Gorenjska^ Banka Banka j posluhom VARNOST KRANJ • NIŽJE OBRESTNE MERE • DALIŠA ODPLAČILNA POBA PARTNERJI DOBRIM GOSPODARJEM ELEKTRON IK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEDE 55 TEl/fAX:064/881'91p, 881-484 . UGODNE CENE OGLAŠEVALA NA IviDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM/ GLAS Kranj, torek, 17. junija 1997 o L - ISSN 0352 - 6666 - št. 47 - CENA 130 SIT (10 HRK) Zmagovalca Besnice: Oejan Raj in Miro Magister Besnica, 16. junija - V nedeljo na prireditvenem Prostoru pri šoli Besnica ni 'e potrdila, da zanimanje in Pritjubljenost za frajtonarico Pf1 nas še vedno naraščata. Tokrat so ob dobri organiza-CIP i prireditvijo in tekmo-VQnjem vzbudili zanimanje 'udi izven Gorenjske in tudi °nkraj meje. Čeprav se je na °drn zvrstilo kar 80 harmonikarjev, je prizadevnim organizatorjem Turističnega drn$tva uspelo, da so se Podstavili vsi. Dejan Raj iz Kranja je spetgorenjski prvak nagrajenec občinstva. Wi>o Magister iz Beljaka pa ,e dobil nagrado ZQ lastno skladbo. Več o prireditvi in Umovanju v Gorenjskem |SttU v petek. • A. Žalar Meščani Kranja na temo "javni red in mir" Kranjčanom v starem Kranju ni več živeti Promet skozi mesto, hrup, pozno zapiranje gostinskih lokalov, javne glasbene prireditve, vandalizem, narkomanija - Kranjčanom v starem mestnem jedru ni več živeti, so, kot že nit kolikokrat, v en glas dejali tudi na četrtkovem zboru krajanov krajevne skupnosti Center. Dejstva so znana, pritožb za poln koš, potrpljenje pa ima tudi svoje meje. 0 smrti Janeza Podgorška zaradi malarije Obtožba zdravnice ali alternativnih metod? j,ravnica Darja Eržen z Jezerskega bo po vsej verjetnosti kot prva pri nas izgubila j ravniško licenco. Tako svojci umrlega kot tudi krajani hhw|wmvh ^erskega pa so se postavili na stran priljubljene zdravnice, g™"'"* i iT»ll.....mJm Glasova preja 1997, sedmič Se v Železnike vrača revščina? V četrtek, 26. junija, ob 20. uri b° v Gostilni Pri Zalogarju v Dolenji vasi sedma letošnja Glasova preja. Gost bo gospodarski minister Metod Dragonja, z njim pa se bo pogovarjal publicist Miha Naglic. Rezervacije po telefonu: 064/64-083 064/223-111 GOSTILNA PRI ZALOGARJU GORENJSKI GLAS Sponzor Občina Železniki Športniki pomagali športnikom - Elanova športna družina nekdanjih in sedanjih športnikov, ki so se jim pridružili še mnogi drugi športniki, ki niso povezani z Elanom, pomaga prijateljem, ki jih je nesreča priklenila na invalidski voziček. Športniki invalidi Thomas Fodgoe, Klaus Klammer in Marko Sever so prejeli nove invalidske vozičke, športniki in drugi ljudje širokega srca pa so sploh darovali za invalidski šport in otroke. Na sliki srečanje pred Elanom: naš vrhunski invalid športnik Mirko Lebar, ki se je prvi brez nog jiovzpel na Mont Blanc, konstruktor in darovalec invalidskih vozičkov Vladimir Markovic iz Ljubljane, Elanov slalomski as Thomas Fodgoe, ki je od januarja leta 1995 na vozičku, Klaus Klammer, brat avstrijskega smukača Franza, ki je leta 1980 padel na treningu smuka v Lienzu in ostal invalid, in vodja Elanove tekmovalne službe Boštjan Gaser. • J. Košnjek, slika T. Doki „. Okolji Loki se je v soboto s spremst vn*«ni klicar, ki je, lako bo tudi vsako * mesec, najavil prireditve v prihodnj v7eKd spremstvom in nastop kvarteta trobil J tD«dili dovolj pozornosti Ločano^^S. L mstvom prvič oglasil soboto ob 11. uri cm tednu. Boben so vsekakor 1 m Ljubljana, 16. junija Neuradno se je zvedelo, da sta se predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in stranka DESUS sporazumela o višini upokojenskega regresa. Tisti z nižjimi pokojninami naj bi prejeli 42 tisoč tolarjev, oni z višjimi pa 21 tisoč tolarjev dodatka za rekreacijo. Dve tretjini regresa naj bi izplačali ob junijski pokojnini, tretjino pa ob julijski. Upokojenski regres je sestavni del koalicijske pogodbe med stranko DESUS in Liberalno demokracijo. Obljubljajo, da bodo odločitev sprejeli v nekaj dneh. POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure STRAN 21 tuutn v MUH rrt- Senčila - Markize, Releji, Lamele... Ptoizvodmo MtNCmGtR USCt, Alpsko 68, tel 064/718-118 MENCINGER LESCE Releji, Zaveie, lUrniie, Perteljina... tajojol« MENCINGER MD0W v centru, pote? Gompb borike UGODNA R0ĐAIA KURILNEGA OLJA ZNIŽANE CENE IN BREZPLAČEN PREVM NAROČILA: skladišče Medvode ^061/611-340, 611 -341 B.S. Radovljica tel..064/715-24/ PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Poziv k sklenitvi sporazuma Ljubljana, 17. junija - Konfederacija sindikatov 90 poziva socialne partnerje k sklenitvi pogajanj o socialnem sporazumu. Ker se vlada in delodajalci ne morejo sporazumeti, to že škoduje tudi delojemalski strani. V besedilu sporazuma se pojavljajo nekateri popravki, ki pa niso usklajeni s strani vseh partnerjev, poudarja sindikat. Združenje delodajalcev Slovenije pa v izjavi za javnost sporoča, da je upravni odbor obravnaval osnutek socialnega sporazuma za obdobje 1997 do 31. 12. 1999. Delodajalci sporazuma ne podpirajo, ker niso upoštevane zahteve po razbremenitvi gospodarstva, kar bi omogočalo večjo konkurenčno sposobnost gospodarstva, ker niso upoštevane zahteve po olajšanju položaja delovno intenzivnih panog, posebno neto izvoznikov ter s tem zagotavljanju delovnih mest in ker ni programa racionalizacije javne porabe. • J.K. Vzrok za nesrečo pojasnjen Ljubljana, 13. junija - Dobra dva meseca po nesreči, ki se je zgodila ob streljanju s 155-milimetrsko havbico na strelišču Poček, so objavili ugotovitve preiskave. Kot je povedal na tiskovni konferenci 12. junija načelnik generalštaba Slovenske vojske generalpolkovnik Albin Gutman, je šlo za napako poveljnika oddleka iz artilerijske enote v Postojni. Po lastni izjavi in izjavah prisotnih vojakov je poveljnik Safet Baltič ob vstavljanju smodniške polnitve leto povlekel navzen; s tem je bilo omogočeno, da jo je zaklep ob zapiranju priprl, zaradi česar se je vžgala pri še ne povsem zaprtem zaklepu. Poseben ščitnik za odboj smodniških plinov je dobesedno razneslo, pri čemer je umrl vojak Robert Papič, poveljnika Papiča so huje ranili smodniški plini, lažje ranjen pa je bil vojak Robert Kokelj. General Gutman je še ocenil, da ni nikakršnega vzroka za umik havbic iz oborožitve. V prihodnjih mesecih bodo celo dobili še nekaj teh orožij, na katerih bodo usposabljali naslednjo generacijo vojakov. Med tiskovno konferenco so spregovorili tudi o prvem bojnem streljanju enot zračne obrambe Slovenske vojske na Madžarskem, generalštabni vaji šestih držav Hexagrant '97, telekomunikacijski vaji sil NATO in držav v Partnerstvu za mir Endeavour '97 in drugem sodelovanju Slovenije na vaji Cooperative Nugget '97 v ZDA. General Gutman je javnost seznanil, da bo v koprski luki od 23. do 26. junija 1997 zasidrana ameriška letalonosilka John P. Kennedv. • S. Saje GLAS S° Pol stoletja neprekinjenega izhajanja časopisa Gorenjski glas bomo 11. oktobra obeležili s srečanjem bralk in bralcev edinega gorenjskega časopisa. Srečanje bomo popestrili z nagradnim žrebanjem, v katerega bomo vključili vse, ki boste sodelovali v različnih Glasovih akcijah - vsak teden tja do začetka oktobra jih bo več in s tem tudi možnosti za srečo pri žrebu. Že nekaj časa traja akcija pridobivanja novih naročnikov Gorenjskega glasa. V njej vsako naročnico oziroma naročnika, ki PRIDOBI novega naročnika, rakoj nagradimo z eno od nagrad po izbiri. Edino, kar ob izpolnjeni naročilnici potrebujemo, je obkrožena izbrana nagrada: ali trimesečna naročnina ali Glasov izlet po izbiri. Od junija dalje, vse do 10. oktobra, pa velja še dodatna stimulacija: vse, ki sodelujete v akciji pridobivanja novih naročnikov, bomo upoštevali v naročniškem nagradnem žrebanju na Glasovem srečanju 11. oktobra! Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: Novega naročnika sem pridobil(-a):......................................................... Moj naslov:............................................................................................... Kot mojo nagrado za novega naročnika uveljavljam: (prosimo, da obkrožite Vašo izbrano nagrado): - Glasov izlet po izbiri, za katerega ne plačam nobenih prispevkov k stroškom izleta in mi za izlet, ki ga bom izbral(-a), pošljite darilno pismo - naročnino za___ trimesečje 1997 (za navedeno trimesečje je naročnina moja nagrada in je ne plačam) NAROČAM da i* zakon protiustaven, unnkni, 11 l™!m,"Je"Ja nekdanje in sedanje zaposlene ter tnZoZZtt DrUVni lb0r m°ra tak0 ° Zak°nU poravnavi, stečaju in likvidaciji. Pri zakonu o Slovenski razvojni družbi je bila v zadnjih razpravah predvsem sporna usoda dosedanjega tehnološko razvojnega sklada. Vlada ga je hotela, zaradi racionalizacije, priključiti razvojni družbi, čemur je predvsem Združena lista socialnih demokratov, ki je imela predsednika sklada, nasprotovala. Vključitve sklada v družbo ni uspela preprečiti, uspela pa je s sklepom, da ostanejo v skladu vsi dosedaj zaposleni. Novost v zakonu o pris'lnI poravnavi, stečaju in liksi&' ciji pa je določilo, da kupci tfi smejo biti fizične osebe, ki *° bile zadnjih pet let p^d stečajem zaposlene v teta podjetju. Državni zbor pa je zavrni' predlog socialdemokratska stranke, da bi ukinili prai*1* Dneva upora proti okup»t°r' ju 27. aprila in ga prenesli n* 26. junij in da bi 15. sepiejj' bra praznovali nov praznih Dan priključitve Primorske » Sloveniji. • J.Koinjek Slovesnost na Ljubelju Predor je pot v svobodo in svetlobo Tržič, 16. junija - Mi se bomo zbrali ob tem simbolnem pomniku tudi prihodnje leto in se spomnili trpljenja, to so besede, ki jih je pred dvema letoma, ob 50. letnici osvoboditve koncentracijskih taborišč, ob ljubeljskem spomeniku izrekel Milan Kučan, predsednik republike Slovenije in ki so jih ponovili tudi v soboto ob zaključku spominske slovesnosti na Ljubelju. Na slovesnosti internirancev, zapornikov in drugih žrtev nacifašizma, ki je potekala v spominskem parku nekdanjega koncentracijskega taborišča podružnice Mauthausen, se je zbralo okrog 1500 ljudi iz vse Slovenije in drugih evropskih držav. Med njimi so bili tudi najvišji predstavniki Slovenije. Avstrije. Rusije, Poljske, Italije, Francije in CeŠke in predstavniki odporniških organizacij. Slavnostni govornik je bil Borut Pahor, predsednik Združene liste socialnih demokratov in poslanec v državnem zboru. Po njegovih besedah so se na tem kraju medvojnega pekla zbrali zaradi naše prihodnosti in medsebojnega sožitja. Spregovoril je tudi o razhajanjih v zvezi s pojmom partizanstva in vmešavanjem politike v to, saj zgodovinske resnice ne morejo biti stvar političnega konsenza. Med vojno je šlo po njegovem mnenju za boj in zmago nad okupatorjem, po vojni pa za boj za oblast in tega ne smemo enačiti. Samo tako bomo lažje določili nacionalni značaj in vrednote Slovenije in njenega naroda, ki se je *e v preteklosti izkazal za zelo odločnega Organizatorji, občina Tržič in Komisija za bivSe politične zapornike, ir»tef; nirance in druge žrtve nacifašizma Pn Zvezi združenj borcev in udeleženC<^v NOB Slovenije, so pripravili tud' kulturni program, v katerem so sod*' lovali: Rudarska godba Velenje, 1 Eva darski oktet Velenje ter recitatorji Kumer, Igor Gruber, Marjeta MalyS učenci osnovne šole skale pri Velenj _ V dobri uri, kolikor je trajal pr.^ gram, so poskrbeli tudi za varnost prvo pomoč, saj bi se v najhujši pnp lahko marsikaj zgodilo. • P.Bahun Kakšen razvoj znotraj meja nacionalnega parka Parki kot drugačna razvojna možnost Minister Gantar: zakon o TNP je potreben sprememb. - Lokalna skupnost želj p^ enakopraven partner pri odločanju. - Gorsko in hribovsko kmetijstvo - edino zagotovi*0 ohranjanje kulturne krajine. bi*1 Bohinjska Bistrica, 17. junija - Občina Bohinj je pretekli petek v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici pripravila forum, na katerem so številni udeleženci razpravljali o razvojni problematiki znotraj meja Triglavskega narodnega parka. Foruma so se poleg številnih strokovnjakov in predstavnikov lokalne oblasti udeležili vsi župani gorenjskih občin, ki segajo na ozemlje parka, državni svetnik Jože Res-man, poslanka Darja Lavti-žar Bebler, Jože Novak, direktor uprave za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje, direktor TNP Janez Bizjak ter minister Pavel Gantar, ki je med Bohinjci so na forumu predlagali, naj TNP sproži postopek krčenja meja osrednjega območja parke, tako da v njem ne bo več naselij in zemljišč, od katerih ii-vijo domačini. S tem naj bi se povečal robno območje parka. drugim poudaril, da je petnajst let stari zakon o TNP zares potreben sprememb in da je ob tem potrebno razmišljati o vzpostavitvi različnih varovalnih režimih znotraj parka. Stanka Zupan, predsednica komisije za prostor pri bohinjskem občinskem sve- tu, je tako dejala, da se tudi v Bohinju zavedajo, kako zahtevno in odgovorno je gospodarjenje s prostorom. "Nismo proti TNP, ki je izjemnega pomena. Želimo si le bolj urejen sistem delovanja vseh predpisov in usklajeno zakonodajo. Sestavni del parka je tudi avtohtono prebivalstvo, zato želimo, da bi nam bolj zaupali in nas kot enakopravnega partnerja pristojne institucije vključile v vse postopke, s ciljem zbližanja pogledov in skupnega pristopa do našega prostora." Marija Markeš s TNP je poudarila, da je kmetijstvo bistveni del razvoja podeželja in edini smiselni način ohranjanja kulturne krajine, s čimer se je strinjal tudi minister fl tar, ki je še dejal, da je z* fljti o TNP potrebno spre*11. [e-ne le zaradi spremenit' sc ma, temveč tudi zato, ^ se v obdobju petnajsti'1 j v kolikor je zakon v velja 'p marsičem spremenili nal pO' varstveni koncepti trebno je zagotoviti ta ji1 koncepte razvoja, ki ohranjali naravne dan -v kar bo zagotavljalo atra* j nost varovanega prostog posledično zvečevalo l^ njegovo ekonomsko vt\j nost." Ob tem bo v U hodnje potrebno nat^Jfl opredeliti pravice loi^jj prebivalstva, urediti P J orske plane in spo^L ekološko naravnano * tijstvo. • M.A. MEH GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltcdnik s poudarkom na dodajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega svetu: Ivan Bizjak / |)i)V||l| Marko Valjavec / Odgovorna urednica: I.eopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Koiniek, l.ca Mencinger, Stoian Saje, Darinka Sedej, Vilma SU Marija Volčjak. ('vehi /aplolmk, Danica Zavrl Zlebir, Andrej Zalar. Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeti Vo/lič •' fotografija: (lorazd Sinik / Priprava trn tisk: Mcdia An- ^Pj Tisk: DELO TCR. Iisk časopisov in revij, d d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, teleta: 064/222-«)17 / Mali 0*{uSt: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure \s.ik dan od 7 do IV ure / časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: tr^ obračun individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 150 DLM. Oglasne' storitve, po ceniku Prometni davek po stopnji S odstolk" časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA [30 SIT (10 HRK za prodajo na HrvaŠkem). k P t 1 i. 1 i t H k U »t H H * p> K C, it k !* h di "j "o, ko kt de % Po, to Po \ Meščani Kranja na temo "javni red in mir" Kranjčanom v starem Kranju ni več živeti ES? s^oz> mesto, hrup, pozno zapiranje gostinskih lokalov, javne glasbene prireditve, vandalizem, narkomanija jcanom v starem mestnem jedru ni več živeti, so, kot že ničkolikokrat, GORENJSKA OD PETKA DO TORKA. 17. junija - Dejstva so ^lien?iOZbza P°,n koš' meje ■7 "ipa ,ma tudi svoJe ter FrS dmk sveta KS Cen-cetrtet Benet"'k sklical v ili že (e n,se> so se dogovor-kjnv«.' aRnIa- Ker nihče od B 1?. ničesaf ^ uk-Hestnpl , z|v,Jenje v starem žnosneilJtdn,.sPet P°sta,° ^ skratk» "* ,maJ° mešča-MS??* vse8a d°volj, ker Wev i se mesto zaščiti. N žen*10 nem°goče? "Itodi N m'' da mesto cveti' Veseliti SC že,imo zabavati, SJrani! letarread,šfe Kranja je bilo 1983. d°virKt- eno za kulturnozgo-^Uds?1 sP°menik z odlokom Na v en glas dejali tudi na četrtkovem zboru krajanov krajevne skupnosti Center. vendar mora vse SVoJe meje. V Kranju tarPČine °Wine KranJ- ^ Sr)u je torej zaščiteno, v viipju pa posiljeno s prešte-J^ni in pogosto neprimerm-kalflavnimi prireditvami, Ten a Je bil> denimo, majski neJCl» mladih, po katerem se je \*a) študentov, ki so se CPadli" s fasadami mestnih $od fna§1o v postopku pri S*u za prekrške. ^ moremo več dovoliti, da 12 Vs« dogajalo v jedru. st° je treba zaščititi, če ga hočemo zapustiti potomcem vsaj takšnega, kot smo ga sprejeli mi," je v uvodu četrtkovega zbora dejal France Benedik. Povedal je, da so se v svetu krajevne skupnosti že dogovorili za pripravo osnutka odloka, ki bo določal, katere prireditve v jedru lahko so, katere pa sodijo na obrobje Kranja. Meščani sprejemajo komorne prireditve, kakršne so pri vodnjaku na Glavnem trgu, nasprotujejo pa velikim veselicam, kot so Kranjska noč, Teden mladih in izigravanjem prirediteljev v stilu izbora mišice. Vendar krajevna skupnost v postopku izdaje dovoljenj za posamezne prireditve nima nobene pristojnosti, nima je niti občina, ki sicer izdaja dovoljenja za zapore na lokalnih cestah. Upravni organ za notranje zadeve, ki prirediteljem izdaja dovoljenja, sicer vabi predstavnika kraja (ta se "pogaja"), nima pa pravne osnove, da bi med prireditvami delal selekcijo, če so zanje izpolnjeni vsi minimalni tehnični in drugi pogoji. V upravnem organu so že večkrat predlagali, je dejal Anton Draškovič, da bi mestna občina Kranj sprejela odlok o dovoljenih prireditvah v star- em mestnem jedru. Pristojnosti nadzora nad prireditvami upravni organ nima, v primeru kršitve določil iz izdanega dovoljenja lahko ukrepa policija, ki prireditev lahko tudi prekine. Hrup, ki je poseben problem prireditev, pa je v pristojnosti inšpekcije za okolje, je zbranim Kranjčanom pojasnil inšpektor Milan Rus. Vendar so strokovne meritve zavoda drage; vsaka stane približno 45.000 tolarjev. Inšpekcija denarja ne more "zakladati", ker ga nima; ga je pripravljena krajevna skupnost, občina? Kršitelj seveda plača stroške šele, če je ugotovljena prekoračitev. Stvari je zato pametno poenostaviti. Kolikšen sme biti hrup, mora upravni organ določiti z enostavnimi merskimi enotami (koliko inštrumentov, kateri, kakšna jakost zvočnikov). V tem primeru je inšpekcija pripravljena meriti hrup in ukrepati na vseh naslednjih prireditvah. Sicer pa zakon o varstvu okolja nalaga mestni občini ustanovitev nadzorne službe za varstvo okolja. Kranjska je nima, sankcije v zakonu ni. Kranjski župan Vitomir Gros je na to odvrnil, da bo občina tako službo ustanovila, ko bo 1 KrQnjčan TomaŽ Kukovica opozarja na problem mamil v mestu Pogled na mamilaše s kuhinjskega okna ^ePrav ima tak razgled marsikateri Kranjčan, si večina zatiska oči - Ali so pristojni res nemočni? PodU' Ju"Ua ' "Gos-jum Omiška, v sredo, 11. rj/jjj °» vas vse skupaj va-kavj k sebi na aom na koleC°.z razgledom..." Ta-Kuk Je Kranjčan Tomai f**f jfCfl s Cotkarjeve 7 kmJAli teden povabil Ha »j*e mestne svetnike iernn ■ dogajanja za Pre-"avlji."" gledališčem. Po */er-■ K"kovice tjakaj "•'arf fan za dnem vozijo ^br^olet»e irtve in jim SeknVaJ° heroin, v travi * 3/9° l&le> Postojni pa %'skajo oči... ne Kranjski mestni svetniki *°rdVd k kar videva svojega okna. Za tty«*n s ^Mt0vim. gledališčem se ^irarxxZD'raJ° narkomani v KrQn odvisnikov je sicer n°benJUJe. ceta vrsta in mso kot pr slbe l^vM* razmere, od katerih je v celoti odvis° ^^fL obratovalnih dni. Smučišče Triangel P ,[0\-nl\ em merijo kakovost sezone, je obr . ^ največ 86 dni v sezoni 91/92 in na]?™^ dni v sezoni 95/96. Zelo je upadlo tudi ^ smučarjev; v letu 1966 so jih našteh i^jj 1$ smučarjev; v letu iVoo so j 1500 na dan, lani pa le 87 na dan dveh zimah tudi člani Smučarskega niso več organizirano trenirali na Zelenica. Nadaljnja usoda tega smučišča zaen*yifi| ni znana. O njej se bodo predstavnik1 . nI Tržič pogovarjali z vodstvom sestanku 20. junija v Ljubljani. ikr»i Kompase Stoja" W Na Bledu se je začela poletna turistična sezona Da bi bilo le vreme lepše Slovesen začetek pokvarilo vreme. - Številne prireditve že ta konec tedna, še več v prihodnjih mesecih. - Jezero postaja čistejše. Bled, 17. junija - Ta konec tedna se je na Bledu tudi uradno začela poletna turistična sezona. Svečano otvoritev poletne sezone, katere gost je bil minister za gospodarske dejavnosti IVletod Dragonja, je žal zmotilo močno sobotno deževje, tako da je bil polnočni ognjemet odpovedan. Kljub temu so že dopoldanskih urah na Bledu pripravili sejem domače obrti, potapljači so čistili jezero, nastopila je pihalna godba Gorje. Sicer pa je bilo ta konec tedna na Bledu živahno tudi zaradi balonarskega festivala, praznovanja 60. obletnice Golf kluba Bled in seveda humanitarne akcije športnikov. In če velja verjeti reku o slabem začetku in dobrem koncu, se bo, če bo vreme v prihodnjih Tudi to soboto je, kot ie šest let zapored pred začetkom glavne turistične sezone, kar 80 potapljačev - članom Blejskega društva za podvodne dejavnosti so se pridružili še njihovi kolegi iz Kranja, Novega mesta, Kopra in Nove Gorice - čistilo dno Blejskega jezera. Glavna nesnaga, ki so jo potapljači prinesli na površje, so bile tokrat pločevinke in steklo, koles in neuporabnih avtomobilov ljudje ne mečejo več v Jezero, so povedali. Tudi voda je čistejša kot v preteklosti, kar dokazujejo jezerski raki in školjke, ki so se ponovno naselili v jezeru. mesecih lepše kot to soboto, letošnja poletna sezona za blejske turistične delavce dobro iztekla. Na Bledu so, po besedah direktorja na novo ustanovljene Direkcije za turizem Matjaža Završnika, glede prihajajoče sezone zmerni optimisti. Že v prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo na Bledu za 12 odstotkov več turistov kot v istem obdobju lani in trend se nadaljuje tudi v juniju. Kako bo v juliju in avgustu, pa je v veliki meri odvisno tudi od vremena. Nanj so namreč vezane številne prireditve, ki se bodo to poletje dogajale na Bledu. Od piknikov in kmečkih igel V Ribnem, sredinih večerov narodno ga bavne glasbe v trgovskem centru do sejma domače obrti ob nedeljah tei Ok.iiina folk festivala, ki se bo odvijal ob koncih tedna prav vse poletje in poletnega glasbenega festivala Violina '97 v začetku j lilija. M.A. OBČINA RADOVLJICA obvešča vse svoje občane, predvsem pa kraj navedenih krajevnih skupnosti, da bodo javne obravnave razgrnjenega osnutka SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTOR^ SESTAVIN DRUŽBENEGA PLANA OBClNc RADOVLJICA, a KI SE NANAŠAJO NA OPREDELITEV OBMO^J CENTRA ZA RAVNANJE S KOMUNALNIM1 ODPADKI (CERO) po naslednjem razporedu: na sedežu Občine Radovljica - v torek, 17. 6. 1997, v veliki sejni sobi KS Begunje - v sredo, 18. 6. 97, v prostorih RCOU Pjl KS Brezje - v četrtek, 19. 6. 97, v Domu krajanov Djj KS Ljubno - v petek, 27. 6. 97, v kulturnem domu U»$t KS Mošnje - v ponedeljek, 30. 6. 97, (tudi za preD|V ZG. in Sp. Otoka) v kulturnem domu Mošnje vse obravnave bodo ob 20. uri ŽUPAN Vladimir černe, dipl. ing. Radovljica, 13. 6. 1997 K t ti k Pi ii K t* h Pr to Vl| *b Pr, V« K c K, £ i Na petek, trinajstega, se je začela letošnja matura Angleški izpit kar po radiu fi'?4-Junija - V soboto E pr^^^jutrajseje rVeniL Pvr°gramu Radia 12piti se bo še pol meseca spoprijemalo 877 gorenjskih dijakov z dvanajstih srednjih šol Doslej brez kršitev izpitne tajnosti UuilkeJa. '?Pi»a letošnje P^J^pit i; ingleščine Prvi [vtisi dijakov ob 'JMČnem izpitu in maturi: Valerij, ki J je pisal zakl-jučni izpit iz slovenščine: "Pisali smo esej in imeli na voljo tri naslove, ki so bili povezani s snovjo, zato se 1zdelo pretežko." Tomaž je opravljal maturo iz matematike: "Matematika je bila težka, saj se nisem veliko učil. Če se mi ponesreči vem, da se m°ral učiti več. Martina je prav tako pisala maturo iz matematike : "Čeprav bi se lahko učila več, se mi matematika ni zdela pre- ti0 b0tezrfia< zato upam, da < Pt{^sP^no opravila." foto: T.Dokl in nemščine • ta bo potekal 24. junija - le namreč vključeno tudi slušno razumevanje tujega jezika, besedilo pa so tako kot lani tudi letos predvajali po radiu. Maturanti so po izpitu iz angleščine imeli le dan počitka, saj so se včeraj spoprijeli z matematiko, danes pa jih čaka izpit iz materinščine. Letošnja matura, tretja po vrsti, se je za nekatere dijake sicer začela že v petek, ko so pisali izpit iz ruščine, latinščine oziroma španščine. Na škofjeloški gimnaziji je izpit iz ruščine opravljalo osem, iz latinščine pa 17 maturantov. Za večino od skupaj 877 gorenjskih maturantov pa se je matura začela v soboto z izpitom iz angleščine. Izpit vsebuje več izpitnih pol, vanj pa je vključeno tudi slušno razumevanje tujega jezika. Letošnje besedilo se je dotikalo področja turizma oziroma poslovanja, po mnenju dijakov Srednje trgovske šole v Kranju, kjer se je za maturo odločilo 25 dijakov, pa je bil izpit dokaj zahteven. Kot težkega pa so ocenili tudi včerajšnji izpit iz matematike. "Ne pričakujte slabih rezultatov, bodite zdravo samozavestni!" Kaj pa matura pomeni za dijake s psihičnega vidika? Skoraj pol meseca težkih izpitov, spraševanj, ponavljanj... Mateja Potočnik, psihologinja s škofjeloške gimnazije, pravi: "Matura je vsekakor velik stres za dijake, a tako kot na vsak stres se je tudi na tega treba pripraviti. Za maturo ni potrebno le znanje, temveč je potrebna tudi dobra organizacija in psihična pripravljenost. Letos sem za maturante naše gimnazije pripravila posebne miselne vzorce, ki so jim v pomoč pri pripravi na maturo. Svetujem jim, naj bodo sistematični in naj že prej pripravijo vse dovoljene pripomočke. Skušam jih prepričati, naj ne pričakujejo slabih rezultatov, temveč naj gredo na izpit z zdravo samozavestjo. Med pisanjem naj se skoncentrirajo na snov in vprašanja in naj se ne obremenjujejo z rezultati in s tem, kaj bo. Če jih med samim izpitom zagrabi panika, naj nekajkrat globoko vdihnejo, malce počakajo, se zberejo in umirijo, nato pa nadaljujejo. Tako dolga intenzivna pripravljenost zahteva tudi vzdržljivost, zato se je nanje treba pripraviti tudi fizično, ne le psihično. Vsekakor dijakom želim vztrajnost in pozitivno samozavest, vsakomur pa tudi posredujem izkušnje prejšnjih generacij, ko je večina maturantov zatrdila: Saj le ni bilo tako hudo..." Na Gimnaziji Jesenice je za spomladanski rok mature prijavljenih 118 dijakov, na kranjski 242 in na škofjeloški 169. Na Srednji ekonomski in upravno-administrativni šoli Kranj maturo opravlja 133 dijakov, na Srednji elektro in strojni šoli Kranj 59, Srednji ekonomski in turistični šoli v Radovljici 62, Srednji kovinarski in cestnoprometni šoli Škof-ja Loka 10, Srednji mlekarski in kmetijski šoli Kranj 11, Srednji tekstilni šoli Kranj 14, Srednji trgovski šoli Kranj 25 in na Srednji šoli Jesenice 10. V prvih dneh mature ni prišlo do nobenih kršitev izpitne tajnosti, so nam je zagotovili na Državnem izpitnem centru v Ljubljani, niti niso dobili nobenih namigov, da bi do česa takega prišlo. Matura - na njej dijaki opravljajo izpite iz treh obveznih in dveh izbirnih predmetov - bo trajala do konca meseca, rezultati pa bodo znani 28. julija. Vsi maturanti se bodo z njimi seznanili na srednjih šolah. Tisti, ki bodo neuspešni, se bodo do 3. avgusta lahko prijavili na jesenski rok, ki bo potekal od 2. septembra naprej. Sicer pa poleg matur v teh dneh potekajo tudi zaključni izpiti za tiste srednješolce, ki študija ne nameravajo nadaljevati na univerzi. • U. P. DOBROTI ni S. Jutri bomo Janiju "izročili" hišno dvigalo V samo treh mesecih nam je uspelo skupaj s 94 darovalci še enemu otroku obrniti življenje na bolje. Kranj, 17. junija - Želvico, simbol Humanitarnega zavoda Vid, ki je skupaj z našim časopisom vodil dobrodelno akcijo za Jan i j a, sedaj lahko obrnemo na noge. Janijeva mama Tatjana si je oddahnila: dečka ne bo več treba nositi po stopnicah, hišno dvigalo jima je močno olajšalo dostop do stanovanja. Prireditelji akcije bomo jutri, 18. junija, ob 11. uri, Janiju in Tatjani v Zgornjih Bitnjah 149 "izročili" hišno dvigalo. Pričakujemo, da se bodo dogodka udeležili tudi darovalci, ki imajo zasluge za to pridobitev in z nami delili veselje nad skupnim dosežkom. Akcija pa še vedno odmeva, saj na račun za tri invalidne dečke (še za Nina Rakovica iz Kamnika in Sandija Kaštruna z Jezerskega) še kar prihajajo denarni prispevki. Za Janija Štularja so minuli teden darovali še: 3.c razred OŠ Lucijana Seljaka S t razišče (3700) in Ivanka Sušnik, Meja (4000). Z zaključkom akcije za Janijevo dvigalo se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo, vsem, ki bi še želeli prispevati, pa sporočamo, da lahko denar nakažejo za Nina in Sandija. Ninu bodo zgradili klanči-no, po kateri bo z invalidskim vozičkom lažje prišel v domače kletno stanovanje, Sandi pa bo dobil stopniščni transporter, s katerim mu bo z invalidskim vozičkom olajšano vzpenjanje po stopnicah. Za Sandija je prispel Jani in Tatjana Štular: danes še po stopnicah, od jutri naprej že s hišnim dvigalom. prispevek Štefana Kocjana z Jezerskega (5000), za Nina pa so minuti teden denar nakazali še naaslednji darovalci: OŠ 27. julij Kamnik (85.000), Gostilna Planinski orel, Stahovica (15.000), Helena Lipovšek, Motnik (5000), Zofija Tehovnik, Dobrova (2000) in Janja Ribaš, Kamnik (1000). Za Nina je Mladinski center Kamnik že nekajkrat priredil sobotni živžav z bolšjim trgom v središču mesta. Na zadnjem so zbrali 7000 tolarjev, priredili pa ga bodo še dvakrat. • D.Z.Žlebir Po smrti Janeza Podgorška zaradi malarije Obtožba zdravnice ali alternativnih metod? aravnica Darja Eržen z i* „1^?' junija - Konec novembra lani 42-lvtni Janez Podgoršek, Jezerskega bo po vsej verjetnosti kot prva pri nas izgubila zdravniško licenco. Tako svojci umrlega kot tudi krajani Jezerskega pa so se postavili na stran priljubljene zdravnice. umri D inženir iz okolice Kranja. NaS ■niu P° Afriki Je stakni' po uL P° vrnitvi domov pa se mu Klak'v runu bolezni stanje nenadno Jjfa^j '°- Pomoči ni poiskal pri 0|>ieniJnedicini, temveč ga je po metodi zdravila zdravni-NieiM * ^r*en' Posledice so tragične ^1 M miri, zdravnici pa je zdrav f>f\i - "Ornim i.iU <,■!■> lifMMI kap ii Prvj ja?'!ormca odvzela licenco, kar je 'a"ik Pri,ner v Sloveniji. Nihče ne to 3 da jc zdravnica storila strokov- ^Uia k°' toda tak° stro8a ka"n *b0rnj vPrašanje, ali morda zdravniška tatjy p*» ki je nastrojena proti alter-Htifo**1 metodam, ne išče žrtvenega Prej oten P°tck dogodkov nam je veoegavil direktor kranjskega zdravst-Ž4Posi Jorna. kjer je bila zdravnica pod e"a, dr. Peter Štular. Pokojni l^ani k- ki je bil znanec zdravnice, r ie* kC^° skupin° potoval v Afriko. Patsi^j izrazito naklonjen homeo-^'čain1 met°dam zdravljenja in je ^'očil melode odklanjal, se tudi ni 2a klasično antiinalarično zašči- Kaj je homeopatija? Gre za vsaj dvesto let staro metodo zdravljenja, ki temelji na načelu podobnosti: določeni znaki bolezni se kažejo kot zastrupitev in če se te iste strupe uporabi v neskončnih razredčinah, denimo ena proti sto tisoč ali ena proti milijon, imajo lahko pozitivni vpliv. Homeopatija se ne bori proti bolezenskim znakom, saj naj bi bili bolezenski simptomi oblika boja organizma zoper bolezen. V večini držav v svetu (razen v skandinavskih državah in v ZDA) je homeopatija priznana metoda zdravljenja in jo zdravniki lahko uporabljajo. Pri nas se s homeopatijo ukvarja od 30 do 40 zdravnikov, žal pa tudi veliko tudi nezdravnikov oziroma laikov. Ibo Či,ev razsodišča zdravniške ie m pravnomočna; Darja Priti - ma m°lnost, &a K nani° i0 °Zt- Toda kot pravi dr. štular, v iZry verjame, saj je Erženova btfL načelna in od svoje poti dod •" ne ho odstopila. Kot še *tliLla' ie bila smrt pacienta zanjo prua.traSedija in je tudi sama zelo j0-q iei°< njegova žena stoji na va Zdravnice. Sanui dr. Eržena- ioL.nf ifli nobenih izjav barjem. to - jemanje tablet. Po vrnitvi s potovanja je zbolel in po pomoč se je obrnil na Erženovo, ki ga je zdravila s homeopatijo, in sicer izven svojega delovnega časa. Kljub nasvetom prijateljev, naj gre v Ljubljano na infekcijsko kliniko, saj je bil nenavadno slaboten, se Podgoršek za to ni odločil. V kratkem je nato prišlo do nenadnega poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja, padel je v komo in v nekaj urah umrl. Zakaj je zdravnica vztrajala pri očitno neuspešnem zdravljenju, čeprav se je pacientovo stanje hitro slabšalo? Kot pravi dr. Štular, zdravnica žal ni prepoznala bolezni kot malarije; če bi jo, je ne bi zdravila s homeopatijo, temveč bi pacienta spravili na infekcijsko kliniko. "Če hočete dobro sebi, jo suspendirajte" "Takoj po pacientovi smrti smo bili obveščeni o dogodku, zato sem zdravnico poklical k sebi, da mi je pojasnila, kaj se je zgodilo. Po posvetu z vodji služb sem sklenil sprožiti postopek internega nadzora in tričlanska zdravniška komisija je proučila zadevo. Ugotovila je, da je šlo za homeopats- ko, torej alternativno zdravljenje, zato je menila, da za presojo ni kompetentna in je obvestila zdravniško zbornico. Vzporedno s tem pa je zbornico o smrti pacienta obvestil tudi sodnome-dicinski inštitut, kjer so opravili obdukcijo," razlaga dr. Štular. Zadevo je torej prevzela zdravniška zbornica in dr. Štularju svetovala, naj zdravnico suspendira, "če hoče zaščititi zdravstveni dom in sebe kot direktorja." Dr. Štular ie to tudi storil in od konca aprila dr. Erženova ni več v svoji ordinaciji. Sledila je razprava na častnem razsodišču zdravniške zbornice, kjer je bilo po besedah dr. Štularja zdravnici dana možnost, da se povsem odreče homeo-patski metodi zdravljenja v zameno za blažjo kazen. Ker tega ni hotela storiti, ii je razsodišče izreklo ukrep, za kakršnega se doslej še nikoli ni odločilo - za trajen odvzem zdravniškega dovoljenja. Nastrojenost zbornice proti alternativnim metodam Dr. Štular nad ukrepom pravzaprav ni presenečen, saj je znana splošna nastrojenost zdravniške zbornice proti alternativnim metodam zdravljenja; aprila letos so na posvetu v Mariboru enotno obsodili homeopatijo kot šarla-tanstvo. Zbornica tudi zahteva od zdravnikov, da opustijo vsakršno alternativno metodo zdravljenja, sicer morajo vrniti zdravniško licenco! Dr. Štular je eden od tistih, ki se s takšnim stališčem ne strinja in je svoje nestrin-janje pripravljen povedati tudi naglas. Kot meni, imajo alternativni postopki, kamor sodi tudi homeopatija, določene uspehe zlasti tam, kjer je uradna medicina nebogljena. Gre zlasti za kronične dolgotrajne bolezni, ki bi zahtevale velike doze zdravil z močnimi stranskimi učinki, različna maligna obolenja, kjer uradna medicina dvigne roke, in podobno. "Vsaka metoda ukvarjanja s pacientom, ki da določene znake izboljšanja, bi morala biti priznana in dostopna," je prepričan dr. Štular. Toda čeprav homeopatija pri nas ni prepovedana, se z njo nihče od slovenskih zdravnikov v svojih ordinacijah ne sme ukvarjati, saj pri svojem delu smejo uporabljati le uradno priznane metode (kamor od alternativnih sodi le akupunktura). Tudi v kranjskem zdravstvenem domu, poudarja direktor dr. Štular, zdravniki pri svojem službenem delu uporabljajo zgolj in samo priznane metode zdravljenja, s homeopatijo pa se lahko ukvarjajo v svojem prostem času. Glede na grožnje zbornice z odvzemom licence, pa očitno le "ilegalno"... Tudi do enega leta zapora In kaj žalosten dogodek pomeni za dr. Erženovo? Ali nikoli več ne bo mogla opravljati svojega dela? Kot pravi dr. Štular, se verjetno - če bo odločitev zbornice dokončna - ne bo nikoli več smela ukvarjati s pacienti, lahko pa bo denimo delala v farmacevtski industriji. Lahko pa se bo ukvarjala tudi s homeopatijo - kot Jezerjani: "Darja bo vedno ostala naša zdravnica" Zdravnica je uspešno in korektno opravljala svoje delo in v skoraj desetih letih nismo nikoli dobili pritožbe nad njenim delom, pravi direktor kranjskega zdravstvenega doma. Na stran zdravnice pa so se postavili tudi krajani Jezerskega s sporočilom za javnost, ki so ga podpisali predstavniki GRS, KS, PD, KUD, ŠD, TD, GD, LD in AO Jezersko. Kot pišejo, so ob medijskih informacijah o neverjetni malomarnosti zdravnice, njeni vsesplošni obsodbi in kamenjanju Ostali brez besed. "Darjo poznamo od otroštva; bila je odlična učenka, študentka in vestna zdravnica. Svoje delo je opravljala z vsem srcem... Darja ni "bog", je samo človek, ki kljub svojemu trudu lahko napravi tudi napako." Kot so prepričani, je bila obsojena predvsem zato, ker je v svojem Življenju in delu prišla do spoznanj, ki se ne skladajo z dogmo uradnih zdravniških ustanov. "A kaže, da ves dosedanji trud in vsa Življenja, ki jih je Darja le rešila, ne štejejo nič. Nič za njene sodnike. Za nas pa je in bo vedno ostala zdravnica," v pismu podpore Darji Eržen pišejo Jezerjani. nezdravnik. Odgovarjati pa bo morala tudi na obtožbe sodišča, kjer zoper njo teče ločen proces zaradi malomarnega ravnanja. Grozi ji kazen do enega leta zapora. U. Pelernel Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v kranjski občini, v STRUŽEVEM in med drugim je naša komercia-listka Andreja Zevnik pred samopostrežno trgovino Živila, d.d., v Struževem delila tudi oštevilčene reklamne čepice. Našim sogovornikom smo v STRUŽEVEM razdelili 55 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic. Z vsake čepice smo Že v soboto odtrgali nagradni kuponček, vseh 55 včeraj v našem uredništvu dali v boben za žrebanje in izžrebali: kupona 006638 in 006689 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet v letu 1997, za eno osebo); kupona 006555 in 006701 (nagradi: Glasova reklamna majica). Str'ževčanke in Str'ževčani: če je med štirimi izžrebanimi številkami katera takšna, ki je tudi na Vaši reklamni čepici, ki ste jo dobili v soboto in imate čepico doma, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223-111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo najdlje do tega petka, 20. junija, do 13.30 ure. T AVTOPREVOZNISTVO IN GRADBENA MEHANIZACIJA PLESA Strvževo 5 Kranj Tel.064/212-927 06^/211-306 asasasp^asasasasasasas; ELMES JOŽE MRGOLE s.p. Struževo 10a, Kranj TeUfox:064/225-727 Mobitei:0609/649-460 ELEKTROMEHANIKA SERVIS - KRANJ * ELEKTROINŠTALACIJE # ELEKTROMERITVE X stanovanjski in poslovni objekti X strelovodi X antistatika <>00<>00<>00<>00<> s na a ^< SERVIS P0DB0RŠEK STRUŽEVO i TEL/FAX:064/224-244 oooooooooooooooo KAMNOSEŠTVO Kranj Struževo 3b, 4000 Kranj IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA: • Nagrobni spomeniki • Okenske police • Stopnice • Tlaki • Pulti za kuhinje, kopalnice • Klesan kamen za obloge • Porfido IZDELKE TUDI VGRADIMO, 7EL/FAX: 064/211-962 STRUŽEVO 3B, p.p. 15, KRANJ UPRAVA Tel.: 064/223-443 Fax: 064/223-364 NIZKE GRADNJE TRGOVINA IN STRANSKI OBRATI Tel.: 064/224-242 komunalno urejanje naselij - gradnja krajevnih in regionalnih cest - gradnja kanalizacije - rekonstrukcija VISOKE GRADNJE - gradnja manjših objektov - gradnja industrijskih hal - adaptacije PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA PREVOZI IN STROJNE STORITVE OBČANOV KOROTAN KMETIJSKA TRCJOVINA STRUŽEVO 20, KRANJ, tel.: 224-235 K zemlja - substrati, gnojila vseh vrst, sredstva za varstvoVastlin Ksemena vrtnin in poljščin Kvrtnarsko in sadjarsko orodje Kkmetijska mehanizacija in oprema za kmetijstvo H krmila Zapuščen savski drevored pa "devetica", ki ne vozi... Naslov za zapis, ki seje utrnil po sobotnem obisku v Struževem, bi morda koga zavedel, ce pa mora biti en čuden, odljuden in zanikrn konec Kranja. Pa ni tako. Nasprotno; že sama poseljenost po t.i. brezijskih stopnje-vinah ali terasah, ki se spuščajo do savske struge, v vznožje Šmarjetne gore in Sv. Jošta, lepo urejene hiše, vko-vane v zelenje in cvetje, prebivalci, ki so si dobri med seboj in so prijazni do drugih, daje čisto drugačen vtis. So pač opozorili na težave, ki jih najbolj žulijo. Razen omenjenih dveh je problematična še pešpot do Kranja pa preredka javna razsvetljava, asfalt, ki ponekod poka in čaka na obnovo, makadamska pot do strelišča, samo strelišče pa je sploh posebno poglavje. Struževo, v narečju Stržev, je bila nekoč tipična kmečka vas, ki se je začela spreminjati med obema vojnama. Danes je v njej le še en čisto pravi kmet, Jenkov, prevladujejo pa delavci, ki jih iz dneva v dan bolj izpodrivajo izobraženci. Tu živita dva univerzitetna profesorja, znana sta igralec Pavle Rakovec in pisateljica Berta Golob, tuje doma mladi Miha Zupan, prvak v cestno-hitrostnih motorističnih dirkah. Tu se je v zadnjih letih razmahnilo tudi podjetništvo, ki pa skoraj idilične podobe kraja ne moti. In če je bilo v času prvega štetja, ki ga je ukazala cesarica Marija Terezija, v Struževem devetnajst hiš in 96 ljudi, je danes precej drugače. Na kvadratnem kilometru je sto hiš, prebivalcev pa petkrat toliko. V soboto krajevni praznik V soboto, 21. junija, ob petih popoldne bodo Stružev-Čani v parku pri spomeniku narodnemu heroju Ivu Slavcu-Joklu praznovali krajevni praznik. Ponosni na svojega heroja in veseli, ker bo to prvi poletni večer. V goste jim prihaja gledališka igralka in pevka Jerica Mrzel. Ob tej priložnosti pa bodo Struževčani dobili tudi svojo krajevno kroniko z naslovom Pogled na Struževo z zgornje terase. Daljna preteklost naše vasi, v kateri je pisateljica, domačinka Berta Golob po pisnih virih, študijskih izpiskih in ljudskem izročilu strnila zgodovino Struževega; njegovo zemljepisno in upravno podobo, pomembne rojake (duhovnika Jernej in Andrej Jenko, pesnik, slovničar, časnikar, izumitelj, glasbenik, narodni buditelj, homeopat in duhovnik, Prešernov sodobnik in prijatelj Blaž Potočnik, Primož Jane, Andrej Potočnik, Franc Pleša in drugi), opisala narečje, ljudsko izročilo, hišna in ledinska imena in povedala še veliko zanimivega, kar bo zlasti za današnjo mladež verjetno povsem neznano čtivo. Berta Golob je s tem opravila veliko (udarniško) delo, s takšno brošuro se, žal, lahko pohvali le redkoka-tera vas. Športniki in krvodajalci V Struževem imajo le eno društvo, to je športno društvo Strževčan, ki so ga na novo obudili k življenju. Vodi ga Rudolf Planinšek, ki je ob sebi zbral dragocene pomočnike. Igrišče, ki so ga na prostoru nekdanje struževske mlake ob Savi zgradili s samoprispevkom, so lani najprej pospravili, potem pa obnovili, dodali še *?ntjeid6i studio- ^ Ana POKLUKAR Struževo 9, 4000 Kranj, Tel.: 064/225-725 ♦ ŽENSKO ♦ MOŠKO ♦ OTROŠKO Da se izognete čakanju, se predhodno lahko naročite po telefonu. Del. čas: pon. pet.: 8. - 19. ure sob.: 8.