Leto 1892
891
Državni zakonik
za #
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXXI. Jzdan in razposlan dné 1. decembra 1892.
(Obsega štev. 201.).
301.
Ukaz ministerstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dné 1. decembra 1892. 1.,
s katerim se pojašnjuje. oziroma dopolnjuje ukaz z dné 10. avgusta 1892. I. (Drž. zak. št. 125.). izdan v izvršitev domenka v točki 5. završflnega zapisnika III. k tarifi B trgovinske in plovstvene pogodbe med Avstrijsko-Ogerskim in Italijo z dné
6.	decembra 1891. I.
Porazumno z vdeleženiini kraljevo-ogerskimi ministerstvi se v pojasnilo, oziroma v dopolnitev ukaza z dné 10. avgusta 1892. I. (Drž. zak. št 125.) ukazuje to-le:
a)	Spričevala o izviru (točka 1. v ukazu z dné 10. avgusta 1892. 1.) smejo razen c. in k. avstrijsko-ogerskih konzulskih uradov in krajnih oblastev, kjer se je vino pridelalo, izdajati tudi :
za vina iz Lombar- j dije (lombardski vi-narstveni okoliš) )
kraljevo-italijanska pretek tura v Milanu,
za vina iz Apulije ) (spadajoče k napo- ( litanskemu vinar- ( stvenemu okolišu) )
kraljevo-italijanske prefekture, oziroma male prefekture v Bari, Barletti in v Brindisi,
za vina iz Sicilije , kraljevo-italijanske prelek-. .....	, .	.	1 ture, oziroma male prefek-
(sicihjanski vinar- / ture v Palermu, Messini.Tra-stveni okoliš) ) pani, Catanii in Sirakuzi,
za navadna vina iz Ligurije (spadajoče j
k pijemontskemuvi- kraljevo-italijanska pretek
tura v Genovi.
narstvenemu oko-1 lišu)
Ta spričevala o izviru morajo prav tako kakor spričevala o izviru, katera izdajejo krajne občine, imeti visum za izdajajoče oblaslvo pristojnega c. in k. avstrijsko-ogerskega konzulskega urada.
b)	Italijanska vina, katera dohajajo v tinali na la-dijah jadrenicah v svobodni okoliš tržaški in reški ter se tam pod colnijskim prigledom pretočijo v sode in nato dostavijo za vbodno odpravo, niso izločena od postopanja po colnein postavku 3 gl. 20 kr.
Da se v takih slučajih doseže sklad s podatki spričevala o izviru, slovočega na ladne tine, naj colnijski organi, pod katerih prigledom se je opravilo pretakanje v svobodnih okoliših, to okolnost potrdé na spričevalu o izviru 1er naj povedo število in znamenje napolnjenih sodov in pa njih skupno kosmato težo, katero je jemati v podstavo za zacolanje.
(Slorenlsch.)
157


c)	Temu ukazu sta priložena dva vzorca primé-roma izpolnjenega spričevala o izviru.
Od teh se prvi (vzorec A) nanaša na slučaje, ko spričevalo izdajejo krajna ohlastva, kjer se je vino pridelalo, drugi (vzorec B) pak na potrdila posameznih kraljevo-italijanskih prefektur, oziroma malih prefektur, katera so pripuščena v zmislu točke a) v tem ukazu.
V	oheh vzorcih se je oziralo na to, ali se je vino že s početka odpravilo v sodih, ali pa, ali se ima opraviti z izjemoma pripustnim slučajem (točka b), da se je vino s prva odposlalo v tinah na ladjah jadrenicah.
d)	A ko italijanska vina dohajajo z dobro izpolnjenimi analtznimi potrdilnicami (vzorec C) v točki e) oznamenjenih italijanskih zavodov, opusti se pri takih pošiljatvah primerjanje z mejnimi številkami, nastavljenimi v točki d. ukaza z dné 10. avgusta 1892. 1., pa tudi vnovična preiskava gledé na vsebino alkohola, izlečka in malca, kakor je predpisana po členu
3.	in 4. v ukazu z dné 10. avgusta 1892. 1. in pa preiskava, ali je morda primešanih kaj ko-tranovih barvil (ukaz z dné 10. avgusta 1892.1., Drž. zak. št. 134.); take pošiljatve je dokončno odpravljati po colnem postavku 3 gl. 20 kr., izvzemši dvomni slučaj (točka/). Ako pak gré za pijemontska vina, mora iz potrdila vsakakor biti razvidno, da alkoholovitost ne presega določene mejne številke 12 prostorninskih odstotkov.
