KRANJ, 2. MARCA 1958 LETO IX. — ST. 18 DIN 10.— Glasilo SZDL.Z8 Gorenjska I * d a j a : Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 190 / Tekoči račun pri NB Kranj štev. •l-KB-1-2-135 / Izhaja v ponedeljek ia petek / Naročnina: letna 600, polletna 300, mesečna 50 dinarjev S seje Okrajnega ljudskega odbora v Kranja Mi di ogromna sredstia Ločeni seji obeli zborov In skupna seja Kranj, 29. februarja. Danes je bila v Kranju sej a okrajnega ljudskega odbora. Na prehodnih ločenih sejah obeh zborov so odborniki razpravljali o istem dnevnem redu. Po ločenih sejah pa je sledila skupna seja obeh zborov pod predsedstvom predsednika OLO Mirana Košmelja. Ločeni seli Po nekaterih formalnostih sta oba zbora sprejela predlog odločbe o ustanovitvi Centra za gospodinjsko pospeševalno službo v Kranju. Potrdili so tudi predlog Sveta za gospodarstvo, ki je nedavno razpravljal o odplačilu anuitet, pred delitvijo dobička, za podjetja »Elan« Begunje, »Rožca« Jesenice ter za Kemično tovarno Podnart. Prav tako so tudi sprejeli garancijo sa najetje investicijskega posojila, ki ga namerava uporabiti podjetje »Elan« za nadaljevanje del na novih zgradbah. Glede sklepanja o garanciji za investicijsko posojilo KZ Mavčiče so ugotovili, da v tem primeru ne gre za investicijsko posojilo, temveč le za ustrezni depozit pri Narodni banki za nadaljevanje del pri izgradnji zadružnega doma. Ta točka je bila umaknjena z dnevnega reda zaradi tega, ker KZ Mavčiče razpolagah zadostnimi sredstvi, ki so potrebna za ta depozit, medtem ko ostanejo sredstva za na- daljevanje del še nadalje lodpr-to vprašanje. Odborniki so tudi sklepali o olajšavah podj. »Živila« Kranj, Projektivni biro Kranj, »Šport hotel« Pokljuka ter »Plavž« Jesenice, po začasnih obračunih za leto 1955. Na seji je tudi odbornik Pe-ternelj pri sklepanju o potrditvi pravil sklada za štipendije prebral poročilo Komisije za štipendije in obrazložil stališče te komisije do podeljevanja štipendij. Skupna sela Po odmoru je predsednik Miran Košmclj začel skupno sejo obih zborov. Predsednica Sveta za socialno skrbstvo OLO Kranj Dragica Rome, je prebrala izčrpno poročilo o socialnem skrbstvu ter o socialni problematiki na splošno na Gorenjskem. Danes je pomoč socialno ogroženim večja kot kdajkoli prej in je ne moremo primerjati s pomočjo pred vojno, ko so onemogli umi- (Nadaljevanje na 2. strani) m, 'm W KMALU BO POMLAD ?y Zemlja se je odprla... Ne, le le prikazala se je izpod snega Prva letna skupščina jugoslovanskih gumarjev Z rekonstrukcijo in izkoriščanjem obstoječih kapacitet bodo gumarska podjetja lahko zadostila potrebe Premalo va%mWianja o tem, KAKO DVIGNITI DELOVNO STORILNOST Ostra kritika podjetij, ki so pri sestavlja nju družbenega plana pokazala nemogoč odnos Na zadnjem plenumu Okrajnega sindikalnega sveta so razpravljali predvsem o storilnosti dela v gorenjskih podjetjih in » nepravilnostih, ki so nastale pri sestavljanju prvotnih o-snutkov družbenega plana za leto 1956. V razpravi sta sodelovala tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. Mirko Zlatnar ia predsednik Okrajnega ljudskega odbora tov. Miran Košmelj. Mirko Zlatnar - Edina pot: utrjevanje delavskega upravljanja Lani, 20. maja, je bilo ustanovljeno v Rakovici Združenje podjetij gumarske industrije, te dni pa je bila v Kranju prva letna skupščina jugoslovanskih VEC SINTETIČNEGA KAVČUKA gumarjev. Dvodnevnemu zboro- me so predvsem veliko povpra sevanje po kavčuku in tehničnem blagu. Za kavčuk smo vezani izključno na uvoz, zato Najvažnejša naloga današnjega dne — je dejal tovariš Zlatnar, — je dvig proizvodnosti dela. V tem pogledu moramo doseči čimprej stvarne rezultate. Zato sindikati ne bi smeli imeti ▼ današnjem obdobju samo vzgojne funkcije, marveč bi morali vedno bolj skrbeti za uveljavljanje novih gospodarskih smernic v praksi. Vztrajno bi bilo treba spraševati ljudi, ki so v samoupravnih organih, kaj so že v tej smeri stvarnega ukrenili. Odločno se je treba zavzeti, da bodo ti organi dejansko začutili, da so predvsem oni odgovorni za to, ali bo storilnost dela porasla ali ne. Osnovno, kar ovira povišanje delovne storilno-sti je, da delavci sploh ne ve- [ do, kje tiče vzroki za to. Vse je, zaprto v bolj ali'manj'nerazumljivih odnosih med številkami po računovodstvih in tehničnih pisarnah. Norme še marsikje niso urejene, tudi premiranje še ni stimulativno. Zaslužek za določeno delo se odreja od primera do primera. Delovna mesta še niso ocenjena. To so vse momenti, ki zavirajo delavca pri delu in ne podžigajo njegove delovne vneme. Zal pa je na Gorenjskem le 5 večjih tovarn, ki razmišljajo o teh problemih in ki so tudi že storile prve korake, da se to stanje popravi. V ostalih podjetjih niso začeli niti razmišljati o tem. Ni še nobenih analiz, na osnovi katerih bi se dalo praktično začeti z delom. Pred kratkim smo začeli v o-krajnem merilu s temeljito akcijo, ki naj pride problemu do dna. Prvi sestanek z direktorji na okraju je uspel. Toda na občinah, na občinskih komitejih !n občinskih odborih SZDL, se le zataknilo. Ne upajo naprej. Pravijo: »To je težak problem!« Tudi politične organizacije v podjetjih stojijo ob strani. voril je o možnostih za otvar-janje novih uslužnostnih obratov. Toda, ali je bilo doslej — razen morda nekaj razprav — kaj stvarno storjenega? Ničesar! Tu .ie vsako teoretično razpravljanje nesmiselno, če ni nobenih stvarnih rezultatov. Nato ^je tovariš sekretar govoril „;tudi o volitvah organov delavskega upravljanja, ki so Torej tisti, ki bi morali na- prod nami in poudaril, da ima-praviti največ, stojijo ob strani. jG sindikati zelo važno nalogo: Tudi v samoupravnih organih izbrati morajo namreč najboljše ne obravnavajo dovolj ti ge delavce in jih predlagati v problemi. vanju so prisostvovali zastopniki vseh šestih podjetij gumene industrije, med njimi je bil luuI pn.-doutinik Zdru/.enja Vlado Juričič z Borovega, podpredsednik Maks Mikuš iz »Save«, zastopnik zveznega odbora sindikatov tekstilnih in usnjarskih delavcev Mihajlo Jevtič, svetnik Zvezne industrijske zbornice Fran Vindiš, načelnik uprave za državne materialne* rezerve Božo Matičevic in drugi. Razen organizacijskih vprašanj posameznih podjetij in združenja so v poročilu upravnega odbora obravnavali predvsem problem jugoslovanske us- nično gumeno blago, ker ravno baviti kavčuka, ker so cene te-večino teh izdelkov uvažamo. mu precej nihale. Od 541,6 dolarjev za eno tono v letu 1953 je cena v letu 1955 dosegla celo 900 do 1000 dolarjev. Zato so v >zka grla v proizvodnji gu- zadnjem času pričeli uporabljati sintetični kavčuk. To pa je šlo predvsem na račun slabše kvalitete in zgodilo se je celo. morajo imeti podjetja stalno na rezervi določena devizna sredstva. Kljub temu pa se je večkrat zgodilo, da niso mogla na- da se proizvodi tovarne »Sava« niso mogli uporabljati v iste namene kot so bili predvideni. (Nadaljevanje na 2. strani) S seje ObLO Tržič Gradnjo stanovanj skušajo pospešiti In poceniti V torek, 28. februarja, je bila v Tržiču seja občinskega ljudskega odbora. Vodil jo je predsednik Lovro Cerar. Odbor je sprejel odlok o javnem redu in miru, imenoval Zato je osnovna naloga, poživiti delo samoupravnih orgnaov na tem področju. Samo oni bodo namreč lahko rešili te gospodarsko nujne probleme. delavsko svete, kajti le najboljši bodo kos nalogam, ki se pred samoupravne organe postavljajo danes. V razpravi so člani plenuma ostro obsodili nemogoč odnos Ce hočemo zvišati življenjski podjetij pri sestavljanju planov standard, moramo znižati cene. Cene pa lahko znižamo le z odkrivanjem notranjih rezerv. V ospredju skrbi sindikatov je človek. Zato se je treba odločno zavzeti za povečano skrb za delovne ljudi. O tem je govoril na konferenci Zveze komunistov tudi tovariš Marinko. Go- za tekoče leto. Tovariš Bečan je umestno predlagal, naj bi v prihodnje povedal svoje mnenje k temu tudi okrajni zbor proizvajalcev, da se ti problemi ne bi reševali le po upravni poti. Razpravljali so tudi o nekaterih organizacijskih sindikatov. njarske industrije. Kljub temu, mestnega finančnega nadzorni- da je bila proizvodnja gume v ka, ustanovil je novo trgovino z letu 