SlSsS	POSEnEJCJSKI
*t.pra£ naročnin.	___	„M	_ _ ______ 40-02, 40-03. 40-04
4	na dom in ^Er^^B ^t^^^k	«■■■» At ^MHB	M	ln
Mm B Bf 1 M ~	uimr
Mn"D^r°polielna ^ ^BŽSČllk jfiBi SHf AV ^B J	M^^^kff
25 Din, četrtletna A IM HV _ HM	JHr J^V ^^ JHHf	" ^HH SV	«B
13 Din. Cene tase-	» ^ TBI i«^ flff/ ffif	_	fflf	^ ^L	^ Poštni
ratom po dogovora	OUMBMH^	MHBHBHBP^F	MHHMHI^P ^^^^^^^^
Teleion štev. 4001.
Potek dr. Mačkovega obiska v Belgradu
Oster odgovor dr. Mačku
Velik govor dr. Korošca na zborovanju belgrajske JRZ mladine
Belgrad. 15. avg. AA. Nekaj sto omladincev savske banovine, je bilo na povratku z Oplenca, kjer so se poklonili nianoni blagopokojnega kralju Petra 1. Osvoboditelja in kralja Aleksandra I. Zedinitelja, je bilo danes svečano sprejetih v prostorih glavnega odbora JRZ. Ta sprejem se je spremenil v navdušene manifestacije državnega in narodnega ediiistva. Od 6trani vlade je prisostvoval tej manifestaciji notranji minister dr. A. Korošec, prvi podpredsednik glavnega odbora JRZ, ki so ga navzoči navdušeno pozdravili. Med drugimi se je udeležil tega sprejema minister Djura Jankovič, podpredsednik krajevnega odbora JRZ za mesto Belgrad.
Notranji minister dr. Anton Korošec, katerega prihod je navzoča mladina navdušeno pozdravila, je imel nato govor, v katerem je dejal:
Če bi bil predsednik kr. vlado dr. Milan Stojadinovič v Belgradu. hi vas gotovo tudi sam prišel pozdravit. Toda zdaj jc na počitnicah. Zato vas jaz v njegovem imenu in v imenu stranke pozdravljam. Bili ste na Oplcncu, kjer ste počastili spomin naših velikih kraljev in izpovedali svojo ljubezen mlademu kralju, kraljevskemu namestniku in kraljevskemu domu. (Navdušeni vzkliki Nj. vel. kralju Petru II., kraljevskemu namestniku in kraljevskemu domu.)
Danes si razgledujete Belgrad, prestolnico kraljevine Jugoslavije. Lep je Belgrad, lepa jo njegova lega in lep jc njegov razvoj. Lep je Belgrad, toda lepi so tudi Zagreli, Split, Ljubljana, Sarajevo, Skoplje, Novi Sad in druga mesta. Sploh, kamorkoli pogledamo, je naša domovina lepa. Ko si ogledujete danes lepote Belgradu, sc spominjate lepote vso naše Jugoslavije. Naj sc vam danes razširi srce v ljubezni do vse naše domovine, do vse naše Jugoslavije.
Toda Jugoslavija ni samo naravno lepa in prikupna. V njej sc jc začelo razvijali blagostanje. V njej vladata red in mir. Vsi hvalijo njeno ureditev in razmere v njej. V njej jc tudi svoboda. O tem ste se tudi vi prepričali. Gotovo se je o tem prepričal tudi dr. Maček. Zato je na napačni poti, ko je včeraj govoril in zahteval svobodo. Prosim vas. To jc govoril oni, katerega stranka je v Jugoslavjii tipična za teror oil spodaj, za uničevanje vinogradov, vrtov in hiš, za spopade po vaseh, za razbijanje izložbenih oken. ako ne misliš in no govoriš, kakor oni hočejo — (Vzkliki: Tako je!)
Belgrad se je včeraj pokazal velikega in dostojanstvenega, zares kraljevskega, dokazal je, čeprav ogromna večina drugače gleda na politike, da se v njeni more mirno in svobodno sprehajati tudi največji opozieionalce. To naj si zapomni dr. Maček, da sc nc ho moglo reči po starem hrvaškem pregovoru: Martin iz Zagreba. Martin v Zagreb. (Veselo razpoloženje in odobravanje.)
Tudi vi se boste vrnili s prepričanjem, da ste našli svoje brate, ki vas ljubijo in razumejo, in katerim lahko mirno rečete, mi smo vaši in vi ste naši. (Odobravalije.)
Še enkrat vas pozdravljam v imenu predsednika dr. Milana Stojadinoviča in v imenu stranke ter vam želim prijetno bivanje v Belgradu.
Govor notranjega ministra dr. Antona Korošca so navzočni nagradili z navdušenim ploskanjem in vzkliki: Nj. Vel. kralju, kraljevskemu nameslni-stvu, kraljevskemu domu in voditeljem JRZ.
Za ministrom dr. Antonom Korošcem jo pozdravil mladino v imenu krajevnega odbora JRZ za mesto Belgrad, Zcmun in Pančevo podpredsednik odbora Djura Jankovič, ki je med drugim dejal: V bojih se utrjujete. Vaša zasluga bo ena največjih tedaj, kadar bo JRZ končnoveljavno očistila teren vseli onih, ki ne nosijo v svojem srcu in v duši tistega občutja, ki ga ima naš dragi dr. Anton Korošec, in mi vsi. (Navdušeno vzklikanjc: Živel dr. Korošec!)
Vi boste tu v Belgradu občutili, da je Belgrad nacionalen, čeprav jih je. bilo včeraj nekaj tisočev, ki so pričakovali dr. Mačka. Mi se ne bojimo nikakega obiska, tudi nc obiska dr. Mačka. Zato smo mirni, ker smo vnaprej vedeli, da bo na postajo razen malega števila političnih obupancev, prišlo vse ono, kar želi, pa naj bo s kakršnimi koli sredstvi, menjati socialni, gospodarski in pa pravni red v državi. (Vzkliki: Tako je!) Mi včeraj nismo videli klobukov in kap. pač pa stisnjene pesti. To pa je pozdrav komunistične intcrnaciu-nale. (Vzkliki: Tako je!) V tem sprevodu smo poleg stisnjenih pesti zapazili vsega skupaj 400 do
500 kmetov iz vse Jugoslavije. Teh 100 ali 500 kmetov pa jc tistih, ki hočejo bili kmečki pisarji ali i saj hiriČi na občini, ki si jih ljudstvo več ne želi. Zato iščejo li ljudje kakršnegakoli zatočišča, pa čeprav hi ga dobili tudi pri dr. Mačku.
Ko gledale naše močne voditelje, ko vidite našega šefa dr. Stojadinoviča, vedno ncutrudlji-vega. ko vidite zatem vedno vedrega in čilega dr. Korošca, ki večerja v Belgradu, zajtrkuje v Ljubljani in večerja spet v Zagrebu, potem bodite mirili in brez skrbi, kajti Jugoslavija bo živela in mora živeti. Jugoslovanska politika je v najboljših rokah, v rokah najboljših njenih sinov. (Viharno odobravanje in vzkliki dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu in dr. Spalni.)
V Imenu mladine JRZ iz savske banovine je govoril zatem predsednik banovinskega odbora iz Zagreba Dušan Bogunovič.
Ob viharnem in navdušenem vzklikanju voditeljem JRZ je bila končana ta veličastna manifestacija ob 10 dopoldne.
Potek
dr. Mačkovega obiska
Belgrad, 15. avg. m. Po dolgotrajnih pogajanjih, ki so jih imeli voditelji tako zvune združene srbijanske opozicije z vodstvom Iti vso SDK v Zagrebu, je včeraj dopoldne dr. Vladko Maček dopotoval v Belgrad. Z njim sta prišla ludi inž. Košutič in dr. Štitej od bivše HSS, od bivše SDS pa dr. Vildcr, dr. Budisuvljevič, dr. Košta-novič in dr. Kostič. Na potu pa so v isli vagon vstopili še nekateri drugi funkcionarji bivše 1ISS. Iz Zagreba je z dr. Mačkom odpotovalo tudi več članov tako zvane njegove telesne straže, ki pa je bila popolnoma nepotrebna, ker je povsod v Belgradu vzorno vzdrževala red državna straža in proti njenemu nastopanju sploh ni bilo uiti najmanjše pritožbe. Z dr. Mačkom je prispel v Belgrad ludi njegov osebni zdravnik dr. Slevan Nikolič.
Vodstvo srbijanske opozicije je poslalo nasproti dr. Mačku v Sremsko Mitrovico odposlanstvo, ki jc nalo spremljalo dr. Mačka na njegovem nadaljnjem potovanju v Belgrad.
Med tem časom so se pred postajo in po pločniku ulic, po katerih sc jc pozneje dr. Maček vozil na svoje stanovanje v hiši inž. Vcljko-viča v Svetosavski ulici, zbirali pristaši opozici-onalnih skupin in radovedneži. Med radovedneži so ljudje spoznali pred gostilno Orient« tudi poslanca Lenarčiča in Docrška. Pred postajo so se v posebni skupini zbrali tudi somišljeniki dr. Dragoljuba Jovanoviča, ki so sc poznali po zelenih značkah v gumhniei. Med množico je bilo opaziti tudi precej levičarsko usmerjenih elementov. Večina teh je imela na lepem rokavu rdeče trakove. Na peron pa so prihajali opozi-cionalni vod i tel ji. Opazilo se je takoj, da so bili najštevilnejše zastopani bivši demokrati. Pristaši te politične skupine so med svojimi somišljeniki brez vednosti pristašev bivših zemljoradnikov in nezadovoljnežev iz bivše radikalne stranke delili značke z Davidovičevo sliko, lako da bi ludi na zunaj pokazali, da iinnjo vse priprave v rokah bivši demokrati in da so pristaši bivše zemljo-radniške stranke in nekoliko pristašev nezadovoljnežev bivše radikalne stranke samo njihov privesek. Na železniški peron je pred prihodom dr. Mačka prišel čisto osamljen tudi pelomajski Jevtičev lian v Ljubljani dr. Dinko Puc, ki je tudi prišel k sprejemu dr. Mačka poleg ilr. Ku-kovca. Srbijanski opozicionalci, predvsem bivši demokrati in zeniljoradniki, se za dr. Puca sploh zmenili niso. Dr. Puc je nekoliko besedi spregovoril samo z dr. Laz.o Markovičem in dr. Pe-lcšem, katerima je dr. Puc pokazal zadnjo številko svojega lističa Slovenska beseda .
Dr. Maček se je na postaji pozdravil samo z Davidovičem, Aco Slanojevičem, Joco Jovnno-vičem in njihovimi ožjimi sodelavci. Z njimi je tudi sedel v odprt v avtomobil in sc odpeljal v Svelosavsko ulico. Dr. Mačkova telesna straža pa je zasedla dva avtomobila, ki sta ga spremljala na njegovi poti tako, da je bil dr. Mačkov avtomobil vedno v sredini. Po prihodu v stanovanje so je dr. Maček pojavil na balkonu in se zahvalil za sprejem.
Voditelji srbijanske opozicije so se nato odpeljali na Davidovičevo stanovanje, kamor je po-
zneje prišel dr. Maček. Ob lej priliki je bila prva konferenca vodstva tako zvane srbijanske opozicije. Konferenca je trajala do osme ure, nakar so se vsi |ioilali na stanovanje Miše Tri-funoviča, kjer je priredil mi čast dr. Mačka večerjo Aca Slanojcvič. Poleg šefov so bili na večerjo povabljeni samo še njihovi najožji sodelavci. Za vse ostale pa je bila pripravljena večerja drugod.
V teku današnjega dopoldneva so imeli opozicionalci dve konferenci na stanovanju šefa bivših zemljoradnikov Joče Jovanoviča. Poleg štirih šefov je pirsoslvovulo konferenci tudi po 38 zastopnikov posameznih opozicionalnih skupin. Na konferenci je prvi govoril Joca .lovanovič, za njim pa lakoj dr. Maček, ki se je tudi ob tej priliki zahvalil za včerajšnji sprejem. Nadalje je dr. Maček izvajal, da so dosedanja leta našega skupnega življenja Srbov, Hrvatov in Slovencev potekla v medsebojnih borbah in sporih. Dr. VI. Maček za to nikogar ne obtožuje. Končno je dr. Maček rekel, da državo lahko počiva samo na zadovoljstvu in slogi narodov. Za dr. Mačkom so se zvrstili še drugi govorniki iz posameznih opozicionalnih skupin. Za lem	'
so govorili med dri.ginu Inž. Košutič od blvse IISS, Božidar Vlajič kot zastopnik bivših demokratov, Miloš Trifunovič v imenu še preostalih nezadovoljnežev iz bivše radikalne stranke iu dr. Gavrilovič kot zastopnik bivših zemljoradnikov. r .	- . - , ^ , ,
V-1 »« * ' \U i » r ' t *	' /
f ..l..-/
Dr. Maček ostane v Belgradu še do jutri zjutraj in se nato s svojim spremstvom vrne v Zagreb.
Belgrad. I", avgusta. AA. O priliki prihodu ilr. \ ladka Mačka v Belgradu so imeli predstavniki združene opozicijo in kmečke demokratske koalicije 14. t. m. sestanek, po katerem so izdali poročilo, ki jc nuvudiiu purufru/u sporu/umu od H. oktobru I')j7. I o poročilo kritizira delo \lude in se zavzema za ukinjenje ustave ter t volitv c v konsiiiuunlo.
Praga. 15. avg. TG. Preteklo soboto se jc nad Nemčijo pripetila strašna letalska nesreča, največja med vsemi, ki so se zgodile na češkoslovaškem. letalu ( Nedeljski Slovenec« je o tej nesreči kratko poročal. Op. ur.) Redilo potniško letalo, ki leta med Prago iu Parizom, je namreč nad Schvvarzvvalclom v Nemčiji v liail.....kcin ozemljil moralo na tla. a jc pri pristajanju zadelo oh drevo iu sc zdrobila, potem pa s Ki potniki vred zgorelo. Snmo ena potnica je ostala živa, ker je čisto slučajno padla iz letala iu ohvisela na nekem drevesu. Potek nesreče jc bil po pisanju pariških listov naslednji:
Letalo Ictalsku-potniskc družbe OKBAG, ki je lipa »Savni,i Marrlicttk, je oh !l zjutraj pravilno odletelo iz, letališča Ifuvn. Vreme je bilo pri ndlclu ugodilo. Toda dve uri pozneje je letalo prišlo v "d. •ževno iu viharno podnebje, nato pa v I meglo, ki jo tako pritisnila na letalo, da se ni nikamor videlo. Pilot jc izgubil smer iu se ui mogel znajti. Dvignil se je v višino 10(10 m in letel v smer. ki se mu je zdela pravilna. Toda kar naenkrat jc dobil brezžično povelje iz Slrashour-ga, nuj pade za 400 m iu naj v višini (itltl m na-
Tokio. 15. avg. TG. Pogajanja razmejitvene komisije, ki naj po sporazumu med sovjetsko liu-sijo in Japonsko določi novo mejo med Sovjeti jo in Mandžurijo, le počasi napredujejo, ker je sovjetska vlada na lem. da vztraja na določilih mirovne pogodbe, podpisane med Kitajsko in Rusijo I. 1809 (takrat je bila Mandžurija šo del Kitajske), med toni ko se japonska vlada trudi, da Iii stvar čisto na novo uredila. Japonska vlada je sovjetski celo predlagala podpis ncnapadalnega pakia, v katerem bi se obe državi zavezali, da druga druge ne bosla napadali. V Moskvi tej zamisli baje niso nenaklonjeni, ker Stalin na vsak način želi preprečiti vojno, ki bi bila zanj in za njegov osebni režim katastrofalna, naj izpade, kakor hoče. Na vsej meji pa vlada popoln mir.
Iz časopisja izvemo nekatere zanimive podrobnosti o prvih krvavih praskali med sovjetskimi in japonskimi četami. Najbolj značilen vojaški dogodek le kratkotrajne vojne je bila borba Jupouecv proti 50 sovjetskim tankom, ki so navalili na japonske črte kot predhodnica sovjetske pehuto, ki jc imela nalog, napasti potem. To sc .ie zgodilo pri Šucuopingii zadnjega julija. Japonsko poveljstvo jc uvidelo, ila se proti tankom ne ho moglo boriti iu je ie mislilo ua umik, ila sc izogne nepotrebnim žrtvam. Končno so se poveljniki odločili drugače in so izdali povelje da morajo vojaki ostati na svojih ineslih do smrti. Poveljstvo jc nadalje zapovedalo lako imenovani »četi s iii r I i«, naj po dobljenih navodilih napade sovjetske tanke. Napad da naj izvedejo po-sobc določeni »junaki smrti« z ročnimi granatami v rokah. Vojakova dolžnost jc. ila se z granato v roki vrže nasproti tanku, in ko ga je dosegel, ila tamkaj sproži granato, ki eksplodira, razmere tank in raztrga seveda tudi napadalca in napa-
—imHiin——iitiwmwfif H" t 'in
Nove Francove zmage
Snlamnnca, l>. avgusta. AA. (DNB): Urudno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi, tla so nacionalistične čete z velikim uspehom nadaljevale svoje vojaške operacije nu bojišču pri Ivbru. Nacionalisti s() ponovno zagospodovali nad Pniidonskimi gorami, s katerih so potisnili sovražniku ter mu prizadejali ležke izgube.
Na estrainadurskeni bojišču so nacionalistični oddelki zavzeli važne sovražne postojanke- nu odseku Val de Cuhullcrosu. Sovražnik je pusiil na bojišču nad JlMi mrtvili. Nucio-nnlisii so v jeli kakih ">(1 sovražnih vojakov.
Na odseku pri Cuvnsc nacionalisti še dalje napredujejo vzdolž proge, ki vodi za C iudat Renl. Nacionalistična le'ala so sestrelila tri sovražim letalu ter izvišila nekaj lispeiih poletov.
Sni n t Jenu de I.iiz, t">, avgusta. \A. (DNB): 1'radno poročilo rdečega vrhovnega poveljstva pravi, du so republikanske čete na bojišču pri l.brii odbile šest nacionalističnih napadov na postojanke rdeče vojske pri Rulugucrskcm mostu. Poročilo vrhovnega poveljstva republikanske vojske pu priznava svoje neuspehe na cstrcmuilii rs k cm bojišču.
London, l">. avgust,i A\. (Reuter): ('rudno poročajo, da sta oba vojaška tabora v Španiji pristala na lo, da se sestavi odbor trojice članov, ki jih je izbrala angleška vlada z iianio-noin, d.i bi rešila vprašanje zamenjave ujetnikov, kakor t udi drugih vprašanj, ki se nanašajo na lo zamenjavo, lej komisiji bo uučdo-val maršal sir Philiph ( hclvvood. Komisija bo imela svoj sedež v loiilousu. Mislijo, da bosla nacionalistu na in republikanski! vlada imeli svoje zastopnike v tem odboru.
„Proslava poljskega vojaka" Spomin
na zmago nad boIjševihi
Varšava, IV avgustu. AA. (Pat): Danes in jutri po vsej Poljski proslavljajo oblctnico zmage poljske vojske nad hnljšcvjki, ki so jih l">. avgusta 10J0 v/eli v poljski prestolnici. — Svečanosti nosijo ime Proslava poljskega vojaka . Varšava iu i>,i poljska mesta ter vasi so danes v slavnostnem rn/položcnjli. Povsod so bile opravljene službe božje, mimohodi vojske in nacionalnih organizacij. Poljsko časopisje obširno piše o tem zgodovinskem dnevu, ko je poljska vojska rešila nc snmo mlado poljsko državo pač pa tudi evropsko civilizacijo sploh.
diiljujc svoj lel. Ker se ui nikamor videlo in jo bil pilot navezan le nn instrumente, je letalo verjetno padlo pod (illll m. kajti kar na enkrat je zadelo v 2tl m visoko drevo, ki je stalo ua vrh 800 lil visokega hriba. Nesreča je bila lil. Letalo se je razbilo na llcli in takoj je tudi švignil iz razvalin plamen, ki je letalo z. vsem, kar je hibi v njem, v kratkem času upelilil. šele eno uro po nesreči je Iti lo orožništvo v Ofgcnhurgii obveščeno o nesreči in ko je prišla rešilna ekspedicija, je našla ua kraju nesreče samo kup očruelega železja in nekaj zoglenelih trupel. S posadko vred je bilo v letalu 17 potnikov. Le natakarica v letalu se je jio čudežnem naključju rešila. Iz padajočega letala je bila vržena ven in je ohvisela na drevesu. Ona sama se ničesar ne zaveda. Pravi, da jc takoj izgubila zavest in je prišla k sebi šelo v bolnišnici, kamor je bila prepeljana. Srečna natakarica se pj«e Kretner in je po rodu Duiiuj-canka. Ki potnikov pa je mrtvili. Po vsem Češkoslovaškem je ta nesreča napravila najgloblji viis in oil vseh krajev >vcta prihajajo ua naslov vlado ncšteviliia sožalja.
denco. »Juiiak smrti je bil v lem primeru vojak Mavavura. ki se je vrgel na |>rihnjnjoči tank, za-guul vanj granato, in bil seveda v istem (renutliil raztrgan na drobne kosce s tankom vred. Takoj nato je najiadla na sličen način »četa smrti še druge tanke, ki so jih ua la način |iognali v zrak II. is(o število so jih ujeli z moštvom vred, ostale pa so pognali v beg. Sovjeli so pri lem napadu izgubili skoraj polovico svojih tankov in je izid Ic bilke napravil |iri sovjelskih poveljstvih porazen vlis. Vrednost tankov pri takšni požrtvovalnosti, kot so jo pokazali japonski »junaki smrti«, seveda silno pade.
