Slovenski dom
t» abhonamente pmrtmta. Poštnina platana ▼ gotovinL
Oaaa dr 0.50
*SLO VENSKI DOM* izhaja v«ak delam!* opoldne. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: ini. J. Sodja. Ze,Ljudsko tiskarno: Jože Krnmarift,
▼si ▼ Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana. Kooitarjeva d Telefon 4001 do 400&. Mesečna naročnina 11 lir* za tujino 20 Ur.
V Ljubljani 28. avgusta 1943 - Leto Vlil. - št. 196
Bollettino di guerra n. 1189: UN MERCAMTILE CENTRAT0 E DUE SILURANTI NEMICHE C0LPITE II velivoli itemici distrutti
Comando Suprerao. Bollettino dl guerra No. 1189:
Sne porto dl Cata.ila velivoli geruanicl da oonibattlmento hanno Hganclato nume-rosc bombe centrando un mercantlle dl me-dio tonnellaggio, Lungo le coste slcule un nostro somniergibile ha colplto con slluro dne slluranti neinlclie.
La clttA di Taranto e localltk della pro-vlncia dl Napoll sono state attaccatc da formazlonl acree. In corso dl accertainento le vlttlme e i dannl.
Durante tali azloni nove velivoli avver-sarl vcnlvano abbatuti dalla caccla Italo-tedesca e dalle batterle della dlfesa; due altrl apparecclil rlsultano distrutti ncl Tlr-rcno da una nostra eorvetta.
Generale Ambroslo.
Vojno poročilo št. 1189: ENA TRGOVSKA LADJA ZADETA Z BOMBAMI IN DVE T0RPED0VKI TORPEDIRANI II sovražnikovih letal zbitih
Vrhovno poveljstvo, a Vojno poročilo It. 1189:
Na luko v Catanljl so nemška vojna letala vrgla mnogo bomb ter zadela trgovsko ladjo srednje velikosti. Vzdolž sicilske obale je naša podmornica s torpedom zadela dve sovražni torpedovkl.
Mesto Taranto ln kraje v napoljskl pokrajini so napadli sovražni letalski oddelki. Žrtve -ln škodo še ugotavljajo.
Pri teh nastopih so Italijansko - nemški lovci In obrambne baterije sestrelili 9 nasprotnikovih letal. Dve drugi letali je nad Tlrcnsklm morjem uničila naša korveta.
General Ambroslo.
Uspeh nemške obrambe ob Miusu
Pri Izjutnu in Harkovu divjajo vroči hoji — Včeraj so Sovjeti izgubili
218 oklepnikov
Hitlerjev glavni stan. 28. avg. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na bojišču oh Mlusn ao nemške čete dosegle nov obrambni uspeh. Močna nemška bojna skupina je udarila v bok napadajočega sovražnika, ga vrgla s hudimi Izgubami nazaj ter pripeljala ujetnike ln plen.
Pri Izjnmu so bil! na več odsekih odbiti sovjetski napadi, sovražnikovi vdori pa v protlsunklh zavrnjeni.
Na bojnem področju pri Harkovu so boljševlki po močni topniški pripravi In s podporo številnih oklepnikov In bojnih letal prešli južno In zahodno od mesta v napad. V uspešnih obrambnih borbah so 1)111 t| napadi zavrnjeni a hudimi Izgubami za sovražnika. Pri tem so Sovjeti Izgubili nad ltt oklepnikov.
Kakor je nemško vrhovno poveljstvo pričakovalo, so Sovjeti včeraj prešli v napad Jugozahodno od Orla. Navzlic nenavadno veliki letalski sili se nasprotniku ni posrečilo doseči nameravani vdor: Imel je hude Izgube v moštvu ln orožju. Med vče-
rajšnjimi hoji so Sovjeti Izgubili vsega 218 oklepnikov.
Na visokem severu so nemška torpedna letala prestregla letalski napad, ki je hll naprejen proti nemškemu ladijskemu sprevodu, ln uničila pri tem brez lastnih Izgub 28 letal Izmed r>0, kt so napadla. Pri tem nastopu ln pri zavarovanju dovoza v smereh Ledenega morja so se posebno uveljavili letalski oddelki pod poveljstvom generalnega majorja Rotha. Tudi enote vojne mornarice so v zaščitni službi na morju sestrelile večje Število bombnikov.
V	Finskem zalivu so manjše enote vojne mornarice pr| zaščitni ln stražnl službi sestrelile tri letala lz skupine sovjetskih bombnikov.
Nemška bojna letala so včeraj uspešno bombardirala prevoze In lzkrcevalne enote sovražnika ob vzhodni obali Sicilije. V južni Italiji So nemški letalski obrambni oddelki včeraj sestrelili šest sovražnih letal.
Pri hudih bojih okrog Harkova se je ovenčala s posebno slavo v napadu In obrambi SS grenadlrska divizija »Das Reich«. Ta divizija je uničila samo v zadnjih 35 dneh bojevanja INI sovžanlh
Zgledno junaštvo Berlinčanov ob divjaškem letalskem napadu
Berlin, 28. avgusta, s. Med hudim sovražnikovim bombardiranjem v noči na pretekli ponedeljek se je berlinsko prebivalstvo spričo strahotnih nevarnosti izkazalo v bratstvu, tovariški skupnosti, poletu in požrtvovanju kakor še nikoli prej. Ta duh se je pokazal v tisočih, včasih močno ganljivih ter naravnost junaških prizorih. Najbolj zanimiv dokaz, kako je prebivalstvo skupno odgovorilo na sovražnikov po-
Napovedi o bližnjih pomembnih dogodkih
Propagandne noviče iz Anglije in Amerike
Stockholm, 28. avgusta, s. Tajinstvenost zavezniškega posveta v (Jucbecu postaja vedno večja, piše londonski dopisnik švedskega lista »Aftonbladet«., Medtem ko pričakujejo poročil o potovanju Churchilla, ki je šel lovit ribe, sporočajo angleški dopisniki iz Združenih držav dve senzacionalni novici: prva je ta, d a v AVashlngtonu pričakujejo pov,. silno pomemben vojaški dogodek, do kafefie5, ga ulogne priti vsak trenutok. Churchill in Iloosovelt sta sklenila, da bosta skupaj pričakala ta dogodek, kajti o njem sta razpravljala in sklepala na posvetu v Quebeeu.
Druga novica jo ta, da Roosevelt in Churchill pripravljata večno zavezništvo med Veliko Britanijo in Združenimi državami na vojaškem in na gospodarskem področju. To zavezništvo so napovedovali svoj čas z izjavo. ki je oznanjala trgovska pogajanja, ki bi bila imela za cilj skupno obrambo. S tem slednjim ukrepom .bi se do neke mere uresničil predlog nekdanjega izolaeionističnega senatorja Kcllanda, ki je predlagal trajno obrambno zavezništvo med obema državama, ki naj bi obsegala vseh pet celin, kjer koli
se stikajo koristi Amerike in Anglijo. S tem je ta senator položil temeljno zasnovo za novi amerikanski imperializem. Po njegovem naj bi Združene države branile Islandijo, Gnoenlandijo, Casablanco in nekatera ozemlja, ki so jih doslej imeli v oblasti neameriški narodi v Južni Ameriki in v Karibskem morju.
Ta načrt ima namen postaviti se po Totih volji ameriškega sennta, ki ima seveda zadnjo besedo pri spreminjanju političnih pogodb v trenutku, ko je treba vsako zavezništvo, ki pride v razpravo, potrditi 8 posebno pogodim.
Kar se tiče Rusije, ki Ima še zmerom veliko načrte, pa v Združenih državah mislijo, da bodo potolažili javno mnonje s tem, da razširjajo uradno še nepotrjeno novico, da jo Roosevelt prejel »vljudno« pismo od Stalina, v katerem se ruski diktator opravičuje, da ni prišel v Qucbec, češ da je preveč zaposlen s političnimi in vojaškimi opravki. Po tem pismu so se spet pomnožili upi, da utegne priti v bližnji bodočnosti do sestanka vseh voditeljev.
Angleški načrti glede sredozemskih otokov
nova kršitev načela o neodvisnosti vseh narodov
Ankara, 28. avgusta, s. Poročila, ki prihajajo zlasti iz Kaira pravijo, da angleški agenti čedalje bolj razvijajo separatističho gibanje na Siciliji. V načrtu imajo usfa-novitev zveze vseh otokov v srednjem delu Sredozemskega morja, o kateri mislijo, da je upravičena lz plemenskih razlogov. Med ljudstvom na teh otokih — trdijo angješki agenti — prevladujejo Normani, ki nimajo nič skupnega s tistimi Romani, ki žive v Italiji. Razlika se kaže v vsakdanjem njihovem življenju in tudi v jeziku.
Po<j zvozo, ki jo imajo Angleži v načrtu, bi spadali najprej Sicilija in Malta ter otoka Pantellerija in Lampeduza. p0-znejo bi se jim pridružili še otok Sardinija in Jonski otoki, pa tudi Krf. Tako naj bi so ustvarila, seveda pod angleško oblastjo, podolžna zaporna črta v Sredozemskem mor-
ju. Dejstvo, da nameravajo k tej Zvezi priključiti tudi Jonske otoke, jo vzbudilo v Atenah največje presenečenje in zaskrbljenost, zakaj boje se, da bi bila posledica zavezniške zmage tudi omejitev svobodnega gibanja Grčijo.	'A
Nič manjša osuplost — kakor poročajo iz Kaira — pa spričo tega ne vlada v egiptovskih arabskih krogih, ki v uresničenju teh angleških načrtov vidijo novo potrdilo, da imajo Britanci v tej vojni izključno le imperialistične namene. Ni treba poudarjati, kako nesmiseln je ta angleški »načrt za zvezo sredozemskih otokov«; načrt, s čigar uresničenjem Angleži nekako zatrdno računajo in se pri tem prav nič ne ozirajo, če s tem znova dokazujejo očitno kršitev svojega načela, da je treba spoštovati voljo in neodvisnost narodov.
skus, ki hoče z najbolj divjaškim strahovanjem streti živčni odpor nemškega naroda, je neverjetna naglica, s katero je redno mestno življenje kljub številnim nezgodam, ruševinam in žrtvam po gosto naseljenih mestnih načrtih spot povzelo. Celo med bombardiranjem so se tisoči in tisoči oseb obojega spola in vseh starosti čudovito izkazali pri gašenju ognjev, reševanju ranjencev, čiščenju ruševin in pobiranju zažigalnili bomb s streh, cest in dvorišč, ne da hi se kaj menile za osebno nevarnost. Velika množica vojakov, ki so bili na dopustu, so dali lep zgled poguma in požrtvovalnosti. Mod vsemi temi prostovoljci je seveda bilo več žrtev, a zaradi svoje dragocene pomoči so preprečili noprcgled-no škodo. Prav tako požrtvovalno je bilo delo na okrajnih postajah za pomoč po-nesrečepcem, kjer so takoj dobili toplo hrano, novo obleko ter izkaznice za nabavo življenjskih potrebščin m drugih predmetov, ki so jih uničili plameni ali pa so pokopani pod razvalinami. Dokler niso prišle motorne brizgalno, so si-meščnni kljub stalnemu pokanju bomb na vseh koncih in krajih pednjali iz roke v roke čebričkb in druge posode, v katerih po navadi hranijo sadno mezgo ali pa jim rabijo za pomije in odpadke. Redki so bili primeri, ko so se nekateri brezvestneži skušali okoristiti z nesrečo bližnjega: bili pa so takoj ln neusmiljeno kaznovani. Tako so obsodili nekega človeka iz Lwowa. ki so ga zasačili, ko je plenil neko napol podrto trgovino mod bombnim napadom.
Kdor je naslednji dan šel po berlinskih ulicah, ni mogel verjeti, da je nekaj ur prej prestolnico zadevalo toliko strahot. Z izjetho kakega kratkega zastoja v prevozih in dTuglh javnih delih so vse mestne lista-nove spet redno delovale. Prebivalci pa niso bili potrti, marveč ša bolj odločni kakor prejšnji večer, tor vidno veseli, da so ušli nevarnosti. Bili so zadovoljni s prispevki, ki so jih vsi dali v tako tragičnih urah. Zdaj So #ho obrtne organizacije živahno na delu, da popravijo škodo. Dobršen del ruševin je že spravljen v kraj, obrambn pa se je še bolj okrepila za bodoče preskušnje.
Zaostritev podmorn&ke vojne ob Afriki
Lorenzo Marquez, 28. avgusta, s. Ameriški mornariški poveljnik za južno Atlantsko morje admiral Campbell je mod vojaškim posvetovanjem v Capetownu govoril
o	Podmorniškl vojni in dejal, da je plovba po Sredozemakom morju sicer malo olajšana, da pa mora še vedno dosti ladijskih sprevodov pluti okoli Afrike, tako da so bo zaradi znatno pomnožitve nasprotnikovih podmornio podmorniška vojna v afriških vodah poostrila.
Japonsko stališče do novih zavezniških načrtov
Japonska se ne boji napovedanih bombnih napadov, ne zavezniških nastopov v Birmi
Tokio, 28. avgusta, s. General Nakao Ja-hagi, načelnik tiskovnega oddelka v japou-skom cesarskem glavnom stanu je dal agenciji Doinei izjavo, v kateri sc je dotaknil uradnega sporočila, izdanega po angleško-ameriškem sestanku v (Juebecu. Rekel Ju, da sta bili glavni točki razprav na konferenci bombni napadi na Japonsko in zasedba Birme. Upoštevajoč vse poprejšnje poskuse Angležev in Amerikancev, da bi ti dve točki izvedli, je Jahagi izrazil svoje trdno propričauje, da je izvedba tudi sedaj nemogoča.
Govornik je nato omenil Rooseveltov govor od 12. februarja ob obletnici Lincolnove smrti, v katerem je ameriški predsednik izjavil: »Storjeni bodo vsi ukrepi in začeli se bodo važni vojni nastopi z letalstvom nad Kitajsko in Japonsko.« Omenil je tudi izjavo generala Arnolda, poveljnika ameriškega letalstva, ki je povedal, da »je dosegel popoln sporazum z generalom Cang-gajšekora«. General Jahagi je izjavil, da je minilo že šest meseejv od Rooseveltovega govora in od izjav generala Arnolda, toda nobena se še ni uresničila. Govornik je
dejal, da je smešen Izrek generala Ohen-naulta, poveljnika ameriškega letalstva ra Kitajskem, ki je za 3. julij rekel, »da so pred letom ameriška letala preletela japonsko domačo zemljo in bombardirala Tokio«. Jahagi je rekel, da ne le japonsko ljudstvo, pač pa tudi Kitajci dobro vedo, ’ l« bila večina ameriških letal uničena na njihovih oporiščih na čungkinškem ozemlju še prej. Preden so mogla vzleteti, da bi krenila nad Japonsko.
