bila sklenila z bivšim finančnim min;strom dr. Bogdanom Markov:oem predhodno pogodbo za naietie velikesra inozemskega investiciiskesra in stabilizacijskega posojila v znesku 50 miPionov šter'in-gov. V finančnih krogih se srravlh prihod Portersa v zvezo s skorajšnjo eini-sijo tega posojila. Razni načrti za upravno razdelitev države Kakor zatrjuje «Pravda», obstojajo trije, za sedaj še privatni načrti za razdelitev države na 14, 12 in 7 oblasti. Beograd, 13. jan. »Pravda« poroča. da obstoja med strokovnjaki več načrtov glede razdelitve države na oblasti. Po prvem načrtu naj bi se število blasti zmanjšalo na 12, po drugem na 4, po tretjem pa na 7. Tako mislijo neki strokovnjaki, da bi mogli imeti tele nove oblasti: 1. beograjsko oblast s sedežem v Beogradu, ki bi ji pripadali beograjsko in smederevsko okrožje. Banat in Bačka ter sreza Zemun in Stara Pazova. 2. sremska oblast s sedežem v Sremski Mitrovici. ki bi H pripadali valjervsko okrožje, del Podrinja ter današnja sremska oblast brez Ze-muna in Stare Pasove; 3. saraievska oblast s sedežem v Sarajevu, v katero bi spada'i užička oblast. Sandžak. del Podrinja in pa sedanja saraievska oblast. 4. dubrovniška oblast s sedežem v Dubrovnku, v katero bi spadale današnje dubrovniška. zetska in mostar-ska oblast ter de' Metohije in del današnje splitske oblasti. 5 zagrebška oblast s siedeže-m v Zagrebu; ta oblast bi obs^eala zaoadmi del Hrvatske in severno Dalmaciio, 6. ljubljanska oblast s sedežem v LiubHani bi obsegala vso Slovenijo, del hrvatskega Primorja ir, del bivše varaždinske županiie; 7. mo-ravska oblast s sedežem v Požarevcu s sedanjo požare vaško in moravsko oblastjo; 8. niška oblast s sedežem v Nišu. v katero bi spada'a tlmoška oblast ter večji del kruševačke 'n vranjske oblasti; 9. šumadijska oblast s sedežem v Kraguiefvcu v današnjem sestrvu z nekaterimi srezi kruševačke. moravske in rudniške oblasti. 10. skopljanska oblast s sedežem v Skoplju in z de'i vranjskega. skopi lanskega in topiišk-ga okrožja ter bregalmško oblastio. 11 kosovska oblast s sedežem v Prištini: k njej bi spadala sedania raška oblast in del sedanje kosovske oblasti. 12 bitoli-ska oblast s sedežem v Bitolju v današnjem sestavu. Po drugem mneniu bi se v Hrvatski osnovala Še ena oblast, v Vojvodini na bi se s sedežem v Novem Sadu osnovala istotako še ena Oblast tako, da bi jih biilo vseih skupaj 14. Za načrt o osnovanju sedmih oblasti je — po mnenju »Pravde« — tnalo upanja, da bi bil sprejet. Po tem načrtu bi bila središča v oblasti v Kragujevcu, Zagrebu. Liubliani Skoplju. Sarajevu, Novem Sadu in Splitu. Beograd, 13. jan. Predsednika vlade generala Zrvkoviča le danes po-sctil minister za kmetijstvo dr. Fran-geš. Na dvoru je bil danes minister dr. Mate Drinkovič. V poslovnih avdijencah t pa sta bila bivši minister dr Ceda Mi-hajlovič in bivši minister dr. šumer^o-vič. Predsednik vlade je imel daljš; sestanek s prosvetnim ministrom Božo Maksimovlčem. minister UzunoviČ pa je imel sestanek z dr. Ninčičem. Vprašanje komisarijatov v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani Zagreb, 13. jan. Zdi se. da vprašanje imenovanja komisarja za zagrebško občino ne bo rešeno pred pc tekom tega tedna. Vršiiec dolžnosti velikega župana general Maks.movič je sicer stavil notranjemu ministru svoje predloge. glede katerih pa do danes še ni pad a odločitev. General Maksimovič je predlagal, naj bi z novim komisarjem bila imenovana tudi nova uprava, se-stoječa iz desetih oseb, deloma iz dosedanjih občinskih svetnikov, deloma iz ostalega meščanstva. Sodi se, da bo tako vprašanje komisarja v Zagrebu, kakor v Ljubljani in Beogradu rešeno §e»le tekom tega tedna. Odhod zunanjega ministra dr Marinkoviča Beograd. 13. jan Zunanji minister dT. Voja Marinkov.č je bi. danes pred svojim odhodom v inozemstvo sprejet od kralja v poslovilni avdijenci. Jutri zjutraj odpotuje z brzovlakom preko Ljubljane in Jesenic v Davos. kjer bo ostal na zdravljenju do meseca marca. Po avdijenci je dr. Marinkovič posetil tudi ministrskega predsednika generala Živkoviča. Namestnik dr Marinkoviča bo imenovan jutri. Največ verjetnosti je, da bo imenovan dr. Kosta Kumanudi ki je bil danes dalj časa pri generala Živkoviču in nato pri ministru dvora. Omenjajo pa se tudi dr. Nlnčič ter še nekatere druge osebe. Jutri se bo dr. Kosta Kumanudi ponovno sestal z generalom Petrom Zivkovičem, da se sporazumeta o ko-misarijatu na beograjski občini. Redukcija uradništva Beograd, 13. jan. Predsednik vlade general Peter Živkovič ie poslal brzojavno vstrn velikim županom in upravi mesta Beograda naslednjo okrožnico: »Politika strankarskih vplivov je do-vedla v službo tudi uradnike brez potrebne sposobnosti in moralne kva'ifi-kaciie. Taki se morajo zamenjati s sposobnimi. rednimi in vrednimi, ki morajo svoie posle hitro in redno izvrševati ter upoštevati interese službe in naroda. Ker vas delam odgovorne za delo podrejenih Vam oblasti in uradnkov. mi izvolite v roku 15 dni pred'ož!t? obrazložene predloge za vsakega uradnika, kf ga ie treba odstranit? h »1ii7N>. bodisi zaradi borf'«' Ta*-af1i nor»fi!*vnosti, bodisi zaradi kakih drugih razlogov.« Akcija za gospodarsko Malo antanto Po vestsh iz Bukarešte je predlagala Jugoslavija ustanovitev gospodarske Male antante s pritegnitvijo podunavskih držav Bukarešta, 13. jan. Na merodaj-nem mestu se izve, da se je ob priliki konference med Romunijo in Jugoslavijo, ki se je pred dnevi vršila v Beogradu. od jugoslovenske strani predlagalo, da se ustanovi gospodarska Mala an-tanta. Kakor znano se je že na zadnjem zasedanju Male antante v Bukarešti stori] tozadeven sklep. Jugoslovenska vlada hoče sedaj ta sklep uresničiti. Od uradne romunske strani se pozdravlja ta predlog z velikim veseljem. Upajo, da bo v kratkem ustanovljena gospodarska Mala antanta. Ta vest je bila v tukajšnjih krogih sprejeta s tem večjim zadovoljstvom in interesom, ker se je pred dnevi organ romunske vlade, ki izhaja v francoskem jeziku, »La Roumainie« s poudarkom zavzemal za ustanovitev gospodarskega sistema Male antante. ki pa ne bi vseboval samo države politične Male antante, temveč bi se raztegnil na podunavske države vobče. Kakor jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič se romunski vladni organ zavzema za to, da se pritegneta v ta gospodarski sistem tudi Madžarska in predvsem Avstrija. Bukarešta, 13. ian. Jugoslavija je pozvala Rumunijo, naj imenuje svojega tehničnega delegata za konferenco Male antante, na kateri se bo sklepalo o izenačenju gospodarskih organizacij držav Male antante v smislu sklepa zadnje bukareške konference. Princ Wied o italijanski nevarnosti v Albaniji Zanimive izjave «ubežnega kralja» Monakovo. 13. januaria. Baronica Godi-nova. ki ie svoie čase Doučevala ortnea VVieda albanščino. oMavlia v listih razzo-vor z bivšim albanskim knezom »Nisem se nikdar odpovedal albanskemu orestoflu.« ie izjavil Wied takoi uvodoma. »Ko sem ob izbruhni vome leta I9l4 odšel fe dežele se ie to zzodflo pod ori tiskom razmer. Izdal Da sem oroklamacilo. ki sem v niei povda-ril. da vzdržujem svoie pravice na albanski prestol pravice ki so mi iib zaiamči-le velesile Zato sem tudi protestiral, ko se ie Ahmed Zozu oklical za kralia. s čimer sem dovoli no dokazal da vztniam na svoiem pravu. Sicer oa. kdo ve. kai se mecne zgoditi v Albaniji v oetih lotih. da. morda celo v dveh treh letih?« »Iz Albaniie dobivam vedno poročila.« ie nadaljeval Wied »in rz vseh izhaia da mi ie albanski narod -»hrami lia^ jzen in zvestobo Ah med Zosru e znal dobro izrabiti uzodne okoliščine ra ne=/eriotno Krvav način le znal obdržati svoi s Dro'ivr;ke v šahu ter ie nato zasedel nrestnl — trda src svoiih nodložrtikov si ii unifl osvoji« »Ali ne menite, da ie \hncd Zaeu razumen in zmožen človek?