V	vseh teh slučajih morajo odpravljajoče colnije paziti na to, da dotična pošiljatev, katero je v Italiji, ko se ji je odvzel vzorec, da se tamkaj opravi njegova analiza, uradna oseba (colnija, preskuševališče ali notar) zaprla, dojde z neporušenimi pečati in da se ti pečati zlagajo s povedmi analiznega potrdila o zapori preiskovanega vzorca.
Pri odpravi vinskih pošiljatev, katere so s prva bile naložene v tinah na ladij ah jadrenicah in so se potem pretočile v sode (točka?»), morajo to soglasje potrditi na spričevalih o izviru uradni organi, kateri prigledujejo pretakanje.
>') Izdajati spredaj omenjena potrdila o analizi, imajo oblast, dokler se drugače ne vkrene, la-le italijanska preskuševališča:
Heule Stazione agraria v Turinu.
„	»	enolog ica v Asti. •
„	„	agraria v Milanu.
»	»	»	, Modeni.
Reale Stazione agraria v Forli.
»,	,	»	Florenciji.
»,	»,	Rimu.
»,	»	»	Vidmu.
»	»	»	» Palermu.
„ Sc, no la enologi ca „ Barletti.
»	,	,	, Albi.
»,	»	» Perugii.
,	»	„	Avellinu.
»	,	,	» Catanii.
»,	,	» Cagliari.
„	Cantina	sperimèntale	v	Barletti.
»	»	»	,	Ripostu.
»	»	»	,	Notu.
„ Scaola superiore d’Agrkoltura v Portici.
Laboratorio di chimica agraria v Bologni.
»	»	»	»	»	» i esaru.
,	»	»	»	»	» Sieni.
»	»,	»	»	» Piši.
»	,	»	,	,	»Perugii.
»	»,	»	»	»	Caserti.
„	,	»	» pressa la scnola
di agricolturu v Cerignoli.
„ Laboratorio di chimica presso la smola d’olivicoltura v Bari.
„ Laboratorio di mologia presso il laboratorio dognale v Genovi.
f)	Ako se pri ogledu vinskih pošiljatev, dohajajočih s potrdili o analizi, pokaže kak dvom gledé na istost ali kaj drugačnega, mora colnija pred odpravo vina v zmislu ukaza z dné 10. avgusta 1892. I. zahtevati mnenje kakega avstrijskega ali ogerskega preskuševališča ter mu v ta namen doposlati po navodilu nastopne točke g) odvzet vzorec, 1er temu priložiti italijansko potrdilo o analizi, ki je došlo s po-šiljatvo.
Vinske pošiljatve, dohajajoče brez italijanskega potrdila o analizi, zavezane so določilom, predpisanim v ukazu z dné 10. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 125. in 134.) zastran preiskave vina. Ako je po njega navodilu treba doposlati k a vzorec na preskuševališče, ravnati se je po naredlmh, danih gledé na odvzetbo vzorca v nastopni točki g).
Avstrijskim in ogerskim preskuševališčem se bodo gledé na metode analiz in načela o presojanji vin izdala posebna navodila.
g)	Kadar se odvzema vzorec, ravnati je tako-le:
Iz vsake pošiljatve ‘vina iste vrste je napraviti dva poprečna vzorca po 1 liter. V ta namen odvzame se vsakemu sodu množina, ustrezajoča vsebini soda. Vzorci se jemljejo iz sodov, ko se je njih vino z nategačo ali pipeto dobro premešalo.
Kako je té vzorce zapreti in oznarneniti in kaj je nadalje vkreniti ž njimi, o tem ostanejo v veljavi dotična določila v ukazu z dné 10. avgusta 1892. 1.
h)	Vina »tipa maršalskega“ se po eolu 3 gl. 20 kr. pripuščajo samo, ako njih aikoholo-vitost ne presega 18 prostorninskih odstotkov. Razen tega se, ker se je bati nevarnosti, da bi se pogodovana odprava zahtevala za enaka, z dodatkom alkohola narejena vina, množina vina tipa maršalskega, ki jo bo odpravljati po 3 gl. 20 kr., omejuje na letnih 4000 meterskih centov kosmate teže, ter se ukazuje, da bodi izvir vina, ki ga je pripuščati v teh mejah, do-
kazan iz sicilijanskih provincij Palermo, Trapani, Messina in Catania; o takem vinu se ne smejo vzprejemati v točki d) tega ukaza omenjena potrdila o analizi, ampak samö posebe določena potrdila o analizi (vzorec D) posku-ševališč v Palermu, Catanii in Ripostu.
Vino tipa maršalskega je močno, alkohola in telesnin bogato, ne posebno sladkobno dišeče vino temnormene barve.
Zastran porazdelitve letne množine in zastran prigleda, da se ta množina ne prestopi, izda se kesneje še posebno ukazilo, zatorej se do tega časa maršalsko vino ne smé odpravljati z ugodnostjo.
