POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI planinski vestnik 4 1962 glasilo planinske zveze slovenije letnik xviii april VSEBINA: DR. MARIJAN BRECELJ, NOVI PREDSEDNIK PSJ...... 143 GESAUSE Marjan Lipovšek....... 147 VISOKOGORSKI CENTRI ZA SMUČANJE C. P............. 150 PO DIREKTNI NA AIGUILLE VERTE 152 Metod Humar......... ZAVETJE V BELI 157 Boris Režek ... USODA KRVAVICNIKOVIH POBOV 159 Vlado Habjan......... V VIŠEVEM SEVEROZAHODNEM 2LEBU Rafko Dolhar, Trbiž...... 162 VAROVANJE V ALPINISTIKI 161 Ing. Stane Jurca....... NA VRSTI SO ANDI Sandi Blazina......... 170 BOBOTOV KUK 172 Miha Potočnik, ml...... NA ROB ROBANOVEGA KOTA T. O............. 174 IZ ŠKOFJE LOKE NA LUBNIK Lojze Zupane......... 176 DRUŠTVENE NOVICE...... 182 IZ OBČNIH ZBOROV....... 185 IZ PLANINSKE LITERATURE . . . 18G RAZGLED PO SVETU...... 189 IZ UREDNIŠKE LISTNICE . ... 191 IZ KARTOTEKE PRVENSTVENIH VZPONOV .......... 192 NASLOVNA STRAN: Snežne strmine — v ozadju Brana in Planjava — Foto Ferdo Premru PRILOGA: Ratitovec 2 Dražgoš — Foto. ing. Tono Mlakar »Planinski Vestnik« je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga PZS — urejuje ga uredniški odbor. Odgovorni urednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. Revija izhaja dvanajstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Celje Gimnazija / Uprava: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9, p. p. 214, telefon 32-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska in klišeje izdeluje Tiskarna »Jože Moškrie« v Ljubljani / Letna naročnina znaša din 900.—. ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih po din 225.- (naročnina za inozemstvo din 1600.— / Tekoči i'ačun revije pri Narodni banki 600-14-3-121 / Spremembo naslova javljajte na Upravo Planinskega Vest-nika. pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami. Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi do 1. decembra za prihodnje leto Gradbeno podjetje »O B N OVA« IZOLA izvaja strokovno in po konkurenčnih cenah vsa gradbena in gradbeno obrtniška dela solidno in kvalitetno! Priporoča se za naročila gradbenih del ob slovenski obali TELEFON: 42-44, 41-17 62. letnik april 1962 Sfri. Hlfritiftii &leceli, novi 13'iGiibednih PtfJ Na letošnji skupščini PSJ na Papuku je bil izvoljen za predsednika vrhovnega planinskega foruma v državi dr. Marijan Brecelj, član Zveznega izvršnega sveta in državni sekretar za blagovni promet. Slovensko dnevno in športno časopisje je to skupščino in njene sklepe sicer zabeležilo, ni pa ob tej priložnosti dovolj poudarilo pomena, ki ga ima planinstvo za duhovno in telesno razvedrilo za široke množice delovnih ljudi. O skupščini zato objavljamo daljše poročilo, o novem predsedniku pa zapišimo na tem mestu, posebno mlajšim planinskim rodovom, da je z njim naši planinski organizaciji stopil na čelo mož, ki je bil z našimi gorami vse svoje življenje intimno povezan. Pot v hribe mu je pokazal oče dr. Anton Brecelj, ugledni ljubljanski zdravnik, z njim ga je za gore navduševal tudi Josip Abram-Trentar, ki ga pozna svetovna javnost iz Kugyjevih knjig, predvsem iz knjige o Triglavu. Oba sta bila med tistimi goriškimi izobraženci, katerim se imamo zahvaliti za utrditev naših narodnih meja na zahodu in sta tudi na planinstvo gledala kot na del nacionalne kulture. Kdor se spominja tistih časov, ve, s kakšnim navdušenjem so takrat mladi ljudje iskali v gorah lepoto, doživetje, preizkušnje in izkušnje, zanos svoje mladosti in njeno potrditev. Dr. Marijana Breclja je s svojimi drznimi konturami, s svojo širjavo in višavo primamil Martuljek, gorski svet, ki je zaradi svoje edinstvenosti določen, da nam ohrani za zmerom svojo prvobitno podobo. Sem je zahajal nedeljo za nedeljo, o počitnicah, na dopust, tu se je predajal gorskim čarom, smučal in plezal v prijateljski navezi s pokojnim Jožetom Cer-ničem, znanim športnikom in smučarskim učiteljem, in z drugimi prijatelji. Plezal je v Kukovi špici, v Široki peči, v Amfiteatru, v Špikovem grebenu, na Veliki Ponci, v severni steni Triglava, pa tudi v znani smeri v Frdamanih policah. In kje še vse! In kolikokrat! Kako je povezoval etične in športne vrednote planinstva v NOB, je sam popisal v predlanskem letniku našega glasila v članku »Moja prva partizanska tura«. Kot eden od naših predvojnih vodilnih naprednih osebnosti je v NOB bil med tistimi vodniki našega ljudstva, ki so nas povedli v strmem vzponu k širokim perspektivam nacionalne in socialne svobode. S tega vrha se je po vojni kljub najodgovornejšim nalogam, ki mu jih je družba nalagala, vedno znova vračal k virom gomiške sreče, k planinskemu weekendu in doptistu. V družbi z dr. Miho Potočnikom je preplezal vrsto težavnih smeri. Naj omenim tisti dve v globokem miru nad zeleno Krmo v Debeli peči in Velikem Dražkem vrhu, eno najdaljših smeri v triglavski steni, dolgo nemško, in naše najlepše prečenje, Zlatorogove stene, ki so povezane med seboj skoraj vse vertikalne smeri v tej steni naših sten. Toda to je samo del tistega vrhunskega stika z goro, s skrivnostmi sten, ki nam pove, da dr. Marijan Brecelj pozna iz lastne izkušnje posebne vrste planinsko evforijo plezalca: pozna pa prav tako slasti sprehodov in pohodov skozi gorski gozd, čez rušje in pečevje, čez konte in planje, po udelanih in uhojenih stezah, zraven še opojno lepoto gorske zime, v vsem njenem dia-pazonu, od igrivega smučanja na naših znanih smučiščih do zahtevnih visokogorskih smuških tur. Dr. Marijan Brecelj je bil poleg tega več let predsednik Turistične zveze Jugoslavije. Tako kot turistični delavec povezuje turizem in planinstvo, saj se oba med seboj tvorno prepletata in drug drugega dopolnjujeta. Ko mu ob izvolitvi za predsednika PSJ iskreno čestitamo v imenu vseh slovenskih planincev, mu pri tem želimo predvsem to, da bi lahko čim večkrat z vsakdanjega delovnega tira našel pot v gore in da bi mu prav ta nova dolžnost čim večkrat omogočila tudi neuradni gorniški obisk. Gesause MARJAN LIPOVSEK SSL-ZTe H—Tg*-J» storiti glede opreme katere pred- , VT^lSlKfta tih in kot je kazalo, preudaren moz. odii^vodii^pm bUo 0 pri govo^ ^govo.h. nehote ^^ st jezik še ^ smo imeli s seboj Janka Blazeja ki je j gladko govorili nemški. obvladal. Pa tudi nekateri ^^^toli^orf^o ^loh treba. Vendar sem potem hoce^noces ostal v vodstvu, nK svoje Ko smo stopali od Gstatterbodna navzgo , kjei chvja Aniza j , JS issssr-vsSs-sasKiKB: rssrssrsii.»»«bi c-r« Hochtora. Hoteli smo jo preplezati v ™> Jta® »J^onapotkih, lahkem svetu zaradi megle P"s\P^ecGs^m»n n^ dodelan kot sve-ki nam jih je dal odlični L„^^ grebenčkih tovalec - v smer prof g^o slutili smo, kje bi in skrotju se je nehala pod strmo skalnato . pregr& mogli biti, ker so se goste L^^f« na lažji svet ozkem ckrajku m cez delom.ne ne :lahke ž^etastih MaSah, ki vrh stolpa. Cez previse je kapljalo, im pa vs groznega. To smo pa ^osiale suhe, ieprav je vrh stolpaIf mo za neko zeleno s«* -- tenemu skalnatemu svetu. PO stezi ob skalah navzdol, a ze po severni strani v Haindlkar pa tidrrtr^tmS^ThZif dm tudi ko je bila prvič zmagana, nekaj izrednega. Prav nič ni lahka Z vlnlrnm ä^^raS EHÄ S PrfL Y f. bl bÜa mOC eroziJe v teh severnih krajih manjša Pohca-zajeda-polica-spominska plošča-poklina — vse je šlo tako hitro v No raz je visok, visok. Neka vesna prečnica nas je še čakala. Obšli smo neko giavo Rezali čez gladko ploščo, potem pa smo bili skoz, 1 na zadnji^glavici in v grušču pod vrhnjim robom. Tam nas je čakal Gsellmann SÄSTin drugfmu za drugiin čestital. - No, ^Pro= _ m nagovoril - kakšna se vam zdi težava tegale raza? — Hm, nekako tam oKiog okrog pete stopnje, - sem dejal. Namrdnil se je: - Schwach vier - slabotna Četrt!! TepÏ ÎÎ-elsem si mislil. Mora že biti kampeljc, ta Gsellmann sajjo nam ga tako tudi opisali. Vendar se je na vežbalnih skalah spodaj pri Haindl-ka^ütte pokazalo da so naši mladi - tedaj vodilna najmlajša generacija -büi mordaTe boljši - Levstek, Zupan. Kilar. Kakšni sijajni fantje m plezalci t toMH Se dies govorijo ponavljale! njihovih smeri z največjim sposto- vanjem o njih. . In zopet je šlo daleč naokrog v Haindlkar. nT večer tega^dne^o^e^nekateri izmed nas pripravljali za Dachl. Za povito severno sTeno kjer se visé v zankah prebijaš navzgor med gladkimi stenami. LežaTsmo™ pogradih, poslušali pridušeno pogovarjanje tovarišev in strmeli v ™J™vïïer Naenkrat je udaril skozi vrata val vročega zraka. Nekdo je m-itekTv in takoj na o se je vlila ploha kot iz škafa. Potiskala je pred neko lSoXarijo nad kočo - takole za popoldanski sprehod. A v megli so se ¿¿b H Tn prenočiti so morali nekje v skalah. Dnigo jutro so kljub temu V Cv«Sa od Selzthala v Bischofshofen skozi Gröbming, severno od Dach-steinTTe3 biï o4jana s soncem, ki je končno vendarle, a za pregnalo oblake. Modrikaste zaplate so postajale vse vecje m vse Kroï vrhov so izpuhtevale megle. A ves načrt obiska okrog Grossglockneija PtcZt nismo ujeh zveze. Prenočili smo v gozdu « W mI „ taborniško pa brez šotorov, in dobro smo se pri tem počutili. Zjutraj ™ » bSTtapS ta sploh cedili na zapuščenih čolnarskih pristajahscih, ko He hladna' megla pokrivala vodo. Zvečer pa smo bili že doma med svoje, m kar oddahnil sem se, ko nisem več čutil teže tujine na sebi. Visokogorski centri za smučanje C. P. Zdi se, da so minuli tisti časi, ko so si utirale krepke noge globoko gor kama kT ^ TcgW ^ ta Še POSebn° s P^Z ml^anskm Z," ®tanič™ kočo «> ** željni cilj mnogih zimskih in Žpo-nr^l- ^^T- V ,deCembru in januarju hrume prek ledenika in ookriLa f ai'J1' ? raZneSej° Sneg P° VSeh razP°kah in globelih. pokiajmase spremeni v pravljično gladki in zaliti smučarski raj. Februarsko ml "T P e se najlepša smuka' ki traja potem vse leto- v letih mnoVoh' V°jne je Zahajal° v ta Pravljični zimski svet mnogo vnetih oboževalcev visokogorskih zimskih lepot. V marcu in aprilu so ZZ vP°hodi iz Mojstrane skozi Krmo, Bohinjska VratcT Ve" pol e, Hnbance Sedmera Jezera, Komno, Vogel v Bohinjsko Bistrica Kdorkoli je le enkrat užival lepote s tega smučarskega pohoda, ta si je vedno želeiv marcu ah aprilu ponovno na to prijetno, čeprav naporno romanje V vsak a pmisticm odsek bi spadalo to romanje vsaj na razdobje nekaj le . Ne sam turisti, tudi alpinisti bi morali poznati ta zimski gorski svet. Pohod VTm okolju je shcen nekoliko dolgim himalajskim maršem, čeprav so pri n Jbh ™ STiniS 1 6 P°f 0jank/- ki jih V Himala* Tcda v preizkušnjo Titih sil gomika in alpinista spada ta pohod kljub vsemu. Vredno je pomisliti, zakaj so vse bolj redki tisti, ki si upajo v ta naš zimski praktičen bolj življenjski, ne privlači ga več tisti romantični prizvok doga- ritdl ^spremenjene prirode. Se vedno je v gorah na metre snega, se vedno so zimske oblike vse oble in gladke. Se vedno so macesni tako silni in nnrm, nebo živomodro in skale bele. AvtoLa™w Ud?bu°St" t0 f tiSt°' kar hromi dejavn«st današnjega človeka. Avto motoi avtobus, v glavnem motorizacija; do tam, kjer pripelje vozilo. gie človek občudovat pnrodo, dalj se mu ne da. Ce naredi nekaj korakov že krepko hrope, mišice so mu ohlapne, arterioskleroza in zamaščenje sta spremljevalca motonzacije. Redki so tisti, ki se kljub motorizaciji niso predali in izkoriščajo vozilo zato, da gredo lahko čim večkrat do podnožij velikanov in od tam tudi pes naprej. Tudi žičnice so nujno zlo dvajsetega stoletja. Lagodno prepeljejo turista v osrčje gora. Pri nas še ni mnogo teh naprav. Krvavec, Pohorje in Vitranc so zaenkrat prvi znanilci svojega časa. T ■IriIaVlWSe VaŽn° dej£mje na PCU k°mercializiranega turizma, vdor v Triglavsko okolje, na Velo polje. Prirodne lepote bodo s tem izgubile na svoji privlačnosti, s tem se moramo sprijazniti, toda to bo treba žrtvovati. Pri tem sta dva vidika: po prvem je vredno opremiti s komunikacijami gorski svet ki na ta način oživi in prinaša narodu dohodek; po drugem gledišču pa naj bi ¿ila pri rod a kot narodni park neoskrunjena in bolj privlačna, toda le tistim redkim ki si upajo v divji gorski svet. Danes se po svetu mnogo razmišlja o napakah, ki so bile storjene pri gradnji visokogorskih središč, zato je osnovno vodilo pri gradnji najnovejših da se cim manj izmaliči gorsko okolje. Telefonske in električne napeljave,' plotovi z bodečo žico, ceste in vsa ta moderna navlaka je tisto, kar ubije sliko pokrajine. Vse to se da skriti v zemljo, razen cest in plotov seveda. Pri planiranju zimskega središča na Velem polju smo zagrešili morda nekoliko napak. Zamišljena je najprej izgradnja ceste kot podaljšek preko Pokljuke, Rudnega polja na Velo polje. V teh višinah so snega prosti meseci le junij, julij, avgust in september. Gradbena dejavnost torej 4 do 5 mesecev. Drugi problem bo pluženje ceste, saj je znano, da se ne izplača plužiti niti grossglocknerske ceste, ki ima mednarodni pomen. Gradnja ceste bo trajala verjetno več sezon po pet mesecev in bo neprimerno dražja od modeme žičnice, ki bi jo potegnili od koderkoli na Velo polje. S temi problemi naj se ubadajo drugi, za ljubitelje prirode vstajajo druga vprašanja. Cesta, ki bi držala prav na Velo polje, bi pomenila konec lepot in miru tega gorskega sveta. Cesta bi se morala ustaviti pred samo gorsko kotlino, tam bi morali stati tudi hoteli. Velo polje naj bi ohranilo svojo prirodno lepoto, svojo poletno pastirsko romantiko. Anglež ali katerikoli tujec bo dejal, da ima v Londonu lepše bencinske črpalke, tu na Velem polju pa hoče videti čisto prirodno okolje. O tem se splača razmišljati. Zanimivo je, da žičnice ne pokvarijo v taki meri tisto pravo, gorsko, planinsko, alpsko vzdušje, kakor to store ceste. Bencinski vonj in ropot motorjev močno moti planinski mir, živali zapuščajo take kraje; žičnice vplivajo na vse to v mnogo manjši meri. S cesto na Velo polje se bo predvsem odprl turistični promet v poletnih mesecih. Pozimi bodo tam nepričakovane težave, saj morajo na primer cesto na Glockner zapreti ob vsaki najmanjši poledici; toda poleti bo prišla cesta do izraza. Klasična smer, ki jo je izpodrinila modema smer skozi dolino Vrata iz Mojstrane, bo spet oživela. Poleti bodo obiskali tisoči in tisoči Triglav z Velega polja, cd tu bo dosegljiv v treh urah. Čas vzpona se bo skrajšal še bolj, ko bo zgrajena žičnica z Velega polja do Planike. V višini Planike imamo v normalnih zimah kot posledico sneg skoraj vse leto in tu kakor tudi na severni strani bo možno izkoristiti vse leto za smučanje. Pravo turistično smučanje v neizmernem prostranstvu triglavskega okolja bo zaživelo v dolgi spomladanski zimi. Marec, april in maj so najlepši smučarski meseci na višinah iznad 1800 do 2400 m, iznad 2400 m so možnosti odlične smuke tudi še v nadaljnjih poletnih mesecih. Razmere se bodo seveda spremenile glede na tisto klasično dobo turističnega smučarskega vandranja, pri katerem si srečal vedno iste ljudi ob nekem določenem času na določenem kraju, vsi so se poznali med seboj, vsi so bili v nekem vedrem pravem gorskem razpoloženju. Nepozabni so spomladanski spusti s Kredarice v Krmo, na ledenik in naprej skozi Kot ali za Cmirom, tudi na Velo polje se pride s Kredarice ali na Planiko in od tam na prostrana smučišča proti Sedmerim jezerom. Seveda je povsem prirodno, da bodo z žičnicami prišli na ta prostrana smučišča desettisoči namesto nekaterih vztrajnih posameznikov. Nastopili bodo problemi za GRS, potrebne bodo stalne reševalne patrulje, ki bodo na mestu pri nesrečah, kakor je to urejeno na primer v Švici. Na vseh standardnih progah bo morala delovati brezhibno telefonska služba za hitro obveščanje. V Davosu imajo na primer na vsaka dva kilometra telefon, po katerem direktno alarmiraš reševalce. Za težke poškodbe služi helikopter. Nastopile bodo tudi pogostejše nesreče s plazovi, ki jih je v triglavskem območju mnogo. Perspektive so v vseh pogledih raznovrstne. Tudi za Vogel in Korono se obetajo žičnice. Ta bohinjski svet pod Triglavom je v zimski obleki morda še mnogo lepši kakor poleti, obilica snežnih padavin je jamstvo za nadaljnji razvoj zimskega turizma. Ali bodo morda s tem izumrli tisti vztrajni, tihi ljubitelji gorske sa-motnosti, ki smo jih srečali v samoti na svojih poteh? Morda jih bo res manj. toda praksa kaže, da se ohrani v vsakem narodu nekaj tistih himalajsko utrjenih ljudi, ki vztrajajo vsem žičnicam navkljub pri svojih asketskih podvigih. Cas prinese svoje, toda tudi onim drugim bodo še ostali vrhovi brez jeklenih drogov. Po direktni na Aiguille Verte METOD HUMAR Mesec je že osvetlil gore nad Chamonixom. Ne morem spati. Kako bo jutri, me skrbi. Na Aiguille Verte hočeva po Charlet-Platonovi smeri. Prvič sva v teh gorah; izkušenj v ledu nimava. V naših gorah ne najdeš takega ledu, kot je tu. Stena, po kateri bova plezala, je izrazita ledna tura. Tisoč metrov. Med premišljevanjem, kaj naju čaka, zaspim. Ob dveh zjutraj zlezeva iz spalnih vreč. Na kopni skali pod Drujem plapolajo trije plamenčki, tiho, skoraj sramežljivo, kot da bi se bali zmotiti skrivnostno tišino spečih velikanov. Švicarja tudi ne govorita, v Bonattijev steber gresta; ne da se jima govoriti. Pa saj besede niso potrebne, ko so ture že stokrat preplezane v mislih. Poljaka sta živahnejša. Namenjena sta v isto smer kot midva. »So dereze v redu?