-13. ure EXOTERM Kranj, d.d. 4001 Kranj Slovenija Telefon: 471-323 Fax: 471-212, 471-230 Proizvajalec in dobavitelj pomožnih sredstev za livarno, topilnice in jeklarne • računalniške simulacije ulivanja in strjevanja - MAGMA GmbH • specialni ognjevzdržni premazi • atomizirani aluminijski prah KAMNOSEŠTVO UDOVC Kranjska cesta 11, 4202 Naklo tel.: delavnica Naklo 471-845, delavnica Struževo XI1-836 izdelujemo spomenike iz marmorjev in granitov, okenske police; notranje ureditve; tlake, stopnišča in stenske obloge in ostale unikatne predmete brunarico (opravili so več kot tisoč ur prostovoljnega dela), tako da je danes tu mogoče balinati, igrati tenis, košarko, rokomet ali nogomet, potešiti žejo ali lakoto. Ob igriščih je tudi idealen prostor za piknike. Delo še ni končano, manjka še nekaj ograje, razmišljajo o igrišču za odbojko na mivki, prijetna poživitev bi bilo tudi čolnarjenje. Poudarjajo pa, da so igrišča namenjena prvenstveno za rekreacijo domačinov, druge spuste le, če domačinov ni. Pri njih je gostovala Asa z rolanjem, dvakrat pa tudi že smučarska reprezentanca s treningi.. Druga organizacija, ki pa je brez vmesnih vzponov in padcev aktivna že dolga leta, je Rdeči križ. Predsednik Franc Pleša vsako leto zbere za en avtobus darovalcev krvi, kar za razmeroma majhen kraj s komaj 380 polnoletnimi prebivalci nikakor ni malo. Franc Pleša za krvodajalce organizira tudi izlete, ki so menda nepozabni. Prvi s kabelsko TV, zadnji z lokalcem Struževo je prvo na Gorenjskem dobilo kabelsko televizijo. Za vaščane je bila to pomembna pridobitev, saj dotlej do njih ni segel noben televizijski signal. Lani so se razveselili še enega uspeha. Na cesti od Kranja proti Naklem so končno dobili poseben pas za levo zavijanje v Struževo. Vendar pa, pravijo, bo slejkoprej v tem križišču treba postaviti semaforje. Gorje namreč Struževča-nom, ki se v prometnih konicah vključujejo na prednostno cesto proti Naklem! Metod Čufar, prvi mož krajevne skupnosti Struževo, tudi pove, da so zaradi križišča izgubili varno pešpot, po kateri hodijo domačini v Kranj, zlasti otroci v šolo. Edina pešpot do mesta, ki ni prekinjena z obvoznico, je po znamenitem savskem drevoredu. Nekoč ponos Kranja pa je danes močno zanemarjen; pot zožena, ograja na več mestih pretrgana, skale počrnele zaradi "divjih" piknikov. Včasih so Kranjčani po dre- voredu množično pnhajjto Struževo, tja do W» p I gostilne in na kop8" , stfi se v Kranju začne na Jh cesti in pod podvozncojel dalj uje ob Savi vse do ig {M Struževem. Domačini ^ul pot znova spodobno ur oživili. vez S pešpotmi pa je P° Stl tudi druga rakasta ževčanov. Čeprav jim J« ^ tour pred leti obljub'1 Jio čitev v mestni avtobusni ^ met, njihov vilko devet vozi. Edini avtobus iokalec" jjj-ft Struževega v Kranj. Je . orn dokaj nepraktičnim m Metod Čufar, prvi I jevne skupnosti, P' f javno razsvetljavo, ""ijjje sila redka, krajevni n»ij ^ se hudujejo tudi nafl fl ^[i | obnove 200-metrskeg3^, | nega traku v vasi. 0d V( "razrezali", nato P k Asfalt bi bil nujen ,rf ^ delu poti do streho d lišče samo pa potr^ v«| kc tihrupne za^^e^t^ discipline pri časovr-edih streljanj. . $M \^ Kranj je predmes" ^ dr vega, se v šali radi p yi ■ vaščani. V njihovem* ; i pr je tudi precej gren* s0 HL prav so del KftJUpJ | njega oziroma krd Jpa V čine nekako prezrti- . M česa večjega lotili ■sa"' ty. j nemogoče. Edini de" jy, , krajevna skupnost^ ,f0 « najemnina za Živili11^ no v krajevnem dom"■ jtrt J« vino v najem. Glcoc sn ■ je v Struževem ze V g! starejših prebivale«*;^ demdeset jih je v "ca* ,;1k i letih, da nimajo ne »°. |, g pope'r,,; l'k katerim bi se r . ^ nakupih v Kranj, '-o' tudi ne moči za pot v $ bo sedanja trgovinic« J J jena v dostavo blaga.£ Odprta bo tudi ob neo H. Jelovčan , Pti :lJ/ Pri Gorenjski glas v Jelendolu V soboto, 21. junija 1997, bomo obiskali Jelendol čem. Čeprav v vasici pod južnimi obronki Košute Pr. (fi okrog 150 ljudi, imajo povedati marsikaj '"^"^"/^ lovstvu in gojitvi divjadi, planinstvu, gasilstvu, ^ športu. Ker pri teh dejavnostih sodelujejo tudi Frsei^ Doline, bomo k pogovoru povabili še njih Srcč(in ,t/t$ med 9. in 11. uro pred dvorano krajevnega doma v /* J Tam bo tudi komercialna ekipa, ki bo naročnike fUl^)tl/ Glasovimi majicami, vsak pa bo dobil čepico s ^ui)0,'J^ nagradno žrebanje. Med obiskom bo moč oddati b mali oglas in se naročiti na časopis. • S. Saje i* k Nlj % ^skusimo Se mi Špinača, blitva... Nska lasagna a. 200 g špinače, 5 žlic Wan v samopostrežbi, °Po> Pa Pri lekarnarju, i ^arJa Michel Montignac. ' pO^3 "Pozarja na vse že v*ak: načinc hujš^nja in za 3 dobrega Pokaže na njegove i izVee m slabe lastnosti. Tako diUr^?> na primer, da z 1 Mo 1 zgubljamo zgolj Pa ■' 1 odvajali (laksativi) ^Un, imo kal,j- Ekstrakti ičn0 aboli zmanjšujejo miš- ^Da kot maščobo- lah" Sr«»e nam Povzročijo motnje &itii? ritma> zniza se nam tildi lanko pa povzroči drhtenesPečnost, tesnobo, *i n°sti in stanJe razburje-Nti i Jcrr»ljemo sredstva I Presi"3a po8osto nastopi de- j^kon naJhuJc pa ]*' da % Postanemo pravi odvis- ' Sden srodstev proti lakoti. j^koti takih srcdstev proti 1 °^ut ue izorneriu,< kl daJe njim s>tnosti. Poskusi z rn0ralSo Pokazali, da bi se Živi*11 .te "kure" držati vse jeni Je' Ce bi hoteli pridobi-Žati, QlanJ§o težo tudi obdr- : k0 Umetne so hitre kure, tik p, l5Pnc ženske skušajo sSw polctnim dopustom Pravi Za nckaJ kilogramov, I se hitPlScc; P° končani kuri Pt'd k°- sPet zredijo in raje Vec rl]P šc kak kilogram ^ra k Čitcv za hujšanje ^birc °Ul Plod premišljene ii spcifal° sc ni<)ramo odre-ki -j *takularnim uspehom, &*Z slcj ko Pr°i slcdi ^kil in,c> Poodarja pisec. K "Kal()riCnih diet se bojte! ^tavl8*-nas P°ufi ° hranilni K^..0 bclJakovinah' hidratih ir Jijskih ir "ranilnih Alergijskih in neener- °drohn"ian,ln,h snoveh. J rej;"0 n,a,n razloži> zakaJ * bS,?lnk.ak$-na'Je ra'hka kruhom in po nozrnatim kruhom, izvemo vse o glikemiji in hiperglike-miji, o prečiščenih in nepre-čiščenih živilih in podobnem. Premalo imamo tule prostora, da bi zapisali vse, kar prinaša Montignacova knjiga o hujšanju, vendar moram poudariti, da si z njegovo metodo lahko uredimo prebavo in si uravnotežimo telesno težo. Hkrati nas bo učinkovito zavarovala pred boleznimi srca in ožilja, povrnila nam bo vitalnost, in ne nazadnje - še vedno bomo jedli z užitkom. Metoda je preprosta: svoje prehrambene navade moramo čimbolj uskladiti s temeljnim pojmovanjem glikemičnega indeksa, ki nam ga v knjigi podrobno obrazloži. Odvečni kilogrami, ki smo si jih nabrali, so plod naših slabih prehrambenih navad, ker uživamo preveč škodljivih ogljikovih hidratov in slabih maščob. Nov način prehrane, ki ga predstavlja Montignac, je raznolik, usklajen, še zlasti pa bolj uravnotežen. In zagotavlja: kakor hitro boste dosegli prve pričakovane uspehe, se ne boste hoteli več vrniti k neurejeni in nepravilni prehrani. Shujšali boste že samo, če boste namesto živil iz levega stolpca jedli tiste iz desnega stolpca razpredelnice glikemičnega indeksa. Vendar pa boste za to potrebovali kar nekaj časa, morda več mesecev. Poglavitni namen Montignacove metode je, da začne slinavka spet normalno delovati. To se pa ne zgodi v nekaj dneh! Hujšanje s knjigo JEM, TOREJ HUJŠAM je razdeljeno v dve stopnji: v prvi stopnji je razdobje, ko hitro hujašmno in si obnovimo življenjske moči. Hujšamo, ker se pravilno hranimo in ne stradamo! Zato se ni treba bati, da bi nam po prvi stopnji kilogrami spet poskočili. Druga stopnja pa je razdobje, ki ga podaljšujemo v neskončnost. Tu so dovoljena tudi manjša in večja odstopanja, da si privoščimo lahko tudi kaj prepovedanega, pa zato ne bomo pridobili na teži. Torej, spremenimo način prehranjevanja in ker se ob njem dobro počutimo, bo postal in ostal naš način življenja. Zajtrki bodo obilni, kosila bogata mesa in zelenjave, večerje pestre. Ogibali se boste belega kruha in bele moke, sladkorja. Navadili se boste na zajtrke s polnozrnatim kruhom in marmelado brez sladkorja. Jedli boste veliko sadja, razen banan, ker imajo preveč ogljikovih hidratov, veliko jogurtov, puste skute in nemastnih sirov, rib, vso zelenjavo, razen krompirja.... "Jem, torej hujšam" je knjiga, ki jo vsekakor morate vzeti v roke, če imate težave s preveliko težo in če resnično hočete narediti nekaj zase. potresemo z nastrganim sirom, premešamo, na vrh pa natrese-mo na maslu popečene kocke koruznega kruha. Blitva s krompirjem 8 krompirjev, sol, 400 g blitve, 3 Žlice olivnega olja, česen, parmezan, malo vode. Krompir olupimo in narežemo na kocke. Skuhamo jih v malo osoljene vode skoraj do mehkega. Dodamo blitvine liste, ki smo jih prerezali po dolgem in počez, in jih kuhamo toliko časa, da listi upadejo. Odlijemo odvečno vodo in blitvo zabelimo s strtim česnom in olivnim oljem. Kotiček za sladkorno bolne Porova juha z rižem Za 3 osebe potrebujemo: 400 g pora, 15 g olja, 9 dl kostne juhe, sol, poper po želji, 600 g riža. Dobro očiščen por narežemo na drobne rezance, ga dušimo na olju, solimo in zalijemo v kostno juho. V juho zakuhamno riž. Po želji juho popopramo. 1 obrok vsebuje 758 kJ. Sicer pa si sladkorni bolniki lahko mirno privoščijo tudi gornje zelenjavne jedi s špinačo in blitvo, le količine maščob, testenin, krompirja in sira naj bodo manjše. Za sladico si vzemite skodelico svežih opranih jagod brez smetane in sladila. Sladkorni bolnik - poklicni voznik Sladkorni bolniki so lahko poklicni vozniki le, če je njihova presnova dobor urejena in se zdravijo le z dieto ali s tabletami. Poklicni vozniki pa ne morejo postati tisti bolniki, ki se zdravijo z insulinom in vsi tisti, pri katerih so se zaradi bolezni že pojavili zapleti na očeh, živcih in ožilju. Zakaj so predpisi za voznike amaterje in poklicne voznike tako različni? Voznik amater, ki je dovolj samodiscipliniran, vozi le tedaj, ko je psihično in fizično sposoben za vožnjo, ne vozi na daljše proge in ob tem upšteva še durog okoliščine, npr. vreme, čas. Poklicni voznik, ki je še tak dobro poučen o sladkorni bolezni, pa nima možnosti, da sam odloča o času, dolžini vožnje, poleg tega pa večkrat seda za volan tudi tedaj, ko psihično in fizično ni sposoben za vožnjo. ŽE TRETJE LETO SKUPAJ - ZA LEPŠI VIDEZ fanghi d'a Iga ALGOMAR SIMBOL KAKOVOSTI -ANTICELULIT IZ MORSKIH ALG 100% naravni Izdelek NAVDUŠENJE TISTIH, KI SO GA ŽE PREIZKUSILE, POTRJUJE DEJSTVO, DA Algomar PRESEGA MEJE DELOVANJA TRADICIONALNIH ANTICELULITOV le po prvi terapiji (6 nanosov) se obseg prizadetih delov telesa zoža za 2 - 4 cm. O tem se je prepričalo že veliko žensk, ki so ga preizkusile in ga redno uporabljajo. Učinkovitost je skrita v morskih algah, ki imajo naravno lastnost "razbijanja" celulita. Alge koži vračajo prožnost ter izgubljeno vitalnost, 1 komplet (3 vrečke po 100 g + 50 ml gela) zadostuje za 6 nanosov od kolena do pasu. Naročila In informacije po telefonu 066/24 752 ali na naslovu: C. na Markovec 23, 6000 Koper. } komplet Algomar 3500 SIT + poštnina 2 kompleta Algomar 6390 SIT + poštnina berkemann Za ljudi, ki so zaradi svojega poklica veliko na nogah, za vse, ki imajo težave z bolečimi nogami, / za ljudi, ki skrbijo za svoje zdravje. Vrhunska ortopedska obutev, izdelana ročno iz prvovrstnih materialov, lahko je moderna ali klasična, vendar je preprosto najboljša obutev! Medisan d.o.o., Kidričeva 47 a, Zlato polje, tel.:064-226-464 KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Mali galeriji razstavlja slike akad. slikar Franc Bešter. V upravni stavbi Sava Kranj razstavlja akad. slikarka Alenka Kham Pičman. V preddverju Iskratel razstavljata likovna dela Carmelo Zotti, slikar in grafik iz Italije, in slikarka Brigitte Brand iz Nemčije. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled bienalna razstava črno bele in barvne fotografije Človek in kovina '97 . KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši so na ogled akvareli Staneta Perka. RUDNO POLJE - V učnem centru slovenske vojske je vsak dan odprta Triglavska likovna galerija. BLED - V belem salonu hotela Toplice razstavlja akad. slikar Franc Vozel V hotelu Astoria razstavlja fotografije Jure Kočan, slike na temo Mit in forma pa slikarka Saša Hribernik-Monacelle. V hotelu Jelovica razstavlja Jože Peternelj-Mausar. V galeriji Vila Nana so na ogled slike Konrada Peternelja-Slovenca in Josipa Generalica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu so na ogled dela, ki so nastala v mali Groharjevi koloniji. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Marie Kiess iz Freisinga. V Galeriji Fara razstavlja slike iz usnja oblikovalka Barbara Jenko-Drašler. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V Knjižnici I. Tavčarja je na ogled knjižna razstava publikacij članov "profesorskega ceha" in Muzejskega društva v Šk. Loki. MEDVODE - V Knjižnici Medvode razstavlja fotografije na temo Cerkve, kapelice, križi in znamenja na Slovenski planinski poti avtor Ciril Velkovrh. Tretjenagrajena slika Irene Bergant Škof j a Loka, 17. junija - Ta petek so v galeriji Loškega gradu odprli razstavo del, nastalih v mali Groharjevi koloniji, na kateri so sodelovali mladi liko v n i k i iz dvajsetih slovenskih osnovnih šol. Kakšna je Škofja Loka v očeh osnovnošolcev? "Naslikana na različnem načine z močnim fleksibilnim vizualnim je-Z i k o m za posnemanje Zgodb in mitov, ki so del tega mesta. Mična, lepa, skrivnostna, mračna zapušče-spremni besedi k na, stilizirana, mogočna..." pravi v ličnemu katalogu, ki je pospremil letošnjo malo Groharjevo kolonijo, kritičarka Polona Hafner. Komisija je kot najboljšo na letošnji koloniji ocenila sliko, ki jo je narisal sedmošolec Joni Knapič Kink iz OŠ Matija Čop Kranj (mentor Aleš Čarman), drugo nagrado so podelili Dejanu Perkoviču, Šestošolcu iz OŠ Destrnik (mentor: Janko Marinič), tretjo pa šestošolki z OŠ Davorina Jenka Cerklje Ireni Bergant (mentorica Maja Zaje Sobočan). • M.A. Z vsemi čuti Ustvarjajmo, igrajmo ee, odkrivajmo čute Norbert Landa in soavtorji Ali veste: zakaj na luni ne slišijo, zakaj mačje oči ponoči svetijo, kako deluje zrcalo, kako prepozna pes gospodarja, kako lahko beremo s prsti, čemu potrebujemo slino v ustih? Otroku primerne odgovore na ta in podobna vprašanja boste našli v tej knjigi, ki obravnava vlogo čutov in njihovo delovanje. Manjšim otrokom knjigo lahko prebirajo starši, večji otroci pa si jo lahko preberejo sami. Odgovore boste našli tudi s pomočjo navodil za ročne ustvarjalnosti, poskusov in predlogov za igre. Izdelki, ki jih z majhno pomočjo otroci lahko izdelajo sami, so vezani na naše čute -sluh, vid, okus in tip. Pomagali vam bodo odkrivati in razumeti svet čutov. cena: 4.725 SIT - trda vezava - 119 strani - v celoti opremljena z barvnimi fotografijami in - s predlogami v originalni velikosti Didakta, d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica, tel.: 064 715 515, fax: 064 715 988 DIDAKTffl Po prvem samostojnem koncertu violinistke Katje Klančnik ^__j NAJRAJE IGRAM V ORKESTRU Pred kratkim je imela Katja, dijakinja Srednje glasbene šole Ljubljana skupaj s flavtistko Katjo Stare v dvora^. Glasbene šole Kranj svoj prvi koncert. Katja, ki že tretje leto dela pod vodstvom profesorice Dušanke Stražar, pra jy najraje igra v orkestru, zato ni čudno, da so jo kot ta čas edino Slovenko sprejeli v Mladinsko avstrijsko filharmo>u Kako je nastala ideja za koncert? "Je že tako, da naj bi slej ko prej vsak imel svoj koncert. Da bi celo uro igral sam, bi bilo skorajda malo prehudo, zato ga je najbolje z nekom deliti. Odločila sem se za sošolko, flavtistko Katjo Stare, in moram reči, da je kar lepo uspelo. Sicer pa je na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani precej Gorenjcev." Na koncu koncerta si nastopila še v triu, komorni zasedbi, ki jo na srednji glasbeni šoli vodi prof. Tomaž Lorenz. Kako to? "Zato, ker v komorni skupini zelo rada igram. Način igranja je povsem drugačen kot pri solističnih točkah pa tudi nasplošno se precej bolje počutim, če igram v skupini. Sicer pa je tudi delo pri komorni igri povsem drugačno kot takrat, kot delo s profesorjem, ki te uči glavni predmet. Glavna naloga mentorja pri komorni skupini je, da nas uskladi, profesor, ki te uči glavni predmet, pa ima več dela, ta te uči tehnike, interpretacije... Se ti ne zdi, da v skupini ne prideš dovolj do izraza? Nikakor. V komorni skupini pa sploh ne. Tam je čisto vsak enako pomemben." Kako, da si se odločila ravno za violino? "Saj se sploh nisem. Ko sem bila stara pet let, sta me starša vpisala v glasbeno šolo, ker sta ugotovila, da imam dober posluh. Na violino sta me vpisala zato, ker je bilo tam največ prostih mest. Pa sem jo vzljubila. Ne takoj, ker je bil začetek kar težak. Večkrat sem razmišljala o tem, da bi kar nehala." Kaj je bilo tisto, kar te je "potegnilo4' v glasbo? "V začetku prav gotovo starša. Po petih letih učenja violine sem šla prvič na tekmovanje, kjer sem še zelo mlada dobila nagrado in to je po mojem prevesilo tehtnico v prid glasbe. Tudi z učiteljem, Dušanom Vodiškom sem se dobro razumela. Učil me je Katja Klančnik, violinistka štiri leta v Kranju in potem še tri v Šiški. " Srednja glasbena šola je precej zahtevna. Ti ostaja kaj prostega časa? "Eni jo delajo z lahkoto, z levo roko, drugi se moramo malo bolj potruditi. Za violino porabim tri do štiri ure, za druge glasbene predmete pa -v bistvu premalo..." Kateri predmet ti je poleg violine najljubši? "Orkester." Si že premišljevala, kaj boš počela po končani glasbeni šoli, po Akademiji? Se vidiš kot učiteljico glasbe v glasbenišoli, kot koncertno violinistko? "Vidim se v orkestru, čeprav se bom verjetno morala ukvarjati tudi s poučevanjem. Sicer pa tudi te počitnice, tako kot že lani, odhajam igrat v Mladinsko avstrijsko filharmonijo, kjer igrajo študentje z vse Evrope. Tja sem bila pred enim letom sprejeta kot edina Slovenka. Že lani smo imeli enomesečno turnejo po Italiji in Avstriji. Potem sem šla tja še za Veliko noč in zdaj se veselim, da grem spet. Izkušnja je izjemna." Kakšna je bila pot do tja? "Enostavna. Na šolo je prišlo povabilo na avdicijo, za katerega mi je povedala moja profesorica. Kar nekaj se nas je 27. festival VIVAT GALLUS NANUT IN ORKESTER IZ PADOVE Groblje, 17. junija - Tu, v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata, se je v poplavi kulturnih in še posebej glasbenih dogodkov v Ljubljani in njeni neposredni bližini v muzeju Jclovškove umetnosti - fresk, baročni cerkvici začel letošnji 27. mednarodni poletni festival komorne glasbe Vivat Gallus • Naj živi Gallus. Po nagovoru direktorja in umetniškega vodje festivala Tomaža Boleta ga je odprl predsednik sveta Vivat Gallus in državni minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. Uvodni takti letošnjega festivala so tokrat pripadli izvrstnemu italijanskemu orkestru iz Padove in Veneta, našemu dirigentu Antonu Nanutu in solistki, dvanajstletni pianistki Anji German. Njihov skupni in posamični spored je bil prijetno poletno ubran, poslušali smo VV. A. Mozarta, J. Havdna in F. Liszta. Vsekakor je glasba brzela mimo nas. kot da ima krila. Celoten prvi del uvodnega koncerta 27. mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe v Grobljah je bil namenjen Mozartovi glasbi: najprej je bila na vrsti Simfonija št. 29 v A duru, K V 201, potem pa še osmi Klavirski koncert v C-duru, KV 246, v njem je nastopila solistka A. German. Skupni mladostni poustvatjalni žar vseh izvajalcev je bil tako rekoč nad Mozartovo glasbo. Anja German ga je sklenila solistično s priredbo Lisztovega "Slavčka". Njene tokratne interpretacije so se slogovno in noustvarjalno ujele z mladim Mozartom. Sledila je še Ilavdnova Simfonija slovesa", v Hoboknovem seznamu del označena kot 45. op. v fis-molu. Festival pa se bo seveda nadaljeval še v tem tednu. Pa ne samo v Grobljah, pač pa se bo še na devetih drugih lokacijah tja do konca julija (29. 7:) zvrstilo na 17 koncertih še deset izvajalcev: ansamblov in solistov. • F. K. prijavilo, a jih je veliko obupalo, ko so nam poslali note. Res je izgledalo grozno. Poskusila sem in bila sprejeta." Imaš tremo pred nastopom? "Seveda. Preveliko. Zato sem tudi na koncertu prvo točko igrala po notah, tako mi je svetovala profcsf*«. Ko sem šla drugič na oder, J bilo že čisto v redu." . „ Katero stilno obdobje fc glasbi ti je najljubše? j| Romantika, na vsak n<£ j. Od skladateljev pa Men#'" sohn, Čajkovski, Brahms. modernejšega obdobja FL Mahlerjeva in Bruckncrj«^ glasba za orkester." j, In najsodobješa glasbai. a' "Prav blizu mi ni J»» izkušnje na tem podroČV^ smo z orkestrom igrali skia". z naslovom Živjo SreJJf glasbena šola, ki jo je P°*T za nas napisal Primož Ra0"J Nekateri jo sploh niso ^ igrati, tako tuja jim je b»a>' jaz nisem ravno uživala, pak bilo je zares zanimiv0/ Kakšno glasbo poslu««**. se zvečer vrneš iz Ljublj«1^ "Ko pridem domov največkrat preveč utruj6'1" klasiko. Če že kaj posluj to umirjena zabavna Pa. sicer pa ponavadi tako n«J" niti toliko časa, da bi vKUu 1 radio. Kadar sem PT0SS[i seveda prva klasika." * 91 Razstava v Narodni galeriji MODERNO SAKRALNO POSODJE Ljubljana - Konec minulega tedna so v novem 'r* £y]M Narodne galerije odprli razstavo Zakladi zlata, £l>kiaf0d)»^ na kateri se predstavlja 64 predmetov sakralnega P° Lj ga je oblikoval arhitekt Jože Plečnik Na razstavi, avtorja sta dr. Peter Krečič in Rok na ogled domala vse, kar je doslej znanega, da l^j^iHE ustvaril na področju cerkvenega posodja. Po predvide^, f na osnovi znanih načrtov, obstaja okoli 70 Pr . II na °lf G razstavi je, razen okoli 60 izvirnih načrtov, skic in ,r,s , moj5^ doslej največje število cerkvenega posodja, s katerim sSerrii; 1 Plečnik brez dvoma uvršča med edinstvene snovalce m ^ cerkvenega oblikovanja v evropskem merilu in tudi Sj Jflffi Medtem ko je Arhitekturni muzej na lansko ** razstavo v Pragi lahko vključil le 25 kelihov, pa je ]CJ razstavi, ki sta p oblikovala Vesna in Matej Vozlič, na afjj kelihov, 12 ciborijev, 11 monštranc in 2 zakram ^ Predmeti za razstavo so prišli tudi iz tujine (Praga, ^ lastniki in (pretežno cerkvene) institucije pa so "tav«L posodili za razstavo do 17. avgusta. Organizator ra ^IHt upa, da se bo z lastniki lahko dogovoril fud1v^tikal1 ^« sodelovanje, saj naj bi razstava potovala tudi v v kasneje še v večja evropska mesta. jja, J Ob velikem katalogu Plečnikovega sakralnega. PoS^o'j0 [\\ je pred kratkim pri založbi Rokus, je ob razstavi na j^'o, mali katalog s fotografijami vseh razstavljenih P * so 1 (razen pred dnevi odkritega ciborija). Razen razstavi izdali tudi plakat, razglednice, tako funkcij0 y"W vstopnica, in telefonsko kartico. Vse je obiskovalcem muzejski trgovini. Razstavo, ki sodi v okvir Evropskeg f projekcija filma Dom za obešanje Emira Kusturice. , Kako živijo Romi v Sloveniji, bo moč izvedeti jutri, ^W ko bo ob 1/. uri v atriju zavoda pogovor o njihovem. ^1 poleg diapozitivov in kratkega otroškega filma pa . yto ogledati ciganski ples, nato pa bodo po cigansko spc Ob 20. uri bo predavanje ob diapozitivih in videop f/ teme pa bodo folklorni plesi, pletenje košar 1 tradicionalna oblačila. Q uM Dneve romske kulture bodo sklenili v.četrtek, f^*jjl bo ob 17. uri predstavitev romske kulture in običaje^ bodo skuhali ciganski golaž, ob 20. uri pa bo konc Roma • M.A. Pomagajmo pediatričnemu oddelku jeseniške bolnišnice Odprta srca za male bolnike i Nedeljska zabavno dobrodelna prireditev je jeseniško pediatrično kliniko za stopničko jo približala dolgo želenemu nakupu nove kvalitetne opreme. -H is. zbrala zares •Kj 13, lunMa • Le težko bi 8n dobrodelno prireditev, ki lC'Ja enem mestu Gorenjcev ob JUn*kem zabavnem progra-: J te,r še bolj vrhunski gos-ponudbi. Zbiranje ffiiCV za 0Premo otroškega tC ka Jeseniške bolnišnice « &em donatorjem prispevke fj0, Povrnil. Dokončno in eT% jih bodo povrnili Q.0v°ljni otroci, njihovi staraj nenazadnje tudi osebje ki bodo tfH°m »ako l£..nedeljskoll dobrodelno idlfev ie menda bol] ali <™1 kriv« medicinska mladim še bolje poma- tu*eni§ki Trayen- ki je na bolnišnični S>JS>»ti. Nekega dne se I*' *, zakaj ne bi denar-M^kup nove opreme Vk iurat" s P°močjo za-%sS k , rou^ne prireditve. J'%«n-5,c8> oziroma kar vse r,'br0 n° osebje je predlog ';Iiu5rcielo. pokroviteljst-4ISJ^ela Radio Triglav aSf"* «la», zasluge za m1 10 nedeljsko prireditev pa zaradi množice ljudi, ki so sodelovali pri njeni pripravi enostavno ne moremo pripisovati zgolj eni glavi. Dr. Franci Krajnik, ki v Jeseniški bolnišnici sicer dela kot pediater specialist, nam je povedal, da so nadzidavo otroškega oddelka načrtovali že nekaj let. Vso potrebno dokumentacijo so že v celoti uredili, trenutno pa čakajo na sprejetje državnega proračuna, ki naj bi jim dodelil potreba sredstva za začetek del. Venar pa samo stavba za normalno oziroma zares dobro delo pediatrične klinike ne bo dovolj. Prav tako velik prokblem kot prostorska stiska predstavlja tudi oprema, ki je sorazmerno zelo izrošena. Njena zamenjava jenujna, tako po strokovni plati, kot tudi po čisto praktični, saj bi nova malim bolnikom precej olajšala bivanje v bolnišnici in tudi samo zdravljenje. In spet smo pri ideji sestre Sabine. Precej truda in organiza-torskih naporov so vložili prav vsi, ki delajo na Pediatrični kliniki. Sledila je cela vrsta telefonskih klicev in pogovorv s sponzorji. Tako jim je cela vrsta gorenjskih mesarjev za gostinski del podarila meso, tega so pripravili bolnišnični kuharji. H mesu gre seveda kruh, ki so ga prispevale gorenjske pekarne Na prireditvi so za najmlajše organizirali likovno delavnico, izdelke mladih umetnikov pa so razstavili na prodajni razstavi. S pomočjo sponzorjev so pripravili tudi srečelov, naključje pa je hotelo, da je čelado, kakršne običajno nosijo gradbinci, 'zadel' prav dir-ekor pediatrične bolnišnice primarij dr. Janez Remškar. Nekateri so v tem videli pravo vizionarsko napoved zagotove gradnje prepotreb-nega prizidka. V nedeljo na Šobcu niso pobirali niti parkirnine niti vstopnine. Obiskovalci so svoje pripevke podarjali sami, po svojih zmožnostih. Obiskovalcev je bilo vceeliiikooo, večina pa je bila načrt obnove pripravljena podpreti. Čisti izkupiček bo, kot smo že napisali, namenjen nakupu nove opreme za pediatrični Dobrodelna prireditev se je začela ie v nedeljo dopoldan, vodila sta jo Alenka Bole Vrabec In Franci Černe. Nastopili so Pihalni orkester Gorje, folklorni skupini julijana in Rožle, Jaka Jeraša, Dijaki zdravstvene šole,, Folklorna skupina Triglav Javor-nik - Koroška Bela, Otroška folklorna skupina Gledališča Julke Dolžan iz Breznice, Kulturno društvo Franceta Prešerna Žirovnica, Miri in dedek, pa lutkovna predstava Kozliček Meketajček, Pop design, Foxy teens, Manja Šalamun, Monika Mavric, Dovoljeno za odrasle, Tof in Simona, Braco Koren, Aleksander Mežek, Alber-to Gregorič, Marta zore, Marjan Zgonc, Miha Re-bernik, 24 ur, Damjana Golavšek, Oliver Antaver, Gianni Rijavec, Sendi, Gimme S, MZ Hektor, Andreja M ako ter, Diego Barrios Ross, Helena Blagne - Zaman, Ansambel Vita. Vsi nastopajoči so se odrekli avtorskim honorarjem v korist jeseniške pediatrične bolnišnice. oddelek jeseniške bolnišnice, zbrana vsota pa je, po včerajšnjih podatkih znašala 1.300.000, dan poprej pa so od Elana prejeli Še dobrih 500 tisočakov. Če v nedeljo niste mogli priti na Šobec, pa bi kljub temu radi pomagali pri uresničitvi želja jeseniških pe-diatrov, to še vedno lahko storite z nakazilom na žiro račun 51530-603-31205 sklic na številko 150697 ali s pripisom Za obnovo otroškega oddelka. U. Špehar \> Drugi gorski preskus veteranov na Šmarjetno goro jeliko grmenja, rezultati letom primerni Pl^i^^S^0/-*™^8 k,.U. la"^P^č°VnW»I gorski preskus starodobnikov s ciljem na vrhu v gore, Letosnia udeležba ta A t Jcuie gore. Letošnja udeležba tako tekmovalcev kot tudi obiskovalcev je v marsičem presegla \ lansko, letos pa se je na strmine podalo tudi nekaj več starejših avtomobilov Jet„a ^PHi... 8ora. 15. junija - Dirke zmago je le prevožen čas. Tekmovalci tekmujejo v petnajstih kategorijah, ločenih po delovni prostornini motorja in celo izdelovalcu. Posebej močna je kategorija PlCH, v kateri tekmovalci dirkajo z motorji te znamke, ki so bili nekaj desetletij pri nas zelo popularni. Del njihove popularnosti gre verjetno tudi na račun dejstva, da so omenjeni motor nekaj časa licenčno izdelovali tudi v sežanskem Tomosu. (2oe v« >H8u,ejši i'A zanimivo športno Kot zanimivost naj povemu, da je bila PPVai»»i - lanska dirka na Smarjctni gori zadnji nev Rora, iij* ifa} desetletji pravi magnet za '"Sf{prjn lno,orist"»ega športa. Čas lT5fMlnl!l*!?Je« na $marJetni pra\ih K "•fcaT J:,n,arJetno goro so bile še Jijiub jC'Vc>c» Kranjčani in okoličani pa AjkSe D mu H' naprej radi spremljali k VJRUln,,'h motoristov na strmi- Nd',(Jeja j Vil ''ta! ^v ""lluliil irjjenuu. marjetne gore z motorji 1 '"desetih let, je za razliko •de'" 80r*' Beseda ie dala d(»pa: Ja. je obudila legendo, pro- fofiPM .Noh jsT^an^ 'J. srečanj, izrazito šoprtno ilffcSifc^111 1,1 od'oci'ni razlog za dirka Mira Hrasta, njegov sin Mirko ie udeležbo na letošnji dirki zatrdno obljubil, vendar pa je starodohnemu favoi -itu pred dirko ponagajal motor. Vsi navijači ste lahko bez skrbi, saj bo njegov BMVV s prikolico zanesljivi in verjetno tudi nepremagljivi tekmec na ljubeljskih strminah. Letos ie bila precej boljša udeležba avtomobilov, nastarejši med njimi je bil VVandcrer Auto Union iz tridesetih let, ostali avtomobili pa so sodili v obdobje naše polpretekle zgodovine - naj jih menimo le en kaj Fiat 850 Abarth, Ford Capri, Mini morris, Austin in nenazadnje Fiat 1500, hrošč... Zmagovalci so bili vsi, ki so celi pribinc- li na vrh Šmarjetne gore, v kategoriji do 90 kubičnih centimerov je bil najboljši Robert Mladovan z motorjem Sax, isti tekmovalec pa je s Hondo osvojil tudi naslov v kategoriji do 125 kubiučnih centimetrov. Kategorijo višje, med motorji z 250 kubičnimi centimetri delovne prostornine je zmagal Mis Martin z Ducatijcm, kategorija 350 pa je pripadla legendi moto športa Francu Pintarju, ki jc dirkal s Hondo. V 'domači' kategoriji Puchov sta najhitreje dirkala Slavko Perdan in Boris Gabcrc. • U. Špehar Petsto poročil gorenjske televizije Gorenjska televizija TELE - TV, ki jo preko kabelskih sistemov lahko spremlja dobršen del Gorenjcev, je minuli čestrek praznovala poseben jubilej - na vrsti je bila namreč petstota informativna oddaja. Ob tej svečani priložnosti so se zato zbrali vsi, ki so in ki Še ustvarjajo informativni pregled gorenjskega dogajanja v televizijski sliki in besedi. O jubileju bomo kaj več napisali v eni prihodnjih številk, danes pa naj povemo le toliko, da se je zoranim, kot lahko vidite na fotografiji, za sodelovanje in vložen trud zahvalil direktor televizije Iztok Škofic, vsi zaslužni za uveljavitev poročil pa so prejeli pnriumja • U.Š. KRATKE DEŽURNE NOVICE Ko se zbereta dva rodova Redni Bralci Gorenjskega glasa se verjetno spomnite, da smo lani ob približno istem času pisali o rodu Buhovih, ki se leto za letom srečuje na domačiji, kjer ima korenine. Ampak v soboto sem spoznal, da se ne srečujejo samo Buhovi, pač pa tudi Rebolji in Jagodici Srečanje Reboljev iz Kranja Srečanja roda stare kranjske družine Rebolj so Že nekajletna ustaljena praksa. Že peto leto zapored so se srečali na Reboljadi, kot sami pravijo svojim srečanjem, potomci Lovrenca Rebolja iz Besnice ter njegove žene Marija. Enega iz omenjenega roda, Aljošo Rebolja, ste še ne tako davno nazaj lahko spoznali v velikem intervjuju Gorenjskega glasa, verjetno pa poznate tudi državnega svetnika Fedjo Kalvora. Ja, kot sem izvedel, se družina lahko pohvali s kar nekaj znanimi imeni iz kranjske in tudi slovenske zgodovine. Kot pravijo sami, je to verjetno zapisano v genih, saj noben pravi Rebolj me more mirno sedeti na mestu, pač pa mora sam kar najbolj aktivno sodelovati pri dogajanju okrog sebe. Kakorkoli, menda utegne že do prihodnje rebol-jade luč sveta ugledati kronika družine, saj je Lidija Rebolj doslej o družini zbrala že kar zavidanja vredno količino podatkov. Slika potrjuje, da je bila udeležba dobra in je dosegla pričakovanja, končna številka se je ustavila pri 39, ki sicer predstavlja že kar nekajletno povprečje. Od goslačev do lastnikov hiš To je bila prva stvar, ki sem jo slišal na srečanju druge precej velike rodbine - Jago-dicev. 46 potomcev Janeza in Anamarije Jagodic je še živih, večina pa se je tudi uspela udeležiti prvega premiernega srečanja. Štetje se je, kot lahko vidite po sliki, končalo nekje pri 60, saj so na srečanje prišle tudi njihove žene in pa možje. Poznali so se menda skorajda vsi, saj nenazadnje izhajajo iz ene same velike družine. Ko sem skušal proučevati družinsko drevo, so mi razložili, da to menda predstavlja tipično libanonsko cedro, saj imajo spodnji, starejši rodovi več otrok kot oni mlajši. Tudi med Jagodici smo zasledili kar nekaj imen, v rodbino denimo sodi predsednik obrtne zbornice Miha Grah, pa najstarejši razstavljalec na Gorenjskem sejmu - izdelovalec metel in ščetk Maks Žnidar in še cela vrsta drugih podjetnikov. Pobudnica in menda tudi glavna organizatorka srečanja je bila Justa Kimovec, srečanje pa naj bi bilazadnja želja njenega pokojnega očeta. Po nekajletnem odlaganju ji je končno uspelo, vsi so se imeli lepo, drug drugemu so predstavljali svoje družinske veje, edina težava pa je bila fotografiranje za časopis - v gostilni žal niso imeli širše sobe, zunaj pa je nausmiljeno padal dež- Ampak za prihodnjič menda obljubljajo tudi boljše vreme. Prvo srečanje po petih desetletjih Minuli četrtek pa se je v Predosljah prvič po maturi srečala prva povojna generacija Trgovsko gostinske šole v Kranju. Od njihove mature je minilo že pol stoletja, prav toliko pa je minilo tudi od njihovega zadnjega srečanja. Naj kot zanimivost povemo, da so usplei najti nasove prav vseh svojih Šolskih kolegov, izjema je le neka gospa Angelca. Večer je bil kar prekratek, vsi pa so si zagotovili, da se ponovno srečajo leta 2000. • U.Š. Priznanje za simpatično dijakinjo iz Predoselj Barbara Koželj bo pela na Japonskem Predoslje, 13. junija • Med 35 kandidati in šestimi finalisti jo je mednarodna žirija izbrala za slovensko zastopnico v mednarodnem pevskem zboru, ki letos gostuje na Japonskem. Simpatična mladenka Barbara Koželj iz Predoselj te dni končuje srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani, na kateri se izobražuje kot pianistka, solo pevka in glasbenica splošne smeri. Kot odlična dijakinja je oproščena zaključnega izpita, kar pa ne pomeni, da ima kaj prostega časa. Sama pravi, da se najbolj najde v petju. Poje v odličnem kranjskem zboru De Profundis, v zboru srednje glasbene in baletne šole, pred tem je pela tudi v šolskih in cerkvenih zborih. V njih prepeva kot altistka, v študiju solo petja pri profesorju Bajuku pa mora osvajati širše glasovne razpone. Klavirja se uči pri profesorici Faganelovi. Kam naslednjo jesen? "Naprej na akademijo za glasbo. Julija bodo sprejemni izpiti. Upam, da bom prišla skozi sito. Če mi ne uspe? Ne vem, o tem sploh ne razmišljam. Izbrala sem študij v pedagoškem oddelku, ker vsebuje največ petja in dirigiranja. O tem, kaj bom počela kasneje v življenju, pa še ne razmišljam, je še predaleč. Verjetno pa bo povezano s petjem, zborovstvom." Barbara Koželj je letos sodelovala na slovenski avdiciji za svetovni mladinski pevski zbor, ki bo tokrat gostoval na Japonskem. Organizator za Slovenijo je Glasbena mladina Slovenije, ki je med 35 kandidati za pot v deželo vzhajajočega sonca izbrala šest finalistov. Posnetke slovenske avdicije je poslušala še mednarodna žirija, ki se je odločila za Barbaro. "Na Japonsko potujem skupaj z Janezom Gostišo iz Logatca, ki je Slovenijo zastopal v mednarodnem zboru lani in so ga letos spet povabili. Družbe sem vesela, saj ne vem, kako bi se sama znašla na velikih svetovnih letališčih." Stroške bivanja na Japonskem, v glasbenem mestecu, štiri ure vožnje od Tokia, članom mednarodnega pevskega zbora plačajo gostitelji. Problem za Barbaro pa je prevoz. Za vozovnico bo morala odšteti okroglih dva tisoč mark, ki jih družinski proračun ne premore. Pomaga ji Glasbena mladina Slovenije pa različni sponzorji, nekaj jih mora še prepričati, pravi. "Seveda sem vesela, da bom lahko sodelovala v mednarodnem mladinskem pevskem zboru, spoznala vrstnike z vsega sveta, veselim se tudi srečanja s priznanim švedskim dirigentom Robertom Sundom. Zdoma bom mesec dni, od 22. julija. Prva dva tedna bomo vadili, potem pa nastopali po vsej Japonski. Čaka nas osem koncertov, pričakujem, da bo lepo, a tudi utrudljivo." Program mednarodnega zbora je obsežen in raznolik -od japonskih narodnih in modernih pesmi, do renesančnih, klasičnih skladb in priredb modernih zabavnoglasbenih uspešnic. Barbara ima že besedila in note, doma pridno vadi, saj bo na Japonskem časa le za "piljenje". Kaj vse bo doživela v mesecu dni v daljni deželi, pa nam bo zaupala, ko se vrne, je obljubila. • H. Jelovčan Sprejem tržiških odličnjakov Tržič, 17. junija - Prejšnji teden je župan občine Tržič pripravil sprejem in krajšo slovesnost za 30 učencev iz osnovnih šol v občini, ki so imeli odličen uspeh vseh osem let šolanja. V <)$ Bistrica so bili najuspešnejši Tanja Arbiter, Nina Balantič, Eva Gaber, Anja Kaloper, Tjaša Kravcar, Eva Moškon, Aleš Paplar. Klemen Pciko, Mateja Ropoša, Valerija Smolej, Sergeja Valjavec, Tomaž Valja-vec, Ivana Vujičič, in Mitja Znidaršič. Iz OS Križe so prišli Pumo; llostmk, Andrej Kavar, Andrej Planine, Janez Langus, Vid Meglic, Nastja Guzzi in Mateja Tišler, iz OŠ Zali rovt v Tržiču pa Emil Kos, Alja Gladek, Tamaru Golmajer, Tomaž Verč, Tanja Pušič, Tina Znidaršič, Marko Pcrne, Tanja Zaplotnik in Dragan Ševič Kot je Pavel Rupar poudaril v nagovoru odličnjakom, so s svojim dosedanjim delom lahko v ponos mladi generaciji. Zaželel jim je čimveč uspehov pri nadaljnjem šolanju in v življenju V zahvalo jim je izročil darila. Skupaj z ravnatelji šol Antonom Ručigajem, Janezom Piškurjem in Janezom Godnovom ter vodjo urada za družbene dejavnosti Vesno Paljk se je župan zadržal v sproščenem pogovoru z bodočimi irednjelolci. • S. S. Župan občine Železniki o gospodarskih razpotjih Stečaji postajajo naš vsakdan Občina ima svoje obveznosti, zato podjetjem ne more popuščati. Za AIples je pomembno* ^ se proizvodnja čimprej nadaljuje. O gospodarskih težavah podjetij v Selški dolini je bilo na straneh našega časopisa že precej zapisanega: od stečaja čevljarne Ratitovec, težav v Tehtnici, razpotij v Domelu, do najbolj bolečega dogodka zadnjih dni - napovedi stečaja v tovarni AIples - Pohištvo. Kaj to pomeni za občino Železniki, koliko je bila vključena, smo povprašali njenega župana Alojza Č u farja. Ob sedanjih gospodarskih težavah v Železnikih se zagotovo vsiljuje vprašanje gospodarske strukture občine Železniki. Kako vi gledate na to? "Najprej je potrebno ugotoviti, da je občina Železniki s več kot 164 kvadratnimi kilometri zelo razprostranjena in raznolika, zato jo je težko opisati na enostaven način. Imamo čez 400 kmetij s povprečno 16 hektarji zemlje, vendar le povprečno 4 hektarji obdelovalne ze-mlje, ostalo je gozd, od tega približno tretjina nedostopna. Za našo občino je značilno večje število vasi in zaselkov tudi na nadmorski višini čez 1000 metrov, oddaljenih od središča tudi 20 kilometrov in več. Kontrast temu so nižinski predeli, z zelo razvito industrijo v Železnikih, ki pa se je v teh tranzicijskih časih kot druge dejavnosti znašla tudi v težavah. Ponekod se pozna prevelika ambicioznost v preteklosti, neustrezna kadrovska struktura, poseben problem pa je zagotovo tudi odtujenost vodilnih oseb, ki vpliva na težave pri privatizaciji in prestrukturiranju." Bi lahko občino Železniki šteli med bogate, razvite občine? "Mislim, da ne, prav zaradi položaja industrije. Če bi primerjali materialni položaj občin med seboj, bi morali ugotoviti, da gre bolje občinam, kjer je nekoliko bolj razvit turizem, kmetijstvo, obrt in tercialna dejavnost, predvsem zato, ker imajo zaposlene ljudi. Naša občina s sedanjimi težavami, ko ljudje izgubljajo delo, prehaja med revnejše. Morali se bomo potruditi, da se omogoči razvoj drugih dejavnosti, ki bodo dajale ljudem kruh." Napoved težav v industriji je bil primer Čevljarne Ratitovec, ki je po vašem odhodu v pokoj začela drseti navzdol in kljub mnogim poskusom reševanja lani končala s stečajem. Zagotovo vam ni bilo vseeno? "Težave so se v Ratitovcu začele pred osmimi leti predvsem zaradi slabih poslovnih odločitev vodstva, ki ni razumelo, da ni mogoče porabiti več, kot je ustvarjenega. Preprosto se je živelo na preveliki nogi, zapravila se je zdrava substanca, hkrati pa se ni spoštovalo