,,Zveza mlade Poljshe"
Varšava, 15. avg. \ (|»„() Danes je bil v Varšavi kongres kmečke mladine Zveze mlade Poljske«. Parola tega kongresu je bila slava vojski in njenemu poveljniku«. Kmečka mladina jc prišla i/ vseli krajev v velikem šte-viln. v narodnih nošah. Pozdravil jo je poljski maršal Rvilz Smiglv. ki mu je ljudstvo priredilo navdušene ovacije. \ Mokolovu so svečano izročili zastavo kmečki mladini. IO zastavo jc dal maršal R v dz-Smigl v. Svečanost se je zaključila z veličastnim mimohodom kmečke mladine pred R yd/.-Sniigl\ j< tn.
Hlinka bolan
Praga. I", avgusta. A \. (čl K): Predsednik slovaške ljudske stranke Hlinka se danes po-čuti nekoliko boljše, vendar je njegovo zdravstveno stan je še precej težko Danes s„ bile na Mestnem trgu, kier m- je zbralo nad 10.000 ljudi, med njimi katoliški telovadci, molitve za ozdravitev lllinkr..
Prelom med socialisti
in marksisti v Franciji
Pariz. 15. avg. TG. Med francosko socialistično in komunistiično stranko je prišlo do preloma. Tajništvo socialistične stranke — ki jo vodi so-drug Blum — je namreč objavilo v uradnem glasilu »Populaire« daljše uradno poročilo, v katerem končnoveljavno obračunava s komunisti. Urad no poročilo neprikrito najavlja končni prelom med obema rdečima strankama. Uradno jioročilo iiravi: »Če bi morali dan za dnevom sproti objavljati grde napade od struni komunistov na našo stranko, potem bi bilo v našem listu premalo prestola. Komunisti igrajo dvojno igro. Neprestano pripovedujejo o skupnosti nastopa, o skupnosti organiziranega dela, dejansko pn storijo, kar je v njihovih močeh, da io skupnost razdirajo, naše može neprestano blatijo in ugled jemljejo stranki in programu. Tn dvojna igra komunistov je poslala takoj jasna, da jo vsak sodrug vidi. V zadnji tednih pa so komunistične pustolovščine proti nam zavzele še posebno velike obsege. Nn svojih pri-reditvnh vpijejo komunisti: Skupnost! toda iz tona vpitja slišimo jiodglas grožnje, in kadar vzklikajo za skupnost, nas gledajo z besnimi očmi. Napadi
proti nam so vedno večji. Komunisti trosijo proli nam sramotilne letake, sramotilne knjižice. Pri vseh svojih prireditvah napadajo nas. Najgrso borbo vodi komunistični list »Humanite" proti sodrugu Leonu Blunui. Tako ne more iti več daljo, zaključuje Blumov list, in treba bo mislili na popoln razhod med nami. Komunisti se obnašajo, kot cla bi bili mi edini sovražniki, proti katerim se imajo boriti. Če je temu tako, bomo boj sprejeli.
V političnih krogih smatrajo la izpad Blunio-vega listn proti komunistom kot znamenje preloma med komunistično in socialistično stranko. Toda modri opazvalci, ki se sjioznajo na domače prepire pod rdečo streho, nc verjamejo na politični razkol, amjiak bolj v vedno bolj naraščajočo moč komunizma, ki je na tem, da socialistično stranko delno požre, ostanek pa pošlje med rarli-r kale. Sodrugu Bltimu gre to na živce. »Ni mu i všeč. da bi izginil v komunističnem žrelu," lako ie znjiisal desničarski list in ie najbrž pogodil po-noluo resnico.
16 mrtvih - ena rešena
Strašna nesreča češkoslovaškega letala
Čete smrti . . .
Z granatami nad tanhe — gotove smrt
Preložitev ceste Podvin—Lesce
Prva večja modernizacija banovinskih cesl — Preložiteo in ureditev 61/., km dolgega odseka za skoraj tO milij. din
Uspešno začeta modernizacija državnih cest v Sloveniji je pokazala, da ho treba tudi čimprej urediti in modernizirati nekatere najvažnejšo bu-novinske ceste. Glede na to, da je v naši banovini razmeroma izredno malo državnih cesl, jo jasno, da so nekatere hanovinske ceste po svojem prometnem in zlasti tujsko-prometnem pomenu prav tako važne kakor velike prometne žile državnih cest. Zato je g. ban dr. Marko Natlačen omogočil, da se je pri tehničnem oddelku banske uprave osnovala samostojna sekcija za modernizacijo banovinskih cest. Ta sekcija je pod vodstvom višjega tehničnega svetnika inž. L. Geržine že izdelala važne načrte, med njimi tudi načrt zu sodobno Jadransko cesto. Prav lako je izdelala načrt za modernizacijo hanovinske ceste, ki se pred Radovljico odcepi od državne ceste Kranj— Jesenice in ki vodi skozi Radovljico iu Lesce do Bleda in naprej do Bohinjskega jezera. Glede na živahni tujski promet, ki se steka prav v ta del Gorenjske, in na mednarodni letoviški pomen Bleda, je bilo treba čimprej ustvariti možnost sodobne zveze gorenjske državne ceste z. Bledom in Bohinjem. Deloma moderniziran je že odsek cesle od Lesc do Bleda, vse ostalo pa še čaka.
7 milijonsko delo oddano
Ker je sedaj banovina dobila posojilo pri Poštni hranilnici v višini 11,100.000 din, je namenila del tega posojila tudi za modernizacijo le lako važne hanovinske ceste. Ker so že do potankosti izdelani načrti in proračuni le čakali na potrebna denarna sredstva, je banska uprava že prejšnji mesec razpisala prvo licitacijo z.a uio-denrizaeijo ceste od Podviaa do Lese. Ker prvu licitacija ni uspela, je g. ban dr. Marko Natlačen glede na pozni letni čas in potrebo, da ua novo zgrajeni nasipi v redu preziinijo, odločil, naj se gradbena dela z.a preložitev te cesle oddajo z, direktno pogodbo na podlagi najmanj treh ponudb. S tem je bil omogočen lep prihranek na času kar je zaradi nujnosti dela izredne važnosti. 10. avgusta so na tehničnem oddelku banska uprave predložila podjetja svoje ponudbe. Za delo pri modernizaciji ceste se je potegovalo pel podjetij in je najugodnejšo ponudbo slavilo gradbeno podjetje J. Slavce & Co.. d. z <>. z. iz Kranja. Ponudilo je na preračunano vsoto 7,112.000 din 1.95,'i/ popustu in lako izlicitiralo gradbena delu za 7.1102.UMI din. Ker je podjetje Slavec že izvršilo številna večja gradbena dela in tudi sedaj solidno gradi našo najlepšo planinsko cesto na Vršič, pred kratkim pa je poslalo v Nemčijo v prakso h gradnji nemških cest svojega inženirju in polirja, je g. ban le dni potrdil oddajo lega dela. Pri stroških z.n modernizacijo lega odseka pa je bila Izločena dobava kock, gramoza in orup-tivnega kamenja za površinsko obdelavo cestišča. Te nabave bo izvršila banska uprava v lastni režiji. zaradi česar bo odprla ludi poseben kamnolom v Kamni gorici, ki bo glede na Ia cestna dela zelo blizu, tako da tudi dovoz, gradiva ne bo preveč drag. Dobava kock in drugega gradiva, ki ga ho preskrbela banska uprava sama, pa jc prera (Himna na 2.K3IMHMI din. tako da bo celotna preložitev stala okrog 9,800.000 din. Podjetje bo v najkrajšem času začelo z delom in bo hitelo, kar se le da. ter skušalo izvršiti ceslo do prihodnjega poletja.
Modema cesta od Podvina do Bleda
Ker je že cesla od Lesc do Bleda asfaltirana, modernizacija hanovinske ceste od Podvina Lesc zvezala Bled po modenri cesti z državno ceslo. Preurejen in skoraj popolnoma preložen l>o odsek, ki bo v celoti dolg 6 in pol kni. Modernizacija ceste se bo začela že na državni cesli kakih 10(1 m pred odcepom hanovinske ceste proli Radovljici, odkoder zavije državna cesta v ovinku proli severu k vasi Otok. Slara banovinsksa cesla od lod se vije v neprestanih ovinkih in v nerodnih klancih čez Podvinsski hrib. Nova preložena cesta pa bo rezala vse le ovinke in bo šla v ravni čili čez Podvinski hrib najprej z. vzponom 6%, nalo pa s 0% padcem. Nalo bo šla do drugega kilometra ceste deloma po obstoječi slari cesli, nakar bo zavila z. lokom na desno od slare ceste in šla okrog 3 km daleč v ravni črli čez ravnino ler se tako izognila nerodnim prehodom rtare ceste skozi Predtrg in Radovljico. Prav lako pe bo umaknila ozki stari cesti v Lescah in bo lila mimo vseh teh krajev na severovzhodni strani. Pri Lescah Im zavila nato kakih 500 m nad postajo z nadvozom čez železniško progo. V svojem nadaljevanju se bo končno priključila v žc asfaltirani' leski klanec, pri katerem bodo odpadli gornji, nerodni in nepregledni ovinki. Pomen to modernizacije leži zlasti v tem, da gre cesla v neposredni "bližini Predtrga, Radovljice in Lesc, zaradi česar se bodo vsi Ii kraji sedaj z lahkoto sirili proli novi cesli, dočim jim bo slara še vedno služila za krajevni promet.
Betonsko in asfaltno cestišče
Modernizirana banovinska cesta bo široka Sni, širina utrjenega cestišča pa bo 6 m. Na zunaj ho lorej popolnoma podobna že modernizirani državni cesli št. Vid—lepren. Ker ne bo šla samo po ravnini, površina ceste ne bo povsod enotna. V ravnini in v manjših vzponih in padcih do 4% bo imela betonsko površino. Plast betona, ki bo krila cesto, bo debela IS cm, torej ."I cm več. kakor pri dosedanji modernizirani državni cesli. \ visokih nasipih in strminah nad 4% pn bo namesto betonu cesla obdelana z, asfaltnim luakii-daniom, ki ho debel (icm. Tak asfaltni mukadam rasksnvo površino in so ga zlnsli zadnje čase. i s pridom uporabljali v Nemčiji pri gradln ;ih cesl. V aslall-makndaniu bosta izdelana zlasli Podvinski in Leski klanec. Betonskega cestišča bo na modernizirani cesti 4.3 km, nsfalt-iiiakaduliiskega cestišča pa 2.1 km. V ravnini bo cesla dvignjena za 60 cm nad pokrajino, s čimer bo pridobila na preglednosti. Tudi vse druge podrobnosti bodo pri lej cesti izdelane po najbolj sodobnih načelih, lako bodo žlebovi v usekih obloženi s kamenjem ild. S posebno previdnostjo bodo izpeljana ludi vsa križanja. Vsa križanja važnih smeri bodo šla v podvozih; lako bodo šle občinska cesta Predtrg—žapuže, občinska cesta
1,,'sce_Hlebce iu banovinska cesta Lesce—Rase s
podvozom pod modernizirano banovinsko cesto. Prav tako bo imela pri Podvinskeni klancu poseben propust z.a vozove, ki bodo morali po poljski poti voziti z ene struni ceste na drugo. Pred prehodom čez železnico pri Lescah pa bo napravljen še drugo propust. ki bo potreben zlasl, zato da bodo pastirji mogli gonili črede na pašo. tako da ne bodo križali ceste. Končno bo moderna banovinska cesta šla v velikem nadvozu čez železniško progo. Tudi priključki cesl nu modernizirano banovinsko ceslo bodo smolrno izpolnim,
bo do
lako da bodo Predtrg, Radovljica ln Lesce imeli ugodne priključke. V celoti bo skoraj 6 in pni km dolga modernizirana cesta sledila le v dolžini enega kilometra ze obstoječi cesti, povsod drugod pa bo šla v popolnoma novi smeri.
Kolesarska steza
Posebna novost, ki pa je z,a naše razmere nujno potrebna, je kolesarska steza, ki bo šla vzporedno z modernizirano banovinsko cesto od Podvina do Lesc. Steza ho, gledano v sineri od Podvina proti Radovljici, na levi strani ceste iu ho široka dva metra. Od Lesc naprej proti Bledu steze ne bo, ker je tam cesta v glavnem že urejena in bi ureditev steze v tej smeri zahtevala velikanske stroške, saj bi bilo treba razširiti mostove. Zaradi varnosti prometa in zahteve po preglednosti bo kolesarska steza imela tudi drugo višino kakor pa modernizirana cesta. S lem bo na eni struni onemogočeno prelitih"'!« I.»lesarjem s steze na cesto, kar ho v veliki ineri služilo njihovi varnosti in varnosti prometu sploh. V usekih ho kolesarska steza šla oh cesti, vendar ho 20cm višja od ceste in ločena s posebnimi smernimi kamni od glavnega cestišča. V ravnini
ima
7. tiče
gor?
in v nasipih pa bo ležala 60 cm pod glauio cesto iu ho odmaknjena od ceste toliko, kolikor (o zahteva poloznost cestnega nasipa samega. Izjemo pri nasipu bo napravila kolesarska steza le takrat, kadar bo šla čez nadvoz cesle. Ker mora imeli vsak cestni nadvoz predpisano višino, kolesarska steza ne bo mogla ili čez most 60cm niže. ampak bo šla čez most 20 cm više kakor cesta. Zaradi tega bo mosl imel mesto običajne širine 8 m širino 10 m. Celotna dolžina kolesarske steze od Podvina dn Lesc bo znašala 4.7 km in ho lo pri nas prva sodobna kolesarska steza.
Do poletja 1939
Pri modernizaciji tega odseka bodo dala največ dela res obsežna z.emeliska dela. Tako bo treba na tej progi odkopati okrog KiO.OOO kub. metrov zemlje in grušča. Ta razsežna zemeljska dela bo podjetje opravilo v letošnji jeseni in pozimi. Prav lako bodo še v letošnjem letu zgrajeni polrelmi številni zclczobctonski nadvozi in bodo poglobljene ceste, ki liodo šle s podvozi pod moderno banovinsko cesto. Čez zimo so bodo nasipi utrdili, spomladi pa bodo začeli z izdelavo betonske in asfalt-niakadamske cestne površine. Podjetje se bo potrudilo, da bo glavna dela zaključilo do prihodnjega poletja, kar je glede na važnost ceste nujno potrebno. Seveda modernizacija tega odseka ne bo ostala osamljen primer modernizacije banovinskih cest, ampak bo banovina v prihodnjih letih nadaljevala s smotrnim popravljanjem najvažnejših odsekov banovinskega cestnega omrežja.
Angleški turisti v Sloveniji
Približno pred desetimi leti je zaključila tu-rislična skupina Camping Club of Great Brila-in svoje taborjenje v Jugoslaviji (taborili so v Cetinju in Dubrovniku) s tridnevnim bivanjem v Bohinju. Okrog I. junija so bila še vsa pogorja polna snega, lako da si niso mogli ogledati drugega kakor kočo pri Sedmerih jezerih in Črno prsi. Vendar jim je ostal lep spomin. In ko so se letos udeležili mednarodnega taborjenja v Stresi ob Lago Maggiore, se je skupina sedem in dvajsetih lurislov odločila, da bodo obiskali Slovenijo.
Kljub neprijetnemu potovanju v poletni vročini so želeli podaljšali svojo turo in si vsaj v kratkih petih dneh ogledati slovenske alpe ter vsaj v glavnih obrisih spoznali vse tri glavne gorske skupine. V sobolo, (i. avgusta je popolnoma izčrpana skupina dospela v Bohinj, kjer jim je Slovensko planinsko društvo preskrbelo taborišče pri hotelu Zlntorog . Že naslednjega dne se je napotila skupina pet in dvajsetih turistov do koče pri Sedmerih jezerih, od koder jih je šlo 14 pod vodstvom ge. Copelandove dalje na Triglav v želji, rla bi se povzpeli na najvišji vrh v Jugoslaviji. Spali so v Aleksandrovem domu in zavili naslednjega dne čez vrli po Tominškovi poti mimo Aljaževega doma v Mojstrano iu '(lomov v Bohinj. Druga skupina pa si je ogledala doni na Konini, vsi skupaj pa še Slap Savice. V lorek so šli taborit v eno najbolj priljubljenih taborišč pri Žirovnici pod Stolom, polog novega Mežekovega kopališča 'loška vrata*. Sredo so posvetili Bledu. Nekaj jih jo šlo peš in so spotoma obiskali nekaj slovenskih vasi, kjer so prav dobro jedli in pili v skromnih gostilnah. Drugi pa so ubrali raje udobnejšo pol na Bled in šli tjakaj z vlakom, avobusom ali taksijem. Dva siti pa izkoristila priložnost in porabila ta dan raje tako, da sta se povzpela na Slol in premagala kralja naših Karavank. Večina blejskih izletnikov pa se je ta čas seveda podala na olok in po stari romarski navadi zvonila Mariji Pomagaj iu ji zaupala svoje želje. Jasno je tudi, da se niso pozabili okopati v jezeru. Z obžalovanjem so za-
pustili gostoljubno Žirovnico, kjer so blizu njih taborili naši skavti, s katerimi so ob prepevanju slovenskih in angleških pesmi prebili loji večer pod varstvom Stola. Odpravili so se še v Kamnik in se podali v Kamniško Bistrico, kjer so bili zopet gostje Slovenskega planinskega društva. Niso se mogli dovolj nagledati prekrasnih Kamniških planin, ki so lako zelo lepe in svelu lako malo zlitine. Večina je prebila zadnje dni okrog koče pri izviru Bistrice, trije so krenili na lahko iu prijetno turo na Kamniško sedlo, druga trojica pa jo je ubrala naravnost na Grintovec. Gdč. profesorica VVarren je tako v petih dneh premagala vse Iri najvišje vrhove slovenskih gora: Triglav, Slol in Grintovec. Tega ni zmogel noben drug turist iz te skupine. Kljub nestalnemu vremenu so imeli tudi z vremenom čudovito srečo. Samo Triglavane je dvajset minut pred Aljaževim domom ujel dež in jih temeljito opral. To jim je pa samo povečalo tek in jim nudilo priložnost, da so videli, kako hitro znajo naše oskrbnice posušiti obleko. — Spotoma jih je lektorica angleškega jezika na naši univerzi, ga. F. S. Co-pclandova, seznanjala z našimi kraji, z našim življenjem iu z našo zgodovino in se ob naših cerkvicah, živih pričah našo preteklosti, spominjala turških vpadov na slovensko zemljo.
V petek so prišli angleški turisti z večernim vlakom iz Kamniku nazaj v Ljubljano in štiri ure pred odhodom vlaka prebili prijeten večer pri Slamiču in v nebotičniku. Štirje pa se niso mogli ločiti od Kamniških planin in so šc zn par dni ostali v Bistrici, nakar se bodo podali še v Split. O vsem, kar so videli, so vsi izrazili svoje zadovoljstvo, prav tako jih je presenetilo tudi or-ganizatorno delo in priprave za njihovo bivanje med nami. Svojo zahvalo bi radi izrekli predvsem Slov. planinskemu društvu, ki jim je šlo tako zelo na roko, raznim oskrbnikom in oskrbnicam v kočah in hotelirjem v Žirovnici in Zlatorogu za gostoljubnost in ljubeznivost. Iz Slovenije so odnesli najlepše vtise in snovali so že načrte, da bodo prihodnjič ves dopust preživeli v lepih slovenskih Alpah.
Jubilej mariborskih mesarjev
Maribor, 15. avgusta.
Snoči, v nedeljo, zvečer je imelo Združenje mesarskih in klobasarskih mojstrov v Mariboru svoj slavnostni občni zbor, da proslavi svojo 50-letnico. Občnega zbora so se udeležili podžupan Franjo Žebol. obrtni referent dr. Senekovič, podpredsednik zbornice za TOI Ivan Ogrin, zaslop-nik Snvcz.n hrvaških mesarskih obrtnikov v Zagrebu dr. Franjo Dejak, predsednik Zvezo združenj in odsekov mesarjev v dravski banovini Jakob Dimnik z. več člani ljubljanskega in litijskega združenja.
Skupščino jo olvoril in vodil predsednik Jernej Fidlor, ki je ob prisrčnem pozdravu navzočih in Živio vzkliki Nj. Vol. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu in Jugoslaviji podili kratek pregled o potih Združenja. Tajnik Združenja .Tulce Novak je orisal v podrobnostih razvoj Združenja mesarjev od ustanovitve leta 1888 do danes. Združenje je obsegalo najprej samo mesto Maribor, danes pu šo obsega mariborska okraja, ptujskega in ljutomerskega tor šteje 220 članov. Na čelu zadruge so stali Wurzer Josip, Fric Karel, Schein Ignacij, Pole-geg Olo, Kirbiš Jože, Ilohnjec Franc, Brezočnik Roman, Tavčar Anion in Fidler Jernej. V 50-letni dobi 9 predsednikovi Združenje lirani važne listine šo iz cehovskih časov. — Nato je bil na predlog predsednika Fidlerja izvoljen za prvega častnega člana Združenja g. Dimnik Jakob iz D. M. v Polju, ki ima kot predsednik Zveze mesarjev velike zasluge na zadružnem polju in vobče z.a mesarski stan. Predlog je bil 7. velikim navdušenjem soglasno sprejet, prav tako predlog uprave, da se podelijo zaslužnim članom pohvalne priznanicc, in sicer: Hohnjeru Francu, Fidler-ju Jerneju, Tavčarju Anionu, Brezočniku Romunu, Drašu Josipu, Serdinšku Blažu, Piršu Vin-kolu, Kirbišu Josipu, Gselnianii Blažu, Solaku Rudolfu, Holcu Matiji, Wutleju Frideriku, šroln Juriju, Mark I u Josipu, Polegegu Otonu, Filipini Francu, Periiatu Vlnkotu, Pavšiču Štefanu in Ivanu Vombeku.