« »So.« »Greva!« Molče se napotiva za drobnim snopom svetlobe žepne svetilke. »Počakaj!« »Kaj je?« »Dereze.« Poljaka sta le še drobna luč na ledeniku Nant Blanc. Na Montenversu je zapiskal prvi vlak v pozdrav mlademu jutru. Se meni se pokvari vezava. Dan je, ko vstopiva v steno. Plezava istočasno. Ce bi tu varovala, v treh dneh ne prideva na vrh. Hitro napredujeva in Poljaka nista več tako daleč. Motijo naju le ledeni žlebovi, preko katerih je treba. Ce bo šlo tako, bova ob enajstih na vrhu, mislim, ko stopam v Tonetove stopinje. V pičlih treh urah sva pod poledenelo steno. Sedaj bo šlo zares, tu je ključ smeri. Kako je trd led, sem videl v ledenih žlebovih, ko je Tone mimogrede zabil ledni klin. Jaz sem ga moral spotoma izbiti. Se nekaj klinov za pas. Že visim na poledenelih oprimkih v skalni steni. Tako, tale U klin dobro drži, meter nad njim poje drugi. Dva metra prosto. — Snamem rokavice — toplo mi je. Spet klin, dobro, da ga imam kam skriti. Tipam po majavi luski, pa je ne morem doseči. V drobno poklino bom zabil klin in lusko bom z lahkoto dosegel. Klin — Kje je? Ni ga. Saj sem jih imel kakih šest. Pogled navzdol — vsi tičijo v skali. Pa prosto. Kaj pa na stojišču? Po vrvi se spuščam nazaj k Tonetu. Nepreviden gib in dobra s krznom podložena rokavica gre po ledenem žlebu na ledenik Nant Blanc. Se srečno Aiguille Verte, z vrisano direktno smerjo vožnjo ji voščim in že povzemam vrvi. Tone je kot bi mignil pri mojem najvišjem klinu. Više že srebrno zazvoni »cassin« v trdem granitu. Stoji na luski, še nekaj metrov, pa bo na stojišču, verjetno še toplem od stopinj mlajšega Poljaka. Zebe me, iz nahrbtnika mi je sedajle nemogoče vzeti rokavice. »Naprej!« Težko sem čakal te besede. »Počakaj, v prste se mi je zanohtalo.« Uh, kako boli! Naprej je treba. »Greš ti?« »Ne, sem preveč trd,« mu odgovarjam. Cepetam z nogami, popri jemam vrvi; za silo sem se ogrel. Tone pa seka drobne oprimke v navpično poledenelo steno. »Se dva metra in spet bo dobro,« mi govori. Da sta ta dva metra najtežja, vidim, ko z razrahljano vezjo na derezi plezam do stojišča, ki se koplje v soncu. Poljakov ne vidiva več; vsaj dve uri sta pred nama. Onadva imata najbrž boljše dereze, kot so naše. Ko bi vsaj sonca ne bilo! Nikdar si nisem predstavljal takega plezanja. Ves dan že plezava brez počitka, brez stojišča, neprenehoma vihteč cepin. V nogah čutiva, da so dereze odveč in nahrbtnika sta tako nabita, kot da greva za novoletne praznike v domače gore. Pa še to vroče sonce. Ko bi se vsaj kam lahko usedel, pa nič, samo strma snežna, včasih ledena strmina in za priboljšek še poledenele skale. Plezanje v Centralnih Alpah ni plezanje, ampak garanje. Da bi vsaj imela dobre dereze! To premišljujem, ko noge in reke avtomatično delajo ta dan že tisočkrat ponovljene gibe. V plaznici naju sprejme toča ledenih izstrelkov, ki padajo s serakov. Včasih kak kos prav nevarno zašumi mimo najinih ušes, pa se tudi temu privadiva. Cemu se danes še nisva? Sneg postaja plitvejši in pod njim je požled. Nič kaj junaško se ne lotim gnilega snežišča, ki drži na greben. Na grebenu piha prav strupen veter. Na srečo vrh ni več daleč. Se ne bo vrha? Grebena noče in noče biti konca; sneg, led in poledenele skale... Plezava oba hkrati. Kako se varuje, sva v tej steni skoraj pozabila. Veter je vedno hujši, seraki pa še vedno enako daleč. Da le enkrat zlezem iz te stene, potem ledu še povoham ne več. Kopne skale bom pa še plezal. Še to! Sredi serakov so se stopinje Poljakov obrnile nazaj. Da bi sedajle hodil nazaj, mi še na misel ne hodi. Poljaka sta za kakih sto metrov sestopila in po snežni strmini cbšla serake. Midva bova serake prečila na najmanj strmem delu. Tone zabije dva ledna klina in varuje. Divje sekam led, stopinja za stopinjo se kaže v zelenem ledu. Tako, samo naprej, ven iz objema ledu in mraza, na vrh, ki je videti tako prijazen, na katerem je gotovo sneg — ne pa led. Kaj je to? Desna noga je spodletela, da se s težavo obdržim v ravnotežju. Dereze so zares dokončno odpovedale; vijaka sta po celodnevnem trpinčenju klonila. Od jeze bi jokal, pa rajši ponižno izsekam veliko stopinjo in zabijem ledni klin. Tone nadaljuje začeto delo. Po dveh raztežajih izgine v oblaku pršiča, ki ga nosi ta peklenski veter. Kot vojak, ki je na bojišču izgubil nogo, pa se mora še vedno boriti, sem. Počasi in skrajno previdno izplezam težke metre te kljub vsemu lepe stene. Zdi se mi, da imam nogo v razpoki. Za premišljevanje ni časa, treba je za vrvjo, ki izginja v vrtincu snega — vrh! Grandes Jorasses, Mont Blanc, Chamoniške igle, Dru. Švicarske Alpe so ožarjene od zahajajočega sonca. Za lepoto žal ni časa, še za menjanje filma ne. Preveč je mraz in veter naju hoče s svojimi strupenimi sunki prebosti. Samo navzdol, tja, kjer na zeleni travi stoji šotor in ob njem brni kuhalnik .. . Stare stopinje, Whymperjev kuloar — samo po njem lahko doseževa dolino. Kuloar je tura zase. Od dveh zjutraj sva na nogah in vihar nama je vzel še tiste moči, ki sva jih hranila za sestop. Gledava se. Tone zakorači v strmo snežno vesino; kot da je to že domenjeno, se mu po par metrih pridružim. Počasi, brez varovanja sestopava po kuloarju. Leden žleb. — Bova varovala? Ne! Tone seka majhne stopinje, sledim mu plezajoč večinoma po levi nogi in obeh rokah. Spet sva v snegu. Na nebu se je pravkar pojavil mesec; kaže pa. da nama ne bo dolgo svetil. Po nebu se vlačijo megle. Ali bova dosegla ledenik Talefre? Mesec, kot da je zaslutil najin strah, se je skril za oblake. V trdi temi sva, kje — ne veva. Pot drži samo navzdol. Spet je leden žleb in znova se začne danes že stokrat ponovljena pesem — stop za levo nogo, stop za desno nogo... Se ne bo konca? Koliko je bilo ura, ko sva dosegla skale, ne vem. Vem le, da je bila v območju skal brezupna tema. Plezava levo, desno, naprej, nazaj, le prave poti ne najdeva. Najdem staro vrvco, se po njej spustim po granitni plošči v temo, ne da bi vrvco prej preizkusil. Po petih metrih vrvce zmanjka, noge pa mešajo noč. S težavo splezam nazaj. Odveževa se in pripraviva vrv za spust. Dvajset metrov spusta naju privede samo še nekaj metrov nad veliko črno praznino. Na drugi strani te praznine je bela lisa. Gotovo je to krajna poč. Znova se naveževa in sestopim par metrov prosto. Da, krajna poč je to. Premišljujem, JçsChosaletS- Hoteli •Cr.dTabé A.Pourrie gf>2S62 1leLavancl.! 'f^/esïïnesT/ £/amendant A.àBochard A.dJj000 / Ref.Chatpoua ïhamonix "■¿037 \ S laitière Jardin \uvercle~ 2687 ifCMr.TO; 'lesPelerin's Ir.Ciarmoz itgW r.P -/te/: /es Bossons .d.BIsihère i^eFd.Fny.d.A. i, ReF.d.Leschau> 'ZW/rerstor A.d.Taeul ^S'i »Ê-V ReF d. Requin Ch d. Pyramides

fiif. Torino GdFlaml 3SS2. C.d.l^Fourche TourRondei x3192/J D.d.Goûfer 'eObserv. \âReF.Yallot RocheFort Biwah 11 y . P[anpansièiy- lonnassay A.d I.Brenva M.f Frefy aCi ' ^.'Eccles A. Bl.d.Peut erey Biwate -. \ 8»vah /v: ■Dôme-H. Q.Sella-H'. 9} MeA^ ' ' ' YjaPalud Entrèves ijtjoe BrenvafL 'Vm. Brouillard Pu rtu d' ReFd.i. Noire ■2316 Camha-H. M.ChéHI Ture plezalne odprave AO Kamnik v skupini Mont Blane 20. VII. do 8. VIII. 1961 ......... Pot in vzponi — Tabor (Montenvers 1950 m) o — Bivak na prostem. Aiguille Verte - 4121 m Severovzhodna stena: Kuloar Couturier (Smer vzpona —.—.—.) (Plezali 31. VII. 1961 Miha Habjan in Marko Voljč; bivak na vrhu. Gl. PV 196213) Risal: Janez Voljč Risal: Janez Voljč ali naj jo preskočim ali ne. Strah me je črne praznine pod menoj. Kot že večkrat danes, se tudi tokrat hitro odločim za skok. 2e sem na ledeniku. Tone mi sledi. Še tale ledenik in vse bo v redu. Sneg na ledeniku je gnil. Udira se nama, ko sva že desetič ponovila svoj zaklad kletvic, se usedeva in popi jeva konservo oranžade; to je tudi vse, za ves dan. Spet se mi udre, morda desetič, morda stotič, saj ne vem niti, kdo sem, le to vem, da je na koncu tega ogabnega ledenika koča, v kateri so postelje, na katerih se božansko spi. Koča — sediva na skali in zvijava vrvi. V koči je luč. Za ture se pripravljajo; seveda, saj je že ena po polnoči. Midva greva spat. — Ne, samo pozabit, kar sva rekla, da v ledu ne bova več plezala. Zavetje v Beli BORIS REZEK Tesna dolina se zajeda z bistriške strani med skalne strmali in po njej priteka presihajoča Bela, ki ji je dala ime. V pomladanskih in jesenskih nalivih se napolni razdrapana struga, poleti pa leži po njej razžarjeni prod. Le prav v dnu še vre izpod skalovja razpenjeni curek in se združuje z valovjem Bistrice. Pot drži ob strugi navzgor proti Presedljaju, na Korošico in Konja. Vmes se na vse strani razpletajo jedva zaznavne steze v zmedo skal, gozdovja in neprodornih goščav. Med vojno so se zarasli vsi ti sledovi, ker ni nihče več hodil za njimi. Le redkokdaj so prišli v Belo partizani, njihove izvidnice in kurirji. Zato tudi po tej dolini ni bilo hajk, le proti koncu vojne so vdrli vanjo gestapovci. Malo prej jih bi pri Beli peči, kjer je dolina komaj nekaj sežnjev široka, sprejeli dobro merjeni rafali partizanske straže. Drugod skoraj ni mogoče priti v Belo. Ob ustju te tesni je na eni strani Kopa in na drugi Mešenik s stenami in str-malmi, dostopa čez Presedljaj in Petkove njive pa sta bila prav tako dobro zastražena. Bela je bila znova varno zavetje v nemirnih časih. Pred več kot sto leti so v njej taborili skrivači, ki so se ob vojaških novačenjih umikali v gore, saj je takrat trajala vojaška služba kar štirinajst let. Na varnem so se preživljali z drvarjenjem in divjim lovom. Tako je dolga leta bival v Beli neki Bertuc, ki je imel med razmetanimi skalnimi kladami malo pred Orglicami, svoje zavetišče z dvema izhodoma, ki je še dandanes tako, kakor je bilo v njegovem času. Ob veliki hajki drugo vojno zimo je spet plapolal ogenj v tem starem domovanju in v koče ogrnjene postave so ždele ob njem. Takrat je bila vsa Bistrica oblegana cele tri tedne, vse zveze so bile prekinjene. Bolnica pri Orglicah je imela le za največjo silo nekaj hrane za svoje ranjence. Vsi drugi, ki so se pred hajko zatekli v Belo, pa so morah stradati. Gamsov sicer ni manjkalo, a streljanje po njih bi lahko zvabilo Nemce, da bi vdrli v dolino, ki takrat še ni bila nič zastražena. Za ljudi, ki so se bili stiskali v Bertucovem zavetju, ni bilo izbire, ko je eden izmed njih privlekel odnekod iz plaza poginulega gamsa. Spekli so ga in obrali do poslednje koščice, potem pa se je bilo treba odločiti. Strah pred lakotno smrtjo in zmrznjenjem je nagnal te ljudi na strahotno pot iz Bele čez zaledenele strmali Zeleniških špic in pod Kamniškim sedlom proti Žagani peči, nato pa čez Kalce in Mokrico na Osredek in v Sidraž pod Krvavcem. Z golimi rokami so se prebili po snegu in plazovih in to ponoči, da bi jih ne opazile vsepovsod oprezujoče nemške straže. Tako so ušli iz obroča, toda nekateri izmed njih so bili pozneje ujeti. Nihče ni mogel vedeti, če do kraja izčrpani niso vzdržali mučenja in kaj izdali, da je bilo treba bolnico pri Orglicah zastražiti. Vendar Nemci hajke niso več ponovili, preveč jih je veljala. Polovica vojakov je težko ozebla, pri vsem tem pa v obkoljenem področju niso ujeli niti enega partizana. Tudi v somračno Belo je kmalu nato prišla pomlad. Sneg ni več izdajal poti in vedno pogosteje so prihajali ranjenci. Tudi z oskrbo ni bilo več težav, ker so se nemške izvidnice upale le do Stahovice. Vendar to ni zamotilo budnosti zaščitnega odreda, ki je stalno stražaril v zasedah na Presedljaju, Petkovih njivah in pri Beli peči. Sredi poletja so kurirji prinesli v bolnico ranjenega ameriškega letalca, ki je s padalom odskočil iz gorečega bombnika. Bolnica je bila v podolgasti, na pol v tla vkopani lesenjači, ki je bila tako spretno postavljena, da je nihče, če ni vedel zanjo, sploh ni mogel opaziti. Stala je pod precejšnjo previsno steno in sredi gostega drevja. Tik nje je žuborel studenec, kuhinja pa je bila pod steno, da se je dim ob njej nevidno porazgubljal po gozdu. Ranjeni letalec je bil zelo slab, vendar si je čez čas nekoliko opomogel. Tišino v Beli je kdaj pa kdaj zmotilo le brnenje ameriških letal, ki so se srebrnkasto svetlikala na sinjini neba. Ranjenec je takrat nemirno razgrinjal svojo svileno ruto, na kateri je bil natisnjen zemljevid. Kako daleč je bil od svojega oporišča v Italiji, a vendar ni zgubil upanja. Vedel je, da so že mnogi njegovi tovariši po zamotanih kurirskih poteh prišli na osvobojeno ozemlje na Dolenjskem in potem z letalom nazaj k svojim edinicam. Doma v velemestu, kjer so višine le nebotičniki, se ni mogel prav znajti med ostenji okrog Bele, ki jih je videl med razmaknjenimi vejami. Osupnil je, ko je slišal kukavico, in je menil, da so njeni glasovi kakšni signali. Ni učakal ozdravljenja in vrnitve. Umrl je ob razsvitu vedrega dne, ko so ameriška letala v neštetih jatah, val za valom, preletavala Belo. Še so se vrstili grobovi. Gestapovske parole, ki so jih vodili domači izdajalci, so spet vdirale po Bistrici. Tudi bolnica v Beli je bila izdana in je morala biti opuščena. Ranjence so premestili drugam, in ko je črna tolpa prišla k Orglicam, se je lahko znesla le nad prazno lesenjačo, ki jo je požgala in oskrunila grobove. To je bilo tudi poslednjič, da so Nemci in belogardisti uspeli priti tako daleč v gore. Poslej so rajši ostajali na varnem v svojih utrjenih postojankah, ker se nobena patrola, ki so jo poslali proti Bistrici, ni več vrnila. V nepregledni množici dogajanj med vojno je bilo zavetje v Beli le prekrilo steze in na zimo so meteži zagrnili ta skriti svet. Nihče več ni prišel vanj. Kakor v sivi davnini se je v dolino razkazoval Vršič s svojimi odklanimi lovti, po Zeleniških špicah je žarelo sonce in goli Rzenik je pokladal v dno svojo zamolklo senco. * Le neizmerne jate letal so vedno znova motile težko tišino. Senca Rzenika se je krajšala z umikajočo se zimo in po prisojah so se odpirale kopnine. Z robov so se utrinjale svetleče se kaplje in pod previsi v ostenju Vršiča so začrnele mokrotne lise. Počasi je prihajala poslednja vojna pomlad. Grme so se udrli prvi plazovi iz grap pod Konjem in Zeleniškimi špicami. Gamsi so se pasli vedno više nad gozdovjem in orel se je prepeljaval nad njimi. Sneg je odlezel na vrhove, le po grapah so se še belili ostanki plazov. Trate so ozelenele in vedno glasneje je žuborel slap v Orglicah. Grmiči dišečega volčina so rdeče zažareli med sivim kamenjem, tudi trate so se pregrnile s cvetjem in macesni so ozeleneli. S to zakasnelo gorsko pomladjo je končno nastopil tudi mir. V Beli so se spet oglasili koraki ljudi, ki so se podajali na svoja nekdanja pota. Pritajeno šumljanje vode se je spajalo z višanjem vetra v temačnem gozdovju. V nepregledni množici dogajanj med vojno, je bilo zavetje v Beli le neznaten del. Skoraj je že pozabljeno ob drugih večjih in pomembnejših stvareh. Mnogi od teh, ki so vedeli zanj, so že mrtvi ali so se porazgubili po svetu. Toda tisti, ki so ostali, še namerjajo svoje korake ali misli k grobovom padlih