obljubljenih rokov dobave, kar je vlivalo na prodajo. Pomagale so vse štiri občine, vendar prepozno. Stečaj še teče, ni bilo še prodaje, od nekdaj 85 zaposlenih pa jih še približno 14 dela za privatnika iz Ljubljane " Napovedovale pa so se tudi težave drugod? "Res se naše upanje, da je čcvljarna edina, ki je zabredla, ni uresničilo. Vedno glasnejll so bila, tudi na občinskem svetu, opozorila na težave v Alplesu Da ta tovarna ni poravnavala obveznosti do občine - plačevala nadomestila za stavbno zemljišče, je bilo že dalj Časa /nano, /ato miio UuIi picv/rli del pios torov v salonu pohištva, ki so seda) občinsko premoženje Podobno je tudi s Tehtnico, kjer Domcl prevzema del prOltOrOV In delavcev Vse kaže na to, da tudi Tehtnico bremenijo preveliki prostori, saj je dela sedaj le Še za skromno polovico od nekaj več kot sto zaposlenih. Pn Tehtnici je odločilna izguba nekdanjega jugoslovanskega tržišča oz. zanemarjeno iskanje drugih prodajnih možnosti. Kdo je za to kriv, pa sem že odgovoril v pri prvem vprašanju." NapovedM stečaj v Alplesu - posdštvo je še večji problem. Kje vidite wroke /a to, da se še nedavne napovedi o uspešnem reševanja niso uresničile? "Dokler se o dokazani krivdi ne izreče sodišče, ne želim nikogar obsojati. Po vsem tem, kar pa sem slišal in prebral, pa ugotavljam, da očitno direktorja g. Tršan in g. Janžekovič nista imela cilja rešiti to podjetje. Očitno sta tudi onadva prekršila osnovno gospodarsko pravilo, da lahko daš le toliko, kolikor ustvariš, ne pa da širiš neodmerjeni optimizem, razlagaš ambiciozne programe, v resnici pa toneš. Če smo vprašali delavce, so bili ti z delom in plačami relativno zadovoljni, ob nedavni ustanovitvi rokometnega kluba ni bil problem denar, v resnici pa se je sedaj pokazalo, da so bile razmere že za razpis stečaja. Sicer pa je tonitev Alplesa Že starejša, zato bi lahko k pogrebu vabili še koga, ki je v zadnjem obdobju pomagal s svojim znanjem kopati jamo. Za nas, kot občino, je seveda pomembno predvsem to, da bi se s temi postopki čimbolj pohitelo, in da bi se nadaljeval čim večji del proizvodnje. Veliko je sedaj odvisno od tega, kako hitro in učinkovito bo delalo sodišče. Krivca, če sta, sta se sedaj umaknila, novi ljudje naj bi skušali najti oblike in možnosti. Ko poudarjam pomen časa, se namreč zavedam, da sposobni delavci ne bodo ostali dolgo brezposelni, saj jih že vabijo drugam, in če se bo to jedro razpršilo, potem kmalu tudi delavcev za obnovo proizvodnje ne bo več." Po razpravah na občinskem svetu sodeč, je na občini le zanimanje za denar, ki ga morajo podjetja plačati, in (prepir o tem) kako ta denar porabiti. Je občina bila sproti obveščena, kakšne so težave? "Kot ste lahko slišali po razpravah na občinskem svetu, je prednostni interes občine bil v tem, d.i dobi od podjetij tisto, kar ji pripada. Občina ima svoje obveznosti na različnih področjih, zlasti na komunalnem, zato se svojim sredstvom iz podjetij, kot povsod po svetu, ne more odreči. Bojim se, da je bila v primeru Alplesa že napaka v bivši občini, ki jim je pri teh obveznostih popuščala, zato so se počutili celo priviligcrani. Če k temu prištejemo šc dejstvo, da so krmilo prevzeli "tujci", torej ljudje, ki niso bili iz tega okolja, je jasno, da posluha z.i te obveznosti do občine ni bilo. Mogoče se bodo ti gospodje le kdaj vključili v naše okol|e tet spoznali potrebe občine in svojih delavcev. Dr nt' \/iok težavam vidim v neprilagodljivosti, celo megalomanstvu, ko se nikakoi ni bilo iium-očc dogovoriti za racionalno koriščenje razpoložljivih ka paeitet in povišm, saj npr m bilo m< doseči dogovora o tem, da bi del piostorov in površin prepustili drugim dejavnostmi, vsaj v najem Miselnost: "to pa bomo rabili čez dve, tri letaje bila preveč zakoreninjena, da bi dejansko breme spremenili v dohodkovni vir. Če pa |c že bilo ugotovljeno, da bi kaj oddali, so bile cene za obrtnike in podjetnike, ki začenjajo svojo dejavnost, tako nesprejemljivo visoke, kot da bi bilo vse skupaj v bližini I .jubljane " Ni Koliko pa je bila občina in vi kot žurf obveščena o težavah in sodelova ,B reševanju? Ali vas preprosto post* )\ nepripravljene pred dejstva? "Občina je bila v reševanje AiPft predvsem zaradi dolgov vključena k vsega začetka. Sodelovali smo tuMps urejanju odnosov s Skladom za ra ^ je postal lastnik, ter reševanju kadr j^j razmerij. Žal se mnogi dogov sodelovanju, skupnem delu ter «jl bojni kontroli med družbo Poh'^L Lesni program, pa tudi glede ukinj3^, drugih podjetij niso uresničila. Le &l\ pred sedanjimi dogodki, ko je jI minister za gospodarske dejavnosti »5, tovil, da ne more več metati den Jo vrečo brez dna, smo slišali prvi dv%' tem, ali jim bo načrtovano san ^ uspelo izpeljati, V pogovore s Sk* g in pristojnim ministrstvom stti0.m vključeni. Prepričani smo, da J ju AIples Pohištvo in še koga na tjj dvorišču možna rešitev le, če bo *Jjd tovljeno čimprejšnje nadaljevanje ?jk vodnje, predno se razbije najsposo*1 w kadrovsko jedro." y ^ Kar nekaj prahu pa v zadnje01 dviga tudi načrt o prodaji deleža Domela Američanom gledate na to? M "Najprej kaže povedati, da v v»io; delujeta dve podjetij, poleg Dome» «« Indramat. Slednji še išče prostore aj tem je bila občina že vključena ; JJj smo možnosti v Alplesu, px0^ možnosti v Tehtnici, vendar vse s . poteka prepočasi in za občino v neg ^ no smer. ,JM Kar pa se tiče interesa arnCno^ Amcteka, da kupi večinski dele* ufa la, moram ugotoviti, da se )e Jj J* delavcev, ki so tudi delničarj'' or^a(j' ala proti temu. Običajno Prc mnenje, da bi moral biti kot župa . taki prodaji, da bi se moral zavzern l ostane tako, kot je. Vprašanje pa J 1 to dobro. Ali so dohodki, razvoj-dovolj dobri. Kot nevtralni opaz. 1 sem sodeloval na pogovorih, 1 pomislim na dobre izkušnje Cerknem, Iskrinih tovarn vI $^ vse so večinsko prevzeli tujd'jl resnih dvomih o tem, ali ic P preprečevati vložke tujega kaPlt3aW gotovila Amcteka, da bo v našo ' toliko, kot znaša tudi prenizk«. P°* v razvoj in vloži nakup - ta je sicer proizvodnjo, vlagal . nova delovna mesta, so s stalil ^ zelo vabljiva, tako da je edim ^v^j možna reakcija sedanjih k^P katere je Domcl sedaj vezan 1 panje v sedanje povezave." , PotCf ■"•"letih pozitivnih zgh' M Sloveniji tudi drugačne «zku^v/1( odslovijo razvoj in spremenijo kar najcenejše montaže. Da °.''%«4JI kraj, kar ste ie opozorili Pr',r Ljh' Alplesom, niti ne govorimo- ' »v^ PSOV nimate? "Predvsem še enkrat poudafl* JI, y, ne opredeljujem za to ali dru#. ^f, Hj| Veni pa, da bo moral tudi 1)onlt'it(j^s1 storiti za svoj razvoj, uc',lk° ,cv. V^t dohodek, za boljše plače lk,,aVkapitjJ*» niti bo moral lastne sile i" ^.frjjh možnosti za to In |>n tem u'L'£ |j'tl tudi prav tako boleče." Vaša občina se je lani največjo nataliteto. Kako mladi našli svoj kruh? ^11> "Vsi podatki kažejo, da jc J tetin vrh kratkotrajen, in je mimo, kai pa je glede na seda J^j in pomanjkanje stanovanj 'lltl' Jjt Siee. p;i bi bilo dobio, d.i l'""'l v'.4 tovimo, da smo živeli vse PrtfVn tudi žarometa sta f od dek' ki Je nekollko 4d , Pričakovanega, zato je «&!č> in steklom tudi . 'učmi IT Rločevine. rjtj "Senjska oblika s tremi 0bo • navidezno privlačnejša ;^boi ainamična, medtem ko I lobji PnPravno, če ima avto-' Sir?61 Vrat- Prtljažnega >ta.ra Je vselej 280 litrov in •losorH°mobilskl razrcd Je to II s»Xo! i °* Z nckaJ spretnosti n ho, v ,lan.ko tudi družinski i« SKraJni sili in ob podrti ]° ^trovgrc V Prt,Jažnik tudi oblika ++so-ftfS^J&iik ^-ekonomična uJfir$Č skromna serijska tU« Saxo s petvratno karoserijo in 1,5 litrskim dizelskim motorjem. ~Pla$tika na instru-ikfijpšči -prostor na 1 0Pl°S,Orna notranJost s pravac" st'ko na iiistruinentni plošči. Notranja prostornost je dobro izkoriščena, toda potniki na zadnji klopi so hvaležni, če so postanki med vožnjo pogostejši, predvsem nekoliko večji si namreč kar precej grizejo kolena. Voznikov delovni prostor je sicer navidezno dobro odmerjen, toda s pravšnjo nastavitvijo jc nekaj več dela, prav tako tudi s privajanjem na nekatera stikala, med katerimi je najbolj ponesrečeno stikalo za vključitev ventilatorja. Oblikovno instrumentni plošči ne gre pripisovati posebnih zamer, le nekaj več sreče pri izbiri plastike, oblikovalcem ne bi škodilo. Saxo je eden od tistih avtomobilov, pri katerih je mogoče izbirati med kar pestro paleto motorjev. Na našem preizkusu sta bila tokrat dva, 1,1-litrski bencinski in 1,5-litrski dizelski. Oba sta naravnana k gospodarnosti in tudi solidnim voznim lastnostim. Bencinski, ki zmore 60 konjskih moč, je že znan in preizkušen štirivaljnik, ki tudi z dobrih 800 kilogramov težkim saxojem nima pretirano težkega dela in uspe zadovoljiti srednje zahtevne voznike. Enako velja za dizelskega, ki zmore 57 konjskih moči, tudi ta se je v Citroenovih in Pcugeotovih avtomobilih že preizkusil, najbolj pa so ga veseli vozniki, ki natančno izračunavajo stroške goriva. Saxo ima kljub svoji majhnosti, zelo solidno podvozje. Medosna razdalja je namreč dokaj velika, kar dokazujejo popolnoma v vogale karoserije potisnjena kolesa, lega na cesti je zelo solidna, odzivanje na cestne grbine dovolj spodobno. Ob petih različnih motorjih si je mogoče zaželeti tudi tri osnovne pakete opreme, pri čemer osnovni pomeni oskubl-jenost, pa tudi pri srednjem bi si voznik zaželel vsaj merilnika vrtljajev, predvsem pri dizelskem motorju. Če ima saxo nekaj več dodatne opreme, se njegova cena kar občutno poveča in avtomobil se tudi po tej plati hitro znajde v razredu, kamor pravzaprav ne sodi. A vseeno velja: citroen saxo je mladosten, sodoben in tehnično dodelan avtomobil, ki presega svoje osnovno poslanstvo majhnega mestnega avtomobila. V tem je vsaj tako uspešen kot njegovo bližnja konkurenca. Prtljažnik z 280 litri: saxo jc lahko tudi družinski avto. TEHNIČNI PODATKI: kombi-limuzina, 3 ali 5 vrat, 5 sedežev. Mere: d. 3720 mm, š. 1595 mm, v. 1380 mm, medosna razdalja 2385 mm, prostornina prtljažnika 2801 955 I. Motor 1.1 i: štirivaljni, štiritaktni, bencinski, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1124 cem, 44 kW/60 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Najvišja hitrost: 162 km/h (tovarna), 161 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/ h: 15,3 s. Poraba goriva po ECE normativih: 4,9/6,5/7,4 I neosvinčenega 95 okt. bencina, poraba na testu 6,7 I. Motor 1.5 D: štirivaljni, štiritaktni, dizelski, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1527 cem, 42 kW 157 KM; petsto-pensjki ročni menjalnik. Najvišja hitrost: 158 km/h (tovarna), 152 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/ h: 18,3 s. Poreaba goriva po ECE normativih: 3,8/5,2/5,6 litra plinskega olja na 100 km, poraba na testu: 5,1 I. in drugačen ' jev motocikel d tfb°S«ti nov motni i-(lineaien J 1200 1 v>i^J»b|jVn , v jSfOS0t'a,,J'h dvo- H \A\nw b0 il,u>l Vstoh» L tovarna pa I ^7^>ihčhoo^peVjer *? «!• unimivosl (c odločitvi, da a m«. Ju lotl1' razvoja aiih0|<*'kla. k. ga do ""ovem pr« adnje čase r/ni segment, programu ni bilo. bmw r 1200 C bo opremljen z dvovaljnim bokserskim motorjem s no štirimi ventili na valj. Njegova prostornini jc 1171 kubičnih centimetrov, zmogljivost 61 konjskih moči pri 5.000 vrtljajih, motocikel bo tehtal celih 265 kilogramov, sede/ pa bo od tal oddaljen vsega 74 centimetrov. Novi BMVV-jev motocikel bodo /ačeli proi/vajati in prodajati v začetku jeseni in takoj po začetku proizvodnje bo * HONDA CMC 5 VRAT 'HONDA CRV-JEEP TllglNW-H.C.?V že za 21.990 PEM BRITOF 173,4000 Kranj Tel./fax:064 242 167 • M. Gregorič Kaposi naprodaj tudi pri nas. Tako namreč obljubljajo pri slovenskem HMVV-jcvem zastopniku NISSAN Britof 162, Kranj, tel. 064/242-277 SERVIS IN PRODAJA VOZIL UGODNO: PRIMERA 1,6 GX 5v KLIMA ~ ŽE ZA 29.400,00 DEM motor 16V, 73kW/100 PS servo volan, 2 x airbag klima, cent. zaklepanje zaščita proti kraji garancija 3 leta ali 100.000 km OMEJENA KOLIČINA-DOBAVATAKOJ! NOVO! PRTLJAŽNIKI, POTOVALNI KOVČKI THULE (ZA VSE TIPE VOZIL) VST" ŠKOFJA LOKA - HYUnDOI G°STEČE 8 064 632 286 Pooblaščen servis in prodaja //carske in kleparske storitve • promocijsko znižanje Lantra - 3 % popust • popusti na gotovinsko plačilo • ugodni kredit • lizing Kompletna ponudba dodatne opreme za vozila Hvundai - avtoprevleke, vlečne kljuke, prtljažniki, avtoradiji, avtoplašči Marangoni RABLJENA VOZILA: GOLF 14 CL LETNIK 1990, CENA 15.800 DEM OPEL KADET 1.7 D-KARAVAN, LETNIK 1991, CENA 10.900 DEM OPEL C0RSA1.2 S, LETNIK 1990, CENA 6.800 DEM OPEL CORSA 1.2 I, LETNIK 1991 HYUNDAI P0NY1.5 GLS, LETNIK 1991, SEDAN, CENA 7.900 DEM HYUNDAI P0NY1.3LS, LETNIK 1992, HB, CENA 8.400 DEM ŠKODA 135 GLX, LETNIK 1993, GOLF JXD, LETNIK 1986, ZASTAVA 101, LETNIK 87, CENA 6.500 DEM CENA 6.200 DEM CENA 1.250 DEM Skupina Volksvvagen VOZILA S ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM Avtoservis Bleddoo Ribenska 6, 4260 Bled lS.7064/741-116, 741-317 Fax: 064/741-625 d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL: 222-624 PONUDBA TEDNA:_ Tchnounion avtu, koliko pa bo potrebno odšteti za novo kri-žarko, pa še ni znano. • M.G. ZJE1 ^lov*uVvlohlša Kaposi Ljubljana d.o.o. ***rsw 492- 1210 Ljubljana, <}) 061/152-33-39 cesta 121, 4000 Kranj, 0) 064/241-358 I^^AVTO TRŽIČ, Predilniška 16 tel.: 99-994 ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CENA V SIT OPOMBA VOLVO 850 GLT 2,5 20 V MET. SIVA 1995 3.636.360 servo volan, abs zavore. centr 2akiepanje, Nt dvig stekel, ta, kov barva, akj platišča spojler zadaj, usnjeni sedeži, ton. stekla RENAULT ŠAFRANE RT MET. RDEČA 1993 2.083.725 centr zaklepanje, Nt 2,5 D dvig stekel, meglenke, strešno okno, lonirana stekla, abs zavore, servo volan AUDI 100 2,3 E MET. MODRA 1992 1.896,300 T+0% RENAULT 19 RT 18,8 V5V GRAFITNA 1993 1.402.380 -5 % popusta RENAULT 19 RT1.4/5V MET. RDEČA 1993 1.368.990 335 dem na 5 let OPEL ASTRA 1,6 IGL MET. MODRA 1993 1.368.675 335 dem na 5 let FORD ESC0RT1,81 RDEČA 1992 1.348.200 T+0% 16V RENAULT 19 RT 1,7 VIJ0LA 1993 1.323.000 -5 % popusta CITROEN ZX 1,9 D MET. ZELENA 1993 1.274.000 -3 % popusta RENAULT CLI0RT1.4/5V BELA 1994 1.267.875 310 dem na 5 let RENAULT 19 CHAMADE GRAFITNA 1992 1.223.775 300 dem na 5 let OPEL VECTRA 2,01 MET. MODRA 1989 1.210.545 -5 % popusta HYUNDAI P0NY 1.5 LSI RDEČA 1994 1.157.010 T+0% PEUGEOT 309 1,61 MET. SREBRNA 1993 1.126.700 276 dem na 5 let VOLVO 440 GL BELA 1990 1.113.000 273 dem na 5 let HVUNDAI P0NY 1,5 GLSI MET MODRA 1994 1,088.640 266 dem na 5 let MITSUBISH LANCER 1,5 GLXI MET, ZELENA 1991 1.041.863 Tt0% VOLVO 440 GL VIJ0LA 1989 1.034.000 -3 % popusta RENAULT 5FIVE/3V BELA 1996 1.023.960 250 dem na 5 iet KREDITI ŽE OD T+0% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO Nov sistem za varovanje potnikov v avtomobilih Tretjina manj hudih poškodb Francoski Renault je na podlagi dolgoletnih proučevanj prometnih nesreč in intenzivnega razvoja biomehanike združil delovanje varnostnega pasu s programiranim popuščanjem z novo generacijo varnostnih zračnih vreč. Nov kombiniran sistem bodo v modele megane začeli vgrajevati že letos, v ostale modele pa prihodnje leto. S številnimi simulacijami in analizami preizkusnih trčenj so pri Renaultu razvili nov varnostni pas s programiranim popuščanjem, ki so ga prvič ponudili v modelu megane ob koncu leta 1995, ki so ga zdaj nadgradili z usklajenim delovanjem skupaj z zračno varnostno vrečo. Najnovejša dognanja pri raziskovanju prometnih nesreč, ki sta jih potrdili tudi Univerza v nemškem Heidelbergu in NHTSA, ameriška državna ustanova za varstvo v cestnem prometu, so bila strokovnjakom v pomoč pri nadgradnjo osnovne zamisli sistema, v katerem sta varnostni pas in varnostna zrana vreča zasnovana kot celota in uglašena na optimalno skupno delovanje. Na podlagi raziskovanj, so pri Renaultu spremenili napihovanje varnostne zračne vreče, nov sistem skupaj z varnostnim pasom pa deluje v štirih fazah. Ob trku pirotehnični zategovalnik najprej z naglim zategom varnostnega pasu potnika zadrži v sedežu, ob tem pa se aktivira zračna vreča. V treh stotinkah sekunde, ko se vreča napihne, se zategovalna moč pasu zaradi pritiska telesa stopnjuje. Ko se prsni koš dotakne vreče, se odpre poseben ventil in začne spuščati plin iz vreče, hkrati pa začne delovati tudi omejevalnik zatezne sile pasu, ki zmanjša lokalne obremenitve prsnega koša. Oba elementa delujeta usklajeno in zato so sile, ki delujejo na vrat in glavo, občutno manjše. Na podlagi zbranih podatkov so strokovnjaki izračunali, da se verjetnost poškodb prsnega koša zmanjša za 54 odstotkov, ob široki uporabi novega sistema pa bi se število smrtnih in težkih poškodb lahko zmanjšalo za 30 odstotkov. Renault je v razvoj sistema vložil okoli 18 milijonov frankov (500 milijonov tolarjev), opravili pa so tudi 200 računalniških simulacij in 100 poizkusnih trkov. • M.G. HYUnDRI SALON JAVORN i K Do konca junija priznamo 3% popust za vozila LANTRA in 3% popust tudi za vozila ACCEJMT. Gotovinski popust 500 DEM Ugodni kreditni pogoji * leasing DIA-G, d.o.o. Janeza Finžgarja 5,4270 JESENICE teUfax:064/863-430 KREDITI že od T+4,5% JESENICE, C J. Finžgarja 2 i d. o. o. NOVO IN UGODNO! MEGANE ALIZE ZA 26.700 DEM, LAGUNA ALIZE ZA 34.700 DEM. TVVINGO IN CLIO DOBAVA TAKOJ! KREDITI DO 5 LET OD T+ 0% DALJE! TEL.:064/861-570 d.d. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ Tel.: 223-276 KORISTNO OBVESTILO LASTNIKOM PETK če ste lastnik Renaultove petke, je sedaj pravi čas, da jo zamenjate za Renault Clio. V Alpetour Remontu Kranj dobite kredit do 800.000 SIT s 3-letnim odplačilom in obrestno mero T+0 % Primer: R 5 letnik '92 vrednost cca 580.000 SIT + 36 obrokov po 24.893 SIT = novi CLIO 1,2 RL/5 v Na cesti: Peugeot 406 coupe in 306 break Lepotec in zverina Francoski Peugeot in njegov slovenski zastopnik Avtohiša Claas v teh dneh na slovenskem trgu predstavljata dva nova avtomobila: elegantni, športni in zelo šarmantni 406 coupe in 306 break, kombijevs-ko različico Peugeotove najuspešnejše in pred kratkim prenovljene serije. In ob tem ne gre prezreti: Peugeotu, ki je sicer del koncema PSA gre posel dobro od rok, saj so lansko leto naredili in prodali 1.979.000 avtomobilov, kar je za 90.000 več kot v letu 1995. vznemirljiv avtomobil, ki so ga zasnovali na temeljih uspešne limuzine. Obliko, ki na limuzino spominja samo v osnovnih potezah so naredili v italijanskem studiu Pinin-farina, tam pa poteka tudi sestavljanje novega avtomobila, za kar so se pri Peugeotu odločili po temeljitem razmisleku. Novi kupe je s 4,62 metra zunanje dolžine za celih šest centimetrov daljši od limuzine, za 12 centimetrov na račun Ali je novi 406 coupe posledica dobrega poslovanja, niti ni tako pomembno, bolj pomembna je kupejevska moda. Pri tem bi Peugeotov novinec rad igral pomembno vlogo, kajti to je lep eleganten in športnejšega podvozja pa je nižji. Športno podobo potrjujejo stekla na vratih brez okvirjev, 15- ali 16- palčna aluminijasta platišča in oblejše karoserijske linije. Notranjost je zaradi velikosti bolj limu- zinska kot kupejevska. Lahko je odeta v usnje, za prestiž so merilnikom dodali še kromirane obrobe. Pogonu služita 2,0-litrski štirvaljnik s 135 KM in novi 3,0-litrski šestvaljnik s 194 KM: Avtomobil je zelo hiter, s šibkejšim motorjem doseže najvišjo hitrost 203, z močnejšim 235 kilometrov na uro, podvozje je odlično, volanski servooja-čevalnik morda nekoliko prelahkoten. Pravo nasprotje ku-peja je novi 306 break, peti član Peugeotove najuspešnejše serije, ki je bila za letošnje leto deležna pomladitve. Novosti sicer ni veliko, na prvi pogled ni težko uganiti, da je 306 dobil novo masko hladilnika, žaromete, zadnje luči in nekaj sprememb v notranjosti. Break, kakor pravijo Francozi petvratnemu kombiju, je nastal na enakem podvozju, kot ga unaj*. ve | petvratna kombihmuzjn* (j dar je od njiju daljši w |j centimetrov, medtem, gJ, v Primerjavi s štinvrj^l, zino več za 7 Cj nrijetn Posledice so sevedai > J|( 442 litrov velik, »J. j* uporaben prtljažnik, J j zlaganjem zadnje klopi £ jiv do 1512 litrov. Motorj se pridružila dva nov ' litrski s 101 KM m 2%Zj? 132 KM, serijsko avto^j pripada volanski ser s ' ,r valnik in bočne ojaCii ^ najbolje opremljene« c stranski zračni varnost" n Oba Peugeotova n0^cF prihajata tudi * na*>. ima v žepu vsaj 5, « . ,arj tudi skoraj 7 milijonov ^c0ll^ si bo lahko privoščil W... n novi 306 break pa P00^* 2,42 do 2,55 milijonaM. \ Kupcev bo toliko, PrdJav p Avtohiši Claas, da boj tlP mobile verjetno treu „ čakati. • M.G. o Ik Mercedesovi avtobusi za slovenska mesta PEUGEOT NOVI PEUGEOT 406 BREAK in PEUGEOT 406 LIMUZINA z bogato serijsko opremo ¥«11, M«yiVA IN UD©§» V°?JJ' OB NAKUPU VOZILA IZ ZALOGE KUPEC PREJMEJO PRODAJA IN SERVIS VOZIL AVTOHISA K MILJE 45, VISOKO PRI KRANJU, tej '.mJM 9\ Nemški Mercedes-Benz bo s pomočjo slovenskega zastopnika AC Intercar nekaterim slovenskim mestom dobavil večjo količino mestnih avtobusov. Največji kupec bo mesto Maribor, kjer so naročili kar 20 avtobusov AM O 405 M, s katerim bodo temeljito prenovili vozni park mestnega potniškega prometa, kjer je povprečna starost avtonbusov 18 let. . AC Intercar se je v pogodbi vredni skoraj 5 milijo nov nemških mark obvezal, da bo avtobuse dobavil do letošnjega oktobra, pet jih bodo naredili v tovarni v Stuttgartu, ostale pa v ljubljanski Avto-montaži. Mercedes oziroma AC Intercar bosta do konca leta dobavila deset avtobusov AM O 405 M dobavila tudi v Ljubljano, sedem so jih naročili v Celju, zanje pa so se odloČili tudi v kranjskem Alpetouru, kjer bodo avtobuse predvidoma dobili v decembru. • M.G. Ugodn i kred iti pri nakupu vseh OPLOV: Corsa, Astra, Vectra in vsi ostali modeli za TOM+5%, z dobo odplačevanja do štirih let. Za več informacij se obrnite na najbližjega pooblaščenega trgovca, avtotehna tehtna odločitev orel ^4 moj naslednji avto Avtotehna VIS Jesenice. 064/ 861 240 • Avtotehna VIS in PiJek, Skotu loka, 064/634 930 • Avtotehna VIS ll Pmtar, Kiani, 064/224-621.212-191 DOVZANdoo Podljubelj 272, TRŽIČ tel7fox:064/59-220 Trgovina z avtodeli, vulkanizerstvo VSE ZA VAŠ AVTO DELI ZA JAPONSKA AVT0SERVIS AMBROŽ LAHO POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERV1' v onan ihK nudimo Vam široko izbiro osebni*1 Jj dostavnih vozil FIAT in LANCIA,,?. bilo [j h S Jo § I sta b 'Ji «kl Piti ■0] kr s X dodatno opremo/popravilo avtom0 /kleparske in ličarske usluge /originalne rezervne dele in ostali potrošniški material IN OSTALA VOZILA 1 servis in trgovina: 064/421-193, fcoc 064/421 A. Šcdeii MITCl IDICUI T MITSUBISHI MOTORS SERVIS IN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL STARO ZA NOVO Obrtniški 8, Domžale tcl.061 /716-221 - prodaja teI.:06J/7iy-666-servis SERVIS MITSUBISHI COLT1.3 Gl[ Kupcem MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXi GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak UMAR ■jev pogled do leta 2001 Odpraviti indeksacijo in umiriti plače Pomladansko poročilo je obetavno, saj analitiki letos napovedujejo 4-odstotno, prihodnje leto pa 4,5-odstotno gospodarsko rast. Urad za makroeko- Kranj, 16. junij jMnske analize je v letošnje pomladansko poročilo zapisal precej bolj I obetavne napovedi kot zadnja leta, ^SaJ naj bi se gospodarska rast v i laJnjih letih do izteka tisočletja okrevagj na 4,5 odstotka letno. Merilo a Ignacije naj bi postopno postali im-f ^jjski stroški, postopno naj bi odpra-iffl v»i indeksacijo, zelo pomembna pa bo ttf^miritev plač. Javnofinančni pri- s cji",,JMJaJ pa je upravičen le za jasen ie i? 0zir°nia v razvojne namene in z h ,^?s,i0> da ga bo treba nato postopno 12*Jti, kar je bo lahko, je dejal j lektor urada Janez Potočnik. ^bSlovenski bruto domači proizvod naj °V.Se letos povečal za 4 odstotke, ja^r>nodnje leto za 4,5 odstotka. Zaposle-, !!0st se leto« s« k« :,k«i;«-i. »nost 'ti prihod"1- letOS še ne bo i2*30^^3!3' j|5a b ^eto Pa lah^0 pričakujemo, . ProH0,Za 0>5 odstotka več zaposlenih. yi1j.."auktivnn«t nai k; o„ u»™ tiSi5C»aiiZa 4:3 odstotka- prihodnje leto SUff.1Vn°st naj bi se tako letos kot ar) povečala za 4 odstotke, a in storitev naj bi se letos Hudi javnofinančni problemi Napovedi bodo uresničljive le z ustreznih vodenjem makroekonomske politike. Letos in prihodnje leto je nujno pospešiti sistemske spremembe pri iskanju makroekonomskega ravnotežja, je dejala svetovalka vlade dr. Alenka Kajzer. Javnofinančni problemi so namreč hudi, treba bo plačati neporavnane račune, zato so nujne sistemske spremembe, ki so bile lani odložene zaradi volitev in nato dolgotrajnega oblikovanja vlade. Podrobno je predstavila ciljni scenarij za letošnje in prihodnje leto, ki smo ga povzeli uvodoma, nato pa opozorila na slabšanje izvozne konkurenčnosti našega gospodarstva v letošnjih prvih treh mesecih. Med vzroki je navedla predvsem neugodna tečajna gibanja in naraščanje plač. Sprejeti pa bi morali ukrepe, ki bi zagotovili znižanje proračunskih odhodkov na 730 milijard tolarjev. S tem bi bili javnofinančni primanjkljaj največ enoodstoten. ■ lep 0(ktotka. Bruto plača na zaposle-fiCfc .naJ bi se letos povečala za 3 3! ka pke> Prihodnje leto za 2,5 odstot-a\ Pov xCne na drobno naj bi se letos U Pa za 9 °dstotkov, prihodnje leto ^ant ^ o^otkov. Javnofinančni pribit ^ naJ bi naJ bi 'etos znašal ^ka ^tek- prihodnje leto pa pol odstot- ■ ^n ^ šni so g'avni poudarki pomla-W\l ga Poroda. ki ga je pripravil . Za makroekonomske analize. prft!tosnje napovedi so v primerjavi s «^nJimi nekoliko bolj optimistične, J va J^em za storitveni del gospodarst-H žaCedtem ko industriji napovedujejo W %r k s'abšo prihodnost. Optimizem , 1iem^ vlivajo ugodne napovedi najpo-fjjlvens^jših evropskih institutov, slo °dvjSn gospodarska rast pa je zelo \em£if: 0a" razmer v Evropi, zlasti v ■Ji. Javnofinančni primanjkljaj ni nič hudega, če so cilji jasni in namen razvojni in če je jasno, kako ga bomo nato znižali. Vsa Evropa se danes ubada s temi problemi in spoznavajo, kako težko ga je znižati, ko se porabniki navadijo na proračunski primanjkljaj. Kdo jamči, da pri nas ne bo pobegnil v višje plače, zato je sprejemljiv edinole v razvojnem smislu, z zavezo, da se bo nato zmanjšal. Pospešeno delamo na sistemskih spremembah, upam, da je v vladni koaliciji o tem dozorelo spoznanje, seveda pa jih letos še ne bo moč uresničiti, je dejal dr. Janez Potočnik. M Najprej podaljšanje in nato odprava indeksacije V makroekonomsko politiko je vključena politika odprave indeksacije je dejal dr. Janez Potočnik, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj. Predvideno je postopno uvajanje indeksa življenjskih stroškov kot merila inflacije, letos naj bi to uvedli poskusno, prihodnje leto pa dokončno. Indeksacijsko obdobje naj bi letos s treh podaljšali na dvanajst mesecev in nato indeksacijo postopoma ukinili ter prešli na normalne standarde. Sprememba naj bi se nanašala na vse ekonomske dejavnike, saj gre za skupni pristop vlade in Banke Slovenije. Pomembna je tudi preglednost in predvidljivost ključnih ekonomskih politik, saj bi tako v gospodarstvu vedeli, kaj jih čaka in bi se lažje prilagajali. Monetarna politika je letos prvič javno objavila svoje ciljev, k večji stabilizaciji bo prispevala enoletno revalorizacijsko obdobje, pri vodenju tečajne politike in nevtralizaciji deviznih prilivov ima podobne probleme kot lani, tudi letos bodo odkupi v menjalnicah verjetno veliki. Javnofinančne probleme smo napovedali že lani, zdaj so tudi, ločiti pa je potrebno med javnofinančnimi problemi in problemi državnega proračuna, je dejal dr. Potočnik. Med prve spada prehitra rast plač in socialnih transferov, zato je umiritev plač nujna, brez tega preprosto ne bo šlo. Problematično je povečevanje pokojninske blagajne, njen delež se v bruto domačem proizvodu sicer ne povečuje, zaradi nižjih prispevnih stopenj pa je odliv iz državnega proračuna večji in njegova rast zato velika. Začasno proračunsko financiranje je huda stvar, podpisani socialni sporazum bo lahko bistveno pripomogel k dogovarjanju, njegove opredelitve so namreč dobre, je dejal dr. Potočnik. • M.V. podjetje pred podpisom pogodbe o prodaji francoski multinacionalki 'J-tancozi kupujejo Donit Filter biS ^4 zaposlenih naj bi (vsaj tri leta) obdržalo delo, Francozi bodo v podjetje vložili šest do deset milijonov * direktor Renato Krajne: "S prodajo bo Donit Filter postalo eno najuspešnejših slovenskih podjetij'' iT S ^|,e' 16. junija - Donit Filter, d.o.o., je eno od dveh " podjetij v okviru Donita, d.d., v kratkem naj bi < ekt0 s'°odslotno tujo last. Kot nam je povedal generalni il^ £r°dj»j ' .^'"ra Renato Krajne, je skupščina Donita, d.d., "Pec .Odstotnega deleža Donita Filtri potrdila že lani, Np^'^jcija pa je francoska multinacionalka Labinal. Po '*tiii| j?nJ11 direktorja Krajina bo prav prodaja pripomogla k . Venfif. Do Donit Filter v nekaj letih postal eno najboljših 3 D nsk»h podjetij. SC?U F>lter je v stoodstotni Čok.dclniškc družbe Donit (v Ul V„r. katere sodi še Donit * $kla.Ul). katere lastniki -"j sklJJ.Za razvoj, kapitalski i ^C1,0 mali delničarji - so se ■ W3\za prodajo podjetja Partn ■ °mačim bodisi tujim .onurtrjem- Kot najugodnejši »rivnrJi\ (ccna Na V se jc pojavila fran-m l.Multinacionalka Lab-Povezuje 70 podjetij z brh IFiltri ie sporazum o Pa Jnih principih naku-tih sklenil s firmo C?'"0' ki ie član fran' pSurskupine Lai>in tQyila.' specializiran je za o ly°J',{zdelava in proda- mo sedež blizu °fcializiran je za EbdeiiT avo Pro(Ul~ 0 fii Za avtomobils- "Jna ,„ SVet°vnih podje-|i>H .em Področju usf)eš-in«n,L- 1" 8 °vnimi S'alui Purf!ux, Tech Sa v«ra, Crosland, 20 tisoč zaposlenimi, podjetja v grupaciji pa izdelujejo tur-boreaktorske motorje za letala, avionapeljave, zavorne sisteme, enajst družb v okviru grupacije pa izdeluje filtre. Kot pravi Renato Krajne, gre za najmočnejšega evropskega proizvajalca filtrov. Zakaj so se delničarji Donita, d.d., odločili za prodajo 100-odstotnega deleža družbe Donit Filtri? Kot pojasnuje direktor, je to medvoško podjetje zadnja leta poslovalo z izgubo, samo lani je znašala več kot 200 milijonov tolarjev. Zaradi pomanjkanja denarja za nove naložbe pa podjetje zaostaja v razvoju in tehnologiji. "Podjetje ne more več spremljati razvoja dogodkov na trgu, delno zaradi pomanjkanja naložb, v zadnjih letih pa se je zanemarjal tudi razvoj. Poleg tega smo premajhni, da bi lahko preživeli v svetovni konkurenci, ko se podjetja vse bolj povezujejo v verige in s tem znižujejo stroške. Brez piodaje bi sicer lahko še nekaj let Životarili v rdečih mo in razvoj ne bo težko povečati, s tem pa se bodo zniževali tudi stroški. "Stroškov vsekakor ne bodo zniževali na račun zaposlenih," zagotavlja Krajne. Kot zaenkrat načrtujejo Francozi, naj bi vodstvo in menedžment v Donitu Filter ostali isti, predstavniki francoskih lastnikov pa ne bodo stalno prisotni v Sloveniji. Kaj pa bojazen, da tujci kupujejo podjetje zgolj zato, da bi zmanjšali konkurenco? "Francoski kupec ima resen namen razvijati podjetje. Kdo je lastnik podjetja, zame niti ni pomembno, pomembno je, da ima poštene namene. številkah, dolgoročno pa podjetje nima perspektive," pravi. Kaj bo v Medvode prinesel francoski lastnik? Kot pravi Krajne, je zelo pomembno, da bo Donit Filter lahko obdržal relativno samostojnost in svojo blagovno znamko. V poslovnem načrtu so se Francozi zavezali, bo delo vsaj tri leta obdržalo vseh 254 zaposlenih, v podjetje oziroma posodobitev proizvodnje pa bodo vložili šest do deset milijonov mark. Kranjc pravi, da tuji lastniki vsekakor pričakujejo dobiček, zavedajo pa se, da tega brez vložka ne bo mogoče doSeči. Produktivnosti / naložbami v tehnologijo (denimo z novimi, zmogljivejšimi linijami), opre- Donit Filter letno ustvari za 20 milijonov mark prometa z avtomobilskimi in industrijskimi filtri, od tega kar 85 odstotkov izvozijo, in sicer v 24 držav. Med kupci medvoš-kih filtrov so BMW, Audi, Škoda in drugi. Donit Filter bo kljub tujemu lastniku še vedno slovensko podjetje; ni važno, kam gre dobiček, važno je, da imajo ljudje delo in da se denarni tokovi obračajo pri nas," še pravi direktor Renato Krajne. Dokončna pogodba naj bi bila podpisana v mesecu dni. • U. Peternel Davek na dodano vrednost ukinja znižane davčne stopnje za izdelke domače in umetnostne obrti Bo višji davek uničil domačo obrt? Tovrstni izdelki so bili doslej upravičeni do znižane, petodstotne davčne stopnje, po novem pa naj bi davek znašal 20 odstotkov Ljubljana, 16. Junija - Vse "normalne" države podpirajo in spodbujajo razvoj domače in umetnostne obrti. Če pa bo v Sloveniji sprejet nov zakon o davku na dodano vrednost, ki za štirikrat zvišuje prometni davek na izdelke domače in umetnostne obrti, se bo zgodilo, da se bodo ti izdelki izenačili s kičem, naša narodna identiteta pa bo utrpela neprecenljivo škodo, so opozorili predstavniki Obrtne zbornice Slovenije skupaj z neka-terimi strokovnjaki na novinarski konferenci pretekli teden. Kot je pojasnila Milica Gostiša z obrtne zbornice, je v parlamentarni obravnavi predlog zakona o davku na dodano vrednost, ki uveljavlja enotno, 20-odstotno davčno stopnjo. Znižane davčne stopnje bodo bržkone obveljale le za prehrambene in nekatere druge izdelke, iz te znižane obdavčitve pa kljub prizadevanjem stroke ni izvzeta domača in umetnostna obrt. Za izdelke, ki imajo potrdilo, da so izdelki domače in umetnostne obrti, je namreč doslej veljala znižana, petodstotna davčna stopnja. Izdelovalci so lahko pridobili mnenje posebne strokovne komisije, ki jo vodi etnolog dr. Janez Bogataj, ter ministrstva za gospodarske dejav-nosti in finančnega ministrstva. Kot je razložil dr. Janez Bogataj, je bila omenjena komisija ustanovljena leta 1975, s tovrstnim ocenjevanjem pa so uspeli zajeziti agresivno nastopanje kiča. Posredno je delo komisije vplivalo tudi na odpiranje specializiranih trgovin domače in umetnostne obrti ter na dvig kakovosti spomin-karske dejavnosti. "Na komisiji vsak mesec ocenimo okoli sto izdelkov, pozitivno mnenje pa jih pridobi morda le kakih deset, kar kaže, da je naše sito izjemno strogo in na njem zares ostanejo le izdelki, ki pomenijo nadaljevanje tradicije, ali pa kakovostni izdelki sodobne produkcije," je dejal dr. Bogataj. Vsak tako potrjen izdelek dobi enotno nalepko oziroma obesek, izdelovalec pa lahko pridobi status izdelovalca izdelkov domače in umetnostne obrti - takšnih registriranih izdelovalcev je pri nas petsto. V predlogu novega zakona pa znižana davčna stopnja za tako potrjene izdelke ni več predvidena. Kot opozarja dr. Bogataj, izdelovalci ne bodo več imeli interesa pridobivati nalepk oziroma obeskov, kar bo zavrlo razvoj naše domače in umetnostne obrti. Za ročno narejeno čipko bo veljala povsem enaka davčna stopnja kot za strojno izdelano čipko, pa tudi nikjer ne bo oznak, da gre za izdelek domače obrti. Ti izdelki se bodo sčasoma povsem porazgubili, so opozorili predstavniki obrtne zbornice, ki svoje pripombe k predlogu zakona skušajo uveljaviti že dlje časa, a zaenkrat neuspešno. Opozorili so tudi, da večina evropskih držav spodbuja razvoj domače in umetnostne obrti, nekatere celo z nulto davčno stopnjo. • U. P. Dolgoročno posojilo za Abanko Kranj, 16. junija • Abanka je 13. junija v Londonu podpisala pogodbo o najemu sindiciranega posojila v višini 15 milijonov ameriških dolarjev z odplačilno dobo sedmih let. Pogodbo o najemu sindiciranega posojila je v Londonu podpisal generalni direktor Abanke d.d. Ljubljana Miroslav Kert. Agent pri najemu sindiciranega posoila je bila ING Bank N.V. iz Amsterdama, organizator pa ING Barings iz Londona, sodelujejo naslednje banke: ING Bank iz Amsterdama, Commerzbank iz Frankfurta, Dresdner Bank Luxem-bourg, Zuericher Kantonalbank iz Zuericha, Landesbank Schleswig-Holstein Girozentrale iz Kiela in Banco central Hispano iz Londona. Z najetjem dolgoročnega sindiciranega posojila bo Abanka izboljšala sestavo ročnosti svojih finančnih virov, za njene poslovne partnerje pa seveda predstavlja dodatno možnost kreditiranja investicijskih projektov. PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Škofja Loka , d.d. PEKS, pekarna in slaščičarna ŠKOFJA LOKA, d.d., objavlja prosti delovni mesti: 1. VOZNIK Pogoj: končana šola za poklicnega voznika - avtomehanika in najmanj eno leto delovnih izkušenj 2. KOMISIONAR (za komisioniranje slaščičarskih izdelkov) Pogoj: končana IV. stopnja izobrazbe živilske ali trgovske usmeritve. Prednost imajo slaščičarji. Najmanj eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih. Delovno razmerje se sklepa za določen čas. Dvoizmensko delo. Pri izbiri imajo prednost kandidati, ki imajo stalno bivališče v okolici Škofje Loke. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslovu: PEKS Škofja Loka, d.d., Kidričeva c, 53. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po koncu zbiranja prijav. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Jožko Čuk v Termu in Šeširju V dveh mesecih naj bi zaživel jamstveni sklad Pomoč delavcem, ki ostanejo na cesti Iz sklada bodo dobili neizplačane plače za tri mesece ter odpravnino, zakon velja tudi za tri leta nazaj Kranj, 16. junija - Po podat- pol mesečne minimalne oziro- MEŠETAR Škofja Loka, 16. junija - Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk s sodelavci je prejšnji petek obiskal dve uspešni škofjeloški podjetji, Termo in Šešir. Direktor Terma Janez Deželak ter direktor Šeširja Miro Pinterič sta gosta seznanila s trenutnim položajem v podjetjih in ga opozorila zlasti na težave, s katerimi se srečujejo kot pretežni izvozniki. Izpostavili so tudi problem še vedno predragih kreditov. Jožko Čuk pa je vodstvi podjetij med drugim seznanil s stališčem gospodarske zbornice do aktualnih dogajanj v zvezi s podpisom socialnega sporazuma. Obiska se je udeležil tudi direktor Območne zbornice za Gorenjsko Andrej Prislan. • U. P. Študentska borza Ljubljana, 16. junija - Ljubljanska borza je 12. junija podelila nagrade najboljšim udeležencem projekta Študentska borza in Mali borzni seminar 97. Mali borzni seminar je potekal četrto leto zapored, s sodelovanjem Ekonomske fakultete iz Ljubljane, obsegal je več predavanj, študentom je bila v borzno posredniški hiši Nika na voljo računalniška simulacija. Po prostovoljnem preizkusu znanja so najboljše nagradili, prvo nagrado je prejel Matija Debelak iz Braslovč, drugo Jožica Kraljic z Iga in tretjo Brigita Kraljic z Iga, Matej Arko iz Ljubljane in Aleš Lokar iz Ljubljane. Študentsko borzo so pripravili drugič zapored, vsak študent je imel odprt lastni portfelj oziroma sklad z 2 milijonoma tolarjev navideznih sredstev, nato pa z njimi trgoval. Najboljši med odličnimi, ki so uspeli doseči več kot 2 milijona tolarjev dobička je bil Andrej Rigler iz Ljubljane, ki je imel 2.864.050 tolarjev dobička, drugi Jernej Omahen iz Ljubljane z 2.571.250 tolarji dobička in tretji Matevž Zbašnik iz Maribora z 2.073.298 tolarji dobička. kih Območne enote republiš kega zavoda za zaposlovanje je v petih gorenjskih upravnih enotah prijavljenih 661 iskalcev zaposlitve, ki so delo izgubili zaradi stečaja. Večina od njih je ostala na cesti brez vsega, brez nekajmesečnih plac in vsakršnih odpravnin. Kot kaže, pa se tem in vsem delavcem, ki se bodo na cesti znašli v prihodnje, vendarle obeta pomoč države. Konec aprila je državni zbor sprejel zakon o jamstvenem skladu, ki ureja posebne pravice delavcev, ki ostanejo na cesti zaradi stečaja ali prisilne poravnave v podjetju. Delavci, ki niso bili poplačani drugače (denimo iz stečajne mase), bodo po novem upravičeni do poplačila plač za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja, poplačila terjatev za neizkoriščeni dopust ter odpravnine. Koliko denarja se lahko nadejajo delavci? Iz naslova neizplačanih plač za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja bodo prejeli tri zajamčene plače tisti delavci, ki so delo izgubili pred majem 1995, ostali pa bodo dobili tri minimalne plače. Za neizkoriščeni dopust in druge pravice iz dela bodo delavci dobili največ pol minimalne (zajamčene) plače. Država jim bo omogočila tudi odpravnino, ki pa bo zgolj simbolična - v višini polovice minimalne oziroma zajamčene plače. Tako bo vsak delavec lahko dobil skupaj najmanj tri in največ štiri in ma zajamčene plače. Zneski pomoči bodo različni, gibali se bodo od dobrih 119 tisoč do 240 tisoč tolarjev. Poudariti je treba, da zakon velja tudi za nazaj - pravico do poplačila bodo tako lahko uveljavljali delavci, ki so delo izgubili po 1.1. 1994. In kakšni so pogoji pridobitve pomoči? Pomoč jamstvenega sklada lahko pričakujejo le delavci, ki niso že bili poplačani iz stečajne mase, ki so bili v podjetju zaposleni najmanj šest mesecev, preden je to propadlo, do odpravnine pa so upravičeni le tisti delavci, ki so bili v podjetju zaposleni najmanj dve leti. Do pomoči jamstvenega sklada tudi niso upravičeni delavci, ki so postali tehnološki presežek. Jamstveni sklad naj bi začel delovati čez približno dva meseca, vsi upravičenci pa bodo imeli 90 dni časa, da bodo vložili vloge. Tisti, katerih vloge bodo odobrene, bodo dobili denar v enkratnem znesku. Jamstveni sklad naj bi se v začetku polnil iz proračuna - prvo leto naj bi potrebovali pet milijard tolarjev. • U. Peternel Celostno trženje ponudbe podeželja Čisto okolje ter pridelava zdrave prehrane so skupf imenovalec projektov turistične promocije Jezerskega. Do"J čini že dlje ugotavljaljo, da bodo poleg tradicionalnoj kmetijstva največ lahko iztržila edinole od turizma, tamkajj turistično informativni center pa v sodelovanju z občino že J pripravlja projekte, ki bi v celoto povezali pridelovalce hran gostince in hotelirje. Množičnost, pravijo, mora zamenjati kvaliteta. -proučujejo, kaj vse je na Jezerskem moč ponuditi. Lep P Trenut"1 na novo uveljavljajoče se ponudbe je trženje pro dukt jezersko solčavske ovce, saj je na Jezerskem že moč m resda šele poskusno dobiti prave ročno pletene nogaw j rokavice iz doma pletene volne. Najmlajšim je denimo na manjša ovca izdelana iz ovčjega runa, kot povsem dekor spominek pa je denimo na voljo tudi razčesevalnik volne- DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ fj 090 44 48 |J SKRIVNOSTI LJUBEZNI - ooovmk r 090 75 17 f, S stalno ponudbo nekaterih tipičnih produktov kmetij bo lažje preživele zagotovo vključevanje v Evropsko skupfl' ^ manjšim pridelovalcem hrane praviloma ne prinese nič u 72 Zgled za trženje na Jezerskem iščejo v sorodnem aV!jJerja: projektu Coppla - Kaša. Za uresničitev svojih projektov konkurirajo na kar nekaj razpisih tako doma kot v tujini. Z*n ^ J za sodelovanje je pri domačinih precej, nekoliko manj pa J prizadevanjih moč zaslediti večja gostinsko turistična podje J PREROK Možnost osebnega obiska! 