« Ie voraša^a dinova. »Vsekako prekaša svoio .tkolies. T< da način kako ie čedalie boli izda! sa-n:is^oi-nost Albaniie. ne oriča da bt hi1 velik pj- Pred uveljavljenjem inter-konfesijonalnega zakona Beograd, 13. jan. Novi minister ver dr. Tugomir Alavpovič je včeraj sprejel papeževega nuncija Pellegrinet-tija, s katerim se je razgovarjal o inter-konfesijonalnem zakonu, ki je sedaj na dnevnem redu. Zagreb. 13. jan. »Narodna Politika« poroča iz Beograda, da se spravlja v zvezo s posetom papeževega nuncija pri ministru ver uveljavljenje inter-konfisijonataega zakona, s katerim bi se po vsej državi uredili medkonfesijo-naini odnošaji. »Narodna Politika« piše: »Kakor znano stoii aposto'ski nuncij na stališču, da se naj pred tem zakonom sklene s sveto stolico konkordat in šele potem uveljavi interkonfes*jonalni zakon ki bi bil obvezen tudi za katoličane. To vprašanje z Jugoslavijo doslej še ni rešeno, obstoii pa unanje. da se bo rešilo sporazumno, tako da bi se pred vsem oristopi'0 h končnemu uve-iiav'jemu zakona o konkordatu. Drugi zo*>et praviio da bo tekom meseca dni izdan mterkonfesljonalen zakon neglede na konkordat.« Potvorjen razpovor dr Maoka Zagreb, 13. ian. Danes dopoldne re bil dr Maček poklican k vršilcu dolžnosti velikega župana creneralu Matksi-moviču. kier ie br1 zaslišan zaradi razgovora ki je izšel v »Pesti Hiriapu«. Dr. Maček je izjavil da je ta razgovor potvorien. General Maksimovič je vzel rta zapisn:k kratko vsebino razgovora, kakor ga ie v resnici dal dr Maček. Nova šefa kabineta Beotrrad. 13. Januaria. Za šefa kabineta notranjega ministra ie imenovan e. Žika Stmič. za šefa kabineta mmistra Uznmovi-ča pa c Andrič Novi šef presbiroja Beosrad. 13. 'amtaria Za ravnatelja presbiroia v ministrstvu zunanHh del da vse to ie storil zeoli zaradi teza da bi Italija Albanijo s pridom 'ahko uooriV.a za izhodišče Droti Jucoslaviii v orims-ru voi-ne V ostalem so večino 3vtjin'/h:'sK:h cest v Albaniji zeradili Avstrijci in antantne čete.< »Ali ne mislite, da Dotrebuie Albaniia ki so io TuTtki tekom stoletii docela izželi. tuje pomoči? Ahmetu ie moralo vendar it: 7a deželo Toda če bi ori šlo do iueoslovensiVn-italijanske votne. more Albaniio raaeraditi le Italija, ne pa Jueoslaviia — zakaj ne Italija, neeo Jueoslaviia »e v oosesti Kosova. Debre Peči. Prterena in Diakova. katerih izjrube ne bodo Albanci nikdar oocs-bili.< »Kakor sem rekelc. i€ odvrnil na ta uco-vor Wied. »spremen politik bi umel lavirati med protivniki in izigravati družeča oroti dTuzemu Zakai če me že kdo Dozoltne ie naposled vse eno ali me vseca zmelie isti želodec. Skratka, v moiih očeh ie Ahmeto-va vlada zeoli epizoda — kai bo nrišlo za njo, pa se danes seveda še ne da oresodifi.« Kralj med ruskimi emigranti Beosrad. 13. januaria. Danes so ruski emigranti nriedili na starem pokopališču spominsko svečanost po pokornem velikem knezu Nikolaju Nikolaieviču. Nenadoma le prišel na svečanost krali v spremstvu dvornega maršala in ostal na niei do konca. Njegov prihod je napravil naiboliši vtis med ruskimi emigranti, ki so kralia burni pozdravljali. Beograjska trgovska zbornica pozdravlja kraljev ukrep Beograd. 13. ianuaria. Danes se je vršila seia beozraiske treovske zbornice pod predsedstvom Rado loviča. Na seri so predvsem razpravljali o aktu Ni. Vel. kralia od 6. t. m. Vladarjev ukreD ie bil 1 zadovoljstvom pozdravljen in od prisotnih označen kot konec desetletne strankarske in bratske borbe proti kateri so se zosoodarski krosd vedno upirali. S seie ie bil poslan udanost-m pozdrav kra!;u. Zatem so razDravliali o tekočih zadevah. Vojvoda Stepanovič obolel Beograd, 13 januarja. Vojvoda Stepa n Stepanovič ie težje obolel. Krali ie odredil maršalu dvera nai mu redno poroča o njegovem zdravstvenem staniu. Vladna kriza v Albaniji Hrana, 13. ianuarja. Na sea"; ministrskega sveta se ie pokazalo nesoziasje elede | vprašanja proračuna, zaradi česar ie pred-I sednik vlade Kotta preda! kraliu ostavko svoieza kabineta Vlada bo. dokler se ne konstituira nov kabinet, opravljala zzoli administrativne oosle. Tirana, 13 ianuaria Krali Atomed be? Zozu ie zaradi svoie živčne bo'ezni poklical v Ttrano dva dunajska zdravnika, ki sta 00 preiskavi iziavila. da ie niecovo zdravstveno stanje docela nenevarno. Drzen roparski umor Beograd. 13. ianuaria. V pretekli noči ie bilo v večii vas? med Požarovce-m ?n Pe-trovcem irvšeno krvavo in drzno razboi-ništvo. Parbomiki so vdrli v oarni ' inHvstri^a Vnie B-Viča ter uh-"li m>ravnika/ mlina, bivšeea polkovnika Velio VuVrme. ki je v zvezj z novim davčnim zakonom. V pojasnilo navajamo, da se iapremeni sedanji na- slov »davčni urad« v naslov »davčna uprava«. V naslednjem obnavljamo nekatere Iz-premembe odnosno premestitve, ki re nanašajo na Ljubljano: Finančno ravnateljstvo. Za oddelna šefa sta postavljena: fan nadsvetnHea dr Karel Novotnv in Angelo Savnik. sedaj pri finančnem okrainem ravnateljstvu v Ljubljani. ki se ukine. Za višje inšpektorje: fin. svetniki Martin Spindler, Maks Lašan. dr. Robert Tomšič. Ivan Perpar in Matej Ki-sič (fin. okrajno ravnateljstvo): Za inšpektorje: fin. tajniki Bmal Kandare. Fran Zupančič in Konrad Škoflek: za davčnega inšpektorja Miroslav Pirkmayer: za sekretarje: finančna komisarja dr. A. M atoli? in dr Alojz Podobnik, sedaj v Mariboru. ter finančna konciolsta Viktor Jurko In Fran Mahtovec, sedai v Mariboru Za arhivarje: fin. dir Anton Del-Cot. Anton Bazarič. Anton Likar in Fran Šetina: za pomočnike arhivarja: Karel Podboj. Janko Bogataj in Oroslav Hruška. sedai v Mariboru. Za pro-fcokoflste: pis. kancllsti Rajtmind Kokot. Jakob Čeplak, Rudolf Večerin. Anton Bračko. Za renjistratorle: pis. asistenti Ivan Kramer Ivan Zore Frsn Kovačič. Fvgcn Šu-šteršič ?n Tos^j Ved^n iz Maribora, za ar-hfvsVa pripravnika \Hnkn Črtkala in Slavko Kugovnik. Davčna unrava LfnbMana - mes*o: Finančni svetnik TosId Mozetič davčne administracije is Imenovan z? višiega davčnega inšoekfcnria in postavljen za vršilca šefa davčne uprave. Dalle so Dostavlierti: za d?včn? knntrolorie višii davčni opravj-telfi Fran Pr^reli. Rudolf Blnter. Jurij Kramberper, Mfl*n LuWč Anton Adamič. Leon 0«'mir! in Rudolf Defhnnia. sedai pri davčni administraciji, za davčna blae-alnfka nadnipraviteHa Alolz Hruška in Fran Startu, sedai pri davčni adimfmlstratffl. za davkarie davčni uoravrtelii Toslo Badiura. Frnest Kratmaršič Tosip Pvk. Stanko Ribnlkar ter davčna oficljala ToMd Klemenč'č 'n Matija Kapun. Davčni pripravnik Karel Mozetič le premeščen od davčnega urada LjubMana -okoliica k davčni upravi Litibllana - mesto. Davčna uprava Ljubljana - okolica. Postavljeni so kot kontrolorji: Ciril Ivančlč. Joža Bekš, Ivan Hočevar. Alolz Gogala. Ivan Grčar. Kare« Šiška. Ivan Slioar. Karel Briifach. za davkaria davčni vlcijal Ivan Mešek od finančne delegacije, kot pomočnika arhivarja Lenard Grilanc n Fran Muro vec, ra davčno pripravnico Sflva Gspan. Davčni pripravnik Jakob Petrovič ie premeščen iz Ljubljane v Črnomelj. Poslednje ure atentatorja Blagoje Kraleva Zadnji razgovor z morilcem generala Kovačevica. — Slovo in kesa&je. — Štirje smrtonosni streli. Beograd. 