Ta ukaz stopi v veljavo in moč dné 15. decembra 1892. 1.
Falkenliayn s. r.	Bacquehem s. r.
Steinbach s. r.
)
/
Vzorec A.
Spričevalo o izviru.
Podpisanee potrjuje na podstavi ovedeb, opravljenih kakor gré, da je pošiljatev belega vina gospoda Griovaillii-ja X., namenjena za uvoz na Avstrijsko-Ogersko,
sestoječa iz 20 sodov sè znamenjem GX in številkami 250/200 v skupni kosmati leži
g \ 7000 kg
.Z 1__________________________________________________________________________________________
ci
g poslana na ladji jadrenici Sta Maria v 3 Štern alt (ali v 3 na krovu ladje pritrjenih shrankah) sè
2 I	'vi
I	tržaškem
skupno vsebino 60 hektolitrov, da se pretoči v sode ali sodce v svobodnem okoliši --->
K	*	reškem
pridelek vinograd .v v ozemlji občine Bari (v Apuliji), ki je dél napolitanskega vinarstvenega
okoliša.
Bari, dné .
(L. S.)
Visum pristojnega c. in k. avstrijsko-ogerskega konzulstva.
L I.
občinski načelnik.
Y zoreč B.
Spričevalo o izviru.
Kraljéva prefektura
„ ---------:—— v, ------ V Bari potrjuje na podstavi ovedeb, opravljenih kakor ere, da je
Kraljéva mala prefektura	'	c
pošiljatev belega vina gospoda («iovauui ja X., namenjena za uvoz na Avslrijsko-Ogersko,
sestoječa iz 20 sodov sè znamenjem GX in številkami 250/269 v skupni kosmati teži
g 17000%
g poslana na ladji jadrenici Sta Maria v 3 šternah (ali v 3 na krovu ladje pritrjenih shrankali) sè
’s /	tržaškem
I skupno vsebino 60 hektolitrov, da se pretoči v sode ali sodce v svobodnem okoliši------->
v;	reškem
pridelek vinogradov v Apuliji, ki je del napolitanskega vinarstvenega okoliša.
Bari, dné
(L. S.)
Visum pristojnega c. in k. avstrijsko-ogerskega konzulstva.
1. I.
prefekt.
mali prefekt.
Vzorec C.
Potrdilo o analizi
italijanskega vina, namenjenega za uvoz na Avstrijsko-Ogersko po znižanem colnem postavku 3 gl. 20 kr.
na podstavi vzorca, odvzetega po.............................dné...................................
in poslanega...............(imé poskuševališča).................................
I.	Podatki v prigled istosti.*)
1.	Pošiljad : .	.	............................... ........................................
2.	Kraj, od koder se pošilja:............................................. .	....
3.	Imé in bivališče prejemnika: (Ta razpredel ostane lehko tudi neizpolnjen.)..............
4.	Oznamenilo okoliša, kjer se je vino pridelalo, eventuvalno vrsta vina:
5.	Napis pečata na vzorčni steklenici in potrdilo, da je bil v dobrem stanji:...... . .
6.
Ako se pošilja v sodih:
a)	Kosmata teža pošiljalve:
b)	Število sodov:	....
c)	Znamenja in pečati sodov:
(alternativno):
Ako se pošilja v šternah na ladjah jadrenicah
ali v drugačnih na krov pritrjenih shrankah, da sepre
tržaškem
toči v sode ali sodce v svobodnem okoliši--------
reškem
a)	Ime ladije jadrenice:....................
b)	Število in pečati Stéren ali drugih na krov pritrjenih shranek: ............................
II.	Posledki preiskave.
1.	Barva vina (bela, jasnorudeča, temnorudeča) :........... . .	........................
2.	Okus (sladak, suh):..........................................................................
3.	Duh (normalen):..............................................................................
4.	Kaki nadaljni podatki za karakteristiko svojstva temu vinu: (Ta razpredel ostane lehkô tudi
neizpolnjen.)..................................................................................
5.	Sestava vina:
Alkohol v prostorninskih odstotkih:........................................................
Skupna kislina	gr v litru (preračunjena kot vinska kislina):........................
Suha tvarina	„„	„:............................................................
Cuker (kot dekslroza) „	»	»	:.........................................................
Glicerin	,,	„	:.........................................................
Pepel	,	„	„	;.........................................................
6.	Vino nima v sebi več kakor 2 gr kalijevega sulfata v enem litru.
7.	Vino nima v sebi nikakib kotranovih barvil.
8.	Kake drugačne opomnje o sestavi vina in posledki kemijske preiskave: (Ta razpredel ostane
lehko tudi neizpolnjen.) . ....................................................................