tovarišev in drobcem svojega življenja v varujočem objemu gora. Usoda Krvavičnikovih pobov VLADO HABJAN ^tCTtSl vtem Stem grebenu mejašijo med Sa- ugledati meSiev « je videti ves vzhodni greben. odorte boke in v spomin na muhr -v-ís dvori krapinskemu človeku podobna Gunovat gllava. Od daleč je videti, kot bi jo napadla prva p ^ Kosate m zaznamo_ nekakšnim S^poraslih vrhov. In Vvatej irT visoka stena še bolj nenavadna, kakor je nenavadno oblikovana vsa njena gmota desetih Tako gora ni znamenita samo po Ko so mimo Krva- čini namreč v ^^ vice, največ cez bhznje Fiesecue, nitu 1ind ^ * 1941 ^ iznoMo1?ienUnje' ° ,katei'em je bila gOVOdla Kl'vavlčnikova mama, se je K 'N en sest\;n edmi Preživeli sin Leon se je bil res vrnil. Najprej e zapustila " nemSkega Uj6tniŠtVa in tUdi P°tem' v P-^-ih, ga sreča ni Po vojni gospodari na visokih Vrheh, na Krvavičnikovi domačiji kjer so se trdo preizkušale najdragocenejše vrednote našega človeka J ' J • f! Ye?. Ufh ^ da bi ^ toliko igralo in pelo, kot se je že kdaj prej pri tej hisi. A vendar še sede Leon kdaj za klavir in tudi zapoje Ne Jmo dn^rirebe,MTta ^ b°lj Z3radi t6ga' da Se tudi ^ i^^ilo oTvseh d^Sh d nižinskih vrednotah prenese na rod - novih Krvavičnikov V Viševem severozahodnem žlebu RAFKO DOLHAR, Trbiž Da sem tisto julijsko noč prenočil v koči Pellerini v Žabniški Krnici bi bil gotovo le s težavo zaspal. Kajti dih in utrip skalnih velikanov Viševe skupine udf™2 ^ da «a moreš do dna dule ob čut m tudi v varnem zavetju planmske koče. Posebno težko bi mi bilo tisto noč zaspati, ker sem pričakoval, da se mi izpolni tako srčna želja, da namr^opi" aeb! VSa Got^'o mf P° "^TS P,°b°ČjU' Pa ™ le P» -erovzh^ m iT J^' ?T \ ? mOC OCltat1' da za to Pot nisem bil dovolj pripravljen-saj je od takrat ko sem prvič dvignil svoj otroški nos k beli piramidi S&m i ? ^^ let KOt je naVada- da Se človek> ki biva nS knajkTeje P°VZpne nanje' tak° bik> tudi z Lojzetom in mano ko sva sele okrog sedme ure zjutraj tlačila prodnata tla senčne Zajzere Prozorna voda sicer še mlade Belice nama je zaprla pot. Onkraj potoka Toš^rbukev T/ t nada}jUVendai- ^ avto rajši pustila" v senci vL^h in košatih bukev m cez zasilno brv mahnila peš proti koči Pellerini. Po gozdu je bilo spnco prijetne sence kar lepo hoditi. Morda se nama tudi zato zjutraj m mudilo zdoma ker sva vedela, da naju skoraj do vrha ne bo obsijaTo sonce Na dnu dolme tik pod obraščeno skalno steno, smo videli v enem skoku spe Ijano zicnico v Zabniško Krnico. Vendar žičnica ni namenjena zamudi temve" e za prevoz blaga m gradbenega materiala h koči Pellerini. Sedaj koče pX nm sicer m Staro kočo so porušili, da na njenem mestu zgradijo novo večio "anes SrvkaTe^i0 ^^ ^ avetUCe b°lj nara^S smov S u T P~Ce P°nUdij° ddaVci' ki gradij<> "«v« koco. Ko smo v slabi un hoje prišli do gradbišča nove koče in gornje postaje žičnice ki smo jo opazovali iz doline, smo se malo oddahnili in si ogledal dela pri Zanimi"°1je' da ™ nlma nobenega Pogonskega motorja, tem ve" e zgrajena na načelu protiuteži. Po eni žici iz doline dvignejo gradben! material, po drugi, vzporedni žici pa spuščajo sode studenčnice kf jo nataka^o v neposredni bližini. žičnico mislijo ohraniti tudi kasneje, da bodo kočo lažje IfeHiiii is^ili Malim Višem prečkati precej strmo, a na ^eoone vec v isfippglSsl severovzhodni žleb. Na Malem Visu sva bila kmalu 'Tuje :neK msmm WëSêëëèë sva sedaj lezla, v zgodnji pomiadi gMovo voda «e ¿SS fatii ^TMiMi ^senciskoraj ^ kaminom: tu je pa le — -kje vodavsaj po kapicah O, prijetni spremembi lahkih in nekoliko težjih mest sva prilezla že precej vrsokc.vendar Ta Sa^ca Ïoraj vXravn» venča krog in krog Viš in Gamsovkov «smr nerno^lotila^še tega zadnjega strmega kosa poti. Končno DriL7la nfl \mT ^ em Cd njlh SVa V Zg°dnjih P<>Poldanskih urah le £ • n m°ram reČi' da me jG prist°P s ^oraj zmedel. Kljub domači pokrajini sem se moral razgledati po znanih vrhovih, da sem pnsel popolnoma na svoj račun. Skoraj istočasno z nama je na vrh priplezala tudi skupma Avstrijcev, ki je priplezala po precej težjem severovzhodne™ Visa in je zato sele sedaj hkrati z nama prispela na vrh, četudi je nekaj ur pred nama zapustila dno Zabniške Krnice. Tako se nas * na sice^ Jemalo obiskanem vrhu Julijskih Alp znašlo kar precej zaosmftll^ ^ ^ ^ bil° VeHkega- ker SO se teiTOični oblaki zgostili v strnjen venec, a danes mi enkrat ni bilo žal zanj. Vsega hkrati oač Si7 k T1 Sfm Za Seb°j lep VZpon V Viševem severnem pobočju ka Lttlti ZaPUStil in tUdi nama z ^^om se ni bilo ^ ' Pfebn° ker sva si za sestoP igrala normalno smer. ki drži po južnem pobočju skozi naravno okno h koči Corsi. Nameravano vrnitev v Zai-zero skozi Medvedjo špranjo sva morala opustiti zaradi pomanjkanja časa'Te- SVa prav zato vzela s seboj cepin, ki naju je tako oviral pri vzponu Sonce je ravno z rdečkasto svetlobo oblivalo vso verigo vrhov od Rombona do K^na ko sva se spustila naravnost pred kočo navzdol proti dolini Rabeljskega jSera' W t* Th T" ? " -i™ SpUSma Sk°zi bukov ^zd in že sva bila pri Si' ki veze Rabelj z Nevejskim sedlom. P ' Varovanje v alpinistiki Ing. Stane Jurca «eJEt^ —li tehnična v Dauphinejskih Alpah ie še sknra?«nw ™? ® J ? PfV1C Zgodll° že leta 1492 Plezalec ne sme pastir so pač izkus9nie !eljal° praviI°' da Pravi jočega ni mogoče vzdržati ?p?a v pokazale, da prostega padca iznad varu- ^mmmmmFF^ J400 1200 iOOO F too 600 400 200 o O iO 20 30 *iO 50 si. i SI. 2 odvisne od materiala, iz katerega so vrvi izdelane, spreminjajo se z načinom izdelave in z dimenzijami vrvi in za vrvi iz umetnih vlaken, torej za tiste, s katerimi danes plezamo, lahko računamo z naslednjimi povprečnimi vrednostmi: Ar = 150 do 330 kgm/m, Fr = 1300 kg in več (max okoli 3000 kg), Fu = 1300 do 1900 kg in raztezek Er = 40 do 50 %>. Upoštevati moramo še, da se plezalec vedno priveže z vozlom, v takem primeru pa se vrv ne utrga pri sili Fr, ampak pri sili, ki predstavlja komaj kakih 60% te vrednosti. Razen tega pa vsi navedeni podatki veljajo za nove vrvi, vemo, pa, da obraba, eventualne močne obremenitve pri padcih in končno ultravioletni žarki, ki povzročajo staranje umetnih vlaken, vse te vrednosti precej znižujejo in jih moramo zato jemati s precejšnjo rezervo. Čeprav te številke precej povedo o tem, kaj lahko od vrvi pričakujemo in kako jih moramo vzdrževati, le ne dajejo tistega, kar za naš namen potrebujemo, to je diagram, ki kaže, koliko se vrv raztegne, če v njej deluje določena sila. Ta diagram se težko dobi, si pa lahko pomagamo s primerom na sliki 1. Klin in vponko lahko obravnavamo kot celoto, in sicer prenesejo današnje vponke 1000 in več kg, preden se odpro, klin pa lahko odpove na dva načina: ali se utrga, kar pa je redko in možno le pri napakah v materialu ali izdelavi, ali pa se izpuli, kar se večinoma dogaja. V tem primeru je obremenitev večja od sile, ki klin drži v špranji, ta sila pa ni nekaj stalnega, pač pa je odvisna od špranje, od skale, od vrste klina in še od drugih faktorjev. Edino, kar ima plezalec na razpolago, da to silo oceni, je vsem poznani zvok pri zabijanju. Pokazalo se je namreč, da je ta zvok precej dober kriterij in da lahko pod oznako »odlično« pričakujemo, da bi za izruvanje klina potrebovali kakih 800 do 900 kg, za kline pa, ki so »dobro« zabiti, kakih 400 do 500 kg. Številke veljajo za kline, ki se pri nas običajno uporabljajo. Čeprav te sile niso merili v apnencu, le nudijo oporo za naša nadaljnja izvajanja. Pri zgornji meji, to je nad 900 kg, so pritiski pod klinom že tako veliki, da se prične drobiti tudi skala. Medtem ko prvi plezalec povzroči s svojim padcem celotno dogajanje v varovalnem sistemu in dovoljujemo pri njem obremenitve 6 g, je kriterij za varujočega plezalca popolnoma drug, saj mora to dogajanje ustaviti, to pa zmore le, če so obremenitve take, da obdrži kontrolo nad seboj in nad vrvjo. Če se tu ne oziramo na psihično pripravljenost, odločajo o tem, ali to zmore ali ne, le sile. Meritve z dina-mometrom, ki je bil vstavljen v vrv neposredno pred varujočega, so pokazale, da v povprečju ta sila ne sme biti večja od kakih 130 kg. V primeru, da se varuje sede, je ta sila lahko za kakih 20 kg večja, vendar v vsakem primeru predstavlja varujoči plezalec najbolj občutljivi del varovalnega sistema! Sedaj, ko poznamo obremenitve, ki jih vsak element lahko prenese, si pa zamislimo navezo na varovališču; prvi plezalec je pričel plezati in je napredoval h metrov nad varujočega. Tu pade, leti za dvakratno dolžino navzdol in ko vrv zagrabi, jo drugi običajno nekoliko popusti. Vzemimo, da znaša ta dolžina vrvi s metrov in končno se vrv, ker je obremenjena, še raztegne za dolžino f(h + s), pri čemer pomeni £ specifični raztezek vrvi (glej sliko 2). Prvi plezalec je torej padel: 2h — s -i- £(h + s) metrov in če privzamemo, da tehta G kg, je pri padcu sprostil energijo E, ki je enaka zmnožku višine in teže: E = G[2h + s + £(h +s)] kgm 1. Vsakomur je jasno, da je bolje, če se na primer pade dva metra namesto štirih in da zato takoj nastane vprašanje, ali lahko drugi plezalec med padanjem prvega vrv skrajša. Odgovor dobimo, če upoštevamo, da je čas, v katerem telo preleti določeno višino, podan z enačbo: t2 = 2H/g sek in iz nje si za predpostavljene višine padce H izračunamo tem padcem odgovarjajoče čase t: H = 5 10 20 30 m t = 1 1,5 2,0 2,5 sek Vzemimo primer 10 metrskega padca, saj daljši padci so redkejši, za katerega kaže tabela, da traja le 1,5 sek in v tem času mora varujoči reagirati in skrajšati vrv. Kakor hitro alpinisti reagirajo, vsaj pri padcih, najbrž nihče ni meril, verjetno pa lahko sprejmemo, da tudi zanje velja isto kot za šoferje, ki za to potrebujejo 0,6 do 1 sek, kar velja za zdravega, spočitega in previdnega voznika. Če računamo s srednjo vrednostjo 0,8 sek in če znaša hitrost skrajšana približno 0,65 m vrvi na sekundo, lahko v 0,7 sek, ki nam ostane za skrajšanje, potegnemo le 40 do 50 cm vrvi! V našem primeru pomeni to le 5%, pri daljših padcih še manj, pri krajših pa skrajšanje skoraj da ne pride v poštev. Če pri tem še upoštevamo, da padca najbrž nihče ne pričakuje popolnoma hladnokrvno in da lahko zaradi hitrosti, s katero popri-jemamo, izgubimo kontrolo nad vrvjo, je bolje, da vrvi sploh ne preizkušamo skrajšati, pač pa, da se v tem času pripravimo, da padec čim bolje zadržimo. Energija E, ki se sprosti pri padcu, se porabi za deformacijo vrvi, deloma se zaradi trenja med vrvjo in obleko, oziroma med vrvjo in vponko spremeni v toploto, ostali del pa poškoduje padlega plezalca. Ta zadnji del energije ne moremo izraziti z nobeno matematično formulacijo, lahko pa predpostavimo, da gre za navpičen padec, ko padli plezalec sploh ne udari ob skale in se vsa sproščena energija porabi le za prvi dve omenjeni točki. S to predpostavko pa tudi že vemo, da dobimo največje možne obremenitve ostalih členov varovalnega sistema in da si za naš primer izračunamo sile, ki pri padcu nastopijo, moramo za oba pojava dobiti ustrezne matematične izraze. Tisti del energije, ki se porabi za deformacijo vrvi — Ev — lahko določimo s pomočjo diagrama 1, v katerem to energijo predstavlja ploščina med krivuljo in abscisno osjo. Ta ploščina je največja pod krivuljo 1, najmanjša pa pod krivuljo 2, vendar niti prva niti druga ne dajeta najbolj točne slike tega, kar se v vrvi dogaja, ker je ta odnos za plezalne vrvi podan s črtkano izrisano krivuljo 3. Zaradi že prej omenjenega staranja vrvi, obrabe in ostalega, kar to vrednost zmanjšuje, pa mirno lahko trdimo, da velja odnos, ki je podan s krivuljo 2. Ker lovi padec h + s m vrvi, je energija, ki jo vrv absorbira, enaka: Ev = 0,33 . F . e . (h + s) kgm 2. Nekoliko bolj zamotana je izpeljava izraza za energijo Et, torej za tisti del, ki se s trenjem spremeni v toploto. Po sliki 3 je to delo enako zmnožku sile trenja in poti, na kateri ta sila deluje, sila trenja pa predstavlja produkt normalne sile N in koeficienta trenja |x. Določiti je torej treba koeficiente trenja, normalno silo in pot. Določitev poti ni težka in če pogledamo sliko 2, vidimo, da je pot, na kateri se trenje vrši, enaka tisti dolžini vrvi s, ki jo varujoči plezalec pri padcu popusti. Koeficiente trenja so izmerili in dobili, da je koeficient trenja med vrvjo in raznimi tkaninami nt enak v povprečju 0,62, med vrvjo in vponko |v pa 0,40. Normalno silo N pa določimo po naslednjem preudarku: — SI. 5 krog na sliki 4 naj predstavlja telo varujočega plezalca, lahko pa tudi vponko, okoli katere teče vrv, ki je na eni strani obremenjena s silo F. Zaradi te sile vrv steče in nastane trenje, ki povzroči, da se sila F zmanjša na vrednost Fi na drugem delu vrvi. To vrednost pa si lahko izračunamo, saj sta obe sili podani z odnosom: F = Fi. e ' a 3 kjer je e osnova naravnih logaritmov, n že prej omenjeni koeficient trenja in a kot, ki ga oklepa vrv okoli telesa plezalca ali vponke, izražena v meridianih. S tem imamo podani obe sili, smeri, v katerih delujeta, in s pomočjo osnovnih fizikalnih pravil določimo rezultanto R, ki jo pa razdelimo na iskano noi-malno silo N in na vrtilno silo P. Vrednost normalne sile, ki jo izrazimo v % sile F, se spreminja s kotom, ki ga oklepa vrv okoli telesa ali vponke, in za razmere pri varovanju lahko vzamemo, da je normalna sila enaka N = a. F, kjer se vrednost a giblje okrog 0,8 za plezalca, ki varuje, in okrog 0,95 za vponko. Delo trenja je torej podano z odnosom: Et = a . F . n . s kgm 4. Za naš primer navpičnega padca in s predpostavko, da nimamo vmesnega klina, lahko izenačimo izraze 1. 2. in 4. in dobimo enačbo: G [2h + s + e (h + s)] = 0,33 . F . e . (h + s) + a . F . m . s v kateri izrazimo s v % h (s = k. h), vsaki izračunani sili predpostavimo ustrezni raztezek vrvi e in vstavimo za G = 80 kg ter a = 0,8. Rešitev enačbe je grafično prikazana na sliki 5. fx-ziKg SI. 6 S tem računom smo dobili diagram, ki nam pove več važnih stvari: prvič, da so sile, ki v vrvi nastopajo, tem manjše, čim daljša je pot, na kateri zaustavimo padec, in drugič, da v nobenem primeru ne dobimo v vrvi tako majhnih sil, da bi jih drugi plezalec v normalnih okoliščinah lahko vzdržal. Ta dodatek glede normalnih okoliščin je namreč potreben, ker je poznan praktičen primer, ko so vzdržali desetmetrski padec iznad varujočega brez vsakega klina in to zaradi stojišča, ki je omogočalo drugo razporeditev sil, kot običajno. Pomagamo si lahko tako, da zabijemo klin ter preko vponke napeljemo vrv k prvemu plezalcu. Ce sedaj pride do padca, nastane situacija, ki je prikazana na sliki 6. 