Po razdelitvi diplom so cesti tal i Združenju in odlikoviincem podžupan Žebol v imenu občino, in župana dr. Jtivana, dr. Senekovič, Dimnik Jakob, podpredsednik zbornico Ivan Ogrin, dr. Dejal; Franjo, Kaslelic Anton in Bcrlič Jožko. Vsem se jo zahvalil predsednik Fidlor, ki jo pozval navzoče, da ostanejo še nadalje pri prijateljskem večeru ler se jo zahvalil vsem za častno udeležbo. Po izvršeni skupščini se jo razvila v Gam-brinovi dvorani prisrčna zabava, Ii kaleri so mnogo pripomogli mladi harmonikarji — sinovi mesarskih mojstrov In Ehrlicliova godba. Združenju čestitamo k njegovemu lepemu jubileju ludi mi.
Občni zbor
Zveze mesarskih zadrug
Maribor, 15. avgusla
Danes dopoldne jc bil v Mariboru občni zbor Zveze mesarskih združenj v dravski banovini. Udeležilo se ga jo 30 delegalov mariborskega.
ljubljanskega, kamniškega, škofjeloškega in zagorskega združenja, dalje podpredsednik zbornice TOI Ivan Ogrin, zastopnik Saveza mesarskih obrtnikov na Hrvaškem dr. Dejak. Občni zbor je vodil predsednik Dimnik. Obširno poročilo o velikem delu Zveze je podal tajnik Ivo Žan iz Ljubljane. Blagajniško poročilo je imel blagajnik Alojzij Mrežar. Za preglednike, računov je poročal Miroslav Urbas ler predlagal razreš-nico. Določila se je članarina 10 din za člana. Pri nadomestnih volitvah je bil izvoljen za podpredsednika Matevž Hafner iz Škofje Loke, za odbornika Vinko Grčar, za računske preglednika pa Urbas Miroslav, Pavešič Štefan in Reber Fr. Mod slučajnostmi je bila sprejeta daljša resolucija, ki vsebuje vse zahteve mesarskih mojstrov.
Z Bleda
Bled, 15. avgusta. AA. Danes je v vili Zla-lorog predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič sprejel ameriškega poslanika in urhierejskega uamest-uika iz. Cikaga Zivoinu Ristanoviča.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Torelc, m. avgusta: 12 T z vroče Španija (plošče) 12.45 Poročila — KI Napovedi — 1,1.20 Opoldanski kune Hiid. ork. — 14 Napovedi — 1!) Napovedi, poročilu 111.30 Nnc. ura: Ideologija prvih predstavnikov umet nosttle glastio v Jugoslaviji (ilr. M. Milojevič, prof. — 111.50 le minut znbuve — 20 Veselica v dobrih starih časih, vetiček (plošče) — 20.10 Oli 20-lctnlcl dobrovolj cev (g. Jakob Grčnr) — 20.HO Prenos primcniMlnega koncerta t z, ltog. Slatine. Dirigent, šušteršlč 22 Napovedi, poročil,- — 22.15 Operetna glnsbn (Uarl orkester).
Srcila. K. avpusta: 12 Po fih-neni svetil (ploščo) 12.45 Poročilu — i:i Napovedi — 13.20 Operetni nape v (plošče) — 14 Napovedi -- 18 Lahka glnsbn (oddelek godbe Sloge ) — IS 40 Mladinska urn: Odkod izviru človekova Izobrazba (g. prof. Kr, Vodnik) — 10 Napo vedi, poročilu 10.110 Nae. uril: Razvoj mladinske književnosti pri Hrvatih od i. 1R«R—1S0S (LJ. Krajačlf Zagreb) — 19.50 Polko in koračnice (plošče) — 20,,'10 Prenos simfoničnega koncerta iz ting, Staline. Dir. V. šnšteršič — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahko glasbe Iz kavarno -Nebotičnik,.
Drugi programi t
Torek, Ili. avgusla: Helgrtul: 20 Narodne pesmi -20.30 Ploščo 21.30 Plesna glnsbn — 22.15 Violilin. Zagreb: 20 Biz.etova opern Cnrinen-. — Proga: 19.211 Lahka gbisl.it — 20.25 Policijska zgodb« »Kokain . 21,10 \Ve,issov:t simfoniji! 22.30 .Tnn.-ičkove skladbe. — VarSava: 10.30 Zabavni koncert 21.10 Hloviiškn tn-n — 21.55 Poljaku komorna glnsbn. — Sofija: 20 Vokalni koncert — 20.55 Ruske romanco — 21.15 Lnhkn glnsbn — 22 Ltilikn In plesnn glnsbn. — ltnillinpcšln: 19 (Irke strnili! KOiieerl - 20.20 Plošče — 2t Prenos iz New vorku - 21.10 Plošče - 22.05 Orkestralni koncert -2:1.10 Plošče. Trst-M11 lili: 21 Tnvlorjevn opern > Potem Ibberlson . It I in-11.-nI: 21 Pester spored — 22.10 Komorna glnsbn. — Diimi.l: 20.10 Pester program — 21 Komorni koncert (iz, Celovcu) - 22.35 Znbnviin in plesnn glnsbn 24 Komorni orkester in nnrodnn glnsbn.
Hamburg: 20.10 Valčki 20.30 Veliki plesni večer Kiitn: 20.30 IMesna glasba.
Sovjetija : Japonska
Berlin, 15. uvg. AA. DNB poroča iz Moskve, da je sovjetski komisar za zunanje zadeve Lit-vinov opozoril japonskega veleposlanika Sige-mica. du se morajo po doseženem sporazumu japonske čete umakniti vsaj za IOOtu od začasne demarkaeijske črte, ki je bila določena na spornem ozemlju nn sovjetsko-mandžursko-korojski trojni meji. Litvinov je oh tej priliki dejal, da sovjetska vlada nc bo priznala omenjenega sporazumu, če sc japonske čete nc bodo držale njegovih odredb o umiku za 100m.
Berlin. 15. avg. AA. (DNB) lz Moskve poročajo, da je prvi sekretar japonskega veleposlaništvu Miakava včeraj opoldne obiskal ravnatelja oddelka za Daljni Vzhod v sovjetskem ministrstvu za zunanje zadeve. Miakava je izjavil, da jc najnovejši protest Lilvinova brez podlage, ker so se, kakor uradno poročajo iz Tokia, japonske čete umaknile za toliko, kolikor določa sporazum. Ravinatelj oddelka zu Daljini Vzhod je dejal japonskemu diplomatu, du imn sovjetska vlada poročilo iz vrhovnega poveljstva sovjetskih čet.
London, 15. avg. AA. (Reuter) Uradno poroča jo, da je bilo pri spopadih nu sovjetsko-maiidžurski moji ubitih 256 sovjetskih vojakov, 011 pu ranjenih.
Osebne vesli
Predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia Vladimir nastopi svoj rodni letni odmor 16. t. m. Ziito odpadejo pri njem sprejemi do nadaljnje objave. Zastopa ga podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Mastuak Lavo.
Belgrad, 15. avg. AA S kraljevim ukazona je povišan Oskar Dobovišek, tajnik upravnega sodišča v Celju.
Imenovani so: za sodniku apelacijskega sodišča v 3-11 v Ljubljani Fran Kovač, sodnik okrožnega sodišča v 4-1, na lastno prošnjo; za predsednika okrožnega sodišča v 3-11 v Mariboru Adolf Hudnik, sodnik okrožnega sodišču v 4-1 v Ljubljani, na lastno prošnjo; za sodnika okrožnega sodišča v 4-1 v Ljubljani dr. Jakob Svet, sodnik okrajnega sodišču v isti skupini in stopnji v Ljubljani; za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani dr. Julij Fellaher, namestnik državnega tožilca na državnem tožilstvu v Celju, na lastno prošnjo; za sodnika okrajnega sodišča v sedmi skupini v Murski Soboti Alojzij Piškur, pristav v 8. skupini na okrožnem sodišču v Ljubljani, na lastno prošnjo.
Belgrad, 15. uvg. AA. S kraljevim ukazom in na predlog prosvetnega ministra sta imenovana na filozofski fakulteti vseučilišča kralja Aleksandra I. v Ljubljani za izrednega profesorja za botaniko s pravicami uradnika v 4. skupini 1. stop. dr. šlefun Horvatič, docent iste fakultete iu uradnik v 5. skupini; za lektorja italijanščine s pravi-ca m i uradnika v 6. skupini dr. Stanislav Leben, knjižničar vseučiliške knjižnice in honorarni profesor isle fakultete, uradnik v 0. skupini; za asistenta s pravicami uradnika v 7. skupini inž. Janko Valenlinčič, asistent iste fakultete in uradnik v 8. skupini.
Belgrad, 15. uvg. m. Z odlokom kmetijskega ministrstva je premeščen za veterinarskega pristava banske uprave dravske banovine v 8. pol. skup. Josip Bergant, okrajni veterinar in pristav v Murski Soboti.
Belgrad, 13. avg. AA. S kraljevim ukazom ic imenovan s soglasjem predsednika vlade pri PAB-ii zu predsednika upravnega odboru za prihodnjo triletno dobo dr. Bogdan Markovič, dosedanji predsednik tega odboru.
Belgrad, 15. avg. m. S. kr. ukazom sta prestavljena za okrajnega višjega veterinarskega sv. v Mursko Sobolo Josip Stupar, višji veterinarski svetnik v Celju 4-1, za veterinarskega svetnik V. skup. pa je prestavljen v Celje veterinarski sv. banske uprave v Ljubljani Josip Kulterer.
Z odlokom generalnega ravnateljstva državnih železnic sla prestavljena Dimitrij Kaškarov v prometno-komercialni oddelek železniškega ravnateljstva v LJubljani iu Konstantin Černovšov, administrativni uradnik prometno - komercialnega oddelka, v splošni oddelek ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani.
Bel grajske vesti
Belgrad, 15. avg. m. Dne 24. avgusta bo v Zagrebu seja širšega upravnega odbora Glavne zadružne zveze zaradi priprav za občni zbor Glavne zadružne zveze, ki bo 1. septembra v Belgradu.
Belgrad, 15. avg. m. V prostorih Državne hipotekama banke je bil danes ustanovni občni zbor Privilegirane d. (i. za silose. Občni zbor je vodil upravnik Drž. hip. banke dr. Vojin Djuričič. Na občnem zboru je bil izvoljen upravni in nadzorni odbor. Kot zastopnik kmetijskega ministrstva je bil izvoljen Milan Novakovič, ministrov pomočnik, in načelnik Borisav Milutinovič, kot zastopnik Privilegirane izvozne družbe dr. Edo Markovič, kot zastopnik trgovinskega ministrstva dr. Oton Frangeš, kol zastopnik upravnega odbora Žarko Djordjevič, kol zastopnika Drž. hip. banke Vojin Djuričič in Milan Kostič, kol delegata Poštne hranilnice pa Milorad Nedeljkovič in Svetolik Lalin-kovič. V upravnem odboru d. d. za silose je tudi glavni ravnatelj Agrarne banke M. Jevremovič.
Nesreča in poškodba
Poleg ponesrečenega planinca Seneje, o katerem poročamo na drugem mestu, je ljubljanska bolnišnica sprejela v nedeljo še enega ponesrečenca in eno poškodovanko. Neki motociklist je povozil na cesli 28 letnega zobnega tehnika Karla Muharja iz Kamniške ulice v Ljubljani. Muhar je dobil lažje poškodbe na glavi in po telesu. — 24 letna Marija Rapuševa, perica z Aleksandrove cesle 14 v Ljubljani, je. v nedeljo odšla na izlet v družbi svojega zaročenca v svoj domači kraj, to je v Mirno peč. V Zbiški vasi je mladina v neki gostilni pilil in plesala. Med tem rajanjem pa je nekaj razjezilo nekega sorodnika Rapuševe, da je skočil k njej in jo z nožem zabodel v levo roko tor ji prizadejal zelo hudo rano, tako da je Rapuševa izgubila mnogo krvi. Rapuševa je bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico.
Drobne vesti
Berlin, 15. avgusta. AA. (DNB); Državni podtajnik v ministrstvu za letalstvo general M i leh je. sprejel berlinskega dopisnika essen-skega iista Nalionul Zeitung- ter v razgovoru z njim dejal, da po uspelem poletu letalu Condor-f ni več daleč čas. ko bo mogla biti vzpostavljena stalna potniška letalska zvezH preko Atlautiku. General Milili smatra, da bodo lelulti na progi BerIin-Ne\vyork mogla prenašati po dve toni raznih postnih pošiljk.
London, 15. nvg. AA. (DNB) Neki londonski časopis poroča, da bo v kratkem prispelo v Anglijo nad tisoč turških pomorskih častnikov in podčastnikov, ki jih bodo porazdelili zaradi specialnega pouka po raznih vojaških oddelkih in šolali zn angleško vojno mornarico
Veličasten dekliški dan na Betnavi I
Maribor, 15. avgusla.
Škofijski gradič Belnava, nekoč izhodišče lu-leranstva za lavantinsko škofijo, je postal žarišče novega dekliškega gibanja, čigai namen je utrditev kraljestva Kristusovega v smislu Katol. akcije. To gibanje vodijo katehistinje ter se že kaže v živahni razgibanosti deklet v luvautinski škofiji.
Danes, nu Marijin praznik, leto dni po prvem dekliškem dnevu, so se znova zgrnile v gradiču, okrog njega ter po hladnih drevoredih hetnavske-ga parka številna dekleta. Nihče ni pričakoval mlikega števila. Kljub temu, da je bila odpovedana četrtinska vožnja, so slovenska dekleta prihitela iz cele škofije na Betnavo, da tu jioudarijo svoje poslanstvo: Povsod Boga po Mariji.
V	nedeljo zvečer — na predvečer praznika — se je nudila očem očarujoča slika. Nad 2000 deklet se je zbralo v grajskem parku pod košatimi drevesi, ko je že mrak legal na zemljo ter so znovi odpeli večerni Ave, k slavnostni akademiji. Poleg deklet 6e je zbralo še tudi veliko število drugega občinstva. Navzoč je bil tudi stolni kanonik dekan dr. Cukala. — Voditolj dekliškega gibanja, duhovni svetnik Drago Oberžan. je v vzneseni besedi pozdravil dekleta ter poudaril namen H. dekliškega dneva. Vrstile so se pesmi in deklamacije ter dvoje iger. Višek večera je bila procesija z Najsvetejšim.
V	tihi noči, ko je tisočero zvezdic migljalo na nebeškem svodu, so zablestele lučice v rokah deklet, ki so se zvrstile v ogromen sprevod, ki se je kot dolga goreča reka vil po drevoredu. Petje evharističnih in Marijinih pesmi je donelo v mogočnemu spevu iz 2000 grl ter se razlegalo daleč v noč. Najsvetejše je nosil ob številni asistenci g. stolni dekan dr. Cukala. Ko je sprevod z Najsvetejšim dospel do oltarja |>od mogočnim stoletnim drevesom, so bile litanije Matere božje ter blagoslov. Pozno v noč je bilo. ko se je končala ta lepa nočna slovesnost, ki je hila uvod v mogočni dekliški tahr.
Danes na V6e zgodaj je Belnava zopet oživela.
j Od vseh strani so prihajale trume deklet, ki so se pripeljale z jutranjimi vlaki, prišle peS ali na kolesih ter so se pridruževale tovarišicam, ki so bile na Betnavi že od sinoči. Zopel je bilo nad 2000 deklet zbranih v parku, kjer so oživele tihe stezice, zlasti pa pod krovom mogočne bukve, okrog oltarja, kjer so dekleta v jutranji lišini opravljala sv. spoved kar pri improviziranih s]Ki-vednicah.
Ob tri četrt na sedem se je pripeljal prevzvišeni gospod knezoškof dr. Tomaži?. Doživel je sprejem, ki ga je vzradoslil v dno srca. 2000 slovenskih deklet mu je mahalo z belimi robčki, ga pozdravljalo z veselimi vzkliki, mu delalo špalir na poli od Betnave čez. most, skozi park do zborovališča pod bukvijo, kjer je hil postavljen na odru oltar. Tu je opravil škof sveto daritev. Bil je menda lo najlepši prizor vsega dekliškega tabora. Prvi žarki jutranjega sonca so prodirali skozi rosno lislje stoletnih platnu in bukev Ier obsijali v pobožni molitvi sklonjene glave slovenskih deklet. Iz svežih dekliških grl se je dvigala v poletno jutro maša in Marijina pesem. Med sv. mašo je imel prevzv. vladika na dekleta prelep nagovor, ki je izvabljal navzočim solze v oči. Poleni je bilo skupno sv. obhajilo. Malo jn bilo deklet, ki ne bi bile pristopile mizi Gospodovi. Tri jo duhovniki so nad poj ure obhajali. Prizori [e maše in skupnega obhajila bodo ostali udeležencem neizbrisno v spominu.
Po sveti maši so se razkropila dekleta po parku in po Betnavi k zajtrku. Pokazalo se je, da je tudi tehnična stran dekliškega sestanka iz-horno organizirana. Rili so postavljeni v parku posebni šotori, pri katerih so dobila dekleta čaj iu kruh ter tudi kaj boljšega za pod zob. drugje so se prodajali zopet razni spominki, poseben oddelek je imel Rdeči križ z požrtvovalnimi bolničarkami, ki pa k sreči niso imele posebno težavne naloge.
Ob desetih pa se je začel glavni del sporeda II. dekliškega dneva: Slavnostno zborovanje. Udeležili so se ga častni gostje, predvsem škof dr.
40 m globoko padel in ostat ziv
Huda nesreča 24 letnega lanta na Veliki planini
V nedeljo, dne 14. avgusta zjutraj se je medlem, ko je bila v novo zgrajeni cerkvici sv. maša za planince, na »Njivicit pripetila huda nesreča, ki bi po vseh okolnostih morala biti smrtna, a hvala Bogu po čudnih naključjih ne ho imela smrtnih |>osledic. 24-letni Franc Semeja, doma iz. Duplico pri Kranju, je namreč padel nn >Nji-vick čez previs v 40 m globoko grapo, kjer so ga pobrali še živega in ga v najhitrejšem času prenesli najprej v Stahovico, |>otom pa v Ljubljano, kjer je bil ob 7 zvečer že v skrbi bolnišnice.
Očividec nam o nesreči pripoveduje:
Po sveti inaši prileti k cerkvici 14-letni lx>jze Stražar iz Podgorja, ki s strahom v očem in s trepetajočimi ustnicami pri|>ovediije, da je neki funt padel preko obronka »Njivicer v prepad, da se je za njim odkrhnila velika skala, ki je padla nanj in ga popolnoma zdrobila. Oskrbnik planinske koče, pridni in požrlovalni Andrej Sleber. jo takoj odhitel z nekaterimi turisti in z ročno lekarno proti kraju nesreče in je takoj videl, da je bila Slražarjevo pripovedovanje pretirano in da fant doli v prepadu še živi. Takoj so zbili zasilne nosilnice in Sleber jc z nekaterimi planinci, med katerimi je bil tudi duhovnik, ki je bral sv. mašo na Veliki planini, pohitel v grapo, kjer je vsem pretila življenjska nevarnost, tako nepristopna je jio nekaterih krajih, in dosegel ponesrečenca Se-ineja v rekordnem času. Ponesrečenec jn ležal za-gvozden med skale in se ima tej okoliščini zahvalili, da ni padel še globlje, kar bi bilo brez dvoma povzročilo njegovo smrt. Ponesrečencu so hitro dali odvezo, spoznal je nekatere svoje tovariše, med njimi Slavka Orešnika in Toneta Puha, mrmral tvegane besede in kazal znake silnih bole-
čin. Šleberjevi nosilci so ponesrečenca z velikim tveganjem lastnih življenj dvignili in ga izredno hitro prenesli v planinsko kočo, kjer je dobil prve obveze. Že tamkaj so ugotovili, du ima desno nogo zlomljeao in da je glava vsa s krvjo zalita. Ob pod desetih je hil fant že v planinski koči. Oskrb-uik Sleber je potem napisal pismo na rešilno po-stajo v Stahovici, ki ga je duhovnik vzel takoj s seboj, obvestil voditelja rešilne ekspedicijo — dolgoielnega oskrbnika Gojzove koče —, ki je v najhitrejšem čast, zbral člane reševalne ekspedicijo, s katerimi je odšel nu Veliko planino. Medlem pa so že Ju: i6ti in domačini prinesli ponesrečenca v b.ižino »Pasjih pečic, kjer so srečali Evrjavškove može, ki so Semeja potem odnesli v Stahovico, kjer je bil že ob pol šeslili zvečer. Tamkaj se je črki nepoznani zasebni avlomobilisl ponudil, da se oilpelje hitro po zdravnika v Kamnik. Pripeljal se /e dr. Polec, ki ie rnn.enca pre-iskal, ugotovil zlomljeno desno nogo nad kolenom. globoko rano nad kolkom in rane na glavi. Odredil je takojšen prevoz, v Ljubljano. Za prevoz se je zopet prostovoljno ponudil avtoprevoznik . Peregrin«, ki je ranjenca prepeljal v Ljubljano, lako da ga jo že ob 7 zvečer mogel pregledati dežurni zdravnik dr. Hafner, ki je potrdil najdbe dr. Polca in izjavil, da ho treba ranjenčevo nogo r»ntgenizirati. Na glavi pa da ima samo odrto kožo in da ne bo večjih posledic.