Angleško amerikansVl načrt za zopetno osvojitev Birme je govornik označil za sanje, kajti osvojitev Birme je nemogoča, ako se upoštevajo zadnji dogodki in zlasti še žaloigra v Arnkanu. Rekel je, da je večina vladnega uradništva in vojakov kitajske vlade do vojno čedulje bolj brezbrižnih.
Jahagi je povedal, da bi vsak izkrce-valni poskus v Bengalskem zalivu zahteval ne le grozanske žrtve, pač pa ga lahko že vnaprej označil, da se bo končal s polomom. Japonska vojska in letalstvo nista le pripravljena braniti Japonsko in Kitajsko pred zaplotniškim vojskovanjem Angležev in
Amerikancev ter Cangkajšeka, temveč je sposobna začeti tudi z lastnimi nastopi, da bi uničila glavna angleška in amerikanska vojaška središča v Indiji. Pristavil je, da bo močna vojska neodvisne Indije pod «•«!-stvom Boseja docela sodelovala japonskimi silami v boju za osvoboditev Vzhodne Azije. Aiiglija in Združene državo sta dali neizpolnjivo obljubo vladi v Oung-kingu, da bi pregovorile Čangkajšeka, naj ne odjemjn z bojem in ne sklene miru z nankinško« vlado. General je končno poudaril; da edino obstoj Cungkinga sili Angleže in Amerikance, da se zanimajo za Tiho morje. Ko bi izginil Cungklng, bi -e tudi Anglosasi umaknili iz Vzhodne Azije.
oklepnikov. Na Istem odseku se je posebno odlikoval tudi protitankovski oddelek št. 338.
Berlin, 28. avgusta, s. O položaju na vzhodnem bojišču poroča mednarodna poročevalska agencija sledeče: Ko je spodletela sovjetska ofenziva na južnem krilu vzhodnega bojišča, je postalo očitno, da bo nasprotnik prej ali sloj začel z novimi poskusi na drugih bojiščih. Nemški ogledniki so v bližini Bevska zapazili velike premike čet, ki so skupaj z nakopičenimi zalogami za takšna započetja dali slutiti, da se je sovjetsko poveljstvo odločilo za nastop velikega obsega.
In do tega je resnično prišlo ob ranih urah včerajšnjega dne po siloviti topniški predpripravi in po posegu velikanskega števila bojnih letal. Pred nemškimi obrambnimi črtami se je razvila krvava bitka, v kateri se je nemškim grenadirjem posrečilo uničiti nekaj manjših nasprotnikovih klinov in potem črto izravnati ter tako nasprotnika zadržati. Medtem se je ogenj nemško obrambe osredotočil na oddelke oklepnikov in na nasprotnikove topovske postojanke in se je posrečilo prve zaustaviti, druge pa prisiliti k molku. V nasled-njom obdobju pa je prišlo do izraza nemško avtomatično orožje, ki je kosilo sovjetsko pehoto.
Tudi na odseku pri Harkovu poteka bitka z vso silovitostjo dalje. Na zahodnom krilu se je predvčerajšnjim začel protinapad nemških oklepnih oddelkov in dosegel nove uspehe. Precejšnja skupina napadajočih sovjetskih čet je bila uničena. V nemške roke je padlo veliko ujetnikov in več tankov vrste »T 34«.
Tudi na odseku pri Miusu so nemške čete s presenetljivim napadom obkolile in uničile nasprotnikove oddelke, ki so so pripravljali za napad.
Na bojišču pri Izjumu je prišlo le do manjših prask, dočira so zahodno od Orla Sovjeti napadali na široki črti, in sicer edino z namenom, da bi podprli protinapad, ki se je začel pri Bevsku. Od sto tankov, ki so na majhnem prostoru napadli nemško črto, jo bilo uničenih 63, nakar so bili z lahkoto zaustavljeni in odbiti napadi sovjetske pehote. Nekaj posebnega se je zgodilo na bojišču za Kubansko mostišče, kjer je v močvirnem predelu nastal velik požar, zaradi katerega so zletela v zrak velika skladišča streliva za sovjetsko topništvo.
Vesti 28. avgusta
Angleško pomorsko poveljptvo sporoča, da se je potopila podmornica »Travveller«. 65 članov posadko je Izgubljenih.
Romunski maršal Prezan je včeraj umrl v Bukarešti. Odlikoval se je I kot armadni poveljnik v prejšnji svetovni vojni, ko se je 1918 v Moldaviji boril proti ruskim boljševiškim oddelkom.
0 hrabrosti n^ajmlajšlh posadk v nemških podmornicah pišejo te dni nemški listi in navajajo za primer Junaštva neke podmornice, kjer zna-
' ša povprečna starost članov posadke samo 22 let, poveljnik pa je star 24 let. Vsi tl mladi vojaki so bili ob začetku vojne, še po šolah, pa so se
1 priglasili za prostovoljce, brž ko Je bilo mogoče. Potopili so do zdaj že za 32.000 ton nasprotnikovih ladij.
Ameriški pilot, ki se je pri zadnjem letalskem napadu na Berlin rešil s padalom, pripoveduje, da se je udeležil že 45 nočnih napadov: na Berlin, da pa še ni nikdar videl tako strahovitega protiletalskega ognja kakor zadnjič.
Italijanska sodba o posvetu v Quebecu
Rim, 28. avg. e. Zavezniško posvetovanje v (juebecu, njegovi sklepi, ugibanja, v tisku in političnih krogih o odsotnosti Stalina ter katerega koli sovjetskega zastopnika razpravlja v svojem uvodniku »Tribunau List pravi, da je prišel trenutek, ko je moči mednarodne dogodke pravično vrednotiti, in izreka Upanje, da ima italijanski tisk zdaj možnosti, da koristno dela za ta namen.
Nato razpravljajo o domnevnih nagibih, ki so zakrivili, da Husov na posvetovanju ni bilo, ter razlaga različna nesoglasja, ki, četudi pod krinko, ločijo zaveznike na. idej-neiy in na političnem področju. Posebno poudarja ostro nezaupanje, ki ga. med, Anglc&i in Amerikanci ter med Rusi ustvarja različno gledanje in torej različno vrednotenje vojaških ter političnih vprašanj, ki so bila predmet posvetov na sestanku v (juebecu.
»Umetniška bombardiranja«
Lugana, 28. avg. s. List »II giornale del Popolo« prinaša dolg članek ticinskega pisatelja Uga Donatija pod naslovom »Cerkev 8. Siro v Genovi«. Članek našteva številne cerkve In druge zgodovinske spomenike, proti katerim se je, kakor pravi pisatelj, razdivjal bes angleških bombnikov. Pisec se tudi norčuje iz Rooseveltove označbe o tem, kaj jo znanstveno bombardiranje. Pravi, da bi bil Roosevelt bolje povedal, če bi bil govoril o »umetniških bombardiranjih«. Kajti v resnici so zlasti umetnine tiste, ki jih najrajši zadevajo in to pogosto najpomembnejše v kakem mestu, saj so šc v ameriških tujskopro-melnih priročnikih zaznamovane z zvezdico.
Madžarski vojni minister poroča o obisku pri Hitlerju
Budimpešta, 28. nvg. s. Poročajo, da je predsednik madžarske vlade Kallay pr)jel vojnega ministra generala 0«n«nys. da mu je poročal o nedavnem svojem obisku v Hitlerjevem glavnem stanu. Potem »e je pod predsedstvom Kallava zbrala «" sejo tudi madžarska vlada.
Zastopnik italijanskega poslanika sprejet pri maršalu Petainu
Pariz, 28. avgusta, s. Francoski državni poglavar maršal Petain je včeraj sprejel markiza Cristofora Fracassija, vichyjske-ga načelnika zastopstva italijanskega poslanika v Parizu.
Trezen opomin Združenim državam
Buenos Aires, 28. avgusta, s. Dopisnik United Pressa, ki se je vrnil s sredozemskega bojišča, se je na vso moč začudil, ko jo videl, da so v Združenih državah tako splošno prepričani, da so v vojni prav za prav žo zmagali. Poudaril je, da je tr.ka domneva brez sleherne osnove, ter javil, da podobnega prepričanja ni pri odgovornem vrhovnem poveljstvu niti med četami, ki morajo prenašati vse težave •- trdote bojev. V zvezi s tem je šc podčrtal, kakšuo veliko -"o morali zavezniki uporabljati, da so premagali odpor osnih čet na Siciliji.
V
Posvet med Petainom in Von Rundstedtom
Vlchy, 28. avg. s. Glavni tajnik francoskega državnega poglavarja je sporočil, da sta se maršal Petain in nemški maršal von Rundstedt 27. avgusta sestala blizu Vi-chyja. V navzočnosti predsednika vlade La-vala sta se v duhu popolnega medsebojnega soglasja pomenila o raznih vprašanjih.
NENADNA HUDA DOLEZEN BOLGARSKEGA KRALJA
Sofija« 28. avgusta, e. Izdali so naslednje uradno poročilo o zdravju bolgarskega kralja Borisa:
»Kraljeva palača, 27. avgusta: Pred nekaj dnevi je kralj nenadoma obolel. Bolezen, ki je bila spočetka prav nevarna zaradi spremenljivega bolnikovega stanja, jo zdravniški svet oh pravem času in z gotovostjo dognal. Danes se mu je zdravje nekoliko okrepilo, tako da je za zdaj možno reči, da je nevarnost premagana, če ne bodo nastopili kakšni zapletki.«
Poročilo je podpisal kraljevi dvorni zdravnik doktor Daskalov.
Sofija, 27. avg. s. Kralj Boris je hudo obolel. Prvo uradno poročilo »^vladarjevi bolezni je bilo objavljeno predslmčnjim ln je govorilo, da je kralj že tri dni v postelji in da so k bolniku bili poklicani najboljši specialisti. Davi jo bilo izdano novo poročilo, ki pravi, da vzbuja vlu-
vedno veliko vznemir-
darjevo stanje še jcnje.
Vest o kraljevi bolezni je po vsej državi vzbudila globoko žalost. Cerkve so
polno vernikov, ki molijo za vladarjevo zdravje. Minulo noč se je sestal ministrski svet in jo seja trajala tri ure. Davi j« predsednik vlade Filov sprejel bivše predsednike vlade ter se z njimi dalj časa posvetoval.
Boflja, 28. avgusta, s. Vest o hudi kraljevi bolezni je po vsej Bolgariji vzbudila toplo sočustvovanje, toliko bolj, ker niii v ministrskih krogih o nenadnem in nevarnem kraljevem zdravstvenem stanju niso prav nič vedeli. Listi, ki so razširili ve»t, zdaj z velikimi naslovi ter dobr,-tni črkami objavljajo uradna poročila. Odredili so v vseh cerkvah po Bolgariji molitve za vladarja.
Zahteva po brezpogojni vdaji
največja politična napaka zaveznikov
Predsednik angleške vlade še enkrat pri Rooseveltu
Lizbona, 28. avgusta, s. Iz Quebeca poročajo uradno, da bo predsednik angleške vlade Churchill v začetku prihodnjega tedna obiskal predsednika Združenih držav Roosevelta y \Vashingtonu.
Bern, 28. nvg. s. Pod naslovom »Ncws Chroniele napada politiko brezpogojne vdaje« je švičarski list »Dio Tat« objavil članek svojega londonskega dopisnika, v katerem stoji: Edine pripombe k posvetu v Chiebecu je od vsega angleškega tiska objavil edinole list »News Chroniele , s se silovito zaganja v politiko popolne, brezpogojne vdaje. Liberalni list -« dotika jelra vprašanja, ko zatrjuje, da Ima casablsnški sklep smisel z vojaškega stališča in je na mestu, ako ga smatramo kot ne'-- vrsto vojni cilj zaveznikov. Nedvomno* zavoZ'1'KT lahko odklanjajo vsakršen razgovor j vojaških pogojih, za katere mislijo, da jih nasprotnikovi vojski lahko vsilijo. Zato t* jo
po drugi strani napak, ko zaveva 1 k' puščajo sovražne narode na nejasnem glede svojih zamisli o gospodarski obnovi. Teka z molkom o mirovnih pogojih na-evnost olajšujejo nasprotnikovo igro. -»- chro-nlcte« izreka mišljenje, da se je ob prlmoru Italije pokazalo, da iz vojasaega na roli-tično podiočie prenešeni obrazec o popolni) vdaji ni storil drugega, kakor okrepil silo nasprotnikovega odpora.
Slovaške oblasti so začele deliti zemljo, ki Je nekdaj pripadala Judom. Zemljo bodo dobili samo mali posestniki. Za začetek bodo' razdelili okoli 6000 katastrskih oralov zemlje. '
\
Kako sva z očetom mravljince »špringala«
Cerknica, 27. oktobra.
Kakor ijndje ljubimo in močno »obrajtamo« specialitete v kuhinji, tako so tudi za ptičko specialiteto. Med ostalimi takimi dobrotami, ki posebno ugajajo ptičjim želodčkom, posebno kosjim, so tudi mravljinčja jajčeca.
Marsikdo, ki hodi tam okrog Severja ali Vidmarja za Ljubljanico in v izložbi vidi v skodelici reklamna suha mravljinčna juj-česa, ne ve, kako prav za prav pridejo jajčeca iz mravljišča v trgovino. Zato bom pa v naslednjih vrsticah opisal, kako sva v »dobrih« časih z očetom hodila po gmajni in »špringala« mravljince.
Vstani, čas je že ...
Zaspan sem če bil, ko so me mati poklicali zgodaj zjutraj. Ura je bila 4. Ves krmežljav in slabe vpije — posebno če je to bilo ie nekaj jutrov po vrsti — sem se spravil iz tople postelje. Na mizi se je že kadila bela kava. Poleg skodelice je ležal velik kos belega kruha. Bil sem zadovoljen, če so se poleg skodelice bele kave kadili iz sklede dobro zabeljeni koruzni žganci. Pa kaj, ko so ml pa malokdaj diiali. Pač, premajhen sem bil in prezgodaj je bilo. Medtem, ko sem prav počasi jedel, je oče pripravljal vreče in košaro, velike rokavice, steklenico vode in malico. Kadar je v vodo zlil malo kisa, takrat sem vedel, da bo hudo. >
Od mravljišča do mravljišča
naju je vodila pot. O, za to je bil oče strokovnjak. Vedel je točno za vsako mravljišče tja do Tičnice in Ming, pa spet v drugo stran do Podslivnlce in Krlov, pa Bpet do grahovske gmajne. Ne vem, če je katerega spregledal.
Fot najn je vodila mimo stare kapelice, po srednji in veliki loki, od tam pa proti Tičnicl ln Fretržju. Jaz sem nosil košaro, vreče pa oče. Prišla sva do prvega mravljišča. Oče si je nataknil velike rokavice, katere sem mu na tesno zavezal. Delo se je pričelo. Mravljišču sva vzela najprej kapo. Joj, kako so bile mravlje hude, ko smo jih prebudili iz prijetnega spanja. Kdo pa so no bi jezil, če mu prideš kar tako na lepem podirat dom, ne da bi ti kaj žalega storil. Oče je odkopaval vse dotlej, da je prišel do, ležišča jajčec. Pobral je v vrečo vso: jajčeca, mravlje ln vse ostalo, kar sestavlja mravljišče.