2e prej smo omenili, da kakor hitro vrv menja smer, se sila v njej spremeni po enačbi 3 in ta odnos je zaradi lažjega računanja podan grafično na sliki 7 in to za trenje med vrvjo in obleko, ki ga podaja krivulja 1; krivulja 2 podaja isti odnos sil za trenje med vrvjo in vponko, medtem ko je trenje, ki nastane med vrvjo in skalo, podano z območjem med krivuljo 2 in 2'. Privzemimo, da je bil padec zaustavljen na taki dolžini, da sila v vrvi ne preseže 400 kg. Ce vrv oklepa z vponko kot cv> 120 stopinj, je sila Fi po diagramu 7 enaka 400/2,5 = 160 kg in sila F» (kot oo 200 stopinj) 160/7,5 = 21 kg, to pa je obremenitev, ki jo varujoči ob zmerni sreči lahko prenese. Razen tega pa je trenje zaradi vponke nekoliko večje in se krivulja v diagramu 5 pomakne navzdol, to je k nižjim obremenitvam. Zabiti klin na stojišču ni noben problem, če je le na razpolago primerna poklina; vprašanje pa je, kako dinamično varujemo ali z drugimi besedami, kako počasi zaustavimo padec. Odgovor sledi pravzaprav iz slike 7 in se da povedati takole: Ko vrv zaradi padca steče, povečamo z roko, v kateri držimo prosti konec vrvi, kot okoli telesa in nato vrv počasi stisnemo, s čimer ustvarimo za zaustavljanje padca potrebno trenje. Vsekakor je to manever, ki gaje treba vaditi. S tem, da izpolnimo oba navedena pogoja, to je, da varujemo dinamično preko klina, pa problem varujočega plezalca še vedno ni rešen, saj nam naš račun kaže, da mora kljub vsemu vzdržati precejšnje obremenitve, ki so po svojih učinkih — kljub isti absolutni vrednosti — različne in odvisne od tega, kako teče vrv okoli telesa. V glavnem obstajata dve možnosti in sicer vsem poznano ramensko varovanje in varovanje preko bokov in oglejmo si sile za vsak primer posebej! — Pri bočnem varovanju predstavlja krog na sliki 4 boke, okrog katerih teče vrv in rezultanta obeh sil v vrvi R tvori z vzdolžno osjo telesa precejšen kot, to pa pomeni, da ta sila v glavnem vleče plezalca s stojišča. Ker je sila večja od kakih 100 kg, je popolnoma jasno, da moramo to silo kompenzirati tako, da zabijemo še en, takoimenovani sidrni klin, na katerega se varujoči plezalec priveže. Nekoliko nerodno pri tem načinu vai-ovanja je, da rezultanta ne prijemlje v osi telesa in da zaradi tega plezalca zasuče in to tem bolj, čim hitreje se padec zaustavi. — Pri ramenskem varovanju je kot, ki ga tvori rezultanta s telesno osjo, majhen in posledica tega je, da plezalca dvigne proti gornjemu klinu. Jasno je, da je ravnanje z vrvjo sedaj težje, razen tega pa lahko pri ramenskem varovanju le malo izpre-minjamo kot, ki ga oklepa vrv okoli telesa, in je zaradi tega zaustavljanje padca bolj sunkovito. Ce pa imamo sedaj še smolo in se nam gornji klin izpuli, nastane moment, ki lahko varujočega plezalca zvije k tlom tako, da si sam le težko pomaga. Pri bočnem varovanju pa tega ni. si. 7 Iz vsega tega lahko torej sklepamo, da ima v navedenih pogojih bočno varovanie precejšnje prednosti. J Poleg ramenskega in bočnega varovanja obstaja še ena možnost in to ie da plezalec na vrvi sedi (glej ilustracije Člankov prof. Avčina), vendar so meritve pokazale, da lahko varovanje odpove že pri obremenitvah, ki ne presežejo ~ 40 kg Kljub relativni udobnosti, ki jo ta način zlasti pri tehničnem plezanju nudi je zaradi navedenega vzroka bolje, da ga sploh ne uporabljamo. Po vsem tem, kar vemo o silah, ki jih povzroči padec prvega plezalca, lahko trdimo, da se da z malo sreče vzdržati vsak padec, če je le varovališče pravilno urejeno in ce je na razpolago dovolj vrvi. Zato pa mora skrbeti prvi plezalec sam Ker niti zaradi prvega plezalca niti zaradi klinov ne smemo dopustiti obreme-nit^Y.'.kl bl bile vecJe od ~ 400 kS, moramo po sliki 5 zaustaviti padec na poti s, ki je približno enaka dolžini napredovanja h. Iz tega pa sledi, da lahko napredujemo le za polovico proste vrvi. Pri naših 36 m najlonkah s prosto dolžino ca. 30 m pomeni to-po preplezanih 15 m je treba zabiti klin, nato lahko napredujemo za nadaljnjih 7 do 8 m, ponovno zabijemo in ker ima sedaj drugi na razpolago le še kakih 8 m vrvi, moramo v naslednjih 4 m poiskati primeren prostor za stojišče. Raztežaji so torej sorazmerno kratki. J Pri tehničnem plezanju je ta pogoj običajno kar hitro izpolnjen in zaradi trenja vrv prav nerada tece. Padec prvega plezalca sedaj ne predstavlja več problema za tistega, ki varuje, saj se zgodi, da padca niti čuti ne, pač pa se lahko izpuli klin, pa tudi vrvi, ki so ze nekoliko izrabljene, so na zgornji meji tega, kar vrv sploh lahko vzdrzi. Ce zahtevamo absolutno možno varnost, potem mora prvi s primernimi manevri ah pa z izpenjanjem vponk preprečiti, da tako trenje ne nastopi pn VHn nJt Z° T'ašanje in-\° je> kako varuiemo> če imamo na varovališču samo en klin. Nasa dosedanja razmišljanja sicer kažejo, da je to precej problematično čeprav ne nemogoče, saj še vedno velja stari latinski izrek, ki pravi, da drzn?m pomaga sreča. Praktičen primer tega je padec Debeljaka v DedcL. Ker pa skom povsod lahko računamo na pomoč trenja ob skalo, ki ga računsko ne moremo obvladati, ki pa ogromno pripomore k ublažitvi padca, se moramo le odločiti, ali preko klina napeljemo vrv k prvemu plezalcu ali pa privežemo sebe. Samo na podlagi naših računov je tu odločiti ežko, treba je upoštevati razmere na stojišču patudianaHza poznanih padcev bi dala dragocene podatke. Popolnoma isti zakoni veljajo seveda tudi za varovanje v snegu in izkušnje ki jih tu ze imamo so najboljši dokaz, da je dinamično varovanje edino pravilno. Sa'mo tehniko pa bi bilo treba obdelati posebej. Iz vsega povedanega lahko zaključimo naslednje: „ Lf° možnosti zab?j na varovališču dva klina, od katerih je eden sidrni klin preko drugega pa napeljemo vrv k prvemu plezalcu. ' 2. Ce je le mogoče, varuj sede. 3. Varuj preko bokov, ker je več možnosti, da padec lepo ustaviš 4. V primeru padca ne poizkušaj krajšati vrv telesa in^ato^Usneš^rv0 * ^ ^ S t6m' da P°Večaš kot vrvi okoli 6. Ostani miren, ker ti v nasprotnem primeru vse znanje ne more pomagati. -P ZaSuPrV1'J3YStLdrugemu dovolj vrvi zat0> da zaustavi padec. V raztežaju zabij v primernih razdaljah vsaj dva klina. J mov^^LŠ1'-^/?'-015^0 LV1'Vi in pa zaradi "uvedenega načina varovanja pa moramo postaviti določene zahteve tudi za vrvi: 1. Premer vrvi naj ne bo manjši od 10 mm. 2. Dolžina vrvi naj bo 40 do 45 m. 3. Potrebna je primerna skrb za vrvi: a) preprečiti je treba mehanske poškodbe in obrabo, b) voditi je treba kartoteko o eventualnih padcih na vrvi, c) vrvi naj bodo čim manj izpostavljene soncu. Literatura 1. Belaying the Leader — an Omnibus on Climbing Safety, The Sierra Club San Francisco, 1959. ' 2. A vein F., Planinski vestnik 1952/30, 76, 116. Die Alpen 1958/33 3. Zajec B., Predavanje o vrveh na sestanku AAO 18. IV. 1961. 4. Avto-moto zveza Slovenije — Prometni predpisi, Ljubljana 1960 5. Bosch M., Berechnungen der Maschinenelemente, Springer Verlag 1953 Cerro Payne Na vrsti so Andi S A N D I BLAZINA Javnost ie bila že obveščena v naših dnevnikih in revijah o tem, da se pripravlja alpinistični odsek Akademskega planinskega društva v Ljubljani v juzno- amepianinskfvestnik je kdaj pa kdaj objavil nekaj malega o njih posebno o ekspedicijah v tem delu sveta, mislim pa, da je sedaj primerno o teh gorah nekoliko VGČ S7°ekspedicije APD v Ande ne bodo le alpinističnega značaja, temveč bodo naši alpinisti - študenti skušali opraviti tudi strokovno znanstvena lazisko-vanja kar bo vsekakor dalo delu ekspedicije posebno vrednost in pomen za na- kontinenta poteka najdaljša gorska veriga na svetu CordUtera in manj§ih yrhov v skupni dolži? preko 8000 km in sega od obale Karibskega morja do Kap Horna, v smeri od severa pl0tlVseSte vrhove nadvlada Aconcagua, ki dosega višino 7035 m. Morfološke karakteristike Andov so zelo različne Za andska pogorja erupcij-skega izvora je karakteristična konična oblika vulkanskih vrhov z gladkimi strmimi pobočji. Vrhovi so pokriti z večnim snegom, doline so gole in puste, brez vegetacije ^ P1DrugaSSska pogorja včasih do neke mere spominjajo na Alpe ali celo^ na aziiska pogoria Zelo bujno je rastlinstvo v dolinah, vrhovi so ostro nazobčani z izrazitimf razi fn grebeni. Pobočja pokrivajo razpokani ledeniki Posebno karak-tensUčno za andske ledenike je nastajanje ledenih tvorb zaradi delovanja sončnih žarkov na ledenike. Take tvorbe imenujejo »los penitentes« — spokornike, na gosto posejane ledene špice, visoke tudi po več metrov. Cerro Torre c n/r f «Jalo Karibskega morja se dvigajo vrhovi znamenite »Sierra Nevada de S.Marta« do višine 5887 m. Ob vstopu v Ekvador se Andi razcepijo v dvevzporednl verigi vse do Patagonije. Med najbolj izrazite vrhove v tem predSu Andorite emo Chimborazo (6310 m) in Cotopaxi (5938 m). Zadnji je najvišji aktivni ognjenirnalveTu ra7ifn Oirrí0lfd 18: stoletja j50 francoski in španski raziskovalci opazili iz-laz to gmoto Chimboraza in so ga šteli še dolga leta potem za najvišji vrh sveta Prijelo se ga je ime »Rey de los Andes« — kralj Andov. V Peruju in Boliviji se verigi nekoliko razmakneta. V zapadni Cordilleri se iJdviJ¿fVZPrnJHatu Cei'¿? Ampato 6615 m in Cerro Sayama 6530 m. Nadrugisírani Ta nredef S Ín Cordillei? ^al v vrhovi, ki segajo preko® 700 m I a predel Andov je najlepši in najmogočnejši. Zelo nas spominja na najlepše pokrajine v Alpah. Evropski alpinisti so zadnja leta v ta predel mnogo zahajal! Andi južno od 20 vzporednika na mejah med Cilom in Bolivijo ter med Cilom in Argentino so spet drugačni. Meja večnega snega je tu pri 6000 m. Visoke planoS so peščene m slane puščave. Najvišje vrhove tvorijo ugasli ognjeniki Oyos del Salado dosega višino 6870 m in je po višini drugi najvišji vrh Amerike iHo.NaJrŠJ^ YrhoVe najden?° še nekoliko južneje, med 32° in 33» vzporednikom S„gSenaISŠe 2 Vlh0m * * ™ «** -de—S Višino Aconcague so večkrat in različno ocenili. Najvišje je bila oceniena z 7132 m, najmanj pa s 6953 m. Najbolj pogosto sprejeta višina je 7035 m Več let irh AmSe aliane.Je ^ ** Salad0 ^ °d Aconca^e »tem tudi nffvig Mani raziskano je vsekakor andsko področje južne Patagonije in Ognjene zemlje Pri raziskovanju teh povsem divjih pokrajin, kjer neprenehno divjajo snežni'viharji, ima največ zaslug Alberto De Agostini, ki je raziskoval tu več kot 30 ^Vrhovi so tu sorazmerno nizki in dosegajo komaj višino med 3000 in 4000 m. Ker pa se te gore dvigajo takoj nad morsko gladino, je relativna višina tudi tu pomembna in vzponi na te vrhove terjajo izredne napore. Zaradi svojih izrazitih oblik so tu najbolj znani Cerro Torre 3128 m Cerro Fitz Roy 3375 m in Cerro Payne 2460 m. Največji evropski alpinisti zadnja leta tu preiz- kUŠalita °ie93"t iLmškfalpitnisti zavzeli Cerro Payne. Leta 1952 sta Francoza Magnone in Terray prispela na vrh Cerro Fitz Roy po daljšem obleganju m večkratnih poizkusih.'Pri vzponu sta uporabila 120 klinov, kar priča o izrednih tehničnih težavah tega vzpona. , .. Vzpon na Cerro Torre leta 1960 se je končal s porazom zmagovalcev. Avstrijec Toni Egger in Italijan Cesare Maestri sta dospela na vrh po večdnevnem plezanju, uporabljajoč vse tehnične pripomočke ekstremnega plezanja. Pri sestopu je ledeni plaz presekal vrv med plezalcema in odnesel Avstrijca v prepad. V zgodovini alpinističnega raziskovanja in osvajanja Andov zasledimo imena največjih alpinistov. Whymperja, ki je leta 1880 stopil na Chimborazo v spremstvu vodnikov iz Valtournanche, brata Carrel, Kaspareka, ki se je smrtno ponesrečil pri vzponu na Cerro Salcantay v Peruju, in Bonattija, ki je dvakrat brezuspesno poizkusil priti na Cerro Torre. , , ... . Ekspedicija Akademskega planinskega društva si seveda ne bo postavila vratolomnih ciljev. Cilji bodo zahtevni, vendar taki, da bodo ustrezali našim fizičnim in predvsem finančnim sposobnostim. Bobotov Kuk MIHA POTOČNIK ml. V novem hotelu »Durmitor« ob Črnem jezeru nas je zjutraj namesto ure budilke zbudil dež češ da je ura že pet in da moramo vstati, da gremo na turo v Durmitor, kakor smo se zvečer zmenili. Slabe volje smo kljub dežju vstali m zaceli razmišljati ali bi bilo bolje, da počakamo kak dan ali pa da kar takoj odpotujemo v Liubljano. Vozel je razrešilo vreme spet samo, saj je ob enajstih ze sijalo sonce na povsem jasnem nebu. Tak je pač Durmitor. A v Nikšiču, ki lezi le 8o km vstran, je bilo ves ta čas popolnoma jasno. . Ko sem hitel iz sobe na teraso, sem spotoma nameraval vzeti pri vrataiju reklamni prospekt. Pa ga nisem, saj stane 100 din, čeprav ga drugod dobiš zastonj. Tu moraš torej za njihovo reklamo sam plačati. S terase se je nudil ocem krasen razgled. Za hotelom se je izvijala iz vlage travnata ravnica, a na robu, kak kilometer od hotela, stisnjena turistična vasica Zabljak, krita z lesenimi strehami. Na drugo stran so se nad prostranimi smrekovimi gozdovi ostro zajedali v blago sinjino skalnati vrhovi Durmitorja - od leve prvi Savin Kuk (2312 m), Medjed, Bezimeni vrh potem najvišji vrh Črne gore Bobotov Kuk (2528 m) Suva Rt in a ter mizasta Crvena greda (1788 m). Prekrasne gore! Nekdo je ob pogledu nanje dejal: »V teh planinah so pri stvar jenju sveta gotovo kopirali SloverTijo.« t Z jeepi smo se šele opoldne odpeljali proti goram z našim ciljem, Bobotovim Kukom nl^ sredi. Sprva smo mislili na vrh peš od hotela, toda sedaj, ko nam je ponagajal dež in nam pustil le še polovico dneva, smo si raje izbrali krajšo in manj znano ¿ot iz Dobrega Dola. z leve strani, do koder smo se lahko pripeljalr V Zabljaku smo na desni strani ceste, malo vstran od enakih lesenih hišic, zagledali lepo novo šolo. katere polovico so naredili domačini sami na svoje stroske. Na vzpetinf nad vasjo pa smo zagledali prekrasen mavzolej iz belega marmorja še v gradnji. Po obliki in velikosti je povsem enak hišicam v Zabljaku. Narejen je P° ZPeljali ^'mo^se^naprej po^planoti _ Jezera, - kjer gradijo letališče ter zavili na deslio na gorsko cesto, k?drži proti stiral že povsem kraški svet, na katerem so se srebrila jezera večja od tnglavskih. Bobotov Kuk Modro jezero, le 3 m globoko, a polno rib; Srablje, valovito jezero Na planoti sami lez, troje jezer (zato nosi planota tudi tako ime -1 Jezera): Riblje V?JjeTn Seva Slp^Rif' kl PS SG P°leti P0SUŠi" Tudi nad Črnim jezerom obhoteu e še dloTe i .VeCf,ga' Zmi?inega jezera, leži najvišja vas v Jugoslaviji - Bosača (1543 m), ki je stalno naseljena, tudi pozimi dCd wn fJfPiSm° se °dpeljali čez Sedlo v Dobri Dol, majhno kraško planoto Ker smo rib l n e.p°z" $m° tak°J .peš Vadaljevali PQt P° slabo vidni stezici ki se je vzpe a N■ , , l n!e na TJvm, greben' °d tam Pa v ozko dolino, že sredi med gorami društvo Planinci iz Zabljaka. kjer imajo tudi svoje plan nsko Ž™ ~~ Nad tra,V° m skalami v dolini se je levo vzpenjala podolgasta eora Saren pasovi s prelomi in skladi vseh smeri. Po dolini smo čez kako u pr^ Se hn mnea Heiem VU™ ^ karti ,MlijeČni Dolovi>> že P°d samo goro Bobotov Kuk Se bolj na desno pod Slemenom, kjer leži še več zaplat snega, je počivalo jezerce * ^ ™ * ^ « Kuka^ Pod glavo smo iz sedla prečkali rušasto pobočje vse do levega grebena in se (P2528eii)Strmi Stezi ViSOki kakih 100 m- povzpeli po dvlh nTn Tet" že tako1? nvvneltnaZniL^ StreL lUdi betonirano trigonometrijsko točko so strele Pr,v°u leKto popolnoma razbile. Bobotov Kuk. ki leži prav na sredi venca dui mitorskih hribov, je z naše strani precej strm, z druge povsem odsekan Z vrha se lepo vidi hotel in Črno jezero, Zabljak, Jezera in vsi durmitorski hribi. Na drugi stran? pod nami smo zagledali - med Prutašom, še bolj pisanim od Sarenih pasov, n Sdlom - Skrko z dvema Skrčkima jezeroma, enim zelo velikim in drugim manj-što potSnjenim pod Prutaš. Dve uri od vrha leži znana Cirova P^ina z ledenimi kaoniki V niei je po bajki oče ubil sina, ki ga je zamenjal z medvedom. P V te hribe]pride zelo malo turistov. Do Zabljaka kot i^odišča na Durmitor se jih pripelje sicer mnogo; a velika večina se le malo sprehodi okoli hotela tei ob iezeru Naprej ne gre skoraj nihče. J Durmitorski hribiso še skoraj nedotaknjeni. S svojo lepoto te povsem^prevzamejo in spet in spet si zaželiš, da bi se potikal po njihovih pobočjih z nazobčanim pečinami in travnatimi terasami, po pekočih meliščih, med številnimi jezeri Tu leže skriti zakladi, povsem neizkoriščene možnosti. Ob Skrčkih jezerih morda ob Zelenih virih bi se prijetno podala planinska koča, ki bi gotovo P"vabilai mnogo funstov. Nekaj več markacij in poti, malo reklame in tudi črnogorski hribi bi lahko 7aživeli ter nudili svoje lepote vsem, ki bi si jih zazeleli. .... ¿o smo se vračali z vrha. sem od domačinov izvedel še nekaj zanimivosti o Črni gori. Več vasi nosi prav čudna imena: Japonska, Rim, Bombaj Za Bobotovim Kukom pa leži vas Mala Črna "gora. kamor še med nobeno vojno ni stopil tuj vojak. Ta vasica, skrita za globoko sotesko, deset ur hoda od najbližjega naselja sploh še ni doživela vojne. Tudi noben domačin iz Male Črne gore m dovršil vec kot osnovne šole — niti želje za tem ni nikdo pokazal. . . Naslednjega dne zjutraj smo si pred odhodom v Beograd se zadnjic ogledali Črno iezero in hribe, ki so se sklanjali nad gladino. Ob jezeru so postavljene tudi klopi. Najbližja razgledni kolibi se imenuje kraljeva klop - od tam se pac najlepše vidi jezero s hnbL za več metrov upadi0, predeljeno na dva dela. A ker ™ diugl di hitreje suši. je poleti kaka dva metra razlike med obema jezeroma sicer idJuženima v eno. Na jezeru si lahko izposodite čoln, lahko se kopljete ali^pa lovite ribe, predvsem glavatice, težke do 15 kg. Ob drugem delu jezera je malo vstean na leVem bregu znamenita Titova pečina, kjer piše na ploscici: »Tu je tovariš Tito s svojim vrhovnim štabom živel od 20. do 29. maja 1943 in tu je tudi odločil o preboju preko Sutjeske.