1954 za 1,5% večja kot je motornimi gorivi in mazivi, bilo po planu predvideno in v imenoval je novega direktorja letu 1955 za 4,03%, še vedno ni Mehanične delavnice Tržič, odo- mogla zadostiti vsem potrebam, bril je lokacijo avtobusnega po- Vendar pa so kljub povečanju stajališča na križišču Cankarje- proizvodnje ugotovili, da je bi- ve in ceste JLA in lokacijo" no- lo še neizkoriščene kapacitete ve Pekarije v bivši Bučarjevi 14,4%. Tako je bilo v letu 1955 fužini. Imenovani so bili uprav- izkoriščenih kapacitet v pneu-matiki le 97,1%, v proizvodnji gumenega tehničnega blaga 77,9 odstotkov, gumene obutve 94% in regenerata 97 %. Treba bo problemih predvsem povečati izkoriščanje borniki so sklenili pripraviti no —ik kapacitet za pneumatiko in teh- vo ordinacijo za zdravnika, ki ni odbori vodovoda, Jasli, Pokopališča in Doma oskrbovancev in izvoljena davčna komisija. Za sanitarnega inšpektorja je bil imenovan dr. Stanko Živec. Od- Naš razgovor Ančka Hafnerjeva ~pripo ved nje Utrinek iz bojev Preprosta, skrbna in nežna mati, to je zdaj Ančka Hafnerjeva iz Stražišča, stara znanka slovenskih partizanov in nosilka odlikovanja za hrabrost. Takole pripoveduje o tistih najtežjih dneh, ko je stara 21 let morala zapustiti domačo hišo in ko je izgubila mater, brata in sestro. — Bilo je 12. februarja leta 1942. Med delom v tovarni sem dobila obvestilo, da je nekdo izdal Nemcem moje in bratovo delovanje za Osvobodilno fronto. Takrat nisem odšla domov in z bratom Vinkom se nama je posrečilo pobegniti. Tisti dan je okoli 100 sovražnih vojakov v belih haljah obkolilo našo hišo. Odpeljali so mamo, brata in sestro. Nisem jih več videla. Bili so med talci v Begunjah in po dolgem mučenju so jih 15. aprila ustrelili nekje v Maut-hausenu. Kam vas je potem vodila pot? — Prijela sem za puško in se odločila za neizprosen boj z kupatorjem. Slišala sem, da ste bili zelo hrabri in v nevarnih akcijah vedno med prvimi prostovoljci. Se še spominjate katerega od številnih bojev, ki ste se jih u-deležili? — Hrabrost pripada vsakemu borcu in strahu pred sovražnikom res nisem poznala. Na obletnico oktobrske revolucije, 7. novembra 1942, smo prostovoljci dveh bataljonov naše brigade napadli močno italijansko kolono pri Metliki. Tedaj sem prva jurišala po prostrani čistini sovražniku nasproti, nakar so mi sledili tudi ostali tovariši. V tem boju je padlo veliko fašistov in zaplenili smo tudi precej orožja. Posebno dobro pa se spominjam boja na Suhorju v Beli Krajini, januarja 1943. Italijani so v dveh kolonah po 200 mož prodirali iz Metlike proti Su- horju. Z eno desetino sem bila v zasedi pri suhorski cerkvici. Sprejeli smo boj, medtem pa se je ostali bataljon umaknil, ne da bi nas mogel obvestiti. Zarad: vedno hujšega sovražnega pritiska se je umaknila tudi večina borcev moje desetine in nazadnje sva ostala samo še dva Z močnim ognjem sva iz neposredne bližine zadržala vse strahopetne Italijane in vas je o-stala v naših rokah. Med bojem je bil težko ranjen tud' moj tovariš, ki sem ga nato sama odnesla do Suhorja. — Suhor in ostale belokranjske vasice so mi kakor drugi dom. Vsi ljudie tam okoli me poznajo in vedno znova jih želim obiskati. Misli mi rade u-hajajo v tiste kraje in spomini na najtežje boje so včasih tako lepi . Končala je in v naročje ji je zlezla mala Zdenka. Tudi živahna fanta in nekoliko bolj tiha Marjanca so se ji pridružili. Vsa srečna je bila videti v krogu svojih otrok. J. O. ga štipendira občina. Ljudski odbor je odobril odgovor, sklenjen med občino Kranj in občino Tržič, da se takoj naroči generalni projekt za gradnjo vodovoda Tržič—Kovor—Zvirče, Breg, Ziganja vas—Duplje—Naklo—Kranj. 24% stroškov projekta nosi domača občina, ostali znesek pa bo prevzel nase Kranj. Občinski vodovod Tržič ima odobren investicijski program za /popravila zajemalnika in uporabo sredstev investicijskega sklada zavoda. Odbor je razpravljal o gradnji obrežnega zidu na Dolinski cesti in preložitvi ceste, p mlinu »Popovič«, o pregledu zaključnih računov gospodarskih organizacij in o organizaciji planšarstva v letošnjem letu ter drugih gospodarskih zadevah. Predsednik občine je že pripravi vil izčrpen elaborat o gospodarstvu v občini Tržič v lanskem letu in bo podal poročilo na prihodnji seji, nakar bo obračun dela predložen tudi zboru volivcev. V sredo, 29. 2., pa je Svet za komunalo občine Tržič reševal zelo težko nalogo. Pregledoval je predlog stanovanjskih organov, katerim prosilcem naj se da prednost pri dodelitvi stanovanj. Sestavil je spisek prosilcev in vrstni red potreb. Na razpolago je 16 stanovanj, prošenj pa je 440. Vsak prosilec smatra sebe za najpotrebnejšega, zato bo kljub najbolj pravični odločitvi komisije samo lfi družin zadovoljnih, nad 420 pa jih bo verjetno prepričanih, da se jim je zgodila krivica. Občina Tržič predvsem stremi za tem, da čimprej zgradi dovolj stanovanj, zato išče občinski ljudski odbor načine, ki bi gradnjo stanovanj pospešili in pocenili, bodisi preko stanovanjskih zadrug, v občinski režiji ali z dodeljevanjem individualnih kreditov. J. V. TE DNI PO SVITI Ta tedn je bilo uradno sporočeno, da so se jugoslovansko-zahodnonemška pogajanja o povračilu predvojnih In medvojnih dolgov Nemčije Jugoslaviji premaknile z mrtve točke in dn lahko v najkrajšem času pričakujemo, da bo podpisan sporazum in da bo s tem urejeno vprašanje, ki je že dlje časa motilo normalne gospodarske in politične stike med obema državama. Po podpisu sporazuma bodo v Beogradu pogajanja za podpis novega trgovinskega sporazuma. Konferenca o jedrski energiji, ki se je začela v ponedeljek v Wnshingtonu, je izdala prvo poročilo o delu v zvezi z mednarodno agenciio za izkoriščanj0 jedrske enerfiie, ki io je predlagal predsednik ZDA Eisenho-wer v govoru na Generalni skupščini OZN. 8. decembra 1953. leta. Poročilo pravi, da so na prvem sestanku proučili do-sedanle pripombe in predloge n tej agenciji vseh držav, ki niso zastopane na tej konferenci. Nadalje sporočajo, da se bo razprava razvila brez sodelovanja javnosti, da bo tako olajšana izmeniava gledišč. Sestanka se udeležuieio predstavniki avstralske, belgijske, brazlljske, kanadske, čehoslovaške. francoske, indijske, portugalske, južnoafriške, sovietske, ameriške in britanske vlade. Na redni tiskovni konferenci v sredo le predsednik Eisenho-wer iziavil. da se bo odzval pozivu Republikanske vlade in b<"> ponovno kandidiral za predsednika na letošniih volitvah. S tem je bila uradno potrjena vest, ki so jo že dlje časa v različnih vairantah ponavlial' razni neuradni komentatori! Predsednik je nadalje poudaril da se je dokončno odločil o kandidaturi šele ta teden. Vse pa kaže, da je s tem računal žp prej. sal so vsi komentatori' ocenili njegov veto na zakonsk1 osnutek o prostem določanj" cene zemeljskemu plinu, ko* »izredno predsednikovo predvolilno potezo«. S tem namreč. da je preprečil, da bi privatne komoaniie za izkoriščanje plina lahko same določale ceno plinu, je preprečil dviganje cenee in s tem ustregel širokim slojem ameriškega prebivalstva. V sredo je bil dosežen v francosko - maroških pogajanjih, ki traiaio že več kot 14 dni, delen napredek. Sporazumeli so se o vzpostavitvi »prehodnega režima« v Maroku, ki bo traial vse dotlej, dokler ne bo proglašena »popolna neodvisnost« francoskega protektorata. S tem je bilo pravzaprav osnovno vpraša-nie samo odrinjeno na poznejši datum. V sredo pa je bila hkrati v Parizu zaključena prva seja francoskih in tuniških državnikov, ki se pogajaio za neodvisnost Tuniziie. Ben Amar, predsednik tuniške vlade, ie na sej i zahteval popolno neodvisnost za svoio deželo. Francoski zunanji minister Christian Pineau pa je obljubil »vsestransko razumevanje nacionalnih čustev tuni-škega naroda« s strani francoske vlade. Nekaj pojasnil o slabem kruhu ▼ naših pekarnah Pl*V3. lctllct SkUpŠČlUcl lY10lt3 Z DrOblCm jugoslovanskih gumarjev ■ ■BSf I1M m M SJM 1 «111 (Nadaljevanje s 1. strani) 9581 ton in regenerata od 1350 Menda ni državljana v naši domovini, ki ne bi vedel, s kakšnimi težavami se borimo, da bi preskrbeli prebivalstvo z zadostnimi količinami živil, zlasti z moko, maščobami in sladkorjem. Tem