Ko sva to precej očistila, sva najino »zločinsko« delo končala pri enem mravljišču. Zavezala sva vrečo, da, ne bi mravlje preveč uhajale, in hajdi naprej. Od mravljišča do mravljišča, po poti, ki je bila seveda najkrajša. To delo je šlo naprej vse dotlej, da je bila vreča polna. Na primernem kraju sva jo odložila ln brez odmora vztrajala pri dolu, dokler nisva napolnila še druge. O, nekatertkrat sem tiho godrnjal ali se sam nad seboj jezil, ko so me grizle mravlje.
Hodila sva ln hodila toliko časa, da sva Imela dve polni vreči,
Tedaj je oče poiskal primeren prostor. Morala je biti lepa ravnina. Pričelo se je »špringanje«. Seveda sva tudi malce pojužl-nala.
Na tem primernem prostoru je oče izvrtal z vellkim'N,nožem jamice in jih očistil ter maskiral mravljišče. Teh jamic je bilo pet ali sc lem, tako pač, da jo ena bila vedno na sredini. V jamicah je morala biti prijetna senca, kajti to najino delo se je pričelo ob najhujši vročini.
Ko so bile jamice pripravljene, tedaj je okrog njih v ves prostor natrosil mešanico mravelj, njihovih jajčk in mravljišča in jaz sem začel
tndl bile pametne, da so kmalu uvidele, kam
bi jih dovedlo nopravilno ravnanje z Jaj« čeci.
Mravlje so prav pridno odnašale jajčeca. Ko je bilo vse spravljeno, tedaj je oče dvignil pokrivala maskiranim mravljiščem in pričel je pobirati jajčka, seveda bolj previdno, da se ne bi potrla. Spravil Jih je v lopšo, navadno belo vrečo. Niso bila čista jajčeca! bilo je med njimi tudi brinovih jagod, kamenčkov in lesenih koščkov. Pridne živalice so pač nanosile vsoga, kar se jim je po njihovi pameti zdelo potrebno in pametno. Meni seveda to ni prijalo, ker sera vedel, da mo čaka potem še dolo, da bo namreč treba šo vse čistiti.
Iz rjuhe v rjuho ...
To delo se jo navadno začelo kar na terenu samem. Z očetom sva prekladala oziroma pretresala jajčeca iz rjuhe v rjuho. Na . ta način so mravljo ostale na rjuhi in sva |
jih stresla proč, smeti med Jajčeci pa sva tudi odstranjevala. To se Je ponavljalo večkrat, tudi po dvajsetkrat.
Ko je bilo to delo končano, sva odšla domov. Čakalo Je naju postano kosilo, saj je ura bila navadno 4 ali že 5 popoldne. Doma je bilo treba narediti oder, na katerem smo potem mravljinčja jajčka sušili ih seveda še vedno prebirali, ker so morala biti res čista. Bilo jih je treba vendno mešati, in šele ko so prijetno šumela, so bila dobra. Ko pa je bilo blaga približno dovolj, tedaj pa se je
oce odpeljal v Ljubljano
k Severju, kjor je blago prav dobro prodal.
Seveda se je vedno spomnil tudi mene in ml kaj prinesel v darilo. Najbolj pa sem bil vesel, kadar me je vzel s seboj v Ljubljano in sem za njim racal, gledal okrog, se tu pa tam v koga čisto enostavno zaletel. Tedaj je bilo mojo plačilo največje in ob takih prilikah som pozabil na bolečine, ki so mi jih povzročale mravlje, bo so mo grizle, in ob takih prilikah sem si želol, da bi živel šo dolgo in hodil z očetom v Ljubljano.
L. B-o.
vlogo morilca
ln hodil okrog velikega »mravljišča«. Z nogami — Beveda obut — sem morah drsati, da niso mravlje začele nhajatl ln odnašati jajčec. Ker je namreč pričela pripekati vročina, so mravlje hitro pograbile jajčeca in jih začela odnašati na varneje in na hladno v maskirana mravljišča. Seveda se je marsikatera tudi zmotila, da Je zavila, v nasprotno stran in to je doletela neizprosna smrt pod mojim čevljem. V opravičilo povemo, da takih žrtev ni bilo mnogo, kor so mravlje
taptf
-'-ir
BOLNIŠKI DODATKI ZA MESEC SEPTEMBER
Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški' odsok mestuogu preskrbovalnega urada meseca septembra delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8 do 11.45 samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ulica 15, po i^nslednjem razporedu:
Od 1. do 9. septembra samo bolnikom, ki Imajo pravico tudi za meso, tako da pridejo na vrsto v sredo, 1. septembra, bolniki z začetnimi priimki Ado D, v četrtek, 2. septembra, bolniki z začetnicami E do J. v petek. 3. septembra, z začetnico K, v soboto, 4. septembra, z začetnicami L do N, v ponedeljek. 6. septembra, z začetnicama O in P, v torek, 7. septembra, z začetnicami 11 do T in v četrtek, 9. septembra, bolniki z začetnicami U do Z.
Od 10. do 18. septembra drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v petek, 10. septembra, bolniki z začetnicami priimka A do D, v soboto, 11. septembra, z začetnicami E do J, v ponodeljok, 13. septembra, z začotnico K, v torek. 14. septembra z začotnicami L do N, v sredo. 15. septembra, z začetnicama O in P, v četrtek, IB. septembra, z začetnicama R in S, v petek. 17. septembra, z začetnicami S do U in v soboto, 18. septembra, bolniki z začetnicami priimka V do Ž.
ln bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval, da pridejo na vrsto v ponodeljok, 20. septembra, upravičenci z začetnicami priimka A do D, v torek, 21. soptombra, ž začetnicami E do J. v sredo. 22. septembra, z začetnico K, v četrtek, 23. septembra, z začetnicama L in M,
V potek, 24. septembra, z začetnicami N do P, v soboto, 25. septembra, z začetni-oama R in S, v ponedeljek. 27. septembra, z začetnicami S do U in v torek, 28. septembra, upravičenci z začetnicami priimka
V do 2.
Zdravstveni zavodi, ki So upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila samo popoldne od 1. do
10.	septembra.
Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa, naj
prineso s soboj' živilsko nakaznico za me-soo avgust z odrezki za meso. Vsem onim. ki teh odrezkov ne bodo imeli, bolniški odsok ne bo nakazal bolniškega dodatka za meso.
Opozarjamo, da mestni fizikat sprejema zdravniška spričevala za priznanje bolniškega dodatka živil samo od 1. do 20. v mesecu.
Rekiamaoij zamudnikov zaradi velikega navala ne bo mogoče upoštevati ter zato opozarjamo na ta razpored, ki se naj upravičenci po njem natanko ravnajo ter
Od 20. do 28. septembra bo bolniški od sek delil nakazila za sladkor za dojenčke naj ga zato izrežejo in shranijo.
"“II
Z Gorenjskega
Štetje živine bo letos 3. sčptcmbra. Izvedeno bo zaradi ljudske prehrane in gospodarstva s krmili. Važno jo lotos tudi štetje gosi in rac.
Poročili so se v Kranju: Albin Svetelj in Ljudmila Letnar, oba iz Šenčurja, Jožof Pipan tu Alojzija Dermustia, oba iz Smlednika, Jakob Rebernak in Angela Barle, oba iz Naklega. Lovreno Llkozai in Ana Rozman, oba lz Hotomaž, občina Senčni. Dalje se jc poročil stavbeni risar Hojkar Franc iz Pu-štala prt Škofji Loki z Bernikovo hčorko iz Stare Loke.
Nove živinorejske zadruge. Ta mosce je bilo na Gorenjskem in sicer v radovljiškem okraju ustanovljenih pet živinorejskih zadrug. Živinorejska zadruga v Bohinju ob sega Bohinjsko Bistrico ln Bohinjsko Srednjo vao. Načoluje JI Rezman Martin, njegov namestnik pa je Jožef Sodja. Živinorejska zadruga Gorje obsega občini Gorje in Bled; načelnik Jamar Martin iz Koroške Bele. Živinorejska zadruga Radovljica obsega občine Radovljico, Kropo. Kamno gor.. Begunje, Žirovnico, Brezje; načelnik je Avsenek Anton lz Vrbe. Živinorejska zadruga Podkorenska dolina obsega občine Dovje-Mojstrano, Kranjsko goro, Rateče-Planico ln Jesenice: načelnik Andrej Černe v Kranjski gori. Živinorejska zadruga Tržič obsega občine Tržič, 6v.
Katarino, Sv. Ano pod Ljubeljem in Kovor; načelnik je Ivan Aljančič lz Kovorja.
V Zgornjem Tuhinju je na tragičen način umrl tamkajšnji župan Burkelje, ki jc bil znan in spoštovan daleč na okrog. Ob grobu-mu je govoril deželni svetnik dr. Dou-jak lz Kamnika. Na zadnji poti je rajnega župana spremila ogromna množica ljudi iz vse Tuhinjske doline.
I* Srbije
8mrt kosi. Umrla je v beograjski bolnišnici gospa Jerica Zorko, gostilničarka in trgovka iz Limbuša, ki jo živela z možem in hčerko v Brdjanlh pri Cačku.
Lep ji spomin, možu in hčerkama našo sožalje!
Nova knjiga »Slov. knjižnice«
Izšlo Jc zanimivo delo znanega pisatelja PAVLA KELLERJA
Moj »jaz« na oddihu
Pisatelj na zanimiv način pokaže, kako naj bi ljiidje prisu do pravega oddiha, ki ga ni iskati v brezdelju, pač pa v dopustu namenjenem času v drugačnem delu, kot ga sicer človek običajno opravlja. Spremeniti okolje in delo, to naj bo cilj dopustnika. Spis ni kaka razprava, ampak zanimiv roman, poln vedrih dogodkov, tako da bo knjiga v resnici vsakomur v največje veselje in oddih. Naj bi ne bilo nikogar, ki sl ne bi umislil te zanimive knjigo. Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah, vezano v celo platno, v pol platno in broširano.
Iz Novega mesta
Legar. Zadnje dneve se je po Novem mestu ln okolici razširil tifus ter sta obo novomeški bolnišnici že tako polVd, da novih bolnikov no moreta sprejemati. Obla-stva so izdala vse potrebne ukrepe, da se širjenje obolenj čimbolj omeji. Predvsem je nujno potrebno, da prebivalstvo vsako obolenje takoj prijavi In poskrbi za čim popolnejšo izolatijo doma. Vse prebivalstvo se moro dati cepiti. Uživa naj samo prekuhano vodo in omeji Mm bolj uživanje prosnoga sočivja. Tudi sadje naj so vedno umije ali olupi. Obenem je oblast strogo prepovedala kopanje v Krki od železniškega mosta navzdol. Upati je, da so bodo ob upoštevanju oblastvenih navodil omejila nadaljnja obolonja.	'
Iz Hrvaške
*. septembra bodo v Zagreba največje kolesarske tekme. Priredil jih bo Gradjanski. Tokem se bodo udeležili poleg Hrvatov tudi
Nemci, Švica, Madžarska, Slovaška in Bolgarija. Ta tekma bo mednarodnega pomena. Zanimanje zanjo je že sedaj ogromno.
Gradjanski povabljen v tfolgari)o. Fol-giri so ponovno povabili Gradjanskcga na gostpvanje 26. in 23, t. m. v Sofiji, kjer bo nastopil proti »Slaviji«. Ker pa ,» žc tekmoval Gradjanski 28. t. m. s »Ferencvarosern« v Zagrebu, bodo te tekme preložene.
Gradnja banjaluikega vodovoda je v teku. Ker dosedanji vodovod v Banja Luki ni več mogel zadostiti veliki porabi vode, so sklenili zgraditi novega. Dela napredujeji z vso naglico. Delo bo stalo državo okoii 20 milijonov kun.
Ustanovitev posebnega fonda za izenačenje cen. Za preprečenje črne borze in inflacije jc država. sklenila ustanoviti poseben fond, katerega namen je, da izenači ceno, to se pravi, da zagotovi njihovo stalnost, obdrži vrednost denarja in končno, da se izkoristi ln uporabi ves dobiček in vse prednosti, ki jih nudi mednarodna trgovina.
Omejitev potrošnje električnega toka v Zagrebu. Zaradi prevelike porabe električnega toka v Zagrebu je bilo vodstvo mestne elektrarne prisiljeno, da omeji njegovo porabo. Vsak potrošnik sme porabiti lo 30 odstotkov tiste množine, ki jo je porabil leta 1942. Kdor tega leta še ni jemal električnega toka v zagrebški mestni elektrarni, mu bo ta sama določila, koliko toka sme porabiti.
Kraljevi semenj. Na vsakoletnih kraljevskih semnjih so se posebno prejšnje čase sestajali v Zagrebu trgovci cele 1 Hrvatske. Ti semnji so bili znani po vsej takralui dvojni monarhiji. Tudi letos jc bil la semenj dobro obiskan. Čudovit je bil pogled na okolico trga, kjer si lahko vidci narodno noše kmetov iz vseh delov države. Ker jo bila letošnja žetev dobra, je bilo na trgu mnogo žita, po katerem so kupci z veseljem segali.
S Spod. Štajerskega
V	Mariboru so umrli: 61 leten šolski slnga v pokoju Anton Grmek, 48 letni bivši trgovec in posestnik Alojzij Lene in 9 letni mizarjev sin Franc Jurgeo. V Mozirju je umrla vdova po generalnem konzulu Eloono-ra pl. Haas roj. pl. Pertazzl.
Drava Jc zahtevala novo žrtev. V petek popoldne je utonil 18 letni občinski name-ščenco Karel Hlrsch Iz Račjega. Trupla doslej še niso našli. Bil jo 186 cm visok in plavolas.
Tekme Jadrnic na Vrbskem jezeru, ki
jih prireja koroški jadralni klub, se letos
vrsUjo 21., 22.. 28. in 29, t. m. Razdelitev nagrad bo prihodnjo nedeljo zvečer v vo-vajaškom okrevališču v Krivi Vrbi.
niod ga je ubil. V nekem gozdu na Sredjem štajorskem je bil zaposlen 19 letni drvar Andrej Tkačuk. Zadel ga jo težak hlod, ki mu je razbil glavo. Nozavesten jo bil Tkačuk prepeljan na graško kliniko, kjer je kmalu nato izdihnil.
