o v e n s k a A D Slovenska BLADET « i t -. T } V Ä i % Zima/Vii E ila * vm Zima/Vintern 2013 ' ISSN 2000-2173 Št./Nr 45 Letnik/Ärgäng 12 ' k k n L T Slovenska riksforbundet i Sverige O Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET December 2013 Št. / Nr 45 Letnik / Ärgäng 12 Izdajatelj/ Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Finančna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; Članarina SZ Slovensko GLASILO (2002) izhaja 4x letno v 560 izvodih Naslovne fotografije / Uppslagsfoton: PIKNIK, Barnakälla, društvo v Olofströmu; Vsi sveti, Göteborg; Fotografije na zadnji strani / Sista sida: Po krstu Viktorie Julie Ide Marie Mak Reinholdsson, Byarum; Zlatoporočenca Franc in Jožica Breznik iz Köpinga; Foto: J. Myndel, A-M. Budja, O. Budja, A. Macuh, Z. Podvinski, M. Lajšič, T. in M. Jeram, A. Budja, Z. Bencek, J. in V. Tišler, L. Lomšek, S. Stopar, A. Kisovec, S. Mcuh, L. Kramberger, A. Maras, R. Ursic, M. Kolar, S. Ratajc, H. Molin, M. Koncilja in drugi. Izbor / Urval: A. Budja Za vsebino objavljenih člankov so odgovorni avtorji. VSEBINA INNEHÄLL Uvodna beseda 3 Slovenska zveza 4 Društva 9 F. Prešeren, Göteborg 9 Planika, Malmö 10 Slovenija, Eskilstuna 12 Slovenija, Olofström 15 Slovenski DOM, Göteborg 20 Slov.društvo, Stockholm 24 Inledningsord Slovenska riksförbundet Föreningar Orfeum, Landskrona 27 Simon Gregorčič, Köping 32 Reportaže 35 Reportage Vaša pisma 41 Era brev Kultura 50 Kultur Naša Cerkev 58 Vär Kyrka Aktualno 65 Aktuellt Naslovi 67 Adresser Glavna in odgovorna urednica/izdajateljica — Huvudredaktör/Ansvarig utgivare: Avguština Budja (Gusti) Člana redakcije - Redaktionsmedlemmar Jožef Ficko, Alojz Macuh Tehnični urednik/Teknisk redaktör: Zvonimir Bencek Naslov uredništva/Redaktionsadressen: Augustina Budja Hantverkargatan 50 261 52 LANDSKRONA, Tel. 0418- 269 26 E-post: budja@bredband.net Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 15. februar 2014 Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 15 februar 2014, adressen ovan UVODNA BESEDA INLEDNINGSORD * Jesen prehaja v zimo. December je tu. Proti koncu leta je vzdušje vsepovsod izjemno praznično, Časa nam vsem primanjkuje, tudi tistim, ki smo že upokojeni. v Bližajo se božični prazniki in novo leto. Številne družine skrbi glede na to, kako bodo pričakale 2014. Prav v tem času je še posebej pomembno, da se spomnimo vseh sorodnikov, prijateljev in znancev, s katerimi smo preživeli lepe trenutke v skorajda preteklem letu. V navadi je, da najbližjim pošljemo voščilnico in jim zaželimo lepe v praznike in srečno novo leto. Na Švedskem krasijo voščilnice škratki in "tomtki" s poganskimi motivi, slovenske pa prevevajo božične podobe s krščanskimi motivi. Izbrali bomo po želji in po dostopnosti, toda naj vaše voščilnice dodatno okrasijo še božični verzi, saj lahko lepa misel pomeni veliko več, kot sama voščilnica pokaže. Z lepimi božičnimi mislimi sporočate, da cenite prijateljstvo ter da ste hvaležni za prejemnikovo bližino. Vesele božične praznike in srečno novo leto 2014! v Zeli vsem svojim bralcem uredništvo SG 3 SLOVENSKA ZVEZA SLOVENSKA RIKSFORBUNDET Predsednik ima besedo V imenu Slovenske zveze vas vse skupaj najlepše pozdravljam. V uvodu želim povedati par lepih misli, ki naj nas povezujejo in vodijo pri delovanju slovenske zveze. Čas teče in nič ne reče. Spreminjajoči se čas prinese tisto, kar je treba sprejeti za dobro vseh nas. Leto 2013 se takorekoč poslavlja, še slab mesec in si bomo zopet stisnili roke in zaželeli »srečno novo leto«. Leto, ki se izteka, bomo imeli v spominu, kajti bilo je tudi uspešno na velikih področjih, glede lepega vremena, uspehov v različnih športnih dejavnostih Slovencev, bilo pa je tudi žalostno za marsikoga rojakov na Švedskem. Vsa društva smo čutila izgubo, ko nas je vse prehitro zapustil prijatelj in dolgoletni predsednik Slovenske zveze, Ciril Stopar. Ohranimo ga v lepem spominu, kakor tudi vse ostale rojake, ki so odšli pred nami in so bili dobri, zvesti člani po slovenskih društvih in skozi društva tudi pri Slovenski zvezi na Švedskem. Delovanje Slovenske zveze se nadaljuje, delamo in spoštujemo smeri, ki smo si jih zadali in smo jih navajeni. Trudimo se ohraniti slovensko besedo in slovensko zavest, ohranjamo medsebojne stike ter s svojim članstvom podpiramo slovenska društva in Slovensko zvezo. Ko omenjam članstvo Slovenske zveze, moram povedati, da imamo letos število članov, ki se nevarno suče okrog 1000, kar je predpogoj za državno dotacijo na Švedskem. Pod to število članov torej SZ ne sme pasti. Vabim in spodbujam vse voditelje slovenskih društev, delajte na tem da pridobite še kakšnega novega člana v vaša društva in s tem tudi v Slovensko zvezo. Vabim in prosim vas, pridružite se in včlanite se v najbližnje slovensko društvo, javite se predsednikom društev, na telefon ali pa na e-mail, na naslove, ki jih najdete na predzadnj strani SLOVENSKEGA GLASILA. Dragi prijatelji, vsekakor računam na vas, kajti s skupnimi močmi se da izvesti veliko pomembnega za vse nas, ki živimo tako daleč od svoje rodne domovine Slovenije. Kot predsednik si želim da si pomagamo, in vstrajamo, da z skupnimi močmi ohranjamo Slovensko besedo in kulturo. Želim vam veliko prijetnega počutja in veselja, hkrati pa tudi želim da res pomislimo in delamo s skupnimi močmi za obstoj slovenstva na Švedskem. Jesenske prireditve November = 23. 11. 2013 ( je bila) jesenska konferenca Slovenske zveze December = miklavževanje in silvestrovanje po slovenskih društvih. Voščilo za božič in novo leto Čas beži, vedno se sprašujemo le kam se mu mudi, leto skoraj minilo bo, spominjajmo se vsega, kar je lepega in veselega bilo. Le nekaj decemberskih dni je še do božiča in novega leta, v tem času si vsak vse najlepše in najboljše obeta, in vse kar je dobrega, si tudi drug drugemu zaželimo, naj vas obdaja sreča, radost in veselje ob božičnem in novoletnem pričakovanju! Bližajo se nam lepi prazniki, veseli dnevi. Božič prinaša praznovanja, ki si ga najmlajši že zelo želijo. Prav tako si tudi želimo vsi ostali prijetne praznike ter lep zaključek starega leta. Zdravje, vsekakor si vsak želi največ zdravja in veselja, upanje naj nas nikdar ne zapusti. Naj leto prinese vsem vse, kar si vsak zaželi. Vesele praznike želim vsem društvom, vsem bralcem GLASILA, slovenskemu veleposlaništvu v Kopenhagnu in dušnemu pastirju Zvonetu Podvinskemu v Göteborgu. Ne smemo pa pozabiti tudi na vse bolnike in vse tiste ki trpijo in so v kakšnih hudih stiskah; želim, da naj božično voščilo tudi njim prinaša upanje, radost in tolažbo. Naj vam voščila segajo globko v srce. Želim vam mirne, zadovoljne božične praznike, naj novi čas prinese vse, kar je staro leto zamudilo. Ob koncu vam pa zaželim res srečno uspešno novo leto Spet je zima, spet je mraz, spet je tu božični čas, naj odnese ti skrbi, v novem letu pa le zdravja in sreče podari. 2014! Alojz Macuh Predsednik Slovenske zveze na Švedskem OBVESTILA: Prevozi za Slovenijo frank buss http: www.frankbuss.net Potovanje za Slovenijo in Hrv. Zagreb RESOR OCH PRISER Stockholm - Nyköping - Norrköping - Linköping Jönköping - Ulricehamn - Boras Göteborg - Varberg - Halmstad Heisingborg - Landskrona - Malmö Köpenhamn (Copenhagen) * T/R = Tur/Retur Rabatter - Barn 0-2 ar aker GRATIS utan egen sittplats - Medlemmar i slovenska föreningar kan erhalla 20% RABATT PjUs, KONTAKT http: www.adriaticbuss.com Stockholmsvägen 16 602 17 Norrköping Telefon: 011-10 55 20; 01110 55 45 Ljubljana/Zagreb Ljubljana/Zagreb Ljubljana/Zagreb Ljubljana/Zagreb Ljubljana/Zagreb T/R 2 200 SEK T/R 2 000 SEK T/R 1 900 SEK T/R 1 800 SEK T/R 1 400 DKK Enkel 1 800 SEK Enkel 1 400 SEK Enkel 1 300 SEK Enkel 1 200 SEK Enkel 1 100 DKK Fax: 011-10 55 20 E-mail: info@adriaticbuss.com Potovanje z letalom (naslovi) www.adria.si Skandinavija informacije. Adria Airways Tings Gatan 2 256 56 Helsingborg E-mail:a.cvitan@adria-airways.se www.ryanair.com Flyg fran Stockholm Skavsta till Rijeka SLOVENSKA ZVEZA NA SVEDSKEM December 2013 Box 145, 731 23 KÖPING Org. nr. 844001-2063, PlusGiro: 72 18 77 - 9 E-mail: slovenska.riksforbundet@gmail.com Upravni odbor Izvoljen na občnem zboru 23. marca 2013 Predsednik Podpredsenica Podpredsednik Blagajnik Tajnica Alojz Macuh Tel: 0221-185 44/070-600 30 92 Ivanka Franseus Tel: 040-49 43 85 Zvonko Bencek Tel: 073-945 67 75 Lado Lomsek Tel: 031-46 26 87 Marjana Ratajc Tel/fax: 031-52 82 96 Namestnica. bla. Stefanija Berg Tel: 0418 - 102 13 Husta 8, 731 97 Köping E-mail: slovenska.riksforbundet@gmail.com Ponnygatan 35, 212 35 Malmö E-mail: ivankafranseus@hotmail.com Hantverkareg. 50, 261 52 Landskrona E-mail: zvonko@bredband.net Stora Björn 33, 415 16 Göteborg E-mail: ladolomsek2@gmail.com Kavaljersgatan 28, 422 48 Hisingsbacka E-mail: marianne.ratajc@byggnads.se Skiftesvägen 15/B, 261 53 Landskrona E-mail: stefanija.berg@bredband.net Clan UO Jozef Ficko Tel: 040-18 75 64 Rantzowgatan 9 B, 212 21 Malmö E-mail: jozef.ficko@bredband.net Mladinski ref. Predlog: Suzana Macuh, potrditev na naslednjem občnem zboru! Slovensko Glasilo: Augustina Budja Tel: 0418-269 26 Hantverkareg. 50, 261 52 Landskrona E-mail: budja@bredband.net Nadzorni odbor in volilna komisija Jozef Ficko Tel: 0371-303 15 Rudolf Ursic Tel: 016-14 45 49 Aukt.revizor Birgitta Green Tel: 0418-44 66 17 Rantzowgatan 9B, 212 21 Malmö E-mail: jozef.ficko@bredband.net Norregatan 9, 633 46 Eskilstuna E-mail: rudolf.ursic@glocalnet.net Parkgatan 2, 261 31 Landskrona E-mail: birgita.green@mazars.se V vednost vsem slovenskim društvom na Švedskem; Alojz Macuh 7 Redni jesenski sestanek Slovenske zveze na Švedskem Predsednik SZ, Alojz Macuh, je za dne 23.novembra sklical sestanek upravnega odbora, ki je potekal v prostorih slovenskega društva PLANIKA. Obravnavali so tekoča vprašanja, stanja po društvih in planirali za prihodnje leto, ki se bo na občnem zboru ponovno odločalo za naprej. V toku popoldneva se je v imenu upravnega odbora SZ predsedujoči Macuh zahvalil za dolgoletno delo bivši blgajničarki SZ, Stefaniji Berg, in ji izročilji lepo »rožnato« darilo. Stefanija pa se je zahvalila za dolgoletno druženje in zaupne ji funkcije, vodila je blagajno od leta 1991, ko je bila SZ ustanovljena. Še vedno se bo z veseljem udeleževala raznih prireditev in pomagala, če jo bodo potrebovali, je dejala. Hvla, Štefka, za tvoje dolgoletno sodelovanje na področju slovenstva na Švedskem! A. Budja Martinovanje v Göteborgu Zdaj lahko začnemo... Po dolgem času smo se spet odločili, da priredimo veselo martinovanje v drugem največjem mestu na Švedskem. Našli smo prijeten lokal na Hisingenu z barom, dvorano za ples in manjši prostor za igranje biljarda. Da bi popestrili večer smo povabili kulturno društvo iz Borasa - Jugo klub, s katerimi smo občasno sodelovali. Oni so vedno stalni gosti pri nas, kadar prirejamo kakšno večjo srečanje. Mi, pa poskušamo vrniti obiske, kar je zadnja leta malo izumrlo. Toda, tudi pretrgane vezi se dajo povezati nazaj. S tem poskušamo tudi učvrstiti kulturna povezovanja z drugimi kulturnimi društvi iz drugih držav. Njihova folklorna skupina se je predstavila s krajšim kulturnim programom: Zaplesali so nam nekaj plesov iz sosednje države Srbije in iz Makedonije. Za zaključek, pa so dokazali in pokazali, da polka in valček jim nista tako tuja in se še veselo zavrteli ob veselih tonih Tonetove harmonike. Kulturni večer se je kaj hitro prelil v zabavni večer s prijetno glasbo, dobro hrano in nazdravili dobrodošlico novi zlati kapljici - saj, če ze cela Slovenija praznuje, zakaj ne bi še mi. Za dobro postrežbo so kot vedno poskrbeli: Erika v kuhinji, Tomo za šankom in Tone s svojo harmoniko in ostalo »frštekarijo.