« . » , Se poslednjič sem se s pogledom poslovil od Durmitorja, posebno se od Boboto-vega Kuka pa od vseh jezerc, od širnih gozdov, še zadnjic sem si zazelel, da bi bUo danes vPčeraT ko smo se še vzpenjali po durmitorskih hribih. Tedaj sem se spet spomnil na arabski napis na freskah pravoslavne «rk^ B^Ace Ljevicke v Prizrenu: »Zenica mojega očesa je gnezdo tvoje lepote«. Jaz bi vklesal ta napis na durmitorske hribe. Na vsako stopinjo, ki sem jo prehodil, leži ob pozabljenih jezerih. »Na svidenje prihodnje leto«, sem dejal bolj sam sebi v iolažbo in še zadnjič ujel že motne obrise gora, ki so mi mežikale skozi bele kopre^e^ opoldanske pripeke, potem pa pobegnile za rob Jezer, od koder smo se strmo spustili po cesti proti Beogradu. Na rob Robanovega kota T. O. Pred 25 leti sem prvič stopil vanj. S kranjske strani se nismo radi odlooli za sestop z Moličke peči, držali smo se Korošice. Bistrice, Okreslja, čeprav smo vedeli, da jeRobanov kot nekaj posebnega. Takrat sem našel pri tatrmanu za kočo Franceta Avčirm Menda je tudi njega radovednost pognala sem čez. Tik pred vojno sem bral Herletove opise Velikega vrha in Poljskih devic. Po vojni nam je bil laže dostopen kot Logarska z Okrešljem, zato nam je postal domač Kdo bi naštel vse poti, ki so se stekale v Kotu samem, na Travniku ali doma pn Rob^ovih- ita 1948 smo se odločili, da bomo imeli odprto Korošico tudi pozimi ZiUh smo zato da bi v skladu z vsemi drugimi napori naših ljudi tudi v planinstvu dSli č°m več Tedaj je Robanov kot postal eno od naših oponsc za Korosico. Zimski oskrbnfk Kordlž^e imel pri Robanovih svoj drugi clom. ^m^. pnstop na Moličko peč po stari nemški stezi čez Jeruzale in Zvizgovec m bil n c prehud tud za ljudi, ki še nikoli niso imeli derez na nogah. Rad se spominjam vsake od teh poti, l ° m, Belsk° PJanino' na Skrbino, na Strelovec in Krofičko na Knezovo in r VJS tisti robati, zeleni in pečevnati svet od Ojstrca do Molz- neka, od Velikega Vrha do Dola, na Kocbekovo grapo, in seveda na Ojstrico Lahico pokrajinske vedute ki se vzdiguje nad temno zelenino iz dna doline Bele ' ' rS ?,°t -1S°, ka^prida, izh,°jene- Le malo ljudi poznam, ki gredo s Korošice cez Dol v Luce, ki jih zamika, kako je s prehodom med logarsko in L om m mo ih ^nn°Ve PlaTf Na Krofički se je v šestih letih vpisalo šlst ljud Na VeTikT™ jih stopi manj kot na Dedec ali na Vršiče. Smučarjev, ki imajo tu na raznol^n širni smuski svet, vreden Parsenna in Davosa, že nekaj let i™ več Skozi KnfHrS na Korošico poleti v glavnem transverzalisti. kudi se^m iz športnih al finančnih razlogov. Sem m ja zaide v Kot motorno vozilo. Pot ni dobra a čas fe zla to K nt SSSKSFaSSSfSS»?^ a» siSS mirnmmmm mm^^srnm a najmanj 70 let upoštevan činitelj v turizmu g a? gmmmmmmm ŽSU&: TtisrssfSTSšjs nfsme°pVoXi fe^S" Neverno SSSStt'^ češ, drugi so nas prehiteli, nas pa pustm v kmŽki idili, zdaj pa to negujmo za vse čase kot absolutno, trajno vrednoto Industrializadja je način modernega življenja. Kdor se ga ne posluzi, kdor ga ne zmort Te Sen na zamudništvo in preužitkarstvo. Torej mora ta način prodreti tudi v naše turistično gospodarstvo. _ «pvpHp tam Po svetu se na priliko, mnogo piše zoper zicmce v gorah. Največ seveda tam. kier iih ^e največ in kjer se še vedno grade nove - to je v razvitih alpskih deželah, fmajo jih že bhzS 2000 večjih in manjših, najvišja je premagala Mt Blanc, ze danes S gondola v višini 3750 m. Varuhi gorske idile pišejo članke, zicmce se pa množe Uvajajo se helikopterji, v Švici že močno nadomestujejo smučarske lifte, tod? Avstrija jih že ima za turistične namene. Pri nas ta stvar se ni tako vroča oliko pa že, da zadnje čase močno razmišljamo o tem. Treba je samo da se naied stvar po dobro premišljenem načrtu in da ima svoj gospodaiski racun Ta je pri torističnih napravah zapleten, kompleksen, a s tem je treba računati, ce hočemo napredovat^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ mQ ostati tak, kakršen ie v svoji prvobitni podobi, kolikor po tehniki že ni preobražen m prena^jem Ne bodimo pa nestrpni nasproti tehniki, ne bodimo samo romantiki in idiliki, bodimo tudi lealisti. Tudi tehnični objekt je lahko lep. obrazu prirode prilagojen z občutkom in ^ubeznijo do nje posajen in zgrajen. Ali regulacija Kotovca v Logarski ni tehnika? Kdo bi se upal reči, da je lepota Logarske z njo pa kaj utrpela? In naj mi Zemljičev duh in Robanov Jože oprostita, da sem se upal to zapisati prav na rob Robanovega kota. Naj mi tudi Kot oprosti! Ostal bo tak, kakršen je. Iz Škofje Loke na Lubnik LOJZE ZUPANC Lubnik, ti vrh prelepega imena, dve leti sem te gledal iz nižine, ko si kipel v jasnino, ko v sivine megla zagrinjal si se do temena. Glej, danes se povzpela noga lena na tvoj je vrh, kjer zloba iz doline poti si ne utre, v soncu premine, kot gine v rečni strugi vodna pena. Tod mesta ni za mestne hudobije, z otroško vero vzljubiš spet človeka in zviška zreš na podle grdobije, ki zdolaj jih uganja nam pokveka; pozabiš zlahka na vse razprtije, ki jim v dolini zaman iščeš leka. Turistom, ki se izogibajo visokih gora in napornih pleza lnihtur v P n« v zadnjih letih pot iz Škofje Loke na Lubnik ena izmed najbolj priljubljenih. Staio-davno mesto Škofja Loka, ki se razprostira v okrilju srednjeveškega gradu in raz-vlZ°sSre utodbe^na Krakclju, nudi s kopastim Lubnikom (1024 m) v ozadju slehernemu obiskovalcu romantično lepo sliko, ki je vredna slikarskega kista in^ paleto Odtod držita poti v dve slikoviti dolini: Selško in Poljansko, v kateri se zajedata obe Sori - Selščica in Poljanščica. Mesto z okolico ima nnlPtia so toola noči prijetno hladne. Sora je najtoplejša reka na Gorenjskem in Sovo pivkaf dojeno moderno kopališče v Puštalu privablja v poletmh mesec* številne kopalce iz Ljubljane in obrobnih krajev. V zimskem času pa nudi hnoovje okrog mesta več ko preveč prikladnih terenov za smučanje. freismlke^u^kofTAbmham^^ravaf LoktTif Split T S S Ie,a 973' 0t°n kraj nad soto«em obeh SoT "so^ si freiŽSki SkoieVčJf'1™*0^'"0- Ta pre,e^ gozdarsko „apredu/e z usSv^h' tadSIkthp'iSST"0 ^ ¡mraes -f5 s« KAMNITI MOST ss ¿ss ssmsk Mko rijf dTbf^us ogrado poS,/^ «TM naiS, »A kolikšna naj&tain^e trdimoS^0" taeiki upirajo in nihče note Sati mosTnine TlaSn ^f^ in iezdeci se da «SMS? iiijEft r ~ v S«! ^ P^eno v grad in zapro Plačevali so mostnino in godrnjali g tlaCani naJhu3e Prizadeti. keg^feiliZS ti&tt^gKl gTS £ ^t sosednjem Starem gradu. Pot ga je vodila skozi IpiSb* oblskal grasčaka na ^ « * ««* nove®a niostu Zaustavil K,»« njakČez! &tUdi Ste odštejte srebr- Taksne šale pa loški gospodar ni prenesel. pogr^J teanUea&em z~nS?,kneZ! ^ * ~ » Tako je loški knez zaradi skopuštva svojega oskrbnika nesrečno končal v valovih narasle Selščice samo zato, ker most ni imel ograje. ra, vpHni T n?ani Most pa stoji še dandanašnji in tudi ograjo ze ima, da se radovedni Ločam lahko vesijo čeznjo in buljijo v šumečo Selščico. c ,vv. Opomba dr. Pavla Blaznika k pripovedki: Kamniti most preko Selscice je dal zgraditi freisinški škof Leopold - 1378-1381 ki se je tod smrtno ponesrečit ko se je mudil v Loki na obisku. Na nezavarovanem mostu se mu e namreč splašil konj, ki je vrgel jezdeca v Soro, kjer je utonil Skof Leopold e pokopan v nunski cerkvi Prav tako ustreza zgodovinski resnici, da so mos gradih foTki tlačani, ki jih je vezala skozi stoletja dolžnost, da so na novo postavljali in DODravlialTvse javne zgradbe v mestu. Mostnina spominja deloma na dajatev bro-darino na račun kater? so oddajali podložniki iz Selške doline, brez upoštevanja soriške župani^ in del podložnikov v javorski županiji, letno po eno mero ovsa kot prispevek za brod na Gorenji vasi pri Kranju, kjer je moral do 13. stoletja ondomfpodložnfk brezplačno prevažati preko Save brodarino so morali podložniki prispevati tudi od 13. stoletja dalje ko je bil preko Save zgrajen most. Mostnina v Loki spominja deloma tudi na mitmno, kisojotod pobiral! skozi dolga stoletja. Srednji stolp je stal sredi današnjega grajskega dvo- rišča in je služil deloma tudi za ječo. . , ,, . Sredi mostu je starinski kip, na njegovem podstavku pa je upodobljen loški grb, o katerem je v Skof ji Loki ohranjena naslednja pripovedka: PRIPOVEDKA O LOŠKEM GRBU Ločani pripovedujejo, da je bilo prvemu loškemu zemljiškemu gospodu, ki je na loškem oSju s krivo palico krotil tlačane, ime Abraham. Ko je le-ta nekoč pripotoval z idarskega v Loko, je ostal na loškem gradu vse dotlej, dokler se m nauči našega jezika. Ves srečen, da se bo poslej lahko po domače razgovarjal s svojimi podaniki, se je nekega vigrednega dne napotil s svojim spremljevalcem proti daljnf Idriji. Ta spremljevalec pa je bil zamorec, ki ga je loški gospodar prejel v dar iz b0|^eg °gl^oadila poljanski dolini, ki je bila v tistem času vsa zarasla s hostami, v njih pa je bilo toliko medvedov, da neoboroženim potnikom m bilo varno hoditi skozi temne gozdove. Zato je zamorec vzel s seboj na pot veliki lok in tul, napolnjen s puščicami.^ ^ ^ ^ temn zastavil pot velikanski medved Graščak je ves prestrašen obstal in drgetal, njegov spremljevalec pa — ne bodi len - je nategnil lok ter izstrelil smrtonosno puščico naravnost v medvedovo srcfMedved se je zvalil na črno zemljo, gospodar pa je ginjen objel svojega ^^^Moj^zvelti služabnik, rešil si mi življenje! Za to junaštvo te bom poplačal, da da bodo še pozni rodovi govorili o tebi.« . . .____ In je zares potlej, ko se je vrnil v loški grad, ukazal, naj v grb, ki je predstavljal veličino in moč loških knezov, naslikajo še glavo njegovega rešitelja. Od takrat je v loškem grbu glava črnega zamorca. Preko mostu nas vodi pot skozi obok — Selška vrata — po ozki, zaviti ulici v m^to Markacija nas povede v Blaževo ulico, imenovano po padlem komandantu škofjeloškega partizanskega odreda Blažu Ostrovrharju. Na levi strani Selških vrat je v podaljšku oboka stara plemiška hiša, ki so ji meščani vzde£ K^a . Pojdimo dalje! Po stopnišču mimo nunske cerkve in samostana, ki so ga klanse sezidale leta 1358, se povzpnimo po zložni strmini za grajskim obzidjem do gradu v katerem ie nastanjen škofjeloški muzej, ki je med najbogatejšimi m najvzorneje urej^nimT pokrajinskimi muzeji na Gorenjskem Ustanovljen je bil ze pred vojno od prizadevnih članov krajevnega Muzejskega društva (proi. dr Pavle Blazmk proL France Planina, Lovro Planina, Cvetko Kobal itd.). Muzejske zbirke prikazujejo razvoj ter značilnosti Loke in okolice. Cehovski časi, razvoj obrti, značaj mesta m okolice, rast fn zaton škofjeloškega gospostva kulturni delavci - J^h^tlan" pisatelj Ivan Tavčar, favna škofjeloškega hribovja, bogati arhiv visoskih Kalanov in dr u gihkulturnih ter znanstvenih ustanov v Skof ji Loki, muzej NO]B - vse to je v obilni meri in solidni razvrstitvi na ogled turistu, ce bo na poti na Lubmk našel Zdrgnjenec = skopuh. Kriva palica = škofovska palica. SS^ pLal^erolb^M^eSe^^-r > kulturno ustanovo prelepe Skofl JLoke MuzeJskesa d™«™ razvija v pomembno odkrilo^in^restavriralo ^stimke ^^rn^ega^stolpa kfft SV 1. 1511 varoval loški grad in mestoPoeleriVKrmili J .sJoletJa do potresa ko na dlani, ter na mesto je STnstvS In tako lenda S? Z kI !&Ži P°d njim tudi nanj. Loški grad ima tri trakte 7 nTČsplača povzpeti mimogrede »¿»«asiMŽasSSS^iSS SREDNJI STOLP grajskim pa natvezel, da 'J je "goUdarTo "kega %-adu samzakfi g°SP°da' A matsČa„no^reSTo^ne ti01'3" v -^-trajf^ajskega dvori«, so nadenj heletaftfstekfsomoMcaprfvedffS5??^ zIočIn- Posla» «grajskim stolpom. Tamkaj ~ aV £&S£ S inTu^lf XkTe? ŽfflStt? prodati^ zrnje^«r » « - — »Pet tisoč zlatov.« »A kam si jih dal?« »Zakopal sem jih«. »Kam?« izditauTa natezalnici"6 P°Vem'* * V SU"ih b°Iečinah ^">Pel mučeni kaščar in njim^ipLTlek^belih ** * "° ^ Mgih Mh pod sred- vrt fiTo^e, a° 0taJ*J}: * Prekop«U so grajski zločinski kaščar van? zazTdaT rumlne zlataike A meneč, da je kamnu, zlatnikov niso našli Iumene zl™'ke. A glej, četudi m ostal kamen na kosti. A prišel bo dan, ko bodo tudi koS^ ,kj?' v.leŽe ^ŠCarjeve ki bo izkopal zlati zaklad, ¿stal teto bogat daM hnb,° tisti srečnež' sto oken in devet vrat. g ' a S1 bo lahko kuPl1 Šrad> ki ima škoio^Tota^mTli^aTfHl^ tST* * Zl°Čin nad 1/1954, str. 62). Omemba f a v kašči se Lnaša ^n?^ SlUga (gL L°Ški razšle* ko je bil izredno važno hranilo in so gfpSžnikvveZSZZ V «T^S"* Veku' zemljiškemu gospostvu; v novem veku «i n»m12« • 1 oddaJali v naravi spevanje v žitu 'se je 'ohran^koz^ «enar. Podrzavljenju škofovega posestva leta 1803 sta bila v gradu nastanjena sodišče in davkarija, nato uršulinska šola z penzionatom, pred dobrim letom pa je naša ljudska oblast v vnemi za ohranitev kulturno zgodovinskih ostankov prepustila grad v upravo in uporabo škofjeloškemu muzeju. Pojdimo dalje po markirani poti proti Grebenarju, samotni kmetiji v prijazni dolinici pod Kobilo, kjer je v okolici kraškega sveta več vrtač in podzemeljskih jam (Gipsova jama, Marijino in Migutovo brezno). Na vršku med Grebenarjevo domačijo in Flisovo potjo se obrnimo proti severni strani in zakličimo v smrekove gozdove ob vznožju Lubnika, od koder se nam bo oglasil edinstveno čist in jasen odmev Gozdno stezo — Flisovo sprehajalno pot — s spominskim napisom na zglajeni skalim in klopco za kratek počitek pred vzponom v reber obrasčajo z obeh strani pravi kostanj, bukve, hrasti, topoli, jeseni, gabri in macesni, pravcati naravni park. Na rebreh nas pozdravljajo in vabijo grmiči robidovja, borovnic, malin rdečih jagod, pod drevjem so bogata najdišča rjavih gobanov. Avtomobilska cesta, speljana iz Zminca proti Blegošu kmalu zatem prečka našo gorsko pot, mi pa se držimo marka-cijskih znamenj in kmalu nas pozdravi kažipot proti razvalinam Starega gradu (501 mi), do kamor je Turistično društvo Skofja Loka leta 1955 speljalo prijetno sprehajalno pot, ki nas mimo okamenelih svatov — skupine čudežno oblikovanega skalovja — vodi dalje proti Staremu gradu. O teh skalinah je ljudska fantazija spletla naslednjo pripovedko: OKAMENELI SVATJE Nekoč se je na Starem gradu šopirila grofična, zlobna ko kača in surova ko vsi grajski. Rada bi se omožila, a brž ko je s snubcem spregovorila, jo je le-ta urnih nog ubral z gradu, ker mu surova grofična ni bila všeč. In tako je nekega dne razglasila po vsem loškem ozemlju, da bo šla v zamož s tistim mladcem, naj bo reven ali bogat, ki bi znal preklinjati še huje kakor ona. .............., . . Na samini pod strmim gradom pa je tedaj v revni bajti živel star drvar, ki je imel tri sinove, vse tri takšne preklinjavce, da jim podobnih ni bilo ne v Selški ne v Poljanski dolini. . ... . . »Grajska hči je še hujša, kot ste vi,« jim je dejal, ker mu njihovo preklinjanje ni bilo pogodu. »Idite v Stari grad srečo iskat! Kdor bo groficno v preklinjanju prekosil, se bo lahko z njo poročil.« „„, , Prvi je odšel na Stari grad najstarejši brat. Komaj ga je grofična ugledala, je zaklela * »Strela jasna, kdo pa vendar si, da si raztrgan in umazan ko cigan drzneš k meni dvigniti oči? Brž povej, kaj bi rad, pasji sin in potepin!« »Nisem ne pasji sin ne potepin, ampak najstarejši drvarjev sin. Prišel sem pote, da bi šla z menoj v zamož, če si zares takšna preklinjavka, kot bi bila vražja hči.« , , , . . Takih žaljivk pa grofična ni prenesla, zato je svojim hlapcem ukazala. »Pred gradom raste hrast. Nanj otvezite tega bedaka in mu hrbtišče ustrojite z biči, da bo pomnil svoj živi dan, da nisem vražja, ampak grajska hči!« Valpti so prišleka prebičali, da se je pod večer komaj se privlekel domov in glasno preklinjal grajsko hčer. Drugi dan je odšel na Stari grad drugi brat. Ko je na grajskem dvorišču zagledal grofično, jo je pozdravil: ..... , , , „ , _ »Slišal sem, da je tvoj ta grad in da si preklinjavka in zlobna ko sam gad. Pa bi te vseeno vzel za ženo, ker tudi jaz nisem od muh, saj znam preklinjati ko Zelen,Ce drevje, da me sonce žge kakor ozrl f^bo fn zali6! 