12. ianuaria. Davi je bil v Stiou ustreljen Blagoie Kralev, morilec generala Kovačeviča. No. vinar, ki ie imel prflfko. da se pred iu-stffikacrjo razzovarja z morilcem, opisuje njegovo poslednjo noč in pripravo na smrt takole: »Stopam v za-por atentatorja Blasroia Kraleva. Radoveden sem. kai ma bo povedal novega sipričo nferovih dosedanjih iz-novedib pri pohciii In pred sodiščem. Ko ga vprašam glede zločina, mi ponovno zatrjuje. da se kesa svojega zločina žal nru ie. da je usmrtil generala Kovačeviča. nai-boljšesra generala v Jugoslaviji. OScrog roinoči je obsojenca prevzel sna-n&c. Spal ie do 4. zjutrai Ko se ie prebudil. se le začel obračati, kakor da bi hote! govoriti s komurkoli. A v zaporu Je vladala splošna tišina. Sedel sem ob n lesovi postelja in ea nisem maral več nadlegovati z vprašanji. Ob 6.30 odore ietrcičar vrata in popove Blagoia Kraleva. Drhteč sc dvigne atentator s oostebe. cigareto paši za cigareto. Kovač nru sname okove, a atentator se samo smeši, popokioma prepričan. da ga bo v poslednjem trenutku doletela milost »Kaj ma moreš povedal v slovo? ra vpraša novtear. ^Nimam ničesar povedati, vse sem izpovedal pred sodiščem. Bil sem zaslepljen od stTEffl makedonstvujuščih. ki so vsemogočni v Bolgariji ... Prosim vas. zapfšite: Vaše oblasti ne bodo več dobile v roke takšneea zločinca, ki bi tako Prostodušno priznal svoj zločin, kaikor laz. Ni mi žal. da umrem mlad. Prepričal sem se. da Je ta država dobra da so oblasti pravične in da sem postal žrtev fanatične organizacbe. Na1 čtffeio v Bolearili, da fe bolje, ako varuleio svolo hišo fn dom Bolgarski narod bi bil srečen, ako bi spravil s sveta Vančo Mihaflova in vse makedonske krvoločnike bolgarskega naroda ... Lena ie Jugoslavija tu fe rai... A tam v Bolgariji ie pekel K obsojencu pristop; orožniiCki narednik Vtiianič in mu izroči 10 Din z besedami: »Blagoie. evo 10 Din. tvoji so vzemi iih s seboi!< »Čemu? Izroči jih mojim tovarišem v celici št. 4. Nai iih ootrošiio za molo dušo! — odgovaria obsoienec Blaeoie in v očeh mu zableste solze Nato nadaliuie: »Oprosti, dragi narednik! Morda sem grešil ko sem bil v zaporu A ti si bi! z menoj prijazen ... Odhajam v smrt. A to je mo.ia poslednja želia: moii bratie nai me maščujejo s stem. da ubiieio one ki so mene prevarali in me navaiali k umoru Nai moia žena lepo vzgoii otroka da se bo znal maščevati nad onimi, ki so mene pripravili k temu. da sem začel moriti poštene ljudi... Prosim Boga. da se Bolgarija nekoč združi z Jugoslavijo, da bo časten mol grob! Blagnje Kralev stopa na morišče in spotoma vprašuje rtevinaria in narednika: »Ali bi še lahko govori-! z okrajnim glavarjem Dra-gačevcem da se mu zahvalim za naklonienost. ki mi io ie izkazoval, odkar sem bil v zaooru?« Ta želja se mu je izpolnila. Pozvali so glavarja Dragačevca, ki ie obsolencu ljubeznivo stisnil roko in v slovo poslušal na-slednle nlegove besede: . »Oprosti gospod glavar, če sem karkoli zagrešil in hvala ti. ker si me dobro čuval in lepo ravnal z menoi v zaooru.c »Zbogom, bratie! « vzklika Blaeoie Kralev, ko stopa na morišče in orepeva neko pesem o mladosti. Ko se Približa morišču in uvidi, da zanj ni več milosti prebledi in začne močno ihteti. »Bratje moji. žena. otrok, zborom! Umiram! Umiram! Oprostite!« Ko ga posadijo v izkopani erob. pade Blatroie drhteč na zemljo. OH mu Svieaio na okrog ves ie vznemirlen. ko za spravljajo živega v erob. Polici iski pisar preči- ta potrditev smrtne obsodbe. Blazoie drhti po vsem telesu, ne briga se za besedilo, marveč samo bled in negiben strmi pred se K njemu pristopi prota in mu z drhtečim glasom prečita oozrebno molitev. Ohrabruje ga in trni končno ponudi križ. ki ga BlasoJe strastno do!hibi. »Mimo!« poveftrte vod trik orožmške če- te. Štirje orožniki pomerijo ouške r obsojenca. On drhti, njegove oči so Prasketaje zagrmijo štirje streli In se zarije jo v telo obsojenca. Zerndil se ie mrtev. Zdravnik je ugotovil, da so vsi streti bfll smrtni. Ljudstvo se razhaia. erobarM za-kooDeJo usmrčenca. ki le oadd kot sasieutJeoih farratfcov. Hrlpa in fnf luenca Kako se pojavlja m kakšne so posledice Epidemija brine, ki se ie že lani koncem leta v ogTomnem obsegu po ia vila v Ameriki ter se zadnie tedne epidemično razfi-rfla v Berlinn. povzroča resno nevarnost tudi za ostale srednjeevropske kraJe. Čeprav se nri nas še malo sliši o obolenjih te vrste. Ie vendar treba vzeti stvar zelo resno. S hripo. ki ie obiskala naše kraje pred desetimi leti. ima ta bolezen marsikatero podobnost. A med tem ko se fe bolezen v obifki španske influence končavala v neštetih primerih smrtno. >e sedam! potek epidemije lažfega značaja. Kllub temo oa fe na mestu, da se proti bolezni v orvi vrsti oborožimo s oozumom. Hripa sama na sebi ie lahka bolezen in-fluenca Je težja in pasneISa Hrloa tli navadno nič drugega kakor navaden prehlad, fnfhrenca ie kompliciranem fn ima tudi težle posledice. Predvsem velia pomniti, da ie Influenca brezipoeojno nalezlnva brioa pa ne. Pojavlja se z občutkom velike utrmenosti in medlofce. s trganjem v udih in z visoko temperaturo. Bolnik je zintrai še čvrst in zdrav, zvečer pa lezi kakoT ubit. Veffica večina na influenci obolelih orasnle tako oo-tek in razvoi bolezni. Cesto se zeoeč nosila lepih družabnih oblek Ia bluz, temveč samo pnllover. ,Po kosita, ki le bilo vedno bogato izfcraho. Je Po!efav3ia na drvanu In nWe še vedno lepe in polne utsflkse so bile širofco odprte. In št nekal- Nflena lutranja obleka je bila Iz navadne*« toplega blaga in ko ie pri-ptravMaU zattrk za svoieea Trhna. kar le storila vedno lastnoročno, so 11 padali na obraz Izpod nočne čeploe zanemarjeni kodri. Seveda boste rekli, da so bile pomanjkljivosti v njenem zakonu njena krivda, ker h postala lena po duši in telesu. Ne — Bobit se le odebelila zato. ker Je b8a srečna v svojem zakonu s TTim3eyom. Toda kako se je moglo zgoditi, da se ie to raamerje v dvole spremenilo v trikotno? Kako je belo mogoče, da so videli Trknleya povsod v družbi ženske z bakreno rdeče pobarvanimi lastna? Kati Abot ie bilo fane temu rafiniranemu stvoru. Morda ni bila niti tako slaba, kakor se ie zdela nam. Bila ie vitke postave. elegantna, dvakrat ločena in enkrat vdova. Poleg tega pa še sestra Bradley Bradya. najuglednejšega bančnika v mesto. V Newvorku le živela sedemnajst let. točno toKko let, kolikor sta bila poročena Trira I* Bobit Njej Je vefllaJ prvi Trlmov skok čez ojnico — In kakšen skok — nepreviden in nezaslišan. Toda od trenutka, ko Je pade! nanjo Trimov poeled, je vedel takol vsaik — ves svet razen Bobit — da se Je agodilo . . . Trlm in Kati Abot sta se shajala tajno. To so vedeli vsi. samo ne Boblt. Trlm le tmel vse polno oosknrnlh izgovorov, samo da je mogel obedovati s Kati. Vsi so vedeli to. Bobit seveda ne. Trimovo Življenje se ie spremenilo v pekel med evsta?o njeeoveza razimeria do Kati Abot in med grenkimi očitki, ki mu jih ie delala vest zarad- Bobit. Trim ni bil podlež. V njem so delovale tajne sile Cesto, ko ie obedovai s Kati v intimnem res ta vran tu. ga ie zabodlo pri srcu, ko se Je spomnil samevajoče In nJemu vdane Bobit. Videl io ie v duhu, kako grize Jerebico in nemoteno Prijema kosti z roko. med tem ko... Dasiravno ga 1« to njeno početje vedno lezllo. kadar ie obedoval skupno z Boblt vendar Je mislil na vse to s čudnim hrepenenjea vselej, ko ie obedoval s Kati v separehi. . . Trlm je baš končal s kosilom, ko ie v ai£onidi svojih misij ugotovil, da ie možno ljubiti dve ženski istočasno. Bil ie popoln suženj Katine gracijozno-sti. Njeno soflstlčno miSHenje ga je zabavajo. Ia še nekaj Je bilo na njej. kar se mu le zdelo tako mistično. Njena lepita ea je dra®la in njen parfum ga Ie spravljal ob pamet. V dragem delu svojih možgan in svojih čuvstev oa Ie ljubil Trim sladko Bobit To |e nedvomno. In to le bilo tisto, kj Je spremenilo njegovo žlvllenje v pekel In to ie bil tudi razk«, da ie bil Trim po svojem ptrvratku z trietov s Kati, o katerih Je govorilo vse mesto, tako ljubezniv in dober