Novi grobovi. V Celjn je nmrla 28-letna
Matilda Janožičevn, v Mariboru Erika Drčo, v Sevnici 8ft-letna Helena baronica Hoschek-Milhlhelm. Pripeljali so jo v Gradec in upepelili. V Mariboru sta umrli dalje Ant. Strašek in Jerica Pšoničnikova. V Črnučah pri Leskovcu je umri 96-letni Matija Deutschmann.
r
Umrli so v Marihoru: 9 letni delavčev sin Ivan Predan, ključavničarjev sin Mirko Gosak, Herta Kampuš ln 63-lctnl kmet Jakob Mohorko. V Teharjih je umrl Lodovik Spar-hakl, organist in posestnik, star 85 let, v Podvinju pri Globokem pa 66-letni Mihael Laknor.
Odlikovana sta bila z železnim križcem
II.	razreda Jožof Levo lz Braslovč ln Martin Pečovnik iz Gornjega grada.
Usodna peška. Štajerski listi poročajo, da je pisarniški sluga Herbert Lejeunc z Dunaja stopil na Štajerskem v vagon dunajskega brzovlaka, pri tem pa mu je spodrsnilo na peški, ki jo ležala na stopnici. Padel jo z vagona in mu je počila lobanja. Prepeljali so ga v graško bolnišnico.
Trboveljska mladina v Lcobnn. 90 trboveljskih otrok se Je odzvalo povabilu ženskega društva v Leobno In prišlo v Leoben za 14 dni na letovanje. Otroci So bili prisrčno sprejeti ln se prav lepo obnašajo.
Nesreča na klancu. Ko je voz. v katerega sta bila vprožena dva konja, peljal na cesti proti Sv. Vldn po nekem klancu, je voznik Rudolf Krasnicar tako hitro zavrl voz, da jo z glavo naprej padel pod voz ln prišel pod kolesa. Dobil Je tako hude poškodbe, da je bil na mestu mrtev.
Ljubljana
Koledar
Sobota, 28. velikega srpana: Zdravja
bolnikovi Avguštin, škof in mučeneo; Her-met, mučeneo.
Obvestila
Boni za sukanec. Obrtniki, ki rabijo sukanec, naj dvignejo bone za nakup sukanca pri Odseku za obrtništvo v Ljubljani, Čopova ul. 1, med uradnimi urami Po sledečem vrstnem redu: A do C 30.—31. VIII., D do I 1.-2. IX., J do K 3.-4. IX., L do O 6.-7. IX., P do K 9.—10. ' IX., 8 do T 11,—13. IX. ter U do Z 14,—15. IX. Vsak naj prinese s seboj potrdilo zavoda za socialno zavarovanje o zaposlenem osebju; za ono, ki še niso prijavljeni pri Odseku, pa tudi poslovno knjižice. l-y Seznami davčnih osnov trgovin z glasbili, radio aparati in foto-trgovin, urarjev, zlatarjev, pasarjev, optikov, časopisov — revij, trgov, modistinj, krznarjev, knjigarn in papirnic bodo do 13. septembra t 1. razgrnjeni v mestnem odpravništvu v III. nadstropju magistratue hiše za vodnjakom.
Zamenjava osebnih Izkaznic. Vse moške od 15. do 50. leta Btarostl, ki so obvezani imeti osebno izkaznico, opominjamo, naj čimprej pridejo po nove osebno izkaznice v tisto poslovalnico, kjer so vložili prošnjo za zamenjavo staro z novo osebno izkaznico, ker poteče veljavnost starih osebnih izkaznic že 31. avgusta. Moški nad 50 lot in ženske, ko so do sodaj vložili prošnje za zamenjavo osebnih izkaznic, bodo nove osebne izkaznice lahko dobili od 6. septembra dalje, ln sicer vsi na magistratu, soba št. 37 v I. nadstropju nad trgovino mestne elektrarne, Mestni trg št. 2.
Z Egiptom, deželo, življenjem prebivalstva, rastlinstvom In živalstvom, vas bo v dveh bogato Ilustriranih knjigah seznanil dr V. Bohince. Knjigi bosta Izredno zanimivi. Izšli hostn v »Svetovi« knjižni zbirki. — Naročite se na »Svet« v Ljudski knjigarni. Prva knjiga »Denar« bo Izšla 1. septembra. Naročnina lo 20 lir. ,
Letošnji počitniški tečaj šole Glasbene
Matice, ki je nadaljeval redno šolanje, je obiskovalo nad 350 gojencev. Razen teoretičnih predmetov so se poučevali vsi ostali premoti matične šole. Del teh gojencev bo nastopil na javni produkciji, ki bo v torek, dne 31. t. m., v mali filharmonični dvorani. Podrobni spored te produkcijo so dobi v knjigarni Glasbene Matico.
Javna produkcija oddelka za deklamacijo šolo Glasbone Matice bo v četrtek, dne 2. septembra, v frančiškanski dvorani. Nastopilo bo 10 gojencev prof. Osipa Šesta, in sicer: Ivica Bric, Danica Jurca, Vika GrjJ, Draga Mohorič, Magda Rebernik in Marija Zupančič; daljo Ladko Korošce, IgorfPelan, Ciril Pfeifer in Vinko Podgor-šok. Na sporedu so deklamacije ter prizori iz Cankarjevega Pohujšanja, Zupančičevo Veronike Deseniške in Rostandovcga Cyra-no de Bergerac. Pri prddukciji bo sodeloval tudi ženski zbor, ki bo izvajal Škerjančevo Ave Mario. Vstopnice so že na razpolngo v knjigarni Glasbeno Matice.
Na šoli .Glasbene Matico se poučujejo vsi orkestralni instrunjenti, bodisi godala, kakor tudi pihala in trobila. Med nami je vedno več poklicnih godbenikov, katerih velika večina se je šolala ravno na šoli Glasbeno Matice. Zato opozarjamo mlado ljudi še prav posebno na pouk orkestralnih instrumentov, katerih znanje jim nudi lep življenjski poklic. Vpisovanje v šolo Glasbeno Matioe se bo vršilo od 1. do 4. septembra od 9 do 12 in od 15 do 17. Redni pouk se začne v torek, dne 7. septembra. Vsa pojasnila se dobe v pisarni Glasbene Matice, Vegova ul. 7, kjor se vrši tudi vpisovanje.
Prijave za vpis na ablturlcntskl tečaj na drž. trgovski akademiji v Ljubljani sprejema direkcija vsak dan do 25. sep-tombra. Podrobnosti na uradni deski.
I
Smrtna nesreča
Ljubljana, 28. avg.
Danes ob 5 popoldne bodo pokopali pri Sv. Križu v Ljubljani, zlasti pa za Bežigradom splošno znanega in spoštovanega podin-spektorja finančne kontrole v pok. 74 letnega g. branja Arka. Ta sicer priletni, pa še vedno tako čil mož je postal v četrtek pozno popoldne žrtev smrtne nesreče. Ko se je vračal po svojih opravkih V mestu in prečkal tramvajsko progo na Bleiwgisovl cesti, ga je zadel tramvaj in podrl. Nezavestnega so pripeljali v splošno bolnišnico, kjer so je po operaciji spot zavedel, nato pa po treh urah umrl. Izdihnil je zaradi notranja krvavitve Sinrt ni zadela le njegovo žene g. Line in sina prof. Cirila, temveč tudi velik krog pokojnikovih prijateljev in znancev, Naj pokojni v miru počiva.	(
Lado JureZ
CisEisSsTsA
Toda, ljudje božji, rl gotovo razumete, da nam je zelo potrebna nova cesta. Morda če bolj kot kruh in vino. Kako bi sicer prišli do kruha, če ne bi mogli pripeljati domov moke, ki jo meljejo v sosednji vasi, debelo uro oddaljeni od nast Ali naj v mož-narjih tolčemo pšenico In koruzot To vendar ne gre! Saj ne živimo dvajset stoletij za drugimi ljudmi. Ne, tako zadaj pa spet nismol Mi jo peljemo lepo v mlin, kakor to stori vsak pameten človek, ln ravno zavoljo tega bi radi novo cesto.
'/'V. \ ■■
Sedaj najbrž razumete, zakaj nam Je cesta tako potrebna. Mogoče nam je bila potrebna tudi prej, pa se ni nihče tega spomnil.
Sele lansko jesen smo se domislili. Bill je že proti zimi, tja okoli svete Katarine — deževalo je skoraj zmerom — ko je župan na svojem koleslju peljal Štiri vreči pšenice v mlin. Pa se mu jo sredi, hoste nalomilo kolo in vozilo je obtičalo v blatu, da ni mogel niti naprej niti nazaj. Vse mogoče je poskušal, dokler se mu ni kolo popolnoma sesulo. Nesreča, kajpakl Skobalil ef je s koleslja, izpregel kljuse in jo mahnil domov. Kaj je sicer hotel drugegat Voz in pšenico pa je pustil sredi hoste in čakal, kdaj se bo osušila tista vražja pot, da bo lahko pšenico preložil na nov voz in jo od tam potegnil v mlin. Pa je slabo naletel.
Deževalo je kar naprej, kot bi iz škafa zlival, in še sneg je zapadel kmalu po tistem. Tako je čakala pšenica vso zimo na mlinski kamen. Ko pa jo prišla pomlad in je župan Sol po svoje vozilo — nad pšenico je že zdavnaj obupal — jo videl, da je sredi brstočoga žita koleselj skoraj pognal korenine, tako dobro so je jeseni zasidral v blato.
Takrat so jo nenadoma spomnil, da bi bilo dobro, če bi imeli cesto. Pravo cesto, široko in s kamenjem nadelano, kakršno imajo po mestih. Potlej bi lahko brez skrbi vozili žito in moko in tudi koleslji ne bi več zeleneli na poti.
Povedal je to vaščanom, pa je v njih vzplamtelo, knkor ogenj, če polijemo drva z oljem. Ljudje so tulili kot obsedeni:
»Novo cesto bomo zgradilil ... že jutri jo začnemo... Kar danes se spravimo na delol... Da se le nismo, cepci, tpga prej spomnili... Goveda smo, prava goveda, ne pa ljudje! ...«
Kričali so vsevprek, debeli župan pa' jo sedel na plotu, lovil na ozki deski ravno vesje in neprestano kričal:
»Ljudje božji, štiri vreče pšenico so mi zgnile v blatu, da koleslja šo omenim no! .,. Pomislite, ljubčki moji, štiri vreče pšenico... štiri* vreče, to je vendar denar, vam pravim ...«
»Kaj tisto! Moj konj sl je zlomil nogol« je vreščal Zmenč.
»Meni je šlo troje koles k vrngnl«
»Pol voza krompirja se ml je raztreslo na poti!«
»Pot srebrnikov sem Izgubil!« je cvilil Srutck in so sukal med ljudmi kot vrtavka. »Pa jih najdi v tistem prahu, če nioroš, ko pa komaj čevelj dvigneš lz njega!« '
»Polovico ajdove moke so ml je utreslo, ko sem jo cijazil iz mlina!«
Ljudje so ee prerivali, vpili In prekričali drug drugega. Vsak je našteval svoje Izgube na stari poti in hvalil koristi in dobrote bodoče ceste. Vsi. pa so obljubljali svojo pomoč in kar je bilo najbolj čudno — vsi so bili edini, da takoj jutri prično z delom.
Minila je noč In prišlo je jutro. Mrzlo pomladansko jutro. Pa so se jim ohladile razgreto glave in nihče se ni več spomnil, kaj je kričal včoraj.
Ljudje so stali ob cesti, tiščali roke v žepih ter topo strmol v blato in kotanje. Majali so z glavami In nihče ni zinil. Iz nizke mogle je rahlo pfšclo in bil je dan, vse prej kot vesel.
»Ljudje božji, čemu nam bo vendar nova cesta?« jo naposled pretrgal Strgalica mu-čon molk. Bil je občinski tajnik in polomljena kolesa pri vozovih je popravljal tako mimogrede.
» Cesta ... nova cesta ... seveda nova, to se pravi najnovejša cesta.. .« jc pokašlje-val v zadregi. »Samo nogo si lahko zlomiš, če padeš na taki cesti. Tako, kar na lepem, da sam ne veš kdaj. Do zdaj se to še ni
primerilo. Nihče Izmed nas se Se ni nbil v blatu, toda pojutrišnjem si žo lahko kdo zlomi nogo — vsaj eno, če ne obohl — seveda, to so pravi, če bo cesta do takrat že gotova .. .<
Ljudje so omedleli. To je bil vsekakor tehten razlog proti graditvi nove eeste. Navsezadnje ima skoraj vsak rajši cele noge in razbito cesto, kakor pa obratno. Razumljivo, samo po sobi razumljivo!
Posvetilo se Jim je v glavi. Da so le prej niso spomnili na to. Saj nihče naravnost ne trdi, da je kamnitna cesta za nič. Toda kar se nog tiče, njena korist gotovo ne bo držala.
Uprli 80 oči v Strgalico. Toda on je molčal. Kajpak, popolnoma umevno. Nihče ne more zahtevati, da bi se človek kar »proti izmišljal tehtne razloge.
Pa je namesto njoga bleknil kovač On-drns. Mahal je z rokami in sunitoma trgal glasove iz sebe. »Tudi jaz. prav za prav.., hotel sera reči... ne samo jaz, temveč vsi ... no ja, vsaj večina gotovo želi, da ostane stara cesta. Pomislite, samo pomislile, ušesa bi vas bolela, če bi roporaii vozovi skozi vas. Saj še ne veste, kaj je takale s kamenjem nadelana cestal Po njej ti naj težji voz drvi kot vrag, pa če jo vanj vpre-žono še tako slabo kljuse. To je resnica! In če voz drvi, se dviga prah ln to je slabo, verjemite mi, da je to "islio za srce, pljuča in obisti, za vse skupaj, ., torej, prav za P’mv... hotel sem reči, hotel sem... kje sem že ostal., s
»Pri obistih, Ondrus, pri obistih!« so zavpili ljudje okoli njega
»Pa, da imate prav, popolnoma prav. Pri obistih sem ostal.« Oči so mu poželjivo zaguiele in zacmokal je z jezikom. »...Da, pri obistih, popolnoma prav, čisto točno. Pri obistih sem se ustavil...«' Začel je požirati sline. »Veste kaj, ljudje preljubi... No ja. te sicer ne spada zraven, anpafc povedal bom vseeno: kadar mi kdo omeni obisti. Jih že vldm pred sabo, prave svinjsko obisti.. • najboljšo jod na svetu... č.sto prave. , v topli rjavi omaki... aaa . ..«
Ncvonll se jo na plot, zapri oči ln golt«! sline. Ljudje so buljili vanj. Nekdo ga je sunil v hrbet.
»He, ljudje!« se je dramil Ondrus in debelo pogledal. »Kdor je za novo cesto... to se pravi... hotel Bom reči: kdor je za svinjske obisti, naj dvigno roko!«
Ljudje okoli njega so zakričali in cel gozd rok jev švignil kvišku.
»Infate prav, popolnoma prav imate, vaščani!« je vpil Ondrus in opletal z rokami nad glavo. »Saj sem vedel, da boste vsi, vsi brez izjeme za . . .«
»...svinjske obisti!« so tulili ljudje okrog njega.