splošnim težavam so predvsem botrovale suše, saj so vrsto let hromile naše napore za dvig kmetijske proizvodnje, ki je bila nujno potrebna zaradi rastočega števila potrošnikov teh pridelkov. Ogromne količine pšenice moramo še sedaj uvažati. Vendar tudi pri uvozu nastanejo večkrat težave, katerih ni prav lahko premostiti. Pomagati si je bilo treba pač na načine, ki so bili v takratnem položaju možni. Prišlo je do tega, da se potrošniki že dlje časa pritožujejo nad slabo peko kruha, ponekod bolj, ponekod manj upravičeno. Zato morda ni napak, če našim bralcem nekoliko polasnimo položaj, saj bo večina doumela težave, s katerimi se bori naša država glede preskrbe z moko in se bo tako huda kri marsikje polegla. Nedavno sta se v »Delavski enotnosti« pojavila dva članka v zvezi s slabo peko kruha in neprimerno moko. Ti očitki so zlasti zadevali področje Gorenjske. Toda članek v številki 6 z dne 3. februarja letos vsebuje precej netočnosti. Pisec članka je namreč načel problem 45 ton moke, ki je bila dobavljena podjetju »Klasje« v Kranju, le-to pa jih je prodalo naprej pekarnam na Jesenicah, v Kranju in Tržiču. Predvsem ne drži, da je bila moka poslana na Jesenice prav za novoletne praznike, kot navaja pisec, temveč šele 5. januarja letos (dobavnica štev. 21). V podjetju »Klasje« so sicer vedeli, da je moka zatohla (vsaj tako je pojasnil zadevo direktor »Klasja« tovariš Valentin-čič), vendar je glede kislinske stopnje in izgleda ustrezala določenemu standardu. To moko so nemudoma reklamirali dobavitelji in hkrati obvestili Centralni higienski zavod v Ljubljani (poslali so vzorec moke v analizo). Odgovor Centralnega higienskega (zavoda pa so prejeli šele 6. febru arja, medtem ko Je prišla od okrajne sanitarne inšpekcije odločba o blokiranju moke šele 16. II. Takrat, po izjavah tovariša direktorja pa že prej, je podjetje »Klasje« ustavilo prodajo te moke, katere pa je ostalo v skladišču le še 11.690 kg. Sedaj nastane sporno vprašanje: zakaj je »Klasje« sploh prodajalo to moko, če je vedelo, da je zatohla? zla povzroča alkohol Nad 300 delavcev iz kamniških tovarn {e darovalo kri Najmočnejše društvo v Kamniku je društvo Rdečega križa, v katerem je razen mestnega odbora še pet vaških odborov. Od skupnega števila 1593 članov jih je 1095 iz Kamnika, Duplica jih ima 117, Paloviče 88, Nevlje 118, Podgorje 94 in Tunjice 81. Iz poročil, ki sta ga na občnem zboru podala predsednik dr. Milan Kirn In tajnik Andrej Simončič, je razvidno, da je bilo tudi v preteklem letu delovanje društva zelo uspešno. Člani so s predavanji in tečaji širili zdravstveno prosveto na deželi, z zdravstvenega stališča proučevali stanovanjski problem, alkoholizem ter zaščito socialno in moralno ogroženih oseb. Največ zla izvira še vedno od alkohola. Čedalje manj pa je socialno ogroženih, ker le-ti dobivajo pomoč od občine ali pa so oskrbovani v domovih. Mestni odbor RK je organiziral nabiralno akcijo za pomoč po-plavliencem v Srbiji in je zbral 119.000 dinarjev in od tega so samo delavci tovarne usnja dali 49.000 dinarjev. Akcija za dajanje krvi je bila zelo uspešna, saj se je odzvalo 335 ljudi, po večini delavcev kamniških tovarn. Društvo je letos organiziralo drugi letnik zdravstvenega tečaia za žensko mladino, ki se ga udeležuje 76 deklet. V letošnjem letu bodo po tovarnah organizirani tečaji za zdravstveno zaščito delavcev. Najbolj zaslužno delo RK pa je, da pre- ko svoje organizacije po vaseh In naseljih pomaga organizirati preventivno zdravstveno službo. V kratkem bo občni zbor novega občinskega odbora RK, ki bo povezal vse odbore po vaseh. S to reorganizacijo bo delo na terenu lažje in bolj elastično. Tiste dni (okoli 5. januarja) je bila v skladišču na zalogi samo ta moka, ker uvožena še ni prispela (na Reko je prišla prva ladja šele 28. decembra). Pretilo je pomanjkanje kruha, zlasti v naših industrijskih središčih. Na prošnjo pekarn, vendar kljub opozorilom, da ta moka ni najboljša, da pa se jo da z ustreznim mešanjem z dobro moko kljub temu uporabiti, so jo le-te tudi kupile. Toda bodisi zaradi slabe mešanice, bodisi zaradi tega, ker se moka v enem vagonu po kakovosti večkrat razlikuje od moke v drugem vagonu, je prišlo do negodovanj s strani potrošnikov. O slabi moki je bila obveščena tudi Obrtna zbornica, Okrajni svet za gospodarstvo ter ostali organi, še prav posebno pa vse pekarne. Toda temu ni kriva samo moka iz sente (45 ton), temveč tudi vsa tista moka, ki so jo »Klasje« in ostala tovrstna podjetja v Sloveniji že zaradi znanih težav z uvozom prevzemala od JLA vse od 10. oktobra sem. Tu je torej bistvo tega problema. Gre pa še za nekaj. Potrošniki se namreč sprašujejo, zakaj morajo plačevati moko slabše kakovosti (tip 600 — po domače »cvajerica«) za ono boljšo tipa 400 — l»nularca«. Sedaj so tudi v tem oziru dosegli sporazum, da se bo prav ta moka, ki je slabše kakovosti, prodajala 3 din ceneje (ne več po 78 temveč po 75 dinarjev. To so objektivne težave, s katerimi se je borilo v tistem času naše gospodarstvo in podjetja za promet z žitaricami, medtem ko je sedaj stanje že veliko boljše. Niso torej krivi posamezniki, če so pekarne včasih pekle slab kruh (čeprav bi bilo lahko tu pa tam bolje), temveč je treba iskati vzroke predvsem v objektivnih težavah. I. A. TOVARNA ZA PROIZVODNJO TEHNIČNEGA TEKSTILNEGA BLAGA Druga težava je z nabavo tekstilnega blaga za gumeno proizvodnjo, katerega letno porabi okoli 6,700.00 kvadrat, metrov. Nekatere tovarne se branijo izdelovati to blago, ker je proizvodnja dražja kot pri ostalem blagu. Zato je združenje predlagalo, naj bi se ena tekstilna tovarna specializirala izključno za proizvodnjo tehničnih tkanin. VEČJA PROIZVODNJA NA RAČUN STORILNOSTI Medtem ko se je proizvodnia v primerjavi z letom 1954 (13.750 ton) lani dvignila na 14.871 ton, to je za 8,3%, pa je število zaposlenih padlo od 4533 v letu 1954 na 4504 v letu 1955, to Je za 0,7%. Iz tega sledi, da je bilo vse povišanje na račun večje produktivnosti; storilnost dela se je zvečala za 10%. Ker pa je bilo v zadnjem Času, predvsem v »Savi« in nekal tudi v Borovem, izvršenih precej rekonstrukcij, je ustrezno temu predvideno tudi povečanje proizvodnje za leto 1956, in sicer: pneumatike za 870, gumenega tehnič. blaga 900, regenerata 130 ton in gumene obutve 1200 tisoč parov. Hkrati s tem pa se bo razširil tud! asor-•".'ment proizvodov. Na tržišče bodo prišli izdelk-*. ki smo jih do sedaj v glavnem uvažali: polne gume, transportni trakovi vseh dimenzij (uvoz se bfl zmanjšal za okoli 400 toM, gumene obutve in raznih delov za stroje. Po elaboratu Združenja bo izvršenih rekonstrukcij v vrednosti 5037 milijonov dinarjev in se bo proizvodnia leta 1960 z ozirom na proizvodnjo v letu 1955 dvignila takole: pneumatike od 2250 na 14.130 to$, gumene obutve od 7,925.000 parov na 9.250.000 parov, gumenega tehničnega blaga od 4832 ton na ton na 1400 ton. Te rekonstrukcije bodo odstranile v glavnem ozka grla proizvodnje, ni pa predvidenih večjih investicij ID gradenj. IZVOZ LANI PREKORAČEN ZA 64,6 % Podjetja so precejšen del svojih izdelkov tudi izvozila. Lanski plan 40 milijonov deviznih dinarjev so prekoračila za 64,8 odstotkov in so izvozila: Borovo 53,290.381 deviznih dinarjev, »Ris« 12 milijonov 13.950 deviznih dinarjev in »Sava« za 533.604 deviznih dinarjev, skupaj za 65 milijonov 837.935 deviznih dinarjev. Izvažali so predvsem * vzhodne dežele, razen tega pa tudi v ostale evropske države — največ je bilo izvoženega v Anglijo (25 milijonov 555.911 deviznih dinarjev). Združenje je sprejelo tudi sklepe za bodoče delo. Predvsem bodo povečali produktivnost dela, proizvodnjo pneumatike in transportnih trakov, zboliSali kvaliteto proizvodov in hkrati več prihranili na surovinah, predvsem pa skrbeli za sodelo-vanie med posameznimi podjetji. Treba bo povečati tudi skrb za vzgojo kadrov in\le bil v ta namen predviden tudi posebni sklad za šolstvo 8 066 000 dinarjev. Sklad so predvideli tudi za napredek in izboljšanie proizvodnje, in sicer so od skupne vsote 7.600 000 dinarjev oddell-li 2.300 000 dinarjev za raziskavo možnosti, proizvodnje »belega aktivnega polnila«, katerega sedaj uvažajo. Predvsem pa bo treba v bodoče delati za večjo kooperacijo vseh gumarskih podietii in hkrati teh podietij z ostalimi sorodnimi podjetji. Na koncu so izvolili tudi nov odbor, za predsednika Združenja je bil ponovno izvoljen Vlado Juričič iz Borovega. z8 podpredsednika Dimitrije Vuja-škovič iz »Vulkana« (Niš). 