France Semeja je doma iz Duplice in je hil dolgo let zaposlen pri tvrdki Remec in Co. Zadnje čase pa je dobil lepo zaposlitev pri vojaški avtomobilski četi v ŠkoTji Loki. V sobolo zvečer je prišel domov k svojim staršem, a se je še isti večer odpravil na Veliko planino. Prenočil je ne-
Velesovo slavi 700 letnico obstoja
Velesovo, 15. avgusta.
Sloji, sloji tam pod goro, en klošterček Velesovo.
Narodna.
Danes je vsa velesovška fara v slavnostnem razpoloženju. Letos poteka "00 let. odkar ,ie bil tu ustanovljen samostan s cerkvijo Matere božje, ob kateri se je pozneje kmalu razvila božja pot, ki je nekdaj slovela daleč naokoli. S slavo in oblastjo ustanoviteljev jo minila tudi zunanja slava in posest samostana, kar pa je na Velesovem v teku stoletij zraslo ljudskega in našega, to je ostalo, in priča temu je veličastna in lepa cerkev pod Štefan jo goro, ki jo je ljudstvo sprejelo z.a svojo, da je odo-lela vsem izpremembam svetnih veličin.
1'aranl so svoje versko in prosvetno središče za ta visoki jubilej okrasili z. vsemi sredstvi, katerih se ob takih prilikah poslužuje izvežbani lejiotni čut našega naroda. Ob cesti k cerkvi, še bolj pa pred cerkvijo samo, stoji vrsta vitkih mlajev, med katerimi se zlasti mogočno dviga 45 metrov visoki mlaj tik pred cerkvijo. Na zvoniku je letnica 1258—1058 i/ vencev in rož, ki je ponoči razsvetljena in lepo odseva daleč po ravnem polju. V cerkvi se izpod obokov v velikih in majhnih lokih vrstijo dolgi in vitki venci, oltarji so vsi v rožah, zlasti veliki oltar je ves v cvetju, da jc vsa notranjščina veliko pridobila na tisti ljubkosti in domačnosti, po kateri slovi že od nekdaj.
Za uvod v slovesnosti jc domače prosvetno društvo na lopem stopnišču pred cerkvijo priredilo »Slehernika«, katerega izvedbo je lepo podpiralo slavnostno okolje. Po popoldanskih nalivih, ki so prireditelje navdajali s skrbjo, je nastal miren, jasen večer, predvečer Velikega šmarna. Gore so oprane in umite čakale noči. ceste proti Velesovem pa so oživele v dolgih vrstah kolesarjev in pešcev, ki so kmalu napolnili ves prostor pred cerkvijo in prireditelje rešili skrbi, še vstopnic je zmanjkalo, toliko ljudstva sc jo nabralo. Igro so olajševali močni reflektorji in zvočniki in se jo — upoštevaje okoinost, da je Velesovo majhna fara, ki ima okrog (>0<) duš, igralsko družino skromno in mlado — dobro posrečila.
Po »Sleherniku« so se. oddaljenejši razšli, množica iz bližnjih krajev pa se je zbrala v icrkvi k cuotirncmu češčenju. Molitve in lepo petje je odmevalo pod svodi velike cerkve, du je moralo ganiti vsakogar, ki živi s tem globo-
kim duhom našega ljudstva. Ob tej priliki je domači župnik g. Pfajfar v kratkem nagovoru razgrnil pred poslušalci preteklost svetega kraja in pomen današnjega praznovanja. Za tem se je i/, cerkve razvila dolga procesija z. baklami. ki jo šla po nekdanji samostanski posesti mimo podružnice na Trati in po travnikih nazaj v cerkev. V mirni mesečni noči. v svitu hakel, se je pobožno pomikala po polju svetla reka ljudi, katerih molitev in pesem jc poveličevala zbrano tišino — gorenjski rod, ki je zaključil najhujše delo leta in počiva v pesmi -7.u Bogom častimo Marijo najprej«. Procesijo je vodil škofijski kancler g. Jagodic ob asistenci gg. O. F. M. Tavčar ja in superiorja T lisa, domačega žiijinika in štirih bogoslovcev. Po procesiji — okrog 2 zjutraj že na Velikega šmarna dan — je bila sv. maša, pri kateri jc več sto ljudi pristopilo k sv. obhajilu. Množice pa so tudi Še po inaši ostale v cerkvi in nočno po-bož.nost sklonile z. jutranjimi mašami, ko se je budil dan nad gorami, so se pred kipom ve-lesovške Matere božje, o kateri pravi domače izročilo, ki kiparja ne ve, da je z.rasel i/ hrasta. še vedno vrstile pobožne skupine prosilcev, ki kar niso mogle zapustiti lepega sve-I išča.
Na praznik jc bila ob tO slovesna sv. maša, ki jo je daroval g. superior Flis. popoldne pa so igralci ponovili »Slehernika« ob še mnogo večji udeležbi, kakor prejšnji večer. Ves dan je bil okoliš cerkve živ množic, ki so prihitele od blizu in daleč, dn se poklonijo vclc-sovški cerkvi in nje visoki patroni Vsa preddverja hiš po vasi so bila obložena s kolesi, po dvoriščih stoje vozovi, ker Velesovo ni ob kolodvoru — to mu pa tudi daje veliko njegove značilne privlačnosti. Oni od loške strnili so prišli v svoje »Melisane«, bližnja okolica »Pred klošler«. domačini pn v svoje pravo, starodavno Velesovo, ki stoji že 700 let. — Vsem. ki pripravljajo in vodijo slavnosti zn ta zgodovinski jubilej, zlasti domačemu župniku in voditeljem prosvetnega delovanja, je potek leh slavnosti v čast in obenem priznanje /.a toliko nesebičnega dela. Pa tudi fantje in dekleta, ki so žrtvovali noči z.a okras svojega farnega središča, petje in igro. so lahko ponosni na vidne dokaze svojega lepega dela.
Velesovo bo tja do Malega šinurna, med šmarnimi mašami, v znaku tega praznovanja. Nu Malega šmarna dan pa bodo zadnje slovesnosti, ki sc bodo zaključile s škofovo mašo.
Tomažič, okrajni glavar dr. liilelz. mariborski podžupan Žebot, zastopnik ljubljanske DKA dr. Fajdiga. kanonik dr. Ostre, starešina okrajnega sodišča dr. Lovrenčič, prof. Grafenauer iz. Ljubljane, veliko duhovnikov in drugih odličnih oseb-•losti. Udeleženke zborovanja so obkolile oder pod bukvijo, da je bila vsa jasa v parku kakor pisano polje. Zborovanje je otvorila Iva i mela Kotnikova. ki je prisrčno pozdravila prevzvišenega škofa dr. Tomažiča ter ostalo odličnike in vsa dekleta. Nato rp. nastopil vodit dj di kliškega gibanja v lavantinski škofiji duh. svet. I). Oberžan. »Slovensko katoliško dekle in naš čast. je bila vsebina njegovega znnosnega govora. Gospodična kalehlsti-nja je nato predavala o »nalogi slovenskega de-kjeta v družini«. Zadnji govor je imel zastopnik K A dr. Lovrenfif.
Sledila so stanovska zborovanja: dve kmečki dekleti iu duh. svet. Oberžan so govorili o poslanstvu deklela v kmečkem stanu. proč. g Jura-novif je govoril o poslanstvu dekleta v ohrlniško-dclavskem slami. pre?. g. Duh o poslanstvu inte-ligonlke. Vsa ta zborovanja so vodila dekleta sama.
Popoldne, po skupnem obedu, so presenetile zborovalke dekliške skupine in posameznih župnij s posrečenimi nastopi in prizori, tipičnimi za življenje dotične pokrajine. Tako so nastopila deklela iz Slovenskih goric, iz. Savinjske doline itd. Poleni so se udeleženke zopet zbrale v parku pod bukvijo. Sklepni govor »Slovensko katoliško dekle slovenskemu narodu je imela gdč. Marica Dobo-vičnik. Slovesne večernice z blagoslovom ie imel zopel škof dr. Tomaži?. Med večernicanii ie imel g. Oberžan govor -Naša zastava, naš znak'. Z mogočno pesmijo »Povsod Roga«-, ki so jo pela vsa deklela. se je zaključila ta prelepa prireditev. 11. dekliški dan v Betnavi bo obrodil gotovo prav obilo sadov. Glavni namen: pokazali vsoin dekletom lepoto verskega življenja in iih živo opozorili na najvažnejšo skrb — na versko poglobitev — je ta dan v popolnem obsegu dosegel!
kje v plaušarski koči. Zjutraj pa so >e nekoliko razšli. Semeja je hotel nabrati planin U. Našel jih je jiri previsu -Njivice , toda ko se je nagnil, da bi cvetlico odtrgal, je na rosi spodrsnil, skala pa se mu je odkrušiln in je padel v globino. Ponesrečencev oče je prišel že v Stahovico. 'Tudi mati ga je na |>olu v Ljubljano videla. Mali mu je hranila, naj nikar ne hodi v gore. Zalo je bila zaradi nesreče še bolj potrta.
Iv osla n levica na Ivrgi. II. avgusta.
Danes >o bile v Sv. Križ.u pri Kostanjevici adnjc letošnje občinske volitve, ki so za zaključek pokazale pomembno zmago JRZ, v tej občini. Skupno je bilo volivnih upravičencev 7!)J, od teh -e je udeležilo volitev (117, torej 77','ri. Prva list.i z nosilcem Kerinoin Frnneom (IRZ) je dobila 500 glasov, druga li>la z nosilcem Antonom Kodri-?ein (združena opozicija) pa je dobila samo 111 glasov. Tako pripade listi .IRZ 'Ji! mandatov, listi opozicije pa samo 1 odbornik. Volitve so potekle v najlepšem redu ter >o naši pristaši vzeli izid volitev z velikim navdušenjem na znanje.
Slrela v Podgorju pri Kamniku
Kamnik. 15. avgusta.
Kronika obeh praznikov je v Kamniku poleg nesreče mladega planinca ua Veliki planini zabeležila še požar v Podgorju, ki ga je povzročila strela med silnim nalivom. Popoldne se je nad Kamnikom dvakrat ulila ploha, potem pa je -pot z vso pripeko grelo sonce Okrog 10 je spet prihrumela od Tunjic >eui skupina temnili oblakov, ki so se naglo podili po sicer jasnem iu vse naokrog vedrem nebu. Naenkrat je iz oblakov pričelo lili kakor iz škafa, vmes pa je močno treskalo. Slrela je udarila v Podgorju v kozolec posestnika Franca Vidica in ga zažgala. Kozolec je bil prazen, ker so žito že zmlatili. Vsn štiri okna kozolca sn bila naglo v plamenu. Kljub nalivu ie kozolec popolnoma pogorel, vendar pa je vlaga iz nebeških zatvornic preprečila, da -e požar ni razširil. Kozolec je last onega |KisestnikH Vidica. ki je zadnjič pri avtomobilski nesreči pri Brezjah dobil lako znatne poškodbe, da še vedno leži v Leonišču, čeprav se je njegovo zdravstveno stanje znatno zholjšnlo in ho gotovo kmalu doma.
Naliv je ludi preprečil veliko tombolo kamniškega Obrtnega društva, h kateri se je zbralo izredno mnogo ljudi iz cele kamniške okolice. Kajpak -o bili tudi dobitki vabljivi, -nj je bilo za prvo tombolo določeno motorno kolo, potem pu žensko in moško kolo, kuhinjska oprava, vroča moko in 120 vrednih dobitkov. Nalivu, ki je prišel lako nepričakovano, ljudje niso mogli pobegniti in so bili pošteno premočeni, tako da so morali tombolo preložiti na današnji dan, ko je spel nad 3000 ljudi prišlo iskat srče. 'Tombola je prav lepo uspela brez deževnega dodatka.
Ogiašujte v »Slovencu«!
Zahteve savinjskih hmeljarjev
Z zbora hmeljarjev v Žalcu, na katerem so zahtevali hmeljarsko selehcijsho postajo, hmeljarski zakon in kredit za regulacijo hmeljskih cen
Celje, 15. avgusta.
Veliki Šmaren je za Savinjsko dolino dan, ko se začno zbirati jio vseli krajih Savinjske doline obiralci iz vseli krajev Slovenije in še iz Hrvaške. Včerajšnji vlaki so pripeljali v Celje na stotine obiralcev, po katere so prišli z vozovi in jih odpeljali po cesti proti Žalcu in še dalje, mnogi pa so se peljali s savinjskim vlakom. Savinjska dolina je oživela, s tem pa so narasle tudi skrbi Savinjčanov-hnioljarjev.
Kakor vsako lelo lako so se tudf letos zbrali savinjski hmeljarji na hmeljarskem taboru v Žalcu. da se pogovore o svojih težavah in delu v bodočem. Nad 500 hmeljarjev se je zbralo in prostorna dvorana Roblekova, ki je bila do zadnjega kotička polna, je liila danes premajhna, lako da bi se moralo skoraj zborovanje vršiti zunaj na prostem, kajti mnogo ljudi je moralo ostati zunaj dvorane. Z združitvijo Hmeljarske zadruge in Hmeljarskega društva v eno močno organizacijo so dobili hmeljarji organizacijo, ki jim je velika podpora in zasloinha za povzdig slovenskega hmeljarstva. Tabor je ob !) dopoldne otvoril predsednik Hmeljarske zadruge celjski župan g. Al. Mihelčič. ki je prisrčno pozdravil navzoče, predvsem pa okraj, načelnika g. dr Ivana Zobca iz Celja, predsednika Kmetijske zbornice g. Steblov-nika, banskega svetnika g. Kudra in banovinskega hmeljarskega nadzornika g. inž. Dolinarja. Izpregovoril jo okrajni načelnik g. dr. Iv. Zobec, ki se je zahvalil za pozdrav ter obljubil vso podporo od okraj, načelstvo. Oblast se zaveda, da uspehi Savinjske doline niso zgolj za Savinjsko, temveč za vso Slovenijo, saj vemo, da odnesejo skoraj vsako lelo obiralci, ki so iz vseli krajev Slovenije, okoli 7 milijonov din iz Savinjske doline.
Določitev plač za obiralce
Na današnjem laboru so sklenili hmeljarji, da ostane plača obiralcev kakor je bila dosedaj. za škaf hmelja 2 din brez hrane, s hrano 1.50 dinarjev.
Hmelj pri nas in drugod ter cene letošnjega hmelja
Po debati in raznih vprašanjih se je oglasil k besedi hmeljarski nadzornik g. inž. D o I i n a r, ki je podal strokovno poročilo o hmelju pri nas, na Poljskem, Češkem v Ameriki in Angliji. Hnioljski nasadi so imeli letos povsod neugodne okolnosti. Pri nas kakor ludi na Češkem in Poljskem so imeli mnogo vremenskih neprilik, ki so uničevale hnieljske nasade, da niso uspešno uspevale Ier da je v začelku v splošnem povsod kazalo na slab pridelek. V Savinjski dolini n. pr. je bila skoraj (> lednov suša. Zadnji čas so se hnioljski nasadi nekoliko popravili in letošnji pridelek je sorazmerno dober, ne bo pa dosegel pridelkov prejšnjih lel. O ceni hmelja se danes prav za prav popolnoma ničesar ne more govorili, ker ni nili najmanj jasno, kako se bodo cene uravnovesile, posebno, ker se lahko hmelj jirav zadnji teden pred obiranjem znalno zboljša. na drugi strani pa tudi poslabša. Lansko leto se je mnogo govorilo, da Češka ne bo imela hmelja, hmeljski nasadi pa so se zadnji teden pred obiranjem zaradi ugodnega dežja zelo zboljšnli, kar je bilo vzrok, da so se cene lurteljn tudi drugače kalkulirale, kakor sino prvotno mislili. Po poročilih, ki so pa seveda lahko tudi nezane.-ljiva, bodo hmeljski pridelki ludi na češkem. Poljskem, v Angliji in Ameriki manjši od lanskega, kar pa ni tolike važnosti za nas. V Angliji n. pr. začnejo z obiranjem hmelja šele meseca septembra. Za izvoz našega hmelja je predvsem važna kakovost našega hmelja. Ugodno bodo prav go lovo vplivalo na ceno letošnjega hmelja, da pivo varne nimajo starega hmelja, na drugi strani pa konzuli! našega piva raste. Kakovost našega lune Ija je važna zii našega hmeljarja, odnosno za cene našega hmelju, na drugi strani, kar ja sicer
grenko, moramo gledali, da postavimo na cvclov-ni trg lunelj po konkurenčni ceni. Posebno pa je poudaril, kako morajo naši hmeljarji sami varovati cene našega hmelja iu ga nikar vsiljevali iu ponujali Svetoval |im je ludi vestno obiranje hmelja, saj vemo, da je pred Idi naš hmelj piav zaradi lepega obiranja zaslovel ua svetovnem trgu, kar je močno dvignilo naše hmeljarstvo. Zadnje čase se opaža, da se hmelj ue obira lako lepo kot nekdaj, kar seveda zelo škoduje našemu hmelju.
Pri slučajnostih so mnogi javno ožigosali naše trgovce, ki pošiljajo okoli tekače, ki kvarijo cene ter z raznimi lažnjiviini pridigami škodujejo našemu skupnemu hmeljarstvu. Oblast bo letos posebno pazila na lake in jih najstrožje kaznovala.
Predsednik Hmeljarske zadruge g. Mihelčič je nalo prebral resolucijo, ki so jo navzoči burno pozdravili. Ustanovi nuj se čimprej hmeljarska solekcijska postaja. Vidimo, da naš hmelj peša: Savinjske doline brez hmelja ni. čimprej naj se uzakoni hmeljarski zakon, s katerim ho naš hmeljar dobil zakonito podlago, da Im lahko zahteval za kršitev pravic tudi kazen. Za regulacijo hmeljskih Cen je potreben Hmeljarski zadrugi kredil.
Mariborski drobiž
Maribor. 15. avguste
Žeparji na Mariborskem tednu se lurli letos pridno udejstviijejo. \ nedeljo popoldne je upokojenemu železničarju t. I erku na veselic' nem prostoru neznan žepar ukradel i/ telovnika /lato žepno uro / zlato verižico, vredno 6000 din. Mihaelu Ivainiši. posestniku v Sa-lovcili je nekdo v gneči pred blagajno ukradel usnjeno denarnico s 500 din golovme. Ko je hotel pri blagajni plačali vstopnico, je opazil, du mu jc nekdo denarnico izmaknil.
.Najdeno in ukradeno. \.i veseličiiein prostoru je krojaški mojster Martin Bošnjak našel dumsko pok roma no zupeslno uro. Izročil jo je policiji, ker jo lastnica lahko dobi. Pekovskemu pomočniku Francu Anžerju jc neznan tat raz. okna njegove sobe, ukradel nikla-sto moško žepno uro in usnjen pas v skupne vrednosti 120 din.
Najdena kolesa. 'Tovarniški delavce Vilko Kerlic iz 1'cker jc \ noči od petka na soboto v Gregorčičevi ulici nušcl ob zid prislonjeno kolo znamke Nesla Speciul. stražnik pa je na Meksandrov i cesti našel moško kolo znamke Kiilman. Dosedaj niso mogli ugotovili od kot izvirali obe kolesi.
Prostovoljno v dravske valove. \ samomorilnem namenu se je 56 letni delavce I. Ser-šen iz Selnice t broilnegu mostišča v Selnici pognal v dravske valove, v katerih je našel smrt. Ljudje so gu pri dejanju videli, vendar je tako hitro zginil v valovili, da ga niso mogli rešiti. \ smrt so gn pognale družinske razmere.
Kongres gluhonemih iz. dravske banovine.
Danes dopoldne sc jc v prostorih Cunibrinu vršil kongres gluhonemih v dravski banovini. II kongresu sc je zbralo mnogo gluhonemih i/ vse Slovenije Društveni funkcionarji so opisali delovanje društva gluhonemih in ponovno orisali težnje, ki iih društvo in gluhonemi imajo.
Hotel »Graf polil gostov. Včerajšnji večer jc liil v Mariboru precej živahen in ie policija imel.i uinoLro posl.i \n večer sc je ru/gr.i jačev znašlo pri Grafu, kier so si menda vročo kri malo ohladili.
Primorske vesti
Borba prati diktatorjem anvllkaga podzemlja! l!ACMA|i9V MAflvANllia
Zločin in kazen v napetem velefilmu UOSPOQdl POOIBmlla
============ Premiera Kino Natlca ob 16, 19.15 in 21.15 uril-==
po polnoči namreč so dne 4. avgusta zjutraj sosedje slišali iz nesrečnikovega stanovanja revol-verske strele. Slišati je bilo tudi pritajeno vpitje. Takoj so poslali po bližnje orožnike in miličnike, ki so takoj prišli do dotične hiše, jo obkolili in počasi v njo prodirali, ker so pravilno sumili, da imajo opraviti z umobolnim človekom. Ko so vdrli v hišo, se jim jo nudil grozovit prizor. Tri človeška telesa so ležala križem po tleh: G veli sam, njegova mlada žena. roj. Stančeva, in triletna hčerkica Vincencija. Okrog njih velike mlake krvi. Sprva sploh niso mogli razumeti tragedije, ker je bil Gveli znan kot miroljuben človek, ki je zelo ljubil svojo ženo in svojega otroka. Zdravniška preiskava je končno dognala, da se je revežu moralo kar naenkrat zblesti in da je v leni trenutku zagrabil za revotver ter z dvema streloma ubil ženo in svojega otroka. Tretji strel je veljal njemu samemu. Vsi trije so bili že mrtvi, ko so orožniki to nesrečo odkrili. Dogodek je napravil po vsej okolici najgloblji vtis in vzbudil
splošno sočustvovanje z ubogo družino, ki je bila s tremi revolverskimi streli zbrisana iz življenja.