z Bobit kakor v sladkih dneb medenih tednov. In sreča uboge Bobit Je dosegla svoi vtSek baš v teh mesecih. Bila le zadovoljna In srečna kakor še nikoli In ta njena sreč* le vplivala tudi na njeno delo za uboge otroke. V enem mesecu je sama nabrala osebno 74.000 dolarjev za zanemarjeno deco. Zvečer, ko je odšel Trim po svojih nujnih poslih, ie legla Bobit na divan. Stala novele in Jedla bonbone. Ko se Je navžHa obojega in ker Trama §e vedno ni bilo domov, je legla med nepremagljivim zdeha-njean v posteljo. Toda vsako iutro io je zapekla vest. češ da bi bila morala čakati oa Trtasa. Io zbudila Je svojega moža s poijubl To ie bilo za T rima, kakor da bi mu kdo nasul žarečega oglja na glavo! In potom! Ztvlieoje ie lahko podobno drami in kljub temu more ostati resnično. Ko sta nekoč Trira in Kati — slučaj in ironija — sedela v restavraatu, se je podrlo stopnišče, ki je na nJem stala Bobit. in Jedla erozdje Bobit je bila takoj mrtva . . . Trim in Kati oa sta tajno obedovala skupaj. Trim se seveda ni poroči] s Kati. Po tem obedu ie ni videl nikdar več. Preselil se Je v RapaHo v Italiji, kjer ie živel popolnoma saim zase. Neprestano je mislil na svojo tragično pustolovščino. In pričel je sovražiti Kati tako. kakor je bil prej ljubi' Bobit Orob uboge Bobit je bi! vedno v cvetju. Trim ie pDšilia! redno denar neki cvetličarni. da je skrbela za njen grob. Na to zeodbo me ie spomnil Ček na 50.00«) dolarjev, namcnjtnih Domu za zapuščeno deco. Ček ie nakaza! Trim. Na obletnico njene smrti. Kratka zgoflfia Maks N*dm» sem Ml čltai časooisno vest. ki fe naoravfla name tak vtis. da sem io izraza! to k) sbramL In kadar se ne počutim dobro, kakor da bi me bil svet krivično protopel, vzamem to vest ta te čitam 00-noma Ta vest mi namreč kaže da l®a v Zaiti mimo skakalnic, kjei »e je proti severu pričela dvigati do kote 600, od tu po go®daem terenu niz brdo na Zg. Gorje ia pod Spodnjimi Oorjaimi v c®. Kljub sijajnimi snežnim raz-meram £eni vremeni je bila proga težavna zaradi velikesa vspona ir je ta alpski teren zahteval od te&mova5cev preceišrrjera napora. Tekmovanja se je udeležilo 37 tekmovalcev, ki so v poimintKJiih presledkih od 9. me daSje vozili ir starta. Tekmovali so v treh skropinab i« so v prvi skopani voiiflii te naši olimpijska tekmavaici, v drugi oni, ki so se že plasirali, ostali pa v tretji skupini. Rezultati so naslednji: I- skopi na: 1. Janša Joško (SK Ilirija) 1:35.17; 2. Režek Boris (SK Ubija) 1:44.30 ; 3. Jenko Boris (SK Ilirija) 1:45:29; 4. Dr. Kmet Stane (LSK); 5. lag. Janša Janko (SK Ilirija), 6. Kk>-fuiar Peter (TK Skala, Jesenice). 1L skupina: 1. Mnrovc Aaboci (Sm. K. Bohinj) 1S7:45; 2. Frank Stane (Sm. K. Ljubljana) 2.03:10; kot tretji in četrti sta prispela na crMJ Prfcči m Kočar, oba SK Bled. UL skupina: 1. Zmorko Oto (SK Ifoija) 2.01:0; 2. Bleiweis I. 2.1:26; 3. Košir F. 2.1:34. Tekmovanje se je vtMo kot izbirno za nde-iežbo naših smučarjev na inozemskih Ehrrsko-«wrtn;b prireditvah, in to predvsem za Zakopane, kjer se bodo v kratkem vršila smuška tetopovanja, ki se jib bo odetežila vsa evropska smuška eEta. Naš Zimskosportni savez pa rtameravi poslati neikaj naših najboljših smučarjem na tekmovanja v Rumunijo in Francijo. Sfc«pino tekmovalcev je pa savez še poslal v Švico, kjes- se te dni v Davcsu vrše smuška tekmovanja. Popoldne so se vršila v Zaki (sedaj Spori-stadion) tekmovanja v samskih skokih z obeh wvoz£rajenib skakalnic po 20 in 60 m. Radi nezadostnega tr en taga so se vršili kosArarenčni tkoSn te z male skakalce, ki Je sicer name-nietua ie za fireafoze. Najdalšši skoki so menili r-d 13—15 ni fa so zasedli prva mesta po vrsd Sramel, Janša Jože, Jakopič, Frlan in Janša Janko. laven konkurence so po zaključenSi tekmovanj a oekateri smučarji arvatfali propagandne skoke še »ra veHri skakalnici, ki je tnodertjo zgrajena šn do sedaj pri tras največja. Prvi Je skočil ing. Hatissen v elegantnem stilu, ki je za-dšv« Sfevifcje gledalce. Njegov škofe je znofial rad 30 m. Tudi več drugiiSi smučarjev je pri skokih na 60 meterski skakataici pokazalo !«P fBf! se bo iz rvvh razvil lep kader smnSkfi skakalcev. Kot prva prireditev, ki jo je izvršil SK Bted (seveda z največjo podporo JZSS) « Je današnje tekmovanje v vseh ozirih zadovofljivc končalo in gre SK Bledu vsa pohvala, kar Se pn-sebno po-vdaril zastopnik ZSS pri večernem sestanku v ZdravHSkean domu pri razsfeševanju reeuitaitov in razdelitvi daril Blejsko občinstva j« z rarrtnanjem sledilo tekmovanjem in }e posebno občudovalo skoke, ki so bili za večino bfejoanov novost. Bled I« s to priresd&vijo napravi koffak naprej v razvoju kot ztaskosport-no letovišče in mu k temu napredku le časti-taimo. Sank! Smuška tekma v Tržiču Tržič, 13. jaouanja. Ob številnem zanimanju TrZičanov se je popoldne ob treb vršila vzSra}-oostna smuška tekma na 13 km dolgi progi, katero je priredji SK Tržič. Tekmovalcev Je bilo 15. od teh dva IHrJana, ki so rrnzntn dvedi vsi pasiraii cilj. Plasirali so se: I. Iratihar V Šotor 68:40; 2. Primožič Avgust 59:41; 3. Kmetič Henrik 1:4:25, vsi trije SK Triič. Četrti Je prevaral na cr! Tinta Lado (SK Ilirija) v času 1:4:60. Start in cilj Je bil na Polakovem travniku, kamor je prišlo več sto gledafcev, posebno mladine. Tudi ti rezultati so dobri, če upoStevaaio progo, fci *e imeJa mestoma precej strme vspoce. Radi sladkega aranžmaja prireditve se ie tekmovanje v naflepšem redu zaključilo kmalu po četrti uri, kar }e znak prave sportaflce orsja-n Racije :n discipline. Mladinska drsalna tekma mivejša, ako ne bi ostalo doma nekoliko prav dobrih naraščsjuSkov. V deški skupini so nastopni! 4 tekmovalci 2 naslednjim uspehom: L Zorman Franc mestna števiJka 4 Cpri 2 sodnikih prvi, pri 1 drugi); 2. Sivic Gustav m. št. 5 (pri 1 sodniku prvi pri 2 drugi); s. Antosieuiicz Henrik m. št. 9, 4. Lombar Milan m. št. 12. V obveznih vajah je bil najboljši Sivic, ki kaže velik talent; da ni v prostem drsanju zaostajaj za ostalo trojico, bi se sisrorao plasiral na 1. mesto. V skupini ženskega naraščaja sta start ali samo dve tekmovalka. Kot prva se Je plasirate e znatno prednostjo Fedora Nesovet«, ki }e relativno najboljše — vključno deško skupino — obvladala razpisani tekmovalni program Drago mesto je zavzela Irena Urbas. V splošnem se je vsem tekmovalcem poznalo, da so absoJvaraJd še prekratek trening. V tem je najbrže tudi gilavni vzrok, da udeležba ni bila večja. Tekmo je vodil ing. St. Blondek, kot sodniki so fungirali gg. Vodššek, WJa!a>k in Beitetto. Zmagovalca v obeh skupinah sita dofofla kot darilo iične tekmovalne drsalke. Drsalne tekme na Semmeringu Semmerinc, 13. jan. Avsirijski VVinter&pofft- l;!iib je priredil danes zanimh-e drsalne tekme, to sicer drsalne tekme dam za avstrijsko prvenstvo in mednarodne tekme gv^podov ki parov. Rezultati so bili: Nogomet SK Ilirija Ilirija je izvedla včeraj na svojem disaii&či mladinsko tekmo za iito&ki in ženski oaraSčaj. Razpisane vale so bile v®e<« šz kapice osnovnih \-aj umetnega drsanja to 6lcer oboje fokov naprej, nbo^e vijug naprej, trojka naprej na ven to d-voma trojka naprej oa ven. Razen tega je h£o za vsakega udeleženca predpisano 2 nx> nutoo prosto drsanje ter za deški naraščaj $e posebej tek tta 3 krose drsaiišča. Med naraščajem za to tekmo ni bilo priča-kovanega odziva. Posebno ženska mladina, Bed katero je veI3oo število taleotiranih in v tre-niiga marljivih drsatic, je bSa slabo zastopana. Tndi tekma deSke skapace bi bfla seveda zasi- Včerajšnje nogometne tekme 1. Fritzi Burger (WEV), mestna Številka 5, točk 278-3, 2. Melitta Bnmner (WEV) 10, 266.5, 3. Gerda Homons (WEV) 17, 247j6. Mednarodne tekme. Gospodje: 