7» sekretarja pa Rudolf Rajhner. Li. Družba daje ogromna sredstva za socialno skrbstvo (Nadaljevanje s 1. strani) rali po hiralnicah, prosjačili po cestah in hišah in bili nezakonski otroci »ljudje«, ki so družbi v sramoto in zaničevanje. Da danes ni tako, nam povedo že zneski izdani za socialno pomoč v letu 1955. Tako je bilo na področju okraja izplačano samo za socialne podpore 47,717.000 dinarjev, socialno ogroženim o-trokom in odraslim po domovih 34,754.000 din, za zdravljenje teh 11,253.000 din, za investicije v domu onemoglih je bilo vloženih 1,200.000 din, za enkratne podpore 5 milijonov, mladinskim ustanovam iz fonda za prekrške je bilo dodeljeno 2 milijona 144.000 din, nabavljeno je bilo tudi nekaj učil za socialne domove in so skupno s stroški za vzgojo in zdravstveno osob-je znašali 5.500.000 din, razen 6 milijonov 53.000 din za dotacije mlečnim kuhinjam in 48.630.458 din za šolske mlečne kuhinie in mladinske ustanove. 60,892.200 din je bilo izdanih za štipendije, 769,619.374 din pa je izplačal Zavod za socialno zavarovanje za otroške dodatke, razen subvencij Združenju slepih in gluhih, invalidnine in okrbovalni-ne nezaposlenim. Običajno grešimo, ko presojamo višino našega življenjskega standarda, prav v tem, ker vidimo le mesečne zaslužke posameznikov, ne upoštevamo pa vseh teh visokih zneskov. Seveda pa nastaja drugo vprašanje: v koliko so sveti in organi ta sredstva, ki so jim bila zaupana pravilno razdelili. Svet je namreč prišel do zaključka, da so kljub velikim materialnim izdatkom občinski sveti skušali do nedavnega reševati splošno iso-cialno problematiko predvsem z razdeli evanjem podpor in pri tem niso pazili kako bi tem o-sebam pomagali, da bi spoznale kakšne so njihove pravice in dolžnosti. Posledica nepravilnega razdeljevanja podpor so tu- di razni nezdravi odnosi med družinskimi člani, odnosi do o-nemoglih, bolnih, otrok padlih borcev itd. O vseh teh vprašanjih je Svet za socialno skrbstvo še podrobneje razpravljal. V razpravi so sodelovali odborniki Stefe, Knific, Vinko Hafner, ki je zlasti dejal, da je treba sicer podpore približati vsoti, ki je potrebna za minimalno preživnino. Vendar so pogoji za podeljevanje podpor ne le v posameznih občinah temveč tudi v posameznih primerih sila različni. Tu gre predvsem za finančne možnosti. Odbornlca Smilja Gostiša pa je govorila o defektni mladini in predlagala, naj bi komisije za podeljevanie štipendij pri Občinskih ljudskih odborih dajale tudi štipendiie za defektologe. Problem defektne mladine je zlasti pereč zaradi pomanjkanja ustreznega učnega kadra — defektologov, ki bi to mladino vzgajali. Na izpraznjeno mesto v Svetu za prosveto in kulturo so odborniki imenovali novega člana tov. Goltesa. medtem ko je bil za predsednika izvoljen odgovorni urednik »Glasa Gorenjske« Slavko Beznik. V nadaljevanju seje je Okrajni ljudski odbor izvolil tudi poseben Svet za telesno vzgojo, v katerega so bili imenovani: Vlado Martelanc za predsednika, za člane Cene Beznik, Anton Ce-mernik, ing. Cižman, Jože Fen-de, Marjan Rožič, Franc Mar-kelj ter Ludvik Smitek in Osina. Glede na perečo turistično in gostinsko problematiko na Go-reniskem je bil izvolien tudi poseben Svet za turizem in gostinstvo. Predsednik sveta je na osnovi izvolitve OLO postal Božo Čeme, člani pa Cene Avguštin, Doviak, Mežek. Božo Prevoršek, Maks Stumfel, Jo-ško Volavšek, Mirko Zlatnar 10 Vinko Zakelj. Ljudje in dogodki Marijana želi garancije Francoska politika pred kopico nujnih rešitev Vlada »republikanske fronte« v Franciji ima sicer to ugodnost, da predstavlja edino matematično možno trajnejšo kombinacijo, ki so jo rodili izidi zadnjih francoskih splošnih parlamentarnih volitev. Znaten premik na levo v javnem mne-n1u nacije, ki so ga izrazili volilni rezultati, je skorajda izključil verjetnost, da bi se lahko dlje časa držala kaka desna vlada, doslel nepomirljivo stališče francoskih socialistov in radikalnih socialistov, pa tudi samega Mende-Francea do naj-močneiše stranke v deželi, Komunistične partije, prav tako onemogoča sestav vlade tako imenovane Ljudske fronte. Vendarle položaj koaliciiske vlade socialistov Guy Molleta, radikalnih socialistov z Mendes-Franceom in ostalih neodvisnih poslancev, ki je znana po skupnem imenu »republikanska fronta«, še davno ni trden. Dramatični padec Faurove vlade je namreč Francosko republiko pustil v dokaj nezavid-nem položaju. Marijani je zapustil kopico zapletenih zunanjepo- litičnih in notranjih vprašanj, ki z vso silovitostjo terjajo nujno, energično in hitro rešitev. 2e nekoliko zunanjepolitičnih vprašanj je tako težavnih, da bi imel Guy Mollet polne roke posla, če bi se bavil samo z njimi. Tu je predvsem skupina dežel in ljudstev, ki so se nekdaj imenovala Francoska severna Afrika, danes pa vduhu časa in kot sestavni del širokega gibanja za neodvisnost zahtevajo takšen položaj, ki bi upraviče-val sodobnejše naslove. AFRIKA Ko je vojna na Indokitajskem pred leti že docela izčrpala trenutne vojaške zmogljivosti tretje republike, je takratni ministrski predsednik Mendes-Fran-ce v hitrem delovanju nalil bla-žilne vode na dva najnevarnejša požara — Vietnam in Tuniz. Sporazum med Francijo in tuni-škimi voditelji, ki je sledil, je pomiril situacijo v tej deželi s tem, da se je Francija obvezala dodeliti Tunizu neodvisnost in znake suverenosti. Upor, ki je že tedaj tlel na obeh ostalih severnoafriških francoskih ozemljih — v Maroku in Alžiru —, se je zlasti v preteklem letu tako raziiril, da je Franciji jemal domala prav toliko energije kakor tisti okrog Dien Bien Fuj a. Republika je popustila v Maroku, dovolila vrnitev prej nasilno odstavljenega sultana Ben Jusefa in pristala na pogajanja. Kakor tista zastran uresničitve tuniškega sporazuma, tudi slednja še vedno trajajo. Maroška stran zahteva neodvisnost in svobodo, francoska stran pa okleva. Za kaj pravzaprav gre? Tako v tuniškem kot v maroškem primeru Francija uvideva, da se mora odreči svojemu dosedanjemu načinu vladanja, rada bi pa obdržala vsaj tolikšen vpliv na ta ozemlja, kakor ga ima Velika Britanija v svojem reformiranem imperiju — v Britanski skupnosti narodov. Toda ali naj francoski državniki kar na slepo verjamejo obljubam afriških voditeljev, da bodo te dežele tudi po sprejemu neodvisnosti obdržale isto mero »vzajemne odvisnosti« v okviru Francoske unije. Kje so garancije za to? Marijana želi garancije. Odtod oklevanje. Najti poroštva in se o njih sporazumeti ni lahka stvar, predvsem zato, ker afriška osvobodilna gibanja nočejo z državnopravnim! akti vezati lastnih rok. Vendar se bo moral Mollet potruditi, da čimprej doseže sporazum, saj je v obeh deželah stanje še zelo nestalno in predolgo odlašanje lahko še bolj poslabša hudo napetost, ki že dolge mesece vlada na sosed-niem, tretjem teritoriju — v Alžiru. Tu pravkar besni prava vojna. Z vsakim dnem beremo o novih spopadih, diverzijah, aretacijah, žrtvah. Grozi nevarnost, da napetost privede do grozotne eksplozije In razbrzdanega medsebojnega obračunavanja med kolonlstičnim In arabskim prebivalstvom. Trenotno je v Alžiru 330 tisoč francoskih vojakov, z Indokitajskega pa bodo v kratkem pripeljali še ves tamkajšnji ekspedicijski korpus, ki šteje 20 tisoč mož. Razen tega se francoska vlada zaradi množičnih oboroženih akcij o-svobodilnega gibanja v Alžiru bavi z mislijo, da po pospešenem postopku vpokliče ves 1935. letnik, ker misli, da bi le tako lahko krila povečane potrebe po vojaštvu. V Alžiru Francija plačuje težak davek za svoje ko- lonistične grehe iz preteklega stoletja. Alžirski problem je za francosko vlado še posebno težaven. Glede Tuniza in Maroka so stvari kolikor toliko jasne: stvar je za Francijo izgubljena. Naj bodo posameznosti sporazumov takšne ali drugačne, — Guy Mollet se ob tem kamnu ne bo spotaknil. Povsem drugače je z Alžirom. Francoska