Na begu se je do smrti pobil
Iz Dobrarja, kjer grade veliko električno centralo, poročajo, da se je pripetila nenavadna smrtna nesreča. Trije tamošnji delavci: Karel Fogin, Viktor Porsan in Alojzij Agnola so preteklo nedeljo šli na izlet v Podselo. Ko so se vračali, so sedli na travnik pod večjo slivo, da se malo ohlade. Gospodar travnika jih je opazil in misleč, da so to tatovi, ki kradejo njegovo sadje, je začel nad njimi vpiti. Vsi 3 so jo vdrli po travniku v beg, gospodar pa jo je vdrl za njimi. Na begu se je enemu izmed njih spotaknilo, tako da je telebnil v kamnato strugo, pri tem pa tako nesrečno zadel z glavo ob kamen, da mu je počila lobanja in je takoj umrl. Porsan, ki je tudi padel, si je zlomil ključnico in so ga prepeljali v bolnišnico, (ilstrat.)
Kje so danes koroški Slovenci
iz lela 1890?
Maturanti goriškega učiteljišča iz leta 1913
Dne 6 avgusta so praznovali v ( olju maturanti in malurontinje goriškega učiteljišča iz leta ton 25-lctnico malure kljub temu, da je bilo mnogim nemogoče priti čez mojo, se jih je /.bralo lepo število k srebrnemu jubileju. Ob 10 je bila sv. maša pri oo. kupucinih, ki jo je daroval stari goriški znanec p. Lin. krepak starček, še poln mladostnega /ara. je bil vidno ganjen, ko so mu jubilanti izrazili veselje in zahvalo, da so mogli po tolikih lotili zopet biti navzoči pri njegovi sveti daritvi, med temi tudi nekateri bivši dolgoletni pevci \ cerkvi oo. ka-p uc i nov v Gorici. Pobožnost v cerkvi je povzdignil s svojimi gosli tovariš Karel Sancin, ravnatelj Glasbene Matice v (.'olju. Gounodovo »Ave Marijo« jc zaigral s čustvenostjo, ki jc napravila na zbrane globok vtis. ludi spremljanje na orglah jc bilo dovršeno.
Banketu v restavraciji Pod skalo«, ki se je razvil v veselem in tovuriškem razpoloženju, sta prisostvovala profesorja Fistravec in H Lav-renvič. Pismeno so pozdravili slavljenec profesorji 1. Koštial, I. Žnideršič in z laskavo brzojavko bivši ravnatelj Kmrtijske -o I p v Gorici g. Karel istrekol j. seda j v pokoju v Banja Luki, ki je vzbudila splošno pozornost in naredila na abrane prijeten vtis.
V	imenu tovarišic je v prav prisrčnih besedah spregovorila g Vna karčič-Toma/ie in obenem čestitala prof. Fistravcu k njegovi 80-letnici. Ves ginjeu sc jo starček zahvalil in poudaril. da jc pravo tovarištvo tudi ljubezen in dragocena ve/ med ljudstvom, mladino in uči-teljstvom, ki ustvarja lahko največje čudeže v vzgoji mladino in kulturnem napredku naroda. — V imenu tovarišev sc jc tov. lerpin v svojem nagovoru spomnil umrlih: ravnatelja V. Br/cka. prof. Al. šubica, J. Sokolu in katc-heta dr. Ig. Kobala ter umrlih in na bojnem polju padlih tovarišev: Ducmana. Gabrijclčiča, .skomine iu Vončinc. in vseh tistih tovarišev, /a katere se nc ve, kje so in ali so živi ah mrtvi.
V	prijetnem in veselem razpoloženju so se jubilanti zvečer razšli s trdnim sklepom, da sc ob 30-Ietnici zopet snidejo, da ponovno poživijo spomin na najlepše in najdragocenejše iz mladih dni.
Naval tujcev v Postojnsko jamo
Uprava Postonjskih jam je izdala nekaj številk, ki se tičejo tujskega prometa v prvi polovici leta 1938. Do iionca junija je obiskalo poslonjskc jame 143.507 tujcev, torej 36.628 več kakor v odgovarjajoči dobi lanskega leta. Od teh turistov jih je prišlo iz Italije samo 92.8(35, 50.642 pa je bilo tujcev. Tujci so najbolj prihajali iz Nemčije, Jugoslavije. Madžarske, Romunije, Češkoslovaške in Švice. 1'ostonjski trgovci in obrtniki tudi ne prikrivajo svoje zadovoljnosti nad uspehom tujskega prometa v letošnjem letu.
Dobra letina
>Agisc poroča, da obetajo vipavski in goriški vinogradi bogato letino. Vreme je bilo sicer kaj neugodno, a navzlic temu so vinske trte tako dobro obrodile, kot ljudje ži dolgo let ne pomnijo. Le mraz, ki je nastopil meseca julija, je napravil nekoliko škode. Tudi zadnje nevihte so trle precej otresle bogatega grozdja. Toda letina bo kljub temu izvrstna in se naši kmetje že veselijo obilnega sadu, ker pričakujejo, da ga bodo lahko spravili v denar, ki ga tako potrebujejo.
Zaradi neprestanih nesreč z granatami — ostrejši oblastni ukrepi
Ker se nesreče s starimi granatami neprestano ponavljajo in zahtevajo zlasti med mladino žrtve za žrtvami, so oblasti predpisale strogo kazensko postopanje proti vsakomur, kdor brez dovoljenja oblasti pobira slaro razstrelivo. Nabiranje starega orožja po nekdanjih bojiščih je dovoljeno gotovim tvrdka m in osebam, ki so jim kraji, koder smejo iskati, natančno določeni in ki so dobili ludi natančna navodila, kako postopati z najdbami. Vsi drugi so pred zakonom običajni tatovi. Nabiranje starih granat je zolo dobičkanosen posel, zalo se ni čuditi, da se ljudje izpostavljajo življenjski nevarnosti, samo da pridejo do denarja. Najnovejši predpisi pa so dosedanje kazni še povečali in so bili zadnje dni pred sodišči nekateri nabiralci orožja že kaznovani po novih kazenskih predpisih zelo strogo. Obsojeni so bili 31 letni Orest Kavs, 26 letni Ivan Sfiligoj, 32 letni Božo Vižin, 34 letni Nikolaj Markič, 38 letni Konrad Arman, 34letni Štefan Pavšič, 26letni Marko škaraboj, 42 letni Anton Koršič, 32 letni Jožef Le-ban, vsi iz. okolice Šcmpasa in Št. Petra na Krasu. Kaznovani so bili z zaporno kaznijo do 2 mesecev in denarnimi globami do 2000 lir. (Tako poroča ilstrac.)
Granata ga je ubila
lz Grgarja pri Gorici nam poročajo zopet o novi smrtni nesreči, ki jo je povzročila eksplozija stare granate. Žrtev nesreče je deček Stanko Do-hol, doma prav iz Grgarja, ki je s svojim bratom, 14 letnim Friderikom, stikal jio bližnjem gozdu in tamkaj slučajno našel manjšo granato iz časov svetovne vojne. Deček je 1»i 1 svoje najdbe zelo vesel in jo je radostno prinesel svojemu starejšemu bratu, ki je začel po njej udrihati in je tako povzročil eksplozijo. Posledica je bila strašna. Izstrelki so zadeli Stanka v prsa in v spodnji del telesa ter ga tako težko ranili, da je na prevozu v bolnišnico izdihnil. Drugi deček pa je tudi hudo ranjen, a mu bodo rešili življenje.
V	tržaški bolnišnici je umrl na posledicah smrtnonosnih poškodb, ki mu jih je prizadela granata, 7 letni Francelj Tavčar, medtem ko upajo, da bodo njegovega 35 let starega očela še rešili. Tavčarjeva sta doma v Komnu. Tretji nesrečnež, ki je bil tudi hudo prizadet, se piše Viktor Žgon in je tudi iz Komna doma. Vsi trije so namreč skušali odpreti granato, ki so jo v gozdu izkopali, da hi se polastiti smodnika. Med odpiranjem je granata počila. Tavčarjeva sta dobila hude opekline, Zgonu pa je zdrobilo nekaj kosti.
Smrten padec
Iz Idrije pišejo, da je Ivan Tomazin, ki je na kolesu brzel skozi mesto, po nesreči zadel v obcestno ograjo in padel tako nesrečno na tla, da mu je počila lobanja in da so izstopili možgani. Revež je bil na licu mesta mrtev. Oblasti so ugotovile njegovo lastno krivdo. Na istem kraju se je pripetilo že več nesreč in ni mogoče zadosti opominjati kolesarjev, naj vozijo počasi in previdno, da se ne bi ponavljali tako nesrečni dogodki, ki so zahtevali življenje tega 54 let starega in povsod priljubljenega moža.
Strela ubija
Iz Idrije nam pišejo, da je pred dnevi med nevihto, ki jc divjala nad mestom in okolico, strela udarila v hišo in tamkaj ubila gospodinjo Frančiško Podobnikovo, staro 43 let, ki je bila pravkar pri kuhi v kuhinji. Strela jc zadela Podobnikovo v glavo in je nesročnica v hipu tako rekoč zogljenela. Družina je bila zaposlena zunaj hiše in je bilo njeno presenečenje, ko je pri po-vratku domov odkrila mrtvo gospodinjo, nopojiisno strašno. Podobnikove niti ni vrglo s stola, na katerem je sedela, ampak so jo našli vso črno in spačeno ter seveda mrtvo sedečo ob štedilniku v kuhinji. Strela je odprla v hišni zid široko zeva-jočo luknjo. Nesreča je povzročila po vsem kraju splošno žalovanje in starejši ljudje prijiovcdujejo o podobni nesreči, ki sc je slioraj na isti način pripetita pred nekaj loti istotam, ko je strela ubila pri mizi sedečega kmeta. Podobnikova je bila pokopana ob velikanski udeležbi soobčanov.
V	vojašnici soške divizije, in sicer v vojaškem skladišču Ederle na Vipavskem, je izbruhnil požar iz nepoznanih vzrokov. Na pomoč so takoj prišle vojaške čete. miličniki in gasilci iz Gorice, Ajdovščine in Št. Vida na Vipavskem. Treba je bilo najhujših naporov, da so požar pogasili in preprečili, da so. ne bi ogenj razširil tudi na bližnja poslopja. Vojaška ohlast je predpisala najstrožjo preiskavo, ker sumijo, da je jiožar zanetila zlobna roka.
V	zmedenosti ubil ženo in hčerko
lz. Krmina poročajo o zelo žalostnem dogodku, ki se je pripetil v družini Julija Gvelija. Kratko
Zadnji '•Koroški Slovenec« navaja nekaj uradnih jKsfatkov ljudskega štetja iz I. 1890., ki so zanimivi predvsem zato, ker zadnje ljudsko štetje 1. 1934. v vseh navedenih občinah skoraj da ni naštelo nič več Slovencev. Takole se glasi njegovo razmišljanje dalje: ?Kje so danes Slovenci, navedeni v tem uradnem štetju? Ali so se tekom petdesetlctja, kar je doba komaj ene generacije, izselili, ali jih je odnesla povodcnj, ali so pomrli za kako kugo'.' Saj vendar nihče na svetu ne more verjeli, da se narod lahko |>onemči v enem saincm rodu! Torej, kje so? Tam so, koder jih navaja uradno štetje izza leta 1890.! Na istem koščku zemlje in v isti občini si služijo družinice svoj kruh in bijejo trdo borbo za obstanek. Kol pred petdesetlctjeni govorijo tudi danes še svojo slovensko materno govorico, molijo slovensko k svo-
„Moj dom'*
Pesem koroškega pesnika
/Koroški Slovenec« objavlja naslednjo zgodovinsko zanimivost iz slovenske Koroške:
V zapuščini Primoža košata, znanega narodnjaka na Zopračah ob \ rbi in sorodnika pevca Tomaža košata, sc je našla pesnitev, katere prve tri kitice sc naslanjajo na našo koroško himno« ostalih pet pa jc najbrže Koša-tovo drlo. Podajamo jih zaradi njihove zanimive vsebine in posrečene ritmike:
Poglej čries gmajnico, ta čries izarco Je |>rcdragi dom z mojo zibalo. Zibali so me mamica moja In prepevljali liaji, hoja.
Sim pubič rastov tem, sim biv ja dro vesev, Sim ktero pesem šc zupev. Al zdaj drugači je, ne prcpevlov bom. Zdaj ja ni več moj veseli dom.
Tam hiša očena. tam moja mamica, Ah ko bi najdov še sedaj oba! Al ne najdant več mojih starišov, Za to otožno grem domov.
jemu Bogu in pojejo svoje slovenske pesmi.«
>Po svojevoljnem določevanju narodnosti je hudo grešila minula doba nad Slovenci. Narodnost so smatrali za obleko, ki jo lahko menjavaš vsak dan, in si šteli v čast, če so mogli našteti čim najmanj Slovencev. Ravno v tem pričakujemo od narodnega socializma v skladu z njegovimi po Fiihrerju ločno začrtanimi narodnostnimi načeli, da popravi krivico starih režimov. Njegova čast bo, če bo tudi v slovenskih vaseh vzgojil rod, svobodoljuben in idealen, ki bo znal ceniti svojo prirojeno narodnost. Tako si bo jx>stavil v deželi in v srcu deželanov spomenik trajnejši od brona in kamna. Spomenik, ki bo viden še preko državnih meja in bo pričal, da Nemci ljubijo svojo narodnost iu spoštujejo narod svojega soseda.«
Tukaj ni moj dom, le popotnik sim Pride vse in gre in zibne kakor dim, Jezus gre popried, tam perpravdat dom, Da tudi jaz pri njam prebivav bom.
Nova maša
Zelo prisrčno in lepo je kot zadnji v vrsti letošnjih slovenskih novomašnikov na Koroškem proslavil svojo novo mašo g. Kristo Sricnc na Suhi pri Labodu. Ta fara še ni videla nove maše, ker še ni dolgo samostojna, zato je bil zanjo zares lep praznik. Ljubke deklainacije malčkov, zlasti pa prisrčno lepi nagovori župnika Sekola in blagoslov staršev so dali novoiuašnikovemu slovesu od doma posebno iskren in resen izraz. Sv. maša na prostem ob preprostem, lepo ovenčanem oltarju z velikim brezovim križem, ljudsko petje, ol> harmoniju šolski otroci s svojo pobožno otroško pesmijo, vse to je vtisnilo slovesnosti neko toplo domačnost in je novomašnika že ob njegovi prvi daritvi neprisiljeno povezalo z njegovim ljudstvom. Ob zaključku slavnostnega dne je spremljala mladega novomašnika želja vseh udeležencev, naj bi bilo dodeljeno njegovemu delu obilo blagoslova.
Posaarsko mladinsko zavetišče nad Baškim jezerom
Konec julija je pokrajinski vodja Koroške, major Ktausner, v Dobrolah nad Baškim jezerom položil temeljni kamen mladinskemu zavetišču, ki bo nosilo svoje ime po Posaarju, čigar rojak, komisar BUrckel, je prispeval znatno vsoto h kritju stroškov. Minister je v nagovoru omenil dogodke pred štirimi leti ter nakazal sorodnosti med Posaarci in Korošci. Okrožni vodja Peter Piron je slikal koroške boje leta 1919. in poudaril, da bo novo zavetišče mladinska trdnjava, katere ne bo mogel nihče zavzeti, dokler ne bodo nehala biti mlada srca.
Našim naročnikom!
Vsem naročnikom »Poned. Slovenca« sporočamo, da smo ukinili poseben čekovni račun za »Poned. Slovenca«. Odslej bodo za plačevanje naročnine za »Poned. Slovenca? služile položnice za »Slovenca« št. ček. rač. 10.650. — Prosimo pa vse naročnike »Poned. Slovcnca«, da na srednji del položnice napišejo, da je poslani denar za »Poned. Slovenca«.
Uprava »Slovenca«
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po kratki in mučni bolezni za vedno zapustil naš predobri soprog, sin, brat in svak, gospod
Koželj Gorči
gostilničar in trgovec v Zagradeu pri Stični
danes, dne 15. avgusta 1938. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 17. avgusta 1938 ob pol štirih popoldne ua farno pokopališče v Mokronogu.
Z a gradeč, Mokronog, dno 15. avgusta 1938.
Žalujoča soproga Anica, starši in »stalo sorodstvo.
F O T O A
Paralaksa
S paralakso označujemo razliko med izrezom slike v iskalu in izrezom slike na filmu, ki pri posnetkih iz bližine od 1 do 2 m nista popolnoma enaka. Slikovna iskala so nameščena namreč paralelno z optično osjo snemalnega objektiva, toda nad njo ali pa ob njeni strani, ter sc zaradi tega središče slike v iskalu in središče slike, ki jo projicira objektiv na fiLm, ne krijeta. Pri snemanju zelo oddaljenih predmetov je ta razlika brez pomena, vpoštevati pa jo moramo, če se približamo predmetu pri muemanju do bližine 2 tli in manj, ko se lahko zgodi, da dobimo na lilm okrnjeno sliko predmeta: pri portretiranju na primer samo del glave itd. Najenostavnejše sredstvo proti tej napaki je, da pri posnetkih iz bližine najprej ustanovimo v iskalu točen izraz slike, nalo pa nagnemo kamero za malenkost navzgor ali na stran v smer, kjer je iskalo pritrjeno. Čc jc iskalo nad objektivom in nameravamo napraviti na primer porlrct, mora bili na sliki v iskalu nad glavo nekaj več praznega prostora, kakor ga hočemo imeti na lil-mu. Če je pritrjeno iskalo levo ali desno od objektiva, moramo pustili nekaj več praznega pro- j štora levo ali desno od 6ncmanja predmeta. Koliko, to je stvar občutka, ali še bolje ugotovitve z eksperimentom, ki ga napravimo z motnim steklom in primerjavo razlike v izrezu na njem in v iskalu. Tako ugotovljeno razliko si enkral za vselej zarišemo z rdečo črto na steklo iskala.
Pri posnetkih iz zelo velike bližini pa niti to sredstvo ne zadostuje. Popolno sigurnost imamo •uno pri snemanju s kamero, opremljeno z i»ka-
MATER
lom, ki razliko v izrezu slike avtomatično izenačijo. Takšna iskala imajo nekatere boljše kamere majhnih formatov Tudi nekatere zrcalne kamere z dvema objektivoma so konstruirane tako, da se izrez 6likc na motnem steklu točno krije z izrezom slike na liltnu, pri drugih pa je obseg slike na motnem steklu za spoznanje večji kakor na lilmu ler je s leni poskrbljeno tudi za morebitne razlike v izrezu pri snemanju iz velike bližini, nc da bi bilo potrebno, posvečati temu posebno pozornost.
Neostri posnetki
60 neuporabni in zelo pogosti tudi poleti ko imamo priliko snemati s prav kratkimi osvetlitvami. Vzrokov je več in bomo omenili samo najvažnejše.
Kdor ima kamero za snemanje na filmu v zvitkih, ki ni opremljena z daljemerom, napravi kaj lahko napako pri cenilvi razdalje kamera—objekl. Zlasti pri snemanju iz bližine zadostuje že prav majhna napaka v cenitvi razdalje, da postane objekt na sliki ncoster in s tem slika brez vrednosti. Kdor v cenitvi razdalje ni prav siguren, naj si ogleda pred snemanjem razpredelnico, na kateri je označena globinska ostrina pri ustanovitvi na določeno razdaljo in pri določeni zaslombi. Približno naj oceni razdaljo kamera — objekt in uporabi najugodnejšo, torej najmanjšo zaslombo, ki jo razpredelnica priporoča. S tem se izogne predvsem neekonomičnemu zaslanjanju objektiva in nepotrebni izgubi na svctlobnosti. obenem pa je lahko siguren, da leži objekt v območju ostrine. S takšnimi razpredelnicami so nekatere kamere žo opremljene. Če niso, je jjriporočljivo, da si jo amater nabavi ali oa prepiše iz dobre učne knjige.
Pogosti so neostri j>osnetki pri sjiemanju iz roke, čeprav z 1/J6 sek. ali morebiti celo z »/so sek. Kdor ima trdno in sigurno roko, 6c mu te nezgode ni bati, kvečjem pri utrujenosti po težkem fizičnem naporu. Drugače pa je z nervoznimi ljudmi. Marsikateri posnetek postane tudi pri J/3S do 1U0 sek. neoster, ker zamaje nervozna roka pri pritisku na prožilo kamero. Takšne napake so zlasti v poletju docela nepotrebne. S poskusnimi osvetlitvami na najbolj občutljive lilme je dokazano, da moremo snemati v tem času opoldne z i/ss do i/50 sek. pri zaslonki 1:22 ali 1-32, ne da bi bila osvetlitev zaznavno preskopa. Takšne zaslombe pa so večinoma nepotrebne in dobro korigiranim objektivom celo škodljive, ker jiomenijo izgubo na ostrini. Pri manjši zaslonitvi osvetlimo lahko občutno krajše in izključno s tem tudi možnost zmajanih posnetkov.