090/41-29 090/42-38 VEDEŽEVANJ Na podlagi zadnje alinee 6. odstavka 37. člena člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 22/95) in proračuna občine Bled za leto 1997 (Ur. I. RS, št. 22/97), objavlja župan občine RAZPIS STANOVANJSKEGA POSOJILA OBČINE BLED I. NAMEN, ZA KATERA SE DELIJO STANOVANJSKA POSOJILA Stanovanjska posojila občine Bled so namenjena fizičnim osebam za: - nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, - individualno stanovanjsko gradnjo - novogradnjo, POSOJILA NISO NAMENJENA: - lastnikom stanovanj, odkupljenih po določilih stanovanjskega zakona, - državljanom, ki kupujejo stanovanje od matere, očeta, mačehe, o čima, brata, sestre, svaka, svakinje, sina, hčere, pastorke, tasta, tašče, stare mame, starega očeta, vnuka, vnukinje, zakonskega in izvenzakonskega partnerja, - pravnim osebam. II. VIŠINA SREDSTEV Skupni razpisani znesek je 16.304 000,00 SIT s tem, da globalno razdelitev za namene določi župan glede na ugotovljene potrebe na predlog komisije. III. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA Na razpisu lahko sodelujejo le tisti prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so državljani Republike Slovenije, - da imajo stalno bivališče v občini Bled, - da kupujejo stanovanje ali hišo na območju občine Bled, - da gradijo stanovanjsko hišo na območju občine Bled, - da prosilec ali ožji družinski člani niso lastniki ustreznega standardnega stanovanja, oz.nepremičnine, ki predstavlja več kot 60 % vrednosti primernega stanovanja, - da imajo predkupno ali kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanja, - da imajo gradbeno dovoljenje oz. novogradnjo izdelano do zaključnih tlakov, - da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo za odobritev posojila, - da so s soplačniki kreditno sposobni, - da je zaradi spremenjenih razmer dosedanje stanovanje postalo neprimerno, - da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem. Do posojila niso upravičeni občani, ki že stanujejo v lastnem primernem stanovanju, ali so sami ali kdo drug od ožjih družinskih članov lastniki takega vseljivega stanovanja. Glede števila družinskih članov kvadratura stanovanja za nakup stanovanj, individualno stanovanjsko gradnjo, ob upoštevanju 5. in 6. čl. stanovanjskega zakona ne sme presegati naslednjih površin: število kvadratura primer, stan. kvadratura primer, stan. družinskih članov za nakup stanovanja za stan. posojila - za gradnjo Posojilo lahko znaša največ 40 % vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč tudi morebitna dosedanja ugodna revalorizirana stanovanjska posojila. Osnova za izračun višine posojila je: - za nakupe stanovanj 1600 DEM/m2 v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije - za novogradnje stanovanjskih hiš 1.200 DEM/m2 v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije Obrestna mera za odobreno posojilo po tem razpisu je T+4 %. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah, ki ne morejo biti nižje od povprečne mesečne neprofitne najemnine za povprečno stanovanje v Občini Bled. Odplačilna doba je največ 10 let, odvisno od višine dohodkov družine in višine dodeljenega posojila. V primeru, da razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev najvišje možne višine odobrenenega posojila, bo komisija sorazmerno znižala višino odobrenih posojil. Odobreno posojilo posojilojemalec obvezno zavaruje pri zavarovalnici ali dovoli vknjižbo zastavne pravice oz. soglaša z drugo obliko zavarovanja. Stroške zavarovanja posojila plača posojilojemalec. IV. KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA ZA DODELITEV POSOJIL Višina dodeljenega posojila bo odvisna od: 1 2 3 načina reševanja stanovanjskega vprašanja, primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja, premoženjskega, socialnega in zdravstvenega stania prosilca in njegove družine, ki so državljani RS, višine lastnih sredstev za gradnjo stanovanja, prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki, višje faze gradnje in s tem hitrejše rešitve stanovanjskega vprašanja, višine doslej prejetih sredstev, za 1 člana 2 člana 3 člane 4 člane 5 članov 35 m2 45 m2 55 m2 65 m2 75 m2 50 m2 65 m2 75 m2 85 m2 95 m2 za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna še 10 m2. 4 5 6 7. Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednosti in večje ugodnosti pri dodelitvi posojila: a) mlade družine, z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let in še noben otrok ni šoloobvezen, b) družine s tremi ali več otroki, c) družine, v katerih je zaposlen samo prosilec, d) mladi, to je samske osebe, mlajše od 30 let, e) invalidi in družine z invalidnim članom, pri čemer se upošteva invalidnost s 100 % telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v telesnem razvoju, težja in težka duševna prizadetost in trajna nesposobnost za delo, f) prosilci z daljšo delovno dobo (najmanj tretjina delovne dobe), g) razširjene družine, to je družine, v kateri živijo tri generacije ožjih družinskih članov. V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo posojilo po tem razpisu, oddajo svoje vloge na predpisanem obrazcu v 15 . dneh po objavi. Poleg podatkov in dokazil, ki jih pooblaščena organizacija potrjuje na vlogi sami, morajo prosilci glede na namen porabe posojil k vlogi priložiti še: , ^ - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (J*Ljj pogodba, podnajemna pogodba, kupoprodajna pogodba, dar pogodba, zemljiško-knjižni izpisek, - predpogodbo oz. kupno pogodbo o nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše, - gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje), . - zemljiško-knjižni izpisek (ki ne sme biti starejši od 6 mesecev). ^ potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih ožjih dru* c,anov- m n0v - potrdilo o stalnem prebivališču prosilca in ožjih družinskih čian v občini Bled, - potrdilo delodajalca prosilca o zaposlitvi in izplačanem neto os dohodku v mesecu aprilu 1997, I f - potrdilo delodajalca ožjih družinskih članov prosilca o zaposl|1 izplačanem neto osebnem dohodku v mesecu aprilu 1997, ^ - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarov o 100 % telesni okvari prosilca glede motenosti v duševnem in telesnem razvoju ali trajne nesposobnosti za delo, - opis del in predračun stroškov za novogradnjo. ,1 VSA NAVEDENA IN V OBRAZCU ZAHTEVANA POTRDILA MQJj$ BITI PREDLOŽENA V ORIGINALU, RAZEN GRADBENEGA JENJA. POTRDILA NE SMEJO BITI STAREJŠA OD ENEGA Mc IN JIH PO ZAKLJUČKU RAZPISA NE BOMO VRAČALI. j Obrazec vloge za posojila lahko kandidati kupijo v podjetju Inženiring, d.d., RADOVLJICA, Cankarjeva ul. 1, Radovljici delavnik od 8.00 do 12.00 ure, v sredo od 14.00 do 16.00 ure. , Al PO0 > Vloge s prilogami se oddajo samo osebno v podjetju ^L,_iavF vioge s prnoyami se ouuajo samo oseono v poajtnju ' .„M Inženiring d.d., RADOVLJICA, Cankarjeva 1, Radovljica vsak je j od 8.00 do 12.00 ure, v sredo od 14.00 do 16.00 ure v roku ^ dneva objave v Gorenjskem glasu. PO POŠTI POSLANE VLOGE TER VLOGE ODDANE NA 00^ HU POSU PUSUMMt VLUUt ItH VLUUt UUUANb ^ ~ C NASLOV PO ZAKLJUČKU RAZPISA, SE NE BODO UPOŠTEVAJ Prosilci, ki oddajo nepopolne vloge morajo le-te dopolniti v roku od dneva nepopolno vložene vloge. Po zaključku razpisa bo Komisija za stanovanjske zadeve prednostni vrstni red upravičencev s predlogom višine dodel posojila. Sklep o dodelitvi posojila bodo upravičenci prejeli po dokončal | razpisa. ^ črpanje posojila bo možno najkasneje v roku 30 dni po sprejetju r* o dodelitvi posojila in sklenitvi posojilne pogodbe. Rok r^J odobrenega posojila je šest mesecev. V tem času tečejo \A porabljena sredstva interkalarne obresti, ki se po dokončni posojila odštejejo od odobrenega posojila. Štev.: 362-9/97 Bled, dne 3. 6. 1997 ŽUPAN Vinko Gole, dipl-"1* VREME Zet danes nam vremenoslovci napovedujejo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem Popoldne bodo plohe in nevihte. Temperature se bodo čez dan gibale med 23 in 28 stopinjami Vizija. Jutri in v četrtek bo spremenljivo oblačno s Plohami in nevtfitaml LUNINE SPREMEMBE P° Hesrchlovem vremenskem ključu bo zaradi nastopa prvega krajca v petek, 13. junija, ob 6.52, Vrerne spremenljivo. Še podatek za tiste, ki hujšate: Polna luna bo nastopila v petek ob 21.09. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Alfi in njegovi muzikantje Štajerci iz Maribora in okolice Alfi Nipič, tekstilni tehnik iz Maribora, bo letos z gostovanji po Sloveniji, ki jih bo 35, proslavil 35 poklicnega dela na glasbenem področju. Načrtuje tudi obisk na Gorenjskem v Avsenikovi dvorani v Begunjah in na poletnem koncertu Veselo po domače na Bledu, v sredo, 9. julija. K4J SAMO PISALI NEKOČ Prsjšnjikrat smo tule izkoristili zgodbico iz vojnih časov, da Z710 navezali vprašanje o citrah. Prejšnjo nedeljo je bilo arnreč na Ermanovcu v organizaciji PD Sovodenj veliko rečan/e citrarjev, ki so dokazali, da ta slovenski inštrument 'tekor še dolgo ne bo šel v pozabo, saj imamo citrarje prav ,Sen starosti. Vprašanje spet ni bilo prav težko, pa saj nas že p^a vročina in ni da bi se mučili še z zaplatenimi vprašanji. reieli smo zelo zajeten kup vaših dopisnic, žreb pa je ograde namenil naslednjim petim reševalcem: 1. Polona °9ačar, Tenetiše 5, Golnik; 2. Marija Zupan, Partizanska 26, ,ed; 3. Janez Porenta, Hafnerjevo nas. 53, Škofja Loka; 4. a^or Zupan, Lancovo 75, Radovljica; 5. Miha Kokalj, Zg. Mersko 102b. Čestitamo! Mednarodni jazz festival Letos ne bo več jugoslovanskega festivala jazza na Bledu, fidar tradicija festivalov jazza zaradi tega ne bo prekinjena. V obijani, v hali Tivoli, bo letos 23. in 24. junija prvi ^narodni festival jazza v Ljubljani. Festival bo priredil av°d ing. Stanka Bloudka s sodelovanjem RTV Ljubljana, ^■rovitelji prireditve pa so: predsednik mestnega sveta mjpljane ing. Miha Košak, generalni direktor RTV Ljubljana °'iv Mikoš, generalni direktor turističnega in avtobusnega Veseli Štajerc bi bilo zanj kar pravšnje ime. Pravi, da ne dela načrtov za jutri. Gostovanja ob 35-Ietnici poklicnega dela na sodijo sicer v sklop načrtovanja, vendar povabila za te koncerte prihajajo kar sama, Alfi pa zbira tudi prijave za obiskovalce njegovih koncertov. Tako ima za koncert v Begunjah prijavljenih že cel avtobus Štajercev. •Mislil sem, da bom tekstilec. Pa se ni uresničilo. Na glasbenem področju /atn ne načrtujem daleč naprej. Vse pride nekako samo po sebi. V Sloveniji delati poklicno na glasbenem področju pa je lahko tudi loterija. Zato so moji načrti običajno prepuščeni spontanosti dogajanj." Ansambel Alfi in njegovi muzikantje sestavljajo Štajerci iz Maribora in okolice. Harmoniko in razna trovbila v ansamblu, ki igra tudi zabavno glasbo, igra Smiljan Greif iz Orehove vasi pri Mariboru, basist in baritonist je Alen Ojcinger iz Slovenske Bistrice, kitaro igra Zoran Erkuš iz Selnice ob Dravi, klarinetist je je Zdenko Korenjan iz Maribora, trobentač Danilo Jeza iz Kidričevega in vodja ter pevec Alfi Nipič iz Maribora. • A. Žalar lletja Kompas Vladimir Mikui, generalni direktor komu- Hiega transportnega podjetja Transiurist Veno Doljak in ,f?ktor Zavoda ing. Stanka Bloudka ing. Boris Kristančič. [bG- 14. junija 1967) se spet spomnimo kulturnega dogodka. Vprašanje se Qas'. kateri po vrsti bo letos zgoraj omenjeni festival in ali tudi Oljska premore, katerega od mednarodno znanih jazzistov. Sovore pošljite do petka, 20. junija, na naš naslov Gorenjski *s> Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet pravilnih in izžrebanih 9°vorov bo prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. GORENJSKI GLAS IN TELEVIZIJA MEDVODE GLASBENIKE MESECA - KUPON Moje vprašanje za Alfija Nipiča in njegove muzikante: Ime in priimek: Naslov: Pošta: nJ 'eh časih skokovitega teh-ni'°škega napredka enostavno teh** 'e modno imeti doma vso jrjjtiko, ko omogoča komunicir-fi le s svetom, ampak je to že m'eba. Kot sol in kruh. p 0fnala izpadeš iz vsakega &>vora ob jutranji kavi, če jjrtai kabelske televizije in tako Jrjtoi lahko le dva programa nec,°nalne TV - tako se ti sanja . i kateri politik se je ponoči fPrsil na POP TV, kakšen ***en fiim je m m a kanalu, kak?-znin Šlogarjih in o lokalnih o ln> ki se pojavljajo, niti ne C(>ritn: k kdo si ne hi ieM na g nem ekranu ogledati soseda, 6/ 'KM na citre ali Heleno ^Le' ki se 8re z vaiim j*kt)rn igro presenečenja. t*toL če p°sledamo iz dru' (Iq °ta< je obenem tudi res, iu> w taljenju čisto nič ne ' r,'dvscm : duhamornimi kou'l1(lm' ° političnih temah: HljL Pa v večernem poletnem ru,f'1 sploh še zanima, kaj Vitui l'^a Politika, ki je zjutraj todrnj i ° nogo? In-kdo bi Se ^(injif ul> nenehnih popoto-iH/j naših politikov po svedu tl * Zt*avnaj smo preboleli, [,'inf'i ?vkoplačevalske stroške S ['!![' 1'" svetu m ie zdav- Tema tedna Glosa Ples na parketu Naša prizadevanja za vstop v NATO se nadaljujejo: ali bomo končno vstopili v NATO ali pa NATA ne bo. mi več ne krvavo verjamemo, so domovini POfrteJ h tuj!}! vsi " "i" obiski ^Arl')"'Ulk" Mo to tudi z Kamorkoli že so mata, ki vam bo odkrito in naravnost dejal: ne, vas pa ne maramo, vi pa Še niste zreli, lega uglajeni diplomatski parket pač ne prenese, še posebej ne, če gre za državo v tranziciji - karkoli Že ta tranzicija pomeni. Dobili srno toliko podpore našim prizadevanjem :a vstop, da so jo z jerbasi vozili domov in da jo je bilo polno vse brniško letališče. Naivni davkoplačevalci tO bili ob vseh teh popotovanjih in jerbasth pod pore ie stoodstotno prepričani, ake bomo budno spremljali. Naši politiki niti za ceno lastne glave ne bi priznali, da so pogoreli. Kje pa! Ob porazu se jim ni tresel niti glas in v grlu ni bih cmoka: strumno SO izjavili, da te bodo "prizadevanja za vstop v NATO nadaljevala."In prizadevanja za vstop se tudi res nadaljujejo: v mediji1 te pošiljajo obvestila, kdo da je bil poleg nas še užabrščen, ker nas ne bodo sprejeli. Žalujočih OStatih je kar precej in k njim, seveda, nas vodijo vse naše nadaljnje diplomatske poti in prizadevanja. Od vseh teh "prizadevan" nas bo enkrat še pobralo. Kaj, ko bi si politiki izbrali drug besedanjak in za spremembo rekli, da se trudijo, da želijo prepričati in tako dalje. Kako manj suhoparno uradniško bi za spremembo izvenelo in spet bi volilci in davkoplačevalci napeli ušesa. Tako pa - prizadevanja skozi eno uho noter, skozi drugega pa ven. Veliko manj truda, prizadevanj in stroškov pa bi bilo, če bi stopili kar do ekonomista Jožeta Mencingerja, tega preroka nad preroki, ki je že zdavnaj dejal, da nas bodo v NATO in v Evropsko unijo sprejeli tedaj, ko nas bodo sami hoteli. Njega so seveda preslišali -njega se vedno presliši tedaj, ko pove kaj neprijetnega. Najbolje bi bilo, ko sploh ne bi govoril, kajti s svojimi realnimi pogledi pri priči postavi vsa "prizadevanja" na realna tla in v hipu izniči vse strašno lobiranje naših politikov po širnem svetu. Ko politikom nastavi ogledalo, obenem tudi pove, da zapravljajo čas, predvsem pa denar. Neprijetno, res! Veliko bolj neprijeten je kot naša opozicija, ki je ob krahu naših prizadevanj za vstop v NATO urno zgrabila bika za roge in vpije: eh, eh, saj smo i edeli, da nimajo prave politike. Nič novega pod soncem: tako govori vsaka opozicija.. • D.Sedej ŠIFRA: KOJO ARION: Ker ste nam posredovali samo svoje rojstne podatke in niste zastavljali nobenih vprašanj, vam odgovarjamo na splošno. Iz vaše astrološke karte je razvidno, da ste delali kariero v pravem pomenu besede, pri tem pa ste svoje cilje in usmeritve večkrat spreminjali. Vsekakor mora biti vaše delo čustveno angažirano, nuditi vam mora občutek, da ljudem na neki način pomagate, predvsem pa je pomembno, da je tudi spodbudno v intelektualnem smislu. Ce tem pogojem ne zadostite, se iahko zelo hitro zdolgočasite, postanete lahko zelo nezadovoljen in nemiren. Zelo delujete v stilu svojega očeta, v duševnem pogledu je on vaš avtoritativni glas. Tujina je za vas zelo pomembna, v vašem primeru je to Slovenija. Če rezultati vašega dela niso vidni navzven, mislim predvsem na materialni vidik, se ne počutite najbolje. Finančnih težav ne vidim, tu vas spremlja lepa sreča. Preteklo leto ste se velikokrat srečevali z rezultati svojih misli in želje. Ideali, ki ste jih ustvarili sami, vam ne ustrezajo več, podzavestno ste se umaknili v svoj svet, včasih tudi v samoto. Vsekakor si boste postavili veliko novih smernic za v prihodnje, v sebi boste našli nove izvore moči, tako čustvene kot tudi duhovne. Ce pri tem ne boste sodelovali kot akter, vas lahko v to prisilijo zunanje okoliščine. Tudi vi, tako kot vsi mi, imate lepo priložnost, da se osvobodite številnih starih miselnih vzorcev, ki ne služijo ničemur več. S tem pa se boste osvobodili. Prenehali boste biti ujeti v mrežo, iz katere pogosto ne vidite izhoda. Takoj se prenehajte obtoževati in kriviti tudi druge ljudi, ki so del vašega življenja. Sprejmite vse, kar se vam dogaja, saj se ni nič zgodilo proti vaš volji. Življenje je videti zamotano, polno padcev in vzponov, vendar je preprosto: to, kar boste dajali do sebe, to se vam bo vrnilo. Vse nas življenje nagrajuje, razveseljuje, žalosti in onemogoča. Vendar vsi doživimo čas obračuan s samim seobj. Iz tega boja boste izšel kot zmagovalec, saj ni v vaši naravi, da bi verjeli, da ste nemočna žrtev. Želim vam vse lepo. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD. CANKARJEVA 8. CELJE 8:063/481 -891 CENA 1 MIN • 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE »: 063/481-891 CENA 1 MIN - 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI i Kosovelova 29, 1410 Zagorje, tel.: (0601) 71-300, 64-618 vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče KUPON ŠT. 22 1. ans. Modri val iz Kopra: TA PRIMORSKA BURJA 2. ans. Braneta Klavžarja: RAD IMEJ VSE LJUDI 3. Jože Burnik s prijatelji: ABRAHAM 4. ans. Dan in noč: KOMU JE MAR ZA LETA 5. ans. Vita: Bom! (Ja nocoj pa...) Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: 3. Jelka Krivec, Šentjurje 4, 8216 Mirna Peč (1 kaseta) 2. Petra Repinc, Ribno izletniška 18, 4260 Bled (2 kaseti) 1. Anja Gosar, Kovorska c. 19, 4290 Tržič (3 kasete) Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. DNEVI GORENJSKE TELEVIZIJE :-tv Kranj BOMBASTIČNIH 7 ■ FINALE 1997 NE PREZRITE DANES V TOREK, 17. JUNIJA 1997, OB 21.30 Televizijska oddaja BOMBASTIČNIH 7 se je v eni sezoni prebila med največje shovve regionalnih, lokalnih in kabelskih televizij Slovenije. Da je temu res tako, priča dejstvo, da oddajo vrti kar 27 televizij širom Slovenije in da je v oddaji nastopilo lepo število glasbenikov, ki so popestrili glasbeno lestvico Bombastičnih 7. Naj jih omenimo samo nekaj: Victory, Pop Design, Čuki, Vili Resnik, Napoleon, Povver Daneers, 4 FUn, 2 Alive, Nude, Ani Popudan, Magic Beat, GImme 5, Sasha, DAZ, Andreja Makoter, No One, D. J. Herbie, Strašna Joteta, Pele... Oddaje je predstaivla čez 30 video spotov slovenske glasbene produkcije, gostila pomembne osebnosti, kot so Sašo Hribar, Stojan Auer, Rok Cvetkov, Meta Mafus, Nataša Bolčina Z.gavec. In nenazadnje se je scenarist in voditelj oddaje Marko Modrej začel seliti po studiih slovenskih televizij. Zadnjo finalno oddajo sezone 1997 jc pod svoje okrilje prevzela GORENJSKA I H I- \ l/.IJA TELE-TV Kranj, ki je organizirala zaključni spektakel na Šmarjctni gori nad Kranjem, v Hotelu Bcllevue v četrtek, 5. junija, oddaja je stekla i. direktnim prenosom tudi v mrežo Gorenjske televizije. Spektakel, ki je trajal dobro uro, so i. Markom Modrejem popestrila znana imena, kot so Pop Design, Kingston, Patrol, glavna gostja pa je bila Miša Molk, vse skupaj pa so na nastopu popestrile še simpatične manekenke in vrhunski svetlobni efekti. Seveda ni manjkalo tudi bogatih nagrad, ki so bile namenjene obiskovalcem. Kot se spodobi za zaključek celoletne serije, so nazdravili s Frangeževo penino in razrezali I.inccrjevo torto v obliko bombe... Finalne Bombastičnih 7 je pripravil scenarist Marko Modrej, režiral Rafko Bešič, odgovorni urednik projekta je bil Drago Papler, v produkciji Gorenjske televizije TFI.F-TV Kranj pa je bila oddaja posneta in posredovana v objavo 27. regionalnim lokalnim in kabelskim televizijam po Sloveniji. Toliko j< oddaja Bombastičnih 7 ponudila v tej sezoni. In kaj jeseni? Spomnimo M Stojana Aucrja. ki je o oddaji povedal, da ga spominja na začetke Poglej in zadeni. Nad odzivom gledalcev na je bil prijetno presenečen tudi Sašo Hribar, ki jc po oddaji, v kateri je gostoval, ia Radio GA-GA prejel lepo število telefonskih klicev torej lahko v naslednji sezoni pričakujemo korak višje? Marki) Modrej pravi, da vsekakor, kje, kako pa bomo vsekakor videli. Mogoče celo na Gorenjskem .. • Drago Papler TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 9.35 Včeraj, danes, jutri 9.40 Videonng 10.10 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 10.55 F.M., ponovitev ameriškega barvnega filma 12.35 Svet čudes, avstralska dokumentarna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Zlata šestdeseta: Koncert Big banda RTV Slovenija z dirigentom Lojzetom Krajnčanom in gosti, ponovitev 1. dela 15.05 Svet narave, ponovitev angieške poljudnoznanstvene serije 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom, otroška oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.05 Zunai sezone, nizozemska drama 21.05 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme 22.50 Posadka, ameriška humoristična nanizanka 23.10 Dvojni obrat, francoski barvni film, Jean Paul Belmondo 0.35 Made m Sloveia 1.20 Videonng TVS 2 9.00 Euronevvs 12.05 Svet poroča, ponovitev 12.35 Volja najde pot, ponovitev 13.05 Alternativna terapevtska skupnost preobrazba, ponovitev 14.00 šepet iz naslonjača, ponovitev 14.30 Cesarstvo žuželk, angleška poljudnoznanstvena serija 15.00 Sredozemske igre, posnetek iz Barija 15.20 Studio Citv, ponovitev 16.05 Berlin Aieksanderplatz, nemška nadaljevanka 17.05 Izzivalci, ponovitev francoske nanizanke 17.35 Moesha, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Filmski triki 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 P. I Čajkovski: Jevgenij Onjegin, posnetek 22.35 Zavrtimo stare kolute 23.00 Evropski mesec kulture: Koncert sim fonikov RTV Slovenija TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 10.15 Raček Jakec 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah Shovv 11.50 Alo, aio. ponovitev 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira 14.00 Bergerac, ponovitev 15.00 Atiantis, ponovitev 15.50 Bravo maestro, ponovitev 16.00 Oprah Shovv: Selena 16.50 Drzni in lepi 17.15 Drzni in lepi 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina 20.00 Princ z Bel Aira 20.30 Grehi tišine, ameriški barvni film; Lmdsav VVagner 22.05 Avtovzi|a, oddaja o avtomobilizmu 22.35 Lovec, ameriška nanizanka 23.30 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka 23.55 Vročica noči, ponovitev ameriške nanizanke 0.50 Maldivi, dokumentarna oddaja 1.35 TV prodaja 1.55 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Bolnišnica upanja 14.00 Aca-pulco H.E.A.T, ponovitev 15.00 POP 30 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.20 TOP shop, televizijska prodaja 16:30 Santa Barbara, nadalje vanka 17.30 Mamice, ameriška humor- istična nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Umor je napisala, ameriška nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Umor na Karibih, ameriški barvni film; Denzel VVashington, Mirni Rogers 21.45 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 22.15 Obraz tedna 22.45 Reševalci, avstralska nanizanka 23.30 Acapulco H.E.A.T., ameriška nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 13.00 TV prodaja 15.00 Živali, ponovitev 15.30 Utrinek 16.15 Vera in čas 17.15 TV prodaja 17.30 Sandokan, ponovitev 18.00 Alice v čudežni deželi, risani fiim 18.50 TV prodaja 19.00 Dnevnik 19.30 Sandokan, risana senia 20.00 Izziv, aktualna tema tedna 20.50 V priporu, 3. del nadaljevanke 21.50 Splošna papeževa avdienca, posnetek iz Vatikana 23.00 Utrinek 23.30 TV prodaja 23.45 Dnevnik 0.00 Komercialne predstavitve HTV 1 12.00 Dnevnik 12.25 Marisol, mehiška nanizanka 13.10 Santa Barbara 13.55 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Izobraževalni progam 15.15 Otroški program 16.30 Moč denarja 16.45 Trenutek spoznanja 17.15 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Gaudeamus, oddaja o šolstvu 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Čista resnica 20.50 Kviz 22.00 Poslovni klub 22.35 Opazovalnica 23.00 Z namenom in razlogom 0.00 Območje somraka, ameriška nanizanka 0.20 Poročila HTV 2 12.50 TV koledar 13.00 Črno-belo v barvah: Komančerosi, ponovitev ameriškega filma 16.00 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 16.50 Acapulco -telo in duša. nadaljevanka 17.15 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.05 Živalski planet 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Popek sveta, francoski barvni film 22.50 Sestre, nanizanka 23.35 Stik, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.00 Alf. ponovitev 9.25 Calitornia High School 9.50 Zemlja 2 10.35 Columbo, ponovitev ameriške TV kriminalke 11.50 Otroški program 14.50Hišica v preriji. Nečaki 15.40 Zemlja 2, Pošastni tu|ec 16.25 Airovvolf 17.15 Prijatelji za vse življenje 18.05 Alf 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Sošolec jo je posilil -najstnica toži, ameriška TV drama, 1995; Tiffani- Amber Thiessen, Brian Austin Green 21.50 Kraj zločina: Super-dvanajsterica, nemška TV kriminalka 23.20 Čas v sliki 23.25 Zdravniki, nemška zdravniška serija/Junior Bon-ner, ponovitev ameriškega psihološkega filma 2.35 Azzuro - moštvo za zmago, italijanski FV film AVSTRIJA 2 6.00 Video strani 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Policaj iz Tolza 10.35 Bogati in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 poročilo, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Luč pravičnih, francoska serija 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati m lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Klic v sili 144 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Hotel mama. nemški TV film 21.45 Pogledi od strani - Holiday 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Vrelišče: Sprava, tematski večer 0.20 Moja žena, čarovnica, ameriška komedija 1.35 Pogled od strani, ponovitev 1.40 Čas v sliki 2.10 Schiejok vsak dan 3.10 Dobrodošli v Avstrin 4.55 Roseanne, ponovitev 5.20 Čas kulture magazin RADIO T R Z I Ć TUDI DRUGJE JE LEPO - oddaja vsak četrtek ob 14.40 ■ 'Mik torek v (ioreuj«kem g^lasu ■ vsak mesec v reviji Otrok in družina Pozdravljeni! Skupaj smo preživeli kar nekaj četrtkovih uric v družbi Radia Tržič. Posebno pri poslušanju oddaje Tudi drugje je lepo. Toliko oddaj je že za nami, da včasih ne vem, kaj naj še napišem, zato se večkrat kar sama odpravim na potep in ideje mi kar švignejo mimo. Kadar imam srečo, jih napišem na papir m gredo kmalu v "Eter". Vesela sem vaše pošte, tako lahko ugotovim, kakšne želje imate Vi. dragi poslušalci Pisala nam je poslušalka iz Bistrice, ki pravi takole: V lanskem letu je vaša oddaja podelila I mesto "Naj kraj oddaje Tudi drugje ... občini Tržič v tem letu pa dobro premislite. V Bistrici pri Tržiču - v bližini nakupovalnega centra v Bistrici me zelo bodejo v oči neurejene prazne izložbe m neureiene nekatere zelenice. Torej TURIZEM SMO LJUDJE, zato bi bilo prav, da se to uredi, kar turista zelo bode v oči V četrtkovi oddaji smo spoznali kraj, ki nam ga je ptodlagala g Anka Sprehodili smo se po Žalcu in okolici Kraj je bogat z zgodovino, marsika| v njem pa najdete tudi danes. Ker prihaja čas počitnic in dopustov je prav, da obiščete ta konec Slovenije Verjemite bogatejši boste. Ko pa boste na poti, v koloni - bodite strpni - previdni. Le tako boste imeli počitnice prijetne in nepozabne V četrtkovi oddaji 19 6 bomo zastavili drugače: KAKO? PRISLUHNITE 88 9 IN 95 ob 14 14 na Radiu Tržič Družbo vam bova delala Dušan, Jania In... Mesec se bliža koncu, zato je prav. da se spočijete hkrati pa naužijete svežega zraka, mogoče prejmete tudi kakšno našo nagrado. Vesela oddaja -popotniška - obdana z glasbo in dobro voljo bo 26. 6 97 Nagradno vprašanje: Katera oddaja bo na valovih Radia Tržič v četrtek, 19 6 97. (Napišite številko) Lepa je Slovenija - uživajte v njeni skrivnostni lepoti. Janja Hudič - Dušan Dolinar TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP biok - 1 19.07 Glasbeni TOP spot19.10 Poročila Gorenjske 19.25 Iz arhiva 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni TOP spot 20.35 Župan z vami (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.30 Poročila Gorenjske 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditelj: Filip Kocijančič) 22.40 Glasbeni top spot 22.45 Poročila Gorenjske 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani R TRŽIČ Pozdravu iz studia bo sledil Radijski "Juke box ob 14:00. Ob 14:30 pripravljamo Glasbeno ropotarnico polno infor-amcij in zanimivosti iz glasbenega sveta. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30. Sledila bo oddaja Naša priložnost, ki prinaša obilico informacij podjetnikom. Zunanjepolitičnim dogodkom so namenjena Poročila radia Deutsche VVelle, v katerih prenos se bomo vključili ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo z novostmi na knjižnem trgu, tokrat še drugič družno z DŽS. Jalnovo knjigarno v Tržiču Ob 17:45 Govorimo o filmu, oddajo pa nadgradimo s kvizom, v katerem preverjamo znanje iz filmskega sveta. Tudi po Glasbeni sceni se bomo sprehodili ob 18:25. LOKA TV ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Šoortna oddaia ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Dobrodelna prireditev na Hrušici, 2. del 18.55 Mini 5 19.15 Risanka 19.20 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.20 Satelitski pro-gram Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavnaja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program Stepmg out 18.25 Torkova vroča linija, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Zgodovina, kultura in mi 21.10 Film 22.40 Top spot 22.45 TV prodaja 22.50 Video strani R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.00 IC AMZS (ceste) 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 17.00 Elanov športni semafor 18.00 Tednik - občina Jesenice 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika FtA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenca 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.00 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa R RGL RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Gost v studiu Domžalski podžupan Simon Mausar 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.50 EPP 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki m odmevi RS 18.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Računalniška oddaja 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda, lepota z Metko Centrih Vogelnik 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj 6.00 Dobro jutro z Ma|do Juvan 6.05 Nai naj pesem 6.15 Novice 6.25 AMZS 6.45 Vreme 7.00 2 jutranja kronika, prenos Radia Sl.oeniia 8.00 SKriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tudi taksno 9.15 Novice 9 30 Vase mnenje o 10.00 Dopoldanski pogovor 10.30 kontaktni program 11.15 Novce 11.25 Skrili mikrofon 12.00 BBC 12.30 NAJ ZDRAVNIk 12.46 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.20 Argumentiran komentar 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan vam želi RGL 14.15 Novice 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča, komentira 15.30 Lestvica hitov 16.20 Spoznajmo se z uganko za poslušalce 16.45 Črna kronika 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za naj naj pesem 18.15 Novice 18.25 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik, prenos Ra Slovenija 19.26 Vreme 20.00 Argumentiran komentar 20.30 Novi svet ♦ založba quatro 21.30 Največje radosti živl|en|a z Alenko Sivka 23.00 Noćni program RGL-a R OGNJIŠČE 5.00 Jutranii program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam bom 7.30 Poroci la 8.00 Jutrania turna 8.30 Dop inf odda/a 9.05 Predstavljamo vam - oddaia namenjena komercialnim predstavitvam 10.15 Mali oglati -radijska trgovina, kjer poslušalci kupujejo, podarjajo, iščejo, prodaiajo, 11.10 Svetovanje: 1 teden svetovanje zdravnika, 3 teden svetovanje s področia kULINARIkE IN PIJAČ. 2 in 4 teden svetovanje s področja VRTIČK-ARSTVA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ 12.00 Zvon jenie 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 15.00 Popoldanska informativna oddaja 18.05 Nasi poslušalci čestitajo m pozdravljajo 17.15 Pogo vor o... - aktualen pogovor z gosti v studiu 18 30 Večerna ml oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.36 1 teden v mesecu Luč v temi, 3 teden v mesecu Prijateljstvo bolnikov in invalidov, 2 m 4 teden v mesecu ZVENI MODRO večer z Zvonetom Modrejem 21.36 Radijski roman 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ .. zabava vsako soboto ob pol treh... ... se sliši od blizu in daleč... na 8K,s> in 95 MHz... ... posluša mlado in manj rosno mlado... ... zmaguje po prejetih kuponih... ... podira rekorde v telefonskih klicih... ... nagrajuje zvestobo... .. je najboljša lestvica domače zabavne glasbe... če ste enakega mnenja kot mi in ste nam pritrdili na vsaj tri zgoraj navedene trditve, potem morate sodelovati, ker v Ta dobrh 10 Radia Tržič se na|de glasba za vsak okus, nagradimo pa tudi vedno dva "zasvojenca" naše lestvice, čisto sveži tiskani ma|ici Ta dobrh 10 prejmeta: Slavi Rovan iz Krania in Damjana Dobrave iz Tržiča, čestitamo! Vaše glasove pričakujemo do 21 6 na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič Srečno in pa pa od Tomaža, Dušana, Mojce Lestvica TA DOBR'H 10: Moje dekle je še mlada (2) 1. ČUKI - Poletna (2) 2 MILAN PEĆOVNIK PIDŽI 3 PETER PAN - Mona (2) 4 KINGSTON - Kam hitiš (3) 5. ADI SMOLAR - Kongres pijancev (2) 6. AVTOMOBILI - Hočem biti s tabo (novost) 7 DON JUAN in NAS LOJZETA SLAKA - Po dekle (novost) 8. STRMINA - Sončni otok (novost) 9 ANDREJ ŠIFRER - Brazgotine srca (novost) 10 ROKNBAND - V oblakih (novost) KUPON TA DOBRH 10 Glasuiem za Mo| predlog: Moj naslov: KINO CENTER amer kodi TI, TI lAŽNIVEC ob 18 m 10 uri STORŽIČ amer rpm. kom MICMAEL ob 17 m 19 uri. prem amer krim ZADNJI PRtZIVtl I ob 21 uri ŽELEZAR amer. akci| film ME TRO ob 18 30 n 20 30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DROVANA dru] kom 101 DALMATINEC ob 20.30 uri SKOFJA LOKA amer. rom. Ihnll SVETNIK ob 18 30 uri. amer film SlACIPUNCE ob 20 30 uri ČETRTEK, 19. JUNIJA 1997 j TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 10.10 Včeraj, danes, jutri 10.15 Videoring 10.45 Moesha 11.05 Dvojni obrat, ponovitev francoskega barvnega filma 12.30 Rojen med divjimi živalmi, francoska dokumentarna nadaljevanka 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.20 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 15.30 Zunaj sezone, ponovitev nizozemske drame 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo, 14. oddaja 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francoska risana serija 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.15 Rik Mavall predstavlja, angleška nadaljevanka 22.10 Odmevi 22.55 Omizje 0.25 Tednik, ponovitev 1.20 Forum, ponovitev 1.30 Videonng 2.00 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 14.30 Filmski triki, ponovitev 15.00 Evropski mesec kulture 1007: Koncert simfonikov RTV Slovenija, ponovitev 16.30 Posadka, ameriška humoristična nanizanka, ponovitev 16.55 Sredozemske igre, posnetek iz Banja 17.15 Izzivalci, francoska nanizanka 17.45 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 18.35 Skrb za zemljo, angleška dokumentarna oddaja 19.00 Resnična resničnost, 22. oddaja 19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Skušnjava, nemški barvni film 21.45 Pisave, poezija 22.15 Hem-neh Boli, francoska dokumentarna oddaja 23.00 Ahca, evropski kulturni magazin 23.30 Pisave, ponovitev KANALA 7.00 Vidno strani 10.15 Piksi in Diksi. risana serija 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah shovv 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina 13.35 Novi princ z Bel Aira. ponovitev 14.00 Vročica noči 15.00Dannyjeve zvezde, ponovitev 16.00 Oprah shovv: Joan Rives 16.45 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora tuša, ameriška humoristična nanizanka 19.10 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Nuini primeri, ameriška nanizanka 21.20 Odklop, dokumentarna serija 21.55 Babilon 5, 3. del znanstvenofan tastične ameriške nanizanke 22.40 Alo, alo, humoristična nanizanka 23.10 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 0.00 Dannvjeve zvezde, ponovitev 1.00 TV prodaja/Video strani POPTV 7.00 Dobro |utro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Reše valci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Obraz ted na 13.30 Na konju, ameriški barvni film 15.00 POP 30 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.20 TOP shop, televizijska prodaja 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Mamice, ameriška humoristična nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Umor je napisala, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Brez zavor 21.00 Nevvvorška policija, ameriška nanizanka 22.00 M A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Argument 23.00 Re sevalci, avstralska nanizanka 0.00 Playboy 0.30 24 ur 1.00 POP 30, ponovitev 1.30 Videostrani TV 3 8.00 Komercialne predstavitve 13.00 TV prodaja 13.15 Videokolaž 15.30 Utrinek 16.15 Žabec in prijatelji, ponovitev risanega filma 17.15 TV prodaja 17.30 Sandokan, risana serija 18.00 To trapasto življenje, ameriška nanizanka 18.50 TV pr(x1a|a 19.00 TV dnevnik 19.30 Utrinek 20.00 Sandokan, risana serija 20.30 To trapasto življenje, ameriška nanizanka 21.20 Vdihni globoko 22.20 Tečaj fran coščme. ponovitev 22.50 Utrinek 23.35 TV dnevnik 23.45 Videokolaž KINO HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8. Dobro jutro 10.00 Poročna i"-^ Izobraževalni program 11-30 vi program 12.00 Dnevnik 12.25 M8"*£ mehiška nadaljevanka 13.10 » ^ Barbara, ameriška nadaljevanka ■ ■ Risanka 14.05 Poročila 14.10 izo" ževalni program 15.10 Otroški prog' _ 16.45 Hrvaška umetnostna Knjii ^ nost, dokumentar— Hrvaška danes rna oddaja i'-MrvasKa danes 18.00 Kolei s' 18.40 Obnova Hrvaške 19.05 Hrva j-spommska knjiga 19.30 Dnevnik;* ■ Ekran brez okvirja 21.20 In to senu 22.25 Opazovalnica 22.55 Kluo■ • 23.10 Mojstrovine svetovnih' "1"* sW dokumentarna oddaia 23.25 r^ noč z Alfredom Hitchcockom, J "K j(_ ameriški čb film; John Forsvtne, lippe Noiret 1.25 Poročila arije: HTV 2 14.00 TV koledar 14.10 Potov ne Kanada, ponovitev 15.00 Sede" vest za sedmero bratov 16.45> * jg co - telo in duša, nadaljevanka • 5 Obalna straža, nadaljevanka Stik, glasbena oddaja 18-3a 1d 30 19.00 Županijska panorama ^ Dnevnik 20.10 Kviz 20.35 D°J'^eče ameriška nanizanka 21-30 23.3" kočije, ameriški barvni f'|m er. Filmska gibanja 0.10 Semfeio, iška humoristična nanizanka AVSTRIJA 1 5.40 Otroški program 10.10 ^ ef-mami, da smo sami. ponovl,e ararn iške komedije 11.50 Otroški Pr^ster 14.50 Hišica v preriji. Pesem » Tjjjj Sue 15.40 Zemlja 2, Tajni Pr0te^o|arjev' Airvvolf, Posel za milijardo °" 0d-17.15 Prijatelji za vse življenjei r ^ 30 ba o prijateljstvu 18.05 Air ^ Strašno prijazna družina ^^čas* & Gloria, Groza s stilistiko ;sko-sliki 20.15 Komisar Rex, av^ 2i-00 nemška kriminalistična ser'' krjrni-Komisar Rex, avstrijsko-nemšKa d nalistična serija 22.00 Ju"š£' c>s Zlato, ameriška vojna satira »• ,0, v sliki 0.20 Umor na Vi ve1 . italijanski triler 2.00 American in' ^ ekološki triler, ameriški Tv ,llm oSkO-Hope & Glona, ponovitev frani-italijanskega trilerja ^ - „ a 00 ča' 6.00 Videostrani 7.00 Vreme »• cveti, sliki 9.05 Tisoč rdečih vry' |epi, nemški film 10.35 Boga'1 danfes ponovitev 11.20 Zvezna doZ ,:^t 11.45 Vreme 12.00 Čas v si 1*■ Milijonsko kolo 12.30 Na P'^ LjUrj3 AVSTRIJA 2 ponovitev 13.00Časvshkil3-1" oSKf družina 13.55 Luč pravičnih, 0ogati serija 14.45 Lipova ulica 1|-1^e,ok<"11 m lepi 16.00 Vsak dan s S£n ' v 17.00 Čas v sliki 17.05 Vot»fi9,(ft Avstriji 18.55 Kuharski mojS" |,ki Zevzna dežela danes 19.30 o as strani 19.53 Vreme 20.02 Pogled' snota, 20.15 Top spot '97, 10 let 'oP,? 