»In kdo je za novo edstol« je preplašeno vprašal župan. Množica se je zamajala. Vse roke so omahnile kot na povelje.
*
Tabo torej. Nove cesto ne bomo imeli. Morda je to čisto prav. Kaj bi sicer počeli z ljudmi, ki imajo polomljene noge, zaprašena srca in obistit
Približuje se novo šolsko leto
Približuje se novo šolsko loto. Tp Čutijo najbolj oni dijaki, ki '"iajo ponavljalne izpite. Tem je odklenkala svoboda počitnic; zdaj morajo spet prijeti za Šolske knjige in zvezke, ki so doslej ležali nekje v zaprtih predalih. Temu ali onemu je ponovno hudo, da je imel »smolo«: ter si mora že zdaj greni'' —»Unice z matematičnimi nalogami ali slovarji. Prav na tihem delajo šolarji dobre sklope o pridnosti v prihodnjem letu. Da jim bo šlo laže, eo odprli v Lichtenturnovem zavodu posebne točaje, v katerih so pripravljajo na ponavljalne izpite. Tam poučuj . - profesorji, po domovih pa se spet oglašajo inštruktorji.
Novo šolsko leto pomeni v marsikateri družini važno spremembo. Hudo je mate-' ram, ki bodo morale vpisati svoje l.ub-ljončke v prvo šolo. Zdaj ne bodo več povsem njihovi, zdaj jih čakajo ',',*mwll, ko se bodo učili abecede, štetja in vsoga tistega, kar pomeni uvod v tujo učenost. Žo jim kupujejo torbice in tu pa tam že imajo doma prikupne čitanke za prvi razred ljudske ho le. Otroci so kajpida veselijo na nov svet, v katerem bodo povišani med šolarje. Zdaj ne bo več treba nadlegovati staršov, da bi jim prebrali bose-d-.lo pod slikanicami! srral bodo znali braii in v svojih glavicah bodo imeli ključ do tiko zažolonega branja.
Doba, vpišeš prvega oti--'-n v Čadsko šolo, pomeni za otroke vesolje, za starše pa nove skrbi in Izdatke. To je prvi korak v javnost in prvi prehod iz pravljičnega sveta v življenjsko resničnost, kje: se začnejo dolžnosti. V najlepših ib-loVeah in s stoterimi nadaml bodo v>i'sall starši svojo malčke v šolo. Zo zdaj štedijo nekateri z denarjem, da jim bodo lalil >
kupili knjige, zvezke, torbice, škatlice in vso tisto, kar potrebujejo v šolah. Marsikatera mati si bo od ust prltrgala, da bi malčku odprla pot v lepše žlvljfnje. V šolah vidijo starši upanje, da bodo njihovi otroci deležni izobrazbe in vzgoje, ki jim bo nekoč lajšala borbo za vsakdanji k "tih.
Knjigarne že pripravljajo Jilanke, vud-nice, slovnice, računice in mnogotere dolske pjtrebščlne. Kmalu bo naval na šoisko knj'ge in zvezke, po ulicah pa 'jjino spet srečavali učočo se mlalino od iJudBkošol-skih t/.ačarjev s torbicami na ramenih pa do osmošolcev, ki se navadno -azllkujejo od nižjih tovarišev j-> tem, da i »{Jo čim manj šolarskih simbolov; po možnosti samo knjigo ali zvezek, kar pač zahteva aaj-strožji profesor. ”1holj so zn? .sleme to dni šolski ravnatelji, ki imajo '--M z urniki. Komaj ^ i bo malo oddahnili od napornega dela v "-oteklem šols’»*>i ut tl. žo so spet navezani na svojo pisarne, kjer dolajo dan za dnom, sprejemajo stranue in si prizadevajo, da bi pravočasno organizirali pouk v nove~- šolskem letu. Na »g ss-nih deskah tu pa tam žo visijo novo objave glede vpisovanja in ponavljalnih izpitov.
Vpisovanje na srednji tehnični šoli bo od 2. do 4. septembra. Dan poprej bodo sprejemali nove uče,nco v šolah Glasbeno Matico I" pri železničarskem glasbenem društvu Sloga. Za druge šole so starši lahko brez skrbi, zakaj vse potrebno h >do zvedeli potom objav v dnevnem ČasopUju. Pouk se ''o začel šele mosoca oktobra, kar pa volja samo za novince in - dijake, ki so so mod letom vestno učili. Oni s »cveki« so začeli že to dni s svojimi Šolskimi pokorami, ko so morajo pridno ičitl, da bodo zlezli v višji razred.
‘II —
Dn bi prav izrabili plodove
debu zemlje! Navodila o trganju in sušenju sadja
Poletje so bliža koncu in z dneva v dan čutimo, da stopamo v nov čas — jesen, v dobo, ko bomo zbirali po vseh žrt-* vah In trudu sadove obdelane zemljo in darove božje naravo.
Lanska dobra sadna letina in skrb za dopolnitev prehrano sta povzročila, da so jo preteklo jesen posušilo toliko sadja kakor še nobeno leto prej. Sušilnice številnih sadjarskih podružnlo so bilo ponekod v obratu noč in dan, od rano jeseni tja do trde zimo. Nasušilo so jo toliko, da se je prvi« pojavilo suho sadje v večjih množinah na ljubljanskem trgu. Sc veliko več pa se je tega sicer preprostega, a najboljšega shranka porabilo doma, razposlalo svojcem v razne krajo ali pa Sa ^e *lra" nljo za nujne potrebe.
Žlahtni sad — zlati zaklad
Vsak posetnik bo lotos najprej skrbel, da bo obral čim več lepega svežega sadja O odbiranju In spravljanju sadja se je že mnogo govorilo in pisalo, pa vendar so v tem pogledu še marsikje nepovoljnl uspehi. Vse preveč jo še sadjarjev, ki so sicer pridni pri oskrbovanju sadnoga drevja, pri obiranju in spravljanju pridelka pa pogostokrat odpovedo, zaradi česar gro vsako jesou vso preveč sadja v izgubo.
Prvo je, da obiramo le povsem zrelo sadje, saj ima le tako dober okus in vonj in je tudi trpežno. Sadjo jo zrelo, če se pecelj lahko odloči, ako sad nekoliko privzdignemo ali zasučemo. Kdor trga s silo, obira nezrelo sadje, povrhu Pa še pogostokrat poškoduje in lomi rodni los. Zrolo sadje začno samo odpadati. Ima lopo ru-menkflstozelono barvo, rdeče in pisano sorte dobo izrazitejšo barvo.
Poletno in zgodnjo jesensko gadje obi-Tamo, proden popolnoma dozori, ker so boljo in dalj časa drži. Prezrela jesenska jabolka in tudi hruške postanejo kmalu prhko in moknate.
Ker navadno ne dozori vso sadje hkrati, obiramo postopoma. S tom drevje počasi razbremenjujemo, nezreli plodovi pa pozore in debele. Na ^a način dobimo prvovrstno sadje in dosežemo najvišjo težo pridelka.
Zimsko sadje naj ostane kolikor mogočo dolgo na drevju. V -Zadnjih dnoh se razvije v plodovih največ sladkorja, koža so odebeli in obda z voščeno prevleko, ki varuje sadjo pred gnilobo in prevelikim izhlapevanjem. Kasno obrano zimsko sadje pridobi na okusu, lepoti in trpežnosti. Tudi zimsko sadjo obiramo, če le mogoče, postopoma.
Kako in kdaj obiramo sadje
Obiramo v hladnih in suhih dneh, najbolje zjutraj takoj Po rosi. Co moramo obirati v soncu, postavimo nabrano sadje na kak hladen prostor. Spravljati sadje takoj po trgatvi na velike kupe ni umestno, ker so ogreje, prehitro zori ali pa začne gniti.
Obirajmo, če le mogoče, z rokami. To jo najprirodnejše, za plodovo in drevje najboljše. Po je drevje nizko, sl lahko napravimo koze Iz navadnih smrekovih ali kakršnih koli kolov in lat. Take kozo ostanejo vse leto v sadovnjaku in jih uporabljamo tudi pri snaženju in obrezovanju, pri precepljanju in škropljenju sadnoga drevja.
Pri vsakem sadnem drevju potrebujemo lestve. Jako dobra je eoonožna lestva ali hlapec, ki je uporabliiva na ravnem in v bregu, priporočljive so tudi navadno no pretežko lestve, katerim napravimo podporne drogovo. Tako lestev moremo postaviti samo in jo nasloniti na deblo ali vejo. S-podporami jo lahko postavimo prosto ob vejah in to na ravnem in brogovitom svetu.
Pri naslanjanju lestev na veje posebno pri obiranju pazimo, da z okovanimi čevlji ne ranimo in poškodujemo lubja in odpremo poti raznim boleznim in tudi sadnim škodljivcem.
Pri obiranju se poslužujemo tudi posebnih kavljev, s katerimi pripognemo «'> naklonimo k sobi oddaljeno veje, da jih lahko oboremo. Plode, ki jih no moremo obrati z roko, oberemo z obiračl. Najboljši so taki. s katerimi trgamo posamezne plodove. Obiračl s košaricami so manj prikladni, ker ne moremo tako laliko do plodov zlasti med gostejše vejo. Sadjo obiramo v majhno košarice, obšite znotraj s plat-l nom ali vrečevino in podložene z drevesno
volno ali otavo. Opremljene »o s naramnicami, da jih obesimo čez ramo. Prav posebno uporabne so te košarice, če imajo namesto pletenega platnono dno na zadrgo. Take košarice lahko Izpraznimo s tom, da odvežemo zadrgo.
Prav ustrezno posodo za obiranje sadja si lahko naredimo sami. Na poljubno velika in dovolj močna obroča iz leskovih ali vrbovih palio prišijemo na notranjo in zunanjo stran obročov platno ali vrečevino, da dobimo posodo, kakršno rabijo vojaki za napajanje konj. Na dnu napustimo toliko blaga, da lahko napravimo zadrgo, s katoro so posoda spodaj odpira in prazni. Mod obe steni denemo slamo ali otavo.
Tudi ameriško oblralno vrečo si lahko sami napravimo iz domačega platna ali močne vrečevine. Pri obiranju pazimo, da no odrgnemo s sadja voščene prevleke. Co so kak plod umaže, ga, le narahlo obrišemo, še bolje umijemo in posušimo. Nikdar pa no smemo sadja brisati, da bi so lopo svetilo, ker bi s tem odstranili voščeno provleko, ki obvaruje sadjo gnilobo in prevelikega izhlapevanja vode.
Še o shranjevanju svežega ' sadja
Iz nabiralnih košaric ali vroč odlagamo sadje v večje košaro ali zaboje in ga začasno shranimo na kakem hladnem prostoru. Ko se nabrano sadje povsem ohladi, ga razberemo in sortiramo ter vložimo v shrambo navadno na pripravljene police, ki so nameščene ob stenah, pa tudi po sredi shramb.
Boljše kakor prltrjono police, ki jih tožko snažimo, so tako prirejeno leso, da jih lahko nalagamo drugo na drugo. Na lesan sadje prebiramo, lese pa po potrobi prelagamo od spodaj navzgor ali obratno, kakor jo za ozlmljeno sadje glede vlage in toplote bolj prav.
Primerno so 1 m dolge, 50 cm široke in 16 cm (z nogami 22 cm) visoke lese.
Prav dobro hranimo sadje v 58 cm dolgih,'38 cm širokih In 80 cm visokih holandskih zabojih. Ti zaboji, ki držo do 80 kg sadja, so napravljoni iz lat, da laže kroži med sadjem zrak.
Zaboje polagamo brez pokrova drugega na drugega, da sl prihranimo prostor. Spodnje zaboje postavimo na debolojše late, da Ima zrak dostop tudi od Bpodaj. Prikladni so ti zaboji za hranjenje sadja v domačem gospodinjstvu, zlasti če nimamo na razpolago primerne kleti. Preteklo zimo sem vložil v tak zaboj odbrana in v tennk papir zavita jabolka. V zračni, hladni In nezakurjeni sobi (3 do 5» C nad 0) so so ohranila in ostala sočna do velike noči.
Povoljna sadna letina, zato Čim več suhega sadja!
Kor je tudi letos' go dovolj povoljna sadna letina, skrbimo žo sedaj, da bomo posušili vse sadjo, ki ga no bomo porabili svožega ali prodali. Tam, kjer Imajo sadne sušilnico, bodo to delo organizirali po/ žo pridobljenih Izkušnjah, drugod pa bo treba sušiti doma v pečeh, na pečeh in št^lilni-klh. Zgodnje jesensko sorte moremo sušiti ob ugodnem vremenu na soncu. Ce ne mo-’ remo sadja nn soncu povsem posušiti, ga laliko vsaj nekoliko nasušimo, da se potem hitreje popolnoma posuši v pečeh, na pečeh ali štedilnikih. Na soncu se dobro suše drobno zrezani krhlji jabolk, zlasti češplje, če jih pustimo dalj časa na drevju, da začno pri pecljih venoti.
Sušenje v in na pečeh
je bolj higienično, pa tudi bolj uspefino, če imamo primerne lese. Uporabne lese si laliko napravimo sami iz 5 do 6 cm Širokih in do 1 in pol do 2 cm debelih lesenih okvirov poljubno velikosti, med katero nnpne-mo gosto pocinkano mrežo. Dno 7.a leso lahko napravimo tudi iz	1 in	pol cm	Ši-
rokih in pol era debelih latic, ki jih pritrdimo v razdalji po P<>1 cm ali nekoliko več. Da jo dno bolj trdno, pa okrepimo z nekaj prečnicami ali potegnemo skozi obod in latice v dnu par 3 do 4 mm debelih okroglih železnih	palic.	Prav	dobro	dno
moremo splesti iz obeljenih vrbovih fiibic, osnaženih mladik	srobota ali	iz leskovih
viter. Glavno jo,	da	dno	dovolj	rež,
skozi katere dohajata do sadja toplota in zrak, ki odvajata vlago. Lese naj bodo
Ko fe bila prva porota v Liublfani
O velikem ljubljanskem »firbcu« je bilo že mnogo napisanega, poučnega, zdravega, šaljivega, satiričnega in podobnega. Pa ne smomo vedno »firbcu« zameriti. Je že tako, da človek raje poškili na tuje poprlšče, kakor da bi doma pri sebi pobiral smeti in čistil. Stare kronike so nam tu in tam ohranile mnogo zanimivega o tem »flrbou«. Bil je vedno velik In enak, tako pr«d sto In več loti kakor v sedanji dobi hudih križev in težav. Naj tu spregovormio nekoliko o »firbcu«, ki se je prvič naslajal pri Javnih porotnih razpravah.