28 Zd6l°' da mu mlada že»a p«*linja očeta, zato se je ^ l^čudo^^ trlo ™ ¿f?" m°je bled°»S« iD ' peotkoVa" SV graiikim vredkoekra^enPerrklel ^ 2 in neveste ni upal grajati zaradi kletvta -1 graJskl ku,ar' ki ženina ^^V^S^C0 O1" posto?aPnT k%rdrS0Pbivaaii v^AŠ^t fl« * bila «m freisinških freisinški službi, a so skušali biti Simbol nP h t]f l0Ški vitezi' ki 80 bili sicer v samovoljni.) ................"eoavisni od svojega gospoda. Bili so dokaj LokeSparisegmnieetel51^e 'S^J^J^^^^ ^ je nekoč živel na Starem gradu grKckf i e h ?L^ l^8^' ki g0V0re' da daleč naokoli. Baje je neke noči zakvartal takfen+ kvartač, kakršnega ni bilo zabodel, kakor da bi se moral ločiti ^n e Za Sehe Z^1'' K pa j° * K Zlatko!Čo0d s^i fratoCeKdoPa gSre speljancTproti avtomobilsko cesto, sin loškega lekarnarja Boguš Burdvch nalSmn V, P V° n° Smrtno Ponesrečil kmalu zatem pa se pot odcepi proU ¿oSfZsicT C^^Z ■ I Č° P°kojniku' hribovska gostilna pri Voljčiču nudi S PosnL? • ' kjfF nam PreProsta in postrežljiva, zato ni nič čudnega da se Lk S J" •g0spodin a «ta prijazna pred zadnjim vzponom na vrh ustkvi še v gabrovski kr^^TT" Lubnik' mizo pod uljnakom. gaorovski krčmi, poleti pa posedi za gostejšim ipoz^ obnovitvi markacij in ure pod vrhom je pod apnenčasto fP "Jatl protl vrhu Lubnika. Pol našli posebno vrsto sleptth£Sk«£^hSS^^J^L^^' ^ S° Z°ologi Muzejskega društva v Skofji Loki oprali lansko W. f Je P°d vodstvom obogatilo loški muzei z redkimi nafdbami k^rih k- r°jak Aci Leben' Pa je Izkopavanja pa se bodo nadaljevala ko^odo v ta nameni"1 P°VSfm P°J«®njen. finančna sredstva. Tudi Kevderc je judska domišHi^ ^ , razP°lag° Potrebna njem leže kosti lubniškega zmaja in nastiria kf mn bdala ? mitosom- češ da v It * - —h lazIh dom, ki ga je leta A MS^^»« 5M mmmm °Čempovzpni se, prijatelj planinec, na Lubnik v kateremkoli letnem času in srečen boš in na Lubnik se boš rad vračal se in se (Zgodovinski viri po prof. Fr. Planini.) druStvene novice SKUPŠČINA PSJ. 10. in 11. februarja 1962 se je na Papuku vršila šesta redna skupščina vrhovne planinske organizacije v naši državi. Centralni odbor je zanjo izbral planinski dom na Veliki v višini 345 m ob vhodu v gozdnate bregove in tokave širnega Papuka sredi ravne Slavonije nad Slavonsko Požego. Zbralo se je čez 100 delegatov iz vseh republik, mnogo starih znancev, ki so se srečali na vseh dosedanjih skupščinah, prišlo pa je tudi mnogo mlajših delegatov, znamenje novih tokov in sil v planinskih društvih. Skupščino je vodil dolgoletni predsednik tov Rade Kušič, med vidnimi osebnostmi imenujemo predsednika PZS tov. Fedorja Koširja, tov. dr. Miho Potočnika, načelnika GRS. tov. Jončiča, tov. Džambasa, urednika Naših planin tov. dr: Z. Poljaka, starosto alpinistov tov. Jožo Copa. Skupščina je potekala v delovnem vzdušju. Poročila so bila poslana delegatom vnaprej, tako da je bilo dovolj časa za razpravo in delo v komisijah Skupščina je izvolila nov centralni odbor, za predsednika pa dr. Marijana Breclja, državnega sekretarja za blagovni promet, člana Zveznega izvršnega sveta. S tem je vodstvo centralnega odbora prešlo v roke moža, ki je imel vse svoje življenje najožji stik z našimi gorami. Poznamo ga kot alpinista-skalaša in smučarja, kot sotrudnika Planinskega Vest-nika, kot človeka, ki je vedno razumel pomen in potrebe planinstva. Povzetek iz poročil centralnega odbora PSJ. Planinska društva se vedno bolj naslanjajo na komune in se povezujejo z drugimi organizacijami preko komunalnih delovnih oblik. To je edina pot k vedno večji decentralizaciji in demokratizaciji planinstva. V šestih republiških zvezah ima PSJ 418 osnovnih organizacij s 130 339 člani. PSJ je pristopil k jugoslovanski zvezi organizacij za fizično kulturo čeprav sta bili dve republiški zvezi proti temu. Za vsebino dela v planinskih društvih to ni odločilno, pravi PSJ, društvom je še vedno omogočena popolna samostojnost pri opravljanju specificmh nalog. Število članstva je močno napredovalo. Leta 1958 je bilo 91 164. v treh letih je naraslo za več kot 40 000. Največji delež pri tem ima Slovenija, kar kaže tabela: Savez Število društev Skupno članstvo . ... Skupaj Procent Člani Mladinci Pionirji mladine mladine Srbija Hrvatska Slovenija Bosna in Herc. Makedonija Črna gora 160 65 90 44 41 18 32 091 22 920 51 161 12 765 8 243 2 719 14 861 12 734 30 172 7 483 3 482 1 232 10 080 6 115 11463 3 062 4 761 892 7 150 4 071 10 026 2 220 595 17 230 10 186 21 489 5 282 4 761 1487 53,69 44.44 41,59 41,59 57,75 54.68 Skupaj 418 130 399 69 964 36 373 24 062 60 435 46.35 Med mladino je največ šolske. 85%. medtem ko je delavske komaj 10%' kmečke pa 5%. Centralni odbor je štel po statutu 41 članov, izvršni odbor CO pa ima 15 članov iz vseh republik. Odbor ugotavlja, da je planinska organizacija za mladino interesantna in da lahko računamo še z večjim pritokom mladine. Potreben je vsestranski in boljši program za delo z mladino in za strokovno vodstvo mladine. PSJ se zato resno ukvarja s problemom strokovnega planinskega kadra in z ustanovitvijo planinske šole, kakršne imajo nekateri drugi alpski narodi. Skupščina je sprejela vrsto sklepov glede dela v mladinskih odsekih, predvsem v tem pogledu, kako najti nove stimulativne oblike pri delu z mladino, kako najti najprimernejše ljudi za vodstvo v Savezu, na zvezah in v društvih. O alpinizmu se v poročilu obširno govori. Za razdobje od leta 1958—1961 je bil za razvoj alpinizma pri nas pomemben plenum PSJ v Logarski dolini no- vembra leta 1960, nekateri problemi pa so se obravnavali že na Matki leta 1958. Leta 1960 se je vršil tudi širši sestanek aktivnih alpinistov v Zagrebu, skrat-ka:v Savez se je močno naprezal, da bi prišlo do jasne orientacije našega alpinizma. Jeseni leta 1961 je bilo v državi 48 AO, 25 v Sloveniji, 9 v Hrvatski, 5 v Srbiji, 2 v Makedoniji, eden v Črni gori, 6 v BiH. Zanimanja je po vseh republikah precej. Sredstva, s katerimi zveze alpinizem podpirajo, so zelo različna a v glavnem spričo drage opreme in drugih izdatkov so zvezna sredstva majhna (Slovenija v letu 1961 1 400 000, Hrvatska 143 370 din, Srbija 555 000). Skupna sredstva za Alpinistični tabor niso bila izrabljena, ker je bilo premalo udeležencev (!). To pomeni, da posamezni odseki in AO ne znajo ali nočejo izrabiti možnosti, ki jih nudi savezni proračun. Za nabave iz inozemstva je vedno manjkalo deviz, v bodoče pa so, tako pravi poročilo, zagotovljena in to iz proračuna 625 dolarjev, pri trgovinski mreži pa 4650 dolarjev. Od 596 alpinistov jih je 498 v Sloveniji. Naj o številkah'spregovore tabele: Število alpinistov Slovenija Srbija Bosna in Herc. Hrvatska Črna gora Makedonija 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 201 244 192 192 209 236 283 283 361 374 498 — 3 7 7 8 8 10 13 12 21 21 20 4 5 5 7 7 9 9 10 12 14 14 14 — — — — — — — — — 33 66 Slovenija Srbija Bosna in Herc. Hrvatska Črna gora Makedonija Slovenija Srbija Bosna in Herc. Hrvatska Črna gora Makedonija Število pripravnikov 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 352 300 224 231 213 217 151 96 144 232 183 — 14 11 13 5 13 16 20 18 61 60 55 23 25 20 17 20 18 15 15 17 15 21 26 — — — — — — — — 52 180 — — — — — — — — — — 8 10 — — — — — — 7 19 Število vzponov 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 2507 3061 1671 1637 1720 1807 1481 1894 1828 2756 2927 — 39 62 46 63 21 29 72 140 210 346 14 18 26 28 76 52 49 68 77 152 _ 145 — —~ — — — — — — — — — 450 — — — — — — — — — — _ 8 — — — — — — — — _ _ _ 88 Zanimivo je, da PSJ ni zmogel pripraviti alpinistični tabor v višini 4000, čeprav je bilo to že večkrat sklenjeno. Za sistematično pripravo na vrhunske uspehe je to nujno in je dolžnost PSJ, da tak tabor organizira, če hoče, da se naš alpinizem v svetu zares učinkovito afirmira. Skupščina je dalje potrdila voljo naših alpinistov, da se organizira cim več ekspedicij v visoka gorstva na drugih celinah. Hrvatski planinci so močno razvili speleologijo. Amaterski speleologi v vrstah PSJ utemeljujejo upravičenost spe-leoloških sekcij s športnimi pa tudi praktičnimi nalogami v ekonomiki našega krasa. Šibka točka planinskih društev pri zvezi je propaganda in tisk. Samo Slovenija, Srbija in Hrvatska so poslale o tem svoja poročila pi-avočasno. Vse planinske periodične publikacije premagujejo velike težave: manjka jim sotrud-nikov, imajo sorazmerno nizko naklado, ne izhajajo redno. Naj ob tej priložnosti zapišemo, da je naše glasilo Planinski Vestnik redka izjema ne samo v planinskem tisku, ampak v našem periodičnem tisku sploh, saj že 12 let izhaja brez bistvenih zamud in to vsak mesec, tudi poleti. Planinski Vestnik spada tudi med najstarejša društvena glasila v državi, je pa najstarejše glasilo, ki je obdržalo svoje ime od začetka do danes (od leta 1895). Sicer pa se je propaganda držala običajnih propagandnih sredstev: predavanj, filmov, radia, prireditev, družabnih večerov, raznih publikacij, razstav itd. Sklepi, ki so bili sprejeti, niso dovolj poudarili potrebe po filmski propagandi. V mednarodnih odnosih se je PSJ najbolj uveljavljal v okviru UIAA, za katere predlaga PSJ nov statut, precej drugačen od sedanjega. CSR in Francija sta to prizadevanje podprli, v nekaterih točkah pa tudi Italija, Poljska, Bolgarija in Maroko. Jugoslavija predseduje komisiji UIAA za spremembo statuta. Skupščina UIAA 1961 v Avstriji je potekla v duhu jugoslovanskih predlogov. Prišlo je do stikov s Poljaki in Bolgari, posamičnih in skupinskih. V dveh letih (1959, 1960) je šlo v inozemstvo 367 naših alpinistov v 65 odpravah. Srbija je dala 16 takih akcij in 106 udeležencev, Slovenija 23 s 152, BiH 1 s 13, Hrvatska 17 z 78 udeleženci. PSJ se je v inozemstvu udeležila 8 konferenc z 18 predstavniki. V Italijo je odšlo 12 skupin, v Francijo 12, Avstrijo 7, Zapadno Nemčijo 6, Švico 5, Poljsko 4, Grčijo 4, Bolgarsko 2, v Turčijo, Holandijo, CSR in v Himalajo po eden. Največja težava pri vzdrževanju zvez z inozemstvom in pri odpravah je ta, da nimamo za to določenih deviz. Devize manjkajo za opremo in za bivanje. Načelo recipročnosti se ni kaj prida obneslo in so zamenjave zato kmalu prenehale. Težko je tudi ustreči predpisu, da mora turistična grupa za inozemstvo šteti 20 ljudi, kar je pri alpinistični odpravi redko. PSJ bo moral povečati dosedanja prizadevanja za večjo afirmacijo našega alpinizma v mednarodnem svetu. Od tega je odvisen tudi njegov nadaljnji nivo in napiedek. Finančna situacija PSJ kaže, da je v dotacijah udeležena ljudska oblast z 28 °/o, podjetja in sindikalne organizacije z 22%, delež dohodkov od koč pa znaša komaj 33 °/o. V tem pogledu se društvom priporoča, da svoje delovanje bolj naslonijo na komuno in lokalne faktorje in da poiščejo nove vire dohodkov od podjetij in sindikalnih organizacij, da zmanjšajo osebne in materialne izdatke v korist funkcionalnih. Iz gospodarstva s kočami omenimo, da ima Slovenija z BiH najmanjši delež osebnih stroškov 13,3 "/o, razmeroma visoki so materialni (72,4%), nizek je tudi procent investicij v Sloveniji (14,3), v primeri z investicijami v Hrvatski ali še bolj v BiH (37,1%). Od 188 koč jih je bilo 86 (45,7 %) pasivnih in znaša negativni saldo 11 milijonov dinarjev, pri čemer je delež Slovenije 7 841 000 din. Analize, zakaj tako, PSJ ni mogel narediti, podatki pa tudi niso popolni, ker ne zajemajo vseh koč. Problemi pri planinskem gospodarstvu so povsod isti: vzdrževanje koč, možnosti, kako bolje izkoristiti kapacitete, finančno poslovanje, oskrbniški in strežni kader, neplaninski značaj nekaterih domov, rentabilnost itd. Republiške zveze bodo morale narediti podrobno analizo o gospodarstvu po kočah, stanje, kakršno je, je treba popraviti. Himalajski fond pri PSJ je zbral 2 860 000 din. Vsa ta sredstva so bila prepuščena za kritje stroškov prve jugoslovanske himalajske ekspedicije. Skupščina je razpravljala o ponovnem formiranju ekspedicijskega fonda PSJ. Predlaga se, da vsak član planinskega društva prispeva 50 din letno za ta fond. Ce se bo to realiziralo in če bo članarina bolj disciplinirano dotekala, potem se bo letno zbrala že kar čedna vsota, nekaka tretjina tega, kar je stala naša odprava na Trisule. PSJ je objavil tudi program za leto 1962: Organiziral bo prvo smotro planinskega podmladka Jugoslavije, dalje ponovno mladinsko delovno brigado za gradnjo mladinskega športnega centra v Tjentištu, prvo tekmovanje v turnem smučanju alpinistov, letni alpinistični tabor, na katerega bodo vabljeni po 4 alpinisti iz vsake republike, in alpinistični tabor v višini 3000—4000 m. PSJ bo skrbel za bolj redno izhajanje svojega Biltena, ki ga urejuje ing. D. Colič V čast 20-letnice ljudske revolucije bo organiziral zimski marš preko Igmana v počastitev junakov tega legendarnega pohoda. V okviru UIAA računa PSJ z udeležbo na sestanku izvršnega komiteja UIAA, dalje z udeležbo na seji mladinske komisije UIAA, na sestanku zdravnikov reševalcev, na zasedanju komisije GRS pri UIAA in na generalni skupščini UIAA. Material, ki ga je zbral PSJ za svojo skupščino, je obsežen in za vsakega planinskega aktivista zanimiv, prinaša pa marsikaj novega tudi vsakomur, ki mu je pri srcu razvoj in napredek naše družbe. 60. OBLETNICA PD RUŠE. 8. IV. 1901 Planinsko društvo Ruše je za 60-letnico društva pripravilo jubilejno proslavo Pozdravni nagovor je imel zvezni ljudski poslanec — častni predsednik društva tov. Viktor Stopar. Ta je ob tej priložnosti v imenu PZS podelil srebrne častne znake zaslužnim članom društva. Planinski oktet iz Maribora je za uvod zapel Himno kozjanskega odreda, druga je bila Aljaževa Triglav moj dom. Kroniko društva je podal tov. ing. J. Teržan, za njim pa je vse navzoče povedel v svoj intimni pohorski svet pesnik prof. Janko Glazer. Razpoloženje je ohranil in še poglobil oktet s svojimi pesmimi: Sattlerjevo Na planine, Jerebovim Pisemcem in Bučarjevo Tam, kjer pisana so polja. Sledila je pesem L. Zorzuta Čigavo Pohorje? Ob zaključku so prebrali se kroniko Razglednega stolpa na Zigar-tovern vrhu, kakor jo je napisal prof. Ivan Šumljak. Prof. Gena Pen je kot napovedovalka s prisrčnimi obrazložitvami poedine točke povezovala v celoto. Društvo je razstavilo bogato zbirko posnetkov, ki so pričali o delu društva od ustanovitve do danes. Proslava je potekla v intimnem razpoloženju, ki je navzoče usmerjalo predvsem v bogastvo in lepote planinskega sveta. Tega so nam odkrili prav ti, ki so pred 60 leti položili temeljni kamen PD Ruše. iz občnih zborov V decembru leta 1961 ustanovljeno 92. planinsko društvo v Sloveniji nosi naziv Planinsko društvo' Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor. Planinska skupina, ustanovljena pred 4 leti v tej gospodarski organizaciji, je s svojim delom pokazala, da je prerasla okvir planinske skupine pri matičnem društvu PD Maribor ter hkrati izpolnila vse pogoje, ki omogočajo ustanovitev samostojnega planinskega društva. Novoustanovljena planinska organizacija šteje 510 članov, med katerimi je tudi 120 mladincev in pionirjev. Pregled uspešnega dela planinske skupine kot tudi obširen načrt dela novoustanovljenega društva dokazuje, da se njihovi člani zavedajo pomena planinstva za delovnega človeka. Želimo, da bi društvo uspešno premagovalo začetne težave in da bi bila bilanca izvršenega dela ob koncu leta 1962 čimbolj uspešna. Novoustanovljeno Planinskodru-štvo Gornja Radgona je v decembru leta 1961 stopilo na samostojno pot planinskega udejstvovanja. Članstvo društva se je formiralo iz območja občine Gornja Radgona ter je štelo ob ustanovitvi 40 članov. Delovni program novoustanovljenega društva kaže živahno dejavnost te organizacije v njenem območju kot tudi to, da bomo marsikaterega člana PD Gornja Radgona srečali na vrhovih Julijskih in Kamniških Alp. V planinski postojanki na Dobenu se je 28. januarja 1961 vršil ustanovni občni zbor Planinskega društva Žičnica, Ljubljana. Ustanovitev planinskega društva v tej gospodarski organizaciji z veseljem pozdravljamo in želimo, da bi se vse dane obljube uresničile v popolno zadovoljstvo vseh članov društva. Za predsednika društva je bil izvoljen tov. Janez Erbežnik. v novi tovarni Avtomontaže se je dne 31. I. 1962 