22.0° festiva izd .. eklam in njenih 2V°J_~ M,g Čas v sliki 22.30 šiling 23.0" ^o-vvateh: Soja, palčke, kaCie,Dre^ Kitajska kuhinja - kulinarični ^ M po kitajskih provincah 23- q,M> človek, naravoznanstvena sent»f' Zgodovinske prelomnice, doku rc na serija 1.10 šport: Tenis. * WW teniškega dogajanja v preteki yfi 1.25 Pogledi od strani, ponovn«j f g Čas v sliki, ponovitev 2.00 O* „oi\0 uc/ch, ponovitev 2.30 SchiejO*. r & vitev 3.30 Dobrodošli v Avstnp. r vitev 5.20 Čas kulture !\I)S SI I K t <> 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA V ČETRTEK, 19-6 VANDRANJE S HARMONIKO i« SAŠO PIVK do 24Jj!f kfir. CENTER amer. kom. TI, TI IAŽNIVEC ob 18. In 20 uri STORŽIĆ a"1*!^ ZADNJI PREŽIVELI ob 17., 19. m 21. uri ŽELEZAR amer akcij f1'"' , fi<\ ob 18 30 in 20 30 uri RADOVLJICA LINHARTOVA DVORANA von^.P film SVETNIK ob 20 30 uri ŠKOFJA LOKA amor film SLACIPUNCE " ČETRTEK, 19. JUNIJA 1997 TELE-TV KRANJ - videostrani 18.45 Test slika 18.55 » napovednik TELE-TV 19.00 TV ?«P0t 19.03 EPP blok - 1 19.07 Top Iz tU 0 Por°ćila Gorenjske 19.25 Miha d Gorenjski glas jutri 19.30 na ! Hllha (Ponovitev) 19.58 Danes EPP ?,eostraneh 20.00 TV kažipot, Por J? k " 2 2007 T°P spot 20-10 3 2l°r'a Gorenjske 21.50 EPP blok -ne*, Glasbeni spoti 22.00 Znani in en,wni,obra2 23.40 Iz tiska: Gor-•nuS 9las 'utri 23-*5 Poročila Gor- nawH 000 z vami smo bili••• ^videnje 0.01 Odpovedni spot ijeoJSSv TELE"TV Kranj 002 Vi" DA?fiUjTE V KONTAKTNIH OD-ĆITP « ELETV KRANJ - POKLI-Pa,\\jy TELEFONU: 33 11 56! SpRc.rPJEIv10 SI PRAVICO DO ^REMEMBE PROGRAMA. 20tK cnPOvednik 20.01 Spot tedna izlet, blok 20-10 Na Planinskem ^ z "Gamsi" 21.00 Oddaja iz -Lnifenla lokalnih televizij Slovenije Slove3 21-30 EPP blok 21 35 M|SS n0 ain''5 za miss Evrope - razvedril- sioven!Ler!a oddala' sal nastopajo PeVc Ke lepotice m znani slovenski Cn ! In pevke - Jan Plestenjak, HzTJl band. Vili Resnik, Sendi, a*ard. Faraoni... ■V ŽELEZNIKI Cni^o^RANI TV Železniki preko 9la |£?nia 7.40 Pregled dnevnega JOv, ne , Epp 8.20 Oziramo se 8.30 j50 tppo"1 dom°v 8.40 Pregled tiska ,'?0 t. '-00 Gorenjska včeraj, dane* ,aravst! 3 d"eva 9.50 LPP 10.20 ij-^EPd"' nasveti 10.40 Zaposlovanje , a'a Kr= 00 Kdo b0 koga 11.30 Kviz izvale n) 11-50 EPP 12.30 Osmrtnice, B*S0 por, " Novinarski prispevek u0rnetn l 13 00 Pesem todna 13.20 i k 13 Sn c 1340 Novinarski prispe-pJT Epp 14.00 Gorenjska danes r7 IS^'nsko športni kotičok 14.50 v 18 00't, 15 30 Dogodki m odmevi 5 16 sn. 1620 Novinarski prispe \2!EpP 17.50 EPP 18.00 Gor enjska danes, jutri 18.20 Music machme 18.50 EPP 19.30 Večerni program -Parnas z Markom Črtaličem 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Najprej oglašanje iz Kranja. V krajevni skupnsoti Center se bo nahajal naš terenski studio. Prenos iz Kranaj bomo prekinili z oddajo Tudi drugje je lepo ob 14:40. Ob 15:30 bomo spremljali in komentirali. Poročilom radia Deutsche Welle lahko prisluhnete ob 16:30. Uro kasneje bomo sklenili javljanje iz Kranja. Ljubitelje narodnozabavne glasbe vabimo k poslušanju oddaje Pod kozolcem, ki bo stekla od 17:30 dalje. Ob 18:45 bomo pokukali v uredništvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.00 IC AMZS (ceste) 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 12.00 BBC novice, Osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.16 Obvestila 17.00 4. mreža 18.00 Tednik 18.30 Novice in pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila 19.30 Dallas records 20.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Sea'isne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko do polnoči 24.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100.2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 Dobro jutro z Blanko Markovič 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika, prenos Ra S 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o ...? 10.00 Svetovalni servis 10.15 Novice 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 12.00 BBC novice v slovenščini 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan vam želi RGL 14.15 Novice 14.20 Borza znanja 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča, komentira, informativna oddaja 15.30 Svetovna zbirka hitov 16.20 Spoznaj mo se 16.40 Črna kronika 17.00 Kulturni prispevki 17.15 Novice 17.30 Kultura 18.25 Skriti mikrofon 18.30 Hollywood, novosti iz sveta filma 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Vreme 20.00 Poslovni barometer 22.00 Mi med seboj, vodi Darinka Vehovar 23.00 Nočni program RGL-a R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam - bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - mnenja poslušalcev o pereči temi tekočega tedna - klic v živo 8.30 Dop inf oddaja 9.00 Planinska oddaja 10.15 Odkrivajmo domovino in svet - turistična oddaja, predstavitev turističnih agencii 10.40 Turistični pehar -pregled ostale turistične ponudbe 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaia 16.05 Naši posluialci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Iz glasbenega sveta predstavljamo priljubljene glasbenike Te domače viže (Iz sveta zabavne glasbe) 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba oz. Izza kulis opere 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program Kolovrat domačih Kariiu Tržič - vsak torek > Gordijske m glasu >6tn nidl'J« ■»■ SOOm Pozdrav! Pokrovitel| nodeljske oddaje: '"MESARIJA" JOŽE n6Vno PREDDVOR. TUPALIČE 41. TEL. 064/451-094. jSačin Sveze telečje, goveje in svinisko meso. Perutnina, zajčki, Ni$ne r,a. Suhomesnati izdelki wVske rf^'a'itete: hrenovke, šunkarice, dravske in polsuhe salame, i 8 klasAbase' d'V|ačmske salame... 'eQa k° solleno " vse lasten proizvod. Očiščene ali prekajone ribe iz l^njčkl ena ^a piknike: mase, kotleti, odojki, krače, piščanci, jtlovni a" Reklarnne cene m popsuti za mesne izdelke za vrtne veselice. >° l9 0r?as: torok In četrtek 7.00 do 11.00, sreda 7.00 do 11.00 in 14.00 6* vsak« Sobo,a 7 00 do 12 °°. ponedeljek - zaprlo k 8Pri GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: PoŠta: 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Oddaja o vinu 16.50 EPP 17.20 Med iskrenimi Ijudmi17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 F^,tI1i največja vrlina, ciničnost njegova slabost. Ko mu V0&-"odbor za sprejem" uniči avto, podkupljivi šerii r svetuje, naj ne išče pomoči, Smith vzame stvari v s roke. .,ij5 Nagradno vprašanje: v kateri TV seriji je Bruce Vvi igral simpatičnega, blebetavega, zabavljaškega dete va Davida Addisona, s katerim se je povzpel do Pr . opaznih filmskih vlog. Odgovore pošljite do konca te na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - Films uganka. i, Rešitev prejšnje uganke: Jim Carrev je igral v tU' ^ Maska, Butec in butec, Ace Ventura, Batman čase, Zgaga... Brezplačne kino vstopnice prejinej« izžrebanci: Saša Suhadolnik iz Kranja Šuceva 15. - « Mrak iz Kranja, C. 1. maja 61, Sabina Žnidar iz Cet* Zg. Brnik 98, in Sandi Travna 21. Čestitamo. Vidovič z Jesenic, C. MAP POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak BORZNI GRAFIKONI Slovenske evroobveznice pa_. Preteklem borznem tednu se v trgovanju z vrednostnimi k M* na ^Ju°lJanski borzi ni zgodilo nič novega. Nadaljevalo se p , romno trgovanje z vsemi vrednostnimi papirji, ob izdatnem PreH^U te^aJev- Tako so se najprometnejši vrednostni papirji, v . »vsem delnice, v preteklem tednu pocenili za dobrih 5 kar ?/f?V- ^ovenski borzni indeks pa je samo v petek izgubil £ei indeksne točke. Pravo borzno razburjenje je nastopilo usm V Petek- Ukrepi Banke Slovenije naj bi bili prvič direktno Se ■ ^j}1 J.udi na devizne tečaje v menjalnicah. Banka Slovenije Prih a • °' da onram insturment odkupa deviz s pravico tudi v Posl° €' ^endar pa je tokrat centralna banka postavila vp/ °Vn\m bankam, ki želijo sodelovati v omenjeni ponudbi in bod* 8aJniških zapisov v tujem denarju, težje pogoje. Tako u 0 morale poslovne banke odkupovati vse devize po dogovor-v /n ^FaJu> P°leg pritokov podjetniških deviz torej tudi gotovino p 0Jly menjalnicah. Če bodo poslovne banke omenjeno men i° sPreJe^e> Potem lahko pričakujemo podražitev deviz v Rib .nicarj- V borznih grafikonih vam tokrat predstavljamo Slov^6- te^aia nakupnih bonov blagajniških zapisov Banke £enile sedme izdaje in promet z njimi, del r V aJ> v ponedeljek, 16. junija, je bilo trgovanje z navadnimi no lcami družbe ISTRABENZ, holdinška družba, d.d., prenese-Sr \z lZvenborznega trga C v okviru borzne kotacije A. Jutri, v r„, °* junija, pa bodo borzni posredniki prvič trgovali z Šem-mi- delnicami družbe BOHOR, Žaga in furnirnica, d.d, iz , lupa- Osnovni kapital podjetja je na dan 2. oktober 1996 ilišča in Gorenjski glas nadaljujeva tradicijo Glasovi piknikov v zdravilišču Dolenjske Toplice. Letošnji bo zadnjo junijsko so bo . ^ junija. Možnosti: kopanje v letnem bazenu s termalno vodo, zabava ob K ^ Ansambla BP in piknik v zdraviliškem parku Kot smo lani posebej obljubi • y avtobus ALPETOURJA POTOVALNE AGENCIJE Kranj na Glasov pik^.^ Dolenjskih Toplicah peljal tako, da bo udeležba omogočena večjemu $ ■ bralk in bralcev s celotne Gorenjske - odhod bo z Jesenic, s postanki (tudi Lesce + Radovljica) in preko Škofje Loke ter Medvod na P° .nL|o, Povratek zvečer v obratni smeri. Prispevek k stroškom (za popotnico, K |{ vstopnina za bazen, prevoz, itd.): 3 900 tolarjev (kar seveda omogočam ^ naročnikom in družinskim članom); za ostale pa tisoč tolarjev več. Kljub tem ^ bo program Glasovega piknika nadvse pester (ansambel BP, nagradne ig cčenje z gostom, K.'^,e „j 0 tekmovanja), pa bomo pripravili še posebno presenečenje z gostom, zelo z» „j r»i Slovencem, po rodu iz Železnikov! Imena ne bomo napisali - vsi, ki bos |ty Glasovem pikniku 28. junija, se boste lahko pogovorili z njim. njo Tudi letos bomo v sodelovanju z MESTOM CELOVEC izvedli poletno senj{ Glasovih izletov po deželi jezer: prvi izlet v glavno mesto avstrijske J*--^ Koroške, v MINIMUNDUS, na Vrbsko jezero itd bo PRVO julijsko SOBO* y 5. julija. Predprijave že zbiramo - program izletov bo omogočal čas za 0WUPj Celovcu, za turistično vožnjo s potniško ladjo, za občudovanje Y^ Minimundusa, in Je za marsikaj. Prevoz: kombinacija avtobus + ladja. U ^ zahteven in je posebej primeren tudi za mlajše bralke in bralce Gorenjskega g o/iroma kot družinski sobotni izlet. Prispevek k stroškom: 3.500 tolarj'^^? ■ naročnike (in družinske člane); za nenaroenike tisočaka več. Ce ste za leto *^ plačali celoletno naročnino, zgolj 3.000 tolarjev. Glasova ugodnost M vvJ bralce do 15. leta: samo 2.500 tolarjev. In še posebnost letošnje serije ,z'e j Jq Celovec: ugodnost za velike družine po pravilu "4 + 1" (petčlanski 0 podarimo udeležbo za enega družinskega člana). Za nenaročnike ni ugodno , ^ stroških tega izleta in je prispevek k stroškom 4.500 SIT; enako velja za Istro in v Laško. Če vam prvo julijsko soboto, 5. julija, ne ustreza ponudba Glasovega severe do "koroškega morja", vam ponujamo tudi Glasov izlet v drugo s. Hrvaško, v Pineto pri Novigradu. Glasov kopalni izlet bo z avtobusom, od ^ 41 Kranja skozi Škofjo Loko, Medvode in Ljubljano do Pinete. Prispe^' ip() stroškom: enaki pogoji in naročniške ugodnosti, vključno z družinskim bon kol za izlet do Minimundusa, Vrbskega jezera in Celovca. V Pineti bo, v" |T kopanja, organizirano tudi kosilo oz zgodnejša večerja in zabavni večer•-^jvjk Največja slovenska kulturno zabavna prireditev v juliju je nedvomno te "^r ■> "Pivo 4 cvetje" v Laškem. Za vse, ki poznate prometne težave, ki so v La , jut običajne ob tej prireditvi, pripravljamo zelo praktično rešitev: Glasov u I petek, 11. julija. Prevoz z avtobusom, vključeno bo kopanje v zunanjem ^a.z j, iH^rl Termah Laško, zvečer in tja do polnoči (in še dlje) rajanje po mestnih uli«- hjn trgih v Laškem. Prihod na Gorenjsko proti jutru. (jk Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 '.1^1^^ (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223 - /// ('aln,t $0j LT Gorenjskega glasa). Na avtobusnih izletih je vozni red sestavljen tako, motni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih in lahko " T« izlet navedete tudi, kje bi leteli počakali prevoznika na dan VaSega 'J*' zleta. Pri prijavi m potrebno plačali mkakrine akontacije k siroikoin (Tet erjamemo, da so VaSe prijave zanesljive, /.a prijetno počutje na Glasovih izletih skrbita: ARVAJ RNAU Ja.vk Kidričeva c.47 o _tel.:226-464 KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema - vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 KiliPOMAGALI NESREČNIM ŠPORTNIKOM slovenskega invalida športnika Marka Severja in avstrijskega sihuk Begunje, 17. junija - "Naša akcija je zanesljivo dobrodelna in humanitarna. Je posrečen način, da se spomnimo poškodovanih športnikov, ki so imeli veliko smole v življenju. Z dobro voljo in skromno pozornostjo jim lahko olajšamo tegobe," je povedal Bojan Križaj, eden od soorganizator-jev dobrodelne akcije, ki je v nedeljo dopoldne najprej s Jyo Dancu, košarkarska legenda "a kolesu tandem padalom skupaj z Branetom Mirtom doskočil pred begunjski Elan, odtod pa je kolesaril do blejskega igrišča za golf. Nato je skupaj z avstrijskim smučarskim asom Mariom Reiterjem, Borisom Pesjakom in Antonom Štiher-lom tekmoval na tradicionalnem Elanovem golf turnirju. Blizu 200 športnikov, tudi tistih, ki niso neposredno povezani z Elanom, je v nedeljo teklo, rolkalo ali kolesarilo za invalide športmnike. Veliko športnikov, organizacij in drugih posameznikov se je vpisalo v knjigo plemenitosti in darovalo v sklad za športnike. Ker je znani izdelovalec in konstruktor invalidskih vozičkov Vladimir Markovič najsodobnejša vozila Thomasu Fog-doeu, Klausu Klammerju in Marku Severju podaril, (njegovi vozički se bodo končno lahko dobili na recept), bodo darovana sredstva razdelili med švedski fondaciji za pomoč športnikom (ustanovili so jo takoj po nesreči Thomasa Fogdoea januarja leta 1995), jeseniški bolnišnici za ureditev pediatrične klinike, Šolskemu centru v Velenju, kjer se šolajo tudi odlični invalidi športniki, in Zvezi za šport invalidov za rokah68** ^*°'dberger (v Begunje je prišel v obvezah po nogah in balnn' Je J>r<*° padel z rolkami) in Primož Peterka sta se z balono m odpeljala na blejski golf. Bojan Križaj v padalski opremi. Levo Miha Šter iz Elana. ni zavod VID iz Kranja, blejsko igrišče za golf, ki praznuje 60. obletnico delovanja, in Zveza za šport invalidov Slovenije. In kaj pomenijo take akcije ljudem, katerim so namenjene. Thomas in Klaus sta povedala, da zelo, zelo veliko. Počasi tako zginja občutek, da so pozabljeni. Elan v tem prednjači. In kot je dejal Thomas: Slovenija je od 6. leta starosti dalje njegova druga domovina, Elan pa drugi dom. Razen Bojana Križaja so v nedeljski akciji sodelovali znani invalidi športniki Mirko Lebar, Marko Sever in Marjan Peternelj, smučarska skakalca Primož Peterka in Andreas Golberger, ki sta iz Begunj na blejski golf poletela z balonom, avstrijska smučarja Mario Re-iter in Ingrid Salvenmoser, Mateja Svet, sedanja slovenska reprezentanca v alpskem smučanju, dolgoletni trener Ingemarja Stenmarka Herman Nogler, japonska reprezentanca v smučarskih skokih, ki je na pripravah v Avstriji, Ivo Da-neu, Alenka Kejžar, Andreja Grašič itd. Skupaj blizu 200 bolj ali mani znanih športnikov. • J.Kosnjek Mateja Svet se vpisuje v knjigo darovalcev. usposabljanje in tekmovanje vrhunskih športnikov invalidov. Zaključka nedeljske akcije se je udeležila tudi soproga predsednika republike Štefka Kučan. Dobrodelno akciji humanosti pod geslom Športniki pomagajo športnikom, so organizirali Elan Begunje, saj je bil Thomas Fogdoe njegov sla-lomski tekmovalec, humanitar- med'zmagovalci tudi gorjanc invtdic Bfdo, 17. junija - Serija "nskih kasaških prireditev v nedeljo popoldne pred ■imi 1000 gledalci nadalje-! ATLETIKA ROŽLE SKAČE VEDNO VIŠJE Kranj, 17. junija - V Puli je bil konec tedna peteroboj mladinskih reprezentanc. V slovenski reprezentanci sta bila tudi dva kranjska atleta skakalec v višino Rožle Prezelj in skakalka v daljavo Tina Čarman. Prezclj je bil odličen. Z 216 centimetri je postavil nov "družinski rekord" (mami Stanka in oče Dušan sta bila odlična skakalca v višino) in ponovno potrdil normo za udeležbo na mladinskem evropskem prvenstvu v atletiki julija v Ljubljani. Tina Čarman je bila četrta. Suzana Jenko zaradi mature ni odšla na tekmovanje. Konec tedna bo v Novi Gorici člansko državno prvenstvo. • J.K. ______OTPUj m K£%____ NOGOMET Največji uspeh kranjskega nogometa KRANJČANI DRŽAVNI PRVAKI Mladinci Triglava Megamilka so državni prvaki, največji uspeh kranjskega nogometa pa z uvrstitvijo pod vrh dopolnjujejo tudi kadeti. Kranj, 17. junija - Pred tekmo Triglava Megamilka s Koprom in pred zadnjim kolom slovenske nogometne lige, ki o prvaku več ne odloča, so mladi kranjski nogometaši prejeli pokal za prvo osvojitev naslova državnega prvaka, ki ga je kapetanu moštva Dejanu Nišandžiču izročil član izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije Blaž Vidmar. Vsi igralci in trener so prejeli priložnostna priznanja, ki jih je izdelal akademski slikar Zmago Puhar, s spominskimi darili pa so se oddolžili zaslužnim delavcem kluba Janezu Šmidu, Iztoku Kužniku, Ahmetu Djurkoviču, Tonetu Koncu in Miranu Šubicu. Mladim prvakom je čestital tudi kranjski župan inž. Vitomir Gros. V torek, 24. junija, bo v hotelu Creina klubski večer. Začel se bo ob 20. uri. Veliki uspeh kranjskega nogometa so pod vodstvom trenerja Marka Trobca dosegli Pečar, Djurkovič, Šepetavc, Bogatinov, Žnidaršič, Fende, Kolenovič, Pokorn, Križaj, Radosavljevič, Nišandžič, Jovanovič, Berger, Berra, Mežek, Puc, Čustovič in Dolinar. * J.Kosnjek, slika T. Doki PORAZ PRVAKOV Kranj, 17. junija - Takoj po podelitvi pokala najboljšim mladincem se je Triglav Megamilk srečal s Koprom in presenetljivo gladko izgubil z rezultatom 1 : 4. Kranjčani so igrali preveč lagodno in pod vtisom zmagoslavja. Gostje so povedli že v prvem polčasu z 2 : 0. Bolje je šlo kadetom, ki so premagali Koper s 4 : 1. Le točka v tretji ligi Tudi gorenjski tretjeligaši v zadnjem kolu niso bili preveč uspešni. Naklo Triglav je igral v Naklem 1 : 1 z Biljami. Do konca so vodili po golu Trilerja z 1 : 0, ubranili enajstmetrovko, tik pred koncem pa prejeli gol. Lesce so igrale doma z Litijo in zgubilo z 2 : 3, Mengeš pa je doživel doma pravo katastrofo. Tabor Sežana je zmagal v Mengšu kar z 1 : 8. • J.K. TNI KROG Rezultati žrebanja 14. kroga .... 1.4* 6t... 1997. IZŽREBANE ŠTEVILKE 3 7 9 10 12 14 \i 19 20 21 22 23 25 35 36 37 39 40 47 48 50 51 53 58 59 61 62 64 68 70 73 74 7 / / / Urednost prodanih srečk Skupna urednost dobithou:^ Dodatek neizplačanih dobitfcou: 22.884 2^.97^.100.00 srr 12A87050.00 srr. 1.002.439,00 srr vrednost 6.737.287,00 SIT 3J22.372,00 SIT 6.385,00 SIT 234,00 SIT Dobitke za eno in dve pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani z centralo. Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačila je: ... 13. 8, 1997. NAGRADNA IGRA V dodatni nagradni igri so bile izžrebane naslednje številke in nagrade: SUŠILNIK LAS ZOBNA ŠČETKA TENIŠKI LOPAR 5 8 9 2 Svojo srečko nam priporočeno pošljite na naslov: Športna loterija d.d., Cigaletova 151, p.p.211, 1001 Ljubljano Nagrado vam bomo poslali po pošti, lahko pa jo osebno prevzamete pri nas Zadnji dan za prevzem nagrad je: 13. 8. 1997 Žrebanje . kroga bo v soboto, . 20*6, 1997 ob uri v prostorih POP TV, Kranjčeva 26, Ljubljana. Televizijski posnetek bo v nedeljo ob 19. uri na POP TV. Informacije: 061 9736. Sklad za 15. krog bo povečan za 2 000 000,00 SIT. Športna loterija d.d. Gorenjska nogometna liga POLET PRVAK IN TRETJELIGAŠ Jeseničani in Šenčurjani bodo v dodatnih dveh tekmah odločali, kdo bo član zmanjšane A gorenjske lige. Kranj, 17. junija - V gorenjskih ligah so odigrali zadnji krog. V A ligi so bili doseženi naslednji izidi: Bitnje : Bohinj 2 : 3, Železniki : Britof 4 : 2, Šenčur : Sava 2 : 0, Ločan : Polet 3:1, Velesovo : Jesenice 1 : 2 in Trboje : Zarica 0 : 0. Prvi je Polet s 47 točkami, je prvak in tretjeligaš. Sledijo Ločan 46, Britof 39, Bohinj 38, Zarica 36, Sava 35, Železniki 33, Šenčur 26, Jesenice 26, Trboje 21, Velesovo 13 in Bitnje 10. V B ligi je prvak Bled. Izida zadnjega kroga: Podbrezje : Hrastje 2 : 0 in Visoko : Alpina 1 : 2. Ta teden bo odločeno, kdo bo novi član zmanjšane A gorenjske lige. V sredo, 18. junija (jutri), ob 18. uri bo na Jesenicah prva tekma med med Jesenicami in Šenčurjem, v soboto, 21. junija, ob 18. uri pa povratna tekma v Šenčurju. To bosta tekmi za osmo mesto., Zmagovalec bo igral z Bledom, zmagovalcem B skupine, za uvrstitev v prvo ligo. Reprezentanci Gorenjske U - 13 in U -14 sta igrali na zaključnem turnirju v Kidričevem. Gorenjci U - 13 so premagali Mursko Soboto in Lendavo s 5 : 1 in 4 : 0 in osvojili 7. mesto, U -14 pa so bili po porazu z Mariborom 1 : 0 četrti. • Dj. S. NIZOZEMKI ZMAGOVALI V KRANJU Kranj, 17. junija - V odlični organizaciji plavalnega kluba Triglav, ki letos slavi 50-letnico delovanja, so plavalni delavci že drugič, odkar obratuje pokriti olimpijski bazen v Kranju izpeljali II. pokal mesta Kranja. Prijavljeno je bilo 206 tekmovalcev iz desetih držav (Avstrija, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Slovaška, Zvezna republika Jugoslavija in Slovenija), a se dvodnevne tekme niso udeležili plavalci Slovaške in plavalci slovenskih klubov Neptun Celje, Rudis Trbovlje in Fužinar Ravne. Prav taki odstopi, ki niso predhodno najavljeni, povzročajo organizatorjem veliko dodatnega dela in prav bi bilo, da bi odgovorni iz klubov imeli vsaj toliko morale, da bi svoj neprihod pravočasno javili in s tem organizatorju omogočili pravilno porazdelitev po skupinah v predtekmovanju. Prireditev je odprl župan Mestne občine Kranj g. Vitomir Gros dipl. inž., ki je tekmovalcem zaželel čimboljše rezultate in uspehe in dobro počutje gostom iz drugih klubov. Lepa poteza župana, da se udeleži športne prireditve, ter na njej kot prvi podelil tudi medalje. Bilo bi zaželeno, da bi ga videli tudi na drugih mednarodnih prireditvah v občini. V odsotnosti naših najboljših plavalcev, ki nastopajo na Sredozemskih igrah v Bariju in v odsotnosti nekaterih klubov Slovenije na tem tekmovanju vsaj prvi dan ni bilo presenetljivih in odmevnih rezultatov. Še največ sta pokazali obe plavalki iz Nizozemske (Vlieghuis in Baans), ki sta drugouvrščeni premagali za kar 8 oziroma 5 sekund. Vlieghuisova je dobila dve bronasti olimpijski kolajni. Petra Omejc je zmagala za domači klub. PK Triglav bo s takimi plavalnimi mitingi v Kranju nadaljeval in upati je, da bo prav ta pokal mesta Kranja prišel v koledar LEN. S takim tekmovanjem se bo Triglav pridružil klubom, ki tesno sodelujejo s tujimi klubi, navezal stike z dobrimi plavalci, kot je bil sedaj primer z obema Nizozemkama in s tem tudi dvignil tekmovalno raven, ter postal tisto, kar je nekoč bil. Rezultati gorenjskih plavalcev absolutno: 1. dan - moški: 200 m prosto: 7. Uroš Seme (TK) 2:07.35; 100 m hrbtno: 2. Gregor Hribar (TK) 1:05.27, 8. Gorazd Šter (TK) 1:10.93; 200 m delfin: 1. Aleš Aberšek (TK) 2:08.48, 3. Luka Berdajs (TK) 2:17.54. 7. Jure Pastar (TK) 2:31.04; 100 m prsno: 5. Jaka Kovač (TK) 1:11.80; 300 m mešano: 4. Tilen Pogačar (RPB) 2:17.91; 50 m prosto: 3. Vojko Jančeski (KA) 0:25,23; ženske: 200 m prosto: 1. Alenka Sušnik (TK) 2:12.63, 3. Tina Žerovnik (TK) 2:13.19 7. Maša Jamnik (TK) 2:16.46; 200 m hrbto: 2. Tanja Marentič (KA) 1:11.48, Anja Čarman (TK) 1:12.45, 5. Eva Berra (TK) 1:12.64; 200 m delfin: 1. Andreja Žagar (TK) 2:30.40; 100 m prsno: 2. Neža Kovač (TK) 1:17.14; 200 m mešano: 1. Petra Omejc (TK) 2:29.83, 8. Anja Soršak (RPB) 2:44.90; 50 m prosto: 3. Petra Gorjup (KA) 0:29.01. 2. dan - moški absolutno: 400 m prosto: 4. Uroš Seme (TK) 4:23.25; 200 m hrbtno: 2. Jan Jeko (RPB) 2:18.05, 3. Grega Hribar (TK) 2:20.14; 100 m delfin: 2. Luka Babnik (RPB) 1:02.79, 5. Luka Berdajs (TK) 1:04.21, 6. Blaž Baje (KA) 1:05.20; 200 m prsno: 3. Tilen Pogačar (RPB) 2:33.59, 4. Jaka Kovač (TK) 2:37.86; 400 m mešano: 4. Andreja Pire (RPB) 5:57.28, 5. Blaž Gašperlin (TK)5:10.65; 100 m prosto: 3. Vojko Jančeski (KA) 0:55.40; ženske absolutno: 400 m prosto: 1. Alenka Sušnik (TK) 4:37.10, 3. Tina Žerovnik (TK) 4:37.11, 8. Eva Berra (TK) 5:02.92; 200 m hrbtno: 2. Anja Čarman (TK) 2:32.70, 8. Maja Cilenšek (TK) 2:43.09; 100 m delfin: 1. Petra Omejc (TK) 1:06.77, 3. Andreja Žagar (TK) 1:09.50; 200 m prsno: 2. Alenka Kejžar (RPB) 2:38.51, 4. Neža Kovač (TK) 2:51.23; 400 m mešano: 2. Maša Jamnik (TK) 5:27.65; 100 in prosto: 4. Petra Gorjup (KA) 1:02.88. Tekmovanje je bilo izpeljano odlično, za kar pa se delavci PK Triglav zahvaljujejo sponzorjem, brez katerih se tako tekmovanje nikakor ne da izpeljati. Plavalcem so pomagali: Merkur Kranj -glavni sponzor, ter Akuprom, Bilban, Color Medvode, Elektro Gorenjska, Ferogalant, Gostilna Bizjak, Iskra ERO, Iskratel, Iskra zaščite, kalcit, Mizarstvo Mozetič, Mizarstvo Trebušak, Mobitel P. E. Kranj, Nordex Rak, Perfect, Patrol, SGP Gradbinec, Sindikom Kranj, TD Besnica, Terplan & družabniki, Unigal NTZ, Vrtnarija Urša, Zavarovalnica Triglav, Živila Kranj. Jože Marinček, foto: T. Doki USPEŠNI, A RAZOČARANI Gorenja Sava, 17. junija - V skakalnem centru na Gorenji Savi je SK Triglav organiziral že XXII. mednarodni teden skokov na plastiki. Najmlajši so obenem tekmovali na memorialni tekmi.v spomin Jureta Sodnika. V tridnevnem merjenju moči je nastopil0 kar 300 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov in mladi skakalci iz avstrijskega Zahomca. Prvič so se v posebni kategoriji pomerile deklice. Dečki pa so se pomerili v kategorijah od 9 do 15. V soboto pa sta bili tekmi mladincev do 16 in 18 let. Organizator je imel obilo težav z dežjem, ki je posebno v četrtek bil premočan uj so bili organizatorji prisiljeni tekmovanje dečkov do 11 le! organizirati v soboto. Največ tekmovalnih uspehov so imen skakalci Triglava, ki so osvojili štiri prva mesta. V sklopu XXH-mednarodnega tedna skokov, bo SK Triglav organiziral še tekmo v absolutni kategoriji z udeležbo naših najboljših skakalcev na čelu s Primožem Peterko in tujci (Čehi, Avstrijci, Slovaki). Jani Grilc (v sredini) z zmagovalnim pokalom za najboljši klub. Desno Janez Brzin (Trifix Tržič) s pokalom za tretje mesto. Za uspešno prireditev so organizatorji dolžni posebno zahvalo glavnemu pokrovitleju tedna skokov mestni občini Kranj-Zahvaljujemo se ravno tako sopokroviteljem kategorij oa mesarstva Sodnik, AT Primožič, gostilna Marko, Domplan* Pizzeriji Karantanija in Log, Gorenjske mlekarne do Zavarovalnice Triglav in Adriatik, ter glavnemu pokrovitelju skakalcev SK Triglava SKB banki iz Ljubljane. Po sobotnem tekmovanju je smučarska zveza organizirala podelitev pokalov za uspehe v domačem tekmovanju za P°*?J Slovenije za sezono 96/97. Podelitve se niso udeležili najvišji predstavniki smučarske zveze iz vodstva nordijskih disciplin in ne zvezni trenerji. SK Triglav, kot daleč najboljši v skokih ■ nordijski kombinaciji si tega ni zaslužil. Ravno tako ni bilo tudi predstavnikov medijev z izjemo Gorenjskega glasa (z besedo i" sliko), ter gospoda Nenada Antoniča, ki v klubu skrbi za stike % javnostjo. Triglav je to lovoriko osvojil že petindvajsetič od let3 1964, odkar so začeli točkovati uspehe tekmovalcev za naslov ekipnega državnega prvaka. KROPARJEV MEMORJAL ŽE V PETEK Kranj, 17. junija - Letošnji že VIL Kroparjev memorial v smučarskih skokih bo v petek, 20. junija, ob 17. uri v smučarsko skakalnem centru na Gorenji Savi. Po programu bi moralo biti to tekmovanje v nedeljo, 22-junija, vendar se je organizator SK Triglav odloČil za spremembo, ker je v nedeljo v Kranju mednarodna kolesarska dirka in bo cesta proti Gorenji Savi zaprta. , Uradni trening bo na dan tekmovanja od 9. do 11. ure in o° 15. do 16. ure. Žrebanje pa bo ob 16. uri v Domu skakalcev. Med skakalci iz štirih drŽav bo nastopila tudi slovenska članska in mladinska reprezentanca s Primožem Peterko na čelu. Uvrstitev v pokal Slovenije v skokih: 1. Triglav Kranj, 2. Ihj"1^ Center, 3. Trifix Tržič. Uvrstitev v nordijski kombinaciji: 1. Trigl3 ' 2. Trifix Tržič, 3. Velenje. Rezultati: mladinci 18 let: 1. Prim<>* Delavec (Triglav) 215,3 t 60,5 in 60,5 m, 2. Luka Ograjenše* (Velenje) 196 t 56 in 55,5 m, 3. Anže Urevc (Stol Žirovnica) 195^ t 54,5 in 57 m; mladinci 16 let: 1. Marko Šimic 180,2 t 52 in 52,5 m-2. Gašper Čavlovič 180 t 51 in 53 m, 3. Matic Zelnik (vsi Triglav 178,5 t 52,5 m in 51,5 m; dečki 15 let: 1. Gašper Čavlovič, 2. MaJJ Zelnk (oba Triglav), 3. Janez Rukše (Ilirija Center); dečki 13 lc'' 1. Jure Bogataj (Triglav), 2. Jure Šinkovec (Ilirija center), % Gašper (Alpina Žiri); dečki 11 let: 1. Rok Stroj (Trifix Tržič), *■ Nejc Frank (Stol Žirovnica), 3. Domen Ropret (Trifix Tržič) J Žiga Pelko (Triglav); dečki 9 let: 1. Rožle Žagar, 2. Luka Brnot, J Ožbej Mulec (vsi Ilirija Center); deklice: 1. Moertl, 2. Jarnig, ■>■ Drage (v«e Zahomc), 5. Urška Rozman (Triglav). • J. Bešter PLAVANJI ZMAGA LESKOVARJEVE Na mednarodnem plavalnem mitingu na Reki je nastopilo 3|| plavalcev iz 25 plavalnih klubov iz 4 držav, med njimi tudi plavalf kranjskega Triglava in plavalci Kamnika in so dosegli naslednj rezultate: PK TRIGLAV: Žana Lcskovar je zmagala na 50 hrbtno in 5. mesto na 100 kravi, Andreja Brcšar je bila 15. na 50 prsno v Simon Bizjan je bil 5. na 50 prsno in 11. na 50 delfin. PK Kanini* Petra Jeras je zmagala na 100 kravi in 50 prsno. • K. P. ______ Jaki šport organizira OTROŠKE POČITNICE NA BLEDU Bled, 17. junija - Počitnice na Bledu bodo organizirane med 29. junijem in 5. julijem, med 6. in 12. julijem, med 13. in * julijem, med 10. in 16. avgustom in med 17. in 23. avgustonv Pojasnila dajejo po telefonu (064) 725 - 030, na voljo pa je tu brezplačni barvni katalog s cenikom. Jaki šport organizira počitnice na Bledu že šesto leto. Sta^ pripeljejo v nedeljo dopoldne otroke na Bled in jih prepustijo varstvo trenerjem in učiteljem jaki Športa. Skupaj preživ,Ja aktivni športni teden tenisa, rekreacije, plavanja, rafting ' veslanja, jezikovnega usposabljanja, odbojke na mivki, jah^g nege konja in drugih aktivnosti. Otroci so v varnih rokah. • ?' 56 LED DOGOVOR O TUJCIH Jesenice, 16. junija - Po prvotnem načrtu priprav naj bi ekipa renirala v Podmežakli do 25. junija pod vodstvom Draga Mlinarca. Prišlo pa je do spremembe načrta zaradi finančnih ežav. Igralci bodo trenirali individualno. Ponovni zbor ekipe bo u- julija, ko bo najprej izvedeno drugo testiranje, nato pa bodo na rsti sklepne dvanajs dnevne priprave. Na led naj bi stopili prvič, 2. avgusta v dvorani Podmežakli. V P/Vln osmih dneh priprav na ledu trenirali trikrat dnevno tKornbinacija led - suhi trening). Prve tekme naj bi odigrali v tanji, domači publiki pa bi se letošnja ekipa predstavila okrog 16. ygusta. Do začetka tekmovanja v Alpski ligi (21. septembra) ob aigrano več prijateljskih tekem, ekipa pa bo sodelovala tudi na IiHi0nalni Poletni "8* na Bledu- j*dar Rahmatuljin je že na Jesenicah, uredil je že vse okumente in je sedaj slovenski državljan. V tem času potekajo j 1 sklepni razgovori z igralci iz tujine, ki naj bi v letošnji sezoni 'grah na Jesenicah. Kandidatov je več. V klub pa dobivajo veliko vabil za udeležbo na različnih Prireditvah. Konec tega tedna so sodelovali na Fitfestu v ortorožu, v soboto, 14. 6., bo kar nekaj igralcev nastopilo na eniškem turnirju V Domžalah. 21. 6. bo na Hrušici turnir v malem jj°g°mezu z udeležbo igralcev Sportine, Olimpije, Acronija in ornačega športnega društva. Zadnji dan pred odhodom na dopust 0 Je 27. 6 pa bo v dvorani Podmežakli prva prireditev v sklopu Praznovanja 50. letnice jeseniškega hokeja. Ob 15.30 se bo začel urnir v uličnem hokeju (igra se v teniških copatih na male gole), sodelovale bodo navijaške skupine iz Tržiča, Škofje Loke, Jesenic B igralci našega prvega moštva. Zvečer pa bo v dvorani odmežakli velika hokejska veselica, na kateri bo za ples igral ansambel Ptujskih 5, izveden pa bo tudi srečelov. • B. Jeršin TRIATLON DAMJANU ŽEPIČU 2000 DEM ZA ZMAGO Rimini, San Marino, 17. junija - Le dan po osvojitvi naslova državnega prvaka v sprint triatlonu se je Damjan Žepič udeležil Velikega mednarodnega tekmovanja, ki je štelo tudi za italijanski Pokal. Tekmovanja se je udeležilo 230 triatloncev iz petih tropskih držav. Tekmovalci so morali najprej preplavati 1500-metrsko razdaljo, Kjer je bil najhitrejši Italijan Marcese, Damjan Žepič pa si je z odličnim plavanjem priboril drugo mesto in s tem odlično ,2hodišče za nadaljevanje tekme. Na 40- kilometrski kolesarski Krogi, ki je potekala po trasi italijanskega gira od Riminija do San larina je imel Žepič tudi nekoliko smole, saj je zaradi napake Prireditelja zgrešil progo in pri tem izgubil dve minuti, ki jih je Nadoknadil šele v zadnjih kilometrih kolesarske proge. Na 10-kilornetrski tekaški progi z 1000 metri nadmorske višine je zopet Pokazal svojo pravo vrednost in zmagal s triminutno prednostjo 'red Italijanoma Marcesejem in Salamonom. Končni vrstni red: 1. D. Žepič (Emona Merkur) 2:14,21; 2. M. ^arcese in M. Salamon (oba Ita) 2:17,32; 4. S. Eisenhover (Nem) ^8,54... • N. Podvršček OKOSTRELSTVO MEDVED REVANSIRAL OLIMPIJSKI DVOBOJ Ljubljana, 16. junija - Konec prejšnjega tedna je slovenska olimpijska reprezentanca ekipno uspešno nastopila na drugem letošnjem Grand Prixu v Franciji. V ekipi se je uspešno predstavil novi član komaj 16-letni Mitja Burja iz kamniškega lokostrelskega kluba, ki je zamenjal Mateja Krumpestarja iz LK Mamut, ki mu po olimpijskih igrah ne gre tako, kot bi moralo. Razveseljiv je predvsem rezultat prvega dvoboja z olimpijskimi prvaki iz Barcelone Španci, saj so naši fantje zadeli 242 krogov, s čimer so se za 7 krogov približali državnemu rekordu, v vetrovnem vremenu pa so postavili tudi najboljši izid prvega kroga. Dvoboj drugega kroga proti kasnejšim zmagovalcem Italijanom pa je bil bolj tesen, saj so naši lokostrelci klonili šele po streljanju dodatnih strelov, ko je Koprivnikar kot prvi zadel le 6 krogov. Italijani so slavili z 28 proti 26 krogov. V posamični konkurenci je Burja zasedel 19. mesto, Medved 22. in Koprivnikar 31. V prvem krogu je bilo zanimivo srečanje Medveda s starim znancem iz Atlante, Belgijcem Vermierenom. Tokrat se je Medved revanširal za izgubljeni olimpijski dvoboj in slavil z rezultatom 164 proti 158 krogov. V naši ekipi je presenetil mladi Mitja Burja, ki je uspešno nadomestil tretjega člana olimpijske ekipe Krumpestarja. Predvsem dober rezultat v ekipnem delu tekmovanja obeta boj za kolajno na sredozemskih igrah s Francozi in Italijani. Medved pa zase pričakuje uvrstitev med prvih deset, saj načrtuje vrhunec svoje forme čez dva meseca, ko bo na vrsti svetovno lokostrelsko prvenstvo v Kanadi. Žal tudi tokrat ni bilo skupnih priprav ekipe, za kar bi morala poskrbeti Lokostrelska zveza Slovenije. Ta je sicer podpisala pogodbo o sodelovanju na sredozemskih igrah z Olimpijskim komitejem in ministrstvom za šport, vendar je ostalo le pri tem. • M. Vozlič AVTO - MOTO ŠPORT ŽEPIČ UBRANIL NASLOV j. Kamnik, 17. junija - Na državnem prvenstvu v sprint tri j/^rnniku je nastopilo 65 tekmovalcev, ki so se merili .. petrov plavanja, 20 kilometrov kolesarjenja in 5 kilometrov teka. r^kmovalni pogoji so bili zaradi precejšnje vročine in tehnično triatlonu v na 750 ahtevne proge težki. Pri članih je Kranjčan Damjan Žepič ilrisport) Četrtič zapored ubranil naslov pred klubskim tekmecem gorjem Kogojem in Domnom Denšo (Energija). Pri članicah sije P° odstopu Simiceve zmago priborila Darja Ažman (Triglav), /,rVga je bila Nada Kozjek (Novice), tretja pa Veronika Leskovšek v^jubljana). Tekma je pokazal, da se kvalitetni vrh slovenskega latlona vse bolj širi in da triatlon pridobiva vedno nove Pnvržence. Končni vrstni red: kadeti: 1. Brajnik (Priba) 1:08,49; 2. Pliverič ^JUbljana) 1:08,09, 3. Kozjek 1:10,12; mladinci B 1. Mencinger ^°P) 1:07,17; 2. Škrinjar (Priba) 1:08,09; 3. Zaje (Ljubljana) ,Y/"°2; mladinci A: 1. Močnik (Trisport) 0:59,32; 2. Kajtazovič FJOvo mesto) 1:05,39 3. Miše (Ljubljana) 1:08,12 člani: 1. Žepič V-J8,39 2. Kogoj 0:59,09 (oba Trisport), 3. Denša (Energija) A^"23; veterani M 40 1. Debenec (Kovinotehna) 1:05,05; 2 ^Cirnovič 1:06,53; 3. Škrlep (Kamnik) 1:07,33; veterani M 50 1. /anko (Kovinotehna) 1:11,42; 2. Stopar (Ljubljana) 1:15,51; 3. £r°vat (Bohinj) 1:20,48; ženske: 1. Ažman (Triglav) 1:10,00; 2. j °2jek (Novice) 1:16,58; 3. Leskovšek (Ljubljana) 1:29,27; ekipno. • lrisport; 2. Energija, 3. Ribnica. • N. P. OD TEKME DO TEKME QMali nogomet v Lučinah - Odbor za šport občine Poljane pj?renJa vas in Športno društvo Špik Lučine sta priredila občinsko L enstvo v malem nogometu. Zmagalo je moštvo okrepčevalnice p.atlja Lučiene, sledijo pa Avtoprevozništvo Kržišnik Dobrava, SofZei^a K°^anc Sovodenj, Polanci Poljane, Parma 96 Leskovica, ers Gorenja vas in Partizan viljamovka Gorenja vas. Jj?oljŠi strelec je bil Luka Kržišnik (Avtoprevozništvo Kržišnik). str r ^ovzan drugi - V Logarski dolini je bila evropska tekma v rj 'Janju z lovskim samostrelom. Zmagal je Janko Pinter iz arnelj, Vili Dovžan iz Tržiča pa je bil drugi, rrie [!*>'av pokalni zmagovalec - Kranjski Triglav je pokalni prvak £ o vaterpolisti do 19 let. Prvenstvo so dobro organizirali Ko x'^an'' samo 12 ur pred tekmo pa so udeležbo odpovedali j, Prčani. Zmagal je Triglav pred Kokro, Probanko Leasing in naitIln''CO|Ti' Triglav je vse tekmece premagoval zanesljivo, tesneje pa je bilo s Kokro (12 : 9). • J. M., J.K. STERN DISKVALIFICIRAN Kranj, 17. junija - Na dirkališču Grobnik na Reki je bila dirka motocilistov za Croatia Open pokal, ki je štel tako za slovensko, hrvaško in madžarsko prvenstvo v cestnohitrostnem motocilkizmu kot tudi za pokal Alpe - Adria. Na grobniški progi je bilo kar 217 dirkačev iz 11 držav. Gorenjski tekmovalci so se ponovno odlično odrezali. V kat. do 125 cem SP je med 28-timi tekmovalci na startu iz štirih držav odlično 5. mesto osvojil mladi 14-letni Beno Štgern iz Hrastja pri Kranju, na motorju znamke Aprilia, v točkovanju za slovensko prvenstvo pa je osvojil I. mesto. Kasneje se je izkazalo, da je bil Šternov motor prelahek in je bil zato diskvalificiran. V kat. do 250 GP je med 16 tekmovalci iz štirih držav 3. mesto osvojil Miha Zupan iz Struževega pri Kranju, član AMD Domžale, 4. mesto pa je osvojil Miran Hudovernik iz Hrastja pri Kranju, tako kot Beno Štern tudi on član Inotherm Racing teama Ribnica. V točkovanju za slovensko prvenstvo je Miha Zupan osvojil 1. mesto, takoj za njim pa se je z odlično vožnjo kljub slabemu startu uvrstil Miran Hudovernik. V kat. do 600 cem SS smo imeli Gorenjci edinega predstavnika Tomaža Marklja iz Nakla, član AMD Domžale, ki pa je zaradi predrte gume močno padel, vendar sam ni utrpel nobenih poškodb. Do naslednje dirke bo moral tekmovalni motor temeljito obnoviti. V kat. SUEPR BIKE je med 36 tekmovalci na startu iz šestih držav edini gorenjski tekmovalec Darko Katrašnik iz Radovljice, na motorju Suzuki in član AMD Žiri osvojil 21. mesto, v točkovanju za slovensko prvenstvo pa se je uvrstil na 4. mesto. Naslednja dirka bo 22. junija ponovno na Grobniku. ZMAGA SOFRONIEVSKEGA V soboto je bila v Ljubljani dirka za državno prvenstvo v kartingu, na 815 m dolgi progi v carinskem skladišču ob Letališčki cesti. V najšibkejšem razredu je premočno zmagal Sašo Sofro-nievski iz Kranja, nastopa v razredu N60. V kat. do 100 cem je zmagal Ivan Stojšič iz Kranja, član AMD Moste. Finalna mladinska dirka pa se je začela z nesrečo v tretjem krogu, ko jo je težje skupil Gregov Hudobivnik iz Orehka pri Kranju. Ivan Stojšič pa je bil zmagovalec tudi v nedeljo v kat. A100 katera, je štela za mednarodno nagrado Ljubljane. • M. Jenkole RSKO KOLESARSTVO hi . °'l v \l ,*esemcarn v Slovenskih Konjicah - V začetku junija je Slov )Vcnskih Konjicah finale Humanitarne akcije Športne unije 2ast en'Je Veter v laseh - s športom proti drogi. Gorenjsko za .°Pa'' Blejci in Jeseničani, od glasbenih skupin pa so bili na (los |S'tem samo Hwazar Band iz Ribnega pri Bledu. Gorenjci so rned ncjcai boljših uvrstitev. Aleš Gros iz Kranja je bil drugi tfcl..starcjšimi mladinci v rolanju, V odbojki pa so bili Jeseničani •j*. Klub študentov iz Radovljice pa četrti. • A. Gros. K.