« Res, da smo Slovenci zelo zasedeni in nedružabni ljudje, se nam nas je kar nekaj uspelo srečati, malo poklepetati in si zaželeti vesele praznike v naslednji polovici leta. Lado Lomšek SKD Planika Malmö - zima, 2013 - 14 V zadnji, 44. številki Slov. glasila ste brali da Planika še vedno miruje, vendar ni več tako. Zadnji petek v septembru smo priredili prvo, že po tradiciji zelo dobro obiskano društveno večerjo. Bilo je veselo, da je kaj. God svetega Martina 11. november, je v Sloveniji, pa tudi marsikje drugje, še posebno pomemben dan. Na ta datum se, po stari legendi, letošnji mošt spremeni v vino. Odprejo se vinske kleti, purgarji (meščani) pa trumoma odhitijo na pokušino. Pot iz mesta je dolga in naporna, žeja je huda, zato navadno ne ostanejo pri le enem kozarcu. Pri enem kozarcu nismo ostali tudi mi v Planiki, saj smo v petek, 08. novembra poleg svetega Martina slavili še tri rojstne dneve. Tokratni slavljenci - z leve: Marjeta in Andrej Pagon ter Zlata Silič so doslej zbrali skupaj kar 215 let. Marjeta, novopečena upokojenka, jih šteje 65 - preostanek si na polovico delita Zlata in Andrej. Če vam - proti pričakovanju - ne bo uspelo ugotoviti njune starosti, je ta navedena v prejšnji številki Slovenskega glasila. Vsi so videti dokaj čili in zdravi, naj tako ostane še množico let. Ne le zaradi njih samih, rabi jih tudi Planika. Zlata in Marjeta sta namreč v Upravnem odboru, muzikant Andrej pa rad pomaga in je kot tak nepogrešljiv pri organizaciji raznih prireditev. Torej: na zdravje!!! Nikar ne mislite da je vedno veselo - ne, ni tako. V ponedeljek, 14. oktobra smo se z žalostjo v srcih poslovili od dveh dolgoletnih članic Planike. Essie Bergoč, roj. 1937 je dočakala komaj 76 let Antonija - Tončka Petrina, roj. 1924 pa 89. Vsem svojcem naše iskreno sožalje. Praznovanje Miklavža smo z lanskim letom zaradi pomanjkanja otrok nadomestili s prihodom Adventa, katerega bomo obeležili v petek. 06. decembra. Leto se konča z godom sv. Silvestra. V Planiki bomo pripravili pravo slavje, le prijaviti se bo treba. V 44. številki Slov. glasila smo poleg objavljene fotografije zapisali, da se bodo 5. oktobra v Planiki sestali naše hčere in sinovi in med drugim diskutirali eventualni prevzem vodstvenih funkcij v društvu. Kot smo izvedeli so se res srečali in se pogovarjali, vendar o vsem drugem, le o društvu ne. Če bo pri tem ostalo, bo obveljal sklep zadnjega Občnega zbora da se Planika koncem leta 2014 razformira. Zadnji, torej 41. Občni zbor bo v soboto, 25. jan. 2014 ob 16 uri. Glede na teme, katere bomo obravnavali, pozivamo vse člane, da pridejo. Proslava 40. obletnice društva bo, kot smo že zapisali v soboto, 26. aprila 2014 ob 19. uri v dvorani Makedonske pravoslavne cerkve, na Danska vägen 30 v Malmö. V goste pridejo štajerski muzikantje, pravi veseljaki, s katerimi smo se pogajali že od letošnje pomladi. Dobrodošli! Sveti Martin 2014, v Planiki Na sliki: del od približno 30 častilcev Sv. Martina v Planiki, 08. novembra. Po večerji pri kavi, pecivu in kostanjih. Igrali so: harmonikarja Vilibald Šoba in Andrej Pagon, ter basist Jože Sternad. Nekaj jih je navkljub utrujenosti tudi zaplesalo. Slikal nas je Jože Myndel. Internet, satelitske antene in pametni telefoni omogočajo, da vse več naših ljudi na Švedskem bolj ali manj pozorno spremlja dogajanje v Sloveniji. Tokrat bi se omejil le na na slovenske televizijske programe, dostopne na internetu. To so: TV Slovenija 1, 2 in 3. Naloga TV 1 je, objektivno obveščamje in osveščanje široke javnosti, torej nekaj, kar poznamo na Švedskem pod izrazom public relations. To je zelo težka naloga, katere kakovost je odvisna od dobre obveščenosti novinarjev in poročevalcev, ki nam jo posredujejo. Prav obveščenost pa utegne biti v Sloveniji nepremostljiva ovira. Kaj in kako bodo povedali je praviloma prepuščeno veljakom samim. Zato ni čudno, da lahko večkrat slišimo tudi čiste dezinformacije. Na Švedskem je točno določeno kateri podatki so dostopni javnosti. Pa ne le to. Javni uslužbenci so celo dolžni prijaviti morebitne nepravilnosti. Pri tem seveda ne tvegajo nobenih sankcij, šikaniranja, ali celo odpovedi delovnega razmerja. V Sloveniji pa se dogaja prav to. Neredko slišimo, da je nekdo zaradi pomanjkanja lojalnosti premeščen na slabše delovno mesto, ali celo izgubil delo. Ne nazadnje je treba še omeniti t.i. propagandne oddaje, beri reklame. Ta navlaka lahko uniči še tako kvalitetno oddajo. Na prvi pogled se zdi, da na TV Slovenija ni nobenih pravil, kdaj in kako se jih predvaja, kar pa morda ni res. JoF KK SLOVENIJA ESKILSTUNA V septembru smo imeli tradicionalno jesensko srečanje pri Fabjanovih v Torshälli. Bil je lep jesenski dan, da smo lahko sedeli zunaj na altanu z dobro hrano in dobro družbo. Igrali smo tudi igro "kubb". Lillgärden Torshälla: Jesenski piknik pri blagajniku Milanu in Evi Spomladansko srecanje pri presedniku Rudiju in Aniti Spomladansko srečanje smo imeli pri družini Ursic. Tudi takrat smo imeli srečo z vremenom, sedeli smo zunaj, pekli na žaru in balinali na travi. J» Katarina, Oliver in Buco Balinarji Teresia Ursic S strani Kluba kulture Slovenija čestitamo svoji v 1 • • rp # # T T v • v članici, Teresn Ursič, ki je 8. novembra zaključila Študij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in si pridobila strokovni naslov Univerzitetna diplomirana anglistka. Ponosni smo nate! Čestitki se pridružuje tudi uredništvo Slovenskega GLASILA. Spomladansko srečanje Udeležili smo se binkostnega srečanja v Vadsteni Vadstena, Örtagärden: Milan, Ankica, Eva, Oskar in Rudi Naša ženska grupa poskrbi za hrano in čudovito pecivo za naša srečanja. Ženska grupa je bila tudi aktivna, imele smo filmske večere, včasih gremo v kino. Ponavadi pa se srečamo doma pri kateri, ki tudi pripravi nekaj dobrega za pod zob. V decembru bomo priredili adventsko srečanje. Bližajo se BOŽIČNI prazniki in ob tem voščimo vsem društvom srečne in vesele božične praznike in srečno in uspešno novo leto 2014! Rudi in Anita Ursic KD SLOVENIJA Olofström 26. oktobra Vinska tragatev: 26 oktobra smo se spet srečali. Vinska trgatev v prostorih društva. Tudi, če ni bilo tako dosti članov, bilo je pa toliko bolj prijazno, bili smo kot ena velika družina. 15 PredsednikJanez Rampre je nas vse lepo razpložene pozdravil in nam toplo segel v Naše pridne kuharice, Silvana, Ida, Ema, takrat nam je tudi postregel Janko Kalecinji z ribo, tako velik lasos (lax). Ribič je bil kar on sam. Z velikim apetitom in dobro kapljico smo se lotili jedi, da smo vse zmogli pokusiti. Pa veste, da smo skoraj vse pojedli in pospravili. Tako smo se veselo razklepetali in se nasmejali. Naša muzikanta, Libero kako spretno je zaigral naše stare primorske, tudi italjanske lepe melodije. Na veselje Ivanke, Marije pa se Ema in Marjo sta pomagala zapeti. Viktor pa z njegovim nasmehom in hecom, je tako raztegnil harmoniko, da nas je vse kar pognalo zavrteti in zaplesati. Tudi zapela sta Janez in Lucjan, tako se je veselo kar hitro večer bližal h kraju. Eni smo se malo prej odpravili in odpeljali domov. Drugi so ostali in klepetali v pozni večer. Čestitka Viktor in Greta sta praznovala zlato poroko v avgustu. Viktor in Grata, ko pomislimo petdeset let naprej, je to zelo daleč. Ko pa gledaš in pomisliš za nazaj, pa so skoraj prehitro minila leto za letom. Srečno, pa še nešteto vrsto let! Cirilov grob: Ko bi Ciril praznoval 60. rojstni dan so se ljude spomnili in prinesli rože na grob. Vsem hvala. Silvana Stopar Piknik Barnakälla Kam le hitijo ti meseci, že je bil tu september. Imeli pa smo čcudovito jesen, bilo je tudi lepo in vroče poletje. Že dolgo ni bilo toliko sonca. Naše mesto Karlskrona je bilo na 3:e mestu s sončnimi urami v vsej Švedski. Tako smo 31. augusta z veliko dobre volje priredili v zelo lepem številu naš že znani in priljubljeni piknik. Zbrali smo se v prijaznem in lepem kraju Barnakälla. jed za pot zob, odličen domači kruh, pecivo in pijača. Vse to smo se kar na hitro lotili pokusiti in pojesti. Kot pravim, bilo je lepo, pa vendar letos malo drugače. Prijazno nas je pozdravil z dobrodošlico naš novi predsednik, Janez Rampre. Hvala vsem, ki ste prišli od daleč in blizu. Zelo smo bili veseli, ne le udeležbe nas starejših članov ampak tudi že Bilo je kot vedno veselo in okusna tretje generacije naših deklic (punčk). Ella, Astrid pa najmlajša Alma. Bilo je zares posrečeno, z obilico veselja in lepega petja. Gosti so bili člani društva Planika iz Malmö ter Arena iz Kallinge. Muzikant je bil Libero iz Kallinge. PROGRAM DELA • 14. decembra miklavževanje • Likovna sekcija septembra - decembra • Krožek sekcije 3 sobote v mesecu • Vabimo zainteresirane. Od 14.00-18.00 ure • Društveni prostori so odprti, ko ima likovna sekcija krožek, to je ob sobotah od 15.00 ure naprej • 29. decembra Slovenska maša ob 11. uri KD Slovenija, Olofström Silvana Stopar in Magda Stopar SLOVENSKI DOM GÖTEBORG Novice iz Göteborga Le kam so odšli vsi ti meseci v letu 2013! Jesen s pisanim listjem, ki je sedaj padlo na tla in dela skrbi tramvajem, saj njihova zavorna pot je daljša, kljub temu, da vsak dan pometejo to listje. Tudi pešcem in kolesarjem mokro natrpano listje povzroča skribi, ker je spolzko kot na ledu. Previdnost je na svojem mestu. Pozna se, da je veliko članov društva že upokojenih in preživijo veliko časa v Slovenji, tako delo v društvu nekako sameva in čaka na vrnitev člavnov upravnega odbora. Treba je narediti načrte za prihodnje leto, pripraviti občni zbor in pregledati, kaj vse smo naredili letos. Nekateri smo bili vseeno delavni, saj smo prevzeli to odgovornost dela. Članici Socialne skupine Marija Lajšič in Marija Kolar sta obiskali Marjana Peroviča v bolnišnici. Malo težko smo se razumeli, Marjan je težko govoril, ko smo obujali spomine na leta v društvu, so se mu iskrile oči in nasmeh je naznanil, da se spomni lepih dogodkov. Zaželeli sva mu hitrega okrevanja in, ko bo v domu, ga bova obiskali. Kasneje sva izvedeli, da je bil operiran in da je še stalno v bolnišnici. Tudi Toni Sajovic je bil deležen orhideje, gotovo je bil te pozornosti vesel. Ponovno je dobil novo ledvico, saj zadnje čase je hodil na dializo in preživel veliko časa v bolnišnici, saj ob okvari enega organa velikokrat odpove kaj drugega. Toni, danes se boljše počutiš, bodi hvaležen in ceni človeka, ki Ti jo je daroval, zato pazi na svoje zdravje. Tudi ženi Silvi, ki Ti je ves čas stala ob strani in te vzpodbujala. Tako malo je treba za ves trud in požrtvovalnost in tako težko je izreči "hvala". Marjana Ratajc je praznovala rojstni dan in v imenu društva smo jo obdarili s cvetjem, ki si ga je zaslužila z vestnim delom v društvu. Še nikdar, ko smo jo prosili za pomoč ni odrekla. To moje pismo na Naše Glasilo je napisano na roko, Marjana prepiše na računalnik in pošlje na uredništvo, sem ji zelo hvaležna. Vestna, pridna, urejena, taka ostani še vnaprej. Babice smo bile povabljene k Ančki Ratajc (svoj 70. rojstni dan je praznovala na Grobelnem pri Šentjurju, ko je bila na dopustu). Prijazno nas je pričakala s penino, dobrim kosilom, vinom in dobro voljo. Te popoldanske ure so zelo hitro minule in zadovoljni smo se odpravili domov. Ančka (ali mamika, kot jo kličemo) še na mnoga zdrava leta in hvala, za vso pomoč v društvu in misijskem svetu. Kostanjev večer pri Mariji in Zenotu Perovič je bil letos malo pozen. Ker sta se z dopusta vračala zadnja, sta morala s seboj prinesti kostanje. Gobjo juho je tokrat skuhala Marija Kolar, kruh spekla in pečeni kostanji sta Marija in Zenon pripravila. Pecivo je spekla Silva Horvat, tako da smo kramljali in poslušali intervju iz Slovenskih Goric z Anico Maras in Marijo Perovič. Bile so že zgodnje ure in celo uro in pol je trajalo, seveda ob prijetnem napovedovalen gotovo ni bilo tako težko. Praznik Dan mrtvih praznujemo tukaj pač prvo soboto v novembru. Gospod župnik Zvone je imel mašo v slovenščini v petek, 1. novembra v Katoliški cerkvi in nato ureditve in prižiganje sveč na Kviberg minneslund. Doma ne vedo več kdo bo prižgal več sveč na grobovih in drago cvetje, da se pokaže, tukaj pa je tako umirjeno, zmerno. Ne vem in ne bi rekla, da tukaj zato ljudje manj spoštujejo svoje mrtve. Z možem sva odšla v soboto na Fridhem pokopališče in tam prižgala sveče prijateljem. Bil je lep sončen popoldan in zvečer sva se počutila zadovoljna. Babice gremo z autobusom na Božični bazar v Nemčijo, letos kar za štiri dni. Lübeck, Wismar in Schwerin. Gotovo bo spet prijetno kot vedno. Dne 6. novembra ob 12. uri smo se na Fridhem kapeli poslovili od Ladislava Pavloviča, Kapelica je bila polna do zadnjega sedeža in rože ob krsti so dokazovale, da je bil Vlado zelo priljubljen in ljubezniv. Kratka bolezen mu je vzela življenje, saj je še v juniju praznoval 80 let. Junijski izlet G0teborčanov v Kolmarden Doslej edin vnuk mu je lepšal življenje in je dedija imel zelo rad. Dragi Vlado, bil si dolga leta član našega društva, srečali smo se na veselicah in radi smo kramljali s teboj. Naj ti bo lahka švedska zemlja, hvala Ti za vse, družini - ženi Ani, hčerkam in vnukom ter sorodnikom izročamo naše sožalje. Zdaj je velikokrat res še tako, da se V I V I I ■ V V ■ I I I V ■ V V ■ I srečamo le še na pokop ališčih, ker drugače nimamo več časa za nikogar. Osebni prazniki nas združujejo... Imamo tudi nekaj jubilantov v novembru: 70 let 85 let 60 let Ne mudi se, da bi nabirali cvetje, da bi ga