desnica in naištevilnelša skupina kolonistov v Afriki zahtevajo vojaško iztreblienje osvobodilnega gibanja, sicer pa naj ostane vse po starem. Čeprav je očitno, da ti ljudi e živijo še zelo globoko v preteklem stoletju, vendarle predstavljajo silo, s katero vlada mora računati. Se mnogo močnejša francoska lestvica zahteva korenito rešitev na osnovi demokratičnega .načela pravico narodov do samoodločbe, hkrati pa nejasno zahteva, naj vlada zaščiti koristi francoskega pre-komorskega prebivalstva. Pogajanja so torej edini izhod. Težava je v tem, da se vlada še ni odloČila, s kom naj se pogaja, ker je v Alžiru nekoliko političnih sil, ki si lastijo pravico zastopati Interese dežele, in niti ni povsem jasno, katera predstavlja pravega iniciatorja oboroženega boja. Akcijski program francoske vlade, ki je bil potrjen v parlamentu, je v tem, da bi bilo treba z vojaškimi u- krepi čimbolj omejiti območje delovanja odporniškega gibanja, potem izvesti svobodne volitv« In pričeti s pogajanji. Te dni J« vlada zahtevala posebna pooblastila za takšne ukrepe. Razen tega Mollet še posebno insistira, naj država pospeši hiter gospodarski in socialni napredek alžirskega prebivalstva, ker meni, da bo le tako »Francija lahko ostala v Alžiru«. Ali je njegov program dovolj realističen In ali ga bo izvedel z zadovolilvo brzino in ali ne bo preveč popustil kolonialističnim elementom, — od vsega tega je odvisna usoda prihodnjih generacij «a »Francijo v Alžiru« . FRANCIJA V EVROPI V času, ko traja vrsta pogajanj z afriškimi gibanji, je morala vlada »republikanske fronte« vgrizniti v dodatno kislo Jabolko pogajanj. Tudi v tej ne-všečni zadevi gre za garancijo. To pot za dovolj traino poroštvo, da ne bo izgubila gospodarskih prednosti v Posaarju. Prvotni francoski načrt, s katerim si ie dežela hotela zagotoviti nadoblast v tem gospodarsko najvažnejšem Industrijskem področju vse Evrope In S tem tudi varnost pred morebitno novo nemško nevarnostjo, s* je v zadnjih dveh letih vse bolj kuhal. Mednarodni nadzor nad Nemčijo, tradiconalnim tekm«' 56 GORENJSKI KMETOVALEC Pripravimo se za spomladansko sajenje Navodilo za pravilno sajenje sadnega drevja Za spomladansko sajenje pogostokrat odlašamo s pripravo »emlje vse do pozne spomladi, ko je že zadnji čas za sajenje sadnega drevja. Razen tega iz-kopljemo jame tik pred sajenjem, površno posadimo z veliko zamudo in posledice se kmalu pokažejo, če je spomlad suha, se drevje slabo prime, v vsakem primeru požene kratke poganjke, ki slabo dozorijo. Tako drevje si tudi v prihodnjih letih ne opomore in ga večina propade. Nov sadovnjak je treba napraviti na sodoben način, to Pomeni da naj se napravi strnjen nasad, ki naj bo smotrno nrejen. V majhnem nasadu in Pri raztresenem drevju se ne splačajo novodobni stroji in sredstva, ki so potrebna za pridelovanje kakovostnega sadja in za dosego večjega donosa. Tako skopljemo drevesno jamo. Kompost primešamo zemlji, ki pride h koreninam Zemlja za sadno drevje mora biti v dobrem stanju in dovolj globoka. Ustrezati mora tudi lega. Vetrovne lege niso ravno najprimernejše, ker je na teh slabše /opraševanj^. Napačno je mnenje da je za sadjarstvo dobra vsaka zemlja. Prevlažno zemljo moramo pred sajenjem osušiti. Kako zemljo pripravimo, je odvisno predvsem od sadnega plemena, pa tudi od vrste zemlje in ostalih činitelj ev. Za drevesa na močni podlagi je zadosti, da kopljemo drevesne jame. Predno pričnemo z izkopavanjem jam, zakoličimo zemljišče. To pomeni, da zaznamujemo s kratkimi koli mesta, kjer pridejo drevesa. Vsako drevo naj dobi svoj lasten življenjski prostor, v pre-gostem nasadu je preveč sence, listje ne more pravilno delovati, cvetje se ne more pravilno Gorenjske planine na Jelovici, Pokljuki, Mežaklji ter deloma tudi v območju občine Tržič imajo izrazito gozdno pašo. Pašno območje teh planin sestavljajo majhne, le po .par hektarov velike planje, ki so bile last bivših agrarnih skupnosti in pašne pravice v okoliških gozdovih. Oboje, planje in pašne pravice so postale z zakonom o agrarnih skupnostih splošno ljudsko premoženje pod upravo po zakonu pristojnih občin. Gozdovi, v katerih se pase živina, so gojeni zelo intenzivno. Sestavljajo jih čisti, eno-dobni smrekovi sestoji, kakršni so nastali zaradi gozdno gojitvenih predpisov v preteklosti. Ta način gojitve gozdov je prodrl k nam iz Nemčije. V naših kralih je gojilo gozdarstvo čiste smrekove sestoje do razsula avstro - ogrske monarhiie leta 1918. Gozdarstvo je zasledovalo takrat svoj cilj zgolj v čistem donosu. Za dosego tega cilja so se sekali gozdovi na golo, v fra-to na velikih površinah. Poseke so se nato umetno zasaiale s hitro rastočo smreko. Gozdarji so takrat gledali na bukev kot na sovražnika št. 1 in so jo povsod trebili iz državnih gozdov. Na podoben način so gojili gozdove v naših kraiih tudi večji lesni trgovci in industrijalci. Živina se je pasla pretežno po fratah. Da bi živina ne poškodovala mladih smrekovih sadik, so jih gozdarji zakoličili. Okrog smrečic so zabili v zemljo po tri ko-liče, tako da živina ni mogla poteptati sadik. Gozdarstvo je namreč moralo v svojih desetletnih gozdno-gospodarskih načrtih upoštevati pašne pravice nekdanjih agrarnih skupnosti. Nekateri gozdarski strokovnjaki (Danklmann, Veselv) so bili mnenja, da je zmerna paša gozdu celo koristna, posebno v travnatih predelih (poseke), kjer obstoja nevarnost, da bujno rastoča trava zaduši sadike. S pašo po fratah je gozdarstvo takrat le za silo zadoščalo pašnim pravicam agrarnih skupnosti. Ob koncu 19. stoletja je opisani način gojenja gozdov začel izgubljati veljavo. Znanost je hitro napredovala, gozdarji so spoznali školjive posledice nenaravnih sečenj na golo in čistih smrekovih sestojev. V smrekovih gozdovih so se namreč tla zelo zakisala in so znatno izgubila na plodnosti. V Švici so že v začetku tega stoletja opustili opisani način gojitve gozdov. V naših krajih pa je traiala gojitev čistih smrekovih sestojev prav do zadnje vojne, le s to razliko, da so se v zad-niih desetletjih postopoma opuščale sečnje na golo na velikih površinah. Bukev pa je ostala še vedno sovražnik št. 1 in se je trebila iz državnih gozdov. Gozdarska zakonodaja po vojni je popolnoma prelomila s starim načinom gojitve gozdov. Gozdno-gojitveni predpisi sedaj predpisujejo primes 25—30% listavcev v planinskih gozdovih. ReDubliški zakon o gozdovih pa določa med drugim v prvem odstavku 18. čl. tudi sledeči gozdno-gojitveni ukrep: »Živina se ne sme puščati na zemljišča, ki so pripravljena za pogozditev, v gozdove, ki se naravno po-mlaiajo, v gozdne nasade in v mlade gozdove.« Določbe o prepovedi paše pravzaprav pojasnjujejo, da se gozdovi pomlajajo naravno in cem v Evropi, je propadel s sprejetjem pariških sporazumov. Ideja o »evropeizaciji« Posaar-Ja, prej nemškega ozemlja, je izgubila vsako stvarno osnovo na oktobrskih volitvah v Po-saarju. Ogromna večina prebivalstva je glasovala proti »evropski« rešitvi, — pravzaprav za Nemčijo. Gospodarska povezanost doline Saar s Francijo je sicer še vedno ostala, toda Francozi se upravičeno sprašujelo, ali bo kmalu Nemčija postavila nove zahteve. Jasno je, da se Bonn »ne more odreči« javno izražene volje posaarskega prebivalstva. Pogalanja, ki sta jih okoli teh vprašanj pred tednom vodila zunanja ministra Brentano in Pinneau. so se končala brez u-speha. Nadaljevala se bodo v začetku marca. Težko je reči, kakšna stališča zastopata obe stranki, očitno pa je, da bo Francija slel ko prej pripravljena prepustiti Posaarje Nem-čili. če bo dobila dovolj prepričljiva, dovolj trdna In dovolj traina poroštva, da nlene gospodarske koristi v pokrajini ne bodo oškodovane. Posaarje torej postaja pravo jabolko razdora med obema državama. Upajmo, da bo dosežen tak sporazum, da bomo za zemljepisno tako neznatno, a gospodarsko tako pomembno rečico Saar lahko rekli, da ni več ločnica temveč zveza med obema deželama. To pa bo najbrže težko doseči samo z zahtevami o garancijah saj je bilo v nedavni zgodovini nemško-francoskih odnosov napisanih dokaj podobnih rešitev, ki jih je spet in spet zmečkal čas. Garancije pred novimi zahtevami, ki bi nastale