(.sPj>ri radovljiških rokometašev - Članska ekipa rokometašev J3 j °j J'cc je v drugi B državni ligi osvojila tretje mesto (za Slovanom Haj i-IJem B) in se uvrstila v 2 A državno ligo. Ker bo letos v ^a'si°p 1 zŽraJenfl nova dvorana, se tudi rokometu obetajo boljši 'ghraltcdcn Jc ku* organiziran turnir generacij, najstarejši je bil star 52, najmaljši pa 1U let. • B. Sodja ZANIMIVO V SNOVIKU Kamnik - V idilični vasici Snovik v Tuhinjski dolini, kjer naj bi Čez nekaj let zraslo turstično nasleje Terme Snovik (bazen že stoji), so tretje leto zapored pripravili kros z gorskimi kolesi "Snovik 97". Največ težav je 115 nastopajočim, med kateirrimi so bili skoraj vsi naši najboljši, povzročala zelo razmočena proga. Številnih padcev, ki so se končali brez Eoškodb, so se veselili predvsem gledalci. V enotni ženski onkurenci je zmagala Tanja Cvenkej, sicer dijakinja četrtega letnika tekstilne šole v Kranju. Tudi drugo mesto je osvojila članica MTB Kranj Mojca Trontelj. Med člani, razdeljeni v kategoriji Elite in do 23 let je z lepo prednostjo zmagal Borut Rovšček (Hit Casino), ki je še lani poganjal pedala med cestnimi profesionalci Sava - Cantina Tolo. Drugo mesto in zmago v kat. do 23 let je prikolesaril Mariborčana Jure Golčer, tretje pa Primož Strancar (Merkur Črni Vrh). Med mladinci je slaivl Aljoša Bevc (Uni). HRIBAR SPECIALIST ZA HRIB Mengeš - Na tradicionalnem gorskem cestnem koronome-tru Dobeno 97, ki ga je že nekaj let uspešno organizira Kolesarsko društvo Mengeš, je zmagal Milna Hribar iz Lukovice, ki je za 4 kim dolgo progo iz Loke pri Mengšu do kmečkega turizma na Dobenu porabil 9 min in 53 sekund in za dobrih 20 sekund prehitel drugouvrščenega Klemena Zevnika iz Ribnice. Med ženskami je zmagala Škofjeločanka Minka Logonder (Proloco Scott). Dobro stotnijo kolesarjev (102) je na startu tekmovanja, ki sovpada z občinskim praznikom občine Mengeš, spodbujal tudi mengeški župan in poslanec državnega zbora Janez Per. • M. Močnik V SPOMIN LUKA KARNIČAR "V sredo se dogovoriva dokončno", so bile najine zadnje besede. Tista sreda je res prišla, le Luka, kakor smo sodelavci najraje klicali ravnatelja naše osnovne šole v Preddvoru, ni bilo. Le počasi se hoče misel sprijazniti z resnico, da ga nikoli več ne bo. Ne bo več njegovega pozdrava zjutraj, ko smo sodelavci začeli prihajati v službo, ne bo več njegove dobre volje, ne bo več pripravljenosti za pogovor, ne bo več... Bil je obdarjen s čutom za sočloveka, z občutljivim posluhom za vsakogar in za vse. Spadal je med tiste ljudi, ki ne prevračajo vaz, ampak jih postavljajo na tista mesta, kjer jih prostor najraje vidi. Na svoj miren način je kot ravnatelj v resnici "ravnal" poti v nadvse občutljivem trikotniku med učitelji, učenci in starši. Z občutkom za dobro in pristno je ustvarjal ali še bolje pletel šolsko skupnost. Ta izraz nam bo bližji, če se spomnimo, da je Platon v dialogu Državnik najžlahtnejše ravnanje tistega, ki vodi neko skupnost, primerjal s tkalstvom. S tem je hotel reči, da "tkati odnose" pomeni združevati in zbirati niti, se pravi sposobnosti, ki so v ljudeh, njihovih talentov in prizadevanj, skratka vsega, kar je kaj vredno. Dan mu je bil tisti fini pedagoški talent, ki s poslušanjem in spodbujanjem pomaga osebi, da zaživi to, kar je, pa naj si je bil učitelj ali učenec. Takšna drža pa je več kot zgolf vzgojna veščina, ker pomeni življenjsko, dialoško dejanje, kajti samo življenje lahko prižiga življenje. Zavedal se je, da sta vzgoja in izobraževanje prepričljiva le, če vključujeta prizadevanje učitelja za svojo osebno in strokovno rast. Pedagoški poklic pomeni prelivanje poučevanja in vzgajanja. Učitelj oziroma vzgojitelj, kar vsak, ki dela z mladimi, nedvomno je, ostaja vendo v nekem smisli le skicirana podoba in nikdar dokončen portret. Zato je kot ravnatelj podpiral različne oblike pedagoškega oziroma strokovnega izobraževanja, saj učitelja dela kompetentnega prav njegova izborazba. Marjan s sodelavci MIRKO RAMUS Številni športni prijatelji in znanci so se pred dnevi poslovili od Mirka Ramuša z Jesenic, dolgoletnega športnega funkcionarja. Desetletja ie opravljal pomembne funkcije. Bil je predsednik Športnega društva, Hokejskega kluba in Kluba za kegljanje na ledu na Jesenicah. Z organizacijskimi izkušnjami gospodarstvenika je znal usklajevati različne interese v jeseniškem športu, s trdno voljo in velikim elanom je skupaj s športnimi sodelavci uresničeval načrte, pomembne za vedno nov vzpon jeseniškega športa. Zaradi svojih sposobnosti na Jesenicah je prevzel tudi več odgovornih funkcij v širšem slovenskem prostoru. Bil je predsednik Zveze za kegljanje na ledu Slovenije, vse do svoje smrti pa tudi predsednik nadzornega odbora pri Hokejski zvezi Jesenice. Vgradil je pomembne kamenček v mozaik razvejane dejavnosti športa na Jesenicah in v Sloveniji, in po njegovih odločnih in zapaženih dejanjih se ga bodo vsi radi spominjali. J. Rabič Glasov izlet v Ljubljano in na vinski sejem Ogledali smo si Ljubljano, tudi z grajskega stolpa, se podprti v šestici in poskusili izvrstna vina članov poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije in bili tudi gostje na razstavnem prostoru kombinata AGROIND, VIPAVA 1894 Po Ljubljani smo se sprehodili z vodnikom Turistično informacijskega centra. Študent geografije Marko Jakovac nam je jedrnato predstavil zgodovino slovenskega glavnega mesta in njegove glavne znamenitosti. V znani gostilni Šestica smo na kosilu naredili pripravo za pokušino vin na sjemu VINO 97. Na razstavnem prostoru Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije nam je Boštjan Protner, predstavil vina iz vseh slovenskih vinorodnih območij, na razstavnem prostoru Agroinda VIPAVA 1894 pa smo poleg nagrajenih vin poskusili tudi sire iz njihove mlekarne. Ogledalo Branko Grims, Z. uriciriji sodelavec PREJEU SMO Kdor visoko leta, nizko pade. S tem pregovorom lahko najbolje opišemo tisto, kar je Slovenijo, po zatrjevanju vlade "najbolj uspešno državo v tranziciji", doletela prejšnji teden. Združene države Amerike so uradno sporočile, da podpirajo pri vstopu v NATO v prvem krogu le tri države: Poljsko, Češko in Madžarsko. Slovenija je za lep čas dana "na hladno", saj nihče ne ve niti tega, ali drugi krog sploh bo. Sporočilo ameriške administracije je nedvoumno: po demokratičnih merilih Slovenija še ni zrela za vstop v organizacijo, katere temeljni cilj je obramba svobode in demokracije. Zato ji bodo bolj zaprta tudi vrata za enakopravnejše gospodarsko sodelovanje s članicami zveze NATO, pa tudi z drugimi demokratičnimi državami. Slovenski državljani bodo prekinitev demokratičnih reform v prihodnjih letih hudo plačali iz lastnega Žepa. Amerika je zelo spretno izbrala trenutek za izjavo. Že kar nekaj časa so slovenski mediji na ves glas razglašali, da je za sprejem v NATO najpomembnejše takoj spremeniti slovensko ustavo. Amerika pa je postavila Slovenijo na stranski tir prav nekaj dni po(!) tem, ko je Državni zbor že začel postopek za spremembo Ustave. S tem je ameriška administracija najbolje pokazala slovenskim državljanom, da morebitne spremembe slovenske ustave nimajo niti najmanjše zveze z vključitvijo v NATO. Sedaj bi moralo biti vsakomur jasno, da se je v naših "neodvisnih" medijih na vse kriplje poskušalo povezovati spremembo Ustave in NATO samo zato, da ne bi kdo vprašal, kako, da se Slovenija v tem trenutku sploh srečuje s tako zahtevo. RTV Slovenija je v tretji TV dnevnik "porinila" novico o tem, kako je g. Drnovšek zavajal javnost o svojem pismu v Bruselj, s katerim je Slovenijo kar sam zavezal k sprostitvi trga nepremičnin za tujce (slednji so to hvaležno pograbili in zapisali svojo zahtevo po prostem nakupu nepremičnin v razvpiti "španski kompromis", ki je za Slovenijo prej katastrofa kot kompromis). V vsaki demokratični državi bi tako odkritje postalo prva novica dneva in prišlo na naslovnice vseh časopisov, nato pa bi predsednik vlade moral oditi po hitrem postopku. In prav tu je bistvo. Slika v ogledalu, ki ga je Sloveniji prejšni teden nastavila Amerika, je žal jasna: Slovenija (še) ni demokratična država. Američani dobro vedo, katera od nekdanjih komunističnih držav je v resnici prekinila s totalitarnim režimom. Merila, ki jih uporablja ameriška administracija pri ocenjevanju demokracije v državah po padcu komunizma, so preprosta: kdo so ljudje na oblasti, kako je s popravo krivic in ali je dosežena pravna ter moralna prekinitev s totalitarnim režimom. Ameriški senatorji se kar niso mogli načuditi, kako bo lahko nekdanji predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije letos še tretjič kandidiral za predsednika. Za njih vse skupaj pomeni, da je totalitaris-tična kontinuiteta pri ključnih politikih v Sloveniji dejstvo. Sodelovanje posameznih demokratičnih strank v vladi (prej SKD, sedaj SLS) jim ne pomeni prav nič, saj je zanje merilo resnični vpliv posamezne stranke znotraj izvršilne oblasti. Za oceno vpliva posamezne stranke v vladi je dovolj izračunati, da kar tri četrtine proračuna odpade na ministre LDS, samo četrtina pa na SLS. Ob izključitvi iz prvega kroga širitve zveze NATO ne gre pozabiti, da je SLS kot ključni argument za svoje sodelovanje v drnovškovi vladi navajala prav to, da bo s svojim vstopom v vlado omogočila vstop Slovenije v NATO... Poprava krivic, ki jih je povzročil komunistični totalitarizem, se je v zadnjih letih spremenila v teater absurda, v katerem se morajo nekoč oropani (kmetje, slovenska Cerkev) braniti pred obtožbami roparjev. Demokratični del poslancev v slovenskem parlamentu nikoli ni zmogel dovolj moči, da bi sprejel vsaj zakon o obsodbi prejšnjega režima, kaj šele, da bi sprejel zakon o lustraciji (očiščenju), s katerim bi družbo očistil usedlin prejšnjega režima in omogočil hiter prehod v (pravo) demokracijo. Države nekdanjega komunizma, ki letos vstopajo v NATO, so vse to storile. Nekatere takoj po padcu berlinskega zidu, Poljska šele letos(f). Slovenija boočitno morala še krepko pomesti pred svojim pragom ter obsoditi in dosledno izkoreniniti prejšnji totalitarni režim. Do tedaj pa velja, da ne gre kriviti ogledala, če komu slika v ogledalu ni všeč. Branko Grims je član SDS Kako obdržati brunarico na Bobovku - odgovor TD Kokrica je v časopisu Gorenjski glas dne 27. 5. 1997 posredovalo v javnost neresnična in zavajajoča dejstva o problemih, ki se tičejo brunarice, postavljene ob Čukovem bajerju na Bobovku. T D se glede legalizacije brunarice povsem neuteeljeno sklicuje na denacionalizacijo, saj je odločba o odstranitvi brunarice posledica dela gradbene inšpekcije in denacionalizacija pri tem nima prav nikakršne zveze. Dejstvo pa je in to dejsvo ostaja, da je bila brunarica, tako stara kot nova, postavljena brez vseh dovoljenj in to v času, ko je bil upravljalec zemljišča Občina Kranj. Občina Kranj je tudi sprejela odlok o varovanem območju, ki ga je takrat podprla tako KS Kokrica kakor tudi TD Kokrica, brunarica pa je postavljena in obratuje povsem v nasprotju z določili omenjenega odloka. Ravno to dejstvo je poglavitni razlog, da je gradbena inšpekci-j a izdala odločbo o odstranitvi brunarice. Morebitna legalizacija brunarice je odvisna predvsem od tega ali bo glede na določila Zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine in pa glede na odlok o varovanem območju, nadaljnji obstoj takšne brunarice, kot je sedaj, sploh možen. Odgovor na to vprašanje bodo dale ustrezne strokovne službe in institucije, prav v ničemer pa to ni odvisno od bodočih lastnikov zemljišča. Kot je to iz gornjega razvidno, denacionalizacija ni v nikakršni zvezi z morebitno legalizacijo brunarice, članek tak, kot je, pa je zato mogoče razumeti tudi kot gonjo proti denacionalizaciji in zavaja javnost, saj je njegov edini resnični cilj prikriti dejstvo, da gre za črno gradnjo. Nenazadnje bi bil že čas, da vsi subjekti v naši državi končno spoznajo, da so zakoni in drugi predpisi sprejeti zato, da se izvajajo in da veljajo za vse enako, tako za društva, kakro tudi za posameznike. Vsako drugačno početje in razmišljanje nujno vodi v anarhijo, ki pa bi jo pravna država morala preprečiti. V Kranju, 30. 5. 1997 ' Jože Zabret, Bobovek 5, Kranj Priznanje in čast slovenski dobrosrčnosti Kje drugje kot v Sloveniji bi se naslednje lahko zgodilo? Nikjer! Dne 4. junija 1997 zjutraj sem peljala kolegico na letališče na Brnike. Vožnja bi normalno vzela 50 min. Dali sva si dve uri časa, da ne bi zamudile. Na žalost sva na poti naletele na zaprto cesto zaradi hude prometne nesreče in cestni obvoz, kjer se je dolga kolona avtomobilov pomikala samo po metrih. Čas je tekel in približno 35 minut pred poletom sva si priznale, da bo po tej poti nemogoče priti do Brnikov pravočasno. Na "slepo srečo" sem vprašala voznika za menoj, če pozna kakšno stransko pot, kjer bi se dalo priti do letališča in razložila najin položaj. Da bo kolegica izgubila vse nadaljnje letalske zveze in bi morala menda kupiti še novo karto za daljšo inozemsko relacijo, ker je bila njena karta "nespremenljiva". Po kratkem premišljevanju si je ta voznik domislil pot, ki bi "mogoče" še pripeljala do Brnikov pravočasno. Ker meni pot ni bila znana in ker je vodila po mnogih bližnjicah in oddaljenih krajih, in ker je voznik vidil moj dvom, da bi jaz sama to našla, je ponudil, da naju sam pelje tja, kar je tudi storil. Z zelo skrbno vožnjo in po mnogih ovinkih in ozkih cestah naju je pravočasno pripeljal do letališča in vse je bilo rešeno. Ne vem njegovgae imena, ni hotel vzeti denarne nagrade, ki sem mu jo s hvaležnostjo ponujala, a iz srca čestitam njemu in slovenskemu narodu za tako dobrosrčnost in pomoč neznanki. Fajfar - Zupan, Bohinj Spoštovani gospod Varuh človekovih pravic! Vem, da boste porekli, da je tole moje pisanje brez smisla. Da imamo v naši državi dovolj vzvodov in prijemov, da tudi na tem področju naredimo red. Verjemite mi, da če to porečete, ste v veliki zmoti. Jesenice, nekoč prijetno železarsko mesto, kjer so se vsi med seboj poznali, kjer je sosed vedel za soseda, kaj ima v loncu, so danes postale vredne imena pravega Balkana. Danes sem bil prisoten, ko je skupina več kakor 15 osnovnošolcev divjaško preganjala sošolca Slovenca. Ne bom vam pripovedoval, katerih narodnosti so preganjalci bili, prepričan pa sem, da niso bili Nemci ali Italijani, niti Indijanci niti Eskimi. Bili so otroci tistih staršev, ki so na lahek in poceni način prišli do našega državljanstva. Na Jesenicah vpeljujejo nov mafijski način življenja, ki se bo čez nekaj let razlezel kot rakavo tkivo po naši domovini. Protestiram, ker sredstva javnega obveščanja o jeseniški stvarnosti molčijo. Večkrat imam vtis, da bi najraje pisali ob bratstvu in enostnosti na Jesenicah in se hvalili, kako smo večnacionalni. Ko se pogovarjam z ljudmi, vsakdo umolkne, ko pogovor pride do meje, izza katere kraljuje strah. Od vas pričakujem, da boste prisilili policijo, da daje v javnost podatek o stanju v našem mestu. Če bodo ta poročila tedenska, bodo dolga za več časopisnih stolpcev, če bodo pa mesečna, se bo nabralo materiala za kar obsežno knjižico. Televizija se ukvarja z Omanom, poslanci, gozdovi in podobnim, o jeseniški grozljivki pa molči. Po časopisih se v pismih strelja kozle po dolgem in počez, iščemo vsak mesec najbolj priljubljenega politika in se ukvarjamo z mini in maksi puckizmom in raznimi referendumskimi zahtevami in se rinemo v Evropo in v NATO-Nismo pa sposobni reševati domačih rakavih ran, ki nas potiskajo daleč tja nazaj, odkoder smo pred leti poskusili uiti, kar pa nam očitno ni uspelo. Ko bo slovenska javnost spoznala, kaj se^ na Jesenicah dogaja, bo država verjetno vendarle postala sposobna reči bobu bob in udariti po mizi, ter narediti red. Pri vsem tem so državne institucije očitno brez volje in zato tudi brez moči, državljani sami ne moremo ničesar ukreniti, ker se vsak boji zase in svoj mir. Le od vas lahko še zahtevamo, da varujete naše človekove pravice, da bodo nasi otroci hodili po cesti brez strahu, da bo njihova pot v šolo pot veselja in pričakovanja novih znanj ne pa strahu. Pričakujem, da bom v svojem stanovanju svoj gospod, ko ne bom nikouj okoli sebe v napoto in tudi meni n ihče. Želim na pot} skozi Jesenice srečevati prijazne ljudi, ki bodo na pozdrav odgovorili z. nasmeškom in dobro voljo. Želim, da 10 moj prodajalec zelenjave ne bo prepričeval, da se jabolku pravilno reče jabuka, sanjam o tem, da mi bo pri vsem tem nekdo stal ob strani in mi pritrdil, da imam prav. P* vendar ni nikogar, verjetno tudi ne vas, ki imate tako prijeten naslov "varuh človekovih pravic' '. Tudi jaz in moj sosed in moj otrok in moj vnuk in stanovalec v sosednem bloku imamo svoje človeške pravice. Obvarujte nam jih. To pa že ni prošnja, to ]e zahteva. Pozdrav! Matevž Šuštar OBČINA RADOVLJICA Na podlagi 12. čl. Odloka o glasilu občine Radovljica in sklepom komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja z dne, 9.4.1997, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja RAZPIS za imenovanje odgovornega urednika občinskega glasila Pogoji: - končana VII. stopnja humanistične smeri, - 5 let delovnih izkušenj na mestu odgovornega urednika Predlogi za imenovanje odgovornega urednika morajo biti predloženi najkasneje do 25. 6. 1997 na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska c. 19, 4240 Radovljica, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. A o meni se bo pisalo?! Bejz, beji... Franciju redno delo ni nikoli preveč dišalo. To, da bi moral preživeti osem ur nekje za strojem med tropom dedcev in Še huje - med množico klepetavih žensk, ne, to bi bilo preveč nevzdržno. Zunaj, v naravi, pa je bil zelo rad. Še včasih, ko "priložnostna dela" še niso bila popularna, je delal pri komunali, na kakšni kmetiji ali pa je "cerahal". To zadnje se mu je zdelo še najbolj prikladno, saj se je zmeraj dobro jedlo in pilo. Odvisen je bil od zidarjev in če so bili ti malo bolj počasni, toliko bolje zanj... Prevandral je celo Slovenijo, pa še del tujine. Nekoč, v času, ko je v Nemčiji še ležal denar na tleh, ga je nekdo "naštimal", da se je usedel na vlak in se odpeljal tja. V glavi si je slikal čudovito življenje, v žepu pa šušteče marke. Toda vse ga je minilo, ko je vlak pripeljal na železniško postajo v Munch-nu. "Kar naenkrat sem zagledal cel kup revežev, takih kot sem bila jaz, ko so ležali na tleh in čakali. Sploh ne vem na kaj. USODE Piše: Milena Miklavčič Oziral sem se okoli sebe, ker sem pričakoval, da sem prišel v "čedno" deželo. Pa je bilo daleč od tega! Toliko umazanije in smradu ne najdeš v najbolj zanemarjeni štali! Stisnil sem k sebi svoj kovček in stekel v prvo ulico. Tam je bilo še slabše. Tiste prve noči, ko sem moral prespati na prostem, ne bom nikoli pozabil! Ulegel sem se za neko gostilno, kjer sem našel nekaj prostora. Toda spati nisem mogel. Vpitje, razbijanje in tista prekleta muzika! Preklinjal sem kot hudič, toda nič ni pomagalo. Enkrat, bilo je že bolj proti jutru, se zadnja vrata odpro in dva možakarja se začneta prerivati tik pred mojimi očmi. Videl sem, kako se je zabliskal nož in že v naslednjem trenutku se je eden zvalil na tla. Nož mu je tičal v trebuhu. Oni drugi se je sklonil k njemu, potegnil nož, ga obrisal ob hlače in stopil nazaj v gostilno. Joj, kako me je bilo groza! Kaj če bodo obdolžili mene? sem začel razmišljati in sploh nisem bil več niti zaspan niti utrujen. Zbasal sem svoje cunje skupaj in jo že hotel popihati. Tedaj pa je pripeljal neki avto, naložili so mrtveca in spet je bilo vse mirno. Kakšne barabe! Še malo pa bi mi bili všeč! Nič več nisem hitel. Zjutraj je bilo spet vse mirno in ko sem stopil do mesta, kjer je ležal mrlič, sem opazil le umazan "flek" nič drugega. Po tej nenavadni izkušni se Franciju kar nekaj časa ni dobro pisalo. Taval je po ulicah, pobiral hrano iz kant, in po dolgem času ga je bilo spet pošteno strah. Nihče mu ni hotel pomagati, še huje, marsikdo mu je celo zagrozil, ko ga je pocukal za rokav. Toda nekoč je le imel srečo. Slišal je možakarja, ki je vpil po ulici (v srbščini), da rabi delavce za na kmete. Stopil je k njemu, in se prijavil. Vprašali so ga za neke dokumente, toda tudi, potem ko je rekel, da jih nima, ni nihče delal težav. "To sem nasrkal! Strpali so nas v tovornjak kot živino. Potem smo se vozili cel dan. Sama ravnina, kamor sem pogledal! Bila me je groza! Nekaj nas je bilo, ki smo morali izstopiti šele na zadnji postaji. Spat smo šli na nekaj, kar bi lahko imenoval skedenj, pa to ni bil. Smrdelo pa je tako, da se bog usmili. Zjutraj sem ugotovil, zakaj. Bil sem na farmi prašičev. Sam drek in smrad, kamor ti je seglo oko. Ja, tako kot smrdi prašič, pa res ne smrdi nobena druga stvar! Garati sem moral od jutra do večera. Niti minute mi niso dali miru. To pa ne bo zame, sem si govoril in sploh nisem vedel, kako bi izginil." Franci je na tej kmetiji moral ostati več kot leto dni. Nikogar ni bilo, ki bi se zavzel zanj in mu pomagal. Imeli so ga za "malo prifliknjenega" in tudi zato so mu dajali najbolj umazana dela. Nazadnje ga je bila sama kost in koža, ko je gospodarju padlo na pamet, da je nekaj hudo narobe. Poklical je zdravnika, ki je ugotovil, da ima Franci resno pljučnico. "Bledlo se mi je in imel sem privide, toda zlizal sem se. Ena ženska mi je prinašala čaj in hrano. Potem pa je gospodar ugotovil, da me ne rabi več. Čakal sem, da mi bo plačal, toda tega ni storil. Znorel sem. Začela sva kričati drug na drugega. Zmerjal sem ga in preklinjal. Nič ni pomagalo. Zadnjo plačo je vrag sakramenski porabil za zdravnika in boljšo hrano. Tako, vidiš, me je ociganil!" Franci je zbral vse svoje prihranke in si kupil karto za domovino-Vrnil se je prav tako revež, kot je pred več kot letom odšel. Pa še bolan je bil. Zdravje mu je kar naprej nagajalo. Kakor hitro si je prižgal cigareto, ga je začelo dušiti Pljuval je tudi kri. Toda tolažil se je, da Če mu je namenjeno, bo že preživel, drugače pa... Po tistem neljubem dogodku je živel še leta in leta... Nadaljevanje v naslednji številki k Torek, 17. maja 1997 25. STRAN • GORENJSKI GLAS OVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. Trgovina Visan, Robova 6, II. nadstropje, Vrhnika: 061/754-585 vprašanje: V trgovini Visan vam ponujajo otroško konfekcijo znane ameriške firme. Katere? Pomoč: OMOH Nagrada: otroški darilni bon v vrednosti 5.000 sit 2. Sokolje Gnezdo, Šercerjeva 12, Radovljica, telefaks: 064/715-834 vprašanje: Koliko uglednih sedežev ima potniško letalo Anuška? Nagrada: Vožnja z letalom VVarrior za 3 osebe nad Bledom! Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 20.6.1997 na naslov NTR LOGATEC, Tržaška 148,1370 Logatec, za oddajo "99" za obešanje, 81 "za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 15. 6. 1997 , _ ■ SMER 21 - TRGOVINA FORTUNA: IRENA SEČNIK, MARTINJ HRIB 2, LOGATEC GOSTILNA JURCA: VERDNIKA GLAVAČ, JAMA 19, MAVČIČE Iskrene čestitke! Nagrade prevzamete pri pokroviteljih. Za dodatne informacije pokličite 061/741-498. Spremljate nas lahko preko Kranjskega kabelskega sistema vsako nedeljo "ied 20. in 23. uro in na frekvencah Notranjskega radia 107 MHz in 91.1 MHz. oz. pokličite nas 061/741-632 in preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome - Ognjena Puščica -Jutranja Zarja ,_____ ®» D" „ □ <=• D (£D17 DsQD-a= LofMM • Tritlkt l4S-t«l.:0il/74l 632 • fix:0*l/741 «12 TURISTIČNA ZADRUGA BOHINJ, z.o.o. R'bčev Laz 53 4265 Bohinjsko jezero •"azpisije prosta delovna mesta POBIRALCEV PRISPEVKA ZA UREJANJE OBALE OB BOHINJSKEM JEZERU v času poletne turistične sezone (julij, avgust). pogoji, ki jih morajo pobiralci izpolnjevati: - starost od 18 let dalje; - pasivno znanje dveh ali enega tujega jezika; - prednost imajo študentje iz Občine Bohinj; Pisne prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: TURISTIČNA ZADRUGA BOHINJ, z.o.o, Ribčev Laz 53,4265 Bohinjsko jezero. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo o izbiri Pismeno obveščeni. GLASOV KAŽIPOT » Bori. Odhod bo ob 7. uri izpred Kina Center. Izlet bo celodneven. Pohod na Ljubelj Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira v četrtek, 26. junija, izlet, z odhodom avtobusa ob 8. uri izpred Kina Center, odkoder jih bo peljal do mejnega prehoda Ljubelj. Nato se boste podali na vrh starega ljubeljskega prelaza. Hoje v obe smeri je po opuščeni cesti za dve uri, zato je Na Štajersko Kra ranJ" - Društvo upokojencev : rafiJ organizira v petek, 27. juni-celodnevni izlet na Štajersko in Q^er na Sladko goro in Ptujsko sur°. na gradova Štatenberg in tokratni pohod namenjen tudi za pohodnike z manj kondicije. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni DU Kranj do zasedbe avtobusa. V Idrijo Šenčur - Turistično društvo Šenčur prireja v soboto, 21. junija, izlet prek Vršiča in Kobarida v Idrijo. Odhod je ob 6. uri zjutraj iz Šenčurja. Na Trupejevo poldne Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira planinski izlet na Trupejevo poldne (1932 m) v soboto, 21. junija 1997. Odhod posebnega avtobusa bo izpred Hotela Creina. Hoje bo za približno 7 ur, tura je primerna za vse planince. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, Koroška 27, tel.: 225-184. Na Ratitovec Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi člane na planinski pohod na Ratitovec. Pohod bo v soboto, 21. junija, z odhodom avtobusa ob 6. urL^j avtobusne postaje Breg, nato pa bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Zmerne hoje bo do 5 ur, potrebna pa je planinska oprema in palice. Prijave sprejema Jernej Mrak iz Žirovnice, tel.: 801-556 do petka, 20. junija. Spominski dan krivde, odpuščanja in sprave Ljubljana - Združeni ob lipi sprave s skupino slovenskih veteranov druge svetovne vojne, kulturnikov in vernih, ki jih povezuje ideja sprave, se bodo tudi letos zbrali ob slovesnosti pri Lipi sprave in Odrešenikovem znamenju na Ljubljanskih Žalah v soboto, 21. junija, ob 17. uri in se poklonili spominu na 10.000 pobitih slovenskih domobrancev, vse padle in žrtve boljševističnega nasilja na naših tleh, ki še nimajo zaznamovanih grobov. Dnevi romske kulture Kamnik - V okviru Dnevov romske kulture bo danes, 17. junija, ob 17. uri, v atriju Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, predstavitev zgodovine Romov, obiskovalci pa bodo ob diapozitivih lahko spoznali romske igre in legende. Na koncu bo pogostitev s ciganskim golažem, ob 21. uri pa predvajanje filma Dom za obešanje Emira Kustur-ice. Jutri, v sredo, bo ob 17. uri pogovor o življenju Romov, poleg diapozitivov in kratkega otroškega filma pa si bo moč ogledati ciganski ples, nato bodo pekli ciganski krompir. Ob 20. uri bo predavanje ob diapozitivih in vi-deopostnetkih - teme folklorni plesi, pletenje košar in romska tradicionalna oblačila. Dneve romske kulture bodo sklenili v četrtek, 19. junija, ko bo ob 17. uri predstavitev romske kulture in običajev z diapozitivi, še enkrat bodo kuhali ciganski golaž, ob 20. uri pa bo koncert dua Ira Roma. Kje vozi muzejski vlak? Jesenice - V četrtek, 19. junija, bo ob 9.15 z Jesenic na svojo redno vožnjo v Most na Soči spet odpeljal muzejski vlak. Drugič bo z Jesenic odpeljal v sredo, 25. junija, ob dnevu državnosti, nato pa bo v Most na Soči vozil vsak četrtek do Dober izlet Letalonosilka v Kopru Dogodek leta, ki ga "gorenjski firbci" ne bi smeli zgrešiti, bo prihodnji teden v Kopru. Na obisk ob Dnevu slovenske državnosti bo priplula ameriška letalonosilka J. F. Kenne-dy, in o obisku te ogromne ladje z nekajtisoč člansko posadko te krožijo šale /menda je tako velika, da bo morala slovensko morje zapustiti "ritensko", ker je premalo prostora za obračanje/. Za bralke in bralce Gorenjskega glasa se bomo potrudili organizirati ogled letalonosilke • predvideni datum je prihodnji torek, 24. junija (ali praznična sreda, 25. junija), zato točnega datuma še ne moremo zapisati. Izlet bo z avtobusom, po zaključku ogleda letalonosilke se bomo zapeljali na kopanje in na zgodnjo večerjo ■ vendar ne na ladji, temveč v dobri obmorski gostilni. Za naročnike + družinske člane znaša prispevek k stroškom samo 2.200 tolarjev. Prijave: Gorenjski glas, telefon 064/ 223 - 444 ali 223 ■ 111. Število udeležencev in trajanje ogleda bo omejeno; glede podatkov o obiskovalcih ladje veljajo pogoji, ki jih določita ameriška mornarica in pristojni slovenski državni organi. ALPETOUn potovalna agencija •mM''- 11. septembra. Podrobnejše informacije lahko dobite v Turistični poslovalanici Slovenijaturist na Titovi 19 na Jesenicah, tel.: 84-193. Krajevni praznik Hrušice Hrušica - V petek, 20. junija, se bodo nadaljevale prireditve v okviru praznovanja krajevnega praznika Hrušice. Na športnem igrišču pred domom bodo ob 17. uri gasilci prikazali gasilske veščine, v dvorani kulturnega doma na Hrušici pa bo ob 20. uri osrednja proslava ob krajevnem prazniku, kjer bodo nastopili: ženski pevski zbor Mirko Škoberne z Jesenic, krajevni mešani pevski zbor Nagelj, otroška folklorna skupina Rožle s Hrušice in odrasli pevci skupine Juiijana ter dramska skupina Kulturno športnega društva Hrušica. Srečanje ob zaključku šolskega leta Kranj - Sožitje, Društvo za pomoč duševno prizadetim, Kranj, Kidričeva 51, vabi člane društva na srečanje ob zaključku šolskega leta. Srečanje bo v sredo, 18. junija, ob 15.30 uri na dvorišču Osnovne šole Helene Puhar na Kidričevi 51 v Kranju. Člani bodo lahko plačali članarino in prejeli nove članske izkaznice. Zaključna prireditev škofjeloškega vrtca Škofja Loka - "Življenje je vsak dan srečanje in slovo. Bil je trenutek, ko smo se prvič srečali z Vašim otrokom ob vstopu v vrtec in sedaj je prišel trenutek slovesa, ko odhaja od nas." S temi besedami iz Vrtca Škofja Loka vabijo na zaključno prireditev, ki bo jutri, v sredo, ob 16.30 uri v Loškem gledališču. Mednarodna konferenca VVather pollution '97 Bled - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana in VVes-sex Institute of technology iz Anglije organizirata od srede do petka, od 18. do 20. junija, v Grand Hotelu Toplice IV. mednarodno konferenco VVather pollution. Kongres je namenjen problemu onesnaževanja, čiščenja in zaščite voda. Srečanje upokojencev Slovenije Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na AEK MAJA SALON POHIŠTVA ' KRANJ, PREDOSUE 34 TEL: 241-031 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA ZELO UGODNO KOTNA SEDEŽNA GARNITURA ŽE ZA 68.473 SIT VEČINO POHIŠTVA IMAMOVZALOCJI! Srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 19. junija v Celju. Odhod avtobusa bo ob 8.30 uri z Brega in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Prijave z vplačili sprejema g. Arnoldova v trafiki v Žirovnici in Pavel Dimitrov, Breg 60, tel.: 802-742 do zasedbe avtobusa. Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje obvešča svoje člane, ki so prijavljeni za srečanje upokojencev Slovenije v Celju, da je odhod v četrtek, 19. junija, ob 8. uri. Srečanje socialnih delavcev Društvo socialnih delavcev Gorenjske obvešča svoje člane in njihove družinske člane, da bodo v soboto, 21. junija, priredili četrto srečanje v letošnjem letu. Zbor bo ob 8. uri na dvorišču Doma upokojencev Preddvor, odkoder se boste povzpeli na Sv. Jakob. Ob vrnitvi vas bo počakal g. Peter Stare, direktor Doma upokojencev Preddvor in član društva, ter vas popeljal po domu, ki je v zadnjem času doživel precejšnje prostorske in vsebinske dopolnitve. Grajski večeri Škofja Loka - Mladinski klub iz Škofje Loke bo prihodnji torek in sredo, 24. in 25. junija, organiziral družabno prireditev na prireditvenem prostoru Loškega gradu pod naslovom Grajski večeri. O podrobnem programu vas bomo obvestili v petkovem Gorenjskem glasu. Modna revija Kranj - Sekcija za ročna dela pri Društvu upokojencev Kranj vabi danes, v torek, 17. junija, ob 17. uri na modno revijo pod naslovom Lepo oblečene v zrelih letih. Revija bo v prostorih DU Kranj, Tomšičeva 4. Sodelujejo najlepše upokojenke - manekenke v oblačilih nekaterih kranjskih butikov. Za prijetno vzdušje bosta poskrbela prijazna muzikanta Vali in Ljubo, ki jih upokojenci že dobro poznajo. Po reviji bo družabno srečanje. Razstave Foto razstava Kranj V galeriji Pungert bo jutri, 18. junija, ob 20. uri otvoritev likovne razstave fotografa Staneta Jalovca Grafična umetnost v Novi Evropi Begunje - V Galeriji Avsenik si lahko vsak dan, razen ponedeljka, od 11. do 17. ure ogledate razstavo Grafična umetnost v novi Evropi. Sodelujejo umetniki iz Češke, Italije, Slovenije in Španije. V Kranju Kranj - V galeriji Prešernove hiše si od petka, 20. junija, od 19. ure naprej, ko bo otvoritev, lahko ogledate razstavo akademske kiparke Alenke Viceljo. V galeriji Mestne hiše pa bo prav tako v petek, 20. junija, ob 19.30 uri otvoritev razstave akademskega slikarja Marka Šuštaršiča (1927 -1976). Razstavo je posredovala Galerija ZDSLU iz Ljubljane. "Ribič Tonej" varuh jezera ,.ArUon Pregelj - "Ribič Tonej" je bil eden blejskih občanov, ki ga starejši na Bledu ne °odo tako kmalu pozabili, pa čeprav se odvija <-ivljenje vse hitreje. Vse hitreje pa pozabljamo ,U(ti zanimive ljudi. V spominu pa bo ostal še vsem tistim, ki so se radi pečali z jezerom in ^bistvom - teh pa ni malo na Bledu pa naj si bo d°rnačih ali tujih obiskovalcev. Če se ga mnogi spominjajo kot čuvaja Blejskega jezera, pa je bil nePozaben tudi njegov tako karakterističen nasmeh. a.kuj naj povemo o našem ribiču Toneju? Na °ledu je prišel iz Nove vasi, kjer je bil rojen 10. aPrita 1901. Šolo je obiskoval v Radovljci, nato £a šel za kruhom. Delal je na kmetiji Antona fPjerja v Vrbnjah vse do leta 1919, vojsko je sll*Ži[ kot nalašč pri mornarici v Tivtu Nato pa * Sel učit za ribiča na Bled, ko je bilo blejsko gospostvo po Muhru Še v rokah dunajske j^tbe, nadaljeval pa nato vse do leta 1937 pri lvanu Kendi. Tu je postal v letu 1924 samostojen n°ič. Po ietu 19S7, ko je bilo Kendovo posestvo ^prodano, je za kako leto bil nameščen v ćadrulni gospodarski banki na Bledu, nato pa v. Dravski ribarski postaji Bled in v Drlavnem n°ogojstvu Dragomlje. Tudi ves vojni čas je preiivel na Bledu pri Svojem delu, le da ni bilo kaj prida lova, saj tudi ? °Uo toliko zanimanja za ribolov. V povojnem času pa so ga namestili kot "ribiča" na blejski Komunali". Ko pa je jezero prešlo na skrb Ribiški drulini na Bledu, so prevzeli tudi ribiča l$a> ki pa je leta 1958 te zaprosil za pokoj - e da je še vnaprej opravljal svoje delo. pj let je preiivel na Bledu v lepi gorenjski hiši Prt "Ribiču" v Mali Zaki na obali jezera, v hiši, Piše: Božo Benedik Brez Blejcev tudi Bleda ni ki je bila v blejski zgodovini večkrat omenjena in prej poznana kot "Seemuhle" z mlinem zadaj hiše in v lasti blejskega gospostva. Tu je dobil svoj dom, leno Marijo roj. Novak je pripeljal iz Bistre, ustvaril svojo drulino in preiivel ves čas svojega tal kratkega livljenja, saj je te pri 68. letu - 13. 6. 1969 po kratki, a hudii bolezni umrl. In kakšno je bilo njegovo delo? Skrbeti je moral za red in čistočo jezera, za vzrejo rib in seveda še posebej skrbno paziti na divje ribolovce. Teh se seveda tudi na jezeru ni manjkalo. Ko je slutil pri Kendovih, je imel tu stanovanje in vse, kar je potreboval, brezplačno, kar je vedno rad poudarjal, vendar je moral loviti ribe za njegov hotel. Tedensko je moral poloviti in prinesiti v hotel po 300 rib iz jezera in Save. Tu je navadno po dva dni lovil brez počitka, imel pa je tudi pomoč pri Francu Staretu - Metnarjem iz Rečice. Moral pa je tudi spremljati ribiče - blejske goste, pri ribolovu na jezeru ali pa na Savi. To je pač spadalo tedaj k hotelski storitvi na Bledu v Park hotelu. Bil pa je tudi rečeno čuvaj jezera nad ribami v jezeru. Tu je bil neizprosen, saj ni poznal sicer toliko svojih prijateljev, ki jih je imel na Bledu. Le divjega ribolova ni maral, niti trpel. V hiši, kjer je stanoval, je izdelal posebna korista s tekočo vodo, a je vzredil ščuke, some, postrvi. Tu pa je hranil tudi večje ribje trofeje, ki jih je ulovil on ali tudi njegovi gosti. V povojnem času se je njegovo delo delno le spremenilo. Čuval je sicer še ribe in nadziral divji ribolov - le da ni več lovil za hotele ali za ribji trg tako kot prej za časa Kendove vladavine. Bolj se je posvetil turizmu. Sem se hodili številni gosti iz tujine - takrat je bilo jezero še čisto in dokaj bogato na ribah. Najbolje se je spominjal številnih gostov iz Švice, ki so hodili 36 let na lov na Bled pa iz Ulma v ZRN, Avstrije, Holandije. Bil je prijeten in zabaven spremljevalec, znal je tudi pokazati, kako se lahko lovi v jezeru in tudi kaj ulovi. Tu je spoznal tudi Holandca Franca Tour-enhout, ki ga je tako navdušil za Bled, da je vsa leta hodil sem na počitnice, pa tudi obnovil na tako bogato ribiško gospodarsko poslopje v eno najlepših vil na obali jezera. In to je ostalo po njegovi smrti jeseni leta 1984 blejskim ribičem. Se za nekaj so uporabili ribičar Toneja na Bledu. Kejr je jezero - voda, so tudi utopljenci. In te naj bi iskal ribič iz dna našega jezera. V tem je bil izvelban in verjetno mu je le malo kdo ostal v globini jezera. Ni imel rad takšno delo, bilo je telko, vendar vedel je, da tako tudi pomaga svojcem tistim, ki jih je zadela nesreča. To delo je vršil vse do zadnjega. Koliko jih je tako "odkril", ne ve nihče točno, bilo pa jih prav gotovo vsako leto po eden, dva ali tudi več. Kaj je tako karakterističnega za ribiča Toneja. Bil je vedno dobro razpololen veselega obraza, ljubil je jezero in še bolj ribe v njem. Pri svoji dobri volji je bil kaj strog do divjih ribolovcev. Žalostno pa ga je umiranje jezera, kot ga je moral ogledovati še v prav letih, ki jih je še dolivljal. Ljubil je tudi ribiče, ki so se vedno tako radi oglašali pri njem, tem pa je tudi najbolj manjkal, s tem pa tudi turističnemu iivljenju Bleda, katerega nepogrešljiv delček je bil tudi on. Anton Pregelj, ribič na Bledu NESREČE Trinajsti mrtvec V prvi polovici minulega tedna je že vse kazalo, da se je povodenj hudih prometnih nesreč z začetka junija zajezila, žal pa so v drugi polovici tedna vozniki spet "podivjali". Kranj, 17. junija - Tako je sedemdnevni prometni izkupiček spet zelo klavrn: trinajst hudih nesreč, trinajsta letošnja žrtev, štirinajst ranjenih, med njimi štirje otroci. Le-ti so bili v vseh štirih trkih tudi povzročitelji, tri nesreče so izzvali motoristi, vsi trije pod vplivom alkohola, dva od njih pa celo brez vozniških dovoljenj. Skratka, kaj šele bo, ko bodo prišle počitnice in bo poletna sezona na višku!? Deček stekel pred avto Podbrezje - V četrtek, 12. junija, ob 18.20 se je osemletni Jan L. iz Podbrezij s prijateljem igral na dvorišču hiše št. 159. Nenadoma je v teku prečkal vaško pot, ravno tedaj pa je mimo z osebnim avtom suzuki pripeljal 69-letni domačin Jože P. Čeprav je vozil počasi, je otroka zadel v levi bok. Odbilo ga je na pokrov motorja, ko je avto počakal, pa je deček padel na cesto in obležal. Voznik ga je odpeljal k sebi domov, obvestil očeta, nato pa je "rešilec" huje ranjenega Jana odpeljal v jeseniško bolnišnico, kjer so ugotovili hude telesne poškodbe. Nepremišljeno prek ceste Kranj - V petek ob 15.45 se je zgodila podobna nesreča. Devetletni Marko G. iz Kranja je šel z drugimi otroci peš po levem pločniku od osnovne šole Staneta Žagarja proti centru Kranja. V bližini bloka Gubčeva 1 je nenadoma, zunaj prehoda za pešce, stekel pek ceste, čeprav ga je prijatelj opozoril, da se bliža avto. Iz smeri Čirč proti mestu je namreč tedaj z jugom 45 pripeljala 27-letna Mateja U. s Trstenika. Marka je zadela v levi bok, padel je po cesti. Voznica je takoj ustavila, otroka dala na pločnik in počakala reševalce. Ti so huje ranjenega dečka odpeljali v Klinični center. Pil in sedel na motor Zg. Gorje - V soboto ob 15.50 se je 42-letni Mihael Z. iz Mevkuža z neregistriranim tomosovim motorjem BT 50, v katerem je imel 90-kubični motor, brez varnostne čelade peljal po regionalki od Krnice proti Zg. Gorjam. Očitno je alkohol opravil svoje (alkotest je pokazal dva grama alkohola na kilogram krvi), Mihael Z. je zavil prek ceste na levi rob in trčil v stebriček ograje, od katerega ga je odbilo nazaj na cesto, kjer je obležal. Huje ranjenega so zdravniki jeseniške bolnišnice obdržali na zdravljenju. Smrtna pri Žg. Otoku Zg. Otok - V nedeljo ob 17.35 je 35-letni Andrej F. z Brezij z oplom calibro V6 peljal po lokalni cesti od Zapuž proti Zg. Otoku. Kljub ovinkasti cesti je vozil izjemno hitro (sopotnika sta ga opozarjala, zato sta se oba tudi pripela). Malo pred Zg. Otokom je iz desnega ovinka zapeljal na rob ceste, nato pa sunkovito obrnil volan v levo. Avto je drsel prek ceste na drugo stran, na travnik, se večkrat prevrnil in obstal na strehi. Voznik, ki ni bil pripet, je umrl na kraju nesreče. Sopotniku Branku V, ki je sedel poleg njega, ni bilo nič, drugi sopotnik, Simon Z., ki je sedel zadaj, pa je bil lažje ranjen. • H. J. Nočna policijska akcija "Grešila" petina ustavljenih Kranj, 17. junija - V noči s sobote na nedeljo, od devetih zvečer do petih zjutraj, je 42 gorenjskih policistov sodelovalo v skupni akciji nadzora prometa, s poudarkom na alkoholu. Kljub vmesnemu dežju, kar sedemnajstim intervencijam in ogledom petih prometnih nesreč so policisti ustavili 555 voznikov. Pri 110, torej kar pri petini, so opazili kršitve cestnoprometnih predpisov. Proti 71 so napisali predloge sodnikom za prekrške, od teh 53 voznikom (in voznicam!) zaradi alkohola. Dva sta vozila v času prepovedi, štirje pa brez vozniških dovoljenj. Devet voznikov so policisti denarno kaznovali, 40 izročili plačilne naloge (koliko bo izterjanih?), zadržali so 49 vozniških in tri prometna dovoljenja, dvoje registrskih tablic, 62 voznikom pa prepovedali nadaljevati vožnjo. Eden se ni dal, pa so ga odpeljali na prenočevanje. • H. J. Nezgode pri delu Jesenice - V petek, 13. junija, je v podjetju Slovenskih železarn Acroni na Jesenicah prišlo do dveh delovnih nezgod. Prva se je pripetila ob 7.20 v obratu jeklarne v hali vlivališča pri čiščenju jame za zasilno vlivanje jekla. 45-letni delavec D. T. je čistil žlindro okrog jame, pri tem mu je spodrsnilo in je padel v jamo. Z zlomljeno roko in odrgninami po glavi so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Druga nezgoda pa je bila v oddelku debele pločevine. 