ohranjevali, temveč stopajte naprej, kajti rože bodo same od sebe cvetele vzdolž vaših poti. Vida Zobec Janez Slebič, Sofija Švagan En sončen dober dan, in en nasmeh krasan, nasmeh iskren, le od srca, odpre Ti vrata, vrata vsa. Naj srečen bo, kdor ga ima! Čestitke našim jubilantom, veliko zdravja, sreče in zadovoljstva. Lepo praznujte! Po dolgi zimi, kratki pomladi, lepem poletju in jesenjo s soncem in blagim vetrom se bo skoraj leto poslovilo. Ste vse obljube izpolnili v letu 2013? Je bilo tako kot ste načrtovali ali.?? Naj Vam bo leto 2014 naklonjeno z zdravjem, družinske sreče in zadovoljstva. Božič pa naj prinese blaginjo in ljubezen do bližnjega. Lep pozdrav po celi naši drugi domovini, vzamimo si čas zase in svoje drage. Pa brez zamere! Za upravni odbor, Slovenski Dom, Marija Kolar ,vensko društvo v Stockholmu venska foreningen i Stockholm Nekaj dogodkov Slovenskega društva v Stockholmu: Slovensko društvo v Stockholmu je imelo letos precej srečanj in prireditev. K tradicionalnim srečanjem smo letos dodali tudi praznovanje dneva Primoža Trubarja (8. junij) ter predstavili delo in življenje tega našega literarnega velikana. Večino prireditev smo organizirali skupaj s Švedsko slovenskim prijateljskim društvom, s katerim nameravamo sodelovati tudi vnaprej. V juniji; praznovanje roj. dan Primož Trubar; Adi Golčman predava o življenju in delu Primoža Trubarja... V jesenskem obdobju 2013 smo nadaljevali s tradicijkskimi prireditvami; srečanje ob letalskem mitingu v Vallentuni ter piknik doma pri družini Kisovec in, seveda, martinovanje. Le-to je bilo zelo dobro obiskano! V tem obdobju smo tudi ustanovili pevski zbor, ki je imel svoj prvi uspešen "koncert" ob Martinovanju. Velika zahvala Danni Stražar za njeno mojstrovsko pevovodstvo! Pa tudi Urši Bonnevier za spremljavo ob klavirju! Ena od veselih novic je, da so se na teh srečanjih začele pridruževati mlade slovenske družine ter njihovi otroci, in pa tudi mlajši vnuki prve generacije na Švedskem. Za te najmlajše smo ob našem martinovanju tudi pripravili otroški kotiček, kjer so peli slovenske otroške pesmi, se igrali in risali - vse to pod vodstvom in organizacijo Danni Stražar. Letalski miting - piknik doma pri družini Kisovec: Skupina članov in prijateljev... >t Prva nedelja v septembru: Vallentuna Flyg & Motorshow. Kot po navadi, zanimiva letala, pa tudi poleti v formaciji - z izključno ženskimi piloti... Naši malčki ob martinovanju...Danni vodi naš pevski zbor, Urša pri klavirju... Za te naše mlade imamo sedaj tudi za pomlad 2014 v načrtu "Ure pravljic in glasbe" - srečanje vsako drugo soboto. Malčki so opisali martinovanje z risanjem. Prvi koncert! (žal niso vsi pevci navzoči)... Pevski zbor in martinovanje 9. novembra Namen je, da se otroci spoznavajo s slovenskim jezikom s pomočjo glasbe in pravljic. Silvestrovanje za vse tiste, ki hočejo in morejo, organiziramo doma pri družini Štefanič. Vsem Slovencem želimo lep konec leta ter prijetne praznike. Foto: Tone-Anton Kisovec Text: Viki Lindblad ORFEUM LANDSKRONA 45 let slovenskega drušva v Landskroni 1968-2013 Tudi to smo dočakali, da naše društvo v Landskroni slavi 45-letnico. Kdo bi mislil v decembru leta 1968, da bomo skoraj pol stoletja pozneje še vedno na Švedskem in še vedno aktivni, čeprav z nekoliko manjšim zagonom kot nekoč! Vendar nas je še kar nekaj čilih (če že ne popolnoma zdravih), ki klubujemo času. Naša mama, Angela, je v aprilu letos napolnila 97 let, ostali pa gremo po starosti počasi za njo. Pevsko društvo ORFEUM obstaja sicer že pod tretjim imenom (predhodnika TRIGLAV, LIPA), vendar je najstarejše društvo na Švedskem. Še vedno je glasba in pesem tisto, kar nas v glavnem druži. Prijateljske in sorodne vezi pa niso nič manj pomembne, saj naša številna druženja ob prijateljskih in družinskih srečanjih izražajo ravno to. David Kembro firar 18 är V roki imamo 45.številko Slov. GLASILA, naše društvo pa praznuje 45 let obstoja Naklučje. Včasih se kdo oponira glede količine objavljenih fotografij. Težko je razumeti to negodovanje, ko pa vendar vemo, da ena slika lahko pove več kot tisoč besed! Seveda pa mora sliko prepoznati kdo od gledalcev, ker ostaja sicer res nema. Dopisniki, ki pošiljate dopise in fotografije, gotovo veste kje, kdaj, zakaj in kdo ali kaj je na sliki, tako vsakemu posemezniku to tudi nekaj pomeni. Sicer pa - kdor dela, greši. Kritičarji najbrž ne dopisujejo, niti ne pošiljajo fotografij v uredništvo, zato 27 pa jim je to lahko kamen spotike. Škoda, da na ta način trošijo svojo energijo. Raje se pridružite in dopisujte tudi vi! Tudi mi spet objavljamo nekaj fotografij, ki se nam Z Zvonkotom sva bila septembra v Sloveniji, predvsem z namenom, da opraviva trgatev, kajti v juliju nas je huda vročina predčasno vse odgnala na Švedsko. Obiskala sva nekaj sorodnikov, znancev in prijateljev. Marasova sta naju povabila v domačo gostilno v Lenartu na hišne dobrote. Pri Karbovih so nama postregli iz domače kleti, rdečko. Pri Kragljevih v Laški vasi sta naju pričakali izobešeni švedska in slovenska zastava. Sosedovi Ida in Slavica, sta bili presenečeni nad obiskom. V Varaždinu sva obiskala Zvonkotovo sestrično in njeno hčerko. Nato je bilo potrebno pripraviti posodo za trgatev, pomagala sta soseda Kovačecova, Marica in Tonček. Trgatev smo opravili. Najprej pri sosedih, nato doma, potem še pri Bohančevih. Trgače pogostijo kot na kakšni gostiji, gospodinje tekmujejo, katera bo pripravila kaj boljšega za pod zob. Dobre pijače seveda tudi ne manjka (hvalabogu!). Na ostanke sarme po trgatvi... Trgatev pri Lojzekovih v Kuršincih... Nato sva obiskala še sosedove v Černelavcih, potem zavila v Šentjur k nečakinji Bernardki in Mitju, da bi končala najine obiske v Sloveniji pri družini mrzle sestrične Vesne Tišler (Bohančeve), od koder sva se potem odpravila na Švedsko. Pri Tišlerjevih v Ljubljani sva ostala tri dni. Tu smo se srečali še z nekaterimi doslej nepoznanimi sorodniki. Bilo je zanimivo srečanje. Ponovno, hvala lepa! Oktobra smo slavili rojstni dan naše Jelke v Landskroni, nato še Zvonkotov rojstni dan. V novembru smo bili tudi na krstitkah mojega pravnuka Melvina Westerlunda. Predtem je na Norveškem krščen tudi moj najmlajši pravnuk Liam. Potovanja. Tole naj bi bil nekakšen potopis iz najinega septemberskega potovanja. Zdaj pa smo že v novembru in december je pred vrati. Seveda je bilo še veliko zanimivih doživetij te zadnje mesece letošnjega leta, pa o tem kdaj kaj več pozneje. Morda v moji novi knjigi Bilder ur mitt liv, katero nameravam izdati še pred koncem tega leta. 45-letnice društva ne bomo posebej praznovali, ker nam primanjkuje aktivnega kadra za organizacijo. Na minulem sestanku Slovenske zveze nas je povabila predsednica društva Planika na njihovo proslavo 40-letnice društva v aprilu 2014. V upanju, da nam bo zdravje služilo, se veselimo udeležbe. Hvala za povabilo! 29 Tack till alla som genom föreningen har gjort livet i Sverige trevligare! Tercet Sestre Budja Orkester Lastovke, Pevski zbor Orfeum, Nastopi, Snemanje Čestitke za tvojih 45 let, naše pevsko društvo, Sangföreningen ORFEUM, Landskroni, in še veliko let ti želimo! A. Budja SIMON GREGORČIČ KÖPING Sobotni izlet v Annaboda Köping 21-09-2013 V soboto smo se odpravili člani društva Simon Gregorčič iz Köpinga na izlet v Annaboda - Švedska. Tisto dopoldne je bilo za vse prisotne nepozabno, bilo je čudovito lepo vreme, kot da smo slutili da je bil pač zadnji poletni dan. Vsi veseli drugi dan po Slovenski maši smo rekli, kakšna sreča je bila, da smo bili na sobotnem izletu. Namreč, nedelja nas je obdala s pravim jesenskim vremenom. Vzdušje, ki je trajalo celo dopoldne, je bilo nepozabno. Lep sprehod okoli jezera v naravi, lepo speljana steza za vse obiskovalce, za mlajše prav tako tudi za starejše. Dva in pol kilometra dolga pot nas vodila po asfaltu okrog jezera, in nazadnje do gostišča, kjer smo si lahko ogledali nekaj zanimivih stvari. Kdor je hotel, je lahko posedel ob kavici ali pa si privoščil še drugih dobrot, ki so bile na razpolago vsem. Annaboda je zelo obiskana turistična točka, naj bo poletje ali pa jesen ali zima. Speljane so lepe različne poti za sprehod, tek ali pa za smučanje, možnost je tudi za prenočitev, resnično prava sprostitev za ljubitelje prelepe narave in okolja. Skratka, bilo je lepo in nepozabno. Želel bi, da se podobne stvari dogajajo bolj pogosto in vsekakor z večjim številom članov. Izkoristil bom priliko in že sedaj delal reklamo, da takšni izlet naredimo naslednje leto v spomladanskih dneh, in to v obliki enostavnega pikninka, in pa ob grilanju, kajti vse je narazpolago ravno pri jezeru ali pa na poti okoli jezera. Vsi udeleženci letošnjega izleta smo bili enotni, da je lepo izpadlo in odšli smo domov z velikim zadovoljstvom in z upanjem, da se takšni enostavni izleti organizirajo za člane in prijatelje društva še večkrat. Hvala vsem za pomoč pri organizaciji, in hvala vsem za lepo sobotno druženje. Tack alla för att ni hjälpte till att organisera utflykten. Lördagens utflykt till Annaboda Under en lördag akte nagra medlemmar i föreningen Simon Gregorčič pa utflykt till Annaboda - Sverige. Pa morgonen samlades vi vid vara lokaler, sedan akte vi mot Örebro, eftersom Annaboda ligger i Örebro län. Det var fint väder, vi hade en känsla av att det kunde vara sista sommardagen. Vi gick en bana pa tva och en halv kilometer, som finns runt sjön. Vi gick in i skogen och slutligen till pensionatet, där vi kunde se en del intressanta saker. Annaboda är en mycket populär turistplats, oavsett om det är pa sommaren, hösten eller vintern. Det finns olika vägar för promenader, jogging eller skidakning, desuttom finns möjligheter för övernattningar. Kort sagt, det var en trevlig och minnesvärd utflykt. Jag skulle vilja att sant händer oftare och jag tar chansen att göra reklam för att göra en sadan resa nästa ar pa varen, och i form av en pikning. Det var en trevlig resa, och vi akte hem med en stor tillfredsställelse och med hopp om att sadana utflykter organiseras för medlemmar och vänner i föreningen igen. Novoletno voščilo Kje ste snežinke, rahle in sanjave, Da posreßrite slavnostno in 6ožično drevo In sporočite praznične pozdrave, Tja daleč in vse naokoli. Prijatelj, glej novo leto je prišlo. Vsem članom želim prijetno praznovanje bližnjih božičnih praznikov. Drage članice in člani društva Simon Gregorčič v Köpingu, naj vam voščila segajo globko v srce, naj novi čas prinese vse, kar je staro leto zamudilo, srečno uspešno v novo leto 2014! Društvo Simon Gregorčič želi vsem društvom, Slovenski Ambasadi v Kopenhagnu ter dušnemu pastirju G. Zvonetu, lepo razpoložene božične praznike, obenem pa vsem tudi srečno, uspešno novo leto, ki prihaja med nas. Enake želje pošiljamo vsem prijateljem in znancem v domovini Sloveniji. V novem prihajajočem letu 2014 vam želim sreče, predvsem zdravja, in razumevanja, ter zadovoljstva. Hkrati se želim zahvaliti upravnemu odboru za dobro opravljeno delo in skrb, ki ste ga vložili v naše društvo. Prav tako hvala vsem ostalim članom za ves trud in pomoč pri vseh delovnih organizacij v društvu. Alojz Macuh REPORTAŽE REPORTAGE Potep po Barceloni Spomladi sva se dogovarjala, da bi - kot vsako leto, najprej dopustovala v Sloveniji v mesecu juliju in nato bi še podaljšala poletje in odločila sva se, da bova v mesecu septembru odšla nekam v južno Evropo! Boštjan še ni bil v Španiji in zato sva se odločila za deželo pomaranč, dobre hrane in sonca! Preko Slovenke Ane Kokol iz Gbga sva rezervirala potovanje v Barcelono, Španija. Pred potovanjem sem dosti brala in prebirala kaj bova videla in kaj vse bova počela! Nekaj rezervacij je seveda tudi bilo treba naredit vnaprej. 