Pismfl iz domačih krajev. Sv. Marjeta. ob Pesniri. V nedeljo, dne 11. t. m., ob S. uri popoldne priredi naša podružnica Jugosloy. Matice skupno s iolskim upraviteljstvom veliko narodno slavnost >Domoyinski dant kot obletnico svojc ustanovitvc. Ob 3. uri je sloycsen sprejem gostoy, nato vrtna veselica s petjcm in kratkimi prizori šolske mla4ino in domačega peyskega zbora. Sodeluje tudi peyski zbor >Jadran< iz Maribora in druga druitva. Sy. Jurij r Sloy. goricnh. V ncdeljo, dne 27. junija jo izdihnil blagi starček Alojz Peadičok, ki mu je bil© že nad 8 61et, na poti gredoč od domače hiše, ki jo je zapustil še zdray; da bi se poyrnil, pa mu ni bilo usojeno. Blag mu bodi spomin! Sv. Rupert v Slov. gor. Dne 25. junija t. 1. je po dolgi muoni bolezni v Gospodu zaspala 6ez 20 let vdova Magdalena Petrič p. d. Vidjjanova Lena iz Gočove. Rajna je bila vzgledna kršcanska mati 4 otrok in dobra varčna gospodinja za vzgled soseski. Da jo je vse spoštovalo, je pokazal njen pogreb, ki se je vršil v ned&ljo popoldan ob 1. uri s Bpremsitvom 2 domačih duhovnikov in številniih pogrebcev. Prepelijalo se je nje truplo, na z zelenjem okrašenem vozu na mrtvaški dom. Pogrebci so na njenem bivšem domu po pogrebu pri okrepeilu >nabrali 70 Din. za Dijaško kuhinjo v Mariiboru. — Hvala darovalcem. Gor. Radgona. Poln veselih in žalostnih dogodkov je bil mesec junij za našo faro. Imeli smo dvadnevno češčenje Najsvetejšega, dekanijsko vizitacijo, spremljali zvonove in škofa, obhajali god farnega patrona; zadnji dan v mescu pa nam je vzel preblagega gospoda župnika in duh. svetnika Antona Kocbek. Skoro ne moremo primerno izraziti, kako prisrčno se je veselil novih zvonoy saj se jim je peljal daleč nasproti, a le dober teden dni je imel srečo poslušati njihove mogočne glasove. Kako radosten je bil med nami na dan posvečenja, kako vesel in srečen, ko je slišal iz ust nadpastirja, da je njegovo delo našlo priznanje. Tudi to čast je užival samo nekaj dni. Njegova skrita bolezen, pospešena ysled nap&rnega dela je vršila svoje posje neovirano naprej. V četrtek, dne 24. junija se je vlegel, v nedeljo je prosil, da so ga odpeljali y bolnico y Radgono, v piondeljek so ga preiskali in dognali, da je bolnik y skrajno kritičnem položaju. Na Petrovo so ga operirail in drugi dan ob 3. uri zjutraj je izdihnil svojo blago dušo. Kako globoko je pretresla celo faro vest o njegovi smrti, so pričale množice ljudstva, ki so zamišljene in potrte prihajale y župnišče kropit njegove telesne ostanke in molit za blagor njegove duše. Pogreb se je vršil eb najhujšem nalivu, pa je bil kljub temu zelo lep. Udeležilo se ga je 34 duhovnikov, Ijudstva pa cerkey nabito polna. V slovo mu je govoril g. dekan Weixl, slovesno zadušnico daroval mil. kanonik in stolni župnik g. Morayec, žalostinke popeval pevski zbor Prosvetnega društva ojačen s člani dramatičnega društva pod vodstvom g. čiriča. Vsem udeležencem bo rajni gospod župnik poplačal s syojo priprošnjo pri Bogu; zato pošiljamo vroce prošnje Vsemogočnemu, naj ga sprejme med syoje izvoljence. Središče. Čuditi se moramo, da je tukajšnje šolsko vodstvo rayno dan pred proslayo orlovske 15 letnice «bčulilo potrebo nove oz. popravljene ključavnice na vratih šolske sobe y >stari šoli«, katere je potem dalo »trdno« zakleniti — menda iz strahu, da ne bi Orli y slučaju dežja >omadeževali< šolske sobe z >javnim nastopom«. Gospodje, zastonj je bil ta strah in ker vas predobro poznamo ,ste lahko uverjeni, da ni sile, ki bi nas primorala, prositi vas za kako uslugo. Zapomnite pa si, da je šolo zgradilo ijudstTO, ki jo (kakor tudi yas) s syojimi kryayimi žulji vzdržuje in med temi so tudi Orli. Če sme društvo, kojega člani ste sami, uporabljati šolske sobe za >razne< vaje, potem mislimo, da sme tudi Orel. Sicer pa yidimo y tej »odredbit samo zagrizenost,ki pred ljudstvom yeč koristi Orlu nego škoduje. Pa recite, da ni res. Priprayljalni odbor. Zreče. Posestnik Očko-Bukoynik je odšel y Ljubljano iskat zdrayja, ali našel je tam smrt. Bil je član »starešinst^ft iobčinskega in šolskega, načelnik političnemu društvu, poštena in splošno čislana osebnost. Žiyel je 52 let. On je prvi, ki so mu pogrebnico zvonili noyi zvoni na Brinjeyi gori in y Zrečah. Blagi duši syetila yečna luč! SmaHno ob Paki. (Predayanje o Lurdu.) Č. g. Anton Karo, kaplan y Šoštanju je imel tukaj y nedeljo, 4. julija najprej y cerkyi goyor « Lurdu za Marijino družbo in po istem pa potopisno podučno predayanje o potovanju tja in nazaj y nabito polni šolski sobi. Z napeto pazljiyostjo je sledilo občinstvo zanimivemu predayanju, katero so pojasnjevale mnoge slike, ter izreka gospodu predayatelju iskreni: Bog plati! Brasl<yrče. Preteklo nedeljo je imel >Zimzelerif y Orli vasi svojo pryo prireditey. Bilo je obilo agitacije od Vranskega do Zalca. Seveda ples s harmoniko je na yečer privabil >cyet« mladine iz bližnjih vasi in plesalo in prepiralo in popivalo so je celo nioč in še drugi dan. Tako torej bo vzgajalo to društvo mladino za poštene fante in dekleta, kakor je zadnjič trdilo v Radičeyem »Kmetijskem listu«. Kozje. Odbor za postayitey spomenika v svetovni yojni padlim vojakom y Kozjem naznanja, da je blagoslovitey spomenika ysled slabega yremena preložena na nedeljo, dne 11. julija. Ponoyno vabimo na blagoslovitey, katero izvrši y nedeljo, dne 11. julija prevzvišeni škof dr. Karlin ob pol 12. uri dopoldne. Odbor. Sy. Lcnart nad Laškim. Naši bivši samostojneži, sedaj radičeyci so y zadnjem času postali malodušni, ker cena živini ne gre gor in ker so dayki ogromni, kljub temu, da je Pucelj in cela Radičeya stranka v yladi. V nedeljo pred praznikom sv. Petra in Payla jih je prišel tolažit k Spanu nek odposlanec Radičeve stranke iz Griž. Ja, ja! Pucelj in Radič sta yelika >prijatelja« kmeta. To se pozna iz daykoy ,za katere sta ona v Beogradu tako pridno glasoyala.