31-letni delavec L. P. je delal na čelnih škarjah za razrez pločevine, pri čemer ga je ena od plošč zadela v desni bok ter mu poškodovala medenico in trebuh. Tudi njega zdravijo v jeseniški bolnišnici. Zdravniki v Kliničnem centru pa so se včeraj trudili, da bi rešili nogo 54-letnemu delavcu Vodnogospodarskega podjetja Kranj Dj uradu D. Včeraj dopoldne je delal v skupini delavcev, ki so v strugi reke Kokre odstranjevali drevo, ki je s krošnjo 'naprej padlo v strugo, korenine pa so se še držale skalne stene. Delavci so drevo žagali po delih in jih spravljali na nasprotni breg. Ko so okrog enajstih žagali zadnji večji hlod, se je nenadoma utrgal tudi panj in Djurada D. pokopal pod seboj. V izložbo po goldstar Kranj - V petek ob 4.10 zjutraj se je neznanec polotil izložbenega stekla trgovine Elektrotehna-Set v Prešernovi ulici. Steklo je razbil, iz vitrine pa pograbil goldstarjev radiokasetofon, vreden 96.000 tolarjev. Pokanje s struževskega strelišča se odbija v Rakovici Najbolj grozni so rafalni streli V Rakovici ne vedo ne ure ne dneva, kdaj bo s strelišča v Struževem na drugi strani Save spet začelo "nabijati"; lahko v nedeljo, lahko ob šestih zjutraj ali ob osmih zvečer... Rakovica, 13. junija • Gruča hiš v Rakovici, vasici med Gorenj o Savo in Besnico, za ostrim dvojnim ovinkom, je ujetih med skalo ob cesti in gozdnato Joštevo vznožje. Spodaj, prek ceste, teče Sava, ob njej je speljana železnica proti Jesenicam oziroma Ljubljani, na tej strani ceste pa so kar trije visoki električni daljnovodi. Skratka, po eni strani čudovito naravno okolje, po drugi pa vrsta sodobnih pridobitev, ki so tudi moteče. V takšnih življenjskih razmerah sploh ni čudno, da so vaščani še posebej alergični na strelišče v Struževem, ki je prek Save le nekaj streljajev v zračni črti, ravno nasproti gruče hiš. V hiši številka 19, ki stoji najvišje pod gozdom, živijo Golobovi. Ljudmila Golob pravi, da so se brnenja električnih vodov, prometa s ceste in brzenja vlakov nekako privadili. Ti zvoki niso stalni in tudi ne tako zoprno glasni. Pokanja s strelišča pa se v petih letih niso privadili, celo nasprotno, zaradi njega vaš-čanom živci vse bolj popušča-jo. "Mož je bolan, že to je dovolj hudo, potem pa nam kali mir še streljanje, ki para Ml Pogled od Golobovih proti strelišču v Struževem. živce. Ko starejši sin kliče iz Cerkelj, pravi, da celo po telefonu sliši pokanje. Nejevoljni so tudi sosedje. Ko začne pokati, morajo majhne otroke odpeljati v hišo. Sosed, ki dela ponoči, se jezi, da podnevi ne more spati. Kot bi bili v vojni! Ko streljajo z malokalibrskim orožjem, še gre, ko s polavtomatskim ali avtomatskim, pa postane neznosno. Najhujši od vseh pa so rafalni streh," pravi Ljudmila Golob, ki se je že pritožila tako pri šefih Slovenske vojske v Kranju kot pri kranjskem županu Grosu. "Župan mi je rekel, da ne more pomagati, čeprav je strelišče na občinski zemlji. Tega ne razumem. V vojski pa so obljubili, da bodo na strelišču vzpostavili terminski red. Tudi te obljube vodeni-jo." Streljajo kadarkoli, se pritožuje Ljudmila Golob, celo zvečer, v nedeljo popoldne, ali ob šestih zjutraj. Včasih se na strelišče pripelje po več avtobusov, takrat v Rakovici vedo, da bo pokalo ves dan. Drevje, za katerim se skriva strelišče, zvokov ne zadrži. Prihajajo tudi posamezniki pa lovci, skratka, kadarkoli se komu zdi, pa nabija v tarče. "Strelišče, če v Struževem že mora biti, bi moralo imeti urejeno protihrupno zaščito. Kot sem zvedela, projekt obstaja že od 1992. leta, izgovarjajo pa se na denar, ki da ga nimajo. Čudim se, da imajo za naboje - menda eden stane marko - za protihrupno ograjo pa ne..." Upravljalec in uporabnik strelišča v Struževem je 31. območni štab Slovenske vojske iz Kranja. "Miha Rau-ter priznava, da je streljanje za vaščane Rakovice, zlasti za Golobove, moteče, o tem so se prepričali tudi sami ob obisku pri njih. "Tedaj smo ukinili streljanje ob nedeljah. Protihrupna zaščita je v načrtu, zvoke naj bi odbil dovolj visok nasip, vendar pa denarja zanj dejansko ni. Letošnj« državni proračun še ni sprejet, financiranje poteka p° dvanajstinah, tako da za letos slabo kaže, prihodnje leto pa se bo denar za nasip zagotovo našel. Na problem bom spomnil vodstvo," je obljubil Miha Rauter. Na koga naj se prizadeti Rakovčani sploh obrnejo, da se bodo otresli neznosnega pokanja? Uradne poti očitno ne pomagajo, čeprav je na dlani, da strelišče, neurejeno, kot je, v "normalni" državi sploh ne bi moglo obratovati-• H. Jelovčan KKIJIIV1L Iz hiše odnesla poldrugi milijon Jesenice - Kaznivih dejanj tatvine in vstopa v tuje stanovanje so policisti ovadili 56-letno S. Ž. z Jesenic. S. Ž. naj bi v četrtek, 12. junija, med sedmo in osmo zvečer skozi odklenjena garažna vrata vstopila v stanovanjsko hišo na Blejski Dobravi. Odnesla je za 1,525.000 tolarjev domačih in tujih bankovcev. Nedotakljivost stanovanja pa naj bi S. Z. prekršila tudi prej, 29. maja, ob štirih popoldne, ko je nepovabljena prišla v stanovanje na Blejski Dobravi. Takrat so jo domači zalotili. Policisti so jo prijeli 13. junija, preiskovalni sodnik pa jo je po zaslišanju izpustil. Osemnajstletnik spolno napadel otroka "Če poveš, te ustrelim!" Kranj - Tako naj bi 18-letni B. P. iz Tržiča, gojenec vzgojno varstvenega zavoda Radeče, zagrozil osemletni deklici, potem ko jo je spolno napadel. Dejanje so obravnavali v uradu kriminalistične službe v Kranju, zgodilo pa se je v petek med četrto in peto uro popoldne. B. P. je prišel iz zavoda za vikend domov. Prek dneva je popival, okrog pol petih popoldne pa je v stanovanje zvabil osemletno deklico. Natvezil ji je, da jo kliče sorodnik. Deklica je čakala pred vrati stanovanja, fant pa je skozi pritlično okno vstopil v svoje stanovanje in ji odklenil vrata. Povabil jo je noter, nakar jo je začel otipavati in jo pri tem tudi poškodoval. Ko je končal, je deklici zagrozil, da jo bo ustrelil, če bo komu povedala. Kriminalisti so B. P. pridržali za 48 ur, včeraj pa so ga skupaj s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku. B. P. je v vzgojno varstvenem zavodu v Radečah zaradi dveh kaznivih dejanj iste vrste. Po zadnji obsodbi bo kot polnoleten verjetno presedlal v pravi zapor. V "zadevi Luskovec" še nič otipljivega Kranj • Na vprašanje, kako daleč so kriminalisti v preiskavi umora Cirila Luskovca iz Srednje vasi pri Šenčurju, načelnik t KS Boštjan Sladic tudi na včerajšnji novinarski konferenci ni odgovoril nič konkretnega. Povedal je le, da so na pogovor v stavbo UJV Kranj povabili okrog 1500 ljudi z različnih koncev Gorenjske, ki imajo prijavljeno malokalibrsko orožje. Nekaj tega orožja so zasegli za nadaljnje kriminalistično tehnične preiskave. Ivan Grilc v nizozemskem priporu V tovornjaku 90 kilogramov heroina Kranj - Približno v istem času, ko je neznanec v Šenčurju umoril podjetnika Cirila Luskovca, so začele krožiti tudi govorice o nenavadnem izginotju cerkljanskega avtoprevoznika Ivana Grilca. Kranjski kriminalisti tedaj niso vedeli ničesar o tem, da naj bi bil samostojni avtoprevoznik Ivan Grilc pogrešan. Tudi na včerajšnji novinarski konferenci Bošt- jan Sladic o tem ni rekel nobene, pravl naslov naj bi bilo notranje ministrstvo-Zvedeli smo, da naj bi bil cerkljansk1 avtoprevoznik v nizozemskih zaporih ic od aprila, o čemer so nizozemski varnostni organi slovenske kolege obvestili maja- P" Grilcu so v tovornjaki zasegli 90 gramov heroina. Naši kriminalisti Pa s0 prijeli njegovega sovoznika, 45-letneg3 Franc K. iz Škofje Loke, ki je bl! soudeležen pri kaznivem dejanju, vendar je nizozemski policiji uspel pobegniti- "n obeh so kriminalisti opravili hišno pre: iskavo, vendar niso našli ničesar, kar W kazalo na povezavo s tihotapljenjem omenjenih 90 kilogramov heroina. Ftanc K. je v slovenskem priporu iz enakega razloga kot Ivan Grilc v nizozemskem- Slovo od Luka in Rada Jezersko, 13. junija - V petek popoldne so se na jezerskem pokopališču poslovili od Luka Kantica rja in Rada Markiča, dveh gorskih reševalcev, ki sta življenje izgubila v torkovi nesreči pod Ok-rešljem. ISa njuni zadnji poti ju je pospremila velika množica, saj je na Jezersko iz Preddvora kar pet posebnih avtobusov pripeljalo vse, ki so se želeli pokloniti njunemu spominu: Pogreba sta se poleg predstavnikov Gorske reševalne službe iz skoraj vse Slovenije, preddvorske občine ter društev, ki delujejo na Jezerskem, udeležila tudi predsednik države Milan Kučan ter poveljnik Republiškega štaba za zaščito in reševanje Miran Bogataj. Smrt Luka in Rada je, kot poudarjajo domačini, za Jezersko velika izguba, za njima ostaja velika vrzel. Kot smo izvedeli, bodo v znak žalovanja v Krajevni skupnosti Jezersko priredili prazno-vanje krajevnega praznika, v programu ostajajo vse športne prireditve, večino zabavnih pa bodo prestavili na primernejši čas. Folo U. Š. Torek, 17. junija 1997 HALO, GLASOV KAŽIPOT 27. STRAN • GORENJSKI GLAS ® HALO - HALO GORENJSKI GLAS a TEL.: 064/223 111 NaroČilo i« objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTOŠOLA B in B, tel. 22-55-22 IZPIT OD MOTORJA DO AVTOBUSA KRANJ - CPP V PONEDELJEK - 23. JUNIJA, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00 RADOVLJICA - gasilski dom - te!.: 714-960 NOVO, JESENICE ■ gasilski dom - mesto tel. 86-33-00 PRED 7 LETI PRVI -DANES PONUJAMO NAJVEČ NAKUPOVALNI Madžarska Lenti 28.6. in 5.7., Palmanova 18.6., Trst 1.7, Gardaland 25.6., 30.6., - možnost IZLETI p,ači,a na dva čeka- Rozman. tel-: 064/715-249, Šenčur: 411-887 MhTEOR d.o.o. 422-781 Lenti 26.6., celodnevni nakupi Palmanova - Portogruaro 17.6, Gardaland 25.6, zbiramo še ^ ««a tel.: 411-510 prijave za spominsko obletnico v Kočevskem rogu 22.6. GSM: 041/660-658 VILJEM TURIST K°Palni izleti: ob nedeljah in praznikih; Podčetrtek - Atomske Toplice, Rogaška Slatina in Terme Čatež; Tel ' 064/451 542 V ^3SU f>0^,n'c in d°Pus,0V 00 URJOte Naročila sprejemamo vsak dan od 18. do 22. ure. HOKO KOMBI PREVOZI Nakupovalni izleti Lenti, Celovec, Trbiž, Trst. V času šolskih počitnic <*f.: 53-876 in 57-757 enodnevni kopalni izleti na slovensko obalo (prevozi po dogovoru). RAČUNALNIKI Računalnik INTEL in PENTIUM 120. 8Mb RAM, HDD 1,2 Gb, monitor samo 122.700 SIT. pIS Bled, ±o.o. Šolarji 10 % popust, vodenje poslovnih knjig. Tel.: 712-399, 714-774 CILJEM TURIST M: 064/451-542 AVTOBUSNI PREVOZI BRINOVEC, 731-050 Nakupovalni in turistični izleti: ponedeljek, sreda in petek Muenchen. Madžarska torek, četrtek in soboto. Vozilo ima EVRO opremo in dvojno hlajenje. Naročila sprejemamo vsak dan od 18. do 22. ure. 25. 6. Gardaland, 26. 6. kopanje v Čatežu V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA SLIKARSKE RAZSTAVE: Od 14. do 27. junija v avli hotela Dobrna raztavljajo svoja likovna dela učenci Osnovne šole Dobrna. INSTRUKCIJE IZ MATEMATIKE INTENZIVNO UČENJE POD VODSTVOM IZKUŠENIH PROFESORJEV. PRIJAVE: IC KRANJ, TEL.: 064/331-328, MED 9. IN 15. URO. PANARA, d\o.o., trgovina in servis Bela tehnika proizvajalcev Gorenje, Electrolux, Zanussi po izredno ugodnih cenah v trgovini Panara na Likozarjevi 27, Kranj, če opremljate sanitarije ali menjate vodovodne pipe - Armalove gospodinjskih aparatov armature, krom s 25 % gotovinskim popustom. Tel.: (064) 331-301 KOMBI Enodnevni kopalni izlet na MORJE. Vožnja z barko PEPINA ob slovenski obali ter vsa PREVOZI morebitna postrežba. ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko in v Italijo, &ELEHAR ter KOMBI PREVOZ v Gardaland. Vse inf. tel. 491-442 ni trg 6, 4000 Kranj Blagajna: 0cl ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in ufo pred predstavo tel.: 064/222-681 Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, zadnja ponovitev komedije v PETEK, 20. junija, ob 20.00 uri za IZVEN in konto ljubljansko 1a, KRANJ, Url.: 064/221-112 SkofJI Nama v Loki GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' . Vsako sredo ansambel Gašperji ™ V mesecu juniju vsak petek ansambel VITAj j5 ^editve so vsako sredo in petek od 19. ure dalje. Rezervacije na tel.:064/733-402^ ^ninski odmev obnašanje v gorah čer) 0rnili ljubi naravo, domovino in gore, je nesebi-|qjuj P^dvovalen. iskren, ceni človeške vrednote, sPozn'*VSe numano in napredno. Pravega gornika sPošti P° delu in obnašanju, tako v gorah kot v dolini. Pristn Drvine varstva narave - mikavnost in lepoto gora dopolnjuje s dilerji P'an'nskim vzdušjem, nesebičnim tovarištvom, obzirnostjo, sPošti ' skromnostio, pogumom, vedrino... - vljudno pozdravlja -pian- ^nakopravnost do šibkejših, tujcev... - se prizadeva, da v ra*Pol k°čah vladajo pristna domačnost in toplina, veselo °2enje, red... Iz častnega kodeksa slovenskih planincev priredil Peter Leban dosledno Na Pungertu Kranj - Jutri, v sredo bo v galeriji na Pungertu ob 20. uri otvoritev razstave Likovne kolonije Premantura 96. Razstavljajo: Peter Kukovica, Vinko Tušek, Zmago Puhar, Boni Čeh, Nejč Slapar, Alenka Kham Pičman in Karlo Kuhar. Razstava bo odprta do 2. julija. Na Bledu Bled - V blejskih hotelih si lahko ogledate naslednje razstave: v Hotelu Astoria je odprta razstava fotografij Jureta Kočana, v Golfu je odprta prodajna razstava slik Likove sekcije VIR Radovljica, v Jelovici prodajna razstava hrvaških naivcev, v Krimu je na ogled razstava del akademskega slikarja Vogelnika, v Vili Nana pa si lahko ogledate in kupite dela slovenskih in hrvaških naivcev. Razvoj KS Dovje - Mojstrana Dovje - Mojstrana - Krajevna skupnost Dovje Mojstrana vabi, da si do 19. junija vsak delavnik od 17. do 20. ure v Kulturnem domu na Dovjem ogledate razstavljeno gradivo razvojnega programa KS Dovje Mojstrana in programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi za KS Dovje Mojstrana. Oživljena dediščina iz domačih korenin Ljubljana - Državni zbor Republike Slovenije nabi na ogled razstave z naslovom Oživljena dediščina iz domačih korenin. Otvoritev razstave, ki jo je postavil prof. Janez Šter z Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič, bo v četrtek, 19. junija, ob 12. uri. V kulturnem sporedu bodo sodelovali citraši, učenci Osnovne šole Zali Rovt, Podružnica Lom in kvintet Pueri Cantorum. Razstava bo odprta do 23. junija. Bertholdove umetniške fotografije Ljubljana - V četrtek, 19. junija, bo v ljubljanski Mestni galeriji ob 20. uri otvoritev razstave fotografij prvega slovenskega umetniškega fotografa Avgusta Bertholda iz Puštala pri Škofji Loki iz začetka našega stoletja. Razstavo bo v okviru EMK odprl minister za kulturo Jožef Školč, na ogled pa bo do 31. julija. Obvestila Ustanovitev društva diabetikov Tržič - V četrtek, 19. junija 1997, ob 18. uri bo v restavraciji Raj nad tržiško avtobusno postajo ustanovni občni zbor Društva diabetikov Tržič. Predstavili bodo društvena pravila, izvolili organe društva in se dogovorili o skupnem delu. Na zboru se bodo lahko včlanili v društvo vsi zainteresirani, ki so kakorkoli povezani s sladkornimi bolniki, bodisi starši obolelih otrok bodisi drugi sorodniki predvsem starejših ljudi. Kot je povabil predsednik iniciativnega odbora Janez Pretnar, so vrata društva vsem odprta na stežaj. Tečaj REIKI Ljubljana - Osnovni tečaj II. stopnje REIKI bo potekal v petek, 20. junija, popoldne in v soboto. 21. junija, ves dan v Ljubljani. Pod vodstvom karune Reiki mojstrice Manje - Marije Robič boste spoznali številne tehnike uporabe Re-ikija. Informacije in prijave od ponedeljka do četrtka od 7. do 22. ure po tel.: 061/140-65-65. Volilna letna skupščina Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi člane in ostale sladkorne bolnike na volilno letno skupščino, ki bo jutri, v sredo, 18. junija, ob 17.30 uri v dvorani št. 15 Mestne občine Kranj. Čas bo tudi za pogovor o problemih, ki vsestransko tarejo sladkorne bolnike, zato izkoristite priložnost zanimivega srečanja. Skupščina in posvetovanje Zveze društev Invalidov Slovenije Ljubljana - Zveza društev invalidov Slovenije vabi danes, v torek, 17. junija, ob 10. uri na Inštitut RS za rehabilizacijo na Linhartovi 51 -IV. nadstropje v Ljubljani, kjer bo skupščina in posvetovanje. Krvodajalska akcija Škofja Loka - Rdeči križ Slovenije prebivalce Škofje Loke obvešča, da bo krvodajalska akcija potekala prihodnji četrtek in petek, 26. in 27. junija 1997. Opravičilo iz vrtca Čira čara Kranj - Iz vrtca čira čara obveščajo, da je pri pošiljanju vabil za praznovanje 50. rojstnega dne Vrtca Čira čara - bivšega Tuga Vidmarja prišlo do neljubih težav. Zaradi pretežkih pošiljk - priložen je bil tudi program koncerta -nekatere pošte vabila niso dostavile naslovnikom. Vsem prizadetim se opravičujejo in jih vabijo: Prisč-no dobrodošli v vrtcu Čira čara! Veselijo se vašega obiska! Ustanovni zbor veteranov Jesenice - Radovljica V petek, 20. junija, združenje veteranov vojne za Slovenijo območja Radovljica - Jesenice, sklicuje ustanovni zbor veteranov tega območja. Zbor bo v petek, 20. junija, ob 18. uri v Centru za obrambno usposabljanje Poljče. Koncerti V graščini v Radovljici Radovljici - V avli Graščine v Radovljici bo v četrtek, 19. junija, ob 20. uri koncert harmonikarske-ga orkestra Radovljica z dirigentom Tomažem Cilenškom, v petek, 20. junija, bo ob 20. uri nastopil mešani pevski zbor Hozana pod vodstvom dirigentke Elizabete Demšar Zupan, v soboto, 21. junija, pa bo ob 20. uri na programu koncert z naslovom "Pa jo zapojmo". Z dirigentom Edijem Gašperšičem bo nastopil mešani pevski zbor Koledva. Harmonikarji Radovljica - V četrtek, 19. junija, bo ob 20. uri v avli radovljiške graščine koncert harmoni-karskega orkestra Radovljica, ki ga vodi Tomaž Cilenšek. Koncert Groblje preložen Groblje - Za četrtek napovedani koncert Evropskega koncertnega tria je za nedoločen čas preložen. GLAS Gunuivn §f?!KJSKC CMS Naših prvih petdeset skupnih let V vsaki številki Gorenjskega glasa do 11. oktobra praznična rubrika - In nagradna vprašanja z drobci iz polstoletne gorenjske zgodovine - Dobre nagrade za Vaš trud in sodelovanje Gorenjski glas se bo 11. oktobra srečal z Abrahamom. "Zdaj si v najlepših letih, petdesetih zrelih letih ..." gredo verzi v znanem Avsenikovem valčku in veljajo tudi za Vaš priljubljeni Gorenjski glas. In pol stoletja rednega izhajanja edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa bomo obeležili predvsem tako, da se bo vedelo: Gorenjski glas beremo predvsem Gorenjke in Gorenjci, ki smo družabni in prešernii. Drugo oktobrsko soboto, to bo 11. 10., bomo pripravili veselo srečanje bralk in bralcev Gorenjskega glasa v večnamenski dvorani PPC Gorenjski sejem; s kulturnim programom, nastopi ansamblov, nagradnim žrebanjem, itd. Do tega slavja je še več kot ducat tednov, dotlej bomo v tej posebni rubriki objavljali nagradna vprašanja, vabila k sodelovanju, in še marsikaj. * Imate morda shranjene zanimive stare listine, ki povedo kaj zanimivega o Vašem Gorenjskem glasu? V poštev pride marsikaj: najmanj četrt stoletja stari izvodi časopisa, računi za naročnino ... Izredno veseli bi bili, če ima kdo od Vas, spoštovane bralke in bralci, shranjen katerega od prvih izvodov časopisa "Naše delo", ki je bil 1947. leta predhodnik Gorenjskega glasa. Ali pa izvodov časopisa, ki so izšli pred letom 1950? Ce imate karkoli takšnega, nam sporočite - vsako sodelovanje, ki ga bomo lahko uporabili v mozaiku "Pol stoletja Gorenjskega glasa", bomo nagradili z dodatnim kuponom za nagradno oktobrsko naročniško žrebanje. * V večini gorenjskih gospodinjstev je Gorenjski glas reden gost že vsaj eno celo desetletje, v marsikateri družini že več desetletij. Je morda prav v Vaši družini Gorenjski glas ie vsaj 45 let? Torej: iščemo naše naročnice in naročnike /oziroma njihove potomce/, ki imate Gorenjski glas že skoraj 50 let - deset odstotkov smo dodali "popusta" in upoštevamo vse z vsaj 45 let "stala". Ob prazniku bomo pripravili posebno izdajo Gorenjskega glasa in vanjo vključili pogovore z drulinami, ki polstoletnico.doživljate z * Skoraj najvalnejše piše na koncu. V posebni ponudbi na 2. strani časopisa od začetka junija objavljamo pogoje za sodelovanje v naročniškem nagradnem žrebanju. Prvi kuponi zanj so le v bobnu. Bistvo jubilejne naročniške akcije: vsak, ki pridobi novega naročnika, pridobi tudi dodatni kupon za oktobrsko Irebanje in seveda izbrano takojšnjo nagrado (Glasov izlet ali trimesečno naročnino). K tej akciji še ena: DESET TISOČ tolarjev nagrade + DVAJSET dodatnih kuponov za žrebanje dobi, kdor do vključno 10. oktobra pridobi 10 novih naročnikov Gorenjskega glasa. O tem, kakšne ugodnosti pridobi novi naročnik: najmanj 50 dni časopis brezplačno s poštno dostavo; takoj po naročilu vse naročniške ugodnosti: enkrat mesečno brezplačni mali oglas, bistveno nilji prispevek k stroškom Glasovih izletov, nitje cene posebnih oglasnih storitev preko malooglasne slulbe. In še marsikaj. Majčken drobec iz zgodovine Gorenjskega glasa, iz leta 1959: "10.000 din nagrade in 20 glasov pri žrebanju dobi, kdor do žrebanja pridobi 100 novih naročnikov". Po skoraj štiridesetih letih torej akcijo skoraj ponavljamo: znesek je isti, vendar je valuta naša, slovenska; število dodatnih kuponov za žrebanje je isto, ampak za desetkrat manj dela. Nagrade v oktobrskem naročniškem žrebanju bodo lepe, praktične in vredne: od drulinskih kosil do počitniških aranlmajev; od nakupnih bonov do izletov po izbiri; od rekvizitov za različne športe do športnih tečajev; od odličnih knjig do permanentnih vstopnic za kulturne prireditve; od tečajev v avtošoli do opreme avtomobila. In še marsikaj drugega - nasvet: spremljajte to rubriko preko poletja, tja v jesen do 10. oktobra. * Drugo nagradno vprašanje v jubilejnem letu Gorenjskega glasa: Glasov fotoreporter je pred davnimi leti posnel tole fotografijo. Na njej je - za tedanje in sedanje gorenjske razmere - kar številčna družina. Ter inovativna konstrukcija otroškega vozička. Nagradna naloga: iščemo kakršnekoli podatke, kdo je na sliki. Če družino s slike s skupnimi močmi najdemo, bomo lahko o mamici in njenih štirih /danes že odraslih/ otrocih napisali kaj več. Rok za sporočanje odgovorov: 24. junij. Naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj, za rubriko "50 let - foto št. 2". OTVORITEV POLETNIH PRIREDITEV Tržič 97 Koncert skupine Ritme Lcco letno gledališče, 20.junija 1997 ob 21.00 uri vstopnice po 1.000 SIT V primeru so v prodaji v trafikah slabega vremena na Trgu svobode bo prireditev in na Deteljici ter Občini Tržič. v hali Živila. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA RADOVLJICA RAZSPISUJE prosto delovno mesto referat za malo gospodarstvo v Oddelku za gospodarstvo ■ SVETOVALEC I Pogoji: - visoka izobrazba VII. stopnje zahtevnosti ekonomske ali organizacijske smeri - 5 let delovnih izkušenj - preizkus znanja iz ZUP - znanje uporabe računalnika - poskusno delo 3 mesece Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še splošne in posebne pogoje, določene z Zakonom o delavcih v državnih organih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Preizkus znanja iz ZUO se lahko opravi v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Republika Slovenija, Upravna enota Radovljica, Kadrovska služba, Gorenjska c. 18, 4240 Radovljica. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. OSNOVNA ŠOLA LUCIJANA SELJAKA KRANJ razpisuje za Osnovno iolo Orehek naslednja prosta delovna mesta: 1. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA 2. UČITELJA BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA 3. UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA 4. UČITELJA MATEMATIKE 5. UČITELJA FIZIKE IN RAČUNALNIŠTVA 6. UČITELJA ZEMLJEPISA IN PREDMETA ETIKA IN DRUŽBA 7. UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE 8. KNJIŽNIČARJA Za delovna mesta, razpisana od 1. do 8. točke, morajo kandidati izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 9. ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA za nedoločen čas s polnim delovnim časom in V. stopnjo strokovne izobrazbe 10. HIŠNIKA VZDRŽEVALCA za nedoločena čas s polnim delovnim časom in IV. stopnjo strokovne izobrazbe 11. KUHARJA » za nedoločen čas s polnim delovnim časom in IV. stopnjo strokovne izobrazbe % 12. TREH ČISTILCEV za nedoločen čas s polnim delovnim časom in I. stopnjo strokovne izobrazbe Začetek dela 1. 9. 1997. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Lucijana Seljaka, šolska ulica 3, Kranj z oznako "Za Osnovno šolo Orehek". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM Preddvor, 24. 5. - JURIJ VRŠNI K in ALEKSANDRA ROZMAN, Kranj, Gregoričeva ul. 34; ROBERT SKOK in ANDREJA ŠMELCER, Ljubljana, Majaronova ul. 14; PRIMOŽ C ERAR in MARJAN CA KLADNIK, Mengeš, Glavarjeva ul. 6; PRIMOŽ GOSTINČAR in MOJCA GROS, Ljubljana, Polje cesta x 14A Kranj, 24. 5. - MARKO BRATINA in ALENKA BORIŠEK, Britof 18; MARJAN TIČAR in METKA STRNIŠA, Kranj, Kidričeva c. 27 Preddvor, 31. 5. - SANDI SUHADOLNIK in TATJANA EI LIPO VIČ, Kranj, Šempeterska ul. 36; ANDREJ KLEVIŠAR in MARIJA KLEMENC, Kranj, Ul. Milene Korbarjeve 34; SAMO TAVŽEU in SIMONA Š1FRAR, Goričane 7; RADO GLADEK in NATAŠA DROLE, Trzin, Lobodova ul. 18a; BOŠTJAN KEPIC in MIR-JAM STREHAR, Kamnik, Groharjeva ul. 6 Kranj, 31. 5. - FRANC TIČAR in BARBARA KARNIČNIK, Zalog pri Cerkljah 15; IGOR NOGRA-ŠEK in LIDIJA ROG1NA, Predoslje 151; MARKO PODJEK in MOJCA HRIBAR, Pšata 19; ŽELJKO JO KIČ in MILKA ANIČIČ, Ljubljana, Šmartinska c. 15 Preddvor, 7. 6. - MATJAŽ KEK in TA M ARA TOMIČ, Grosuplje, Pod gozdom cesta VI/6 Kranj, 7. 6. - JANEZ KALAN in PETRA BOHINC, Jama 28; UROŠ JENKO in STANISLAVA OBLAK, Kokrica, Cesta na Brdo 10 Podatke za to rubriko nam na podlagi soglasij mladoporočencev za objavo sporoča le upravna enota Kranj. Ostale gorenjske upravne enote podatkov ne sporočajo. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. KUPIM MALI OGLASI glasbila «"» 223-444 APARATI STROJI RASTLINJAK 50 m2 in grelec Agro Master, prodam. 0686-259 i4S69 Prodam stružnico, stružna dolžina 1 m in gravirni stroj za črke številke. 0312-143 14908 Prednjo KOSILNICO SIP 220 cm in zadnjo KOSILNICO SIP 165 cm, prodam. O461-403 14923 Ugodno prodam dobro ohranjeno SKRINJO. «325-882 MM1 Prodam ELEKTROMOTOR 18 KW, 2900 vrt/min. »311-436 14959 Ugodno prodam ŠTANCE, 160, 100, 63 in 45 ton. O062/608-154 dopoldan in 062/685-258 popoldan do 18. ure 14968 Prodam PUHALNIK za seno, italijanski Eolo, komplet. ■ 460-023 14969 Prodam KOSILNICO Muta, Figaro in KOSILNICO za traktor Pasquali ter OBRAČALNIK širine 2 m. » 731 -009 14972 Prodam TRI KOTNI PLUG za oranje snega, cena po dogovoru. ©64-332 in 64-213 14973 Prodam VRTALNI STROJ - namizni in navadno OPEKO, zelo ugodno! O 78-598 14978 Prodam GOSENIČAR FIAT - gozdarsko opremljen, deska, vitla, kabina. »721-332 H990 Nujno prodam VIDEO KAMERO Panasonic, staro 4 mesece. Cena ugodna! »58-211 15052 Prodam dve krožni TEHTNICI 500 in 200 kg «332-146 isobi Prodamo nov PLUG Batuje, manjši mlin za koruzo, rabljeno prikolico. «241-838 1509« TA PEČ 4 KW ter pralni stroj Gorenje, prodam. «332-350, 325-917 isios Ugodno prodam PIANINO. »411- 128 14944 GR. MATERIAL CISTERNE, BOJ LE RJE iz nerjaveče pločevine rosfrei, prodamo ali izdelamo po meri. «806-069, 0609/635- 262 13129 Prodam 3 m3 hrastovih 5 cm plohov. «451-853 14521 Prodam cca 1 m3 HRASTOVIH PLOHOV, cena 60.000 SIT. »714-779 zvečer 14892 Prodam deske 25 mm do 3 m3, I. klasa. Rabič, Dovje 15, Mojstrana 14899 Prodam nerabljen strešnik NOVO-TEX cca 200 m2. «471-435 14903 LES za ostrešje IZDELAMO PO NAROČILU. «421-441 14909 Prodam sobno OKNO 180 X 140 cm, zastekljeno, rabljeno, za 6000 SIT. Hacin, Mlaka 39, Komenda 14977 Prodam BUKOVA DRVA in GOLI z dostavo. Žabnica 6, «310-773 14986 IZOBRAŽEVANJE Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole v Tržiču in v Kranju. «56-095 11675 Instruiram ANGLEŠČINO za osn. in srednje šole (Tržič - Kranj). «56-095 MATEMATIKO, FIZIKO instruiram. «431-131 14854 Uspešno instruiram matematiko, fiziko in mehaniko, pridem tudi na dom. Matjaž, 451-762 um INSTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO za srednje šole (tudi na domu). «730-072, popoldan 14912 Uspešno inštruriram angleščino za OŠ in SŠ. «411-070 15079 Uspešno instruiram kemijo, vse stopnje. «58-405, 061/816-114 15092 NEMŠČINA - kratki, intenzivni polletni tečaji za vse stopnje! ŠVICARSKA ŠOLA Kranj, 312-520 15100 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj, «211-248, ali «471-534 1347 LES PROMET - ODKUPUJE les na panju in bukovo hlodovino. «621- 779 11828 Odkupujemo HLODOVINO smrek, oreha, češnje, hruške.. Tel.: 064/66-086 Kupim vertikalno dosuševalno napravo za seno Vihar ali podobno. «720-078 po 20. uri 15088 LOKALI Atraktiven, stanovanjsko poslovni objekt, tretja faza, 600 m2, Tacen. «0609/649-755 14867 V najem dajem dva PROSTORA 40 m2 za skladišče ali mirno obrt. »58- 791 14907 . JESENICE - Čufarjev trg oddamo POSLOVNI PROSTOR, 77 m2 z uporabnim dovoljenjem za trgovino ali mirno dejavnost. Cena 1100 DEM/ mes. PIA «863-145 14993 ODDAMO v bližini Kranja ŽIVILSKO TRGOVINO z bistrojem z odkupom inventarja, gostinski lokal z odkupom inventarja v bližini Šk. Loke, PIZZER-IJO z odkupom inventarja v bližini ŠK. Loke. K 3 KERN d.0.0. «221-353 in 222-566 ter fax 221-785 ioisb ODDAMO v bližini Kranja KOZMETIČNI SALON, v šk. Loki 52 m2 za neživilsko trgovino z odkupom inventarja. K3 KERN d.0.0. «221-353 in 222-566 ter fax 221-785 11272 Prodamo ali oddamo v centru Bleda FRIZERSKI SALON 60 m2, gostinski lokal 250 m2 z vrtom, slaščičarno 100 m2. K 3 KERN d.0.0. «221-353, 222-566 in fax 221-785 11273 Oddamo v Kranju trgovino 39 m2 v mestnem jedru, odkup inventarja; oddamo 37 m2 prostorov (trije prostori) V PRITLIČJU, ZA PISARNE ALI DRUGO MIRNO DEJAVNOST. K 3 KERN, 221-353, 222-566 13466 ODDAMO v centru Bleda 130 m2 poslovnega prostora, ni za gostinstvo. K 3 KERN, 221-353, 222-566 13468 Oddamo ali prodamo v Kranjski Gori 125 m2 trgovskega lokala. K 3 KERN, 221-353, 222-566 13469 Prodamo v Medvodah 15 let staro mizarsko delavnico, vel. 1400 m2, višina stropov 4,300 m. K 3 KERN, 221-353,222-566 13470 Najem: oddamo poslovno stanovanjsko hišo v Britofu. K 3 KERN, 221-353,222-566 13473 PRODAMO KRANJ PLANINA nedokončano poslovno stavbo ob cesti, 420 m2 uporabne površine, 120 m2 v etaži, NAKUP MOŽEN PO ETAŽAH. KRANJ CENTER najboljšemu ponudniku prodamo trgovski lokal z izložbo, 65 m2, KRANJ CENTER MANJŠI GOSTINSKI LOKAL, 165.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14303 ŠKOFJA LOKA ind. cona prodamo poslovni objekt, 400 m2 neto poslvno pisarniških površin, z vso pripadajočo infrastrukturo. Čena ugodna. PIA ŠKL. 622-318, 623-117 Oddamo POSLOVNI PROSTOR * Žirovnici, 150 m2 (2 skladiščna prostora, pisarna, prodajni Prost°' klet) primerna za trgovino, rrnrnu obrt. Cena 15 DEM/m2 in predpia^ lo - 6 mesečno. PIA «863-145^ RIBNO - oddamo POSLOVNI PROSTOR S SKLADIŠČEM, 85 m2 + w m2, HRUŠICA - oddamo poslovna prostora, primerna za fnzer^'.l/Ai( kozmetični salon, pisarne... N°v*, NEON d.0.0. Q/fax 862-877 ^ Prodam ŽAR za jagnjeta in odojke, možno peči 3 kom. na enkrat. »" 131 _ V najem se odda TRGOVINA* odkupom inventarja in osnovne z loge v Radovljici. S Šifra: TRGOVIN'* 15048 ____ ODDAMO v mestnem jedru 40 m2, v 1. nadstr., dva prostora, cena 1 DEM/m2. K 3 KERN »222-5» 221-353 in fax 221-785___!*2 ODDAMO v najem cca 100$ opremljenih POSLOVNO-PlSARNi= KI H PROSTOROV v I. nad. stavo Stara Pošta, Kranj, Koroška c. Ponudbe poslati na fax 324-4» . Gorjanc Kranj KOLESA _____- Prodam PONX EXPRESS PUH, 6000 SIT, PONY KOLO 8000 SIT, Otrt*"Jj KOLO Vijoleta, 8000 SIT ter zlo*')' športni voziček Peq 5000 SIT. «41 697, Pajerjeva 13,"Šenčur ITAL - JET FORMULA 50, FORI^j£ 50, RACE z veliko dodatne opren* • prodam. «061/738-665 Prodam MOTOR TOMOS ctx||t! dobro ohranjen, cena 100 000 «51-419 ODDAMO GOSTILNO v certru Tržiča. MANDAT «22-44-77 '4824 Prodamo ali oddamo v centru Bleda FRIZERSKI SALON 60 m2, gostinski lokal 250 m2 z vrtom, slaščičarna 100 m2. K3 KERN d.0.0. «221-353, 222-566 in fax 221-785 (MM V bližini centra Kranja ODDAMO 250 m2 prostorov za avtosalon in trgovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. OSMRTNICA V globoki žalosti sporočamo da je tragično sklenil svojo življenjsko pot naš dragi ANDREJ FRELIH Na zadnjo pot ga bomo spremili jutri, v sredo, 18. junija 1997, ob 17. uri iz mrliške vežice na Brezjah. Tvoji neutolažljivi: Ana, Petra, Tina, Majda, mama in Boštjan Brezje, 16. junija 1997 rdeće)-,490« Za simbolično ceno prodam KO KOLO( rog, 5 prestav «620-152_ _ Ugodno prodam moško G°R^ KOLO. «311-872 _Jj> Ugodno prodam KOLO BMX z* starost 7-11 let. «451-873 PAINTBALL! Tel.: 360-100 NAJDENO Dne 5. maja 1997 ste pozabili dež"* v Gorenjski banki pri n«t>°" ,49,< Dobite ga na «221-557 ~~ OBVESTILA ENODNEVNI IZLET NA ^ORJ^ vso postrežbo. «491-442 _J^*- GARDALAND SKUPINE 8 °sebJ# dogovoru. «491-442 NAKUPOVALNI IZLET na M*? ŽARSKO in ITALIJO vsak te «491-442 ,350« ,485' Slovenska družina oddaja apan^jjj v Zadru. «385-23-332-943 !> IZOLA - ODDAMO GARSO^^/ blizu morja, cena ugodna. « 686-241 OBLAČILA ■----j|(0 Prodam novo, unikatno, *e%0 obleko, marelične barve za r^ jlavnosti. «451-255 TRENIRKE zelo ugodno. Kokrica, «245-478 - OTR. OPREMA Prodam OTROŠKI KOMBlN^ VOZIČEK Inglesina. «310-25]J^ Prodam otroški VOZIČEK Ingl0«'^ star eno leto. «311-344 Prodam 2 otroška VOZIČKA. &]J# 051_ J> OSTALO Masivna lesena vrtna garnitura. "g[f. in 2 klopi, nova, ugodno, 30.00° . «53-947 __iS ---AO0 LEVSTE iz lesa vseh vrst m0" dobite: Zbilje 22, »061/611-0'° 14187 ---t.W Prodam 2 novi litoželezni tus j, 80x80 cm. »802-243____X Prodam betonski KOZOLEC U okni. »633-892_____jjj Prodam novo litoželezno kop* KAD in kuppersbusch. »491 -4» Brezplačno oddamo ŽAGANJ »242-064 OPRAVIČILO V prilogi "Smo na dopiJjL tu", GG št. 46, je prišlo o tiskarske napake. G°f^,0 du Bergantu (PD Tržič) J za napako opravičuje^ ' zelnn^'^0 na rolkah- znamke IKEA, ■r9408 u90dno prodam. ©330-530 no0C^!pPD0^m 2000 lltrsk0 Plast,č-4° USTERNO za kurilno olje. ©331- pRlDELKI PfMam cca 30 arov OVSA za krmo. --- " 1___ 14919 S»B73lZP1iačn0 0DDAM KOŠNJO. ~~_____ 14964 kfuan?™ gorenjske NAGELJNE in lanterne. ©242-853 iso69 pOSESTI zazidl iv^Pimo več manjših hiš in več Kranja , P-arcel v okollcl šk. Loke in 623-117'rm znane kupce- pia ^kl b22-318 5668 nart umo stanovanjsko hišo, Pod-ada ♦ 'e starejša, vendar v celoti 16vPna' vsi Priključki, tloris hiše doh ' parce|a meri 1800 m2. Cena pogovoru. PIA ŠKL 622-318, 623- .»^L__ 9345 hi^da>mo PREDDVOR prodamo 2/3 90.000 DEM, starejšo HIŠO v 1??n^na Parceli 1000 m2 cena DtovSS DEM. v Podbrezjah HIŠO ceni P„EK 8 x 9 5 m, parcela 386 m2, H|A° 80 000 DEM, LJUBNO starejšo DPu 03 parceh 500 m2' cena 75 000 e ™■ V Bitnjah na odlični lokaciji Posl?,3 tropno H,š0' sP°dai za van dejavnost, zgoraj stano-rno k LEJSKA DOBRAVA - proda-HlSn ovlieno dvostanovanjsko ^■parcela 587 m2, cena 178 g^pEM, žiganja Vas - HIŠA v 3. 5pfZ|. parcela 450 m2. 145 000 W .2AL°G PRI CERKLJAH -cpi2 „na hiša z zidano kletjo, par-a'a 977 m2. K 3 KERN d.o.o. 222-566 in fax 221-785 okrL°d-amo v Kranju pizzerijo in epcevalnico v izgradnji, v Kranju Dri»ramo 15 m2 trgovski lokal v KFd'k,|U' cena 25 000 DEM. K3 fa*<£do° ©221-353, 222-566 in ^ 221-785 us« OGLAS POD * "ŠIFRO" ^®je oglas pod "šifro", potem se zbirajo t* nas samo pismene K-nudbe oz. prošnje. T°rej v zvezi s "šifro" Pri nas ne dajemo Nobenih podatkov. ^ot?ka - Podlubnik; prodamo lepo Nlšn ADsTROPNO vrstno končno 62? i^3 Parceli 400 m2. PIA ŠKL "^^ 623-117 12730 lenedarT|o LESCE zgornji del obnovl-ija e' samostojen vhod, cena ViSo,u°0 DEM, STRAHINJ novejšo, avo«,0pritlično HIŠO, lahko tudi rW>'anovanjska, cena 350 000 Parrai JESENICE starejšo hišo na okoli 1100 m2' cena 70000 DEM' Parn5a Brnika, starejšo hišo na 2 rrto 00 m2. cena 150.000 DEM, Ce|e n0st)o dokupa dodatne paradi • B|ed nedokončano hišo z VZCo v pritličju, parcela 1800 cen'a oiRT0R02 Lucija vrstno hišo, 353a 260.000 DEM. K 3 KERN, 221-<^X22l-785 _13464 riijQdarno v Cerkljah enonadstropno rng ■ 'epega videza, na parceli 600 Sati cfna 290 000 DEM, v Hotema-na ^'arejšo delno obnovljeno hišo Dritlifarceli 7°0 m2, v Sebenjah rnj He nove hiše na parceli 800 na 'n.3 Orehku pritličje hiše z vrtom, aeiavn ku starejša pritlična hiša z HlN na parceli 1000 m2, BO-dv0|?KA BISTRICA prodamo hiši, 1?0 (v»k na parceli 500 m2, cena ?22-Src DEM k 3 KERN^ 221-353, ČETRTEK, 19. 6. VANDRANJE S .HARMONIKO in Prodamo JEZERSKO v centru ZAZIDLJIVI PARCELI 498 in 1537 m2, cena 80 DEM/ m2, Podljubelj 700 m2 zazidljive parcele in 4000 m2 gozda, cena 25000 DEM, Žirovnica zazidljivo parcelo 1000 m2 na sončni pregledni legi, cena 55000 DEM, Boh. Bela zazidljivo parcelo 600 m2 :i vsemi dokumenti, že stoji brunarica, cena 80.000 DEM, OLŠEVEK 1300 m2 zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo, cena 150.000 DEM, Tupaliče 2000 m2 zazidljivo parcelo K 3 KERN, 221-353, 222-566 13471 PRODAMO BOHINJ 2 km pred jezerom zazidljivo parcelo 819 m2 z dokumentacijo, cena75000 DEM, SENIČNO 1574 m2 zazidljivo parcelo, zazidljive parcele od 500-800 m2 v bližini Begunj, RATEČE pri Kranjski gori zazidljivo parcelo ob glavni cesti vel. 1754 m2, v centru Žiri zazidljivo parcelo 1000 m2, večjo zazidljivo parcelo v Domžalah, vsi priključki so plačani. K 3 KERN, 221-353, 222- 566 13472 Prodamo zazidljivo parcelo Ča-dovlje, 600 m2, voda, elektrika na parceli, sončna lega. Na parceli stoji brunarica. Cena dogovor. PIA ŠKL, 622- 318,623-117 13928 KRANJ okolica novejšo samostojno hišo z vrtom, 450.000 DEM, ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km) novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, PRODAMO BLED ZASIP dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PROA-MO KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama, ob zelenem pasu na parceii 700 m2, 360.000 DEM, PRODAMO KRANJ PRIMSKOVO novejšo hišo na parceli cca 500 m2, uporabne površine cca 250 m2, 220.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 14297 PRODAMO MOJSTRANA novo hišo na parceli 800 m2 ob zelenem pasu, 280.000 DEM, PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na izredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2, GOZD MARTULJK dvostanovanjsko hišo na parceli 500 m2, 25 let, 255.000 DEM, CERKLJE (okolica) obnovljeno kmečko hišo, 140 m2 v etaži na parceli 600 m2, 150.000 DEM. KRANJ Struževo 1/2 hiše (pritličje) z vrtom in garažo, 105.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 M2M KUPIMO DRULOVKA del dvojčka, AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km, starejšo hišo z vrtom, GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji, KRANJ z okolico novejšo enostanovanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 PRODAMO KOVOR dve zazidljivi parceli 806 m2 travnika in 2744 m2 gozda, pod DOBRČO 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM, Zg. Duplje zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo, 70 DEM/m2, MAČE nad Preddvorom cca 500 m2, sončna ob gozdu, 65 DEM/m2, lok. dok., lepo sončno parcelo ob zelenem pasu, 1187 m2, NAKLO (okolica) sončno parcelo z lokacijsko dokumentacijo za poslovno stanovanjsko gradnjo -mirna obrt, 1200 m2, 80 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14300 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ZA ZNANE KUPCE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14301 VIKENDE PRODAMO Triglavski narodni park Gorjuše, Poljanska dolina, Stiska vas pod Krvavcem, Atomske toplice, prodamo več vikendov na lepih lokacijah. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 14302 V Žirovnici prodamo 1500 m2 zemljišča z grad. dovoljenjem. ©801-028 14556 MEDVODE prodamo 1/2 hiše dvojčka v pritličju, 157 m2, tel., CK, cena dogovor. PIA ŠKL 622-318, 623- 117 14787 Železniki na parceli 200 m2 prodamo starejšo hišo potrebno adaptacije ali novogradnje. Lokacija primerna tudi za vikend. Cena ugodna. PIA ŠKL, 62 2-3 1 8 , 623-1 17 14788 ZAZIDLJIVE PARCELE - Naklo, Besnica, Preddvor, Žirovnica, HIŠI -Zbilje, Gorice prodamo! MANDAT ©22-44-77 14823 VIKEND na Veliki Planini prodamo, bivalna površina 40 m2 v pritličju in 25 m2 v nadstropju, cena 40 000 DEM, parcela 200 m2. K3 KERN d.0.0. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 i4«?q Ugodno prodamo zelo lepo VIKEND HIŠO 50 m2 z urejenim vrtom, 130 m2 v Barbarigi pri Puli. Informacije po 16. uri na ©061/576-417, 159- 74-75 _14873 Prodam ZAZIDLJIVI PARCELI po 600 m2 v enem kompleksu v Medvodah. ©061/612-246 po 15. uri 14982 DOVJE - prodamo dvostanovanjsko HIŠO, 212 m2, 700 m2 parcele, na sončni legi z ogrevanim bazenom na vrtu, etažno stanovanje, lepo opremljeno. Cena 325 000 DEM. PIA ©863-145 GSM 041/673-048 14991 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali NADOMESTNO GRADNJO, 500 m2, Preddvor - okolica. ©451-2 55 14856 JESENICE - dvostanovanjska HIŠA z lepim vrtom 338 m2 in ZIDANO GARAŽO, prodamo za ugodno ceno. PIA ©863-145 in GSM 041/673-048 14992 Prodam dvostanovanjsko HIŠO, 2 km nad Jesenicami, sončna lega, 135 m2 stanovanjske površine, cena super ugodna: 120 000 DEM. PIA ©863-145 14995 JESENICE na razgledni prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, 2000 m2, HRUŠICA prodamo stavbno zemljišče v industrijski coni, 4000 m2. PODMEŽAKLA - prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 612 m2. NOVAK NEON d.0.0. Q/fax 862-877 14999 Kupimo HIŠO ali bivalni VIKEND, lokacija Bled - Dobe, Preddvor, Golnik, do 220 000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS ©267-535 isoos Prodamo bivalno POČITNIŠKO HIŠICO v okolici Žirov, vpisana v zemljiško knjigo, parcela 1400 m2, el., voda, tel., cena 170 000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS ©267-535 15009 Zg. bitnje - prodamo komplet obnovljeno visoko PRITLIČNO HIŠO 180 m2, parcela 450 m2, garaža, cena 220 000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS ©267-535 15011 NEPREMIČNINE domplan kranj, p.o. 40| kranj,bleiweisova 14 p.p. 139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj NOVO promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh. Na območju Gorenjske do Kranjske Gore, Šk. Loke in do Ljubljane takoj kupimo enodružinsko HIŠO z večjo parcelo, lahko je tudi starejša, potrebna obnove. POSING d.0.0. ©224-210, 222-076 15045 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI - TRIO "BONSAJ". ©421-498 105 MLAD TRIO, ki igra na ohcetih in zabavah išče KITARISTA - PEVCA! ©685-537 14222 DUO KARINA igra na porokah, zabavah in v lokalih! ©225-724 14942 Glasbo za ohceti, obletnice in v lokalih nudi " TRIO". ©731-0 1 514966 ■ PlAVA IAGUNAI POČITNICE V POREČU SO NEKAJ POSEBNEGA, SO DOŽIVETJE! Posebej pa Vas želimo informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 4. 