15:ega septembra sva odletela z Ryan airom iz deževne, jesenske, vetrovne Skavste. Le 3 ure kasneje sva pa pristala v topli, sončni Barceloni! Hotel se je imenoval Abba garden hotel in je bil na obrobju Barcelone. Prvi večer sva ostala kar v hotelu, šla na večerjo in uživala ob bazeneskem robu! Nasednji dan sva se podala proti mestu in nato skočila na "Hop on- hop off' avtobus. Po Barceloni vozijo tri turistične avtobusne linije, rdeča, modra in zelena. V dveh dneh sva potovala z vsemi tremi. Na takšen način sva si lahko ogledala celo 35 mesto, kajti avtobusi peljelejo mimo vseh turističnih točk in če si želiš kaj podrobneje ogledati, lahko kadarkoli izstopiš iz avtobusa, si v miru ogledaš znanemitost in nato počakaš na naslednji avtobus in nadaljuješ z ogledom. Med vožjno lahko poslušaš zanimivo zgodovino in zgodbo o Barceloni. Videla sva najbolj znano turistično točko, La sagrada Familia, vendar nisva vstopila vanjo, kajti čakalna vrsta je bila dolga in zagotovo bi morala čakati najmanj tri ure zaradi velike gneče. Videla sva tudi katedralo, mestno jedro, obalo in morje, Camp Nou - največi nogometni stadion in domača arena nogometnega cluba FC Barcelona, Olimpijsko vas in stadion, gradove, muzeje. Tretji dan sva nadeljevala z avtobusom in si ogledala še tisto, kar nisva ujela dan prej! Zvečer sva se pa podala v restavracijo, ki ima eno Michelinovo zvedico. Boštjan je kuhar in ker so mu takšna doživetja všeč in ko dobiva priliko, rada greva na takšno večerjo. Večer v restavraciji Alkimia je bilo prav fenomenalno doživetje in res na gastronomsko vrhunskem nivoju! Oba sva si izbrala njihov testni meni in vse je bilo zelo okusno, dobro, perfektno in natančno! Suzana in Boštjan Četrti dan sva uživala na soncu in ob bazenu, večer je bil pa namenjen športu in če obiskuješ takšno mesto, kot je Barcelona, skorajda ne smeš izpustiti nogometa! Prav tako ga nisva tudi midva! V tem času, ko sva bila na dopustu v Barceloni, so imeli domača ekipa FC Barcelona Champions League-tekmo na domačem terenu. Pomerili so se z nizozemsko ekipo Ajax. FC Barcelona je zmagala s 4-0 in ob vsakem golu je vzdušje bilo super! Skoraj 90 000 nas je bilo na tekmi in vsi smo skakali od veselja, ko smo videli Messijeve 3 gole! Tudi Slovenci so bili na tekmi -videla sva slovensko zastavo! Peti dan sva tudi izkoristila v mestu in na La Rambli - glavna ulica in zvečer sva šla na sprehod ob obali. Šesti dan sva tudi preživela na obali. Sicer se nisva kopala ampak sva pa ulovila skoraj zadnje sončne žarke za letos. Nato sva se podala proti El prat - letališču, kjer naju je čakalo letalo za Švedsko. Te dni sva uživala ob raznih tapasih, paelli, figah in sangriji, videla sva ogromno lepih, zanimivih točk, ujela sva prav tako kulinarična kot športna doživetja in ves čas sva imela lepo, sončno in 25 stopinj toplo vreme! Skratka - super, zanimiv, lep dopust je bil! Vi, ki še niste bili v Barceloni -pojdite! Imate dosti lepega, zanimivega za videti in kaj šele dobrega za pojesti! Se še bova vrnila, ampak prej še sigreva kam drugam ogledovat sveta! Suzana Ernst Kirchsteiger pa langvarigt jobb-besök i Köping! Under sommaren som varit har Ernst Kirchsteiger och hans byggteam varit i närheten av Köping, närmare sagt i Kolsva. Under Tv-programmets "Sommar med Ernst" gang har vi fatt se hur han barfota traskat runt pa Kohlswa herrgard, lagat mat och framförallt rustat upp en sliten, förfallen byggnad, som tidigare använts som orangeri. Och jag har faktiskt varit inne i det! Jag brukar jobba extra i serveringen (sitter i sen min tid i Slovenien) pa Kohlswa herrgard och en kväll hade vi ett event där. Jag var inte sen till att tacka nej till jobb-passet, bara för att fa komma in i byggnaden där Ernst nyligen varit och innan den officiella invigningen ägt rum! Det var pa tiden att byggnaden renoverades för den höll pa att förfalla rejält. Nu är den iordninggjord och kommer att användas främst som lyx-svit med eget kök och privat-kock och servitris om sa önskas. Orangeriet kommer även att användas till mindre konferenser och slutna sällskap. Det som är en nyhet för oss i Köping och Kolsva nu är att Ernst och filmteamet kommer tillbaka, denna gang för att spela in "Jul med Ernst" som kommer att visas i i december manad. Att Ernst varit här har bidragit till att en hel del nyfikna människor kommit till Kohlswa herrgard, bade som övernattningsgäster och pa luncher. Han själv pastar att han förälskat sig i orangeriet och känner nagot alldeles speciellt för det och för Kolsva vilket är en bra marknadsföring även för Köping! Det ska bli spännande att fa se hur inspelningen blir och eftersom jag ibland jobbar där, sa vem vet, denna gang kanske även jag far träffa Ernst! HHH ^ -V. t »** t .Iwl^HMMHP ■( ■*- Wikipedias förklaring: Orangen är ett uppvärmt växthus för övervintring av träd som apelsin, fikon, myrten och andra prydnadsväxter som inte tal hart vinterklimat i det fria. Namnet"orange" kommer av det franska ordet för apelsin, orange. Orangeriet pa Kohlswa herrgard är ett av de största i Västmanland och av en typ som v ar vanlig under 1800-talets senare hälft med ett förhöjt mittparti. Pa 1500-talet blev det mode vid europeiska slott och herresäten att ha en samling citrusväxter i sina trädgardar. Sadana trädbestand kallades orangeri. Begreppet gällde till en början bara själva trädbestandet. Med införandet av flyttbara krukor genom den franske trädgardsmästaren Andre Le Notre (1613-1700) blev det möjligt att transportera klimatkänsliga växter till ett uppvärmt växthus där de kunde övervintra. Sa smaningom kallades även dessa speciella växthus för orangeri. Orangeri-byggnaderna var i regel orienterade med stora fönsterytor mot syd, medan norrsidan var sluten. För uppvärmning fanns bland annat varmluftssystem som matades av eldstäder i källaren. Anläggningarna var ofta formgivna av tidens kända arkitekter. Suzana Macuh Slovenski Svedinji na Radiu Slovenske gorice V začetku oktobra 2013, smo se po naključju spoznali dve Slovenki, ki sta po Radiu Slovenske gorice iz Lenarta, v nočnem programu, imenovanem »snop«, predstavili svoje bivanje na Švedskem. V oddajo, ki jo poslušajo po celi Slovenji in po svetu, kar omogoča Internet, ju je povabil priljubljeni radijski voditelj Damjan Veršič. Oddaja se vrti od 24.00 ure do 5.00 ure zjutraj. V oddaji pa sta nastopali Ana Maras iz Lenarta in Marija Perovič iz Göteborga na Švedskem, pravzaprav iz kraja Lindome. Ker Glasilo nima prostora, da bi o tem pisali podrobneje, bomo le nanizali nekaj iz te oddaje. Zvedeli smo, kako sta se na Švedskem spoznali, kje sta delali in še marsikaj. Ker je oddaja tudi glasbeno opremljena, sta si gostji radia zaželi pesmi Sester Budja, s katerimi sta se veliko družili prek Slovenskega društva v Göteborgu. Foto: Z leve proti desni Marija in Zenon Perovič in Ana Maras na trgatvi v Cerkvenjaku Naj povemo, da je Ana z možem živela na Švedskem le 8 let in se nato preselila v novo hišo v Lenartu, kjer jo sedaj redno obiskuje prijateljica z možem Zenonom. Marija pa že 47 let živi na Švedskem in bo po vsej verjetnosti tam ostala, saj ju vežejo otroci in vnuki. Moramo pa še omeniti eno naše osebno srečanje z Ano in Marijo, mi smo rekli »slovenski Švedinji«. Srečali smo ju, 13. oktobra 2013, na trgatvi potomke 400 letne trte modre kavčine iz Lenta v Mariboru, Johanezove trte v Cerkvenjaku. To se je zgodilo čisto spontano. Mož od Marije Zenon, je fotografiral dogajanje, mi smo pa pripomnili, da nam je konkurenca. Kot dopisnik časopisov, smo tudi mi beležili dogodek v sliki. Dejal nam je, da slika le zato, da bo lahko na Švedskem obujal spomine na trgatev. Tedaj smo omenili, da smo le nekaj dni nazaj poslušali veliko zanimivega o življenju Slovencev na Švedskem po radiu. Njegovi spremljevalki sta povedali: »To sva bili midve«. A je katera od vaju Ana, ime smo si zapomnili iz oddaje, smo vprašali? In zadeli smo. Ni treba posebej poudarjati, da je bilo naše nadaljnje srečanje nadvse prijetno. Bili smo povabljeni, da ju obiščemo. Razumljivo le Ano v Lenartu, kajti na Švedsko je pa le malo predaleč. Ni treba posebej poudarjati, da smo omenili tudi Švedsko glasilo, katerega urednica je Augustina Budja. Obljubili smo, da bomo sliko iz srečanja in kak stavek objavili v Švedskem glasilu, če bo to sprejelo uredništvo. Prek tega prispevka tudi sedaj pozdravljamo sogovornika Marijo in Zenona Perovič, ki sta nam namenila nekaj prijaznih besed. Ludvik Kramberger VASA PISMA ERA BRE Udari po ruralcih! DRUŽINA, Ljubljana, 17. 11. 2013 | Ivan Stuhec | Vladna garnitura se je odločila, da »kulakom«, podjetnikom, malemu človeku in seveda Cerkvi (torej razrednim sovražnikom) nabije davke. Vprašanje davkov je vprašanje odnosa do lastnine. Ta odnos je v Sloveniji porušen od druge svetovne vojne naprej, ko si je komunistična avantgarda z nacionalizacijo prisvojila vse, kar so imeli njeni razredni sovražniki. Pri ljudstvu je skozi desetletja ustvarjala vtis, da je to edino pravično, ker je sedaj vse od vseh, čeprav vsi vemo, da ni bilo tako. Med zadnjimi informacijami iz Beograda, poleg Jovankine smrti, je bila informacija o Titovi kraji premoženja Karadordevicem. Seveda so nekateri hitro dodali: Saj so tudi oni kradli. Morda res. In če so kradli drugi, kradimo še mi! Slednje je navadni državljan začel razumeti dobesedno tako: veliki kradejo na veliko, mi pa na malo. Kraja velikih opravičuje krajo malih. Kako globoko se je ta sprevržena morala zasidrala v zavest ljudi, smo lahko opazovali in doživljali v dvajsetletnem procesu denacionalizacije, pri katerem so prav največji tatovi postavljali največje ovire, da bi se vprašanje lastnine uredilo na način, ki je v skladu s človekovimi pravicami, katerih steber je prav zasebna lastnina. Narodu pa so govorili, kako se ne smejo dogajati nove krivice. Preprost državljan, ki ni imel nobenih privilegijev, si je v tem času pridelal stanovanje ali hišo, podedoval kaj zemlje in kakšen vikend, če je hodil na dnino k razrednemu sovražniku zahodnega kapitalizma, je tam živel v bornih razmerah, da je doma zidal zase in za potomce. Ko se je končno razveselil samostojne Slovenije, je smel upati, da bo njegova država pravičnejša in da bo začela spoštovati, kar je njegovo. Na začetku je dajala tak vtis. Jazbinškov zakon je omogočil poceni odkupe stanovanj, za katera so ljudje leta dolgo plačevali najemnino. V redu! Država nam je razdelila certifikate in dobili smo občutek, da se ustvarjajo novi, pravičnejši temelji družbe. Vendar je bila regulacija le teh popolnoma zmanipulirana, saj je omogočala bogatenje posameznikov in razočaranje večine. Še tisti, ki so bili na dobri poti, in med njimi je bil Zvon, so doživeli žalosten konec iz več razlogov, pravnih, političnih, finančnih, medijskih in kadrovskih ter seveda zaradi svetovne bančne krize. Zvonovi so bili rešljivi z nekaj deset milijoni evrov, sedaj pa se pogovarjamo pri reševanju dveh propadlih forumskih bank o milijardi davkoplačevalskega denarja. Ker gre za forumske kliente, tiste, ki kradejo od druge svetovne vojne naprej, se bo denar vzel davkoplačevalcem. Ker pa je pri Zvonovih šlo za razrednega sovražnika, je bilo potrebno izkoristiti šibki trenutek za njihovo likvidacijo in posledično za premoženjsko obglavljanje nekaterih cerkvenih pravnih oseb. Odkar je reševanje dveh forumskih bank javno znano, Cerkev ni več kriva za slovensko bančno luknjo, kot so trobili po Ljubljani vstajniški »intelektualci«. Celo leto pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami so nam mediji predstavljali gospoda Jankoviča kot gospodarskega rešitelja te države. Podprt s smetano leve avantgarde je njegova »Negativna Slovenija« za las dobila volitve. Brez programa ni bila sposobna zbrati koalicije. Sledil je nov scenarij političnih in pravnih ter medijskih manipulacij, ki je zrušil desnosredinsko vlado iz dveh prozornih razlogov: zaradi razkritja slabih kreditov, ki jim Janševa vlada s slabo banko ni ponujala davkoplačevalskega kritja; in zaradi prodaje državnega premoženja, ki ga prvič po drugi svetovni vojni ne bi kontrolirala avantgarda. V ta ples v maskah so bili vpeti vstajniki in njihovo ideološko, predvsem medijsko ozadje. V ta ples v maskah je vpeta sedanja marionetna vladna garnitura, ki se je odločila, da kulakom, podjetnikom, malemu človeku in seveda Cerkvi (torej razrednim sovražnikom ali ruralcem) nabije davke za reševanje svoje politične in menedžerske elite ter za reševanje javnega sektorja, ki je slovenska sveta krava »par excellence«, ker omogoča sprevrženo upravljanje lastnine. Udari torej po ruralcih, ki so tako ali tako zaostali in zarukano konzervativni, da bo še enkrat preživela urbana elita, ki je zanesljivo volilno telo strank z nedemokratičnim izvorom. Narod si piše sodbo sam, tako dolgo, kot bo mirno gledal, kako ga že sedem desetletij in čez rubijo tisti, ki govorijo o socialni državi in javnem dobrem, skrbijo pa za svoje žepe in klanske oziroma mafijske interese. Če Slovenci v tej situaciji nismo sposobni postaviti svoje države 42 na drugačne lastninske temelje, kot smo jih bili vajeni do sedaj, potem nam samo še Bog lahko pomaga. v Zička kartuzija in Gastuž Naslov: Stare Slemene, Loče, 3215 Loče pri Poljčanah Telefon: 03 759 31 10, 03 752 37 32 Faks: 03 759 31 11 e-mail: zickakartuzij a@sio l.net www.knjiznica-slovenskekonjice.si Žička kartuzija iz leta 