1. Schaier (Kunstefebahn) mestna številka 5, točk 297.5, 2. Bernbausser (WEV) 10, 251.2. Mednarodno drsanje parov: 1. Schodz—Kaiser (WEV) 5, 11-25, 2. Szabo—Rotter (Budinroe^a) 11, 10^5. Včerajšnje nogometne tekme. Zagreb: Finale prvenstva II. razreda, Ilirija : Zagreb 3:0. Solun: Jugoslavija (Beograd) : Hirakks 2:2. Dunaj: Ker so skoraj z vseh igrišč odstranili sneg, so bite odigrane vse napovedane tekme. Rapi>d je v prvenstveni tekmo zasluženo zmagal nad Hertho ter se je s to zmago pomaknil z 9. na 5. mesto. V MeldMngu je prijateljska tdkma med Wackrom in Hakoah končala neodločeno. Tudi BAC se je nroral v tekmi z amaterskim klubom Mefaiium zadovoljita z remis. Rezultati so bili: Rapid : Hertha 2:1 (1:0), Waeker : Hakoah 2:2 (0:2). BAC : Metafitara 0:0. Berlin: Ton res Borussia : VSctoria Zžžkov 6:1 (4:1). Bremen: Bremen : Hanuover - Braunschwe»z 2:1. Oldeoburg: OJdenburg : Bremen II. 4:3. V Hanmovru in v Elberieldu sta se vršili tekmi za nemški savezni pokal. Hanrtover: Severna Nemo:ta : Južna Nemčija 2:1 (2:1). Elberfeld: Brandenburg : Zapadna Nemčija 2:1 (1:1). Finale za nemški savezni pokal med Branden-bur.gom in Severno Neančijo se vrši 24. maTca. Koncert Glasbene matice preložen Današnji koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice je zaradi obolelosti nekaterih društvenih članov preložen na ponedeljek. dne 21. t. m. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Predprorlajn v Matični knjigarni. Sveža zimska nedelja v Ljubljani Mraz popušča. — Skrbi ljubljanskih gospodinj. — Zimski šport v Ljubljani in okolici. — Policijska kronika in predpustne prireditve. Ljubljana, 13. januarja. Hladna, sveža zimska nedelj«, ki Je slede mraza zaostala za včerajšnjim dnem za nekaj stopinj. Samo za spoznanje so bila okna manj zamrzia, vendar so ljudje že ugibali: >Ej. saj bo počasi jiopustilo!« Bili pn so tudi nekateri, ki so določeno ugotavljali: »Do 20. januarja bo držalo. Se bo Škripal sneg pod nogami I< Ob nedeljah, ko imajo ljudje več časa za pogovore, kakor sicer, ko jih goni dolžnost na delo, uganejo marsikatero. Ženske, ki so Šakale na trgu mlekaric. Id pe so prišle tja šele pozno m povrh 5e redite, so se seveda nemalo razburjale zaradi zamude. Da so se potolažile, so si povedale medtem sto tež-koč, ki jih prinaša s seboj mraz za naSo gospodinja »Pomislite no. go6pa soseda, kaj me stane kurjava! Rečem vam, s premoparfcsn se ?e skoro tikam, vsak ljubi dan pa imam v hiži. Da bi kupila kurjavo skupnj __ naenkrat? Saj ni misliti na to I Drva že 5e. — ampak premogi Ježeš na, saj ni denarja I < Vse rdeče v obraz so si dopovedovale gospodinje Se vse mogoče križe in težave ter pričakale kangle prav zares zmralega mleka. Med redko posejanimi ljudmi na nlid v zgodnjem meglenem jiutru je bilo opažati, kakor pripovedujejo, dokaj Onih, ki so pozabili iti spat. Veseljaki so se motovilili čudno regimentno po vseh raznih ulicah. Kadilo se jim je iz glav kakor megla iz Ljub-ljančin.e 6truge. Predpust. letos izredno kratek, ima ob sobotah svojo posebno žetev. V Mestnem domu so se snoci zabavali mestni delavci, ki so jo navzlic mraau potegnili med splogno zabavo do zgodnjih jutranjih ur. Krasno je uspel slovanski večer Jadranske straže v Unionu, kjer se je zbralo ogromno število ljubljanskega meščanstva. Večjo prireditev so imeli snoči tudi na Viču. V Sokolskem domu so_ rajali člani vi§-kega športnega kluba »Rečice«. Skratka: Vse sino&ije prireditve v Ljubljani so uspele na-jlepše. Vršile so se v po- polnem redu. Le pred Mestnim domom je prišlo zjutraj okrog X do spopada med nekim preveč nntrkanim veseljakom in stražnikom. V kali je bila povod fantovi j teku dveh ur. Če ne bi bil pozaT k srea še pravočasno opažen, bi postala žrtev ognja vsa graščina, ki ima v svoji notranjosti v večini lesene stene. V nevarnosti bi bila tudi elektrarna in bi imd lahko tako večji požar nedogledne posledice. Nočni ogenj v graščini o katerem še ni točno dognano, kako je nastal, je napravi! za okroglih 15.000 Din škode, ki pa je krita z zavarovalnino. Ljubljana, 13. januar ja. Ko je privozil sinoči okrog 20. tovorni vlak št. 686 s postaje Zatog na ljubljanski glavni kolodvor, so nekateri železničarji opazili, da so nekateri deli stroja okrvav« Ijeni. Opozorili so na to strojevodjo, ki je v slutnji, da se je pripetila na progi med Zalogom in Ljubljano nesreča, prijavili stvar v prometni pisarni. S kolodvora so takoj obvestili o tem orožniško stanico v Vevčah in komandir g. Sušnik je brez oklevanja odšel v noč. da pregleda progo. Hodeč po progi od Zaloga proti Ljublja« ni g. Sušnik doigo ni mogel opaziti nič sumljivega. Dospel je že na kraj vojaškeg.t vežbališča pri Dev. Mar. v Polju in pri k:» lometorskem kamnu št. 427 nenadoma za« gledal ob strani proge, v snegu, ležati mo< ško truplo. Narednik je takoj pristopil bli« že, posvetil dozdevnemu mrtvecu v obraz ter ugotovil, da ima udrto lobanjo. Ko je truplo natančneje ogledoval, je opazil, da v navidezno mrtvem povožencu še tli živ« ljenje. Nemudoma se je napotil do bližnje« ga kolodvora in telefoniral ljubljanski re« silni postaji, da pošlje na mesto nesreče rešilni avto. Avto je prispel do vcžbaiišča v dobri če« trt uri, nakar so nesrečneža, ki se ga je držala po vsem obrazu strjena kri, a so v »No — ti pa imaš res komično hupo!« njem ljudje že spoznali 36letnega ključav« ničarja Ivana L u k e š a iz Spodnjega Kaš^ lja, naložili v voz ter ga v največji naglid odpeljali v splošno bomico. Tu so zdravniki na Lukešu ugotovili smrtno nevarne poškodbe. Revež je imel prebito črepinjo, prerezano je imel v člen« ku desno nogo in zlomljeni obe roki. Poleg tega je imel očividno tudi notranjo poškod« be. Nezavestnega ponesrečenca so odnesli takoj na operacijsko mizo. Po končani ope« raciji so zdravniki že uvideli, da bi se mo* ral zgoditi čudež, če bo ubožec ostal pri življenju. Ponesrečenec je ostal nezavesten vse dopoldne, a popoldne ob 13JO je podlegel poškodbam. Kakor so danes ugotovili orožniki, je od« šel Lukeš snoči po 18. v družbi z nekim to« varišem po končanem delu v Kemični to« j varni v Mostah, kjer je bil zaposlen že da« | lje časa, v gostilno. Ko sta se s tovarišem | okrog 19.30 poslovila, je Lukeš, ki je bil le j malo vinjen, odšel na progo, rekoč, da ima j tam bližje domov. Nesreča je nastala naj« brže tako, da sc je hotel nesrečni Lukes tovornemu vlaku ogniti, pri tem pa mu je na gladkem kamenju spodrsnilo in je padel tik pred lokomotivo, ki ga je paTkrat zasu« kala, nato pa odbila v stran. Pokojni Ivan Lukeš je bil samec in je stanoval pri svojih starših v Spodnjem Kaši ju št. 21. _ Požar v graščini na Fužinah Ljubljana, 13. januarja. Danes okrog 4. zjutraj je nastalo v Paumgartnerjevi graščini na Fužinah nen.v doma silno razburjenje. Iz svoje sobe je planila na hodnik domača hčerka, gospo* dična Elza, vzklikajoč: »Ogenj, ogenj!..» Na njen krik je na mah oživela vsa gra« ščina. Iz podstrešne sobe poleg kopalnice se je valil gost dim. Ognjeni zublji so mahoma prodrli nekaj lesenih sten ter pričeli lizati podstrešno tramovje. Lastnik graščine g. Ivan Paumgartner »e je prvi zavedel groz« ne opasnosti. Hitel je k telefonu in prosil Vevče za pomoč. Iz vevške papirnice je bi» Ia o požaru takoj nato obveščena tudi ljub« Ijanska gasilska postaja Na Fužine so se v največji naglici odpe* Ijali poklicni in prostovoljni gasilci ter sta morati stopiti v akcijo obe motorni briz* Mariborsko pismo »Ponedeljku" Maribor. 