*) Pod številko I. obseženi podatki, izvzemši podatek pod 5., prepišejo se z etikete vzorčne steklenice ali iz sdremnice.
III.	Končni razsodek.
1.	Pošiljatve ni šteti za mošt, ampak za vino, ker
je tekočina že popolnoma odvrela in nima v sebi več kakor 8 prostorninskih odstotkov alkohola.
g \ sta dve tretjini prvotne vsebine cukra že odvreli.
s ima tekočina značaj sladkega muškatnega vina, tip Canelli, je že odvrela, nima v sebi več kakor ^ j h prostorninskih odstotkov alkohola, je polovica prvotne vsebine cukra že odvrela in se je odposlala y v dobi med 15. dném novembra in 15. dném avgusta.
2.	Vino nima nikakih tujih dodatkov, ki bi vplivali na njega duh ali okus. Tudi se po kemiji v njem ne dâ dokazati nikak dodatek alkohola, cukra, vkuhanega mošta ali glicerina.
3.	Nadalje se niso dali najti nikaki znaki za to, da seje dodalo kaj salicilne kisline ali saharina.
4.	Vino je narejeno po vretji iz svežega grozdja ter ima v sebi samo lake sestavine, ki se nahajajo v prirodnem vinu in so mu lastne. Množine posameznih sestavin in njih medsebojno razmerje v vinu so take, kakor se nahajajo praviloma v prirodnem vinu oznamenjenega pridelovalnega okoliša.
5.	Po vsem. kar je preiskava pokazala, ni nikakega vzroka, dvomiti o prirodni pristnosti vina.
Datum:
Podpis;
Vzorec D.
Potrdilo o analizi
italijanskega vina, tipa Marsala, namenjenega za uvoz na Avstrijsko-Ogersko po znižanem colnem postavko
3 gl. 20 kr. na podstavi vzorca, odvzetega po........................dné.............................
in poslanega...............(imé poskuševališča) .................................
I.	Podatki v prigled istosti. *)
1.	Pošiljač:.................................................................................
2.	Kraj, odkoder se pošilja:.................................................................
3.	Ime in bivališče prejemnika: (Ta razpredel ostane lehkö tudi neizpolnjen.)................
4.	Oznamenilo okoliša (provincija Trapani, Messina, Catania ali Palermo):....................
5.	Napis pečata na vzorčni steklenici in potrdilo, da je bil v dobrem stanji:................
6.	a) Kosmata teža pošiljatve:...............................................................
b)	Število sodov:.........................................................................
c)	Znamenja in pečati sodov :.....................•.......................................
II.	Posiodki preiskave.
1.	Barva vina: temnormena.
2.	Okus: )
z normalen, primeren vinu tipa maršalskega.
3.	Duh: )
4.	Kaki nadaljni podatki za karakteristiko svojstva temu vinu: (Ta razpredel ostane lehkö tudi
neizpolnjen.)................................................................................
5.	Sestava vina:
Alkohol v prostorninskih odstotkih:.......................................................
Skupna kislina	gr v litru (preračunjena kol vinska kislina):................
Suha tvarina	„„	„:.......................................................
Cuker (kot dekstroza) „„	„	:.........................................................
Glicerin	, ,	,	:.........................................................
Pepel	» »,	:.........................................................
ti. Vino nima v sebi več kakor 2 gr kalijevega sulfata v enem litru.
7.	Vino nima v sebi nikakih kotranovih barvil.
8.	Kake drugačne opoinnje o sestavi vina in posledki kemijske preiskave: (Ta razpredel ostane
lehkö tudi neizpolnjen.)..........................................'..........................
*) Pod številko I. obseženi podatki, izvzemši podatek pod 5., prepišejo se z etikete vzorčne steklenice ali iz spremnice.

III.	Končni razsodek.
1.	Vino nima nikakih tujih dodatkov, ki bi vplivali na njega duh ali okus. Tudi se po kemiji v njem ne dâ dokazati nikak dodatek cukra ali glicerina.
2.	Nadalje se niso dali najti nikaki znaki za to, da se je dodalo kaj salicilne kisline ali saharina.
3.	Vino je narejeno po vretji iz svežega grozdja ter ima v sebi samö take sestavine, ki se nahajajo v prirodnem vinu in so mu lastne. Množine posameznih sestavin in njih medsebojno razmerje v vinu so take, kakor se nahajajo praviloma v vinu tipa maršalskega.
4- Po vsem, kar je preiskava pokazala, mora se*pošiljatev priznati za vino tipa maršalskega, čegar alkoholovitost ne presega 18 prostorninskih odstotkov.
Datum :
Podpis :
Pečat :
(Alovonlsch.)
158