Tretja nevarnost, da dobimo neostre posnetke, je pri snemanju bolj ali manj naglo premikajočih se objektov. Tu 6e ravna čas osvetlitve po smeri, iz katere takšne objekte snemamo, po brzini premikanja objektov in razdalji, ki na6 loči od objekta. Čim hitrejše je gibanje objekta, čim manja je razdalja in čim bolj pravokotna je smer, v kateri snemamo, tem večja je nevarnost, da postane posnetek neoster, in tem krajše moramo csvethti. Do ugodnejših okoliščin pridemo, če snemamo v poševni smer na smer gibanja. Za objekte, ki se premičejo pri takšnem tempu (n. pr. človek korakoma), zadostuje pri takšnem snemanju '/„ sek., za objekte, ki sc premičejo nekoliko hitreje (n. pr. avtomobili pri zmerno hitri vožnji), moramo uporabiti vsaj '/mo sek., za športne posnetke in zelo živahne scene celo '/.'.oo «ek. (avtomobilske dirke, smučarski skoki itd.), če nimamo opremljene kamere z zaklopom, ki bi omogočal kratke osvetlitve, si pomagamo pri večjih brzinah
tako, da kamero prav za neznatno malenkost po-vlečemo istosmerno s premikajočim se objektom in med tem osvetlimo. Ozadje postane zaradi tega neostro, predmet sam pa je upodobljen na filmu z zadovoljivo ostrino. Za takšen način snemanja je potrebna seveda precejšnja porcija prisebnosti in je odvisen uspeh samo od moža, ki stoji za kamero.
Zanimiv predlog
So ljudje, ki pravijo, da je sedanji format maloslikovnih kamer 24/36 mm in 24/24 mm še prevelik. Prav za prav so prišli konstrukterji na to misel že p>red več leti in so zgradili nekaj zelo majhnih kamer. Da sc niso obdržale na površju, je bil vzrok samo grobo zrno takratnega tvoriva, ki ni dopuščalo večjih povečav. V novejši dobi je U zapreka odpadla in gradnja kamer zelo majhnih formatov je postala ponovno aktualna, kajti pri novih filmih, ki imajo izredno drobno zrno, je nadaljnjo zmanjšanje formata pri ohranitvi dosedanje kvalitete slik možno. Po nekem predlogu in načrtu, ki je že patentiran, naj bi se izdelovali filmi normalnega formata za kinematografsko snemanje, ki se uporabljajo danes v maloslikovniK kamerah, brez perforacije, ki pomenja samo izgubo na srebru. Dosedanji format 24/36 mm naj bi bil razdeljen z dvema središčnicama na štiri enaka polja v formatu 15/22 mm ter naj bi tekel skozi kamero pri snemanju slično kakor 16 mm kino-film v 8 mm kinokamerah dvakrat: najprej bi bile osvetljene po samezne slike prve polovice in po ponovni vložitvi v kamero še slike druge polovice, Snemanje bi se s tem izdatno pocenilo. Predlog ne vsebuje prav nič neizvedljivega ler smemo upati, da bomo mogli snemati kmalu na šc maniše formate, kakor smo jih že danes vajeni

M K*
Gorske motodirke na Ljubelj
Najboljši uspeh dneva je dosegel Nemec Hccker v času 5:10 min. Lepa zmaga J. Šiške pri športnih motorjih 500 ccm
do fiiltl ccm:
fHMR /.igrfeb, "BMtW tf.4J:
\ S K K. Crn'/.' US\. b.45 tri Mngi-nfurl, UMU
Sv. Ana nad -Tržičem," 15; avgusta.
i' LJanašn.je 'mednarodne gorske motqdi rite pod pokroviteljstvom -Nj. kr. Vis.' kneza namestnika Pavla šo bile osme. po "redu, ki jih prireja Moto-kfi|l>" Ilirija. Letošnja prireditev, ki je bila zopet zelo dobro organizirana, je bila v vsakem- pogledu rekordna: tako po Številu sodelujočih dirkačev, zlasti kar internacionaliiosti tiče, saj šo bili'lia startu poleg Jugoslovanov zastopani Italijani,' Madžari in Nemci. Vseh dirkačev še je prijavilo 7(1. startulo jih. je 41, kar je doslej tudi rekord ljubeljskih dirk. (iledalcev se. je nabralo na vsej progi ogromno število, največ jih je bilo seveda ua cilju na ljubeljskem vrhu in na serpentinah, ki se vijejo proti vrhu; mnogo jih je bilo tudi na startu.
Že 11:1 vse zgodaj zjutraj so začeli prihajati gledalci peš, s kolesi, motorji in- avtomobili ter si iskali mest, kjer l)i imeli lepši, pregled čez potek tekmovanja. Krasen dan je še prav po-seluio.pi;ipomoge! do tolikšne udeležbe. Dolge karavane so. se. vile pil. Tržiča proti sv. Ani dalje pi.oti startu pri Bo'rnqvi .pristavi in naprej proli cilju ua ljubeljskem vrhu., vse do. desete ure, kp so prireditelji zaprli progo za ves promet. Re.diteljstvo, kateremu je v velikem številu pomagalo oiožiiišlvo, je imelo polne roke dela. Blagajniško službo je izvrševalo veliko število redi-Ipljev, ki so stali vzdolž ceste prav do starta, ki je bil pri Bornovi pristavi in še naprej. Kako velika je bila udeležba, na.ni dokazuje to, ker je zmanjkalo vstopnic.	•.
'.. Na cilju so se zbrali lile odlični zastopniki oblasti: Zastopnik Nj. kr. Vis. kneza namestniku Pavla g. podpolkovnik- 1'avlič Jernej, zastopnik bana sreski. podnačelnik iz Kranja g. Lojk, zastopnik divizijonarja g. kapetan Vilko Hren, ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, upravnik policije g. dr. Hacin, jugoslov. generalni konzul v Celovcu g. .dr. Jovanovič, predsednik. M. K, Triestine g. Anolonie in driigi odličniki.
. Proga je bila dolga 5150 m in je peljala od Bornove pristave.. takoj v .vzponu navzgor po vedno ostrejših serpentinah proti vrhu. Nekateri dirkači so naravnost divje vozili in rezali serpentine kakor odreže smučar kristjani je. Človeku so se kar lasje jezili, ko je zasledoval posamezne borbe dirkačev. Iti so z brezprimerno drznostjo vozili in rezali ovinke. Največje zanimanje je seveda vladalo za mojstre in rekorderje iz prejšnjih let. Vse je seveda z Veliko nestrpnostjo pričakovalo rezultatov, ker so bili vsi zelo radovedni, če bo padel rekord, ki ga je pred dvema letoma postavil Hubert Huhman s časom 5.00 in pOlem celo lanski Denzelnov rekord s časom 5.01. Divje so naskakovali odlični mojstri- zlasti zadnjo žnaitiko.
. Dirka se, je vršila po mednarodnem športnem •pravilniku in so tekmovali v. naslednjih'petih kategorijah: motorna kolesa do 250 cfrti, dri 3.Wonfm. rto 500 ceni. do 1000'eni iii niptosna' kolesji's prikolico. To so nahireč športni in (lifKBIVii motorji; poleg tega so' pil tekiitOVSli tudi'1 tuhii motorji.
Zaradi popolne slike'navajamo tudi rezultate mednarodne ciljne vožnje, ki se je vršila prvi dan, v nedeljo, dne 14. avgusta. Doseženi' so hili tile uspehi:
Ciljne vožijje na L"abelj
14. avgusta 1938
I. mesto: 1. Hrvatski motoklub Zagreb, s '24 vozači in 5040 točkami, ki prejme razpisani pokal mednarodne ciljne vožnje.
Naš: bratski I. Hrvatski tomoklub je s tem postal v ciljni vožnji absoluten zmagovalec.
|. mesto inozemskih udeležencev je dosegel motoklub Triestino Trieste, z 9 vozači in 1350 točkami. Motoklub Triestino je prejel pokal zir najboljšo inozemsko ekipo.
Od Jugoslovanov so dosegli II. mesto člani MK Ilirije iz Ljubljane z 28 vozači in 1400 točkami.
III. mesto med Jugoslovani je dosegel Hermes Celje s 0 vozači, in 720 točkami. IV. mesto Touring klub Ljubljana jn dalje Hermes Ljubljana-' '■' in' Ilirija Kranj ter Motoklub Zagreb iz Zagreba.
,1. mesto med inozemci pripada NSKK Kla-genfurt. — (J. Kramar je-prejel darilo-za svoje vodstvo NSKK v Celovcu.
Izid motocikhsiičnc dirke
dne 15. avgusta:
Dirkači so vozili progo dvakrat z dvpmi-nutrnili presledkom. Po ahsolviranju prve vožnje je bil odmor.
KATEGORIJA '250ccm turni: I.
TURNI MOTORJI:
5,55.; 2. .Drnovšek Slavko I UM K Zugueb, D KAV. 0.41 in štiri petine, sekunde. .
3?0 eem: t. ' I lunini,i nn
I-Iubert. NSKK" Graz, Vello-cel te', "i." ena ■ petina; 2. šildhnbel Viifon 111N1K Zagreb. I)KW.'-V*s dve petini: "v \Voll' v. Mil-
DKW, 5.38 tri petine.
lenk ovitseb.' MSKK Graz, 500 ccm:
t. šiška Janko. MK Ilirija. Ljubljana. BMW ">.IS ena pelinu: 2. llubinarin llubert, NSKK. Graz. Vellocette, ">.20; "v Kobi Mirko. MK Ilirija, Kranj, Norton, 5.25 tri petine sekunde.
1000 ccm: -
I. Ileeker Josep NSKK \iirnberg, Zundapp. 5.10 (najboljši čas dneva!): 2 siška Janko, MK Ilirija, Ljubljana. BMW. 5.18 tri petine: 5. Kobi Mirko, MK Ilirija, Krunj, Norton, 5.31.
Prikolice šport
l. suster Vludi 2. Mitioiger I'ran/, petine; 5. Kom Josot. Dl)A( o.M in štiri peline siskundt'.
Prikolice šport dp tniMiccm;
■ I. A bii rt b t Kari« lil' Ml. 1'lutija. .lup. "'.21 (re konl izboljšan za s sekund!); Hehiliurt i r . \SKK Ulen, S,i(oleuv b.l"; "v Sehriul Leopold. NŠKK. U iou, UMU 6-.J9 iu ena petimi sekunde.
Omenjamo, da je del dirk prenašala ljub Ijanskii .radio postaja, in sicer s -larln in cilja. V.začetku ju- imel predsednik MK Ilirije gosp. Uorštuaiv lep, govor. : Prvi dan dirk, lo je v nedeljo pn je bila spominska svečanost za pokojnim predsednikom MK Ilirije g. b'. Zalokarjeni. ki si1 je lansko le.lo pri avtomobilski vožnji smrtno ponesrečil.
Po končanih dirkali, pri katerih ni bilo nobene nezgode, je bila v gostilni Ankele pri Sv. Ani razdelitev daril posameznim zmagovalcem. Tu je imel -zopet- predsednik g. Bprfclnur pozdravni govor, Iti so jo spomnil vseli podpornikov in se je zlasti zastopnikom oblasti zahvalil z.a njihovo pomoč in. veliko razumevanje za molo-šport. Zahvalil se je liuli tekmovalcem in občinstvu ter ni prezrt tudi g. Jakoba Gorjanca, seniorja in velikega pobornika v našem športu. Za njim je govoril še častni predsednik MK Ilirije g. Jakob Gorjanc, ki je vzpodbujal navzoče športnike za nadaljnje delo in ki se je izrazil, da morajo biti devete dirke na naš lepi Ljubelj še lepše in impozantnojše.
Ljubljana : Hajduk 2:1 (2:1)
Ljubljana, 14. avg.
V lepem mirnem popoldnevu je. ob '.nastopil beloplnvi Hajduk \ tejle liostuvi;
Culič, Milulin—Matošič' I., Nlurušič—Rafa-nelle—Hakotič, Muljačič Lemešič—Krngič—Ma-tošič IL—Alujevjč. •	4.
Pukoj- nato; ,je nustopjlu Ljubljana, zeleuo-bela. iukole: •	_	. .
Pogačnik, Žitnik L—-Beidoncelj- Stanko, Vo-dišek—Pupo—Boncelj, Janežič—Pepček—Rutnj--Vov k;—Erber.
In prikazni se je namesto g. Mlinarica še siid 11 i k g. Višnjič.
Potek: Zreli dii Ljubljani ireč-o proti soncu. I.juhljiinu napade po Juneiženi ki udje Vovku. Vovk J .rlierju. .tu centrira predaleč, nu/uj. žogo dobi Sakbtle; MktoSiČ 11'strelja \ odt. Muljbčič zelo lepo• daje l.finešjfu. ki zgreši. Vmk dobi žogo od Boiielju, podaja pa llafunelliju, ki pa-vruču Lemešiču, toda Žitnik obrne v polje. V 4 minuti Vovk idealno daje Erberju, toda Erber dvigne-tik nad prečko v out. Zogo dobi Muljačič. Pogačnik drži strel drugega Matošiča. Janežič uide v 8 minuti, njegov center, v 8 minuti prestreže Erber, ki neubranljivo z glavo plasira 1:0. Culič ni mogel niti migniti, du bi preprečil nesrečo. Po prvem golu dobi žogo Alujcv ie, ki jo pripelje po preveliki predlogi v oiit. Spet "napade Ljubl jana po Vovku, Ratej podaja l.omešiču. Miiljuele Uide, dramatični prizori pred Pogačnikom. Končno se ljubljanski vi^Ut. vendarle prikgpjje do.žoge. Juije/.ič pobegne. Bakotič pošlje .v out, Prodre Mu|o,šič II., todu..,.i<>dišek- mu ne, dovoli ^uiHj. do. približnega diha. Boncelj (lobj l.cjliešičev jlobro nameravani predtožek. Stanko nevarno llnjtlukovo akcijo razvozi ju v kflr«W. Miiljnšič strelja korner, dva. drugega zu drugim. Rataj pošlje Krberju, toda" Milutin ' postane lastnik" te", lepo poslane žoge. Hajduk vrne s silovitim napadom. toda Matošič II. foula Žitnika. Boncelj piiestie^C .MiJilUjtOv odboj z roko. Matošič s'frefj't - l'Ogijeijfikii žoga uide., Žitnik mu |i
.Mjhttijtov odboj •tgcicijikii žo&a Uit---loži .'v nufoTje. Piigirenik se reM iz. grozeče smr
d-
Žhii Pollak. Ilirija. Ljubljana v času b minut t') sekund in tri petine sekunde: 2. Erieli Knitel, NSKK, VVien, 7 minut 25 sekund- in. tri petine, sekunde: 3. Maks Megušar MK Ilirija, Ljubijana-Kranj. 8 minut 59 sekund in ena petina sekunde.
3?» ceni turni:
"' "t. AVaska Hans. NSKK. Graz. 5.51 dve petini - sekunde-. 2. Albert SchoTz. NSKK. Graz, DRW, (i.'2b; Janko 'Grnšie. MK Ilirija, l.jiili-ltana,:Pueli; b.2b'dve. petini: 4. Žan Pollak, MK Ilfrija, Ljubijana, -Puc.fi. (i,34 tri petine."
' 599eem liirni:
t, llans Wflskn. NSKK. G niz. Pueli 5.56	rive petini;, 2. Pogan t seli Scpp. NSKK. Klagenfurt,
Piicru 6J)4 ena petina: 5. Mario Luknianii,	MK
Ilirija. Ljubljana. Pucli 6.24 tri petine: 4.	Ah-
lOri Križman, M.K Ilirija. Kranj. Pucli 7.01	ena petina.
• 1000xcm turni:
t. Stane Vidjuar, MK Ilirija.. Ljubljano TfMW. 5.57 'ena petina;. 2. Kdmund Stranskv, MK. Tlirij.a, Kranj. Zundapp. t1-')! ena petin.a.
Prikolica:-
Vidmar'Stiine, MK Ilirija, Ljubl jana 6.52 in dve petini.
KATEGORIJA ŠPORTNI MOTORJI:
s'padcem pod noge. Hajduk je bol jše povezan. Ej-Jicr prevrne s telesnim vurunjem (metafizični tjik). Marušiča. žogo dobi Pepček. ki strelja nWko gola. Novo nevarno godljo pred Ilujdu-Krniiii golom reši Matošič. Iz outa meče po ob-r;(("'iiiiu r: Erbptjein Marušif " Knralfi .nato izva ja pjosti strel protrvtjublj-auj- l.eniešie. todn Mu-Ifaffleu uide zoga v out. Žoga pride nato do Miitošifu II., ki z zelo lepim strelom postavlja med nogami v desni spodnji kof 1:1 v 51. minuti. Izenačitev je prijetno prescmetjlu glasno splitsko pod/iguško občinstvo. !l:'nkdj' nato nov nevaren napad Hajduku. Hujdukovi igralci se plasirajo mnogo boljše, razen tega pa" so tudi boljši v povezanosti. Igra v tem delu poteka bViIj v znamenju Hajrlukov.ih -napadalcih akcij. V 57 minuti Mil.utin surovo prevrne Er.berja. Eimjstinotrfivko pretvori z 'tiizlcim udarcem* v l^vi spodnji kol Pupo v 2:1 za Ljubljano, Hajduk vrne z napadom. Janežič dobi po poste rc.stfinte Vodišek lepo žogo. Krasno centrira, torlji Mutošie reši v polje. V 45 minuli Lemeši-eev prosli strel zamaje zelo prikladno ograjo, Klin preč- orl Pogačnika. Erber odrine Marušiča.''(pišče več kol koklja zna!). Sodnik od-žvižgit ^pjjJPas.
V drugem polčasu je. napadel llajdilk. to-dn Ifilllljiiiiška oliramlin je rešila v pol je. Ilaj-drtkovn branilca sta v krasni pozicija piestrigla Rataj a. Vodišek je lepo podal Pupotu. ki je še lepše, z oksfordom oddal Vovku, la Rataju, ki p;i žoge ni mogel več prestreči, tako du je liil ČUTIČ prej pri. njej. Pepček je oddal Ju-nežiču, ta' Rataju, Rataj lšrberju. ki je streljal zelo lepo, tocju tik nad prečko. Kmalu nuto dva koriierju z.a Hajduk. Pogačnik krasno posega z zaporednimi kočljivimi intervencijami. Kmalu nato Janežič zaslreljn izredno šanso. Njegov drugi center dobi Erber, ki |iošljc. v šestnajšteree. toda sodnik obrhe vojni liriini. ker jc Pepček v. nupaenem fciipu. iztegnil roko. Neka j novih obojestranskih šai|s.. Lemešič sijajno pošlje preko glave, toda. Pogačnik bruni. Junežič kmalu nato uide, toda Mnrušie.prestreže. njego.v pre.dložek in pošlje . Rtilaučllijii. k j. skrbno . postreže Matošiča II. Hajduk, .prihaja Iu pn tam nekoliko bolj do sape. Krasna šfinsa za Ljubljano, toda Vovk da Rataju predolg predložck, ki ga spel prestreže Culič. /,daj spet prevzame, glavno besedo l.jubljnnu. toda lliij rliikoVfi obrambil rešuje zanesljivo. Jatiivič. zelo uspešno dribln" I In jd.ukov e . stebre . podaja Vovku. kida Milutin je hitrejši. I juldjana stalno izredno nevarno uapuda. V 24 ni.inuli po-
liCgne JiiiKv.ie. ki strelja pre.....leno. (oda Culič
v zares edinstvenem, briljtinlnem. slogu bruni stvar,1 ki je bila videti popolnoma smrtonosna. Ljubljana postaja vedno nevarnejša, pn ludi llajdilk so riizži v I ja; borba postaja vqjiku, razburljiva, bogata na situut.ijskili spremembah. Janežič krasilo pobegne, odda v sredo, Vovk strel ja v oblačilo nebo. V 52 minuti krušno, po liegne odlični Janežič. ki. nepričakovano pri-• enja odpirati prav imenitni, tehnični leksikon, Sodnik 'g. V išn jič ponovno sodi s škodo obema si raneliia. V 5S minuli Hajdukov napad, toda kontno vendarle Kragic pošlje visoko v out, Ljubljana, prične z nasprotnim napadom. Hoj
dukovu oluamba pu pošl je v out. Izmenični napadi J.jubljaiii' in Hajduka pričenjajo zaradi nenadnih, zanjij-eilnosli vznemirjali gledalce, ki postajajo od hipu (jo hipu ruzliurjenejši iu močnejše udeleženi pri poteku igrulskili prizorov. \ 40 minuti krasen Matošičev strel — oster in natančen — toda vendar ne dovolj. (Iu nc bi kouf-ul v out. N 41 minuli limln godlja pred čiiticein'. Proti -koncu, od 45 minute do 4">. je Hajduk v napadu, loda požrtvovalno delo ljubljanskega napadu je preprečilo v-c Hu jdukovi« izenačev nlne poskiise.
