Franjo Žebot. Tisharna §v. Cirila naš shupni dom. Za nas Slovence, ki se prištevamo kr_čanskemu svetovnemu naziranju, je Tiskarna sv. Cirila nekako isto, kar je posamezniku »hišica očetova«. Kdor je količkaj pazljivo zasledoval gibanje slovenskega rodu v zadnjih štirih desetletjih, mi mora mirno priznati, da je na Slovenskem Štajerskem ni hiše, ki bi bila za slovensko stvar in za našo krščansko prosveto tako zaslužna, kakor je ravno naša Cirilova tiskarna, kaikor jo po domače imcnujemo. Kot priprost kmetski fant sem prišel z očetom v Maribor. Prva najina pot je bila v Cirilovo tiskarno. Na mene fanta z dežele je napravil popolnoma slovenski napis na hiši tiskarne v tdistih časih hudega nemškutarstva nekako poseben globoJi utis. Skoro nikjcr v mestu ni bilo sl-ovenskega napisa. In tam jc izhajal »Slovenski gospodar«, ki ]e bil in je še danes pravi prijatelj slo- venskega kmetskega in delavskega prebivalstva v njegovi borbi za pravico in resnico. Od svojega prvega priboda v Maribor sem vzljubil to hišo. Niti v misel mi ni prišlo, da bom v tej hiši kedaj urednik najbolj priljubljcnega lista, da bom tam sodeloval z dr. Korošccm, dr. Jerovšekom, dr. Verstovšekom i.i drugimi vodilnimi našimi rodoljubi. Pa nisem hodil v to hišo samo jaz, ampak na tisoče našib mož in fantov je osobito v predvojni težki dobi videlo v tej hiši našo narodno in prosvetno trdnjavo. V Cirilovi tiskarni niso samo izhajali naši vodilni časopisi, ampak tukaj smo se tudi shajali Slovcnci iz celega dela _everne Slovcnije mnogo, mnogokrat na zelo važne in odločujoče sestanke. Tu so se vršili ustanovni zbori, oziroma posvetovanja za KrščanskoSGcialno zvezo, za Kmcčko zvczo. za Slovensko Ijudsko straniko, za Mladeniško in Dekliško zvezo, za »Orla« in mnogo drugih organizacij, ki so v razdobju zadnjih treh desetletij orale ledino za našo fcrščansko-prosvetno, mla-1 deniško, kme6ko, strokovno-delavsko; iii tudi našo pollitično organizacijo. Ko si največji slovenski »napredni«, ozir. liberalni »rodoljubi« niti niso upali na svoje liiše dati slovenskitt napisov, je bila Cirilova tiskarna žarišče in cenL'ala za našo narodno stvar. Pa ni šlo vedno gladko! Nemčurji so imeli Cirilovo tiskarno hudo na piki! Na vse mogoče načine je nemški magistrat skušal preprečiti koncesijo, obrtno pravico, hoteli so s silo odstraniti slov&nski napis in tablo na ulici. Z velikimi denarnimi globami je župan dr. Schmiderer kaznoval tiskarno radi slovenskega napisa, a tiskarna ni odnehala. Nemci so izvrševali bojkot nad tiskarno in spominjam se šc predobro, kako je okrajni glavar pl. Wciss von Schleussenburg strogo prepovedal slovenskim županom naročati tiskovine in uradne potrebščinc v Cirilovi tiskarni. Po robu so se mu pos.avili onergi.ni slovenski župani gg.: Lorber od Sv. Petra, Roškar iz Malne in Pišek iz Orehove vasi. Šli so skupno k glavarju in Lo.ber je tam celo udaril ob glavarjevo mizo, rekoč: »Od vas, ki vas mi plačujemo, si ne damo komandirati, kje bomo za naš občinslii denar naročali tiskovinc!« Kako bi bili dancs na mcstu taki energični Lorbcrji! V CiriLovi tiskarni jc našel naš priprost človek vedno odprto srce. Če je naš kmet rabil kak praktični nasvet, bil mu je dr. Korošec ali nepozabni naš gospo-darski vodja di*. Jerovšck vedno s prijazno besedo na razpolago. V Cirilovi tiskarna se jc tudi položil temelj za močan naš denarni zavod »Spodnještajersko Ijudsko posojilnico«, ki je rešila nešteto kmetov, bajtarjev in obrtnikov gospodarskega propada. Tu so se zbirali naši dijaki in iskali pomoč. Cirilova tiskarna jim je šla na l-oko pri iskanju brezplačnih stanovanj, liraneitd. Pod njeno streho so se zatekali tudi delavci in marsikateri je dobi! po Cirilovi tiskarni kruh za se in svojcc. Cirilova tiskarna je bila v predvojnem času prava brezplačna posredovalnica za vse naše ljudi, ki so i.skali pravice, strche ali dela ali pa tudi tolažbe. Koliko tažb in dragih pravd je n. pr. preprečil s svojo Ijubeznjivostjo in široko znanostjo rajni ravnatelj dr. Jerovšck. In koliko izgubljenih sinov se jo ravno v Cirilovi tiskarni rešilo propada! V tem oziru jc bila ta hiša res prava dobrotna »hišica očetova«. Ako je kdo zašel na kriva pota, je znal rajni g. dr. Jerovšek in drugi, ki so bili pred njim ali za njim na njegovem rnestu, istega tako »spovedati«, da je začel zopet redno življenje. Mnogo, mnogo jih hodi v naših krajih okoli, ki v tem ozira slavijo Cirilovo tisfcarno kot svojo rešiteljico! Ko te dni slavi naša »hišica očetova« svoj 501etni jubilej, sem se spomnll teh dogodkov pred daljnjimi težkimi de»etletji in v polpreteklem času. Vrstili so se dnevi težke muke in brige z dnevi veselja in uspehov. Hudobni ljudje z leve in de3ne, z juga in severa, so imeli grde nakane, ugonobiti ali vsaj škodovati našemu odli.nemu skupnemu domu, a božja roka je čuvala nad to hišo! Mi vsi, ki smo odkritosrčni prijatelji Ciril<yve tiskarne, se veselimo zlatega jubileja in čestitamo ter kličemo: Cirilova tiskarna in vse njene ustanove naj napredujejo, se razvijajo v blagor in korist naše velike in poštene stvari