13. januarja- Stoletni koledar je imel prav. V soboto nai-nrrzlejAi dan letošnje zime. davi pa naenkrat naraščajoča temperatura. Zgodaj zjutrai je poklicala vedno budna policija mariborske zasilce. Na treu Zrinjsketga št. 9 je izbruhnil ogenj na popolnoma enak način kakor pred nekai dnevi v Soodroeita-jesrski ljudski posojilnici. Vnde so se zaradi nezadostnega oskrbovanja dimnikov stropne erede med pritličjem in prvim nad-stropj-ean. Oasilci so bih' takoj na mestu ter naglo preprečili požarno nevarnost v veliki teši. Skoda znaia par tisoč dinarjev. To je letos že peti primer požarne nevarnosti, jutro je bMo izredno krasno ter je izvabilo v okolico rnnoEO izletnikov, športnikov in lovcev. Na Pohorju, na klancu pred Kam-nico, ori Treh ribnikih v oaTku je bilo živahno življenje. Z današnjim dnem je tndi konec zajčjega strahu. Zajci imajo po lovskem zakonu sedaj mir in se bodo na® ne-ddjski Nimrodi morali odsiei za dalje časa posvečati druz?m nekrvavem izletom. V Pekrah je povozil neki osebni avtomobil 48letne2a delavca Antona Tadsno ter «mi zlomil levo nogo. Mariborski rešilni oddelek je takoj odšd na kraj nezjrode ter je ponesrečenca prepdiaj v bolnico. Ponesrečenec. Id je nekoliko e!uh, se je na cesti tik pred avtomobilom spodrsni! in tako je bila nesreča ndzoeiiboa. V železniški delavnici beležimo letos prvo resnejšo nezgodo. .'53-1 etni delavec Fr. Ciglar se je pri čiščenju plinskega nabiralnika zastrupi s svetilnim plinom. Nezavestnega je rešilni oddelek odpdjal v bolnioo. Pri Trah ribnikih pa so našli v neki baraki neznanega človeka, ki je najbrže v eni zadnjih noči iskal prenočišča in zmrznil. Njegove identitete še niso mogli ugotoviti. Ba-ie ie neki delavec, doma blizu Jarenine. Na policiji ie vladal mir. V ooEcičske zapor« sta prišla na novo samo dve osebi in sicer ena zaradi tatvine, druea pa. ker je brez dokumentov piišla preko meje. Razgrajanj in drug-ih občalnih krš»'tev policijskih predpisov ie Wo neznatno število. Največji cirkuški film! Smej se bajazzo! Tragedija Ijubavi! — Komedija usode. — V glavnih vlogah LON CHANEY kot klovn, NILS ASTHER grof RavellL Ganljiva vsebina! Krasne slike! Predstave ob 4., Vi 6., 'A 8. in 9. ELITNI KINO MATICA. Tel. 2124 Tel. 2124. -----i< •• . . '.-A črnogorske pripovedke Knjaz Nikola in ser dar Mileta Knjaz Nikola je o priliki rekel okrajnemu poglavarju Mi let i Rakovi iz Morače: »Scrdare, MoraČani te nečejo za kapeta-na.« Okrajni poglavar mu nato odgovori: »Ne bi ni tebe za Gospodarja, samo če bJ bi si upali.« Izgubil vid, dobil salo Jovica Markov Radovič, proslulj junak iz Bjelopavličev, je bil oslepel po petdesetem letu življenja. Zaradi tega se je naglo in neobičajno odebelil. Nekj manj ugleden Bjelopavlič ca vpraša: »Ampak, Boga ti, gospod komandir, reci mi. od kdai sj se tako zredal?« »Odkar mi je Bog vzd oči, da ne gledam, kaj počenjajo malopridneži.« Ciganska zabava Beograd. 11. januarja. V množici vsakovrstnih predpustnih prireditev je za mnoge Beograjčane posebno privlačna ciganska zabava, ki se običajno vsako leto vrši v gostilni pri »Takovu«. Ni si treba predstavljati, da za star, nego za tegale tu,» in je pokazal na Serešo. «rOprosti, dragi, da posredujem za= tel» Sereša je vstal in se priklonil. Lepa gro* fica se je dvignila in položila svojo nežno roko na njegovo ramo. Komaj jo je Sere« ša ob el okrog pasu, je že zaigral valček. Sereša ni čutil, kako so se mu noge doti* kale parketnih tal, zdelo se mu je, da je daleč, daleč od množice. Plesal je po taktu godbe, zdaj počasneje, zdaj hitreje, in gro« fica se je stiskala k njemu in bilo je, ka= bor da se zlivata v eno telo. Poln radoved* nosti in strahu je zrl na bela pleča svoje plesalke, na zasanjane sinje grofičine oči. Skrito strast je čital v teh očeh. «Prekrasen par, ne?» je rekel knez Se» rsševi nečakinji. «Saj poznate mojo strast, da rad spravljam skupaj zale ljudi.» «Da, zdaj je Sereša srečen,» je odvrnila. «Ne samo Sereša. Mislim, da je tudi gro= fici prijetno plesati ž njim. Mnogo prijet« neje nego s tako starim gosipodom, kakor sem jaz.» «Ali, knez, vi vendar niste stari.® «Glejte, milostliva,® je pripomnil knez, oSereša je nova osebnost za družbo, a vi ne poznate žensk. Glejte, kako dražestna sta. Ona je prelestna, še zaljubim se va* njo.® «To moram na vsak način povedati Lizi Sofingovil® je smeje vzkliknila Sere Seva nečakinja aProsim, nikar. Jaz se ne morem več za« ljubiti. Zaljubljen sem v parček.® Toda ni samo knez občudoval Serešo in grofico, ki sta se še zmerom vrtila v valč« ku, oči vse dvorane so bile uprte vanju. Ko je godba prenehala, jo je Sereša odvel na njen sedež in bi jo bil najrajši objel in pol;ubil. Nocoj je bil prvič spoznal ob« čutek ljubezni. Želje so mu polnile dušo, te želje so mu bile neznane, zakaj ni še poznal ljubezni. V. Ljubezen Ples je Sereši minil kakor čudovit in pre» lesten sen. Grofica ni bila oddala le še še« ste četvorke in njo je plesala s Serešo. Po« govarjala sta se o tem, kar se govori na plesih toda Sereši je vsaka beseda imela svoj pomen, vsak nasmešek, vsaka kretnja. Med četvorko je pristopil h grofici neki oboževalec. Sereša se je čutil zapostavije» nega in zdelo se mu je, da ga grofičin zna« nec ne jemlje resno. Prevzel ga je bil ču* den občutek. Toda grofica je s starim znancem govorila suho, s Serešo pa je bila mehka in prijazna. Ljubeznivo je gledala vanj in njeni pogledi so ga opajall da ga je mineval razum. Pri mazurki so volile dame in grofica ga je dvakrat povabila. Ko sta enkrat preplesala dvorano, mu je predala šopek, on pa je skrivoma odtrgal od njega vejioo in jo naglo vtaknil v žep. Grofica je to opazila in je nasmehnila. Kmalu nato se je grofica poslovila. Se* reša jo je spremil do garderobe. «Upam, da me kmalu posetite,® je re* kla Sereši in se očarljivo nasmehnila. «cKdaj se smem odzvati vašemu povabi« iu?» je vprašat naglo. aKadar hočete. Vam sem zmerom na razpolago.® «Zmerom?» je ponovil razburjeno in je nehote še trdneje stisnil ročico, ki je le» žala v njegovi roki. Grofica je zardela, grozničavo jo je iz« preletelo. Ali naj odvrne pritisk ali...? Nasmehnila se je Bamo, pokimala z gla« vico in je potem počasi odšla po stopnicah nizdol. Sereša je bil neizrečeno 9rečen. Občutek ljubezni ga je prevzel in vsi ljudje so se mu zazdeli ljubi in lepi. Postal je na stop« nicah, vzel iz žepa vejico, jo pritisnil na ustnice in stopil v dvorano... «Ali ste zadovoljni z novim poznanst* vom?» ga je vprašal knez. <še nikoli nisem bil tako srečen kakor danes... Najlepša hvala!* In je knezu trdno stisnil roko. VI. Mogla je biti srečna.. • Ko se je grofica vrnila domov, je vpra« šala iz navade, ali je grof že doma. Ni ga še bilo. Prvič v zakonu ji je bilo prijetno, da je sama Hotela je pozabiti resničnost ki se ji je poslej videla tako žalostna, in se nekoliko zasanjati... Sanje so zmerom lepe. Sereša ni bil sličen možem, na katere je bila do noooj naletela, to je takoj začu« tila. V njegovih kretnjah v njegovem po« K' sdu, v njegovem glasu je čutila nepo» arjeno mladost Vzor nedolžnega deč« ka, ki še ne pozna strasti, ki še ni po6ve« čen v misterije ljubezni, je bil za grofico, ki je živela v takozvani boljši družbi, za« nimiva novost. V svoji prelestni nočni to» aleti je bila še lepša ko v plesni obleki. Ležak je v postelji, s komolci naslonjena na blazino, in je sanjavo zrla pred se Na njenem zalem obrazku je igral otožen usmev... smem vstopiti?® se je začul za vra» ti grofov glas •Izvolil® je odgovorila. •Liza, zakaj si tako žalostna? Ali se sr« diš name?® je vprašal grof. Grofica ni odgovorila, ustnice so ji tre« petale. najrajše bi se bila razjokala kakor otrok. «AIi se sTdiš, ker sem igral? Pomiri se, dete moje, danes sem dobil vse nazaj in ne bom nikdar več igral Kaj ti je?