1165 je edinstven pomnik zgodovine življenja menihov. Bratovski samostan je razpadel v 18. stoletju, ostale pa so meniške hišice, obednica, kuhinja in redovna cerkev. V dolini sv. Janeza, kjer čas teče drugače, so doma mogočnost, spoštljivost, mir in tišina, ki jih je treba doživeti. Rokopisi iz Žičke kartuzije dajejo kljub okrnjenosti vpogled v več stoletij nepretrganega razvoja srednjeveške knjige. Dolina sv. Janeza Krstnika z mogočno Žičko kartuzijo je skrivnostna nedokončana zgradba, ki s svojo spokojnostjo obiskovalcu omogoči umik pred civilizacijo. Skozi stoletja je v varno zavetje vabil Gastuž, najstarejša gostilna v Srednji Evropi, hiša gostoljubnosti, namenjena popotnikom, ki niso imeli vstopa v notranjost kartuzije. Vabljeni v prenovljen objekt, kjer je v pritličju točilnica, v zgornjem nadstropju pa je urejena restavracija. V zeliščni prodajalni Viva Sana, ki nadaljujejo tradicijo ene najstarejših lekarn, se lahko oskrbite z raznimi zeliščnimi pripravki. Med delno obnovljenimi razvalinami, še danes lahko srečate tišino, ki je nekdaj sprejela kartuzijane, oplemeniteno s ponudbo za današnjega človeka. Dan, ki ga boste preživeli v objemu zgodovine, je lahko namenjen posameznikom, družinam, šolskim skupinam in vsem tistim, ki želijo srečati preteklost, ujeto v sedanji trenutek. Alojz Macuh VEČER KOSTANJA / Kastanjekväll Vsem ni dano da obiščemo našo drago domovino, zato smo še bolj veseli, ko prijatelji prirajžajo nazaj z novicami. Tako smo se zbrali sredi oktobra pri družini Perovič na že tradicionalni "kostanjev večcer". Marija in Zeno sta bila na dopustu in s sabo prinesla tudi kostanje in mošt. V prijetni družbi smo dolgo kramljali pozno v noč ob dobri gobovi juhi, narezku, pečenih kostanjih in zalivali z moštom. Tudi gibance in jabolčne pite ni manjkalo. Saj pravim, kako lepo je v prijateljsi družbi, urce hitro minevajo, človek kakor prerojen odhaja in s hvaležnostjo v srcu. Še enkrat hvala Mariji in Zenotu za prijeten večer. Na vse svete smo tudi sodelovali pri sveti maši, nato smo skupno odšli na pokopališče Kviberg, kjer smo prižgali lučke za naše rajne in g. Zvone je prebral za to primerne molitve ter vsem podelil blagoslov (glej sliko na naslovnici). Hvala vam za vse, g. Zvone! Z lepim novemberskim pozdravom Marija Lajšič Pomlad v novembru Kaj, vrtne jagode v novembru? Zgodnje vrtne jagode letos zorijo zelo pozno. Ja, prav to se dogaja pri Jožetu Stražarju v Stockholmu. Verjetno ni nič neverjetnega in posebnega za dežele z veliko sonca in toplote ampak, da vrtne jagode cvetijo in zorijo tako daleč na severu in to v sredini novembra, je pa prava senzacija. Zgodaj spomladi sem posadil sadike jagod vrste "Korona" v cvetlična korita, postavil sem jih na sončno mesto v vrtu in prepustil naravi. V Stockholmu je bilo letošnje poletje zelo toplo in brezdeževno, verjetno zato ni bilo veliko cvetov in jogodnih plodov toliko kot običajno. Jagodne sadike so se skoraj povsem posušile. Po daljši odsotnosti sem jih dobro očistil, močno zalil in pustil v vrtu. Kaj posebnega nisem počel z njimi razen, da sem jih včasih prestavljal za soncem. Oktobra je bila povprečna temperatura za 2 stopinji višja od normalne. Pokazalo se je cvetje in kmalu zatem pa še jagodni plodovi, ki so se počasi debelili in rumeneli. Sedaj je že sredi novembra jagode pa še vedno zorijo in so že lepe svetlo rdeče barve. Jože Stražar pri vrtnih jagodah sredi novembra 2013, foto - jože stražar (samosprožilec) Upam, da še dolgo ne bo snega in mraza do pobiranja. Nekaj sem jih že pokusil in to brez sladoleda ali sladkorja. ker naravni aromatični okus je najslajši. Jože Stražar SLOVENSKA SKUPNOST V LANDSKRONI Vi är manga och det finns alltid nägon som firar nägot. Utöver dop och födelsedagar fär bi besök da och da, vi samlas pä femgenerations foto (2x) samt vid 1:a Advent med Dora och Peter, Spice duo pä Maddes. AB NAJLEPŠA HVALA ZA GLASILO! Upam, da ste v redu, imaste že kaj domotožje po Mali Nedelji? September je, začelo je zoreti grozdje in dež, težko pričakovani, smo dobili! Z Ernestom sva bila en teden v Istri na moževi domačiji, tam sem se najedla grozdja in smokev - "fig". Sedaj bomo počasi začeli pogrešati tisto vročino! Veliko zanimivih slik je objavljenih v časopisu, vidim, da ste kot mravljice pridni. Lepo, jaz se še enkrat zahvalim za GLASILO. Lepo vas še enkrat pozdravljam in do branja! Pa še malo slik z najinega dopusta. Poreč iz smeri Plave lagune. Na tem mestu sva se midva z možem našla pred ca 41. leti. Za čestitati, kajne?! Oja, pa je res! Anica in Ernest Maras Pozdravljeni! že dolgo se nisem imela časa oglasiti. Očitno sem morala prej priti v domovino, od koder se sedaj oglašam. 1. novembra sem bila na grobu staršev, danes pa sem pregledala mariborsko tržnico in se na koncu tako obložila, da sem komaj domov nesla. Sestra, ki je trenutno kar precej prehlajena, se je najbolj razveselila domače kure, iz katere sem ji skuhala dobro juho, da jo bo zopet na noge postavila. Cerkev v Einsidelnu, foto: www.slomisija.ch Po tistem, ko sem vam zadnjič pisala, se je pri meni kar precej dogajalo. Koncem junija sem bila s pevskim zborom staršev in učiteljev Waldorfske šole iz Ljubljane na 5-dnevnem izletu v južni Angliji. Občudovali smo znamenitosti in lepo pokrajino, o kateri je zapisano mnogo zgodovine. Ogledali smo si angleško prestolnico London (tudi angleški parlament), univerzitetno mesto Oxford in škofijsko mesto Canterbury, pa tudi nekaj podeželskih krajev, kjer se nahajajo Waldorfske šole, v katerih je poučevanje po realnih nazorih ustanovitelja teh šol, Rudolfa Steinerja. Zbor je imel tudi nekaj koncertov, kjer pa sem zaradi premajhne udeležbe pevskih vaj, bolj pasivno sodelovala, čeprav sem usta kar na veliko odpirala. O poletnem dopustu, kjer je bil najvažnejši švedsko-slovenski pohod na Komno in Sedmera jezera, sem že poročala. Prejela sem zanimiv odmev švedskih Slovencev na objavljen članek o tem pohodu, ki sva ga napisala skupaj z Milanom Cizlom. Opis letošnjega pohoda jim je tako ugajal, da resno razmišljajo o tem, da bi se nam drugo leto pridružili. Župnik Zvone bi sigurno rekel: dobrodošli. Tudi jaz sem se letos odločila še za nekaj novega. V Naši luči sem že nekaj let čitala o romanju v Einsiedeln. Letos je bilo 45. po vrsti. Vzpostavila sem zvezo s slovenskim župnikom Davidom Taljatom, ki je bil moje odločitve vesel. Ker so bili prav ob času romaja vsi hoteli v Einsiedelnu zasedeni, mi je ponudil nočitev v slovenski misiji v Zuerichu, kjer sem spoznala tudi upokojenega koperskega škofa Metoda Piriha, ki je vodil romarsko mašo. Bilo nas je mnogo, sigurno okrog 300. Prelepa je ta Marijina bazilika. In kakor sem lahko ugotovila, je to romanje švicarskim Slovencem prav tako sveto, kot švedskim Slovencem romanje v Vadsteno. Lani se je celo nekaj švedskih Slovencev udeležilo romanja v Einsiedeln, ki so bili pravtako navdušeni, kakor sem bila jaz letos. Letos je bil v gosteh tamburaški okrester iz Vipave "Tamburjaši" in dekliški pevski zbor "Plejade", ki so nastopali že med mašo, nato pa še na kulturnem programu po maši. Drugega druženja po kulturnem programu ni bilo. Ker je romanje na nedeljo, razumem, da se ljudem mudi domov, kajti v ponedeljek je delovni dan. Maribor, mesto ob Dravi, prestolnica Štajerske Vir:splet Prvo nedeljo v oktobru pa je bilo tradicionalno romanje nemških Slovencev iz Westfalije k Materi Mariji v Kevelaer. Mestece leži ob nizozemski meji. Teh romanj se udeležujem že mnogo let. Žal, se je število romarjev tukaj malo spremenilo, vendar je 130 duš še vseeno zadovoljivo. Letos je vodil sveto mašo kar naš zdomski župnik sam, Alojzij Rajk. V prisrčnem nagovoru nas je takoj osvojil, tako da smo res s srcem in dušo sodelovali pri sveti maši, zatem pri petih litanijah in na koncu še pri petju pred Marijino milostno kapelo, kjer smo zapeli nekaj Marijinih pesmi. Ker je to na prostem, se je kar hitro zbrala množica drugih obiskovalcev tega kraja, verjetno tudi romarjev, ki so prisluhnili našemu petju. Nemalokrat so nam ljudje po končanem petju tudi zaploskali, ker jim je naše večglasno petje bilo očitno všeč, čeprav niso razumeli besedil. Po končanem petju pa se vselej nagradimo s pravo romarsko malico. Ob parkirnem prostoru je majhen park, kjer spremenimo dve klopi v "mizico pogrni se". Tudi domače kapljice ne manjka. Preden se razidemo, se razlega še kakšna romarska pesem, pa tudi kakšna narodna. Letos je bilo že 55. romanje Slovencev v ta kraj, kar zatrjuje, da smo tudi Slovenci iz Westfalije ostali še vedno dobri kristjani. To bi bilo zaenkrat iz mojega kratkega dopusta v domovini. V ponedeljek me čaka še pogreb moje zadnje tete, Lizike Hanžič iz Kjučarovcev pri Ljutomeru, ki je umrla dva dni po njenem 93. rojstnem dnevu. 9. novembra pa grem na zlato poroko sestrične Micke in njenega moža Frančeka Herga k Sv. Andražu v Slov. gorice. Takoj po poroki se vračam, saj me 12. novembra čaka zopet služba. Lep pozdrav iz jesensko obarvanega Maribora, kjer diši po pečenem kostanju. Danica Världens äldsta musikinstrument KULTURA KULTU R Här inne i grottan Divje babe 1 hittades flöjten, i de skikt som nu saknas där grottbjörnsbenen ligger. Guiden visar med ficklampans sken pa vilken höjd det aktuella skiktet fanns. Foto och text: Ann-Sofie Öman En 60 000 - 50 000 ar gammal benflöjt upphittad i Slovenien är pa väg att bli accepterad som världens äldsta musikinstrument. Enligt musikern Ljuben Dimkaroski, som har lärt sig spela pa en replik av flöjten, liknar den inget annat instrument. Den är knappt 12 cm lang, med ett omfang pa 3,5 oktav. Vid utgrävningar av grottan Divje babe 1 i nordvästra Slovenien hittades ar 1995 en bit larben fran en grottbjörnsunge som avvek fran alla andra ben i grottan. Det fanns cirkulära hal placerade i linje pa benets ovan-respektive undersida. Pa ovansidan fanns tva helt oskadda hal, plus ytterligare tva med skador, och pa undersidan ett skadat hal. Genast associerade Ivan Turk, den slovenske arkeolog som gjorde fyndet, till en flöjt. Men det skulle dröja innan den blev accepterad som en flöjt. Ett av hindren var flöjtens alder. - Den är daterad till neandertalarnas tid, för 60 000-50 000 ar sedan, med hjälp av elektronisk spin-resonans, ESR. C14- metoden är osäker pa sa gamla fynd. Därför använder man inte den. Men det är inte flöjten som har undersökts, utan grottbjörnständer fran samma skikt. Det föremal som undersöks kan skadas och därför tar man närbelägna ting, säger Peter Turk, fil dr i arkeologi och kurator pa Nationalmuseum i Ljubljana, där originalflöjten finns utställd. Kritiska röster De kritiska rösterna, merparten fran Tyskland, hävdar att världens äldsta musikinstrument har hittats i sydvästra Tyskland. Det är flöjter av ben fran stora faglar och av mammutbete. De har enligt färska undersökningar en alder pa 43 000-42 000 ar, fran en tid da Homo sapiens existerade. Enligt kritikerna är Divje babe-fyndet inte ett musikinstrument, utan en bit ben som ett annat djur har satt tänderna i - därav halen. - Neandertalaren har länge ansetts vara alltför primitiv för att kunna spela pa en flöjt. Det är var plikt att ge en ny bild av neandertalarna, baserad pa nya rön: vi har nu en annan uppfattning om neandertalarens utseende, det har lagts fram bevis för att neandertalarna begravde sina döda med pärlor och täckte dem med blommor, och det finns nya uppgifter om neandertalarens förutsättningar för att eventuellt ha använt ett sprak. Vi vet ocksa att de tog hand om varandra, det visar skador som de överlevt. - Flöjten är nu pa väg att bli accepterad som ett musikinstrument och det paverkar naturligtvis ocksa var syn pa neandertalaren. Flera av de tyska vetenskapsmän som varit mest kritiska mot Divje babe-flöjten har ändrat asikt. Mer än kommunikation För fem ar sedan engagerade sig den makedonske musikern Ljuben Dimkaroski i debatten genom att tillverka en replik av flöjten. Han har spelat trumpet i Ljubljanas operakapell i 35 ar och har genom sitt makedonska kulturarv stora kunskaper om folkmusikinstrument. Dessutom är han en skicklig hantverkare. Ända började det inte sa bra. - Först sag jag inte att larbenet var vridet, förklarar Ljuben Dimkaroski. Han hann tillverka manga repliker i olika material - trä, ben och gips - innan han insag sitt misstag. Det blev ett helt annat instrument när han väl hittade den rätta vridningen. - Mitt andra misstag var att jag försökte spela med instrumentet mitt i munnen. Hans omedvetna hjälpte till genom att visa honom den slutliga hand- och munställningen