kot posledica spremenjenega odnosa sil med evropskimi državami v prihodnosti, bi bile mnogo trdnejše, če bi tvorile sestavni del širšega, splošnejšega sporazuma o evropski varnosti. Takšen pa je možen samo v pogojih večje popustitve napetosti in močnejšega mednarodnega sodelovanja in zaupanja. Prav zato pozdravljamo vsak korak, ki ga kdor koli napravi v to smer. V tej luči zasluži še toliko večjo pozornost in priznanje Izjava francoskega zunanjega ministra Pinneauja, da si bo Francija na pomladanskem zasedanju podkomiteja ZN za razorožitev prizadevala predlagati takšen osnutek mednarodnega sporazuma, ki bi se v največji meri približal zlati, za obe strani sprejemljivi sredini. Želimo si novih francoskih iniciativ v tem smislu, saj prav one lahko prispevajo k takšnemu stanju v mednarodnih odnosih, ki bodo najboljša in najbolj trajna garancija za Francijo, za Evropo, za nas vse. —a da se naravni pomladek le dopolnjuje s sajenjem drevesnih sadik, v kolikor naravna pomladitev gozda ni zadovoljivo u-spela, oziroma če ni v gozdnem podmladku listavcev. Ob zgornjih določbah naše povojne gozdarske zakonodaje se nujno pojavi vprašanje, na kakšen način in v kakšnih gozdovih se pase živina na planinah z gozdno pašo? V starejših smrekovih gozdovih ni nobene paše. Pri pičli svetlobi v teh gozdovih uspevajo samo še borovnica, brusnica in mah ter sem in tja kakšna gozdna zel. Paša v teh starejših gozdovih ni zabranjena. Paša je na splošno le na gozdnih zemljiščih, kjer je po 18 čl. prepovedana. Dejansko se živina tudi pase predvsem na teh gozdnih zemljiščih in se tako dnevno krši zakon. Pašne razmere so se torej še poslabšale v primerjavi z onimi pred desetletji, ko se je živina še pasla po posekah. Brez dvoma je velika pomanjkljivost /akona o gozdovih to, da se obravnava vprašanje gozdne paše enostransko in samo v negativnem smislu, to je s prepovedjo oziroma omejevanjem. Za uspešno izpolnievanie sodobnih gozdno gojitvenih predpisov, se povsem pogrešaio v tem zakonu pozitivne določbe glede gozdne paše, v smeri ločitve gozdnega in pašniškega gospodarstva. Cilji, ki jih zasleduieta gozdarstvo in pašništvo na istem prostoru, so popolnoma nasprotni. Zaradi tega se ne more nobena od obeh panog zadovoljivo razvijati in bo šele z ločitvijo obeh gospodarstev ustvarjena možnost za uspešen razvoj ene in druge panoge. Pred kratkim je razpravljal Izvršni svet LRS na svoji seji o osnutku Zakona o gospodarjenju na zemljiščih bivših agrarnih skupnosti. Ker je gozdna paša oziroma pravica do gozdne paše neločljivo povezana z gospodarjenjem na zemljiščih bivših agrarnih skupnosti, lahko upravičeno upamo, da bo z izdajo tega zakona zadovoljivo rešeno tudi staro pereče vprašanje gozdne paše. Benedlčld Valentin. oplojevati, sadje rado gnije, škodljivci in bolezni se v osenčenem nasadu močneje razvijejo. Tudi mah in lišaji močno napadajo take nasade. Razdalja med sadnimi drevesci pri jablanah in hruškah na semenjaku naj bo 10X10 metrov, ali pa 10X12 metrov. Jablane na podlagi EM IV IN IX pa na 4 do 5 metrov. Pri vre-tenčastem grmu pa naj bo oddaljena vrsta od vrste 3,5 do 3,7 m in drevesa v vrsti 2,5 do 3 metre. Na ravnem zemljišču določimo smer vrst s poldnevnikom, to je s črto, ki jo dobimo tako, da zabodemo dolg kol v zemljo in med 12. in 13. uro označimo smer sence. Sirokost in globina jame je odvisna od talnih razmer. Drevesna jama naj bo široka poldrugi meter, v slabši zemlji pa dva metra. Pri kopanju vržemo rodovitno plast zemlje na eno, mrtvico na drugo stran, dno jame pa prerahljamo. Na propustni in lahki zemlji zadošča, če zrahljamo zemljo 40 cm globoko. Drevesni kol naj bo primerno močan in dolg. V zemljo naj sega do 70 cm. Visok pa naj bo toliko, da pride 10 cm izpod krone. Kol na tistem delu, kjer Povečan odkup mleka v Bohinju Prav gotovo je živinoreja glavna panoga kmetijstva v Bohinju. Proizvodnja mleka je merilo razvojne stopnje živinoreje in rezultat naporov kmetijske pospeševalne službe na napredek kmetijstva, za dvig pridelkov in zvišanje mlečnosti. Odkup mleka je v Bohinju prav gotovo najbolje organiziran in gre preko kmetijskih zadrug v prodajo prav gotovo največji odstotek namolženega mleka, Če primerjamo med seboj kmetijske zadruge vsega okraja. Preglednica odkupa mleka v 3 zadrugah ožjega Bohinja, nam da sledečo sliko: Odkup mleka v tonah 1953 1954 1955 KZ Bohinjska Bistrica 141 252 272 KZ Stara Fužina 178 216 238 KZ Srednja vas 179 187 237 Indeks proizvodnje 1953 1954 1955 100 178 193 100 122 143 100 106 145 Pravilno posajeno drevo na ravnem zemljišču Legenda k slikam a = živica, b = drobna iživica za korenine, c = kompost, d = prerahljana mrtvica, e = hlevski gnoj, g m travna ruša pride med zemljo in zrak, ožge-mo ali pa premažemo s katranom. Jamo zakopljemo približno dva tedna pred sajenjem, da se zemlja vleže. Rodovitno prst si prihranimo za to, da jo damo okoli korenin. Zemlji primešamo komposta. Pred sajenjem obrežemo korenine z ostrimi škarjami. Debelejše korenine obrežemo tako, da odstranimo ranjeni del. Rana naj bo čim manjša, zato režemo počez, a ne poševno. Rezice naj bodo obrnjene navzdol. Korenine namakamo v mešanici kravjeka, ilovice in vode. Pri sajenju pazimo, da drevo posadimo kakih 10 cm višje kot je raslo poprej. KO se bo zemlja sesedla, bo prišlo drevo v normalno višino. Med korenine damo dobro prst pomešano s kompostom. Paziti moramo nadalje, da ne puščamo med koreninami praznih prostorov. Na vrh nametano zemljo dobro stlačimo. Potem razstrosimo še hlevski gnoj in ga pokrijemo s tanko plastjo zemlje. Fr. Cijan. Skupaj 498 655 Da se je skupna proizvodnja mleka v Bohinju tako zelo povečala, je posledica povečane porabe umetnih gnojil, predvsem Tomaževe žlindre. Večji pridelki sena omogočajo boljše krmljenje živine v zimskih mesecih in s tem povečano proizvodnjo mleka prav v tem času, ko je bila nekoč relativno nizka. Čeprav so telitve v Bohinju urejene tako, da so krave suhe predvsem v novembru, decembru in januarju, vendar v minulih zimskih mesecih sirarna v Bohinjski Bistrici ni prenehala s širjenjem. Odkupovala je mleko ves čas in ga tudi ves Čas predelovala. Prav tako sta imeli tudi sirarni v Stari Fužini in v Srednji vasi letos najkrajšo dobo zimskega odmora. Navedeni podatki veljajo le za odkupljeno, ne pa za pridelano mleko. Tu so razlike precejšnje, ker mnogi kmetje neposredno oskrbujejo z mlekom delavce in uslužbence, nastanjene v Bohinju. Prav zato, ker 747 100 135 155 je na ta način večji del mleka odkupljen v času paše, lahko trdimo, da povečana proizvodnja mleka ni le posledica povečanih pridelkov zimske krme, temveč tudi melioracije planin. V zadnjih letih vlagajo kmetijske zadruge in tudi pašni interesenti sami znatna sredstva v ureditev in izboljšanje planin. Ob pomoči Okrajnega ljudskega odbora so bile v zadnjih letih urejene sirarne na več planinah, popravljene so bile poti in urejena vodna preskrba, čiščenje planin in pašnikov pa je v zadnjih letih dobilo prav velik razmah. Načrtno delo za zboljšanje planinske paše in povečani pridelki krme so činitelji, ki so že povečali proizvodnjo mleka. Selekcijska služba, ki je organizirana v vsem Bohinju, kontrola proizvodnosti in skrb za kvalitetno živino pa bodo še povečali uspehe kmetijskih zadrug pri njihovem prizadevanju v mlekarstvu. Ing. M. B. Predkalitev krompirja za seme Osušujmo vlažna zemljišča (Nadaljevanje in konec) Pri vsaki drenaži, odprti ali zaprti, pa je treba misliti tudi na to, da bo mogoče v sušnem času prekiniti odtok vode. Zato morajo biti opremljeni s primernimi zapornicami, da po Gladina talne vode se je znižala potrebi lahko talno vodo zopet zvišamo. Vsako osuševanje deluje v zemlji na dva načina. Prvič zniža previsoko talno vodo, kar je tudi glavni namen drenaže, na drugi strani pa deluje na zemljišče tako, da postane bolj rahlo, zračno in ga laže obdelujemo. (Slika 3.) Pa ne samo to. Vemo, da naše gospodarsko pomembne rastline ne prenašajo prevlažne zemlje. Zato na teh slabo u-spevajo, prevladujejo pa le razne močvirske trave, ki pa so mnogo slabše kakovosti. Z osušitvijo se zvišajo pridelki tudi do 30 procentov, kar je še en razlog, da je