® je vprašal in ji nežno poljubil roko Grofica ni odgovorila, solze so se ji vli« le kar same od sebe Plakata je vedno hu« je in huje, a vzlic grofovemu prigovarja« nju ni izdala vzroka svojih eolz. Ni se jo« kal s zato, ker jo je mož. ki je imel pravi« co do nje, ljubkoval, jokala je. ker je mi« nil sen. Nocoj je bila spoznala pravo lju« bežen in pravo srečo .. Fant, kakšna naj bo tvoja žena? Črna — toda one bleščeče nežnosti, ki je lastna plavolaskam. Ali plavolaska — s pritajenim žarom črnolask Velika in vitka — pri tem pa vendarle zale polnote. Temperamentna — ali krotke nravi. Zareče mlada — toda svoji starosti do« zorela Lepa — in toli umna, da želi postati še očarljivejša. Verna — toda poželjiva za vsakogar. Velikopotezna — toda tudi v najmanj* šem misleča nate. Imovita — a ne objestna. Naobražena — toda zmerom pripravljen na, da se še česa nauči. Sikovno oblečena — a pri tem ne uganja« joča razkošja v toaleti. Očarljiva gospodinja — ki pa ume čarati z denarjem, namenjenim gospodinjstvu. Navdušena športnica — ki pa se ne sme preveč smukati izven hiše Polna zanimanja za vse — samo ne sme vtikati nosu v tuje stvari. Svež otrok prirode — z visoko vzgoje« nun «sex appeal®. Njen glas naj bo kakor zvonec — ki pa ž njim ne sme neprenehoma zvoniti. Mora se znati smejati — kjer to zahteva resnost življenja. Izvira naj iz stare rodbine — toda brez priveska Skočna naj bo ko cow«girl — toda v vsa« kem položaju lady like. Pr iatelj naj ti b > tovariš, ljubimka, ma« ti, otrok in genij, pri tem pa ti mora pu« stiti vso sv»>bodo Le tako si izberi! če si naletel namo, se začni nemudoma prizade« vati zanjo Toda če je na mestu priprav« Ijena z vsemi temi odličnostmi vzeti baš tebe. tedaj s poroko še malce počakaj — nemara da je v kaki drugi točki vendarle nepopolna. Dekle, kakšen naj bo tvoj mož? — ---Nikakor ne takšen, da bi mu utegnilo priti na um. da bi se dal pri izbiranju žene voditi od gornjih zahtev? Danes ob 8 uri zvečer v mali — dvorani «Kazine» — Moje potovanje po Afriki Predava s skioptičnimi slika« mi akademski slikar B. Jakac. Naročile, in, vsa. dopisa, tioo oglasov, t a, pusLah- na, Ogiasnood, dalcl VraJt, delak ■ Jedra,', hublj-asui. tv^uruGs+.TaL. h. i^gi JLalt, oglasi, hi, slu tujo o parrxx£ouabia. in, roajaL ' /ul. njasruuiA, obcinsLua. usdka, b ostuda, <50 pas- —Nas t • *' 1T\ T) '/ '7 ' "' f T\' Ost prtslojbuva, ji vposla, li obtuicm, z njorocutm,, so otr n oglasu ne prtobcuo čtkjzviu, račun, polhu.■ Ura ndntce CpjMfOJia.sl it S42 ~taJuJ^ML/ 806 Trgovski pomočnik m.mufakturi-t. starejši dober prodajalec se sprejme Dopise pod «Soiidnoet» na og!a,-ni oddelek »Jutra* 807 Gaterista samostojnega, dobro izvež-banpii. ki je delal tudi s pareno hukovino žago — iiffem za takoj Ponudbe na podružnico «Ju'ra» r Jfnriborn od «Gaterist> 801 Plačilni natakar • e if6e zi kavarno in bar. Ponudbe z navedbo kavcije je poslati na podružnico «Jufcra» v Mariboru pod »Trajna služba«. 800 Kovaškega pomočnika boljšo ftarejšo mo5 iščem. Naslov v oglasnem oddelku cJutrav 7S8 !4letno deklico »prejnit-vr kot modistovsko vaj«nko Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 629 Uradnico tudi rač«tnico sprejmem takoj v pisarno trgovine z leeom Prednost imajo z znanjem nemščine in la-Ičine. Cenj. ponudbe na nprtvo »Jutra« pod »Lesno trgovino« 1022 Ključavničarje In kovače izurjene starejše mo5i, sprejmem v delo. Ponudbe pod «Nujno/27» na osi. oddelek »Jutra« 1007 Večja destilacija Ukerj» ter žganja v Sloveli ji ilEe ta takoj potnika i« Gorenjsko ta Notranj-,ko, naslov ptaarna Dru-:tva trg potnikov in u, itopnikov, Ljubljana. Go-iposvetska cesta 2. 1014 Sobarico veščo tudi kuhe, solidno, zanesljivo in zdravo devojko išče odlična dvočlanska družina Mesto stalno Ponudbe e prepisi spričeval in zahtevki na naslov: Malka B Vukičevld, su-pruga gradskog savetn.Ka, Sombor (3aeka),Brače Mi-hajlovič 17. 784 Pekovskega vajenca ki 'e je že učii, sprejmem i vso oskrbo v hiši Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten vajenec. 983 Trg. pomočnika dobro izvežbanega, mešane stroke sprejmem Dober manufakturist ima prednost Ozira se samo na prvovrstno moč. Oferte pod značko na oglasni oddelek »Jutra« 9t>9 Trg. pomočnika dobro izvežbanega v mešani stroki, sprejmem Dober žplezninar ima prednost — Ozira se samo na prvovrstno moč Oferte pod značko »Zelezninar« na oglasni oddelek »Jutra« 968 Urarski pomočnik vojaščine prost. marljiv telave^ išče službe, najraje takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pol «6! Spreten 22». 752 Strokovnjak za knjigovodstvo za gradben« podjetja in tovarne prevzame urejeva-njc knjigovodrtva po mo dernem sistemu .n mesečne kontrole po pavšalu Je tudi svetovalec Za vse gradbe Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Tehnični knjigovodja« 724 Hlapca h konjem z dobrimi spričevali sprejme hotel Štrukelj 993 Postrežnico iščem za dopoldanske nre. Predstaviti se je v nedeljo dopoldne med 9. in 11 uro v Dalmatinovi ulici 10/11, levo. 988 Sobarico perfektno, zanesljivo in pošteno. z dolgoletnimi spričevali. iščem za takoj proti dobri plači Ponudbe pod Perfektna sobarica 40fi« na oglasni oddel&k »Jutra« 974 Korespondentlnjo perfektno in samostojno moč iščem. — Zahteva se znanje slovenske. *rbohrv. in nemSke stenografije — Ofertu priložiti prepis spričeval. sliko in euricalum vita? na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Samostojna moč 83«. 845 Korespondentko z znanjem tujih jezikov sprejme za takojšnji na/toi Iftsna družba D:-h-J, ifjub ljana. Beethovnova ulica 931 vpokojen, zdrav in krepak samec išče službe Resne in poštene ponudbe pod »Samostojen 96» na oglasni oddelek »Jutra«. 196 Oskrbnik (ekonom), prvovrstna moč, v vseh panogah kmetijstva teoretično in praktično izurjen, želj zamenjati službo Vpra5anja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ekonom*. 43873 Kot pomočnica v kuhinji želim mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 821 Zobotehnik s petnajstletno prakso. U5e v prevzetjp atelje, združitev ali mesto asistenta — Dopise pod »Dentist* na oglasm oddelek »Jut^a* »28 Prodaialka starejša moč dobro verzi-rana v saUnterij-k' stroki na drobno iD debelo z večletnimi »pričevali, želi preminiti službe — *amo v mestu Vsled dobre trgov ske izobrazbe sprejmem lahko tudi kako vodilno mesto Ponudbe na ogla* oddelek »Jutra« nod Šifro «Galant»rist,ka» 814 Uradnik s triletno prakso vešč vseh pisarniških po-lov, išče službo Gre tudi kot skladiščnik, sluga ali slič no Ponudbe na podružnico »Jntra» v Mariboru pod »Zanesljiv« 720 Blagainičarka inteligentna. perfektna v slovenskem in nemškem i*-ziku. z večletno prakso — žoli mesta Ponudb« prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod »Inteligentna blaeaini-8arka». 960 Prodajalka mešane *troke dobra ma-nufakturistinia. s petletno prakso želi primerneg* me iM — Cenjene dopise na osla? oddelek »Ju'ra» nad »Pridna moč* 767 Uradnik z večletno pisarniško prakso. vešč tudi slov in nem-Ske st^nosrafije išče zaposlitve Ponudbe na upravo cjntra« v Mariboru pod »Služha* 721 Gospodična s primerno šolsko izobrazbo, Išče kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Primorka*. 944 Prodajalka izuč. In prakt v boljši trgovini mešane stroke, išče mesta Cenjene ponudbe ra oglas oddelek »Jutra* pod »Prodajalka 20». 928 Gospa stara 26 let, s sedemletno pi.-arniško prakso, zmožna -amo.