i en dröm: flöjten skulle placeras till höger i munnen med höger hand kupad om klockstycket. Han blaser pa kanten kring den smala öppningen. - Jag upptäckte en kant som var helt rak pa originalet. Den maste ha varit huggen - inget djur kan astadkomma nagot sadant. Ljuben Dimkaroski anser att hans spelteknik som trumpetare inte har varit till nagon nytta, men att hans musikerutbildning gör honom medveten om vad han gör. - Alla kan inte spela pa flöjten. Den liknar inget annat instrument. Det gar att skapa dubbla luftpelare och det gör att omfanget är hela 3,5 oktav, fran ettstrukna f, trots att den bara är knappt 12 cm lang. Neandertalaren var förmodligen bättre pa att spela pa instrumentet än jag! Han har upptäckt hur man spelar ackord med tre eller som mest fyra toner. Glissando och drillar är inga problem. Flöjtens ton är varm och mjuk och paminner om en blockflöjts. - Det är ett komplett instrument. Man kan spela precis allt, även om det är ljudsvagt. Jag har spelat solo pa det med operaorkestern. Med en skicklig orkester behövs ingen mikrofon. Han spelar nu pa en replik gjord av ett 60 000-50 000 ar gammalt larben fran en grottbjörnsunge, precis som originalet. - Flöjten maste tillverkas av ett larben fran ett ungt djur. Annars passar flöjten inte i handen, för fingrarna och läpparna. Den blir för stor. Det har hittats ca 30 000 ar gamla instrument i Ungern, som tillverkats av samma slags ben fran en ung björn. De har tva hal. Jag utforskar dem nu. Ljuben Dimkaroski är övertygad om att Divje babe-flöjten har använts för mer än kommunikation. - Det är ett musikinstrument. Om musiken hade utvecklats fran det här instrumentet, i stället för fran de tempererade fagelbensflöjterna, hade dagens musik latit helt annorlunda. Neandertalarna maste ha haft en stor mental kapacitet, annars hade de inte kunnat tillverka ett sadant instrument. Fortfarande utforskar jag dess möjligheter. Han har gett konserter i flera länder. Den han gav i Tyskland fick stor betydelse för den nya synen pa instrumentet. I höst ger han en föreläsning pa Mozarteum i Salzburg. Snart kommer en ny CD där han hänger sig at improvisationer pa tidldibab-flö'jten, som den ocksa kallas. Tid för kreativitet Förutom benflöjten hittades i närbelägna skikt i grottan även verktyg av sten och ben, som fungerar perfekt för att tillverka de hal som fanns i larbenet: ett slags borr för att göra benet tunt över en cirkelrund yta och ett slags hammare för att sedan sla ut den tunna cirkeln. Ivan Turk utförde test pa ben av brunbjörn som visade att det inte gick att göra hal i benen utan att först förborra med en spetsig bred sten. Däremot ska de skador som fanns pa benflöjten ha tillkommit av rovdjursbett, men först i ett senare skede. - Neandertalarna hade avancerade verktyg. De hade dessutom tid att vara kreativa, eftersom det är mindre tidskrävande att leva som jägare, likt neandertalarna, än att ägna sig at odling, säger Peter Turk. En 60 000-50 000 är gammal flöjt fran grottan Divje babe 1,hittad vid utgrävningar i Idrija-Cerkno-regionen 1995.Foto: Tomaž Lauko © Narodni muzej Slovenije/Sloveniens Nationalmuseum Eldstäder som vittnade om att neandertalarna vistats i grottan fanns i riklig mängd. Det var just när man grävde ut en eldstad som benflöjten hittades. I grottan fanns ett mycket stort antal ben, de flesta fran den nu utdöda grottbjörnen. Fortfarande är cirka 80 procent av grottan, som ligger ca 200 meter ovanför floden Idrijca, strax under Šebrelje-platan, inte utgrävd. Det finns tva rum i grottan, och det ena rummet är orört. I det rum där man hittade flöjten har man i delar av rummet grävt ned till ett skikt som är cirka 80 000 ar gammalt. Det fungerar nu som golv. Man räknar med att det undertill finns skikt som är mer än 110 000 ar gamla. - Det finns manga grottor i omradet. När de är utgrävda vet vi mer. Men det har inte gjorts nagra större utgrävningar sedan ar 2000 - vi saknar pengar. Det slutgiltiga beviset skulle vara ett nytt fynd av en liknande flöjt fran ett neandertalsammanhang, fortsätter Peter Turk, som för övrigt inte är släkt med Ivan Turk. Šebrelje-platan med omnejd anses av manga ha varit en plats där det fanns hedniska tempel, före kristendomens intag. De kyrkor som finns i omradet lär ha uppförts pa de platser där templen lag. Det ligger förstas nära tillhands att spekulera kring möjligheten att omradet har varit en plats för riter och ritualer ända sedan neandertalarnas dagar. - Neandertalarna vandrade som nomader fran kusten till Alperna i grupper om 15-20 individer. Men det är för fa för att halla den genetiska arvsmassan frisk. De maste atminstone ibland ha samlats i grupper om 400-500. Under varma perioder gjorde de uppehall i Divje babe, som betyder "Den vilda kvinnan". Grottbjörnarna fanns där hela tiden och neandertalarna jagade dem. Kanske var det en plats där de samlades för ritualer - flöjten skulle passa in i en sadan teori. Inspelningar med flöjten fran Slovenien finns pa Youtube Den som vill besöka grottan där benflöjten hittades kan kontakta turistbyraerna i Cerkno eller Idrija, se nedan. Ingangen till grottan är förseglad, men besökare har varit välkomna sedan 2005, da man öppnade den arkeologiska parken Divje babe ungefär en mil fran Cerkno och tva mil fran Idrija. Det finns en engelsksprakig guide som visar grottan och berättar om utgrävningen mot en mindre avgift. Det finns ocksa en utställning i byn Šebrelje. Det gar att ta sig till grottan även utan guide. Tva stigar leder dit: en längre fran byn Reka vid floden Idrijca och en kortare fran Šebrelje-platan, fran kyrkan Sveti Ivan. Det gar att köra bil upp till Šebrelje. Turistbyran i Cerkno Turistbyran i Idrija E-post: info@turizem-cerkno.si E-post: ticidrija@icra.si Hemsida: www.turizem-cerkno.si Hemsida: www.idrij a-turizem.si Nobelova nagrajenka za književnost Alice Munro 10. oktober 2013 Stockholm - MMC RTV SLO/Reuters/STA Letošnja Nobelova nagrajenka za književnost je kanadska pisateljica Alice Munro. Kot so sporočili s Kraljeve švedske akademije, je nagrado dobila kot "mojstrica sodobne kratke zgodbe". Munrojeva, rojena v kanadski kmečki družini leta 1931, je znana predvsem po kratkih zgodbah; z leti jih je povezala v številne zbirke. Pisati je začela že v najstniških letih, leta 1950, ko je študirala angleški jezik na Univerzi v Zahodnem Ontariu, pa je objavila svojo prvo zgodbo The Dimensions of a Shadow. Leta 2009 je prejela Bookerjevo nagrado za življenjsko delo. Svetovno slavo so ji prinesle zgodbe o bojih, tragedijah in ljubeznih žensk v kanadskem podeželskem mestu. Večina njenih del je umeščena v njen domači jugozahodni Ontario, v njih pa se osredotoča predvsem na medčloveške odnose in eksistencialna vprašanja. Munrojevo je novica, ki ji jo je sporočila hči, presenetila med spanjem. Kot je dejala, je presenečena in navdušena: " Vedela sem, da sem med kandidati, a si res nisem mislila, da bi jo lahko prejela," je povedala. Letos poleti je sicer napovedala upokojitev in zdaj ponovila, da si še ni premislila. O svojem delu pa je dejala: "Hotela sem pokazati, da je tudi kratka zgodba pomembna zvrst in ne samo nekaj, s čimer se igračkaš, medtem ko pišeš roman." "Kanadski Čehov" "Nekateri kritiki jo imenujejo kanadski Čehov," je v obrazložitvi nagrade med drugim zapisala akademija. "Njena besedila pogosto prinašajo opise vsakdanjih, a odločilnih dogodkov, neke vrste epifanij, ki razsvetlijo obdajajočo zgodbo, skoznje pa se zasvetijo eksistencialna vprašanja," še piše v obrazložitvi. Žirija je poleg tega zapisala, da Munrojeva piše v "izjemno izdelanem stilu, ki ga zaznamujeta jasnost in psihološki realizem". Munrojeva je znana po tem, da se nerada pojavlja v javnosti in le redko daje intervjuje. Živi v Clintonu v Kanadi, nedaleč od kraja, kjer je bila rojena. Pred nekaj leti je sporočila, da je šibkega zdravja, saj je imela operacijo ožilja, zdravili so jo tudi zaradi raka. Prestižno nagrado ji bodo izročili 10. decembra v Stockholmu, na dan, ko je leta 1896 umrl Alfred Nobel. Dve knjigi prevedeni v slovenščino Nekatera njena dela so prevedena tudi v slovenščino; leta 2010 so slovenski bralci tako v branje dobili kar dve njeni knjigi kratkih zgodb, in sicer Preveč sreče (2009) in Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen da, mož in žena sva (2001). Harmonika in dežnik za brata Avsenik Vse najboljše, Slavko Avsenik! Glasba bratov Avsenik je eden najbolj prepoznavnih slovenskih simbolov. In spomenik Harmonika in dežnik v leškem krožišču je simbolni poklon Avsenikovi glasbi. Skulpturo je oblikoval Klemen Rodman, ki je z njegovo ekscentrično postavitvijo želel doseči dotikanje in odmikanje kulise klaviature in harmonik ter dotik skulpture s Triglavom, Golico in Roblekom. Foto: BoBo Slavko Avsenik praznuje 84. rojstni dan: 26. november 2013 - MMC RTV SLO/STA V krožišču na avtocestnem izvozu pri Lescah so odkrili veliko skulpturo. Harmoniko in dežnik je Slavko Avsenik, ki danes praznuje 84. rojstni dan, označil za simbol narodno-zabavne glasbe ansambla bratov Avsenik. Klaviatura, tri harmonike in kar 16 metrov visoka tradicionalna gorenjska marela, so sporočilo obiskovalcem o dediščini, ki je doma prav v teh krajih pod Triglavom in Karavankami. Ganjeni Slavko Avsenik, ki je opravičil zaradi bolezni odsotnega brata Vilka, je v svoji zahvali poudaril: "Mislim pa, da to priznanje ni namenjeno samo meni in mojemu bratu, ampak vsem vam, vsem ljubiteljem naše glasbe." Praznična smreka že stoji sredi Prešernovega trga Božično-novoletni duh počasi zajema prestolnico 25. november 2013 Ljubljana - MMC RTV SLO Ögruppens samlade areal är 1227 km2, lite mindre än Öland. Europaväg E10 binder ihop de olika öarna. Dom har speciell geologi och to-pografi. Bergen är drygt tre miljarder ar gamla och er-bjuder hisnande vyer. Speciell sevärd är en nästan lod-rätt stupande sida -den sa kallade Lofotväggen - som är över 15 mil lang och som vetter mot Vestfjorden. Pa öarna bor 24.000 människor, de flesta bosatta vid kusten mot Vestfjorden, och fisket är den huvudsakliga sysselsättningen. Vi aker bilfärja fran Bodö till Moskenesvagen pa södra Lofoten. I Sörvagen hyr vi "rorbuen" av fiskaren Aising, som ocksa tar oss pa en underbar tur med sin fiskebat längs södra kusten mot öarna Vaeroy och Röst. Vi besöker de pittoreska byarna här i söder som Ä, Tind, Reine, Hamnoy. Vid den kritvita Rambergstranden plockar vi vackra snäckor. Vid Flakstadsstrand upplever vi midnattssolen. Överallt pa öarna hänger torsk i torkställ-ningar. Den exporteras framförallt till Medelhavsländerna. Det största vikingahus som har hittats i Norden ligger vid Borg. Den sakallade Lofotkatedralen ligger vid Vagan. Svolvaer är centret för Lofoten. Pa var resa smakar vi pa olika fisksorter, bekantar oss med Lofotens faglar och blommor. Följ med pa en upplevelseresa till Lofoten! Karlo Pesjak, broddsgränden 29, 281 33 Hässleholm. Tel. 0451- 104 42, mobil 070-579 18 39. Epost: karlo.pesjak@telia.com Kostnad: 2.000 + reseersättning. Jag har F-skatt. Varldens starkaste virvelström - Saltströmmen Skillnaden mellan ebb och flod kan vara sä mycket som sex meter i Nordnorge. Saltströmmen är det stalle dar den a.k. malströmmen — eller viivelströmmen är som störst i världen. Den norska byn Saltstraumen-Saltströmmen (pä sv enaka). Iigger 3 mil aöder om Bodo i norra Norge. I vissa sund uppkommer ©norma vattenvirvlar när stora vattenmassor försöker trärvga ut frän en fjord till en annan eller frän en fjord ut tili havs. De fenomen kan stu-deras här vid Saltströmmen, som är en tre km längt och 150 m smalt sund mellan Skerstadsfjorden och Saitenfjorden Man beräk-nar art 372 milfoner m3 vatten pre33as genom sundet var sjätte timme med en genomsnittahastighet pä 15 km i timmen. Vatten-mängden och hastigheten pä strömmen varierar med m anständet Strömmen är starkast vid ny- och fullmäne, dä ha3tigheten kan kom ma till 50 km i timmen. Bast ser man vaRenvtrvfama när vädret är lug nt. Man kan inte ge sig ut med en smäbät. De kraftfulla atrömvirvlarna kan vara upp till 10 m I diameter och 4-5 m djupa. Den artrika växt och djjurlrvet i strömmen har aliud lockat hit lokalbefolkningen, frakare och sportdykare. Följ med pä en häpnande upptevelse här vid Saltströmmen! w . JFj/, y ~ Karto Pesjak. Äbroddsgränden 29. 