Porotna sodišča so bila ustanovljena lota 1850 in so začela poslovati naslednje loto takoj v začetku 1851. Ljubljanski časopisi so ustanovitev poroto primerno pojasnjevali, poudarjali ustavni pomen te Bodne institucije in važnost javnih sodnih razprav, pri katorih sodeluje ljudstvo. Takrat so nadeli porotnemu sodišču nenavadno čedno Ime »po-rotniše«. Bloiweisove »Novice*, ki so si v letu 1851 pridejale še podnaslov »kmetijskih, rokodelnih ln narodskih reči«, so 5. svečana kratko omenile:
»Kmalo se bojo tudi v Ljubljani odperlo vrata visoko Imenitniga porotniša. 11. dan tega meseca namreč bo začetek očitnih porotnih sodb, to je sodb po prlsežnih možeh ali porotnikih.« (Kratko nato novičar objavlja program razpravam in pripominja, da bo porolnlše v rolutl, v kateri jo velika soba za to nalašč pripravljona.«
Prva razprava v reduti
Prve porotno razprave so trajale od 11 do 22. svečana. Prva razprava je kaj slovesno pričela. Predsednik porotnega sodišča, državni pravdnik in drugi so Imeli v nemškem in slovenskem jeziku govoro, v katerih so
enako velike, da lahko nalagamo drugo na drugo. Napravimo el lahko tudi posebno stojalo za nalaganje ln izmenjavanje les. S tem si delo olajšamo ter tudi pospešimo sušenje, ker dohaja do sadja voč zraka, ki odnaša vlago. Pri sušenju prelagumo leso tako, da pridojo s	svežimi	krhlji	in	hruškami obložene na	toplejše	mesto,	žo	ne-
koliko posušono sadjo pa na hladnejše, S svežimi slivami ravnamo obratno. Co sušimo sadjo nn pečeh, pokrijemo lose z gosto kovinasto mrožo ali tenčlco, da no sedajo nadležne muho po sušočem se sadju.
Na prav takih,	seveda	manjših lesah,
sušimo sadjo tudi	nn štedilnikih	po	do-
vršeni kuhi, da izrabimo preostalo toploto. Na podobnih lesah sušimo sadje v počicuh med kuho. Moramo Pa imeti pečico nekoliko odprte, da odhaj* iz njih vlaga, dru-gačo so sadje pari in slabo suši.
Ker so bližamo jeseni, ko nam bodo nudili naši sadovnjaki prvo sadje, si priskrbimo že sodaj potrebno priprave za sušenje zlasti (am, kjer ni na razpolago sadnih sušilnic. Casl nas uče ceniti in čim bolj izrabiti našo pridelke, med katerimi je tudi suho sadjo, najcenejši in" najboljši shranck. ki ohrani skoraj vse redilno snovi in se da najdalje hraniti. \
naglasili važnost ln pomen porote za razvoj sodstva na Kranjskem. »Novice« so o prvi razpravi prinesle daljše poročilo, navajajoč:
»Včeraj so »e začele očitne porotne lodba la s tem Je tudi pri nas dejansko vpeljana tista imenitna vstavna naprava ... Ze pred devetimi je bilo porotniše v reduti iez in čez polno ljudi iz mesta ln Kmetov, moških ln ženskih, kar je očitno znamenje, da te ljudstvo hoče marljivo udaluževaii imenitniga sodništva.«
Kot prvi je prišel pred porotno sodišče v Ljubljani po poročilu »Novlo« kmečki fant — ubijalec, ki ga »Novice« kratko označujejo: »mlad fant, let star z Berda doma, France Koršan po Imenu, majhen, pa čoklja-te postave, precej potuhnjenega obraza, obdolžen, da jc ponoči 22. oktobra v Prebojah neko žensko z vilami v persa sunil, da je potem kmalu nmerla. Pijančevali so ponoči, žganje pivšl potem se je boj začel, ki je z vbojem končal.« Ta fant je zaradi uboja dobil 5 let težke ječe.
Privrelo is mnogo ljudi
Prod prve porotniko so prišli 6e drugi ubijalci. Toda takratna Ljubljana se je najbolj zanimala za razpravo proti neki detomorilki. Kmečka dekla, 21-letna Mina Gantarjeva Iz Vogelj je bila obtožena, da je umorila svojo nezakonsko dete. »Novice* so kratko in drastično pisale:
' VSilno veliko ljudi jo privrelo k porotni sodbi Mine Gantarjeve. K tej razpravi je bil posebno volik naval »fantalinov« in »zalih ljubljanskih gospodičen«. Novlčar je takrat ostro prijel gospodične in jim bral lovittv poudarjajoč, da je bilo za čuda veliko mladih gospodičen, ki bi se lahko žo pri tej razpravi naučile za »dostojno Izvedeno babice«, k«r se jo mod rn'.pravo razlagalo celo po-ro.lcslovje. Pa tudi gospe so sp na tej razpravi naslajale in se čudil<wdekletn, ki je drugo jutro po porodu že nnatllo. »Novloe« so nato zahtevale, naj bi straža v dvorano puščala samo odrasle ln iAnušeno ljudi, naj bi vsakega moškega zavrnila, ki ni ma »brade«. Za obtoženko je huda predla, kajti nemški zapisnik, pisan v Kranju, JI je očital, »da jo vzela otroka, ga zavila T mrvo In «o patern nanj vlegla«. Zapisnikar ja napačno zapisal, kajti dekle ju po domača povedalo, da jo vzela otroka, ga spravila ▼ mrvo ln Be nato vlogla spat. In porotniki so razsodili, dn sc dekle ni vleglo na »traka, toda da jc otroka skrila. Bila je obsojena ta 6 mcsecev ostrega zapSra.
»Novica« so nato o prvih porotnih razpravah napisale zanimiva ratmlšljanja in objavile tudi govore odličnih sodnikov ln državnega pravnika, o katerem so pripomnile, da so ljudje spraševali: »Kdo jo neki ta mož, ki tako lepo govori kakor nnrloljši pridigar.«
Institucija porotnih sodišč se je nato v Ljubljani ohranila dobrih 80 let, ko so bile leta 1931 porote odpravljene v smislu noveju kazenskega zakona.
Oggi al Cina Danes v kinu
UNION
'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiii
1AMEDEO NAZZARI v iMARIELLA LOTTI d MARIO FERRARI ORI MONTEVERDI CESCO BASEGGIO
Umili Uh M1NTB1
PLANINCI
d EG 14	•
REŽIJA **■
VERC5ANO
a. »usirii
Lado Jurei
Ce M	kaj	Je	lju-
bezen, 1tedaj ljubezen nič drugega, kakor veter, tu v ro£aj, za.
šumi ln ,s5?Srakar « Pogosto je ljubezen tud' kalkor nozloniljiv pečat, ki velja vse dolgo življenje,
do smrti.	t	Vi J™0«0-
tero vrsto ljubezni m ji dal, da obstane ali pa mine.
Knut Hamsun: »Viktorija.«
Tisti Sas, ko je burja zavijala okrog hifie, da so se stresale lipe v oknih ln 3® pelo v dimniku,, ko je vrane čisto nemočne zanaislo v topole nad reko, takrat jo napolnil stari Tone svoj vlvček, zmajal z glavo in sprogo» voril:
»Ne, to kar je danes med mladimi ljudmi ni ljubezen, resni^^ nil«
To je rekel, ker smo se takrat pogovarjali o dekletu, ki jo jo fant zapustil. Imela je že balo pripravljeno, doto izgovorjeno, pa jo jo pustil, kor ga je druga zmešala. Stlrl dni jo kot brez uma tavala okrog, pravila je, da bo šla v samostan, peti dan je Izginila; naslednje jutro pa so jo pri mlinu mrtvo potegnili Iz vode. Poročno obleko je Imela na sebi in fantovo sliko je držala v rokah.	>
»Naj kdo reče, da nimam pravi« je dejal Tone. »Nič več ljubezni na svetul«
Mladi smo se spogledali, nihče ni zinil besede, samo šegavl Jakob iz Smrečja, kateremu je žo sedmi križ lezel na hrbet, se je široko zasmejal.
»Kdo pravi, da je ni! Ce ljubezni ne bi bilo, ne bi bilo toliko otročjega drobiža na svetu. Še je ljubezen, še, pravimi«
»NI je!« je preudarno dejal Tone. »Lanski predpust sta se vzela Prešnlkov In Lesarjeva iz Grabja. Eno leto je držala ljubezen, potlej pa se je ohladila kot žerjavica v .vodi. Spomladi je šel v Francijo, tri pisma
Ljubezen
JI jo poslal od takrat in v zadnjem pravi, da se najbrž sploh ne bo več vrnil. Jo mar
to ljubezoni«
Tako je dejal stari Tone. Spet ni nihče vedel pravo besede. Ogenj v peči jo pel, ml pa smo molčali, dokler se ni spet oglasil on sam,
»Bečem, da ni prave ljubezni med ljudmi,« je začonjal, »niti med možon. in^ ženo jo nit Ce se šest dni ljubita, sc sedmi dan sovražita kot Smoletova Izpod Brega, ko mož vsako soboto s kolom podi Bvojo žensko okoli bajte. Ce tl kdo porečo, da te ljubi, mu ne v«rjemi, ln če ti kdo prisega na ljubezen, n1« verjemi še manjl Ne, ni več tako, kot je Mio nekoč na svotu.«
•Kakšna jo bila takrat ljubezen!« je nekdo vprašal.
»Bila je ljubezen, močna in trdna kot nezlomljiv pečat.«
Znova jo zapela burja v dimniku In pomela vrane s topolov ob reki, da bo se preplašene zapodile pod nizko nobo. Takrat je stari Tono odložil vlvček in povedal zgodbo o svoji ljubezni,
•
Bila je jesen 1. 1875.
Bili bo časi, ko so se pugfce še spredaj -Bsbljale, ko je bilo vino rhmeno kot cekin ln Je teklo kot olje ter se je vžgalo, če si vanj kresnil iskro.
Takrat Je še cesarll na Dunaju Franc Jožef, V Bosni Je še bila krščnnska raja in fantje so štiri leta »lužili vojake.
Takrat še ni bilo vozov brez konj ln ptičev z železnimi perutmi. Tokrat še niso govorili nevidni ljudje ln kmetice niso nosile mestnih klobukov.
Takrat je šo trobil postiljon in ljudje niso poznali toliko sveta in huilobije, kot jo poznajo danes.
Takrat je bila stradež in bili so trdi davki.
Bilo jo trpljenja in žalosti.
BJla pa	
vse.	
Takrat	som
Tisti čas je v naši vasi živela Helena Babnlč. Osomnajst pomladi je štela In v devetih farah naokrog ni bilo lepote, ki bi se moglo mediti z njono.-
Tistikrat se je dan nagibal, ko je k stu-doncu prignala napajat živino. Gledal sem jo. Mrak je lezel čez vodo in burja Jo vlekla. Mrzlo je bilo, toda zeblo me ni. Takrat sem spoznal, da ja Helona moje sonce.
Stopil sera k nji.
»Ali hočeš biti moja!« sem Jo vprašal.
»Hočem, če...«
Beseda ji je obstala. Pogledal sem jo v
oči.
»... če se naučiš brati in postaneš čuvaj pri železnici!« je rekla resno.
Moj Bog, še nikoli nisem do takrat videl železne costo! Štirje bratje smo bili pri hiši In jaz najmlajši. Po svetu bom moral ln če Helena želi, naj grom k železnici, potlej naj bo.
»Bom, vse kar želiš bom storil!« sem ji dejal.
Podala sva sl roki.
»Pojutrišnjem grem k vojakom. Za štiri leta, Helona!«
»Pojdi! Cakalp te bom!«
Odšla je po cesti. Pri cerkvi je zvonilo avemarijo. Z vsakim zvonom poseboj. V meni jo pa pritrkavalo z vsomi hkrati.
Cež dva dni som se odpeljal v Ljubljano. Prišla je k vozu po slovo.
»Tone, Bog te spremljaj!* ml je rekla, podala roko in odhitela. Jok jo je dušil.
»Helena!« sem zavpil. Takrat je oče udaril po konjih.
štiri 'leta. Ah, saj ne veste, kaj je to! Ljubljana, Trleste, Gprizla, Gradec, Budapcst, Judenburg, Murska Sobota! Sedem mest in v vsakem sem pustil kos svojega življenja!
Pisalo se je leto 1878. 611 smo v Bosno. S Turki smo so tepli ln pri Sarajevu bi se kmjilu preselil s toga svota. Pa so nisem. Bogu bodi hvala za tol
Takrat me je v Mostarju obiskal znanec. Da je Imela Helena v dfoh letih sedem snubcev, mi je povedal. In da So ljudje govorili, da je pri sedmem omahovala ln da je velika nespametnost, čo me šo čaka. Od takrat jo minilo žo dobro loto in nič ne vo, kaj jo z njo. Mogoče jo žo poročenaj Mogoče že ziblje?
Takrat bi prosil Boga za smrt, če bi veroval v njegove bosede. Pa ga nissin prosil In prav som storili
Spet se je obrnilo leto in na sveti večer sem prišel domov. Helena je bila lepša kot takrat, ko sem odhajal k vojakom. In najina ljubezen je bila močnejša kot ob slovesu. štiri leta, ali veste kaj je toJ ln eela vrsta snubcev, ki je hotela njeno Brce! Pa ga ul dala nikomur. Meni ga je obljubila in Imel sem ga!
Takrat, ko sva se po štirih lotih spot videla, ml je rekla:
»Tone, lepa je tvoja ljubezen, a na nekaj sl pozabil.«
»Nisem,« sem ji rekel ln zaprosil službo pri Južni železnici, ki je takrat edina sekala našo zemljo. Pa bo ml rekli, naj čakam tri leta in branja naj se naučim.
Poiskal sem Heleno.
»Helena, tri leta, ali veš kaj jo to!«
»Vem,- Tone, kako nb bi vedela!«
»Toda Helena ...«
»Soveda te bom čakala!« je odgovorila ker jo videla mojo misli.
Ko som odhajal k vojakom, so pri fari zidal! šolo. Ze tri leta so bila njena vrata odprta ln žo precejšnjo prgišče pisane modrosti sc je iz njo raztreslo po vasi.
Takrat sem lovil otroke, ki so hiteli lz šole.
»Povej, kakšna črka jo toT« sem vprašal bosopotca.
»M...«
»In ta!«
»A . ..«
Takrat som prvič prebral besedo »mama«. Otroci so me je naučili.
Tistikrat sem delal podnevi, ponoči pa sem pisal In bral. Jezik in roka nista hotela Biti pokorna, toda Helonina podoba ju ja ukrotila.
Pa pravijo, da ženska ni močnat Voda in ogenj sta močna, io silnejša sta vino ln žalost, toda ženska Je močnejša od vseh. NI to moja modrost, a tako jel
Tri leta so tekla, tri dolga lota. Toda minila bo, kakor mine vso na svetu.
Takrat je prišlo do mene pisanje, t katerem je stalo, da lahko čez meseo dni nastopim službo, šel sem, dva dni sem hodil do njih, izpračevfll so me ln našli so, da som sposoben.
Takrat sem stopil pred Heleno.