-tojne korespon ience r štirih jezikih strojepisja stenografije -,n knjigovod stva. ž»li službo za takoj ali pozneje — najraje v Celju Mariboru ali Zagre-bu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod š fro »Samostojna moč* 802 Kontoristinia ver-ča knjige vodstva, strojepisja korespondence in vseh pisarniških del perfektna v slov in nemškem jfziku išče službe — Po nudbp na podružnico Jutra v Mariboru pod »1 marec« 799 Lesni strokovnjak z večletno prakso sta> 33 let, strokovnjak v mehkem in trdem lesu gre kot na-kupovalee ;n prejem a leo ali skladiščnik - Pismen« po nudbp na osladni oddelek * pod »Strokovnjak* 948 Starejša natakarica kavcij? zmožna, dobi službo v prometn: crostilni poleg I.iubljan« Pijačs na račun, zaslužek dober Dopise na 7!adrn027 Gospoda sprejmem kot sostanovalca z vso oskrbo. Vpraša se Mestni trg 24/L 1004 Pletilja išče delo ua dom Izdeluje vse vrste pletenin po zeio nizki ceni Na=lov pove oglasni oddelek »Jutra« 793 Stanovanje 2—3 sob. kuhinje kopalnice. sobe za služkinjo, s vsemi pritiklinami. v centru meeta išče zakonski par orez otrok za 1 februar — ozir marec Ponudbe ki ne odgovarjajo gornjim zahtevam so brezmiselne Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra* pod »Guter Zahler* 949 Solnčno stanovanje 2 velikih parketiranih sob, kopalnice in pritiklin. elektrika. v centru mesta oddam zs 1200 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 946 Stanovanje 2 sobi, huhinja in pritikli-ne oddam mirti stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9°S Stanovanje 2 sobi. kuhinja in pritikli-febr oddam Dopise na pa lega« na oglasni oddelek »Jutra«. 925 Eksportnl akademik diplomiran, perfekten v slovenščini. nemSčini. angie-šfini. s prakso pri svetovnem podjetju. vojaščine prost in « prima referencami. išč« namegfenja Ponudbe pod »Vestnost* na podružnico »Jutra« v Ce'iu 797 Stanovanje 3 sob is kuhinje takoi oddam. P)goj daljša najemnina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 9f!6 Stanovanje 2 soo kuhinje in pritiklin, v Rožni dolini tukoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 933 Nabiralcem Inseratov v Ljubljani Mariboru. O-Iju in drugih večjih krajih nudim lep zaslužek Ponudbe na poštni predal 62. 701 Z našim zastopstvom si zasigurate takojšen zaslužek in stalno eksistenco Pogodbeni tedenski zaslužek 1000 Din Znmbnlovič. Ljubljana. Miklošičeva 14. jezdnega konja Lipicanca. 10 let starega, brez napak proda JakU v Sevnici ob Savi 613 5 mladih psičkov volčje pasme prodam Brdo št 18. nad Vičem. 941 Ročna torbica se je izgubila t malo vsebino denarja ter šop ključev. Najditelj se prosi naj isto, ako že ne denarja, veaj ključe izroči v oglasnem oddelku «Jutra» proti primerni nagradi. 906 Sobo s posebnim vhodom in električno lučjo oddam a 15 jan. ali 15. februarjem — Poizve se v Rožni ulici S. 881 Sobo oddam s 15. januarjem samo boljšemn solidnemu is stalnemu gospoda Naslov v oglas, oddelku »Jutra« Sobo separirano. c elektr. razsvetljavo, v sredini mesta išče gospod Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« v I.:ublj..ini pod »Inieojeo 796 Opremljeno sobo v centru mesta tako oddam gospodu. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra* 700 Gospodična vee dan odsotna, gre kot sostanovalka. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra» pod »Lastno perilo*. 977 Opremljeno sobo strogo separirano iščem za takoj Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra* po^l šifro »Električna razsvetljava*. 976 Lepo sobo oddam v Tavčarjevi ulici št 8/1, levo. 975 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, v sredini meeta oddam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 971 Sobo ■ h r a a o In vso oskrbo dam zastonj za primerno posojilo Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Posojilo januar*. 985 Sobo v sredini mesta oddam 1 ali S gospodičnama, oziroma 1 gospodu Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 966 Sobo hrano ali brez oddam ▼ centru mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 855 Sobo za takoj, event • brano iii« akademičarka — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Akademičarka*. 931 Opremljen kabinet aepariran. z elektriko sredi mesta takoj oddam za 200 Din Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 950 Sobo za pisarno s strogo separi ranim vhodom. v sredini mesta iščem s 1. februarjem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 954 Dve prazni sobi vsaka preko 20 m>. poleg jlavne poite oddam Cisto in nanovo preslikani Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod lifro »800» 962 Separlrano sobo c t posteljama, t centru mesta oddam Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 968 Opremljeno sobo s posebnim vhodom lepo takoj oddam Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 926 Sobico i elektr razsvetljavo ta koj oddam. Florijanika nlica 5 948 Na stanovanje sprejmem takoj gospoda — Po»eben vhod. — Ulica na grad 7 934 Opremlieno sobo s posebnim vhodom blizu rlavne pošte. event i hrano oddam Naslov \ oglasnem oddelku »Jutra« Opremljeno sobo s posebnim vhodom v bil-žini universe, oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 912 Opremljeno sobico s posebnim vbodom, v novi vQj oddam solidnemu fo«podu Za 850 Din Par et ln elektrika Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* Ledenica in soba se odda na Sv. Petra e. 79. 1018 Lepa meblovana soba poseben vbod. elektrika, se odda eni ali dvem osebam Naslov pove ogl oddelek »Jutra* 1010 •epanrano. razsvetljavo sta oddam Sobo z električno v sredini me boljšemu go- spodu ali gospodični Na siov pove ogl oddelek «Ju tra». 1002 Zračno sobo lepo. oddam zakonskemu paru. ali dvema gospodoma Poizve se v ogl oddelku »Jutra*. 997 Soba blizu pošle se odda gospodu Naslov v ogl oddelku »Jutra*. 1003 Starejša gospodična t nekaj gCovine teii znanja t državnim nameščen-oem aLi z gostilničarjem, od 40 do 50 let Cenjene ponudbe pod »Varčna gospodinja* na upravo »Jutra*. 1016 Avto Ford v dobrem st*njr> prodam ca 8000 Din no«; od 500 do 600 kg; garaža 15 Stu pica. Ljubljana. 1001 Pozor trgovci Večjo množino triko perila prodam Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 1005 Infernuui}* Podjetnika bi pievze.l vožnjo OCa. 1000 m* bukovih hlodov in oca 6u0i! m drv. iščem Les s« nahaja na Dobruv Ijah ln »z bi vozil n« po stajo Polzela Samo resni refieku&tl si lahko ogle dajo ie» * gotiiu ter ;im ga pokale Pavel Oretnik, Polzela Tudi prodam vet-les v gozdu, na licu m*«ta Anton Pctrič Novo mesto. 731 MAKULATURNEGA PA PIP IA 1 fu lili/A Irrr A Dva Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za - dustrijo večja množina razn^la^o po o^odlni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. Pošiljajte kože d vj*h živali „DIVJI KOŽI" Ljubljana - velesejem Najboljše vnovčenje blaga Dražba sc vrši 21. t m. i4-9 a ......................t"ffttirttt»m>imu PARKETNI: UtščiO hrastova in bukovr TRSTJE ZA STROP BL 12 iajboljšega materijala Bi |f E| I M Oeseno PIetivo) On*. Wi za strope in stene Strešno epenko in lesn^ cemen dobavlja takoj v vsaki množini najceneje Jos. R. PUH, Ljubljana OradaškP ulica ?t 22. - Tel in-t 2513 Kdor išče, ta naide! Tudi srečo in blagostanje je treba iskati in nekai za nje žrtvovati. Din 25, 50 ali I0«> Din je orava malenkost napram visokim dobitkom, ki jih ie mogoče ;adtti. Naše srečke drž. razredne loterije so kažipot k blagostanju. I. žrebanie bo že dne 15. januarja Naše srečke se dobijo v Ljubljani: Oglasni oddelek ,Jutra", Pre-štrnova ulica 4, in ekspozitura Jutra4 v Šiški; v Mariboru: podružnica „Jutra", Aleksandrova cesta 13; v Celju podružnica „Jutra'\ Kocenova ulica 3. fj Samo iz originalne pgtenh-mohe " §c dobiva najboljše pecivo! bdaja za kcmzocij «Jutra» Adolf R i b n v k«r, urejuje Ivan Podržaj, tiska cNarodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran Jezer jok; vri v Ljubljani