vršil ustanovni občni zbor pianinskega društva A v t o-montaža. Društvo združuje v svoji organizaciji 76 članov. V smernicah za bodoče delo so sprejeli sklepe o razširjanju planinske dejavnosti med člani kolektiva, prikazati lepoto planin, predvsem bližnje okolice ter zbirati sredstva za gradnjo lastne planinske postojanke. Novemu planinskemu društvu želimo plodno delo. da bi doseglo vse naloge, ki jih je v letu 1962 prevzelo. ZIMSKI REŠEVALNI TEČAJ. Od 22. I. do 27. I. je postaja GRS Tolmin organizirala pri Koči na planini Razor reševalni tečaj, ki so se ga udeležili razen članov še pripadniki JLA in LM. Tečajniki so se pod vodstvom Jeseničanov seznanili z reševanjem, z Akkia čolnom in drugimi transportnimi sredstvi, nudenje prve pomoči ponesrečencu pa je prikazal dr. Andlovic. Tečaj se je uspešno zaključil s transporti ponesrečencev do Tolminskih Ravn. j. l. iz planinske literature Še beseda o Saint-Loupu Po prizadevanju prof. Lilijane Avčinove smo dobili prevod iz francoske alpinistične literature, knjigo Saint Loupa »Gora ni hotela«. Tudi za Cankarjevo za ozbo je to drugi takšen prevod, potem ko je 1958 izdala Cevcev prevod knjige Fnsona ^°C^Ne'gre načenjatTsedaj vprašanje, ali se kaže omejiti pri prevajanju na francosko alpinistično literaturo (čeprav je v nekaterih smereh nad nemško> angleško mdiu-gimi), niti to, ali so bila izbrana najboljša dela iz nje. Vsekakor ima Saint Loupova knjiga svoje prednosti in žlahtno vsebino. . . ___ Pisatelj je zbral in napisal devet zgodb o alpinistih, katerim je gorska smrt ze položila prst na njihova čela, vendar so se rešili po nekem »cudezu«, ostali zrvi in v glavnem nepoškodovani, pa so srečno prešli tisto nedoločeno_ mejo kjer se se mešata senca in luč, kjer smrt še ni dovršeno dejanje, toda od kodei se je življenje ze malodane umakmto ^^ ^^ )>čudežne rešence« večji del med francoskimi alpinisti, mogel pa bi najti tudi drugod še precej takšnih zgodb. iP Tako je samo pet let po prigodi E. Whymperja (glede katerega dvomim da je prvi »meril brezdno«) vodil (1867) znani vodnik Hans Pinggera slavnega polarnega raziskovalca in odkrivalca ortlerske ter adamelske skupine;/^f^in« Punta San Matteo v južni ortlerski skupini. Na grebenu med P^ Tiesero '" Punta San Matteo se iima je utrgala opast in sta padla približno 250 m globoko skupaj s snežnigmotomi porušene plasti. Njuna zgodba je ^«««S^ Rpllina in Rouillona ki je opisana v Saint Loupovi knjigi, le da Bellin in Kouilion nista storila ^do padcu tega. kar Ringgera in Payer. Potem ko sta ta dvajigotovila dl nista odnesla pomembnih poškodb, sta se zagrizla niLsfr Pomembnega po 4 urah na vrhu Punta San Matteo, kakor da se ni zgodilo mcesai pomembnega ali da ie 250 m globok padec samo neupoštevana nevsecnost. Pinggeri in Payerju je pomenil ta dogodek kvečjemu srečno naključje, nista pa ga štela kakor Saint Loup za izraz nekakšnega višjega zakona, katerega ustroja Se loznamo in moramo zato šteti takšne in podobne dogodke, katerih m mogoče niti razložiti niti določiti, po teološko za čudež (str. 20). Ne verjamem, da bi bili gospodje teologi pripravljeni sprejeti našega pisatelja v svoio druščino ¿asprotno — dokazovali bi mu, kolikor ze sam m storil tega (glede WhyX^ BeUiSf fn Rouillona, Greloza in Vallueta), da ni šlo v zgodbah, katere STe za keke »nadnaravne, pojave in vzroke dogodkov, katerih^ni^ po^mU in nhraVložti ampak ie šlo le za morda nenavadne m manj verjetne dogodke ki pa ima jo^ voje vzroke v dlanem dejanskem položaju, oblikovitosti W^hraz merah v osebnih lastnostih ali celo v zavestnem morda pa podzavestnem delovanju »čudežnih rešencev« (Tone Pogačnik, dr. Lammer, mg. Guy Labour). Po navadi se končajo padci samohodcev v ledeniške razpoke s smrtjo, ki ostane dostikrat za vedno ali za dolgo časa skrivnost. Spomnimo se Georga Winkleria ki je izginil 16. avgusta 1889 pod zapadno steno Weisshorna, ko je bil šele dobrih 19 let star, vendar je imel za seboj Številne, za takratne čase in razmere izredno težavne prvenstvene p ezalne vzpone in je bil najbolj drzen alpinist-samohodec. Njegovo truplo se je pokazalo na ledeniškem odlomu šele 1956, potem ko ga je skrival ledenik 67 let v svoji notranjosti, ohranjeno, kakor bi umrl Winkler prejšnji dan (prepoznali so ga po hotelskem računu, katerega je imel Winkler pri sebi, ko se je ponesrečil) Kakor je torej zelo velika verjetnost, da se smrtno ponesreči samohodec, ki pade v ledenisko razpoko, pa vendarle ni čudež, če je pristal Winklerjev vzornik prol. dr E. G. Lammer na bloku, zagozdenem med stene razpoke, ali če razpoka ni toliko globoka, da bi ze padec vanjo povzročil smrt (ing. Guv Labour) G Lammer se je rešil potem v eni uri sam, ing. Labour pa je prav tako s smotrnim ravnanjem podaljšal svoje življenje za en teden, dokler ga niso našli reševalci Se manj utemeljeno bi mogli govoriti o čudežu pri navezah pripravnikov visokogorske sole iz Chamonixa, ko sta se pravočasno umaknili edini navezi, ki bi ju mogel zadeti plaz kamenja in blata. Takšnih »čudežev« se zgodi v gorah precej in so dostikrat samo vprašanje časa, v katerem ni alpinist na kraju, ki je nevaren zaradi snežnega ali kamnitega plazu, skalnega podora in podobno . Ostaie zgodbe, popisane v knjigi, so si podobne v tem, da so se zgodile na snežnih pobočjih, v ozebnikih, snežnih žlebovih in deloma v tem, da so se ustavili »čudežni« resenci nad prepadom ali v nasprotnem pobočju ali v izteku plazu, kamor jih je ta izvrgel. ' ™hče ne bo oporekal možnost, da bi n. pr. ponesrečenca zaneslo preko varne fn lifV P1iPad 311 da bJ- ga ZasuI° tako' da bi ostal v snežni «moti ter se zadušil in podobno. če pa se zgodi nasprotno, rešitev še ni čudež in se da lepo obrazložiti s tem, da je odnesla snežna strmina največji del sile padca, da so drseli ponesrečenci P° £e 12 ? Yglaje"lh poteh drugih' mrtvih teles (skal, plazov) in da so ponesrečenci, morda le podzavestno, uravnavali vsaj deloma in po svojih možnostih druge^ovire POt tak°' da jih niS° občutne^ poškodovale skaie v Su a! izdain1In^tT- JS""?* V k"jigi S° bolj ali mani »»imive, ne opravičujejo pa izdajo knjige ce bi bil njen namen samo ta, da se dokaže s temi prigodami čudežnost man/ver j etno UdeIeZemh junak°V" Ni že čudežno to, kar je čudno, nenavadno fn bo t^onTÄ/^uS^e1613 j6Zik in mn°ge' dGl0ma iZVirne misli' */r ,Kako radi pozabljamo danes n. pr. resnico, ki jo je zopet pribil Saint-Loup-l «ntrni C OVek se ne zaveda, da je premagal večino nevarnosti, še preden "e stopü Ä WoJ V?dZTStnrTSi V Sebi izkužnje Panjih generacij. Whympir paPje postopne poti,' °dpravljal za^evat Matterhorn. Gol tudi, ko je leta raziskoval NipJ5in^,TV,SlaVOSPev Ma!terhornu na visoko poezijo Guida Reva Sifn nH^ Sl °J*lpinizmu+ ln alpinistih kaže-io modro umerjenost in se pravdno S dtnSlefnSU^0'^^ alpintatike' »ki ne vodl 70 stoDimteno i?ina^fniS0Č *** '-J? tBebV viŠinske razlike Povprečnega naklona ItonniP i'tirfniii l 0mY Dva prehoda sPodnje šeste in trije zgornje pete I! p ur dejanske hoje in en bivak. Na vrhu smo. Zabili smo deset Ril cem Pobrali štiri. Ce je komad po petdeset frankov, me stane to tri sto frankov S^i aVa'.t0Vanfi S° $ledili- Usposobljen sem za bodoče sprehode v Himalajo « rt„h 3ejasna' kar fe,le da- Se b0 Pa morda kdo spodtaknil ob njo Ctoveškl duh je včasih zagoneten kakor egipčanska Sfinga. ^ovesKi nict„POnOV?° 86 VirČa S-aint Loup k Lammer ju, »mračnemu možu, strašnemu alpi-"S";a:notarju«. Ni moč v okviru kratkega poročila razpletati vprašanja o pravü-nost ali nepravilnosti misli, katere je zapisalo spretno in ¿stro pero tega »samotnega n .S potl<<'.kak?r Je imenoval Lammer sam sebe v naslovu svoje znamenito Se osebnost™"' " ° ' k0lik0 je Saint"Loup praviln° doumel te misli in Lammerjevo Kakor ne bomo mogli pritrditi Saint-Loupovim izvajanjem na koncu str 35 ki zanikajo moc judsk h množic, vendar ni brez podlage njegova prednja misel nn^ TTJU: rladi moderni plezalci- kako se vam zdi smešen ta brka™ k nosi pelerino in klobuk, jopo z ogromnimi žepi in naočniki za led, umerjenimi za kratkovidne oči? In vendar ne boste, vi žanjci prvenstvenih nikoli nič drugega kakor druge naveze tega moža, ki je bil vodnik akrobatskega alpinizma. Vodnik — Prazno" ^ bilo ztnfk^e dejstva, da je Lammer od konca prejšnjega pa tja v prva desetletja našega stoletja izredno vplival na mlade alpiniste^ ne samo v Nemčiji in Avstriji, ampak tudi drugod, med drugimi na Klementa Juga. Prav tako paTe bi bilo pravično, če bi obesili dr. Jugu očitek, da je bil L tudi njemu vzor Ntetschejev »Ubermensch«, kar naj bi se kazalo kasneje v siju ^¡{^¡^ rj7ma čeDrav se dr Jugu do njegove smrti, ko je 11. VIII. 1924 padel v tngiavsKi steni^' nf niti sanjalo o Hitlerju Dr. Jug je bil res naravi in zaradi vpliva življenjskih razmer - brez tega najbrze tudinebibl te takšen alpinist. Jugov razvoj in miselnost, k, se nam zapuščine če jo presojamo v celoti in ne po iztrganih odlomkih, napisanih poa iXom trenutke zagrenjenosti, pa kažeta vse kaj drugega kakor naklonjenost idejam. kakršne je rodil kasneje nacizem. , . . .. , . . Naj se vrnem h knjigi. Njen prevod se bere lepo. Nimam izvirnika, da bi mogel primerjati točnost prevoda, sem in tja, zlasti pri »poeziji predgorja «m pr 0 » mleku in trdem siru na str. 7, bi imel vtis, da se celo nekam preveč drzi originalnega tckstd < Ni mi prav razumljiv stavek na str. 54, 5. in 4. vrsta od spodaj (verjetno bo prav »s« in ne »v« skale). Na str. 57, 12. vrsta od spodaj, bi bilo namesto »da« smiselno pravilneje in lepše »ker«, saj ni sreča, da nekdo mlad umre. Napaka pa bo v izvirniku ah v prevodu na str. 160, da je našel nek plezalec Pogačnikovo smučarsko palico nekaj stotin metrov nad mestom padca, ker bi morala viseti v tem primeru palica nekje v zraku na višini Kredarice. „„„„j Prav v Pogačnikovem poglavju, ki je bilo prirejeno posebej za slovenski prevod, motijo razen nekam skravžljanih pojmov o slovenski revščini in slovenskih planincih še razne netočnosti, katere bo treba pripisati najverjetneje neznanemu pisateljevemu informatorju ali pa nesporazumu med njim in pisateljem, vendar bi jih kazalo popraviti oziroma pojasniti v prevodu vsaj s posebno pripombo. V temle je stvar: Triglavska severna stena ni stopila v zgodovino s Henrikom Turno, ki naj bi ga 1906 spremljal (najbrže »čez steno«) vodnik Jože Komac, ampak s trentaiskimi divjimi lovci - od katerih jo je, kolikor vemo — prvi preplezal med 1895 in 1900 Ivan Berginc p. d. Štrukelj. Drugi za njim, zopet Trentar, »divji Jože« Komac-Pavi jo je preplezal 1909 in je šele naslednje leto (21. VIII. 1910) spremil dr. Turno čez njo^ Ni točno, da bi od 1906 do 1926 nihče ne prišel raziskovat severne triglavske stene tudi zaradi tega, ker so našli 1922 dr. Jug, Kveder, Joža Cop in Volkar smer skozi'kamine 1. 1923 dr. Jug, dr. Vlado Kajzelj in Volkar Jugovo varianto nemške smeri, že 1. 1911 pa so drenovci prvi ponovili slovensko smer Popraviti je treba tudi dan odkritja Zlatorogovih steza (polic), ki je bil 24 julij (in ne avgust) 1931, če smemo verjeti dr. Mihi Potočniku, ki je bil zraven pri odkritju te najlepše smeri v steni, pa še to, da je bil Čopov Joža že krepko v 53. letu, ko je preplezal svoj (centralni) steber. . Na kraju je (na str. 155) zašla Aschenbrennerjeva smer iz Travmkove v Triglavsko steno. Pri najboljši volji se ne da drugače razlagati zadnji odstavek na navedeni strani, pa če ga bereš od začetka ali od konca. . To so seveda manjše pomanjkljivosti, ki so pa le odveč. Pri tem in zaradi tega se mi je utrnila tale misel. ,,„15rf ir. Planinska založba pri PZS se ubada s težavami okrog prodaje svojih knjig in ie to niena Ahilova peta. Cankarjeva založba in Mladinska knjiga imata dobi o organizirano prodajno mrežo, vendar jima ne bi mogli škodovati pri j^nju alpinističnih del morebitni nasveti novo ustanovljenega kulturno literarnega odseka pri Planinski zvezi Slovenije, sami pa bi lahko segli Planinski založbi pod ramo pri prodaji njenih del. Tako bi drseli mi in drugi po istem snežnem žlebu planinske literature, pa bi bilo (brez »čudežev«) manj nevarnosti, da bi zaneslo koga v sosedno skalnato korito in bi obležal kot nečudežni ponesrečenec (kar velja morda za PZ). Stanko Hribar razgled po svetu NOČNI VZPON NA STROMBOLI popisuje Pierre Strinati iz Ženeve v spomladanskem zvezku Les Alpes 1961. Ugotavlja, da je Evropa revna z vulkani. La Solfatara de Pozzuoli v bližini Napo-lija ugaša. Vulcana na Eolskih otokih se je po izbruhu 1. 1886 spremenil v solfa-taro, grški arhipel Santorin je zabeležil nekaj izbruhov, ki so mu spremenili strukturo, zadnji izbruh je bil 1. 1956. Vezuv je nazadnje bruhal 1. 1944, zdaj se samo kadi. Etna je aktiven, izbruhi so cesti a kratki. Stromboli pa je eden redkih stalno aktivnih vulkanov na svetu in to ves čas od antike. Stromboli je klasičen vulkan, ki ga želi videti vsak vul-kanolog. Od Napolija do Eolskih otokov se pride z ladjo v desetih urah. Ladja ne pristane v pristanišču, konfiguracija otoka in hudi vetrovi niso ugodni za pristajanje. Strinati je v San Vicenzu našel edinega vodnika Salvatora, vendar mu je ta odsvetoval vzpon na Stromboli. Bilo je oblačno, oblaki da so polni škodljivih plinov. Zato sta se odpravila ob enih ponoči. Brez posebnih težav, a v hudem in mrzlem vetru sta prišla do eruptivne cone v višini 700 m. Na tej terasi je več žrel, ki v stalnem ritmu bruhajo »bombe in lapilli«. Vulkanolog Tazieff, katerega film pozna ves svet, je stopil na rob žrela. Stopila sta še na vrh (900 m) in ob štirih zjutraj opazovala izbruhe in poslušala grmenje, ki jih je spremljalo. Posnetki, ki jih je naredil Strinati, so fantastični. GROENL ANDI J A je največji otok na svetu, ime pomeni, kakor se čudno sliši, »zelena dežela«. Tako so jo krstili tisti, ki so prvi zadeli na njeno jugozahodno obalo, ki je utegnila res biti zelena ze tedaj, v zadnjem desetletju pa je zelene površine še več. Zadnja leta postaja Groenlandija privlačna dežela za alpiniste, tam je še dosti neodkritega sveta Literature za Groenlandijo je dovolj v angleščini in nemščini, zelo upoštevano je delo G. H. T. Kimble and D. Good- Geography of the Nortlands. BECHTOLD je bil pred vojno pri nas zelo znan nemški alpinist. V Vzhodnih Alpah je imel 50 prvenstvenih tur 1. 1929 je bil na Užbi na Kavkazu, 1. 1932 in 1938 je bil štirikrat na Nanga Parbatu Njegov plezalski tovariš je bil Willy Merkl, z njim je plezal v Wettersteinu m Karvendlu ponovitve klasičnih smeri. 1.1924 pa je zapisal veliko prvenstveno gladko južno steno Kleiner Mühlsturz-horna, nato osem novih vzponov v Dolomitih v skupini Pala, med drugimi zahodno steno Cima di Campido, 1. 