»Helena, kar sem tl obljubil, sem storil!« som ji rekel.
»Čakala som te. kot sem tl obljubila!«
»Sedem dolgih let...«
»...in zdaj sem tvoja!«
Coz tri tedno je bila poroka. Potlej sva naložila svojo stvari na voz in se odpeljala iz domače vasi, dva dni daleč. V nov 1<raj sva prišla, med nove ljudi, v nove skrbi in težavo. Šest otrok nama je Bog dal, bila je radost in veselje, bilo so težave in bridkosti, a ljubezen prenese vse.
Ne bi vam povedal te zgodbe zveste ljubezni, resnično ne bi tega storil, če ne bi danes poteklo Bedni let, odkar sem pokopal svojo Heleno. Sedem dolgih let, ravno toliko, kot me je moralo čakati moje zvesto dokle. Kajti Helena je poznala samo eno vrsto ljubezni, in ta je bila kakor nezlomljiv pečat, ki je držal vse dolgo življenje, do smrti.
*
Obsedeli smo brez besede. Kaj pa bi sicer govorili, ko pa smo vsi vedeli, da to, kar je danes na svetu, ni ljubezen, resnično ni.
-'.••k..,.	>*
45.
Botra Tila Jima je zdaj sinčka Trnila
ter jima svetovala:
»Kadar sl bosta po večerih s treskaml svetila, nikdar jih ne prižgita z obeh kon-cevl Prižgita trosko le na enem koncu, ker škopnlk potem nima do otroka močil«
»Tako storiva, kot si nama zdajle svetovala!«
Botra vila je svojega botriča nežno po-ljnbn<} in že dejala:
»Kadar pa ga, drvarka, pustiš v zibelki samega, ga prej vsakokrat prekrižaj. Potem škopnik ne bo imel čezenj svoje moči, di bi ga zadušil. — Pa lahko noči«
In botra vila se je od drvarjevih zadovoljna poslovila ter odšla pojoč na šumečo gradišče, saj je rešila svojega botriča.
&
4«.
Iz bistriške doline se je ▼ pohorske gozdove privlekla jesenska megla; listje po drevju jo skuhala rdeče in rumeno, da je voljno tpopadalo na zemljo. Ko pa so se s pisanim listjem poigrali še sončni žarki, je še praprot rdeče-rumeno zagorela. V pohorskih gozdovih je tedaj umirala jesen.
Takrat je drvarka vzela v naročje svojega sinčka, v roko stisnila srp, ter odšla na gradišče žet zrelo praprot, da jo bo lahko nastlala kravici in teličku.
»Tebel moje zlato, pa bom čuvala, ker tl sl najina srečal Breča, ki nama jo je zadnjič rošila botra vila!« je gredoč šepetala.
\ , j?Mv' 1
*
•všfV’’':*
Stalinov ultimat Angliji in Ameriki
Če zavezniki ne postavijo drugega bojišča, si Rusija pridržuje proste roke
Po glasovih, ki so se razširili med diplomati, naj bi bil Stalin približno pred štirinajstimi dnevi sporočil angleški in amoriški vladi, da če se ruski vojski posreči sami prebiti nemško bojno črto, da jo več iye veže nobena določba zavezniške pogodbe.
Kakor je znano, Stalin že dolgo zahteva drugo bojišči, ki bi Nemčijo prisililo, da bi odpoklicala z vzhodnega bojišča vsaj 80 divizij. Sicilije ni hotel priznati za drugo hojišče, pač pa je celo trdil, da anglosaškega izkrcanja na Siciliji sploh no bi bilo, če Kusi letošnje poletje ne bi bili sprožili ofenzive, s katero so Nemce na vzhodnem bojišču zaposlili.
Spričo te grožnje, ki Jo vsebuje Stalinova izjava, je pač razumljivo, zakaj se je Roosoveltu in Churchillu tako mudilo sklicati sestanek v Kanadi. Roosevelt in Churchill dobro vesta, da Moskva nikdar uo bi bila pripravljena podpisati sporazuma o brezpogojni vdaji, sklenjenega v Casablanci.
Kaj bi utegnil Stalin storiti, če hi so otresel vsake obveznosti do zaveznikovi Domnov je mnogo.
Medtem ko se je angleški ministrski predsednik Churchill sestal z Rooseveltom ob Niagarskih slapovih, britansko časopisje tudi uradno oznanja, da se je nujno, dokler je še čas, treba sporazumeti z Rusijo o političnih vprašanjih jutrišnje Evropo.
Kakor se je zvedelo, jo bil prvi on-gleško-ameriško-kanadskl sestanek v gradu Frontennc, udeležili pa so se ga predsednik Roosevelt, Churchill in načelniki ameriškega, kanadskega in angleškega glavnega stana. Predvsem so govorili o načrtu, da se pošlje v Evrono ekspedicijski zbor, ki naj bi podrl »Hitlerjev zahodni zid«.
Lord Leather je predložil podroben načrt, ki ga je bil izdelal skupaj s k.u. skimi vojaškimi voditelji. Ta načrt za iz-krcanjo so potem podrobno pretehtali tudi Amerikanc’ Razgovori bo potokalt zelo počasi in v največji tajnosti. Zdi da so udeleženci sestanka čakali novih poročil z ruskega bojišča.
Eden od udeleženoev konte"--»■» v Jue-hecu je izjuvil, da Stalin upa, da bo premagal nemško vojsko na vzhodnem bojišču, vsaj če Nemci no bodo vrgli sedanje bojišče novih rezerv. I)a do te okrepitve ne bi prišlo, bi zavezniki mdrall — tako zahteva Stalin — zaposliti vsaj 30 nemških divizij na drugem bojišču.
»Newyork Herald Tribune« je prod nedavnim zapisal, da amoriški narod ne sme pričakovati kakšnih funtastičnih sklepov na konferenci v tluebocu. Lahko da je organizirati ekspedicijski zbo^, teže pa ga je poslati na bojišče, kor s« daljave vendar tako ogromne. Amcriknnci so bili 'ravnost presenečeni, ko niso mogli ničesar določnega zvedeti o izidu omenjene konference. »Cernu je bilo vondar treba toliko časa. da se pretehtajo mož- -sti izkrcanja v Evropil« se sprašuje list. Se je mar zdaj položnj nn bojiščih kaj zboljšali Kaže, da ne. Za zdaj svetujemo svojim bralcem le to, naj z zaupanjem čakajo sklepov, ki bodo silno važni.
»Wash!ngton Post« pa piše, da se je bilo za vdor na Sicilijo troha pripravljati «elo leto. Toda Evropa ni Silinija, opozarja omenjeni list, in se zato ni treba vdajati utvaram, da se bo vojna zmagovito končala že, če se zruši nemški zid ob Atlantiku. (»Le Ultime Notizie«.)
Ravnanje z vojnimi ujetniki
Splošna načela mednarodnega prava in nekaj primerov, kako so Angleži te določbe kršili
Ko se jo zadnjič vrnila v domovino nova skupina italijanskih vojnih ujetnikov, po večini ranjencov in pohabljencev, — na podlagi angleško-itnlijanskega dogovora o medsebojnem izmenjavanju ujetnikov — je italijanska revija »Relazioni *nternazionali« prinesla zanimiv članek, v katerem razlago, kako so Angleži ravnali z Italijanskimi vojnimi ujetniki v brk vsem določbam ženevske konvencije, sklenjene 27. julija 1929, ter te določbe tudi podrobno podaja. Med drugim piše naslednje:
Prvič so Angleži kršili določbe ženevske konvencije že maja 1940, torej že tedaj, ko Italija še ni bila' v vojni. Bilo je to tedaj, ko se je francoska vojska hitro bližala svojemu razsulu. V več primerih so bili nemški padalci primorani, spUBtiti se v sovražnikovem zaledju in so tako padli v roke Francozom in Angležem. Te padalce so zaprli in jim niso dali nobene hrane, v mnogih primerih pa so jih celo do smrti mučili. Preko švodske vlade so je 30. maja nemška vlada pritožila na francoskih pristojnih mestih ter zagrozila s povračilom, če ta njihova pritožba ne bi zalegla. Podobne kršitve so se dogajale tudi ob priliki bojev v Grčiji in na Kreti.
Dokazi črno na belem
Kar posebej zadeva italijanske vojne ujetnike, omenjamo, da je 5. junija 1942 itu-lijan3ko vrhovno poveljstvo v sporazumu z nemškim izdalo uradno poročilo, v katerem pravi ifled drugim, da so med boji v Mnr-rnariki v Afriki našli ukaz vrhovnega poveljstva britanske 4. brigade, v katerem jo bilo zapisano, da ujetnikom ne smejo dovoliti, da bi jedli, pili ali spali, dokler jih ne bi zaslišale pristojne oblasti. »ZasliŠovanje ujetnikov je. dragocen vir, ki se iz njega
Za 25.-, 32.-, 45.- ali 85.- lir
dobite lahko naš elovltl roman v slikah »QUO VADIŠ«. Mehko vezana knjiga velja tudi v novi izdaji 32 lir, za naročnike našega lieta 25 lir; v polplatno ve zana 45 lir, v celo platno na najboljšem papirju 86 lir.
lahko kaj zve, zlasti še čo se to zasliševanje opravi v trenutku, ko je ujetnik še /os zbegan.«
Spričo tega so tudi z Italijanske in nemške strani sklenili ennko postopati z angleškimi ujetniki, dokler ne bi omenjenega ukaza, ki so ga našli na afriškem bojišču, Angleži preklicali.
2o meseca avgusta 1942, takoj " ponesrečenem poskusu angleško-ameriškoga izkrcanja pri Dieppu, so Nemci našli na francoski obali angleško povelje, v katerem je bilo mod drugim zapisano: »Vselej, kadar ,ie le mogoče, je ujetnikom treba zvezati roko, da ne bi mogli uničiti svojih listin.« Poleg tega so ugotovili, da bo 'pri tej priliki nemškim ujetnikom zvezali roke na hrbtu ali na prsih, nckatorim pa da so celo prste zvezali.
Cnrav je angleško vojno ministrstvo 2 sept. 1942 zanikalo nemške trditve, se Je 4. oktobra ponovil isti primer, ko je šestnajst Angležev Navsezgodaj zjutraj napadlo na otoku Sere v Rokavskem prelivu skupino nemških vojakov — delavcev ter jih zvezalo in nokatere, ki so se branili, celo pobilo.
To pa je le nekaj primerov, kako so Angleži kršili določbe ženevske konvencije, ki so jo bili svočano podpisali 27. jul. 1929.
Preden na kratko povemo, kaj vsebuje omenjeni ženevski dogovor, naj omeotmo nekaj stvari, ki so privedle do njegove sklenitve. Vse do sredi preteklega stoletja ni bilo nobenih splošnih določb, kako je dovoljeno ravnati z vojnimi ujetniki, vsaj tukšnih ne, ki bi se jih bil kdo držnt. Zato so bili vojni ujetniki več ali manj prepuščeni na milost in nemilost posameznih generalov. Oe so tl imeli kaj srca do njih, so z njimi postopali človeško, drugače pa kakor se jim je »ljubilo. Dostikrat se je celo zgodilo, da je pila usoda ujetnika prepuščena enemu samemu navadnemu vojaku. Ne omenjamo tega slučajno, pišejo »Reln-zioni internazionali«, pač pa hočemo spomniti, da je bil mož, ki 'ima največ zaslug, da so jo leta 1863 sestala v Ženevi posebna konferenca, ki( naj bi dokončno rešila vprašanje -postopanja z vojnimi ujetniki, Italijan. Bil je to Ferdinando Palasciano, na-
V slovenski poljudno-znanstveni knjižnici bo izšla znamenita knjiga
To Jo zgodovina naseljevanja Amerike. Je pa tako pestra, tako pustolovska, da daleč prekaša po svoji resničnosti fantazijo Karla Maya, ki jo je vložil v svoje.divje spise iz življenja belcev v ameriških indijanskih divjinah, kjer so svoje čase gospodovali Indijanci. Pisatelj Gagern v tej knjigi podaja stvaren, kritičen, zgodovinski opis naselitve Amerike po Evropejcih. Vendar Je resničnost borbe za obstanek z naravo, živalmi in Indijanci tako pustolovska, divja in razgibana, da knjiga prekaša kakršen koli roman pustolovske vsebino. Slovenci, ki smo dali toliko krvi v Ameriko, bomo s to knjigo dobili branje, ki bo brez dvoma vse zanimalo, tiste, ki morejo govoriti o svojih ameriških stricih, pa tudi vse ostale, ki takih stricev nimajo. Ta knjiga bo izšla v več delih in bo nenavadno bogato ilustrirana: zlasti so pomembne slike, ki so posnete na kraju samem iz življenja Indijancev. 4 Ker so vse »SVETOVE« knjige tiskane na gladkem satlniranom papirju, bodo imele slike še posebno veljavo. 4 Mesečna naročnina za to edino slovensko poljudnoznanstveno zbirko knjig je le 20 lir. 4 Za knjigo v polplatno vezane in tiskane na težjem papirju pa 35 lir. 4 Vsak mesec bo izšla ena knjiga 4 Za nenaročnlke bodo knjige občutno dražje. 4 Naročite se čim prej na zbirko »SVET«. 4 Z mesecem septembrom bodo knjige že začele Izhajati. 4 Naročnike sprejema uprava »SVETA«, Kopitarjeva 6 ali pa LJUDSKA KNJIGARNA, Pred škofijo v Ljubljani.
politanskl kirurg, ki je s svojim delom »Nevtralnost vojnih ujetnikov«, »lasti pa še s svojimi osebnimi nastopi povzročil, da s« se vlade začele zanimati za to vprašanje, ki so ga doslej tako zanemarjale.
Od haske konference 1899 do ženevske konvencije 1929
Čeprav je bila 10. septembra 1785 med zavezniškimi državami in Prusijo sklepjena pogodba, katere 24. čl. je določal, da je treba z vojnimi ujetniki ravnati tako kakor s svojimi vojaki, so vendar o tem vprašanju prvič podrobneje razpravljali na omenjeni ženevski konferenci -leta 1863., kjer je bil dosežen vsestranski mednarodni sporazum Toda tedaj je-šlo v . i vrsti samo za vojne ranjence in bolnike, glede vojnih ujetnikov pa so sklenili podrobneje razpravljati kdaj pozneje. Tako je prišlo v juliju' in avgustu I. 1874 do konference v Bruslju. Na njej so naredili načrt, ki pa je bil izveden šele 25 let pozneje, na baški konferenci leta 1899.