7. 1997. Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja že od 53.- DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela Uvala in Naturist centru Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, marketi in še marsikaj. Pričakujejo Vas rekonstuirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna Park, Plavi in Zorna s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cena polpenziona na osebo na dan že od 51.- DEM! V hotelih B kateg.: Delfin, Galebu, Istri in Lili so cene polpenziona na osebo dnevno manjše od lanskih: že od 35.- DEM! V vseh hotelih so Vam za zajtrk in večerjo na voljo samopostrežne buffet restavracije! POLEG VSEGA NUDIMO VELIKE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa je 2,20 DEM na osebo na dan! Otroci do 12 let je ne plačajo, od 12 -18 let pa samo 50 %! INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI PLAVA LAGUNA, MARKETING - POREČ tel.: 00 385 52 410*101 Sax: 00 385 52 451-044 A Na Brniku PRODAMO obnovljeno stanovanjsko hišo, 130 m2. parcela 536 m2, cena 200.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Dupljah PRODAMO poslovno stanovanjsko hišo v 3.gradbeni fazi, 570 m2, parcela 877 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Tržiču prodamo starejšo poslovno stanovanjsko hišo v centru mesta, 135 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Lescah PRODAMO visokopritlič-no stanovanjsko hišo, 300 m2, parcela 785 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Pod Dobrčo prodamo VIKEND 90 m2, 700 m2 parcele, el., voda, urejena parcela za 120 000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS ©267-535 15012 Poljane - prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, 1.931 m2, voda, elektrika zraven parcele, sončna lega, cena 17 000 DEM. PIA ŠKL. ©623-117, 622-318 15020 Kranj - bližnja okolica, iščemo za najem HIŠO, primerno za poslovno dejavnost. PIA ŠKL. ©623-117 in 622-318 15023 Prodamo ZAZIDLJIVE PARCELE: Zg. Duplje 600 m2, Drulovka 500 m2 (ravna) in z nagibom 500 m2, Sp. Besnica 1300 m2, vsi plačani priključki že na parceli. Lokacijsko dovoljenje v postopku pridobitve. POSING d.o.o. ©224-210 15037 POSLOVNI STIKI CERTIFIKATNE DELNICE: UNION, SAVA, PETROL, KRKA, LEK, ISTRA BENZ in ostale odkupimo z gotovino in pridemo na dom. ©312-385 9293 Odkupujemo delnice SAVE, PETRO-LA in ostale. ©310-537 14561 CERTIFIKATI! Še zadnje priložnosti za vložitev certifikata. ©062/32-047 od 8. do 20. ure 14792 ENOSTAVNO NAJVEČ NUDIMO ZA PRIVATIZACIJSKE DELNICE SAVE, PETROLA, AERODROMA LJUBLJANA, COLORJA MEDVODE in ostalih. GBD d..d Kranj ©361-300 14848 POZNANSTVA HRVATICA 39 let, poročena gospodinja, bi rada spoznala dve urejeni ženski iz Kranja, ki imata voljo in možnost za skupno druženje, izlete in podobno. Naslov v oglasnem oddelku. 15091 RAZNO PRODAM Prodam žensko in moško Rogovo KOLO. Šolar proti zmrzovanju 20 I. ©730-232 14915 Prodam otroško posteljico z jogijem, novo, cena 20.000 SIT, 2 klasični KITARI Melodija Mengeš, cena 10.000 SIT in ZRAČNO PUŠKO Crvena Zastava, cena 15000 SIT. ©58-408 14916 Prodam vzgonska GARAŽNA VRATA 228 x 201 cm, cena minimalna. Deželak Ivan, Adergas 11 ©422-071 15002 Prodam suha BUKOVA DRVA in SALONITNE PLOŠČE. ©731-125 15093 STAN. OPREMA Prodam 2 OMARI za dnevno sobo in KLUBSKO MIZICO. ©471-544 14547 Prodam dobro ohranjen REGAL. Cena po dogovoru. ©53-357 148S2 KOŽA goveja rjavo bela, 4.5 m2, nova, cena 250 DEM. ©64-43814910 OMARO - sobno, dvodelno dim. 180x230 cm, poceni odlično ohranjeno, prodam. ©327 958 14929 Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Inf. na ©325-882 14940 Prodam novo strojeno GOVEJO GOŽO 4.50 m2. ©738-462 15062 Novo WC ŠKOLJKO Ambra s keramičnim kotličkom, bele barve, prodam. ©66-052 15082 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo z večjo sedežno garnituro. ©324-766 15104 Prodam dobro ohranjeno raztegljivo garnituro, kavč, mizo in tepih. ©411-452 15106 ŠPORT FITNES MIZO z dodatnimi pripomočki prodam. Kličite vsak dan na © 874-250 po 18. uri 14541 Prodam ŠOTOR francoske izdelave za 4 osebe. Cena 20 000 SIT. ©325- 905 14855 Prodam gumijasti ČOLN Maestral 9 SD za 4 osebe z motorjem Tomos 4,5 za 100.000 SIT. ©51-419 h890 Prodam nemški ŠOTOR in JADRNICO za 3 osebe. ©7 1 4-165 14976 ROLERJI novi ali rabljeni! Odkup rabljenih, ugodni plačilni pogoji. RUBIN Kokrica, 245-478 15053 Prodam ROLERJE št. 36 in družinski Šotor. ©71 5-84 7 15078 STORITVE SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji...©242-037 3232 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. ©738-333 ali 0609/628-616 3426 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na ©324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 7463 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Z. Izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ. © in fax 332-260 7536 TV, STOLP, VIDEOKAMERO, REKORDER in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON SERVISU, Bleivveisova 2 (kino Center) Kranj. ©222-004 9275 LEDO SERVIS - popravilo hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih strojev, štedilnikov. ©064/242-766 9834 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo in POLAGANJE LAMINA-TOV. ©422-193 10130 SANIRAM DIMNIKE z vstavitvijo nerjavečih tuljav primeren za vse vrste kurjav in novogradenj. ©0609/643-925 10497 Čistilni servis METOD,d.o.o., vam nudi čiščenje vseh vrst talnih površin (zaščita, premazi), sedežnih garnitur, STEKLA, PRANJE ZAVES...©064/ 326-969 1218o Pospravljamo in čistimo poslovne in stanovanjske prostore. Izvajamo čiščenja tapisonov, sedežnih garnitur, tipihov, lamelnih zaves. Čistimo za obrtnike in ob selitvah. Inf. 225-205, HRIBAR BLESK 0609 644-735 Nudim KNJIGOVODSKE STORITVE, OBRAČUNE DAVKA, OD in AMORTIZACIJE. ©330-153 12355 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, polaganje robnikov in pralnih plošč. ©061/813-642,061/817-624 13407 Izposodite si viedo kamero Sony -uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. ©222-055 13505 ROLETE, ŽALUZIJE, OKNA, HARMONIKA VRATA - IZDELUJEMO, MONTIRAMO in SERVISIRAMO. ©211-418 ali 714-519 13567 Prevzamem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. ©330-072 13646 Je vaša hiša potrebna obnove ali potrebujete nov dimnik, fasado ... Pokličite ©228-308 in dogovorili se bomo o vsem potrebnem 13663 Nudimo brezplačne PREVOZE BETONA do 20 km. Cena betona je ugodna! BIHI d.o.o. Kranj ©041/ 626-643 ali 211-534 14073 POMLADNI VETER 090 43 Ol POGOVORI-STIKI-POKLICI KAJ OBDELAVA MANSARDE Z IZOLACIJO, predelnih sten v Kanuf SISTEM,. ARMSTRONG, spuščeni Stropovi. ©064/491-425 ali 064/ 224-373 14170 BOJLERJI, KOTLIČKI, PIPE, VENTILI, PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI -popravila, montaža. ©325-815 14224 ŠIVANJE po naročilu in popravila. ©326-839 14304 POZOR! Uspešno podjetje vas kvalitetno in po najugodnejši ceni reši problemov, ki jih imate z dimniki (črni madeži, kondens..)vstavimo A testirane, nerjaveče cevi in pripravimo dimnik za prijaznejšo zimo. ©041 671-519 14361 Prevzamem VSA GRADBENA DELA z materijalom ali brez. Pokličite na ©326-303 14381 ELEKTROINSTALACIJE, domofoni in ostale montaže izvaja hitro in po konkurenčnih cenah EPNEZ s.p., ©311-530 14393 Popravila vseh TV APARATOV TV GORENJE tudi na domu. ©331-199, Sinko 14450 ČIŠČENJE sedežnih garnitur, jogijev. talnih oblog, oken, obnova namazov. LESKET 211-338 14525 SUHOMONTAŽNA IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, pregraditev pisarn, lokalov, sob itd. Stenske in stropne obloge. ©422-707 14532 KOMBI PREVOZO tovora in manjše selitve. ©223-420, mob. 0609/631- 776 14666 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite 332-053 usse BRUŠENJE, LAKIRANJE PARKETA 1300 SIT/m2 skupaj z lakom Sinteko. ©872-517, zvečer 14893 KOMBI PREVOZI tovora in selitve po ugodni ceni. ©621-609 14904 GARAŽNA in VRTNA VRATA različnih izvedb z motornim pogodnom. ©631-766 14926 INOX DIMNIK izvajamo vrtanje in sanacijo dimnikov iz nerjaveče pločevine. ©0609/645-581 14927 Izvajamo barvanje streh in fasad ter fabjonov. ©0609/645-581 14928 LAMELNE ZAVESE 2370 SIT/m2 z montažo. ROLETARSTVO BERČAN, ©061/1683-894 in 0609/630-700 14963 IZVAJAMO VSA GRADBENO ZIDARSKA DELA - škarpe, betonske in kamnite ter polaganje naravnega kamna. ©310-187 14939 STROJNO iZDELO\A VI i: t> s t vihor Klemene k tel. 471-813 ■0609/632-047 ŽIČNE MREŽE ZA OGRADITEV VRTOV IZDELUJEMO IN MONTIRAMO. Frlic ©332-100 15001 Likam, plevem, varujem otroke, pomagam v kuhinji. ©863-234 15070 Tekste diplomske, seminarske, nalepke, deklaracije za trg. artikle, računal, obdelava. AOP 631-522 15075 Montaža vodovodnih instalacij, ada-pracije kopalnic, popravilo pip, boj-lerjev ipd. Hitro in po konkurenčnih cenah! ©712-104 NON STOP isoeg Tapeciranje jedilnih kotov, stolov, velika izbira okroglih taburejev vseh barv. ©53-826 15101 SERVIS IN POPRAVILA pralnih strojev, tudi starejših. ©332-350, 325-917 15103 STANOVANJA Prodamo garsonjero v Šk. Loki v izmeri 26 m2, opremljena - razen bele tehnike, vsi priključki, starost 20 let. Cena po dogovoru. PIA ŠKL, 623-117,622-318 6142 Prodamo 2 ss v Škofji Loki, v izmeri 70 m2, etažna centralna, tel. 2. nad., renovirano, 2 kleti, drvarnico, 10 m2 vrta. Prodajna cena 85000 DEM. PIA ŠKL 622-318, 623-117_10377 Prodamo v Kranju - 2 ss, 68.30 m2 v 4. nadstr., cena 110 000 DEM, plačilo po obrokih do konca leta, v Kranju - 2 ss 54 m2 na Kebetovi v 3. nadstr, po 1600 DEM/m2, 2 ss , 52 m2 na Valjavčevi v 3. nadstr, po 1500 DEM/ m2. K 3 KERN d.0.0. «221-353, 222-566 n fax 221 -785 11249 Prodamo 3 ss v 1. nad. v Šorlijevem nas., cena 120.000 DEM, 2 ss 67 m2 na Planini I v 2. nadstropju, cena 99200 DEM, 3 ss 85 m2 v 5. nadstropju na Planini, cena 125.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 PRODAMO: CERKLJE 2 ss, 67 m2, brez CK, 1300 DEM/m2, KRANJ Planina II, 2 ss/V, 78 m2, 1500 DEM/m2, KRANJ Planina I, 2 ss, IV. 65 m2, 95000 DEM, KRANJ Planina II, 3 ss7XII, 85 m2, 2 balkona, 123.000 DEM, KRANJ CENTER meščansko, 2 ss/lll, 85 m2, CK, tel. 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14292 Figure Salons V NAŠEM SALONU VAM V ENI URI POMAGAMO: *da se vam poveća razgibanost sklepov da se izognete glavobolom izboljšate prekrvavitev, prebavo, odvajanje vode zmanjšate telesno tea> *da odstranite celulit *da pravilno oblikujete postavo *da se znebite bolečin v hrbtenici *da sc znebite stresov in popolnoma sprostiti Vse to dosežete z medicinsko priznano in dolgo znano metodo Posebej priporočamo astmatikom, srčnim bolnikom in obolelim za multiplo sklerozo JANKA PUCLJA 3 Tel.: 064/331-819 Del. čas od 8.30 -12. ure in 15. do 20. ure Prodamo v Kranju na Zlatem polju 3 s v visokem pritličju cena 81000 DEM, v KRANJU na Zlatem polju 2 ss 48 m2 v pritličju, cena 76000 DEM, v Kranju 2,5 ss 82 m2 v 3. nads. na Planini 2, cena 135.000 DEM. K3 KERN 222-566, 221-353 12712 Prodamo v Kranju 3 ss 82,5 m2 v mansardi na Planini 3, cena 130.000 DEM je možno v delih do enega leta; v Kranju 3 ss 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3. nadstropju, cena 140.000 DEM. K 3 KERN, 222-566, 221-353, 221-785 12713 Prodamo Kranj 1 ss 44 m2, Planina 1, cena 76 000 DEM, 1 ss 40 m2 na Drulovki.cena 70000 DEM, KRANJ Drulovka 2 ss 62 m2 v 2. nads., cena 110.000 DEM, Kranj 2,5 ss 82,40 m2 v 3. nadstropju na Planini 2, cena 135.000 DEM, Bled alpski bloki 82 m2, v 1. nads., cena 165000 DEM. K 3 KERN 222-566, 221-353 13463 Prodam v Kranju atrijsko stanovanje na Planini 3, 91 m2 z lastnim vhodom, 2 ss 65 m2 na Planini, 2 ss 66 m2 pri sodišču. K 3 KERN, 221-353, 222-566 in fax 221-785 10696 Na Jesenicah 3 ss 69 rn2. plačilo po obrokih (30.000 DEM takoj, ostalo po dogovoru), v Tržiču 3 ss 79 m2 na Deteljici, v Šk. Loki 2 ss, 61 m2 v Podlubniku. cena 95 000 DEM, v Radovljici, 2 ss. 58 m2 (zasedeno), cena 76 000 DEM. K 3 KERN d.o.o., 221-353, 222-566 in fax 221-785 10698 Prodamo: v Kranju - 3 ss na Planini v 5. nadstr., 2 ss, 62 m2 na Drulovki, 2.5 ss 68 m2 na Planini, na Zlatem Polju mansardno stanovanje, 77 m2 po 1300 DEM/m2. K3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 in fax 221-785 Prodamo večsobno stanovanje -duplex, 120 m2, Škofja Loka, Fran-kovo nas. Cena 1600 DEM/m2. Možnost menjave za manjšo hišo. PIA ŠKL 622-318 in 623-117 12056 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO ODDAJAMO: STANOVANJA. HIŠE. POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE! DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 12330 V Lescah PRODAMO 1S stanovanje v pritličju alpskega bloka, 32 m2, cena 62.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI PRODAMO 2S stanovanje v tretjem nadstropju novejšega bloka. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Podlubniku PRODAMO 2S stanovanje, 61 m2, višje nadstropje, cena 93.000 DEM in 3S stanovanje, 75 m2, za 116.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Hrastju PRODAMO obnovljeno 1.5 S stanovanje, 47 m2, za 75.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini III PRODAMO 1S stanovanje v prvem nadstropju, cena 79.000 DEM in 2S stanovanje v drugem nadstropju, 63 m2, cena 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini I PRODAMO obnovljeno 2S stanovanje v pritličju z atrijem, 63 m2 in 4S stanovanje v prvem nadstropju, 89 m2. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. Za zdravstvenim domom v Kranju PRODAMO 3S stanovanje. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Bistrici pri Tržiču prodamo 3S stanovanje v 1.nadstropju, 80 m2, dvigalo, CK, balkon, cena po dogovoru in 3S stanovanje v nizkem bloku, 73 m2 za 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Fax na navadni papir telefon, tajnica KX-FU00 BX/S 96.700 SIT Cene so brc/ prometnega davkj 2 9 -> J E u u H -t a. a. a. Prodamo enosobno stanovanje Kranj Planina, 44.3 m2, balkon, klet, cena 76000 DEM. PIA $KL 622-318, 623-117 13933 Prodamo enosobno stanovanje ŠKOFJA LOKA Partizanska o. 37 m2. cena dogovor. PIA ŠKL. 622-318,623-117 14188 NAJEM polovico hiše v Podbrezjah za ceno 400 DEM/mes, 1 ss na Hrušici, 400 DEM/mes, predplačilo, 2 ss v Zapužah, 500 DEM/mes., predplačilo, 4 ss v Kranju s tel., CK. 800 DEM/mes, trimesečno predplačilo, 3 ss, 100 m2 v Zabreznici pri Žirovnici, 400 DEM/mes, predplačilo. K3 KERN d.0.0. «221-353, 222-566 in fax 221-785 14221 KRANJ šorlijevo nas. 3 ss, 75 m2/l, opremljeno 700 DEM/mes, RADOLV-JICA 2 ss, 50 m2, 500 DEM/mes., poli predplačilo. ODDAMO GORICE, nedokončano mansardno stanovanje v hiši z vrtom, 300 DEM/mes.. predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14295 NAJAMEMO KRANJ 1 ss, neopremljeno za samsko osebo. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650- 123 14296 Prodamo v Tržiču v 1 nads. 66 m2 z vrtom, cena 67000 DEM, KOROŠKA BELA v pritličju 2 ss 85 m2, cena 90000 DEM, CERKLJE 3 ss 88 m2 v 1. nads. , balkon 20 m, cena 140.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 221-785 M 57 KABELSKA TV V^jJI^ KAMNIK - DOMŽALE T^/fTfc/' Maistrova 16/ Kamnik __telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOUNI BOSTE! PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. 3 ss, 70 m2/IX, 119.000 DEM, KRANJ Šorlijevo nas., 2 ss 60 m2/lll, 95000 DEM, KRANJ Planina I, ATRIJSKO, 92 m2, 136.000 DEM, RADOVLJICA okolica novo sončno 2 ss, 70 m2, 2000 DEM/m2, RADOVLJICA, ss, 50 m27IV, CK, tel., 82000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 14293 KUPIMO KRANJ, LESCE, RADOVLJICA, GARSONJERO ali starejše stanovanje. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 14294 Kranj Planina I oddamo 3 ss, 85 m2, opremljeno, CK, KATV, telefon, I. nads., balkon, za 700 DEM mesečno. «064/332-773 14921 JESENICE - takoj prodamo 2.5 ss v hiši, 64 m2, 100 m2 zemlje, klet, garaža, Ck, tel., 65 000 km, JESENICE - prodamo ali zamenjamo komfortno 3 ss za starejšo HIŠO, sončna lega, 72 m2, cena po dogovoru. NOVAK NEON d.0.0., «/fax 064/862-877 14996 ZASTOPSTVO IN PRODAJA TV-VIDEO-AUDIO-HI-H ISKRA EKRAN 55 cm PRODAJA NA VEČ ČEKOV Pftf MAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONT VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 JESENICE - prodamo 3 ss nasproti železniške postaje, 74 m2, 72 000 km, JESENICE zelo ugodno prodamo 2 ss, 37 m2, 33 000 DEM. NOVAK NEON d.0.0. «/fax 862-877 14997 Prodamo 1 ss v šorlijevi, na Planini in Bledu. Oziris «267-535 15006 KRANJ - PLANINA 1, prodamo 1 ss stanovanje, 45 m2, komfortno, lepo pregrajeno v 1.5 ss novejši nizek blok za 75 000 DEM. POSING d.o.o. «224-210 15024 Šk. Loka - Frankovo n. prodamo 1 ss stanovanje 42 m2, komfortno, nizek blok za 73 000 DEM in v Podlubniku 38 m2, komfortno, v pritličju za 65 000 DEM. POSING d.0.0. «222-076 Kranj Planina III prodamo 1 ss stanovanje, 51 m2, komfortno, z lepim atrijem, vselitev in prepis takoj za 90 000 DEM. POSING d.o.o. «224-210 15026 Kranj Planina III prodamo 2 ss stanovanje, 62 m2, komfortno, lepa lokacija, 2. nadstr, prepis takoj, za 95 000 DEM. POSING d.o.o. «222- 076 15027 Kranj Planina prodamo 2 ss stanovanje, 54.30 m2, komfortno, delno obnovljeno, vselitev in prepis takoj, zelo ugodno - 79 000 DEM. POSING d.o.o. «224-210 15028 Šk. Loka - Podlubnik prodamo 2 ss stanovanje, 61.20 m2, komfortno, urejeno za 95 000 DEM in Frankovo naselje 3 ss z atrijem 73,70 m2, komfortno, za 115 000 DEM .POSING d.0.0. «222-076 15029 Kranj Planina I prodamo 2 ss stanovanje 60 m2, komfortno, za 95 000 DEMin 63.40 m2, komfortno za 99 300 DEM. POSING d.o.o. «224- 210 15033 Cerklje - alpski bloki; prodamo 3 ss stanovanje, 88.20 m2, vsi priključki, lepo predelano v 4 ss z vrtom za 140 000 DEM. POSING d.o.o. «222-076 15034 Kranj - šorlijevo naselje; prodamo 3 ss stanovanje, 72 m2, obnovljeno, vsi priključki, za 125 000 DEM. POSING d.o.o. «224-210 15035 Kranj - Valjavčeva prodamo 3 ss stanovanje, 75 m2, tel., lepa lokacija, za 105 000 DEM. POSING d.0.0. «222-076 15036 Radovljica - prodamo 1 ss stanovanje, 40 m2, komfortno, novejše, za 72 000 DEM, 2 ss 57 m2, komfortno, nadstrešek za avto, za 90 000 DEM. POSING d.o.o. «863-150 15038 JESENICE - prodamo 1 ss stanovanje, 40 m2, komfortno, takoj vseljivo za 42 000 DEM in KOROŠKA BELA 1 ss, 42 m2, vselitev in prepis takoj za 46 000 DEM. POSING d.o.o. «863-150 15039 JESENICE PLAVŽ 3 ss stanovanje 61 m2, komfortno, 2. nadstr., sončna lega za 61 000 DEM. POSING d.o.o. «863-150 15041 JESENICE prodamo 2 ss stanovanje v hiši 37 m2, takoj vseljivo za 28 000 DEM. POSING d.o.o. «863-150 15042 ZA GDmMMP. W m OOME 6MV0F/.'/ STANOVANJA - Tržič 3 ss, 84 m2, zelo ugodno, prodamo, 42 m2 -novo, prodamo ali zamenjamo za manjše v Kranju, GARSONJERO v Hrastju prodamo in ODDAMO 2 ss stanovanje v Kranju. MANDAT «22-44-77 14825 Jesenice 1 ss, lepo ohranjeno, prodam. «311-062, popoldan 14877 Na Planini II oddam 2 ss delno opremljeno stanovanje, tel., CK, KATV, toplovod, polletno predplačilo. 500 DEM/mes. «332-309 usei šk. Loka - Frankovo n. - prodamo 5 ss stanovanje, dvoetažno, 9., 10. nadstr., staro 5 let, cena po dogovoru. OZIRIS «267-535 15007 TRŽIČ - prodamo 2 ss stanovanje, novo, 41.5 m2, 1. nadstr, 68 000 DEM. NEPREMIČNIEN OZIRIS «267-535 15010 V Kranju prodam ali oddam dvo sobno STANOVANJE. Šifra: BREZ POSREDNIKOV 15018 šk. Loka Podlubnik prodamo 3 ss stanovanje, 75 m2, vsi priključki, Cena ugodna. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. PIA ŠKL. «623-117,622-318 15021 Šk. Loka - Frankovo n. prodamo 1 ss stanovanje, 42 m2, 3. nadstr, cena po dogovoru. PIA ŠKL. «623-117 in 622-318 15022 JESENICE, BLED, RADOVLJICA, KRANJSKA GORA - TAKOJ KUPIMO 1 ss ali več ss stanovanje za gotovino. POSING d.o.o. «863-150 15043 Kranj, Šk. Loka, Drulovka - takoj kupimo GARSONJERO. 1 ss, 2 ss ali več ss stanovanje za gotovino. »224-210, 222-076 15044 2 sobno opremljeno stanovanje v Kranju oddam. «242-077 i 5067 ODDAMO STANOVANJA: Kranj šorlijevo nas. 1 ss, 42 m2, opremljeno, 450 DEM/mes, polletno predplačilo. KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 54 m2, DELNO opremljeno, 600 DEM/ mes, predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 15094 VARSTVO Na Blejski dobravi vzamem v varstvo otroika. «874-026 15081 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. «064/692-194 13703 Prodam rezervne dele za R 5 TS, I. 82. «622-234 14905 ENODNEVNI IZLET NA MORJE t vso postrežbo. «491-442 J*g GARDALAND skupine 8 osebi po dogovoru. «491-442___j2? NAKUPOVALNI IZLET NA MADŽARSKO in ITALIJO vsak tedej «491-442 1to T R G O V I N RAČUNALNIKI % TISKALNIKI P C CD ROM • MUL TIMEDIA SERVIS RAČUNAL. OPREME TV, video, zvočne, MPEG kartice, CD FZOM bralne in zapisovalne enote, mrežni in /SO/V adapterji, igralne palice, zvočniki, modemi, tiskalniki, računalniki, monitorji, iQre in programska oprema, potrošni material, dodatna oprema. ugodno! EPSON STYLUS COLOR 200 37.690 SIT EPSON §) 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18 30 ure Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec), Kranj T4P" HEWLCTT packard Prodam deleža Lado Samaro, 1.88. «51-692 14945 Prodam obnovljen MOTOR za Audi 80, 1.75. Dobravec Franc, Boh. Češnjica 21, Sr. Vas v Bohinju 14960 Prodam ALUMINIJASTI KASON S CERADO 2.15 x 5 od ZASTAVA TURBO ZETA in SPOJLER ZA STREHO. «738-4 53 14983 Avtoprevleke najcenejše. Prepričajte se! Rubin Kokrica, «245-478 15055 ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 Š Prodam R 4 GTL, I.89, karan1*30"^ «631-084 —J! Prodam JUGO 45, I.86, dogovoru. «622-651 Prodam moško KOLO na prflSta^ R 5 letnik 9/87. «312-259 Prodam R 5 FIVE 1.4, metalno siv. «621-929 Prodam Z 128, I. 87/11. « 14861 Prodam OPEL KADETT 1.3. L,g[. reg. do 24.7.97 1700 DEM, ~ j«. KADETT karavan, starejši ^ «725-443, po 15. uri VOZILA JUGO 45 KORAL, letnik 1M%|yl-rdeče barve, cena 1 700 ^, «624-941 MITSUBISHI ECLIPSE TURBO, 200 PS, I. 91/4, 88000 km, servisiran, veliko dodatne opreme, lepo ohranjen, prodam. «0609/644-991 11772 MITSUBISHI SPACE RUNNER 2.4 I, 93/4, prva lastnica, 44000 milj, servisiran, veliko dodatne opreme, lepo ohranjen, prodam. «061/715-666 11773 HYUNDAI PONY 1.3 LS, prvi lastnik, rdeče barve, redno servisiran, lepo ohranjen, garažiran, ugodno prodma. «061/716-221 13441 Z 101, 1.86, reg. do 5/98, prodam za 900 DEM. «061/841-268 13640 Prodam HYUNDAI PONY 1.3 HB, 1.90. «32 7-824 14376 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1991, registriran do 1/98. «431-142 Odkup-prodaja VOZIL, KREDITI-PREPISI. «323-298, 0609/643-202 14027 FORD ESCORT GHIA KARAVAN, 1.6, 16 v, I. 93, reg. do 3/98, cena 15500 DEM, prodam. «461-198. popoldan 14704 Prodam R 5 CAMPUS, I.93, zelo lepo ohranjen. «632-158 14849 Prodam JUGO 45, letnik «422-644, Sp. Brnik 91 Prodam OPEL OMEGA 2.0 'V 0^ limuzina, letnik 1995, popolna w N ma. «733-071 ali 0609/622-25" U' 14872 ^< 1 A Prodam TOYOTO CORLLO 1 -3 | ^ to cena po dogovoru. «246-601 M ^nr&MMMHIMfiSl*1* X h ĆtMĆi 33, KRANJ, 33lJP \ _:____y 0^ Prodam JUGO 55, I. 90, 8900°. V. dobro ohranjen. «0609/624-3^ ^ 14894______-^5$ VW KOMBI 2.4 D sedež 1+8' fd & 9/94, prodam. «733-186 ___ Prodam FIAT TIPO 1.4 DGT 'V "S 1989, CZ, ES, CAT. »55-09]2/^ RENAULT Megane 1.6 RN, y^ prodam. «061/328-571 ___S\ ^ Prodam CITROEN BX 1.6, ^S'Mi, CZ, elek. stekla, klima, servo Cena po dogovoru. «228-1|^ S. Prodam GOLF letnik 1993. 1 9 V }% diesel CL, temna stekla, CZ.Jtf ^ volan, 87000 km, prvi lastnik. * J, f> 627-123 Prodam R 5 FIVE, I. 94 »33-1 J & c po 17. uri ____>j2 j> UGODNO PRODAMO: R b C^MSSs 3 v I. 92, R 5 CAMPUS 3 v, I. ^aH^L 1.2 RN 5 v I. 93, MEGANE %\, 1.6 E I. 96, ŠKODA FAVORIT \\ 4 \& 91, GOLF diesel 5 v I. 86. ^J,1^ vozila možen kredit breZ_P£j>v tel V 064/24 21 21 , r M ^00** KRANJ Šuceva 27 efe/bn/ • V ■ Šk.Loka tel.: 064/62 33 97 3. 7cn ',; ort ' x BREZVRVIČNI TELEFONI, °U»006 U GSMi CENTRALE, MONTAŽE, re*p.O. ZASITE, ISDN, TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR 91, GOLF diesel 5 v I. 86. z P°'$[ ' Vozila so servisirana. «^ / RENAULT Preša Cerklje! I 17. junija 1997 ZAHVALE. MALI OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS Vodarn 2 101, letnik 1985. «332- |l___ 14931 SEdSj1 kara,T|bolirano MA2D0 323 »310 nRR8, °ena P° d°9°voru- --; UDb____ 14932 ohrani ~4' re9- do 5/98, dobro Sgg1- »422-556_14936 85S2 JVG,0 45 KORAL, 1.90, reg. ažirar, cnl- lastn'k. avtoradio, gar-^SjOOO km. «622-482 14939 r^odam FORD ESCORT 1.4 CL.I.87, 627-171 4/98- metalno siv. «061/ ' 17L zvečer 14946 l2fKŠm2.HYUNDAI PONY LS 1.3, AvTnoA^UZUKI SVVIFT GL, I.90. »^gARANT «634-231 14949 ^pra fiat cr0ma 1 6 l88' fiat ^34-23l1'4 Proda Prodam FORD FIESTA 1.3 SX, I. 93, R 5 top fun, I. 93. «411-860 15084 Prodam R 5 FIVE 1.4 plus, I. 95, R CLIO 1.2 RN, I. 93. «411-860 isoes OPEL ASTRA 1.6 I karavan, letnik 1992, bela, prodam. «52-124 15086 PLINSKO PEČ Junker ZWR 18-3 KE novo, ugodno prodam. «621- 629 15087 JUGO 45 I. 89, prevoženih 49000 km, ugodno prodam. Vidmar, Mede-tova 5, Kranj 15095 STROJNI TLAK hitro in poceni iaformacije.TeiK)6i/841-l89 Kofc:0609/629-514 GfiNTfiR 1.90. AVTOGARANT 14950 AVT&,G0LF JXB-1-87 in R 4,1.88. ^PjfjANT «634-231 14951 TRpfe0 BMW 520 i, 1.90, AX 11 S7- AVTOGARANT «634-231 iffte^60 45, I.89, JUGO 45, ^^OgARANT «634-231 14953 ,^mo ŠKODO FAVORIT 135 L, 23i' &'l93- AVTOGARANT «634- 14954 Bffi1?0 F'AT REGATA 100 S, I.86, 23114 E, 1.87. AVTOGARANT «634- 14955 efel"10 ESCORT 1.6 CLX, 1.91, »634 370' '-81- AVTOGARANT «^^231 14956 SlftllJ^UGEOT 205,1.91, reg. do \ ^»328-026 14957 i PJSm JUQ0 55,1.88. reg. celo leto I ,«<2I]2_»491 "442 14958 '' A"?126 P, 1.86, reg. do sept. 97, 1 O*J>00 DEM. P «327-726 P ftarn SUZUKI VITARA JLX. 1.89/ Uto moder, 3 V, 77 000 km. v«^-483 14965 ^u. «53-868 14981 101 SKALA, I.89. «461- N. 14985 le0o^ 19, U2/89, metalno siv, Bratov Praprotnik 10, NAKLO Tel./fax:064/471-035 v . PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH.____- - SISTEMOV TER kSju^ tew. AVTOMOBILSKIH C^5*^ SLAmav =MONROtF amortizerji Prodam OPEL KADETT 1.3 S, I. 10788. «688-155 15097 Prodam Z 101 SKALA I. 89. «634-949 od 15. do 16. ure 15098 Prodam Z 101 GTL, I. 87, reg. 1/98. «802-031 15105 JUGO 55,1. 87, cena 1600 DEM, reg. na novo. «714-311 15109 Prodam registirano Z 101, starejši letnik, ohranjeno po ugodni ceni ali pa menjam za motorno kolo MZ 250 ali 150. Filipovič, Frankovo nas. 42, Šk. Loka 15110 TOYOTA COROLLA 1.3 XL, .90, 4 vrata. «242-277 15113 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I.90, 4 vrata. «242-277 151 u NISSAN SUNNY 1.6 SLX, I. 90, 4 vrata. «242-277 15115 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, I. 87, 5 vrat. «242-277 15116 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, I. 87, 4 vrata. «242-277 15117 , SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI Če ste zainteresirani za dodatni zaslužek, pokličite popoldan in zvečer «84-535 14880 Tri simpatična dekleta za delo v baru v Radovljici zaposlimo. «041/ 633-831,06097636-508 14898 Zaposlimo tesarja-krovca. «738- 184 14900 Zaposlimo samostojnega stavbnega KLEPARJA KROVCA. «738-184 14901 Redno zaposlimo ŠOFERJA z B.C, E kategorijo za mednarodni transport. Šifra: VESTEN 14911 Iščemo dekle za strežbo v športnem parku popoldan. «431-149 14917 Iščemo dekle za delo v strežbi v okolici Kranja. «245-171 14933 Delo nudimo dekletu ali ženski srednjih let v bistroju. «431-622 14970 DOLGOROČNO HONORARNO DELO za področje trženja dobi moški v starosti do 40 let, doma iz šk. Loke ali Kranja. Inf. danes od 15 -21 h na «622-872 14971 Prodam mlado, prijazno OSLICO. Naslov v oglasnem oddelku. 14924 RJAVE JARKICE pred nesnostjo -grahaste prodam. Hraše 5, Smlednik «061/627-029 14935 Prodam 8 tednov starega BIKCA simentalca. Kidričeva 29, Šk. Loka 14938 Kupim BIKCA simentalca, starega 7 dni. «738-054 14943 Prodam 4 letnega, UJAHANEGA 2REBCA. «56-522, po 21. uri 14947 TELIČKO, staro 14 dni, prodam ali zamenjam za bikca. «061/613-025 14984 RJAVE JARKICE - stare 14 in 20 tednov ter bele za dopitanje prodam ter PRAŠIČE od 20 do 120 kg prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka «685-546 14987 Prodam KRAVO s teletom. Arih, Črnivec 8, Brezje_14988 Podarim PSIČKO, mešane pasme (KOKERŠPANJEL) staro 5 let. Je zelo prijazna! «064/721-332_15005 Prodam TELIČKA frizijca, starega 10 dni. «311-766, Žabnica 43 15016 Prodam 3 KOZLIČKE, stare en mesec. Cena po dogovoru. «806- 534 15076 Oddam ljubke, igrive male MUCKE. ©451-284 15080 Kupim BIKCA simentalca do 10 dni. «731-036 15090 Prodam TELIČKO simentalko, staro en mesec, od dobre mlekarice. «733-196 15102 Prodamo KOZLIČKE. «721-235 15107 Prodam plemenske ZAJCE. «242-686 Kranj 15111 Prodam en teden staro TLEIČKO sim. ali menjam za bikca simentalca. Mače 7 15112 anjen. «245-280 TALON 0DHuP. fROOAJft IN PRIPIS V01U HITNJE 32 >w tel.:3| 1.-032 U9°dni kreditni pogoji ** rabljena vozila h od 1 do 5 let il^t.o.m. 6% naprej!!! fe* jugo 45,1.87, reg. do 4/98, 7S^2Pranjen. «731-498 15015 3da7---—: r?*il - Avtointex proda več W fP° 55, I.92, JUGO 60, I.90, PNCiA 3' 86, R 5 CAMPUS I.90, iCiV 10 1.1 IE, I.94, UNO 45 ^gp^ord ORiON1 3 GL'l87' SkAkTJ 309, L87, BMW 316, I.85, KSj^ SUNNY 1,5 GL, I.86. FORD " 18 tJ V3 1 FLAIR, 1.96, Z 128, I.89. sta ' 86- Možna menjava staro 5?- B?^nakuP na kredit, prepisi j><^24-029 15019 ŽABNICA,SP. BITNJE 22 TEL: 0641311-965 ZAPOSLITVE IŠČEMO ZASTOPNIKE ZA PRODAJO MEDICINSKIH APARATOV. MOŽNA REDNA ZAPOSLITEV. «55-446, 50-274 11851 Iščemo KOMERCIALISTA za delo na terenu. Relectronic «064/22-40-14 13950 Vse, ki iščete redno ali honorarno zaposlitev vabimo, da se nam pridružite! «53-415 14175 Zaposlimo PREŠIVALKO za šivanje zgornjih delov obutve z večletnimi izkušnjami. Kern, Partizanska 5, Kranj «224-071 14216 Zaposlim KV FRIZERKO- FRIZERJA s prakso. «71 5-590 14369 Odkupovalca hlodovine pogodbeno zaposlimo. Tel.: 85-468 1.6 i, 1.90, zelo dobro n- Prodam. «221-131 15032 ' ^1. iL1-92' °ele barve, cena 4600 j^j*^4^21 1 _15040 J^rj91? QOLF bencin, letnik 1988. : ____ 15056 ?5?3iaJl F|AT 126 p, letnik 1988. i bSCJ*2. po 15. uri 15057 • 91, 100.000 km, reg. do |,; v^ic ?na 2300 DEM- prodam, j M^S*£g°ja 67 A, Begunje 15063 !|fejySSHl cOLT, I. 84/85, reg. do4 lv°° Dpk. er|kratno ohranjen, cena -CM- »45-1-170 li K?rW K0FtAL, I. 90, rdeč, lepo i ^5 ugodno prodam. «330- HONORARNO DELO dobi dekle v kava baru v Škofji Loki. «634-133 14629 Če ste brez zaposlitve se nam javite po «226-394, po 20. uri 14799 Nudimo dobro plačano delo v lokalu. «431-762 14862 Za prodajo vseh vrst prodajno uspešnih izdelkov HONORARNO ALI REDNO ZAPOSLIMO ZASTOPNIKE. Visoke provizije! Dodatne informacije 622-846 14874 ft^AUDl 90 TD f"i<4 n za živinsl , letnik 89. -Vnonien- nekaramboliran, r^8 « 688-03 7 15071 6 m prodam ali vinsko prikolico. «58- 15072 sJ^airTlT--- /C^i Jepo ohranien KOMBI I % ^ 'etmk 90, prevoženih 92000 328-0l0 ,5077 Bolero OBLAK, d.0.0. Zasavska c. 60 A, Kranj tel.: 064/33-23-77 ZAPOSLIMO: 1. ŠIVILJO - samostojno z obvezno prakso 2. ŠIVILJO - VEZILJO - možnost priučitve, 5 let del. izkušenj na istih ali podobnih delih Informacije od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure ali pisno. Takoj zaposlimo: 1. Računovodja - bilancist, najmanj višja izobrazba, izkušnje, lahko tudi mlajši upokojenec-ka. 2. Komercialist-ka, dvoje delovnih mest, zalelene izkušnje najmanj srednja izobrazba, izpit B-kategorije. 3. Skladiščnik - voznik mlajši upokojenec, poznavanje skladiščnega poslovanja, najmanj srednja izobrazba, izpit B-kategorije. Vaše vloge z dokazili pošljite v roku 10 dni po objavi na naslov: P. Commerce, p.p. 35, Kranj. Dijak srednje Ekonomske šole iščem počitniško delo. «471-288 14974 Zaposlim STAVBNEGA KLJUČAVNIČARJA z izkušnjami. «471-776, 471-516 15013 IŠČEMO TRGOVCA za prodajo bele tehnike. Možna redna zaposlitev. «223-455 od 9 do 13 h in 15 - 19 h 15014 Zaposlimo DEKLE za delo v strežbi in KUHARICO. «221-131 15030 Iščem zanesljivo in skrbno osebo za pospravljanje STANOVANJA 1 x tedensko. «245-064 15047 Zaposlimo dobrega OFSET TISKARJA. Šifra: znanje Iščemo osebo za enkratni raznos letakov v poštne nabiralnike. «330- 112 15051 Nudimo dobro plačano delo na terenu. «431-762 15059 Zaposlimo ČISTILKO v enoti Bohinj. ALMIRA, 715-460 15118 OFFSET STROJNIKA - SAMOSTOJNEGA TAKOJ ZAPOSLIMO za nedoločen čas. Ponudbe poslati do 5. julija 1997 pod Šifra: GTO 15120 ŽIVALI Prodam močno čebeljo družino. Kokrica, «245-238 14863 Prodam 10 dni starega TELETA simentalca. »633-277 uses KOKOŠI RJAVE pred nesnostjo, vse cepljene in krmila prodajamo. PER-UTNINARSTVO MOSTE 99 pri Ko-meni. «061/841-471 14870 Prodam črno RJAVO TELIČKO, staro 10 dni. «723-553 14884 Prodam TELIČKO simentalko, staro 12 tednov. «411-227 uses Prodam TELIČKA črnobelega, starega 10 dni. «411-007 14887 Oddamo mlade črne MUCKE. «332-141 14897 Prodam KRAVE simentalke, po izbiri, dobre molznice. Bergant, Polje 10, Vodice 15046 Podarim 4 mesece stare PSIČKE mešančke. «688-130 15060 Kupim bikca simentalca starega do 10 dni. «733-718 isoes Prodam TELETA težkega 110-120 kg (simentalec). «736-448 15074 ZAHVALA V 45. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat in stric MARJAN FENDE Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala ekipi nujne medicinske pomoči iz Kranja, spremljevalcem ob žari, tovarni IBI Kranj za darovano cvetje in denarno pomoč, pevcem iz Olševka, pogrebniku Navček in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI Naklo, Luže, 3. junija 1997 ZAHVALA Ob smrti našega očeta JANEZA REJCA se iskreno zahvaljujemo sosedom za ves trud in pomoč, dr. Nadji Šubic, župniku, pevskemu zboru iz Gorenje vasi. Hvala vsem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. ŽALUJOČI SVOJCI V SPOMIN Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tihega trpljenja tvoja bolezen je bila močnejša od življenja. 18. junija mineva leto dni, odkar nas je v 65. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata,*tari ata, brat, stric in tast MATIJA MLINAR Hvala vsem, ki se ga spominjate in ohranjate v lepem spominu. VSI NJEGOVI ZAHVALA Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. Ob smrti drage MILKE FAGANEL se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, izražena ustna in pisna sožalja in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Nuši Potočnik za zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo petje in Stanku Praprotnik za zaigrano Tišino. ŽALUJOČI VSI NJENI Poljšica, Ovsiše, Ljubljana, 11. junija 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče FRANČIŠKE BOŠTAR roj. Štefe se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala Francki Križaj za pomoč v času njene bolezni. Zahvaljujemo se ZB, ŠD in balinarjem z Visokega, DU Žabnica in sodelavcem Merkurja - PE 350. Najlepša hvala g. župniku iz Šenčurja za lep pogrebni obred, pevcem iz Visokega in Predoselj za zapete žalostinke. Hvala pogrebni službi Navček in gospe Milki Ropret. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Visoko, 6. junija 1997 L ZADNJE NOVICE OD TORKA DO PETKA bo dežurni novinar Nova asfaltna cesta pod Krvavcem Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/635-757 pokličite, sporočite, predlagajte... bomo pisali Minuli konec tedna sem imel precej dela. Poklicali so me na petdeseto obletnico mature trgovsko gostinjske šole v Predoslajh, kolegi z Gorenjske televizije TELE - TV so me povabili na praznovanje ob snemanju jubilejne petstote informativne oddaje. V soboto sta se srečala kar dva rodova - Reboljevi in Jagodici, v nedeljo pa sem dirkal na Šmarjetni gori ter obiskal dobrodelno prireditev za pediatrični oddelek bolnišnice na Jesenicah. Vse to najdete na deveti strani našega časopisa. Včeraj pa smo zvedeli, da so v kranjski porodnišnici dobili rekorederja med novorojenčki - tehtal je kar 5450 gramov. Njegovo sliko, pogovor z mamico in še kaj, bomo objavili v petkovi številki. In kaj bom počel ta teden? Bralka iz kranja nas je opozorila na položnice z zamudnimi obresti, ki jih za zamudo plačila dohodnine tudi izpred nekaj let v teh dneh dacarji pošiljajo po Gorenjskem. Skušal bom poizvedeti, kdaj se bodo pristojni končno lotili rekonstrukcije ceste Križe - Golnik, posebej še tistega dela pred Seničnim, ki se je že pred časom posedel in sedaj svojo boljšo prihodnost čaka po mnenju našega bralca ne ravno idealno zavarovan. Seveda pa še vedno velja tista - če se pri vas dogaja kaj zanimivega, nenavadnega, veselega pa tudi žalostnega -pokličite nas, mi bomo prišli in o tem tudi pisali!!! G.G. Naj trdijo na kranjskem županstvu, kar hočejo Gorenjski glas je dober časopis ! Cesto so najprej preizkusili kolesarji Rekonstrukcija ceste Ravne - Stiska vas - Ambrož pod Krvavcem je po nekajletnih jeljaj1' načrtovanjih končno doživela svoj skorajšnji konec. Obnove čaka le še nekaj deset mei dolg odsek, ki pa je povezan s sanacijo zemeljskega plazu. Cerklje, 14. junija - Sobota je bila za vse, ki živijo v občini Cerklje, posbej še za tiste, ki živijo pod Krvavcem še posebej svečana. Cerkljanski župan Franc Čebulj je namreč tisto jutro svečano prerezal trak na šest in pol kilometra dolgem odseku ceste Ravne • Stiska vas - Ambrož pod Krvavcem. Da je bila otvoritev ceste zares težko pričakovana, je potrdila tako dobra udeležba kolesarjev na pravi dirki, kot nenazadnje tudi množica, ki se je zbrala na veselici pri kmečkem turizmu Slatnarjevih. Rekonstrukcijo ceste so, kot nam je povedal cerkljanski župan Franc Čebulj, začeli pripravljati še v stari kranjski občini pred dobrimi štirimi leti. Takrat je vodila Krajevna skup Dvorje - Grad. V tem času so v Cerkljani dobili svojo novo občino, ki je projekt podpirala Še naprej. Cesta do Ambroža je danes skorajda v celoti urejena. Izjema je le del, ki ga je pred nekaj leti poškodoval zemeljski plaz, in za sanacijo katerega še vedno čakajo denar od države. Zato, prvi župan, del sredstev je občina Množica domačinov, ki se je zbrala ob odprtju ceste. petdesetmetrskega odseka broža prispevala občina, se povabili tudi vse, ki so P°' gali pri uresničitivi Pr0jejstfl e celotno akcijo niso asfaltirali, saj na občini giblje med 54 in 60 milijoni Ampak za večino se je evna skupnost upajo, da bodo v jesenskem tolarjev oziroma kar osemde- pravo dogajanje začelo i **|| okviru projekta CRPOV rtf; kaj pa so v bivši ktanjsv občini prispevali vikendaši. Da je bilo odprtje ceste z* prebivalce pod Ambrože"1 zares velik praznik, pa dok3' zuje tako dobra udeležb3 tekmovalcev na kolesars*1 dirki, kot tudi bogat progra^ od samem odprtju ceste tfif nenazadnje pohvalen obisk "a vaški veselici. Program °" predaji ceste svojemu name' sta pripravili vaška skup' -t Stiska vas in Ambroj cesto pa je blagoslovil župj1* stane gradišek. Svečanega dj godka so se udeležili tuf« župani nekaterih sosednji" občin, na praznovanje pa s povabili tudi vse, ki so po"13 gali pri uresničitivi ptojs nu nost upajo, aa ooao v j( času dočakali dokončno sana-cijio plazišča. Ta je nujno potrebna, saj je del brežine zaradi podtalne vode nenehno nagnjen k rahlemu drsenju, zaradi česar bi utegnile postati ogrožene tudi počitniške hišice, ki jih na Ambrožu ni malo. Del investicije, ki ga je za rekonstrukcijo ceste na Am- larjt set odstotkov njene vrednosti. To pomeni, da je občino vsak kilometer asfalta stal skorajda devet milijonov tolarjev, kar pa po županovem mnenju ni pretirana številka. Velja omeniti, da vrednost projekta Še ni dokončna zaradi nekaj primerov reklamacij. Pri financiranju je nekaj malega prispeval tudi RTC Krvavec, lico, ki jo je povezoval B ^ Kopitar, za dobro voljo pa poskrbeli Medvoški rn% kantje, pa srečolov in se « vse tisto, kar na veselicah ne sme manjakti. In g'c ...jv katerop gradben^ ccSV0 nam še letos obeta še kak*" mrzlico, s teh dneh cerkljanskim cesi r vračajo podobo pravih ces podobno srečanje. U.Š. GBD Gortnjska borzna potrtdnilka irulba d.i. Koroška 33, Kranj «r 064/361-300 Želite prodati svoje delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? OGLASITE SE PRI NAS, RADI VAM BOMO SVETOVALI. "Varnost, strokovnost, donosnost!" Spticapjggelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064 360 810 mobitel SLOVENSKI OPtOATER NMT S Q9M hltp .'.'wiwv mobitvl * LAHKO, H'K, SAJ 6(tCM VA fffe » MERKUR" TC DOM Cesta na Okroglo 8, Naklo, tel.: 448-303 delovni čas: od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Za počitek in užitek v naravi Ponudba po akcijskih cenah od 16. do 30. junija 1997 vrtni stol, BIEBL fl Aurora, iz PVC, bele barve 840,0° okrogla vrtna miza, BIEBL fl Monica, iz PVC, premer 90 cm, bele barve 2.950,0° voziček s cevjo in priključki, CLABER fl art. 8864, dolžina cevi 30 m , 8.990,0° hladilna torba, NORD KAPP prostornina 27 litrov 1.990,0° plinska svetilka in kuhalnik, YANES - art. 4502, 3 kartuše, 2.190,0« set za badminton in Še... 899,0° aluminijasta lestev, ALPOS fl 31-07, višina 1,65 m, 7 stopnic 8.990,0° aluminijasta lestev, ALPOS fl 31-08, višina 1,77 m, 8 stopnic 9.999^0° TOČENJE BARV GOSPODARNO: v embalažo, ki jo kupec prinese s seboj! PRAKTIČNO PRIJAZNO OKOLJU beltop, BELINKA oreh, palisander, bor, tik belton, BELINKA oreh, palisander, bor, tik 1.103,00 792,00/KS 1 ^1 =?ADiO C^ArlJ 913 Ffl STBREO ČESTITKA PRESENEČENJA ■ VSAK DAN OB 7.20 POKLIČITE 221-186 STBltJ^