Crospodarske stvari. Mlin za grozdje. Letošnje Ieto večinoma kaže po vinogradib precej dobro. Treba bode marsikomu za trgatev potreben inventar dopolniti. Pri trgatvi je gledati, da se, kolikor najbolj mogoče, dobra roba doseže in pa to na najceneji in najpopolneji način. Namen tega spisa ni trgatev splošno prerešetavati, temveč le opozoriti za trgatev na neko pripravo, ki ima pri trgatvi veliko gospodarstveno vrednost. To je mlin za grozdje. Predno se grozdje stiska (preša), mora se zmečkati; čim bolje je zmečkano, tim ložje in popolneje je stiskanje. Za kakovost vina je najbolje mečkati grozdje z bosimi nogami, kajti te so mekke in stiskajo samo mekke, zrele jagode, med tem ko nezrele, kakor tudi peclje in trda zrna cela puste, da ne pridejo iz teh surove snovi v vino, ki njega okus več ali manj kvarijo. Da se pa to mečkanje z nogami, kakor tudi trenje grozdja s posebnimi pripravami dovolj popolno vrši, treba precej delavnih močij, precej časa. Mlin za grozdje pa je priprava, gospodarstveno zelo koristna; kajti ž njo se v istem času z dvema delavcema več doseže, kakor pri drugem načinu drozganja z 10 in več delavci. Za 50 beračev moreta dva delavca z dobrim mlinom prav dobro mleti. S tem se pribrani mnogo dnine. Ako se v poštev jemlje, da o trgatvi ni mogoče vedno dovolj dobrih delavcev dobiti, da se mora trgatev včasih liitro vršiti, tedaj se zna Se le korist mlina prav uvažati. Napaka mlina za grozdje je sicer, da sploh enako- merno stiska zrele in nezrele jagode, kar se pa pri vinu toliko ne pozna, da bi ta napaka odvagala druge premnoge koristi. Kakor vsake reči, katere se da kaj spečati, tako se je obrt tudi poprijela izdelovanja mlinov za grozdje, radi tega se dobivajo taki mlini v zelo različnih oblikah. Umen gospodar naj pri nakupovanju tacega mlina, kakor pri nakupovanju vsakaterega mu potrebnega orodja, dobro preudarja lastnosti dotičnega predmeta. Predočevati si mora vedno slabe in dobre laslnosti mlina, enega n druzega načina. Ponuja se mu tako raznolična roba, da mu je dobro paziti, da se ne prevari. Vsak hvalisa svoj izdelek, pripisuje mu izvanredne koristi. Vsak ima svojo stranko, ki v njegov rog trobi. Kupec, ki se zanaša le na te glasove, ki nima sam zmožnosti presojevati, je kot Heraklej na razpotju, ne ve se kam obrniti. Postavimo mu torej kažipot, oziroma povejmo mu znamenja, katerih se naj drži, da zadene najboljo pot. Grozdnih ralinov se izdeluje zelo veliko raznih oblik in vrst. Najprej se razlikujejo po tvarinah, iz katerih so napravljeni, in po razmerjih posameznih delov. Glavni del mlina za grozdje so valci, katerih namen je prav za prav grozdje mečkati. Ti valci se izdelujejo iz raznik tvarin. Najbolji so valci iz litega železa. Predsodki proti tem so veliki. Marsikdo trdi, da od tacih valcev postaja vino črno. Kdor to trdi, ni še skusil tacega mlina, sklepa le iz obče znanega pravila, da železo v vinu pouzroči počrnjenje vina. To je tudi popolnoma resnično. Pa koliko časa pride pri grozdnera mlinu sok grozdja z železom v dotiko ? Ako je nevarnost tako velika, potem bi bilo prej potreba, vse železne stiskalnice odpraviti, ker pri stiskalnici iraa mošt veliko več prilike nekaj železa raztopiti. Pa tako nevarno pri moštu od grozdja le ni, veliko bolj pri sadnem moštu. Pri sadnem moštu že neugodno upliva železna stiskalnica, a pri grozdnem ta ni uzrok, da vino počrni. Miljonov hektolitrov grozdja se je stiskalo na stiskalnicah z železnim vijakom, ali to vino ni počrnelo. še manj pa so železni valci grozdnega mlina uzrok, da vino počrni. Z njimi pride sok kratek čas v dotiko, železo le ni sladkor, ki bi se tako hitro topil. Železni valci se pa tudi kaj bitro prevlečejo s skorjico vinskega kamna in potem moštu nič ne škodujejo. Treba le gledati na snago. Le ako so valci zarjaveli, tedaj se more več železa raztopiti, tedaj vinu škodujejo. Zaradi tega se naj valci po porabi lepo osnažijo in ako dalj časa nerabljeni ostanejo, naj se z mazilom osnažijo, pa ostanejo vedno močni, rje prosti. Resnični dogodki najbolj dokazujejo, da ni vedno umestno nekatera pravila pretesnosrčno za vsak slučaj porabiti. Pri velikik posestvih vinogradov so mlini z železnimi valci že mnogo, mnogo let v rabi in nikdar niso bili povod, da je vino počrnelo. Vino je treba pred železom varovati, ali ni treba biti preboječ, preoprezen. (Dalje prih.) Sejmovi. Dne 7. septembra pri Sv. Jederti, v Slivnici pri Mariboru, v Kapelah, Vojniku, Št. Ilju v Slov. gor., v Poličanah (za svinje) in na Sv. gorah. Dne 9. sept. v Gornjem gradu, Gomilici, na Spod. Polskavi in v Apačab. Dne 11. sept. v Dobjera in Loki. Dne 12. sept. na Bregu pri Ptuju (za svinje). Dne 13. sept. v Kaniži pri Ptuju (za svinje).