Med svetovno vojno 1914—18 so se določbe haško konvencije izkazale -- pomanjkljive in praktično neizvedlj. Pojavila so se nova vprašanja, ki nanja doslej niti mislili niso. Vprav zaradi *:h skušenj iz svetovne vojne se je 10. konferenca Mednarodnega Rdečega križa leta 1921 v Ženevi bavila s tom vprašanjem ter posla’- raznim vladam prošnjo, naj sklenejo diplomatski dogovor glede vojnih ujetnikov in tistih, ki so bili odpeljani, ali ho jih preselili v druge kraje. V svoji prošnji je navedla tudi smernico, po katerih naj bi se to perečo vprašanje rešilo. Na to pobudo je posebni odbor Mednarodnega Rdečega križa izdelal načrt, ki jo bil objavljen leta 1923 in ga. je sprejel Rdeči križ na svoji 11. mednarodni konferenci ter ga poslal švicarskemu zveznemu svetu. Ta svet jo pozneje skl’--l' posebno diplomatsko konf^en-co, ki je pretresla omenjeni načrt, na podlagi katerega je bila 27. julija 1929 sklenjena ženovska konvencija glede ravnanja z vojnimi ujetniki. Podpisalo jo je 47 držav^ ratificiralo pa 33.
Temeljne točke ženevskega dogovora
Ženevski dogovor, ki obsega 97 členov, obravnava gledo vojnih ujetnikov naslednje: zajetje samo, ujetništvo (s posebnim ozirom na ujetniška taborišča, prehrano, zdravstve’ ne razmere, zadostitev raznim potrebam, ki jih imajo ujetniik, njih premeščanje in podobno), dalje delo ujetnikov, dopisovanje ujetnikov z njihovimi domačimi v domovini ter njihove stike z oblastmi, pod katerih nadzorstvom so, konec ujetništva itd.
Temeljna načela te koncesije so obsežena v prvih štirih njenih členih:
a) Za vojne ujetnike se smatrajo izključno le pripadniki oboroženih sil. Iz tega sledi, da 8e za vojne ujetnike ne sme smatrati civilno prebivalstvo, za katerega se lahko uvede na pr. Internacija, nikakor pa civilisti ne »mejo priti v vojno ujetništvo.
b) Vojni ujetniki so pod oblastjo sovražnikovih oblasti, ne pa posameznih oseb'ali oddelkov, ki so jih ujeli. Tako so zdaj odpravili prejšnjo prakso, da je lahko vsak, v
čigar roke je ujetnik padel, ravnal z njim po mili volji.
c) Z vojnim ujetnikom je treba ravnati po človeško in je troba upoštevati njegovo osebnost in njegovo čast. Ima še vedno vse pravice, ki mu jih daje civilno pravo.
d) Nad vojnimi ujetniki ni dovoljeno lz« vajati kakšnih represalij.	(
e) Z vsemi je treba postopati enako, ra« zen če ne gre za vojake različne vojaške stopnje, za bolnike, za kakšne posebne poklicne sposobnosti, ali če so ujetniki morda celo ženske.	|
«lo i* Mahnič t
L1F
47.	___	1
V hodne plenice in povoje povitega otročička je položila na kupček suhega listja, da bo ležal na mehkem in spal.
»Tl mbj mali, le lepo mirno spančkaj! Se nalašč sem te tako trdo povila v štručko, da se ne bo mogla nikamor skotati! — Ln-i čen tudi nisi, saj si so prej nazbal in še so^ napil kravjega mleka. Moj siromaček mali, le mirno dihaj in spančkaj!«
Poljubila ga je in prekrižala, da ne bodo zlobna bajna bitja imela čezenj svoje moči: nato je še s srpom zamahnita po ziaku križ, da bi srečno žela... Vsa pomirjena je Jela(1 žeti rdeče-rumeno praprot.
Roka mi je zaspala
Vsakdo pozna ta neprijetni občutek, ko tl zaspi roka ali noga. Takrat Je roka ali noga gluha in težka in slednjič mravljinčasta*- ta-	...
ko da bi človek kar »Iz kože skočil«. Kaj je^ takih opravilih kakor tokrat! vzrok, da ti kak ud takole zaspi! Kak prav noznaten pritisk, ki pa je drugačen kot običajna drža, lahko povzroči, da se pretisnejo
Skrivnosti z nevidnega bojišča
Marka je pušeč svojo z biserno matico okrašeno gorjuško čedro pazljivo sledil Ti« netovl izpovedi. Skoraj zdrznil se je,, ko jo spoznal, kako globoko je že pognala ta ljubezen svoje korenine v njegovi duši. Ko je slikar umolknil, je spregovoril on. Tehtal je svoje besede na tehtnici svojih let in skušenj in jih polagal na srce svojega mladega prijatelja:
»Glej, Tine, rad te imam in želim ti vso srečol Dober fant si, da malo takih, zato tudi zaslužiš dekleta, ki bo znalo ceniti tvojo ljubezen in jo bo vračalo vso življenje! Toda kako spoznati človeka, ki je često tako zamotana uganka! Neredko se zgodi, da moramo celo o nekom, ki smo z njim od mladega skupaj rasli in ki smo bili za njegovo poštenost vedno pripravljeni priseči, nenadoma priznati, da smo se o njem kruto motili. Študiran si in mesto poznaš bolje od mene in tudi veš, koliko razvajenosti in lahkomiselnosti jo doma med gospodo! Takšno dekle bi te v kratkem uničilo! Res da tudi naletiš na značajna in resna dekleta, toda ta »o bila živela prej v pomanknnju kot pa v Izobilju; znala so so okoristiti samo z dobrimi stranmi mestnega življenja, ki jim jo njihove prirojene lastnosti in privzgojene kreposti le še požlabtnilo. Takega dekleta želim tudi tebi in če si ga našel v tej, moram priznati, prikupni gospodični, se s teboj vred ne bo rsdoval tvoje sreče nihče bolj kakor tvoj stari prijatelj Mnrka!«
Ko je Tine stopil iz sirarlcc, ga je oblila blagodejna toplota julijske noči. Na visokem nebu so utripale na gosto posejane zvezde. Od kopic in svlsli je dišalo po mladem senu. Vsenaokoll po travniku so ubrano cvrčali murni, v daljavi, pod Btenami Ko-marče, pa je uspavajoče šumel slap ...
»Vsa čast Marku, moder mož je, toda v tem primeru je njogova previdnost odvečl In četudi bi dokazi razuma govorili proti, jo v ljubezni srce samo najboljši in poslednji svetovalec. Z nezmotljivo blstrovidnostjo hrepeni vedno le za tem, kar je vsega našega hrepenenja in žrtev vredno...« je občutil z ubranim ritmom neprestano bedečega in snujočega vesolja okoli sebe in nad seboj slikar.
In ko je stopil v svojo hišico, je iz knjige — ki je še vedno odprta slonela na, mizi kakor jo je bila pustila Lilijana — izrezal Mu-rillovega otročička in ga vtaknil v stekleno ; stojalce z materino podobo, ki je obvladovalo vso delavno sobo. Tisti hip se je razlil j I po prostoru razkošen ln opojen, nekam tuj in (l eksotičen vonj, kakor vonj težkih grozdov (l deviškobelega španskega bezga,.,
I' .
Vohunski spomini ti prve svetovne vojno
Polkovnik je svinčnik nekaj časa držal na Tobolsku, začrtal okoli njega ozek krog, potem pa mi je rekel:
»Poslušajte, kaj vam bora zdaj povedal. Tu v Tobolsku je nekdo... Nekdo, ki ga je treba rešiti. Rešiti za vsako ceno .. .«
Pri teh besedah je pritajil glas ter se sklonil k meni, potem je nadaljeval:
»To je.., To je bivši ruski car Niko« laj Romanov.., roskus je obupen, priznam. Marsikdo bi’že takoj ob misli na |l kaj takega naredil križ čez vse. Toda tre-|i ba je poskusiti. Še več, treba je uspeti!« (i Še tisti večer sem odpotoval v Lowe-li stoft, prijazno, veselo letoviško mestece |l na angleški jugovzhodni obali. Kolikokrat sem bil poprej ondi, pa še nikoli ne po
Preden sem odpotoval, sem se natančno seznanil s podrobno izdelanim načr-i* tom za svojo nalogo. Načrt je izdelal pol-
(zmečkajo) motorični živci. Spočetka človek i kovnik Šullivan s pomočjo strokovnjakov tega nič ne občuti, ker motorični živci ne J iz naše obveščevalne službe. Ni manjkala javljajo nikaklh vtisov občutkov. Ce pritisk (i niti najneznatnejša podrobnost, vse je bi-traja So dalje, pa je lahko živec tako poško i 10 točno določeno in postavljeno na svoje dovan, da ne daje mišici nobenih gibalnihmesto ter v svoj ča^, kakor da bi šlo za podvigov. Občutljiva živčna vlakenca pa ob-|l skrben vozni red, pri katerem ne sme biti čutijo po poskusih gibanja spremenjen polo-|i mogoča nobena zamuda, pa tudi nobeno žaj in s svoje strani pošiljajo signale živčni |i nenačrtno prehitevanje, centrali, da bi od tod prišlo povelje za Ki-11 V Lowestoft sem dopotoval dne 12. fe-banje mišic tistega uda. Te signale občutij bruarja 1918, ko je na mesto in obalo le-človek kot neprijetno lazenje mravelj, ker|l gal prvi mrak ter zabrisal obrise hiš in ne deluje normalna zveza med občutljivimi,|’ gričevja na obzorju. V neki majhni re-osrednjimi in motoričnimi živčnimi vlakenci.i1 stavraciji sem čakal pol noči, to se pravi Co človek odločno drgne tisti ud, ki mu je|! tja do treh.
zaspal in ga skuša gibati, se začne kri raoč-i Takoj po prihodu sem dobil, stik s neje pretakati skozi prekinjeno delovanje)1 stražami ob zalivu Great Yarmouth. Te so živčevja ln Ima »pet telo v svoji oblasti, £ me ob omenjeni uri obvestile, da je ka-
ko miljo daleč od obale videti drobno, drobno zeleno lučko, ki se je prikazovala in ugašala v določenih presledkih.
To je bilo dogovorjeno znamenje, da je podmornica, na katero naj bi se vkrcal, da m® odpelje proti Rusiji, na m®6tu in da me čaka. j
Zdaj je torej napočil trenutek, da zapustim Anglijo kdo ve za kako dolgo ter odrinem na prigodo, kakršne še nisem doživel in je — če ostanem to pot pri življenju, zatrdno tudi nikoli več ne bom.
Brž sem odšel na obalo ter se zazrl na morje, od koder me je vablia tista drobna zelena luč. Zdelo se mi je, da mi iz temne dalje in iž hrumenja valov pomežikuje usoda.
Stal sem nekaj trenutkov ondi in gledal na morje, ki je bilo zavito v gosto jemo, Potem sem naglo stopil do vode ter čisto sam sedel v majhen čoln, ki me je že čakal, ter začel veslati proti mežikajoči luči tam zunaj.
Čez pol ure sem priveslal do podmornice, se	na dano	znamenje	prijel za	lestev, ki	so mi jo	spustili z	ladje, in	se
povzpel na krov. Čoln sem pustil, naj ga valovi ženo, kamor hočejo.
Takoj, ko sem bil na krovu, se mi je nekdo približal. Ne da bi mi bil dejal tudi besedo, me je previdno odvedel proti stolpu, skozi katerega je držal vhod v spodnje prostore podmornice. Skozi vhod je padal	slaboten	pramen zastrte luči,	toliko, da	sem za	silo videl,	kam moram
stopiti.
Brž ko sem hil, v stolpu in sem se pripravljal, da se po ozkih stopnicah odpravim dalje dol, sem slišal, kako 60 se e
Portretiranje se je bližalo koncu. Toda Tine je delo namenoma zavlačeval, da bi mo-' * gel doživeti čim več lepih trenutkov v njeni tfežkim hrumom zaprla nepredušna vrata, i>družbi.
skozi katere sem bil prišel, za njimi pa (J še vse druge zapornice, ki so pokrivale vse odprtine na podmornici. Takoj nato sem zaslišal, kako so pognali stroje in podmornica s® i® med rahlim pozibavanjem začela premikati v neznano, gluho noč ...
»Moramo pluti kar se da naglo in ves KgJ ,aKega Kar 6 čas docela pod vodo. Tako mi je najstro- fndnlm menjnvara že zapovedano,« mi je zašepetal poveljnik podmornice, ki ves čas ni trenil z očmi od merilnih ur, lesketajočih se na steni pred nama.
Četudi je bilo vreme zelo viharno in morje zelo razburkano in četudi se je na vsak korak bilo treba bati sovražnika, f ki nas je zalezoval, je vendar vožnja čez Severno morje potekla še dosti v redu in po določenem načrtu.
18. februarja sem se zaradi tega že lahko izkrcal na zapuščenem koeu norveškega obrežja blizu mesta Varhauga. Tam me je že čakalo nekaj »prijateljev«, ki jih je bilo naše pomorsko poveljstvo in pa vodstvo obveščevalnefslužbe opozorilo, da pridem.
»Prijatelji« so me takoj odvedli na Varno ter mi poskrbeli potrebna dovoljenja za potovanje. Seveda so ta dovoljenja bila ponarejena.
(Dalje)
Samo do 15. septembra
sprejema naše uredništvo naročila za novo izdajo romana v slikah >QUO VADIŠ«. >	"	V
Včasih ga je vznemirila na njej nekakšna čustvena neuravnovešenost. Njeno razpoloženje se je v trenutku docela spremenilo. Prej živahna, razigrana In ljubezniva, je postala nenadoma zamišljena, odsotna in skoraj žaljivo brezbrižna do njega. Tine se je zaskrbljeno spraševal, če morda on ni zakrivil kaj takega, kar bi moglo biti povod tem v svetu njenih čustev.
Cesto si je očital, da je premalo spreten ln iznajdljiv v svoji ljubezni, da je bil prvič v svojih pogovorih z Mp preveč neposreden , in odkrit, drugič pa dVje opustil nekaj, kar ona po svoji naravi kot ženska gotovo pogreša in od njega pričakuje. Vendar ji teh motenj v značaju, kakor jih je imenoval — • izraz si je izposodil v radiotehniki — nikdar ni štel v zlo: »Prava reč! Kdo pa ni brez na-iipak! In poleg tega, koliko odličnih lastnosti ,|ima to dekle, ki bi jih zaman iskal pri večini drugih in ki stokrat odtehtajo tisto malo napak, ki sem jih jaz s svojim preobčutljivim slikarskim očesom zasledil na njej!«
In število teh simpatičnih potez na njeni zunanji pojavi In njenem značaju se je ne-
I iprestano večalo. Ob vsaki priliki jo odkril
na njej nekaj, kar ga je prijetno presenetilo, kakšno novo dragocenost telesne lepote in zdravja, uma, volje in zlasti srca. In vedno ,bolj mu if postajalo jaanO, da jo na to ljub-
II ko, vedro ln dobrosrčno dekle navezan z 11 vsemi vlakni svojega bitja in za vselej .
Sliko je vendarle moral dokončati-. Ko je Iv skrit kot napisal če kratici svojega imena, ji jo je Izročil ln z njo vred drobno, belo pisemce;
'  ............. "	" *	Dalje)	i