Hajduk ui igral tako, kot Siuo hili po zadnjih vesteh o njegovi 'slabi forlni pričakovali. Vesli o raznih prijateljskih srečanjih niso nikdar pravo merilo zA ocenjevanje dejanske vrednosti, ki io ima lo ali Ono nogometno moštvo. Za Hajduka so vsi glasovi (,'ovorili, da je trenutno iz. forlne. v Ljubljani pa se je včeraj pokazalo, da vse to ne drži. Hajduk je zaigral prav dobro, lako dobro kot pri nas v zadnjih petih letili še ni igral. Zdi se. dii je vodstvo dobilo končno svoje standardno moštvo, ki ga bo zastopalo v ligaškili tekmah z. boljšim uspehom kot so ga dosedanja. Že zdaj je precej dobro vlgratio. tako da so njegovo napadalne akcije tekle preko terena naglo, lahkotno in premišljeno ter stalno nosile nevarnost pred ljubljanska vrata. Moštvo spel kombinira po slari, dobri popolnosti". Nizka, hitra igra po triu iu po krilili mu daje spet na terenu prvo besedo. Sedanji Hajduk iiilii le dve šibkejše zasedeni mesti, (INiičga lialfa' in cenlertorn. Marušič in Kragič
bosta kmalu mor.ilu v zasluženi pokoj. Vse drugo je piiiv dobro. Zdi-se, da se je Culič pomladil; včeraj je v Ljubljani branil prav zuros fenome-nnlno. Ši ja|iui reševalna akcija, s katero je pbrn-uit Juiiežičev strel, se le redko vidi po noftdniet-ii i 11 igriščih in je bila kroiui njegiive vi>s čas odlične igre. Mnogo se je popravil ludi Midošič. /. Miluliiioin, ki, je bil poleg Culiču najboljši v ubriiinbi, sla nt/dirala rezolulno in. ueprouuigjji-vo; bila sla pravi z.id, skozi katerega ni ,uiogel noben z.loiiuinerni Ijiibljanski niipadab-c. Ni iivy-mii. da je sedanja llajdukova obiumbii hrezkuil-kurenčua v državi. liiillliniji slii bila dva otk-lična pomočnika, premišljeni, Jeliničnt\ daluo .podkovani Rafniie.li ler urni, trdi in robati Bakoljč, ki sla svoj napad neprestano podpirala z ž.ngauii. s katerimi se je dalo dobro operirali". lj(iv.d|i srečno se je obnosel ludi Marušič, človek lliuiji-Sega znanja, bula silovitih lizičnih sposobnosti, ki mu omogočajo neminljiv štart. Ilulfllnija se je držala včeraj iiiienilno. saj .je imela opravka z odličnim ljubljanskim napadalnim kvintetom. \ napadu sta bili najboljši zvezi Lemešič. ter Ma-t oš i č H. ki se je v drugem. polčasu, ko je odšel Krngič na levo zvezo, Se lepše iu nevarnejše uveljavljal mi mestu cenlerfallia. Dobri sta hili tudi obe krili, A|ujevič in zelo nadarjeni Muljačič. .
Ljubljana |c nad tem prav dobrim Hajdukom zmagala le. ker je postavila v vseh linijah 'izenačeno enajstorici). Pošelnio razveseljivo je bilo dejstvo, da je Ljubljana konec krajev prišla ,lo moštva, ki ga bo liihkl) obdržala iiespreiiienjenegu. Vendar smo že enkrat dobili napad, ki žila držati žogo! Včeraj stil se naša hranilcu, kadar je naš napad pričel z. ofenzivno akcijo, v*aj lahko za nekaj časa odahnlla, ker je žoga bila dalj časa v polju in se ni, komaj je romillii iz domiičegfl št-st-uujsteiTii, spel vrnila vanj. Posamezniki so bili včerai brez izjeme vsi prav dobri. Pogačnik- ie spel v stari formi, branilca sta oba odlična, - Iu vrsta ne dovoljuje, d,i Iii jo pretental ter ji od blizu zabijal gole. Današnja obramba je »posoluia, da ji tudi na tujih tleli ne bodo kal" vsipuli golov v mrežo, ampak se bodo morali nasprotni' napadala v trudu in znoju prikopali do posameznega uspeha. Velike vrednosti je dejstvo, da imhltio zdaj liiilflinijo, ki zna razdirati iii lepo itodajuU. Vsi trije: Vodišek, Pupo iu BonCidj so včerilT do-kuziili. da so se dokončno vsiilrali na svojih ■mestih. \' napadu je bil včeraj najboljši hitri. o,1. ločni in — zu čudo preudarni Janežič. ki je kakor za šalo hodil mimo svojih iiosjirolfiilUiV. Erhei' je bil liuli prav dober, dajal pa »i je uuičigo preveč kompliciranega opravku z Manišičem, ki lii ga bll lahko speljal s preprostim trikom: lic hilo hi mu trelm čakali, dn je prihajal Marušič prav do njega, odrinil bi bil žogo lahko pravi čits ml sebe — in slari pomorščak Iii se bil kakor skoraj redno ' zapeljal s svojimi težkimi kilogrami v prazno. Imenitni sla bili zvezi Vovk iu Pepček. ki jc neprestano dajal svojim bližnjim idealne predložite (zlasti Jiuiežiču). Ralfij se navidez ui znašel, dejstvo |iu je, ,ln obvlada žogo zelo dobro in da korajžno vdira pred nasprotnikova vratii. Naj bi le bili dve Vovkovi žogi malo krajši — iu italaj Iii brez težave zabil dvii ^nln. publika pa Iii ga proglasila za včerajšnjega ju-Mtrenja smo, naj moštvo v bodočo tej postavi.
iialtii dneva, igra prav v
Sodil je pa šibko. —
Zagrebčan g. Občinstva je ti
Višniič. av loi ilahv no,
la bkrog 1'nOO.
BSK
Ostale ligaške tekme
Jedinstvo 4:0(2:0)
■ V Belgradu je. igrtilo "moštvo IjšK-ii z |e-dinstvom. lekmu je potekulu v slabil premoči pluvili« B.skovcev, ki so zmili i/Jtorisjili sic-vil-ric. šanse, katere so tj |jjjj nslvarili Gole so zn Belgrajt iine zabili Glišovič. Podhriiski. Božo-v ič in Zečevič. BSK je nastopil nekoliko oslabljen, sii j v njegovih vrstah ni bilo Slevovit a. Oubca in Moše Marjanovim, zaigral pa je kljub temu odlično. Moštvo je zlasti proti koncil drugega polčasa pokazalo, da je v veliki lorini in da. trcnnllio Tazpiitugu z izborilo koiidicijo 1'ri-luidnjo-nedeljo lio moral H.^K prvič- t. domačiji tal. in sicer v 1.jiibljano, k jer , je bil v za-četku poletju pustil dragoceno točko', ki ga je konec krajev stuju prvega ineslu in naslova državnega prvaku. Po včerajšnji njegovi otl-ločilnj jn p;:epriti('vulni ler visoki zmagi mul
Jedinsivom je nedeljo rinela, izredno težko
pričakovali, du če se bo hotela delo.
bo
ča>
I juhi j it n a v tno otl rezil i i.
Jugoslavija : Bask 1:0 (0 : 0)
Poživi jeni« Bask vendarle iii lako močan, kol se jo zdelo, saj |t" podlegel J ugola vi j i z 0:1. In vendar Jugoslavija prejšnjo nedeljo s svojo zmago nnd pomlajeno I jubljano (2:1) z*a Jugoslavijo, povili je v leni rezultatu olisež"ii tudi se Žitnikov gol) ni 111 oglu iiavtlušiti in ogreti uiti svojih uajožjili prijateljev. Bask je razočaral, njegov ii nova asa .surdonja in lir-liiiivič s|a I;i1i|- prav slaba. p.i ludi sicer v lem napadli. Iti fe toliko oliiilal, ui bilo nikogar, ki Iji zadovoljil. Zdi sc. da jr bila bolj po zaslugi šibkega Baska prejšnjo nedeljo poražena zc-munska špartu samo z I ;() — in ta minimalni rezultat dejansko ne gre toliko na račun dobre špnrtine kvalitete Igra je bila v splošnem izredno ostra, tako da je često pnhajalo tudi do
težkih rou lov. Jugoslov ii 111 obrambo, toda njihov napad mestu, sii j je ze v prvem-mnogo zanesljivih šans. Mu vila liuli v. drugem polčasu, drugega polčasa je Petrovič kegii prav uporabno žogo, sigurno v edini gol tekme zasi
imeli izborno ni bil povsem ua polčasu znslrolj.il slika se jo pono-šele v 27. minuti dobil od Doiuorae-ki jo je pretvoril I : (l — ter s tem ural . svojemu klubu tlve torki. Deset minul p<>/m.'jc je Šiirdonjtt dobil krasno priliko za izenačenje, loda iz jiis-ie pozicije je streljal visoko preko prečki: Zadnjih pefi.iu.jsl minut jc tekma postala šele zanimiva in napeta. Obe strani sla se trudili, da bi izpremonili rezultat, ostalo p,-i jr. do konca pri t : (I z.a Jugoslavijo. Sodil jf g. filigorijevič šibko.
Slavija (Sar.) 2 :1 (2:0)
pi iiv i^ Sla-
varnždin-nillalom 2 : I. Tudi — po hudem Iriulii lokrut je zmagal z dni 2:1 iu lo cclti a>k še pred neda v -;a frlida tudi na brez dvoma tre-
Hašk
lašk P rej s
je nastopil proti tiru - j i J «*» nedeljo je igral ski Slavi ji ler zmagal z. rr tokrat si jc priboril doma in znoju obe točki. I udi 2.: I. Sumljivi so lile z.i nad nusproljiiki. katere je nim odpravljal brez poseluie njiliovil) lere.nili! Moštvo jc nutno v pruv šibki formi S.lu.vija brez Matekala in IliijMča ves čas nasprotnik. I lašk je bil močne je polovici prvega polča-.i Gole sin v _'4. min. prvega polčasu Kocejič isi(;j;(i polčasa Kacijan. Zji Slavijo drugega polčasa Djajič Sodil je -
jc bila. (lasi cinikov reden i le v drugI litin za I lašk in v 40. min. p,t v 12. min. liibu g. Bilar.
Gradjanski (Skoplje) : Sparta (Zemun) 1:1 (0:1)
Na vročih skopijnnsklh tleli sta pomerila svoie moči dvii nova ligaša. Vsi so pričakovali, da bo zmagal Gradjanski, ki je imel za -el,oj domačo publiko in je igral na domačem terenu; toda Gradjanski je' razočaral, njegov napad je igral izredno slabo. Ni dosti manjkalo, pa bi bili Ze-niunci iz Skoplju odnesli dve točki, Prvi gol. je dal za Sparit) v lo. min, prvega polčasa Oluševjč; II., v 33 min. drugega polčasa pa je i^ 11 metrov', ke dosegel izenačenje igralci: Gradjanskega, C.;-merikovič. Sodil je precej na škodo Sparle sodnjk g. Nenadovič. flbčinslvn je bilo 2000.
Gradjanski (Zagreb) : Slavija (Varaždin) 4:
Gradjanski je dal zelo solidno partijo, našel pu je v žilavi viiraždinski Sluviji prav doslojnega piirliierja. V prvem polčasu so purgerji'. zaigrali žaro* eksliiliirij-ko in bili za vsako lepo.akoiju nagrajeni od občinstva z. odličnim odobravanjem, (iole za Gradjanski sla zabila Lešnik in Uolfb Slavija je v drugem polčasu prišla nekoliko bolj do sape ter je zabila tlvn gola. V moštvu. G ruti jamskega je bil najboljši napad, v haltlinjji pa Cinief-mančič. Sodil je dobro g. Hakič.	t-
Čuden je postopek sodniškega odboru • -pri •IN/.i. po Ivntereni pošilja v oddaljene- kraje sodil sodnike iz čimbolj oddaljenih mest. Kdo pri. leni lipi škodo, je jasno. Klub, ki mora plačali delegi-r.inegu sOdnikiii P rinier vnriizdiiiske Slavije: sntl-n i k g. Itakic iz Sarajeva je sliil Slavijo okrog 1511(1 din. sodnik iz Ljubljani- pa hi jo sliil kieč jemu 500 din! — Ciirlnii je komliiiiatiirika bel-grajskih sodnih gospodov!
Tabela državnega prvenstva
i- .b
u gos la v 11 a
BSK
(I i-iiil ja u k ' I liišk I Iii jiluk Bask
I j u lil j,niii spa rtu
Gradjanski (Skoplje) 10 Slav i jii I \ arazdin") II. Slavija (Sarajevo) IJ. ledinstvo
, )	(1	0	%	: II	4-	(0)
	(1	11	S'	: 1	}	ini
, »	O	n	4	. . t	'i'	"(())
2 ' 2'	0	0	+	: J	4	tuj'
2 t	()	t	5	:	J	(-'i
J 1	()	t	1	: 1	,	12)
2 t	9	1	2	• "")	o-	(J)'
J (i	t	1	1	; J	1	
2 d	t	1		: 5	(•	
2 0	ll	i		: ti	u ',	i 4 i
2 (1	(i	,		: h	'n	:4i
2 u	()	2	0	:'')'	ir	(41
Spored prihodnje nedelje
V nedt tretje kolo prvenstvo.
jo 21. avgusta tekmovanju za
bodo igr,
1 ržavno
i klubi'
oilrUtlo.
Spored je naslednji: X Belgradu: Jediijslvi
V
(Belgr
V
Bask
Sara jev u :
Htl).
Zem nim:
i (.>ra.l jji.i i (/.agreb).'

V
(Split).
(,ladjanski
Slavija (Sara je vo : Ju gos In v i j a. špartu ('/cmiinl flašlt (/.iigrefi. \ ilinždiitu: Slavija (Varažilin) : Hajduk
Mariborski šport
Juniorshi
lahkoatletski miting
V okviru prireditev Mariborskega tedna je SK Železničar v nedeljo predpoldne priredil ju-niorski lahkoatletski miting, pri katerem so sodelovali člani Maratona, Železničarja, Rapida in SK Celja. Miting je bil napovedan za osmo uro, pričel pa se je šele ob devetih. Take zamude povzročajo. da se občinstvo v zelo majhnem številu udeležuje stičnih prireditev.
Rezultati:
1(1(1 m juniorji: H rova t in Ž 13, Gerhardt R 13.1, Rojic M 13.3. — 1110 m juniorji C: Kolarič M 11.8, Robert R 12.2, Jakcc C 12.3. — Krogla juniorji C: Grehorovič Ž 15.23, Milko C 13.82, Ži-brat M 13.02. — Tek 1000 m juniorji B: Julius It 3:00, Zupan Ž 3:11.3, Klančič Ž 3:13.3. — Tek 150(1 m juniorji C: Kotner Ž 4:50, Novotni R 5:09. Skok v višino juniorji B: Valter R 145, Rus Ž 145, Volt R 135. — Skok v višino juniorjiC: Gre-gorovič Ž 165, Kolarič M 160, Milko C 160. — 1'okje juniorji C: Gregorovič Ž 48.92, llelfrid R 42.35, Jakec C 39.21. — Skok v daljavo juniorji C: Stranic Ž 594, Olo R 587, Robert R 583. — Štafeta 4X100 juniorji B: Prvi Žlezničar 51:1,, drugi kombinirano Maraton Železničar 54, trteji Rapid 51:8. diskvalificiran zaradi prestopa. — štafeta 4X100 iii juniorji C: Prva kombinirana Maraton-Celje (Kolarič, Žilirat, Jukec, Milko) 49:7, drugu Železničar 50:6.
SK Slavija (Osijek) : S K Železničar 4:1 (2:1)
Maribor, 14. avgusta.
Železničar je v okviru Mariborskega tedna danes imel v gostih bivšega ligaša SK Slavi jo iz Osijeka, s katerim je na svojem lepem igrišču odigral prijateljsko tekmo. Osječani so predvedli prav dober šport. Pozna se jim solidna šola in velika rutina, katero so si pridobili v težkih tekmah za državno prvenstvo. Tudi domačini so zaigrali prav dobro. Manjka pa jim odločnih potez pred nusprotnini golom. Pavlin po svoji blesuri razumljivo še ni v popolni formi.
Igra je bila zelo zanimiva in odigrana v hitrem tempu. V prvi polovici so gostje prevladovali. dočim je večji del drugega polčasa bil Železničar v premoči; toda številni, lepo izpeljani napadi so končali na nogah nasprotne obrambe. Rezultat je po |>otekii igre previsoko izražen. Prvi gol je padel [io krivdi nesporazuma obrambe Železničarja. Pri drugem jo prisebni napadalec izkoristil napako vratarja Železničarja, ki je pri karambolu, ki ga je povzročil sam, zadobil občutno poškodbo. Gol za Železničarja jc padel po lepi kombinaciji desne strani'napadu. Tretji gol zn goste je rezultirnl iz premišljene taktične poteze leve zveze. Četrti pa iz 11 metrovke, ki jo je diktiral sodnik, ker je branilec Železničarju z rokami vlekel nasprotnega igralca od žoge. Sodil je ss. Bergant Evgen.	. .
Predtekmo sla odigrali kombinirani moštvi SK Železničar : SK Slavija. Pobroije 4:2. Zmagovalci so bili očitno boljše moštvo. Sodil je zs. Ra-dolič .losip. — Občinstva je bilo ca 500.
Klubske kolesarske dirke
Maribor, 15. avgusta.
SSK Maribor je v ponedeljek dopoldne priredil inedklubsko kolesarsko dirko na progi Mn-ribor-Sv. .lakob-Malna—Vclka-št. Ilj—Maribor. Dirke se je udeležilo osem dirkačev. Zaradi skrajno slabih cest in hudih klancev so bili časi razmeroma slabi. Prvi jo dosegel cilj Štefan Rozman v času 1:52.47, drugi Karel Sodoc 1:52.48, tretji Oskar Rozman 1:52.48,5, četrti Ungcr 1:53.
Celjski šport
SK Slavija : SK Celje 5:0 (0:0)
Celje, 15. avgusta.
Prijateljska nogometna tekmn med SK Slavijo in S k Celjem je bila zu Ccljune in bližnjo okolico i/.reden dogodek. Tekme so jc udeležilo okoli 1000 ljudi. Obe moštvi sta igrali z vso požrtvovalnostjo, posebno SK Celje nas je ugodno presenetil v prvem polčasu, ko so poka/ali dobro igro Prva dva gola stu pudlu iic/uslu/eno v 27. in 32. minuti, in sicer zaradi nesporazuma v obrambi. Zabila sta jih Djuro-vie in D ja j ie. Zadn jih 20 minut sc je igra poostrila in SK Slavija je izrabila vsako pri iko, k čemur je pripomogel še sodnik, ki jc dela mnogo napak. V 57. minuti je šnlipur zvišal stanje z neubranljivim golom. Celjani so sc trudili, da bi dosegli vsaj častni gol, todn proti tehnično dovršenim nasprotnikom te;;a niso in niso zmogli. V +-'. minuti je Murjanovič šc enkrat stresel gol in jc škcrclj poslal žogo v lasten gol. Domačim velja vse priznanje, da so tako pogumno nastopili proti liginemu moštvu.
Predtekma S K Celje - mladina : SK Olimp 6:3 (3 : I).
KOROTAN : EOOTBALLKLLIB VILLACH
3 : 0 (0 : 2)
Tekma med SK Korotanom in Foolball klubom Villach je končula s 3:0 zu SK Korotan. Gostje so imeli zelo dobro obrambo pa slab napad. Domači pa so imeli dober napad in dobrega desnega branilca. Občinstva je bilo približno 250.
*
Mars : Jugoslavija (Celje) 1:3
Jadran : Footballklub Villach 5:2. ★
Zagreb, 15. avg. Danes se jc igrala prijateljska tekma med Gradjanskim tn Concordio, ki je končala s 7:0 (2 : 0).
Rezultati veslaških tekem za prvenstvo države
V Belgradu so bile zaključene veslaške tekme za državno prvenstvo. V četvercih svobodne gradnje s krmarjem je zmagal IIVK (Split) \ času 7,8'Vm. Drugi je bil Gusar (Zagreb). .
Dvojke svobodne gradnje lire/, krmarja: 1. Gusar (Zagreb) 7,59. 2. Belgrad (pet dolžin
zu njim).	.
škif svobodne gradnje: t. Stipanovič 8,0. /in.
Četverce preklopne gradnje: I. Gusar vM> "/,„, 2. Belgrad 5.31, 3. Judrnn (Susak).
Dvojke svob. gradnje s krmarjem: I IIVK (Split) (100 m pred Krko).	, „
Četverci svob grad. brez krmarja: I Gusar (Z) 7,03, 2. Gusar (Split) 7.11, 3. Krka 7 l2.
Dubl-skull: 1. Sartid 7,20, 2. IIVK. 3. Dunav.
Najzanimivejša točko: hoj ^mercev svo-
bodnje gradnje s krmarjem: I. IIVK (Split) 6,29 a/m, 2 Krka 6,31, 3. VK Gusar (/.) 6.36.
Kolesarske tekme
skozi Hrvatsko in Slovenijo
Zagreb, 13. avg. Tretja etapa kolesarske tekme sko/i Hrvatsko in Slovenijo na 600 km se jo začela s startom na tretji etapi Varaždin — Zagreb ob 7 zjutraj v Varaždinu. Startalo je 20 kolesarjev. Proga je znašala 200 km. Rezultati v prvi polovici etape Vuraž.din—Bjelovar so bili sledeči: I. Davidovič (Železničar), 3:0G.3\ 2. Laurich (Ljubljana) isti čas, \ Gartner (Lj.) isti čas, -l. Pokupec (Sokol) 3.23, 5. Žerjal (Lj.) isti čas. Ostali tekmovalci so prišli nu cilj ob istem času.
Tekma zn drugo polovico etapo so je začela ob 13 popoldne in so tekmovalci krenili čez Sv. Ivan—Zobno iu Križevce proti Zagrebu. Cestu jo bila zelo slaba. Tega starta pa se niso udeležili tekmovalci iz Slovenije, Niša, Sarajeva, Bate in Fortune, vsega skupaj 9 tekmovalcev, ki so vložili protest proti Davidoviču, ker je Davidovič
Mednarodni teniški turnir na Bledu končan
.luniorski finale jc dobil Blnnkc, ki je premagal Branoviča s 6:4, 8:6.