1928 je preplezal Peutereyski greben. L. 1929 je bil z Merklom v Kavkazu in tu naredil 8 prvenstvenih vzponov, med njimi dva pettisočaka in kot drugi prišel na Užbo po Schulzejevi poti. L. 1932 je bil prvič na Nanga Parbatu skupaj z Merklom in Amerikanci. Prišel je do višine 7000 m. L. 1934 je prišel do višine 7050 m kjer so imeli tabor VII, tu pa se je ločil od tovarišev in povedel v bazo obolele no-sače. Prišlo je do katastrofe — Bechtoldu je pripadla nato naloga, da likvidira ekspedicijo. O tem je napisal znano knjigo »-Nemci na Nanga Parbatu«. Leta 1937 je tu Nemce zadela še večja nesreča. V taboru IV pod Rakiot Peakom je zasul plaz 7 spečih alpinistov in 9 šerp. Bech-told je takoj odletel v Himalajo ter se s Paulom Bauer jem in dr. Karlom von Kraussom v višini 6200 m trudil, da bi se našel mrtve prijatelje. L. 1938 je bil zraven, ko so našli Merklovo truplo. L. 1934 je pomagal ustanoviti Nemško himalajsko ustanovo. Tudi po drugi svetovni vojni je še deloval v DA V, sekcija Nürnberg ga je celo izvolila za častnega člana. INVALIDA NA KILIMAND2ARI, seveda Avstrijca Thomas Kachler in Otto Umlauf, težka vojna invalida (brez ene noge), sta lani dosegla najvišji afriški vrh. PLANINSKE ROŽE KOT ZDRAVILO so v ljudski medicini že dolgo znane. Caj iz slečev (rhododendron ferrugineum in hirsutum) priporoča ljudski zdravnik rev-matikom in zoper ledvične kamne. Mešanica čaja iz listov brusnic (mahovnic) in sleča pomaga pri bolečinah v sklepih. Vendar sleč ni ravno preveč čislano zdravilo, še manj očnica (planika, pečnica). Pač pa ljudska in učena medicina silno čislata encijan. Korenika vsebuje gentio-pikrin, nekaj eteričnega olja in veliko sladkorja. Zato korenika lahko vre. De-stilat je znano encijanovo žganje. Enci-janova tinktura, tinctura gentiana, tin-ctura amara so znani medikamenti. Sveža encijanova korenika ima močno aromo. Ce se posuši, se aroma izgubi, korenika pa ima naprej sladek, nato pa grenek okus. Alkoholni ekstrat iz encianove ko- renike uporablja ljudska medicina zoper kronične prebavne motnje in kronično zaprtje. Posušene korenike, zmlete v prah odpravljajo gliste in druge zaje-dalce. Alpska vijolica (Cyclamen euro-paeum) cvete v avgustu in septembru, ima svetlordeče, vijolici podobne cvete. Iz korenike pridobivajo tinkturo zoper giht in revmatizem, pomaga pri krčih v črevesju in pri srčni nevrozi. Vsebuje tudi cyclamin, ki sodi v skupino sapo-ninov, lugastih snovi. Razni jegliči, avriklji, primule Ponm-gajo pri kašlju, vrtoglavici, migreni, ledvičnih boleznih. V koreninah imajo do 8 °/o saponina. Jemljejo se s čajem iz cvetov in zeli. Najnovejši ekstrakti se uporabljajo pri boleznih dihal. Razne manj znane rože: Athamanta cretensis zdravi želodec, Meum athaman-ticum krepi ženske organe in pomaga pri histeriji in astmi. Seme Myrrhis odorate je dobro za doječe matere in ugodno vpliva na krvni obtok. Imperatoria Os-truthium vsebuje uspavalno sredstvo, Sempervivum arachnoideum in tectorum pa čuva streho pred strelo. Baje je ze Karel Veliki zapovedal, da mora rasti na vsaki strehi. Listni sok pomešan z mastjo pomaga proti golši. Razni iglavci vsebujejo terpentinovo olje ki ga ljudska medicina močno ob-rajta zoper gliste, katarje in ledvične bolezni. Kopel s terpentinovim oljem po: mirja, razna zdravilišča imajo te kopeli še danes na programu. Inhalacija ter-pentinovega olja ugodno učinkuje na dihalne organe. Nekaj tega olja na blazino. pa boš dobro spal, tudi če te draži nadležni kašelj. Pomešano z olivnim oljem je dobro za masažo pri srcmh in živčnih boleznih. Pomaga tudi pri zolc-nih motnjah. NEKAJ NOVEJŠIH SMERI v Alpah prinaša v lakoničnem, stereotipnem opisu letno prečilo GHM (Annales 1960 du Groupe de Haute Montagne), ki ga s skupnimi močmi izdajata FFM in CAF, dve vrhovni francoski planinski organizaciji. Nekatere od njih smo v naši rubriki že omenili, tu opozarjamo na opise vzponov, ilustracije in črteže, ki vsebujejo glavne poteze stene, smeri vzpona, raztežaje in ocenitve posameznih razte-žajev in mest. Naj navedemo nekatere vidnejše vzpone: Aiguille du Midi, vzhodno jugovzhodni steber, ki so ga že leta 1957 prvi preplezali Marcel Bron, vodnika Charles Bozon in Andre Contamine, istočasno še naveza Jean Juge in Pierre Labrunie. Komaj 220 m visok steber z enim mestom VI, sicer pa IV—V, Ai As, 45 klinov, 15 lesenih zagozd, 9 ur plezanja. Nadmorska višina 3842 m. Sosedni steber, jugovzhodni, je dokaj lažji, preplezali so ga leta 1960 Bréban, Dasson-ville, P. Kohlmann in Mevel, vodil je torej znani Kohlmann. Vzhodno steno Le Tridenta (3639 m) primerjata Sennelier in Thérond vzhodni steni Grand Capu-cina je pa mnogo nižja, težave se sučejo od III do V. Ai A». Južno steno Aiguille du Pouce (2873 m) so leta 1960 preplezali Kohlmann, Mazeaud in Saint-Amond in jo ocenjujejo od IV do VI, celo VI+ na enem mestu. Visoka je 450 m, večji del terja prosto plezanje, eno ali dve mesti pa zmore le »akrobat«. Vzhodni steber v Mont Blanc du Tacul (4243 m) se je vdal dvema vodniškima aspirantoma, Marti-nettiju in Mollierju, a ima dve mesti VI, več V, 500 m višine. Na jugovzhodni strani Pointe d'Ayere (2612 m) so že leta 1959 potegnili zanimivo smer Hugo Weber, Michel Vaucher in vodnika Pierre Julien in Yves — Pollet — Villard. Porabili so na 300 m 70 klinov, 10 zagozd, težave od IV do VI, a večji del V, Ai do A3. Med ostalimi vzponi se omenjajo celo Rochers du Parquet (1949 m), 200 m visoke pečine v Mont Aiguille. Tu so solske smeri od leta 1953 do 1959 nadelali znani Coupé, Couzy in Livanos, za njimi Girod, Lepage in chamoniška vodnika Mar-tinetti in Mollier. Ena smer v južnem vrhu je terjala 90 klinov in 18 ur plezanja, eno mesto VI imenujejo »atletsko«, treba ga je preplezati 10 m prosto. Parquet je v Vercorsu. Tu je tudi Glandasse, ki ima 450 m visoko steno. Leta 1961 so jo preplezali Livanos, Vaucher in Lepage v 21 urah. Isti trije so v masivu les Ecrins leta 1959 preplezali jugozahodno stenó Aiguille de Sialouze (3576 m) v 15 urah. Visoka je 350 m, eno mesto je VI. ocenjujejo ga A*. Vse kaže, da za velike smeri velikim res že trda prede. Nam se tega ni treba bati, saj je pred nami cela vrsta velikih smeri, ki jih nasi plezalci še niso ponovili. BREITHORN, Matterhornov sosed, ima na severni zermattski strani, v preteklem desetletju vpisan novejši ledni vzpon po severovzhodnem ozebmku na vzhodni vrh (4141 m). Smer je zelo težavna. naklonina 55—60°, višina 600 m. Prvi so prišli čez Avstrijci Erich Vanis, Graf in Kubiena leta 1954, drugi so bili leta 1960 Italijani Cavalieri, Mellano in Perego. Isto leto so v Uriju po jugovzhodnem grebenu na Titlis (3239 m) prišli Francozi. Greben je težak, zdelali so ga v treh dneh, premagati so morali vrsto ekstremnih težav (VI, A3). rovcev in 40 normalnih, vzpon je naporen, »atletski«. Pozimi marca 1. 1961 sta Biasin in Melucci smer že ponovila, Francesch in Romanin pa sta prišla prva čeznjo septembra 1960. Izhodišče je v zavetišču Vaiolett. Prva dva sta plezala čistih 25 ur, druga dva komaj 10, ker sta se vzpenjala na 120 klinov, ki so v steni ostali. Se hujša je smer v Tofani, Punta Giovannina, v jugozahodni steni. L. 1960 so jo preplezali Michielli, Lacedelli in Zardini. Visoka je 400 m, težavnost VI+ v prvih 300 m. Porabili so 385 klinov, v steni so jih pustili 100, plezali so 44 ur v zelo slabem vremenu. Na pogled ta smer ni prav nič lepa, scenično infe-riorna. TYMPHI je gora v Grčiji, njen vrh Gamla ima v vzhodni steni centralni steber, v katerem je 1.1960 plezal sam Guido Magnone z Grkom po imenu Spyros Antypas. Steber je visok 450 m, porabila sta 20 klinov in 2 zagozdi. Smer ima eno mesto VI, A3, sicer pa se težavnost suče od III do V+. Iz uredniške listnice Razgovor z mladimi sotrudniki Planinskega Vestnika se je vršil 16. II. 1962 v knjižnici PZS. Razgovor sta pripravila tov. Tonček Strojin in glavni urednik po sklepu mladinskega posvetovanja na Smohorju 1961. Udeležba žal ni bila dobra, iz službenih razlogov se sestanka tudi ni mogel udeležiti T. Strojin. Navzoči so ugotovili, da je bilo vsa leta sodelovanje mladine v našem glasilu vsaj po številu obsežno, po kvaliteti pa vsa leta pomembno in nepogrešljivo. Ui-ednik je dal pregled nad vsemi mladimi pisci v zadnjem desetletju in jih razporedil po kvaliteti in intenzivnosti sodelovanja. O načelih, ki se jih je uredništvo pri objavljanju držalo, je tekel daljši razgovor. Ne odloča samo literarna kvaliteta. Če gre za alpinistično dejanje, ni upoštevanja vredno samo pisanje, tudi teža in težavnost dejanja je važna. Včasih soodloča tudi tematični kriterij, če avtor obravnava kako področje, ki le redko pride na vrsto. Po urednikovem referatu in ob referatu T. Strojina, ki ga je uredništvo imelo na razpolago, je bilo sprejetih več sklepov: Okrepi naj se direktni korespondenčni stik med mladimi pisci in urednikom; natečaji planinskega spisja naj se po dosedanji praksi ne razpisujejo, ker nimajo pravega uspeha; rubrika »Mladi pišejo« naj se ne vzdržuje več, ker jo je rast MK prerasla; uvede naj se rubrika »Mladinske novice« ali »Novice iz mladinskih odsekov« s stalnim poročevalcem; mladi pisci naj se ne obravnavajo več po kriteriju stimulacije, ampak tako, kot so se doslej alpinisti (literarna kvaliteta ali kvaliteta dejanja). Društvom se priporoča, naj izdajajo svoja ciklostilna glasila, najboljše članke pa bi PV ponatisnil; rubrika Alpinistične novice naj za spremembo prinaša tudi novice iz alpinističnih vrst i. p.; alpinisti, ki odhajajo v inozemske gore, naj o svojih uspehih in neuspehih obvezno poročajo v PV; mladinski odseki naj med svojim članstvom literarno spretnejše izberejo in jih povežejo z uredništvom s tem, da pošljejo njihov naslov in po možnosti prilože tudi kak njihov spis; uredniški javni pogovor z mladimi sotrudniki naj se ne uvede; mladi fotisti naj uveljavijo moderno fototematiko na temo »človek in gora« in to tako, da človek v goskem svetu ne požira statično, ampak ga kamera zajame v dinamičnem zanosu. Naša fotografija je pred desetletji že doživela visoko mednarodno kvaliteto, dolžnost mladine je le, da ji da novo, sodobnejšo vsebino. Končno je bilo sklenjeno, da se od časa do časa tak sestanek še skliče. Zelja uredništva in uredniškega odbora pa je, da bi bil sestanek čim bolje obiskan. TORRE VENEZIA ima v južni steni slovite smeri že iz 1. 1933 in 1936. L. 1960 pa sta Biasin in Melucci naredila najtežjo v tej steni po 250 m visoki orjaški zajedi, nato pa preko strehe, ki visi iz stene več desetin metrov, poteka torej vmes med obema klasičnima smerema, levo od znamenite Tissijeve smeri. Smer je visoka 500 m, ima več mest VI, A», A.t, plezalca sta porabila 95 klinov in dve zagozdi. Melucci pravi, da je enaka najtežjim detajlom v smeri Solda v Marmolati ali Cassinovi v Cini. Plezala sta 27 ur, 18 ur je odpadlo samo na zajedo. V smeri je več raztežajev, v kateri se težavnost VI, VI+ , A3 razteza na 30 do 40 m nepretrgano. Izstopila sta v Tissijevo smer, zadnjih 140 m. A še v teh so težave V, z enim mestom VI. CATINACCIO, severni vrh (2911 m), vzhodna stena (smer Olympia) spada med najbolj vidne dolomitske vzpone. V vzhodni steni so v ravnotežju težave prostega in umetelnega plezanja. 250 m visoka stena je terjala 110 klinov — sved- IZ KARTOTEKE PRVENSTVENIH SEVERNA STENA TRIGLAVA - zapadni del. Zapadna zajeda Prva plezala 22. julija 1959 Jože Hudeček in Ljubo Juvan. Dostop: iz Vrat po poti proti Luknji in po grušču pod steno 2 uri. Opis: Vstop s prodišča po zajedi v levem delu stene. Po ploščah navzgor več raztežajev pod prvo previsno zaporo. Po polici desno in nad zaporo v krušljiv svet. Mimo votlin dva raztezaj a pod streho. Preko z desne proti levi in po strmi steni navzgor na polico pod veliko streho. Po polici levo na raz. Tik raza po previsni poči navzgor v zajedo nad streho. Štiri raztežaje po zajedi in levo na ramo na razu. Dalje po stebru nad ramo več raztežajev navzgor, nato desno nazaj v zajedo, ki se tu spremeni v travnat žleb. Po njem dva raz-težaja do stika z Jugovim stebrom. Dalje lažje po tej smeri na rob stene. Ocena: IV+ z dvema mestoma V+. višina smeri 450 m, čas plezanja prvih plezalcev 12 ur. Sestop: po Bambergovi poti na Luknjo in dalje v Aljažev dom dve uri in pol. SEVERNA STENA TRIGLAVA - zapadni del. Ljubljanska smer Prvi plezali spodnji del smeri 2. in 3. julija 1961 Tone Sazanov, Ante Mahkota, Nadja Fajdi-gova in Ljubo Juvan, gornji del pa 30. in 31. julija 1961 Tone Sazonov in Ljubo Juvan. Dostop: isti kot pri Zapadni zajedi. Opis: Vstop s prodišča po značilnem kotu (desnem). Raztežaj navzgor na stojišče. Od tu delitkatna prečnica 3 m na levo v poč in po njej navzgor pod streho. Od tu desno po ozki polički na stojišče. 15 m navzgor na višjo polico. Levo preko krušljive luske v poč in po njej na sistem polic. Od tu dva in pol raztežaja desno pod krušljivo poč, po poči (2 svedrovca) na slabo stojišče. Se 10 m po poči in desno navzgor v lažji svet. Cez strmo stopnjo v gla- dek žlambor in dalje na polico. Desno in prestop na višjo polico tik pod črnim odlomom. Po polici okrog roba na večje stojišče. (Tu se priključi varianta iz tržaške smeri.) Od tu tri raztežaje navzgor proti levi na pomol (možic). Raztežaj naporno navzgor na krušljivo polico. Malo desno in navzgor pod streho. Se desno (3 svedrovci), kjer je streha najmanjša, preko nje in po žlamborju navzgor. S police na levi po krušljivi steni v kamin. Raztežaj po kaminu, nato po desni steni kamina (1 svedrovec) na polico. Nazaj v kamin in navzgor v lažji teren. Desno navzgor na Zlatorogove police in iz stene. Ocena: V, VI. Višina stene 700 m. Cas plezanja prvih plezalcev 34 ur. Sestop: isti kot pri zapadni zajedi. SEVERNA STENA TRIGLAVA — zapadni del. Tržaška smer Prva plezala Aleš Kunaver in Sandi Blažina poleti 1954. Dostop: isti kot pri zapadni zajedi. Opis: Vstop 20 m desno od vpadnice kamina. Raztežaj navzgor in desno ob treh strehah (V + ) v kamin. Po njem dva raztežaja do zi-jalke. Raztežaj desno po polici, prestop na višjo polico in nazaj v kamin nad previsi. Po desni strani kamina navzgor (IV+) in skozi okno (VI, k) iz strmega dela stene. Dalje je plezanje možno po Wisiakovi smeri ali pa prečenje po policah desno na rob stene. Ocena: IV, z mestom VI. Višina stene 500 m. Cas plezanja prvih plezalcev 7 ur. Sestop: isti kot pri zapadni zajedi. Severna stena Triglava — zapadni del 1 — Zapadna zajeda 2 — Ljubljanska smer 3 — Tržaška smer 4 - Vstopna varianta 14. 5. 1961 5 - Varianta Tržaška-Ljubljanska smer Foto Jaka Čop GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA, TRUBARJEVA CESTA 1 NUDI PLANINCEM IN PLANINSKIM POSTOJANKAM RAZNO TEKSTILNO BLAGO, KONFEKCIJO, GOSPODINJSKE STROJE IN POTREBŠČINE TER RAZNE UVOŽENE PREDMETE VENTROMERKUR PROIZVAJA IN DOBAVLJA: Karbid za avtogeno varjenje, razsvetljavo in acetilensko kemijo Apneni dušik in nitrofoskal — Ruše za gnojenje Ferokrom suraffine za jeklarsko industrijo Eiektrokorund za bruse in brušenje Kisik in acetilen za rezanje in varjenje kovin Taljeni magnezit za elektroizolacijo Brzojavni naslov: Azot Maribor, telefon: Maribor 35-48 in 36-48, teleprinter: 03312 Železniška postaja: Ruše - Industrijski tir. Tekoči račun: NB Maribor ^IJJ 1-IOD ti ti O > & ti ti i« ti fr-i a > o tiofioifie podplatno usnje komerčno in goodyear vse vrste boksov črnega in barvastih dullboks za specialne smučarske čevlje mastno, cugovano in nekrišplovano kravino ter svetovno znani likanec kupite najceneje v tovarni usnja v Šoštanju POSTREŽBA TOČNA IN HITRA! Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Telefon: Radeče 81-950 Tekoči račun pri NB Trbovlje 600-29/1-11 Brzojavi: Papirnica Radeče Železniška postaja: ZIDANI #M OST PROIZVAJA: vse vrste brezlesnih papirjev in kartonov specialne papirje surovi heliografski in foto papir paus papir kartografski specialni risalni »Radeče« papirje za filtre itd. IZDELUJE : vse vrste kartic za luknjanje v standardni velikosti in tisku Po želji izdeluje kartice v posebnem tisku v rdeči, modri ali sivi barvi RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU Industrija za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko 99 ISKRA" Jugoslovansko tržišče zastopa: ISKRA PSO LJUBLJANA, Linhartova 35/1, tel. 32-933, 33-732, 33-772 telex 03-134 jpi&SSS iiil::!!:ll!lll jjjjjjjj:::»:: •■■■■■■■■S11"1 ■■■■■ fliiiliBIi i:::::::::::::: ::::::::::::::: "'i!!!!!!!:!! Naši glavni izdelki so: ISKRA - visokofrekvenčne telefonske naprave ISKRA - kinoakustika, prenosne ojačevalne naprave radio in TV sprejemniki električne stenske ure avtoelektrika selenski usmerniki in stavki instrumenti in električni števci preklopniki, rotacijski stroji industrijska televizija elektronski merilni instrumenti ISKRA - oprema za laboratorije ISKRA - kontaktne naprave ISKRA — signalne naprave ISKRA ISKRA ISKRA ISKRA ISKRA ISKRA ISKRA ISKRA TRGOVINE IN ZASTOPSTVA: Ljubljana, Titova c. 19 Zagreb, Gunduličeva 7 Beograd, Takovska 6 Skopje, Maršala Tita 27 Sarajevo, Brankova bb. Split, Bosanska ul. 2 Rijeka, Rade Končara 17 Titograd, Njegoševa 16 SLOVENIJA ihtdftvlin vhv inl tftotilia okroglo, polokroglo, kvadratno, ploščato, šestoglato, osem-oglato in tračno jeklo debelo, srednje, tanko in fino pločevino vlečeno, luščeno in brušeno jeklo debelo, srednjo, ta :ko in fino žico hladno valjane trakove - od zelo širokih 1/8"—3" bodečo žico in pohištvene vzmeti žičnike elektrode za avtogeno in elektro varjenje do finih cevi od flf» i»ii>iitt>iiilšii ¡vliel