281 33 Hässleholm. Tel. 0451- 104 42. mobil 070-579 18 39. Epost: karlo pesjak®telta.com Kostnad: 2 000 + reaeersättrung Jag har F-skait. Rosvita Pesek o Pučniku: Bil je navdih in vzor Knjiga Pučnik 22. november 2013 Ljubljana - MMC RTV SLO/STA Jože Pučnik je bil predvsem bojevnik, nikoli se ni vdal, je ob predstavitvi dela Pučnik Rosvite Pesek v Klubu Cankarjevega doma dejal predsednik SDS-a Janez Janša. "Vztrajal je do konca, tudi po tem, ko je odšel nazaj v Nemčijo, je spremljal in pomagal, da bi se stvari spremenile. Bil je bojevnik za svobodo, za normalnost, za prav," je poudaril. Po Janševem mnenju je Slovenija zatavala, ker večina ni sledila Pučnikovi ideji. Zato lahko "danes govorimo o istih problemih, o katerih je Pučnik pisal že v Uri evropske resnice". Pučnikovo največje veselje sta bila po Janševih besedah izid plebiscita in razglasitev samostojnosti Slovenije, največje razočaranje pa, da prehod v formalno demokracijo ni spremenil družbe. Ob predstavitvi knjige, ki je izšla pri Mohorjevi družbi Celovec in opisuje Pučnikovo življenje s pomočjo slikovnega gradiva in številnih dokumentov, so o Pučniku spregovorili še njegovi sopotniki iz različnih obdobij njegovega življenja. Med drugim so besedo dobili predsednik Borut Pahor, evropski poslanec Lojze Peterle, literat Niko Grafenauer in Pučnikov sin Gorazd Pučnik. Avtorica biografije je dejala, da je bil Pučnik zanjo veliko več kot le motor demokratizacije Slovenije: "Bil je navdih in vzor. Njegova veličina zame ni samo v njegovih zrelih letih, ko je zapustil varno zavetje zdomske Nemčije in prišel v SFRJ, kjer je para že dvigovala pokrov. Njegova veličina je v mladostni zagnanosti, idealizmu in nepopustljivosti," je dejala. Življenje Jožeta Pučnika Pučnik se je rodil 9. marca 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Zaradi kritičnega pisanja o takratnem političnem sistemu je bil v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja dvakrat zaprt, nato pa je odšel v Nemčijo, kjer je doktoriral. V času demokratičnega vrenja v nekdanjem SFRJ-ju se je vrnil v Slovenijo in dejavno sodeloval pri slovenski osamosvojitvi. Bil je eden izmed piscev znamenite 57. številke Nove revije, v kateri so slovenski intelektualci zahtevali demokracijo. Postal je tudi predsednik Demosa, ki je izpeljal proces slovenske osamosvojitve. Od leta 1989 do 1993 je bil Pučnik predsednik SDSS-a (zdaj SDS). Leta 1990 je bil kandidat Demosa na volitvah za predsednika republike. Leta 1992 je bil podpredsednik Vlade RS, na volitvah 1992 pa izvoljen za poslanca DZ. Leta 1997 se je umaknil iz aktivne politike in ostal le še častni predsednik SDS-a. Umrl je v 71. letu starosti 11. januarja 2003. Leta 2007 je vlada Janeza Janše po njem poimenovala dotedanje letališče Brnik. a. č. NASA CERKEV VAR KYRKA Antonija Petrina Naši dragi rajni Antonija Petrina je bila rojena 15. aprila 1924. leta v Zgornjem Gasteraju, blizu Jurovskega dola, ali nedaleč od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Svoje veliko poslanstvo pa je zaključila na god Sv. Vincencija, ustanovitelja Misijonske družbe, to je 27. 9. 2013 v Hylliehemmet v Limhamnu, kjer je preživela kar dolgih 16 let. "Tako torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec." (Lk 14, 33) Tudi Antonija se je vsemu svetu odpovedala, da je notranje postajala vse bogatejša. Takšen sonček je bila vsem nam, ki smo jo obiskovali, vsem tistim, ki so ji stregli in ji tako lajšali njen križ, ki ni bil lahak. Hvala vsem Simonom iz Cirene, vsem Veronikam. Hjärtligt tack först till dotter Angelika och sonen Franc, tack till f. Anders, p. Ludvik, f. Wojtek, Maria legionen för andakt och blommor, för slovenskor som besökte Antonija och alla sjuksköterskor och personal i Hylliehemmet. Särskild tack till Henrik, som offrar sin tid till att hjälpa och tjäna Antonija. Antonija, bed för oss hos var Fader. Sorodnikom pokojne Antonije in vsej slovenski skupnosti na jugu Švedske ter v G öteborgu, ki so se 14. oktobra od Antonije poslovili na pokopališču v Limhamnu, iskreno sožalje in spomin v molitvi ter pri daritvi sv. maše. Bratu Štefanu Zakrajšku v slovo, sestra Saša Štefan Zakrajšek se je rodil 10. decembra 1940 mami Ani, rojeni Novak in očetu Jožetu Zakrajšku v Šoštanju. Staremu komaj dve leti so Italijani ubili očeta, tako je ostal sam z mamo in omo. Leta 1950 je dobil očima in sestro Sašo. Vendar je čez leto dni očima udarila strela in mama Ana je ostala sama s sinom in hčerko. Šivala je in jih na ta način preživljala. Mladost je Štefan preživljal v rodnem Šoštanju, kjer je končal osnovno šolo. Veliko se je ukvarjal s športom. Večkrat je tekmoval v smučarskih skokih, saj je bila v domačem kraju smučarska skakalnica. Igral je tudi košarko in namizni tenis. Ko se je izučil za električarja, je leta 1960 ilegalno pobegnil v Avstrijo in od tam je bil poslan na Švedsko. Tukaj je iskal srečo na več mestih. V tej mladostni razposajenosti se je rodila hči Štefani. Nato si je v Helsingborgu ustvaril družino, v kateri se je rodil sin Štefan. Po več letih se je družina razšla in je tako ostal sam. Vsa leta je zelo rad obiskoval mamo in sestrino družino v Sloveniji, kjer se je dobro počutil. Zadnjih šest let ga je pestila težka bolezen, ki jo je 15. oktobra tega leta premagala smrt. Od njega so se 29. Oktobra 2013 v Palsjö kapell poslovili hči Štefani s sinom Viktorjem ter sin Štefan z družino, kakor tudi slovenska skupnost in Štefanovi prijatelji in sodelavci iz Helsingborga. Ril Posebej drago pa je bilo pri srcu slovenskemu duhovniku, da je iz domovine prišla na pogreb tudi Štefanova sestra Saša. Hčeri Štefani s sinom Viktorjem, sinu Štefanu z družino ter sestri Saši iskreno sožalje in prošnja k Jezusu Kristusu, našemu Odrešeniku, da bi v njem našči tolažbo in moč v nadalnjem življenju. Bogpovrni za vse molitve za pokojnega. Naj tudi on počiva v miru. Ladislavu Pavloviču v spomin, brat Ludvik ter nečakinji Anki in Gabi Rojen je bil 25. 6. 1933 v Bušeči vasi, kot najmlajši izmed devetih otrok. Letos je med svojimi dragimi praznoval 80. rojstni dan. Danes je še edini živeči brat Ludvik, dve leti starejši od Ladislava. Vseh skupaj je bilo sedem fantov in dve sestri. Med vojno so bili vsi izseljeni, družina je pobegnila na italijansko stran. Po vojni so se vrnili domov, življenje je bilo v tistem času zelo težko. Čas po vojni je zahteval potrebno obnovo doma. Potem je naredil še nekaj razredov osnovne šole. Doma v domači vasi se je za tem šel učit za čevljarja. Ko se je izučil, je nekaj časa delal pri čevljarju in ker ni bilo pravega zaslužka, je odšel k bratu v Pulo, kjer je spet opravljal čevljarsko službo. To je bilo okoli 1950 leta. Nekaj let je tam delal in kasneje je odšel v švedsko tovarno Siporex v Puli. Kasneje, okoli leta 1956, so ga poslali na prakso na Švedsko. Od tam bi se moral vrniti, vendar si je v podjetju izprosil, da so mu podaljšali prakso in tako je ostal na Švedskem. Najprej je na Švedskem delal v tovarni Siporex. V tej severnoevropski deželi je srečal svojo zakonsko družico Ano, s katero sta se poročila (na dan pogreba bi praznovala polnih 37 let zakonskega življenja) in imela dve hčerki: Dajanno in Kristino. Življenje je teklo naprej in se je zaposlil v Volvo, kjer je delal vse do zaslužene penzije. Leta 2004 se je razveselil prvega in edinega vnuka Alexandra, s katerim sta se veliko igrala in ga je tako z velikim veseljem spremljal v njegovem otroštvu. Vlado je skupaj z ženo Ano velikokrat bil in užival v naravi, kjer sta nabirala gobe in razne vrste jagodičevja. Bil je dober tenorist in njegov tenor je odmeval na raznih praznovanjih, kjer je užival tudi v plesu. Kadar pa je bil posebej razpoložen, je svoje razveselil tudi z frajtonarico in orglicami. Njegovi so ga poznali kot gibčnega in veselega ter kot človeka, ki je poskrbel za prijetno razpoloženje vseh, ki so ga obiskali. Skoraj vsako leto se je z veseljem vračal domov in tudi v Istro, od koder je doma njegova žena Ana. Dragi rojak in domačin Vlado, naj vas dobri Bog nagradi z večnim življenjem v nebesih. Domačim pa iskreno sožalje in spomin v molitvi ter pri sv. maši za naše drage rajne. Oktober, 2013 Slovenska skupina treh generacij, Nybro Zadnje slovo - Silva Červar Zdaj že pokojni Feliks Jablanovec med svojimi bližnjimi, družino in prijatelji Krst Linee Tomic v Angeredu Dve slovenski družini se obiščeta Od zime v jesen na Švedskem Krst: Linnea Ellinor Tomic je v soboto 3. marca 2013 v Angeredu postala Božji otrok. Slovenski dušni pastir se zahvaljuje staršema Mariu in Violeti Tomic ter botrci Sladani za lepo duhovno pripravo na ta veliki dogodek tudi z zakramentom sv. spovedi, kakor tudi za lepo sodelovanje pri podelitvi sv. krsta. Staršem želi, da bodo poskrbeli za tisto najpomembneje, da bodo otroka vzgojili v dobrega človeka in kristjana, da bo dobil tisto najpomembneje, lučko vere, ki ga bo spremljala vse življenje. Prvo sv. obhajilo za Hrvate v Göteborgu je bilo v soboto 1. junija 2013 v cerkvi Kristusa Kralja. Sv. mašo je dopoldan vodil slovenski duhovnik, ki je nadomeščal vlč Ilija. Prvo sv. obhajilo je bil lep praznik, ki se je vtisnil v srca vseh, ki so prvič pristopili k mizi Sv. Evharistije, kakor tudi vsem otrokom, ki so z recitacijami lepo sodelovali in vsem staršem, ki so spremljali otroke k verouku in potem k temu tako pomembnemu dogodku za njihove najmlajše. Naj bodo odslej z Jezusom najboljši prijatelji in naj jih on blagoslavlja. v Krst v soboto 8. junija 2013 med sv. mašo ob 9.00 Viktorie Šare. Tudi mama Monika in ata Valter, kakor botrca Nikolina so si vzeli čas za lepo pripravo na sv. krst male Viktorie. Tudi povabilo slovenskega dušnega pastirja so vzeli zares, da še prej opravijo sv. spoved, da bi tako čistih src obhajali krstno slavje. Družini Šare iskrene čestitke, da bodo svojo starševsko dolžnost opravili po najboljših močeh, z božjim blagoslovom zalivano. Cerkvena poroka: Istočasno, ko sta se v Stockholmu poročila princesa Madeleine in njen izbranec Christopher O'Neill, sta se v cerkvi Kristusa Kralja v Göteborgu poročila Monika Kovač in Marijan Horvatic. Slovenski dušni pastir je bil v pomoč hrvaškemu dušnemu pastirju Iliji, ki je že koncem meseca maja moral domov, da poskrbi za bolno mamo. Monika in Marijan sta se duhovno lepo pripravila na življenjsko odločitev. Prihajala sta redno na pripravo, kakor sta tudi očistila svoja srca v dobri sv. spovedi, tako je zakrament sv. zakona še trdnejša vez z Bogom in med njima zakoncema. V cerkvi je bilo tisto drugo soboto v mesecu juniju zelo živo, saj se je zbralo okoli 150 svatov. Med lepim bogoslužjem, kjer je prihod in odhod novoporočencev spremljal organist, so Monikine sorodnice in prijateljice zapele pod vodstvom diakona Tomislava pesem, ki je bila nevesti pri srcu. Naj dobri Bog blagoslavlja to medsebojno zvezo, da bosta ostala zvesta drug drugemu vse življenje in naj ju obdari z otroci, ki naj se jih veselita in naj jih velikodušno sprejmeta. Bog vaju živi na mnoga srečna leta. Sv. maša za domovino ter za + Feliksa Jablanovec je bila 16. junija v Angeredu. Po sv. maši je sledil blagoslov avtomobilov. Ko je bil končan prvi del v cerkvi in nato zunaj blagoslov avtomobilov, se je vsa skupnost zbrala v župnijski dvorani, kjer je v okviru Slovenskega Doma sledil kratek kulturni program ob dnevu slovenske državnosti. Potem je sledil družabni del, kjer so se rojaki zadržali še nakaj časa. Lepo je, ko rojaki začutijo dolžnost moliti za domovino, da bosta v njej vladala mir in pravičnost ter medsebojno sožitje. Zlata poroka Franca in Jožice Breznik v Köpingu 24. junija 2013 med popoldansko sv. mašo je zaznamovala srečanje rojakov v tej slovenski skupnosti. Sv. maša je bila ena sama zahvala Bogu za zlatoporočenca ter prošnja, naj ju dobri Bog še naprej blagoslavlja, da bosta s svojo zvestobo njemu in drug drugemu izpričevala, kako pomembno je vztrajati drug ob drugem, si biti zvest v sreči in nesreči v bolezni in zdravju ter drug drugega ljubiti vse dni življenja. V svetu, v katerem živimo so redki zakonci, ki dočakajo zlato poroko. Danes se mnogi ločijo zelo hitro, zelo težko drug z drugim potrpijo. Ta dva naša zlatoporočenca pa sta priča medsebojne lepe ljubezni, ki temelji tudi na žrtvi in razdajanju drug drugemu ter v služenju tudi slovenski skupnosti v Köpingu. Ob oltarju okrašena s sinovoma in njunimi domačimi, kakor tudi z rojaki, sta se zahvaljevala za prehojeno pot. Vsi skupaj so prosili, da bi jima dobri Bog naklonil še veliko skupnih let. Draga zlatoporočenca Jožica in Franc Breznik, hvala vama za vse gostoljubje do vseh duhovnikov, ki so delovali med vami na Švedskem, hvala vama za vajino zvestobo Bogu pa tudi narodnim vrednotam in vajini aktivnosti v slovenskem društvu ter za vso velikodušno pomoč rojakom, ki so ostareli in onemogli. Še naprej ostanita pričevalca vere, kakor tudi slovenstva na Švedskem. Krst Viktorie Julie Ide Marie Mak Reinholdsson je bil popoldan 18. 