Mednarodni prvak Bleda je za lotos postal Madžar Friodrich, ki je porazil svojega prilično šibkega rojaka Snopoku s 7 : 5, 6 : 1, 6 : 0.
Damska prvakinja jo postala Florijanova (Jugoslavija), ki je premagala Mudžarko Szepessv-jevo z rezultalom 6:0, 6:4.
Bled, 13. avgusta.
Danes jc. bil v Zdraviliškem parku finale v teniškem turnirju. V mešanem doubleu jc zmagala naša dvojica Florjanova in Radova-novič proti madžarski Scpes/vcvi in Frjedri-chu. Bila je to nujlepša igra vsegu turnirju.
V double gospodov je zmagulu mudžursku dvojica Fricdrich-Snopck proti jugoslovanski dvojici Friedrich (i/. Zagrebu) — Las/.lo (i/. Belgrada). Prvi set so dobili naši in sicer 3:6. drugegu Madžari 7:2. tretjega tudi Madžari in sicer 3:6. četrtega naši in sicer 4:6 in petega zopet Mudžuri 6:3.
Nocoj so razdelitve nugrud. Jutri zjutraj odpotujejo naši igralci in sicer Radovunovif, Ristič, Scrnceevu i/. Celju in Florianova v Poreče ob \ rbskem jezeru, kjer sc udele/c tamkajšnjega mednarodnega turnirja. 1/. Poreč odpotujejo naši igralci v Budimpešto na tamkajšnji mednurodni teniški turnir.
Tenis v Varšavi
Varšava, 13. avg. AA. (Pat) Teniška tekma med poljskimi in jugoslovanskimi igralci za prvenstvo srednje Evrojie 6e jo končulu z izidom 6:0 zu Poljsko.
TENIS v Montreala
Monlrcnl, 15. avg. AA. (DNB) Avstralija je v finalni tekmi za Davisov |iokal v ameriški zoni premagala Japonsko s 3:2. Tako bo Avstralija lgruln z Nemčijo, ki je zmagala v Evropi.
Cerer je bil tretji
na 200 m prsno
V Wcmbleyu sc ic pri tekmovanju na 200 m prsno plasiral Jugoslovan Ccrer Tono na tretje mesto.
Rezultati:
1.	Balkc (Nemčija) 2.45.8.
2.	Sietas (Nemčija) 2,15.9.
3.	Cerer (Jugoslavija) 2,47.6.
4.	Angyel (Madžarska) 2.51.6.
Jugoslovanska roftoborsha reprezentanca v Trstu
Tržnčnni so našo reprezentanco porazili s 5:2. Murietli (T) je premagal lliča (.!(, Vujovič (J) je premagal 1)' brija (T), Rešovski (T) jo zmagal brez borbe, ker ni bilo Fischerja, Fidel (T) je premagal Grnjiča (.1), v srednji kategoriji jo Drago Fischer (J) premagal Furlunija (T), v jiollozki je Silvestri (T) premagal Palkoviča (.1), v težki pa je Marsili (T) premagal Bogača (J). Tržačani so bili mnogo boljši.
Pol dne v Bohinjskem kotu
Bohinjsko jezero sloji pokojno ...
Prešeren.
Kje loži Bohinjski kot in kolikšno ozemlje približno obsega, li Jirav nazorno pove karta .lulijskill Alp (1 : ia.OOO), ki jo Je v četrti i>oliravljoni izdaji zu-ložilo Slovensko planinsko društvo.	_
Toda saina karta, preprežena s tankimi rumenimi in rdečimi, pn zopet, debelimi črnimi Črtami in poso-jana z imeni skoraj vseli naselij, hotelov, I unstovskih koč, zavetišč itd., .io polen vse svoj žive zgovornosti več nli manj vendarle mrtva, če se sam lic. povzpne« na tn ali oni vršac ali pa čc ga v svoji komodnosti vsaj od daleč, lic motriš z verande kakšnega hotela.
Ali milil dunes ni toliko do vseli številnih gorskih grebenov iu vrhov, pa tudi ne do hotelov in resi av-kolikor do udobne c.cste, ki se v vnsi Bitn.ie. dvo smeri in "d katerih južnejša te preko I,o-Broda, Savice, Polja in Luškega
racij cepi v libijske
llist ricc.
Rovi a ter daljo ob južni obali Bohinjskega jezera popelje čez, IJkiincn malone do izvira Savn tiolunjke. \ sa ta 'razdalja no mori preko 17 km. veže pa nuso tako s severne kol /. lužne strani loliko prirodnih krasot in divjo romantiko, dn moraš na posameznih mestih obstati. nemo strmeti in občudovati.
V zmernih ovinkih in po rahlih klancih drčis ob preko t km dolgom jezeru, in skoraj li je '/.al, da moli brnenje motorja ta veličastni mir temno jezersko gln.-
<Jl"e'Zo zlati sonco 7,a|ezerskc robove in Mimike, med katerimi diha in utripljo. jezero, vendar pa srečuješ na gladki ccsti malokoga, ki bi ga. že žejalo po vonju rosnih trnv in evotio.	. .
Oh desni puščamo 7,n sohoj od eosto odmaknjeni, na, liovo urejeni bolel Slovenskega planinskega društva ■ Zlatorngki si ga oh prihodnji priliki poblizo ogledamo, dokler so |io nekaj minutah motor ne ustavi na parkišču restavracije SavicaTu se vozna cesta konča hkrati pa razcepi v dvojo gorskih poli. od katerih vodi lova k Planinskemu domu lin. Komni (lMij m) in šo dali o čez Planino na. Kraju (151.1 m) v Triglav, sko pogorje, desnn pa (lo našega končnega c.iljn, k slapu Sa v leo.	. ,	,	, ,
Po dobro zavarovani in negovani peščeni stezi, dolom,■ i vsekani v skalo in slif.nl na nekaterih mestih galorilam ob Itndovini v Viiitgnr.ni ali ob Kamniški Bistrici, d os peš v pičli čotrt. uro do najvišjo točke, kier jo ob skali kot, zasilno znvetisčo post avl.i ona lo sena lopa s prehodom, fcc prod-n uzre* slap.Ji luje na uho njegovo bobnenje, ki ti, čim se spustiš do njega navzdol, progrml še tako glasno besedo. V H7 metrov riolgem padcu bruha nedostopna pečina Knmnrče le rl on omrzlo vodo in dajo iz svojega neusahljivega vira H vt ion to Savi Bohinjki. Nihče hi to silno prho, spremljane od oglušujočega grmenja, in igre mavričnih barv rseli nians, no prenesel. V skalo glojc in jo rum.
Stojiš pod tolmunom, ki lovi žo tisočletja tli mogočni curek in ga dalje oddaja nižjo ležeči slrngi. Na v pik prod teboj in zn hrbtom Slrlo, v zrak golo, vi soko steno, ki bi jih koinnj preplezat gams, samo lia eno stran šumi v o.lprti, prosti svet Savica, 'hči kra
na dopoldanski tekmi vozil za avtomobilom in prišel 23 minut pred drugimi nu cilj. Vodstvo tekme pu ni uvnževulo protesta, zaradi česar navedeni tekmovalci niso startali. Drugi tekmovalci, katerih je bilo še 11, so se držali skupaj do Vrbovca, potem pa so nekateri imeli defekte, Davidovič pa, ki je skozi neumorno vodil progo, jo prišel na cilj 7. osmimi tovariši.
Rezultat polovične etape Bjelovar—Zagreb: 1. Mihelčič (Karlovuc) 3:21.39, nadalje pa so so vrstili Brand (Železničar, Zagreb), Kello (Železničar, Zugreb), Leknnič (Oron, Zugreb), Davidovič (Železničar, Zagreb) iu Pestičev (Orao, Zagreb).
V splošni kvalifikaciji je bil prvi Davidovič, drugi Pančev, tretji Mihelčič. Pri cilju v Zagrebu je pričakovalo tekmovalce okoli 4000 ljudi.
Ijova«. Ozka soteska z veličastnim bobnenjem slapa se ti zdi kakor katedrala, kl v njej noč i.i dan bučo mogočno orgto ... I11 so spomniš na Prešernovega Cr-tnuilra ki ga Jo nekoč v toj kalodrali ..posvetil krst« in odrešil .zmešnjav/.
<Slap drugo jutro 11111 grmi v ušesa; junak premišlja, kak bolj spodaj letin voda razgraja, kak bregove stresa, lil kak prod njo so goro ziblje stena, kak sknlo podkopujc in drevesa, knk do nebes leti nje jeze penat —«
O, 1« verjemite! Pršoren je dobro vedel, /akni je postavit glavna dejanja svojega Krsta, ravno na Ajdovski gradeč nad Bohinjsko Bistrico, na Bohinjsko jezero in k slnpa Savice!
iuo>|.in'l luiupojud s ou,i7o.i^qo Bf o-iazof o^sfnnjon in 11111, čo izvzamemo nekaj vil in neobhodno liotreh-niti hotelov, kl nudijo turistu odpočitek, vsakemu pn udobne in mirilo letovanje, romantike prav nič ne kvari. Njegova kol biser čista iu ravno v tem mesecu topla voda te vabi In zvalil v svoje nnročje žo ob dopoldanskih urah, sonca pa, kadar je zanj -sezona , kakor drugod, tudi tu 110 manjka. Jezero je mirno in pokojno, če pa se žo kitaj nakodra, in če preprežejo bližnjo vrlfove nezvnnl oblaki, tedaj varuje čolnarja nesreče sv. Miklav/, na velikem oltarju bistriške farne cerkve. I11 nič koliko izletov v bližnjo in daljno planinsko okolico 7. iiajslnstnejšlm mlekom zdravih krav in koz, krmljenih s sočnimi gorskimi zelmi! Zn velike male turiste, za skromno in petifne lotoviSčarje! Koča |iri Triglavskih jezerih. Planina ua Kraju, Planinski dom na Komni, Orožnovn koča, Malnarjevn koča. na nižji in vlšll gorski vrhovi oh državni meji, vso od Triglavske skupine na severu pa do Možica na jugovzhodu in po potrebi še niže doli. Za mat" in velike turiste, za petlčne in skromne letoviščarje!
Zato pn: otresite sc, vi skromni, mestnega pralni, pa liajdi za teden dva. v Črtomirovo kraljestvo! Nn-pijte se, vi petiPnl, južnega sonca in slano vode, a ne pozabite nato nn hladni mir in toplo poezijo Bohinjskega kolu!
Izvoz valut po tujcih
Belgrad, 13. avgusta. AA. Bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo toni, kakšno valuto lahko izvažajo tujci iz našo države. Tujci, tranzitni potniki ali turisti, ki prinesejo v našo državo samo valuto in si o lem priskrbo na meji potrdilo carinskega organa, smejo na osnovi lega potrdila izvoziti ali vrniti ves neporabljeni denar, in sicer v tisti valuti, v kateri so ga uvozili k nam. V tem primeru lahko tujec izvozi, v kolikor je valuto menjal za dinarje, največ 200 din. Prav lako sme tujec, ki ima potrdilo, da je prinesel k nam samo dinarje, vzeti s seboj čez inejo dinarje, ki jih ni za svojega obisku pri nas porabil. Toda tujec, ki je prinesel s seboj samo dinarje, ne more nu osnovi potrdilu o uvozu izvozili kutero drugo valuto. Ce je tujec prinesel k nam tudi drugo valuto, pa o tem ni dobil potrdila, more izvoziti ali pa vrniti |ioleg valute tudi dinarje, seveda v mejah uvoženih vsot teh valut ali dinarjev. Vse to se nanaša samo 1111 primere, če tujci žele ostanek k nam uvoženega tujega de-narja vrniti na podlagi potrdilu o uvozu tegn denarja k nam. Todn poleg legu ima tujec možnost, da na osnovi potrdila o denarju, ki gn vzame s seboj k nam, zmenja s seboj vzete valute pri kateri domači pooblaščeni banki ali menjalnici, za katero drugo valuto. Ce se lo pripeti, bo pooblaščena banka ali menjalnica vpisala tujcu sprejelo valuto v potni list in bo tujec na jiodlagi tegn kupljeno valuto lahko i/.vozil. Samo v takšnih primeriti ne moro tujec dobiti zdrave valute za slabo. Izvoz ostalega denarja iz države 1111 podlagi potrdila carinarne o uvozu denarja je vezan na določen rok, in sicer pri tranzitnem potniku na 30 din, pri tujcih in turistih pa na 60 din od dneva uvoza. Ce je pa tujec uvozil kreditno pismo in je na podlagi tega pisma dobit pri pooblaščenem •/.avodu dinarje, se ima 7. ostankom dinarjev ravnati po temle pojasnilu, ki ga je poslala Narodna banka vsem pooblaščenim zavodom: Neporabljeni znesek dinarjev, ki ostane nemškim turistom in tujcem po odhodu iz našo države, sc ima vrniti Narodni banki z nalogom, da se protivrednost v nemških markah odobri nemški obračunski blagajni z navedbo naslova v nemščini, nakar sc izvrši izplačilo. Pri izplačilu dinarjev bodo poob a-ščeni denarni zavodi in ustanove opozorili nemško izletnike, dn efektivnih dinarskh bankovcev 110 smejo izvoziti iz državo, temveč da jih morajo vrniti po isti poti, po kateri so jih dobili, da se jim ustrezajoča protivrednost v markah vrne preko nemške obračunske blagajno. Po lem pojasnilu so tujci dolžni ostanek neporabljenega denarja položiti ' pooblaščenemu zavodu, kjer so prodali kreditno pismo, in jim bo tn zavod vrnil ostanek denarja preko Narodne banke.
50 letnica organizacije mariborskih brivcev
Maribor, 15. avgusta.
Mariborsko Združenje brivcev, frizerjev in sorodnih strok je včeraj zvečer obhajalo v hotelu »Meran« 50-lclnico svojega obstoja. — Slavnostni občni zbor je vodil predsednik Novak, pozdravil goste, zastopnike ljubljanskega in celjskega združenja ter zastopnice damskega frizerskega kluba iz Ljubljane in Celja. Nato jo predsednik poročal o delovanju in težavah frizerskega slami, nakar je tajnica Fettich-Frankheim podala pestro zgodovino mariborskega združenja, ki sejo .>0 let trudilo za prospeh frizersko, obrti. Združenje stejo danes 155 članov, od teh odpade na mesto snmo 68 na okolico 18 in na oslale kraje 69. Lela 1887, ko so je združenje ustanovilo in ko je mesto imelo 16 000 prebivalcev, je bilo v združenju 11 mojslrov v Mariboru, 2 v Ptuju in 1 v Slovenjem Gradcu, ki so imeli 9 pomočnikov in 4 vajence.
Nn občnem zboru je 75 članov ob priliki 10-letnega članstva prejcio lepo diplome. Zanimivo jo. bilo poročilo blagajnika, ki jo ugotovil, da znašajo zaostanki na članarini okoli 30.000 din. Vsi zaostanki so bili črtani. K 50-letnici so združenju in članom čestitali v imenu občine g. Sluga in mnogi drugi.
Ljubljana o praznikih
Ljubljana, 15. avgusta.
Kakor je bilo pričakovati, lako se jo tudi zgodilo: v nedeljo in danes na praznik je Ljubljana skoraj izumrla. V mestu so ostali samo listi, ki so res morali preživeti oba dneva v Ljubljani, kdor pa je le mogel, jo odhitel na deželo. Še celo ljubljanska promenada ni bila niti v nedeljo, niti v ponedeljek prav nič živahna. Obratno pa je tudi res, da smo videli oba dnevu v Ljubljani nenavadno mnogo tujih avtomobilov, predvsem seveda s Hrvatskega in iz Srbije, zelo dosli nemških, kateri pa se v Ljubljani niso preveč ustavljali, temveč so drveli brez izjeme skoraj vsi dalje proti jugu in morju, in precej tudi italijanskih avtomobilov, zlasti iz Trstu in Gorice. Prišlo jc tudi več čeških avtomobilov in avtobusov.
Prijatelji kopanju 1111 prostem niso bili zadovoljni. Voda je bila precej hladna, ne bo pn oha dneva napol zastrto 7. oblaki. V nedeljo zvečer je celo malo deževalo.
Prav ugodno vreme pa so imeli izletniki iz Ljubljane, todn so morali na drugi strani doživeti tudi mnogo jeze, zlasti tisti, ki so odšli na Gorenjsko. Progo namreč sedaj popravljajo, povrh tega pn jo železniška uprava povečala vlake, da je bila proga temeljito izrabljena. Posledicn so bile ogromno zamude. Tisti, ki so se vsodli ob 6 zjutraj nn vlak, so prišli na Otoče, lo jo na postajo zu Brezje, šele okoli polil dopoldne. Mogli so nn Brezjah torej kvečjemu nekaj malega pojesti in nalo zopet z vlakom nazaj v Ljubljano, če so hoteli biti še isti dan luni. Neznosne železniške rnz-mere na gorenjski progi zaslužijo čimprejšnje korekture, sicer se ljudje skoraj ne bodo vec upali nn Gorenjsko z vlaki.
Tudi drugo železniške proge in zlasti avtobusi, so bili deležni velikega navala. Seveda so bile tudi ceste okoli Ljubljano polne ljubljanskih izletnikov, ki so odhajali ali prihajali deloma peš, deloma s kolesi in molocikli. Oba praznika sta za Ljubljano predstavljala višek izletniške sezone.
*
Danes jo zadnji dan zu priglasitev k romanju na grob sv. Heiuo v Vrbo ua Koroškem Prijave sprejema lo šo salezijanski zavod na Rakovniku.
Fantovski odsek Ljubljana-mesto. Drevi ob 8 je v Gospodarski zvezi obvezen sestanek zu vse člane t — Odbor.
Rejci malih živali iz vseli krnjev Slovenije, združeni v Zvezi društev rejcev malih živali s sedežem v Ljubljani, in rejci iz ostalih banovin, pri-rede v času jesenskega velesejma od 1. do 12. septembra 1938 svojo I. Zvezno hanovinsko razstavo vseli vrst matih živali in produktov iz te rejo. Prireditve v tem obsegu Ljubljana šo ni videla. Vsa prireditev bo obsegala do mala polovico velesejma in bo prikuzula nnzorno sliko požrtvovalnega dela za povzdig našega malega gospodarstvu. v nedeljo 4. septembra bo v Ljubljani tudi L kongres rejcev malih živali, kjer se zbero rejci iz vseh krajev države in celo iz inozemstva. Na programu so razna predavanja, tečaji, ekskurzijo. Vse priprave 7.11 prireditev s strani rejcev malih živali kažejo, da bo naše občinstvo nu jesenskem velesejmu deležno zopet novih senzacij.
Ali ste ze poravnali naročnino?
Važna obrt
organizirana
Ustanovni zbor Prostovoljne zvezo sobo- in črko-slikarjev. pleskarjev in ličarjev za dravsko hauo-vino v Celju
Celje, 14. avgusta.
Danes so se v Narodnem domu v Celju zbrali sobo-, črkoslikarji in pleskarji vseh okrajev v Sloveniji, poslanih pa jo bilo tudi 55 pristojnic izven posameznih mojstrov, ki so s svojimi pri-glasnicami pristopili k novi zvezi. — Ustunovno skupščino je zučet predsednik pripravljalnega odbora g. Ivan B r i c e 1 j iz Ljubljane, ki je po pozdravnem nagovoru dal besedo zastopniku celjskega okraja g. Holobarju. Z ustanovne skupščine so bilo poslane vdanostno brzojavke ministru g. Vrbaniču in g. banu dr. Natlačenu. Poročilo pripravljalnega odbora je podal tajnik g. Rožič Štefan iz Ljubljane. Blagajniško poročilo je podal g. Mar 11 Jurij iz Ljubljane. Nato so bila prečitana pravila, katera so navzoči soglasno odobrili. Področje zveze je vsa Slovenija. Zveza jc nepolitična, stanovska organizacija.
Na skupščini so bili izvoljeni sledeči: predsednik Bricclj Ivan, Ljubljana; I. podpredsednik Marn Josip, Ljubljana; 2. podpredsednik Senekovič, Maribor; 3. podpredsednik Holobar, Celje; za odbornike: Rožič .Brunčič, Košak in Bokal, vsi iz Ljubljane; Volf (Kočevje), Schatcr (Gu-štanj), Grebenšek (Kranj). .Ježek (Tržič); kot na-mesiniki: Križnimi in Martine (Ljubljana), Turšič (Cerknica), Novak (Guštanj), Sturm (Ptuj), Homer (Kamnik), Cerovšek (Šmarje), Urbar (Radovljica); nadzorstvo: Genussi (Ljubljana), Pa-hernik (Maribor), Zdolšek (Celje); namestniki: Dobrave (Celje), Horvat (Ljubljana) in Gikovšek (Brežice).
Na skupščini jo bila sklenjena resolucija, ki pravi: Zveza slovenskih črko- in soboslikarjev zbrana na skupščini v Celju, zahteva takojšnjo izvedbo preureditve zakona o šušmarstvu, ki so ga številne obrtno zbornice, odnosno odseki skupnih zbornic poslale žo ministrstvu za trgovino, obrt in industrijo lela 1935.
T
V globoki žalost i sporočamo vsetn sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc danes, 15. avgusta 1938. previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal naš ljubljeni atek in stari oče. gospod
Franc Guček
posestnik, bivši gostilničar v Kozjem
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo dne 17. avgusta 1938 ob 8 zjutraj.
Kozje, 13. avg. 1938 Z a 1u j o č i otroci