8. 2013 v Byarumu. Sorodniki in prijatelji so se tretjo nedeljo v mesecu avgustu zbrali v tej starodavni cerkvi, kjer sta starša Jenny in Fredrik prinesla h krstu svojo drugo hčerko Viktorio. Vse zbrano občestvo je ob pomoči programa za krst lepo zbrano sodelovalo, posebej ko so obnavljali krstne obljube. Na tem temelju je slovenski dušni pastir majhno dete krstil v imenu Troedinega Boga. Krstitelj Zvone je povabil starše in navzoče: »Krst nam nalaga veliko odgovornost, da živimo iz vere, da smo sredi tega življenja Kristusove priče ter da zapustimo deželo poganskih razvad, kot je to storil Abraham, ki je veroval Bogu. Kristjan mora biti svetilnik v tem poganskem svetu, mora biti luč sveta in sol zemlje. Po krstu je duhovnik povabil starše in botra takole: Prejmite Kristusovo luč. Temu je sledilo povabilo, da bi to lučko vere, dete prižgano prineslo pred vsemogočnega Boga. Da bi v letu vere najprej starši in botri postali živi pričevalci vere v Jezusa Kristusa. In memoriam. Po daljši bolezni je 3. decembra 2012 pri 61 letih starosti umrl Franci Preskar, podpredsednik slovenskega društva Klub Kulture Slovenija, Eskilstuna. Bil je dolgoletni aktivni član in podpredsednink slovenskega društva. Kljub težki bolezni se je spomladi 2012 še udeležil občnega zbora Slovenske Zveze v Malmö. V društvu jih je njegova smrt močno prizadela. V mislih in molitvi spremljajo pokojnikovo družino: ženo Marjanco, mamo Marijo, očeta Viktorja, sina Mikija in vnuka, pokojnikovo sestro Anito z družino ter ostale sorodnike. Tako se Uprava KK Slovenija iz Eskilstune poslavlja od pokojnega rojaka, ki je bil zelo aktiven v društvenem življenju. Kot slovenski dušni pastir pa se želi Zvone zahvaliti za vsa leta lepega sodelovanja v cerkvi, kamor sta Franci in njegova žena Marjana prihajala vsa ta leta. Skupaj so se, tudi z mamo Marijo, udeleževali sv. maše. Prizadevali so si tudi na takšen način povezovati rojake, da bi se zbirali ob oltarju, poslušali Božjo Besedo v materinem jeziku in prepevali slovenske cerkvene pesmi, ki imajo svoj čar in nagovarjajo vselej tudi ostale, ki se udeležujejo slovenskih sv. maš. Zadnja leta so rojaki sotrpeli s Francijem, ki ga je težka bolezen globoko zaznamovala. Še meseca septembra je ob podpori žene Marjane in v spremstvu mame Marije bil udeleženec pri sv. maši. Potem pa je križ postal pretežak in bolezen je Francija priklenila na posteljo. Rojaki so skupaj prosili, da bi Franci zmogel križ prinesti do konca. 3. decembra 2012 je nehalo biti njegovo dobro srce. Od njega so se v začetku naslednjega leta poslovili v 62 najožjem družinskem krogu. Ženi Marjani in sinu Mikaelu, sestri Aniti z družino in še posebej mami Mariji, ki sina Francija zelo pogreša, iskreno sožalje in spomin v molit vi ter pri sv. maši. Naj si Franci spočije v tuji zemlji, njegova duša naj počiva v miru božjem. v ___ Na praznik Sv. Jožefa je zaspala v Gospodu Silva Cervar, mama Rože Tomažič in Ane ter Liljane. Pogrebno sv. mašo in pogreb je vodil Hakan Jerrhage, slovenski dušni pastir Zvone pa je somaševal in sodeloval na pogrebu. Sorodniki in znanci so se v lepem številu poslovili od pokojne žene, mame, babice in prababice Silve. Bila je preprosta, a plemenitega srca, kar so še posebej doživljali njeni, ki jo sedaj zelo pogrešajo. Istra, Švedska, nebesa, to so postaje njenega bogatega življenja. Naj mama Silva počiva v miru. Dobri Bog naj poplača njeno žrtev za družino z bogatim plačilom v nebesih. Feliks Jablanovec iz Göteborga je umrl 18. aprila 2013 v Hjälbo blizu Göteborga. Dobrih osem let je bil privezan na invalidski voziček in posteljo, potem ko ga je večkrat prizadela možganska kap. Hvalabogu se mu je povrnil govor in je tako mogel slediti pogovoru in je še rad zapel kakšno slovensko pesem, največkrat Češena si Marija... Feliks je bil v dolgoletni oskrbi ljubljene žene Lenike, kakor so jo klicali njeni. Vsa ta leta je z vso ljubeznijo in skrbno služila svojemu možu, kar ji je vzelo veliko moči. In vendar, storila je vse po svojih močeh in vednosti, da bi bil Feliksov križ vsaj nekoliko lažji. Feliks in Lenika sta ena izmed najstarejših slovenskih priseljencev na Švedskem in ena prvih romarjev v Vadsteno, kar je p. Janez Sodja 1974. leta začel slovenska romanja k Sv. Brigiti Švedski. Bila sta redna obiskovalca slovenskih sv. maš, redna romarja v Vadsteno, kakor tudi vselej pozorna tudi do slovenskih dušnih pastirjev. V Angeredu sta mnoga leta poskrbela za prijetno druženje po blagoslovu avtomobilov. Prav tako sta se z veseljem udeleževala slovenskih praznovanj, tudi miklavževanja. Feliks je bil vesele narave in je vselej poskrbel za kakšno prijetno presenečenje. Bila sta zelo gostoljubne narave. Posebej pa sta z Leniko skrbela za lepoto srca, ko sta se udeleževala tudi sv. spovedi v materinem jeziku. Skupaj sta rada obdelovala domači vrt in sadovnjak, kjer je marsikaj zraslo. Nekoliko stran od doma pa sta imela košček zemlje, kjer sta poleg vrtnin skrbela za čebele, ki so bila Feliksova velika ljubezen. Bila sta tudi nabiralca gob, poleg vseh ostalih skrbi in obveznosti v družini in na delovnem mestu, kjer je Feliks delal v Volvu vse do penzije. Dragi Feliks, hvala vam za tako lepo pričevanje, za vero, za pristno krščansko veselje in humor, za slovenstvo, na katerega ste bili tako ponosni. Mi se vas s hvaležnostjo spominjamo v molitvah in pri sv. maši, vi pa prosite za nas, da bomo čuječi v življenju. Ni še tako dolgo, kar je v Sloveniji decembra 2012 umrl Ludvik Rener. Letos pa je meseca junija s tega sveta za njim odšla tudi njegova žena Dragica. Živela sta v Sladkem vrhu, blizu Šentilja. Dragica in Ludvik sta bila aktivna v Slovenskem društvu v Olofströmu, kakor tudi v tamkajšnem slovenskem občestvu. Svoj dom sta imela vselej odprt tudi za slovenskega duhovnika, ki sta mu izkazala gostoljubje. Kar nekaj let nazaj pa sta se preselila v Slovenijo, blizu svojega doma, da bi tam preživela jesen življenja. Toda bolezen je naredila svoje. Oba sta odšla v prerani grob. Ludvik in Dragica, hvala vama za lepo pričevanje in za vse dobro, ki sta ga izkazovala ljudem. Iskreno sožalje hčerki Klavdiji z družino, ki je sedaj ostala sama v Sloveniji. Hvala Janezu in Idi Rampre, ki sta letos obiskala njuno zadnje počivališče na zemlji. V miru počivajta na šentiljskem pokopališču. 63 Pogrebna sv. maša od pokojne mame Štefanije Borovec je bila 25. junija 2013 ob 11.30 v cerkvi Kristusa Kralja v Göteborgu. Dva dni kasneje je bilo na Kvibergu slovo od pokojne mame Štefanije, preden so vse uredili za pogreb v Varaždinu, ki je bil v mesecu juliju. Družini Glavak iskreno sožalje. Obenem pa se slovenski dušni pastir zahvaljuje Jasni in Branku Glavak, ki sta poskrbela tudi za sv. popotnico ob odhodu mame Štefanije s tega sveta v večnost. Dr. Janez Zdešar - in memoriam V Celju je 19. septembra 2013 umrl izseljenski duhovnik dr. Janez Zdešar, na god blaženega Antona Martina Slomška (24. septembra 2013) so ga pokopali na ljubljanskih Žalah. Bil je eden velikih pričevalcev 20. stoletja. Po vojni je bil s Koroške napoten v teharsko taborišče. Od tam je 21. junija 1945 uspel pobegniti v skupini enajstih domobrancev. Rešili so se le štirje. V Rimu je bil 10. oktobra 1952 posvečen v duhovnika. Dolga leta je opravljal službo izseljenskega duhovnika med zdomci v Nemčiji. Kot večkratni predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov je bil odgovoren tudi za slovensko pastoracijo po Evropi. Leta 1993 se je upokojil. Svoje spomine na težke dni je zapisal leta 1946, kot po čudežu so prepotovali dobršen del sveta, leta 1990 so jih odkrili v Kaliforniji v ZDA in nato je izšla knjižica. Pokojni dr. Zdešar je o svojih spominih večkrat spregovoril tudi na našem radiu Ognjišče. Pozdravlja vaš Zvone Lep je božji svet, krasen je razgled, vse je krog in krog delo božjih rok... Zvone Podvinski A KTUALNO AKTUELL iI ZVONE PODVINSKI - 20 let na Švedskem Zvone Podvinski pri rojakih v Landskroni Jeseni 2013 je minilo 20 let od prihoda slovenskega duhovnika Zvoneta Podvinskega na Švedskem. Dušnopastirstvo pri nas je nastopil po odhodu duhovnika, Jožeta Drolca (1977-1993), ki se je po 17. letih delovanja na Švedskem vrnil v takrat že samostojno Slovenijo. V imenu uredniškega odbora za Slovensko GLASILO na Švedskem izrekam globoko zahvalo za vaše vestno delovanje in sodelovanje med Slovenci, gospod Zvone! Naše GLASILO bi ne bilo to, kar je danes, če bi tudi vi ne prispevali svojega deleža v njem. Z obiski v slovenskih skupnostih, z mašami v materinem jeziku, z obredi, obiski bolnikov na domovih in institucijah, z obvestili, reportažami in življenskimi zgodbami rojakov, ki so živeli med nami, a so med tem že odšli k večnemu počitku, nas držite obveščene o njihovem bivanju, obenem pa nas opozarjate, kako minljivo je življenje. Že 20 krat ste tudi organizirali slovenska srečanja v Vadsteni, kar je gotovo vsakič velik zalogaj za organizatorja. Zahvaljujemo se tudi vsem sodelavcem, ki vestno skrbite za uspešno delovanje Slovenske katoliške misije na Švedskem, torej misijskemu svetu v Göteborgu, ki vas pridno podpirajo pri vašem delu, gospod Zvone. Osebno se vam zahvaljujem tudi jaz, za vso podporo pri mojem literarnem ustvarjanju, n.pr. pri izdaji moje prve knjige, Švedska slovnica za Slovence (2002), ki je izšla pri založbi Družina in za vse ostalo. Hvala vam za vse doslej storjenega, Bog vam povrni! Augustina Budja PG SLOVENSKIH DRUŠTEV NA ŠVEDSKEM Planika, Malmö - 779597 - 4 Slovensko društvo, Stockholm - 653438 - 2 France Prešeren, Göteborg - 725261 - 2 Ivan Cankar, Halmstad - 643759 - 4 Slovenija, Olofström - 732365 -2 Orfeum, Landskrona - 10 15 53 - 6 Slovenski Dom, Göteborg - 1503562 - 9 Slovenija, Eskilstuna - 822146 - 7 Simon Gregorčič, Köping nima PG, v naslov društva je A. Macuh, Husta 1, 73197 Köping. Slovensko-Švedsko društvo, Heisingborg nima PG, kontakti Darko Berginc, blagajnik. Slovenska Zveza - 721877 - 9 PREVAJALCI na Švedskem Potrebujete prevajalca? Prevajam med angleščino, slovenščino in švedščino. V pomoč sem lahko pri vsaj še petih drugih jezikih. Rado Omota Omota Consulting Telefon: 08-29 32 51, 070-511 20 90 E-pošta: Spletna stran (v angleščini): rado.omota@gmail.com http://rado.translatorscafe.com/ Danni Stražar prevaja iz švedščine in angleščine v slovenščino. Danni Strazar översätter fran svenska, engelska till slovenska. Najdete jo na spletni strani / Ni hittar henne pä hemsida under namnet: SVEKLANG, Strazar Danni Ella, Tel 08-600 39 11 Zvonko Bencek & Augustina Budja: Telefonsko prevajanje / Telefontolkning: slovenska, svenska serbiska, kroatiska, bosniska (serbokroatiska); Tel. 0418-26926, Landskrona Slovensko GLASILO Slovenska BLADET Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145, 731 23 KÖPING (nov. 2013) Predsednik: Alojz Macuh; slovenska.riksforbundet@gmail.com NASLOVI - ADRESSER KK SLOVENIJA c/o Rudolf Uršič Norregata 9, 633 46 Eskilstuna Preds.: Rudolf Uršič, 016-14 45 49 rudolf. ursic@glocalnet.net IVAN CANKAR Preds. Ivan Zbasnik 035 2112 94 Meteorv 17, 302 35 Halmstad il.zbasnik@netatonce.net mobil 0706 620 232 SD SIMON GREGORČIČ Scheelegatan 7 731 32 Köping Preds.: Alojz Macuh, 0221-185 44 aa.macuh@gmail.com KD SLOVENIJA Vallmovägen 10 293 34 Olofström Preds.: Janez Rampre janez.rampre @oktv. se SLOVENSKI DOM Parkgatan 14 411 38 Göteborg Jože Zupančič, 031-98 19 37 marianne.ratajc@byggnads.se SLOVENSKA AMBASADA (sept.2012) Amaliegade 6, 2. floor 1256 Copenhagen K, Denmark Telefon: 0045 33 73 01 20, 0045 33 73 01 22 Faks: 0045 33 15 06 07 e-pošta: vkh@gov.si urad. slovenci@,gov. si SKD FRANCE PREŠEREN Box 5271 402 25 Göteborg Lado Lomšek, 031-46 26 87 SKD ladolomsek2 @gmail. com Slovensko društvo PLANIKA V:a Hindbyvägen 1 214 58 Malmö Ivanka Franceus, 040-49 43 85 ivankafranseus@hotmail. com SLOV. DRUŠTVO STHLM c/o Anton Kisovec, Rosendalsslinga 3, 18633 Vallentuna Vika Lindblad 08 897496 - 0707800920 vikilindblad@gmail.com PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM c/o Bencek-Budja, Hantverkarg 50 261 52 Landskrona A. Budja, 0418-269 26 budja@bredband. net SLOV./ŠVEDSKO DRUŠTVO Darko Berginc; Kadettg 30 D 254 55 Helsingborg Blagajnik: 042-156 188 SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA P ar k gatan 14 411 38 Göteborg Zvone Podvinski, 031711 54 21 Zvone.podvinski@rkc. si Tisk / Tryck: JASK AB, Landskrona, 0418-44 83 00