treba odvisno vodo odvesti z zemljišča. Sele, ko smo to napravili, lahko dalje zboljšujemo zemljo z apnencem, če je zemlja kisla in z drugimi ukrepi, s katerimi hočemo povišati pridelke. JUR ROZMAN Na predkalitev krompirja za seme pri nas še vse premalo pazimo. Mnogi poskusi so dokazali, da predkalitev ne pospešuje samo razvoja rasti, temveč povečuje tudi pridelek. Zato bi bilo zelo koristno, da damo krompir na predkalitev povsod tam, kjer imamo za to primerne prostore. Krompir, ki ga nameravamo dati na predkalitev, preberemo tako, da bomo sadili le cele gomolje. Če krompir režemo, ko je kalitev končana, je nevarno, ker se kaliči lahko polomijo. Kadar sadimo semenski krompir, katerega predhodno nismo kalili, sadimo pogosto gomolje s skritimi notranjimi boleznimi. Bolni gomolji radi v zemlji segnijejo in ne vzkale, če pa vzkale, dajo zelo šibke rastline in slab pridelek. Krompir lahko predkalimo v vsakem svetlem prostoru, kjer je mogoče vzdrževati toploto od 10—15° C. Gomolje lahko zložimo v plitve zabojčke (60X40X20 cm), na police, po tleh ali pa jih naložimo v zabojčke, katere rabimo za prevoz semenskega krompirja, če damo krompir na predkalitev v plitve zabojčke, na police, na tla ali pa v zaboje za prevoz krompirja, zložimo krompir največ dva do tri gomolje na debelo. Tako spravimo na 1 m2 po 50—60 kg krompirja. Police naj bodo vsaj meter široke in tako razmeščene, da so od vseh strani enako osvetljene in da imamo dostop do njih. Predkalitev krompirja za seme normalno traja 35—40 dni. Prvih 10—15 dni naj bo v prostoru 12—15° C toplote, pozneje pa le 10—12° C. Vsak dan prostor po štiri do pet ur zračimo, vendar le takrat, kadar je zunaj dovolj toplo (opoldan). Petnalst do osemnajst dni potem, ko smo dali krompir kalit, ga moramo pregledati, preložiti gomolje tako, da pridejo spodnji na vrh in pri tem nezdrave izločiti. Če gomolji začnejo gniti, je znak, da je prostor premalo zračen in preveč topel. Tokrat moramo zmanjšati toploto na 5 do 10° C in nemudoma odstraniti vse bolne gomolje. V času enega meseca zrastejo kratki močni kaliči, za posamezne sorte značilne zelene, vijoličaste ali modrikaste barve. Ko je kalitev krompirja končana, ga previdno prenesemo na njive, najbolje v zabojčkih, da se kaliči ne polomijo. Krajnik Pavel. ŠT. 18 / 2. MARCA 1956 Glas Gorenjske 3 806566 NH ROB Javno vprašanje Zlasti po osvoboditvi so zrasla v naših mestih in industrijskih središčih širom po domovini strnjena delavska naselja. Ni prav nobenega dvoma, da tem naseljem manjka še. marsikatera komunalna naprava, od ureditve cest, kanalizacije itd. Povsem podoben primer je tudi s stanovanjskim naseljem na Zlatem polju v Kranju. Tudi tu še marsikaj ni tako kot bi moralo biti. Vendar mnogi volivci sprašujejo, ali ni moč postaviti v tem naselju javne telefonske govorilnice, ki bi bila prebivalcem tega dela mesta resnično notrebna? Dali bi .1' celo prednost pred nred'tvijo okolice stanovanjskih blokov! Morda bi na to vprašanje lahko odgovorila Okrajna pošta v Kranju? PISMO GORENJSKIH FANTOV, Od petka do petka ki služijo vojaški rok v Sarajevu Težko nam je bilo, ko smo v septembru zapuščali našo Gorenjsko. Za leto dni. nekateri za dve, smo se poslovili od njenih lepih gora. Skoro vsa večja jugoslovanska mesta so sprejela nove vojake. V prestolnici Bosne se nas je zbrala kar lepa druščina z Gorenjske. Kako plaho smo se spogledali takrat. Otožno smo se ozirali po bližnjih gričih in se obračali proti severu, kot bi hoteli še enkrat videti Savinjske in Julijske Alpe z očakom Triglavom. - Da bi nas videli danes! V dobrih štirih mesecih smo se lz plašnih novincev razvili v prave vojake, ki so ponosni na tra- dicije starejših tovarišev, borcev iz NOB. Vsak dan se naučimo nekaj novega, na vsaki vežbi spoznamo doslej nepoznane stvari. Po delu pa vedno najdemo dovolj časa za razvedrilo, saj so nam v prostem času odprta vrata čitalnice, telovadnice, igralnice za šah in namizni tenis. Tudi pevska, recitatorska in dramska sekcija nas privabljajo. Sedaj pa nas že dober mesec razveseljuje sneg. V začetku smo ja kar težko gledali ob misli, da nam bo le v napoto. To-pri vojakih je smučanje tudi zelo važno. Vse telovadne u-re, pa tudi nedeljski prosti čas 'cn Stke bodice ZIMA JEMLJE SLOVO. To je danes postalo jasno že vsakomur, celo vrabcem na strehi, ki sedaj kar bolj ko-rajžno letajo. Le nekaterim se še v teh ozirih ni zjasnilo: to so ponekod posamezni zasebniki in tudi nekatera podjetja, ki še do danes niso očistila snega pred svojim pragom. Po pločnikih še kar drsi. Sodniki za prekrške so na ta račun že porabili na tone papirja in prelili ne vem koliko črnila, da so odgovorne poklicali na odgovornost. Toda vse kaže, da mile kazni niso povsod zalegle. KA PAJ BI, ko se papir tudi drugod tako rad uporablja... V lekarni v Kranju ga sedaj dobe najmanj 1 kg dnevno v obliki receptov, ki jih napišejo zdravniki. Gripa — gripa — gripa ... Kdo si jo je le izmislil. Ce je toliko receptov, pomislite, koliko se šele izda zdravil! Po potrebi in marsikdaj tudi po nepotrebnem! Zadnjič sem slišal, da v Kranju od vseh zdravnikov, kar jih ie ih imajo privatno prakso, kupuje le eden zdravila v lekarni za svojo uporabo. Drugi pa? Znajdeio se . . . TO JE PRAV TAKO kot v zobni ambulanti v Kranjski gori. Ce ne prineseš s seboj dva kilograma mavčevega prahu, ti sploh ne naredijo odtisa čeljusti za mostiček ali protezo. Pa čeprav je za to dovolj le en sam kilogram te zmesi. Kaj bi štenkaril samo po zdravniški »liniji«. Tudi nekateri trgovci niso nič boljši! GOVORI SE (ne šušlja), da so ostankov blaga v nekaterih maloprodajnih trgovinah v Kranju deležni samo nekateri. In to največkrat tisti, ki prihajajo v Kranj ob ponedeljkih in petkih, s polnimi jerbasi. Ne vem, če je to res, ampak skoraj bi verjel. (Trgovci — alarm!) VČERAJ MI JE PRIŠLO pa nekaj špasnega na uho. Tako, povsem slučajno. V Stražišču je nek plavolasi fotoamater, ki se izdaja za fotoreporterja časopisa, v katerem tudi jaz pišem te bodice. Ne vem zakaj, toda tako so mi pravili ljudje, ki so bili na nekih sankaških tekmah pod Smarjetno goro. To se bo naš Francelj smejal, ko bo zvedel (Ali pa bo hud?) Ne vem. TA TEDEN PA NE grem več nikamor. Kdo pa bo po tej žlo-budri okoli kolovratil. Zatorej lep ... Pozdrav! VAS »BODIČAR« izkoristimo za razvedrilo na snegu. Seveda imamo tu Gorenjci glavno besedo in smo mnogokrat učitelji in reševalci ostalih tovarišev. Tako, vidite, sem vam v kratkem vsaj malo prikazal naše življenje. Delo, šport, kulturna in politična dejavnost nas tako združujejo, da smo vsi kot e-den. Ni več . Hrvatov, Slovencev in Makedoncev, temveč samo še Jugoslovani. In ko korakamo, nas ne moti, če najprej vzdignemo koračnico: »Po šumama i gorama«, takoj nato pa našo: »Hej brigade«. Pa tudi »Kranjski Janez« je na repertoarju. Nekaj bi pa skoro pozabil. Vsak teden težko čakamo, da nam pošljete priljubljeni »Glas Gorenjske«. Zberemo se v krogu in vsi naenkrat hočemo izvedeti vso njegovo vsebino in zanimivosti. Zato priporočam staršem, naj naročijo Glas Gorenjske svojim sinovom, ki služijo vojaški rok. S tem jim bodo ustregli bolj, kot če bi jim poslali še tako obilno pismo. Ob koncu pozdravljam v imenu »gorenjskih grč« vse bralce in ljubitelje našega lista. Peter Finžgar. v. p. 9010-8/15 Sarajevo Koledar za leto 1957, 3 leposlovne in 3 poučne knjige lahko dobite za borih 500 dinarjev, če se vpišete v članstvo Prešernove družbe. Poleg tega boste še udeleženi pri velikem nagradnem žrebanju. Proizvodnja v letošnjem januarju Letošnji katastrofalno nizki vodostaj na naših rekah je povzročil občutno škodo za naše gospodarstvo. Po nekaterih podatkih je zaradi neobhodno potrebne redukcije električne energije obratov pomenilo samo za gospodarstvo kaj posameznih oddelkov, kar jepomenilo samo za gospodarstvo mesta Kranja 3 milijone dinarjev škode dnevno. Toda ne samo pomanjkanje električne energije, temveč tudi nenavadno hud mraz, ki je zajel našo državo konec januarja in v polovici februarja, je bil prav tako eden izmed povzročiteljev nastale gospodarske škode. Tcda kljub temu je naša industrijska proizvodnja v mesecu januarju dosegla še kar dobre proizvodne uspehe. Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je industrijska proizvodnja v januarju, kljub temu da je bila po obsegu manjša kakor v decembru preteklega leta, dosegla za 9% večji rezultat, kakor v januarju preteklega leta. Bistveno manjšo proizvodnjo v odnosu na lanski januar, smo zaznamovali le v tekstilni industriji, v industriji gradbenega materiala, nafte, nekovin ter v gumarski, tobačni in deloma v kemični in elektro industriji. Proizvodnja električne energije v naši republiki je kljub velikemu izpadu hidroenergije dosegla zaradi povečane proizvodnje termoenergije lansko višino. Tudi proizvodnja premoga je bila še kar ugodna, saj so v premogovnikih nakopali 305 tisoč ton premoga, nasproti 309 tisočim tonam v decembru in le 286 tisoč tonam v lanskem januarju, medtem ko so nafte načrpali le 3135 ton. Ne le plačevanje po enoti proizvodnje v industriji, marveč bi se tovrstno nagrajevanje delavcev moralo, po mnenju Centralnega odbora sindikata kmetijskih delavcev in nameščencev, uvesti tudi v kmetijstvu. Toda nov način nagrajevanja v kmetijstvu terja bistvene spremembe v sedanji organizaciji proizvodnje, ki doslej ni dovolj vplivala na večjo delovno storilnost in na zaslužke kmečkih delavcev. Specializacija proizvodnje in širša mehanizacija sta prvi prehod na nagrajevanja po enoti proizvoda. Dosedanji poskusi na posameznih kmetijskih posestvih so že potrdili pozitivne izkušnje, plačevanja dela po enoti proizvoda. To zlasti velja za živinorejo. Na. osnovi nekaterih doslej proučenih dejstev meni predsedstvo Centralnega odbora sindikata kmetijskih delavcev i« nameščencev, da bi nova organizacija dela in nov sistem nagrajevanja na podlagi dosežene proizvodnje lahko dosegla precejšea učinek glede dviga naše kmetijske proizvodnje. Nagrajevanje za enoto proizvoda Za olepšavo Tržiča Več pavUov in nasadov Rudar z rudarskega prapora s Planine nad Jesenicami Zgdjvinsko branje 1 Železarstvo na Gorenjskem Tovariši Slavko Smolej in Miha Klinar z Jesenic ter Bcrtoncelj iz Krope so nam poslali zanimive sestavke, ki govore o razvoju železarstva na Gorenjskem. Železarstvo je bilo svoj čas na Kranjskem zelo razvito in je že v prejšnjem stoletju dajalo kruh neštetim delavcem od Bohinja do Jesenic, Železnikov in do Bele pri Kranju. Sedaj je vse to že zgodovina. Talilne peči so opustele, že razpadajo in nekatere je tudi uničil požar. Da ne bi odšla v pozabo ta gorenjska železars'ka tradicija, se je uredništvo odločilo, da objavi vse tri sestavke in s tem posreduje bralcem zgoščeno zgodovino razvoja in zatona železarstva na Gorenjskem. Razprava Slavka Smoleja je prerez razvoja železarstva na Jesenicah in v okolici, od prvih virov v 14. stoletju pa do druge svetovne vojne, oz. še po njej. Prispevek Mihe Klinarja bo obravnaval vzpon in zaton železarstva v Bohinju, prispevek tov. Bertonclja pa bo orisal železarsko zgodovino v Beli pri Kranju. Vse, ki bi nam lahko postregli z dodatnimi prispevki, vabimo, naj jih pošljejo na uredništvo. Prav tako zanimajo uredništvo tudi opisi posameznih detajlov iz dela in življenja železarskih delavcev. Stare listine in zgodovinski zapiski, zajeti v Koblarjevi zgodovini železarstva na Kranjskem ter v obsežni Mullnerjevi knjigi o železarstvu na Slovenskem, govore o štirih krajih, kjer so v območju jeseniškega dela Karavank topili železno rudo: to je bilo na Planini, na Plavžu, na Savi ter na Javorni-ku. V zvezi z navedenimi železarskimi kraji listine hkrati navajajo tudi kovačije, oziroma topilnice železa, ki so obstojale v Mojstrani, v Radovni in v Mostah pri Žirovnici. Najstarejše podatke o rudarjenju, topilništvu in kovačijah železa na Planini nad Jesenicami izpričuje svoboščinsko pismo grofov Ortenburških, ki je datirano z datumom 24. avgusta 1381. Original tega pisma ni ohranjen. Z letnico 1452 pa je ohranjena kopija. To je 7. marca 1494 legaliziral doktor prava Peter Knauer, stolni prost v Ljubljani. Originalna kopija pisma je danes v državnem arhi- vu v Miinchenu, fotokopijo pa hrani Tehniški muzej na Jesenicah. Iz dokumenta je razvidno, da je leta 1452 Ulrik, grof Celjski, takratni lastnik radovljiške in belopeške posesti vidiral privilegije rudarjev, topilcev in kovačev na Planini, ki jih je leta 1381 podelil Friderik Orten-burfki svojim tlačanom pod Golico. Ljudstva, ki se je v takratnih časih pečalo z rudarjenjem, to-pilništvom in kovanjem železa, niso gonili na tlako, kakor so gonili kmetske podložnike. Tla-čan, ki je rudaril, rudo topil in pridobival železo, je bil tlake prost. Železo je smel tudi kovati, moral pa je svoje izdelke opremiti z znakom. Lastniki topilnic so smeli imeti celotno peč, polovični ali četrtinski del topilniške peči, in so s celo pečjo ali delom peči svobodno razpolagali. Nihče jih pri delu ni smel ovirati ali se vtikati v njihov posel. Surovo železo in kovaške izdelke so morali s Planine voziti na mitniško tehtnico v vas Jesenice, kjer so plačevali toliko mitnine, kolikor je takrat znašala v Beljaku. Za pravice kopanja rude, uporabo zemljišč in gozdov so zemljiškemu gospodu morali letno plačevati določen znesek, enake dajatve pa so morali plačevati tudi iz doprinosa topilnic in kovačij. Zato pa so bili prosti vseh drugih dajatev. Tudi Valvazor poroča v svojem znamenitem delu Slava Vojvodine Kranjske iz leta 1689, da so že od nekdaj topilnice nad Savo, Plavžem, nad Jesenicami, na Planini, ki se lahko izkažejo s svoboščinskim pismom, privilegijem grofov Ortenburških iz leta 1381. Potem pa dalje pravi: ko pa so gospodje Bucelliniji prestavili topilnice in kovačije na Savo, in uredili drugo na Javorniku, tretjo pa zgradili na Plavžu, je obrat na Planini prenehal. Le stari plavž na Rožci je še nadalje močno obratoval. Na Planini so ostali samo še rudarji, drvarji, oglarji in vozniki oglja in rude. Tam je ostal tudi »rudarski sodnik na Planini« z imenom Stefanus Rais-singer. To ime — Razinger — je na Planini najti še danes. Mullner navaja v svojem delu troje mest, kjer so nekoč obratovale topilnice železa pod Golico. Prvo mesto je nad razpotjem dveh poti niže od rudnih jam »pod Kočno«, kjer najdena stara žlindra izpričuje obratovanje topilniške peči. Kraj s-3 imenuje »v zadnjem plavžu«. Tu najdena žlindra je zelo bogata na železu, težka. Nič se ne razlikuje od žlinder starih peči«, oz. predzgodovinskih talilnih ognjev. Tu peč ni stala ob vodi, pač pa visoko v bregu. Precej oddaljena od vode bi bila tudi preslaba za pogon mehov. Tu je torej morala delovati zelo, zelo zgodaj topilniška peč, *ako imenovana »peč na veter«. Za to govori tudi okolnost, da je peč stala na pobočju, na točki, ki je izredno izpostavljena močnim in konstantnim severo- Letos bo, po predvidenem načrtu posebne komisije pri Ob LO, tudi Tržič dobil lepši izgled. Od postajnega poslopja v Tržiču mimo tovarne »Peko« na levi strani bodo zgradili pločnik za pešce, ves ostali prostor do železniškega tira pa uredili v javni park. Doslej je bil ta prostor precej zanemarjen, večkrat je služil celo za skladišče lesa. Urediti nameravajo tudi prostor pred predilniško hišo, kjer je sedaj lesena baraka, jama za apno in raztreseno kamenje. Breg — pobočje nad kolodvorsko cesto — pa bodo očistili in zasadili z lepotičnim drevjem in grmovjem. Pri lekarni imajo v načrtu napraviti park v obliki poloble in posejati z angleško travo. Med bloki Cankarjeve ceste pa bodo napravili tri parke. Se pred 2 letoma so nekateri sta-češ, da Tržič ni Ljubljana in novalci teh blokov ugovarjali, Zagreb in da je važneje, da imajo tu nekaj gred za salato in fižol, kot park. Zelenjadnih gred je vTržiču dovolj, med vse tri zgradbe ob Cankarjevi cesti pa spadajo parki in ne fižolove preklje ter ograje iz vseh mogočih vrst žice ter krajnikov. Komisija predlaga, da se med bloki napravi tudi otroško igra-lišče in eventualno igrališče za odrasle. Tudi pobočje pod bloki, ob Cankarjevi cesti se je zanemarilo in ga bo treba znova urediti. Vsaj ta dela bodo skušali izvršiti Tržičani v letošnjem letu. Razen tega pa je treba seveda v Tržiču urediti še mnogo dru- gih javnih prostorov, ki pa bodo morali pač počakati leto ali dve na ureditev. J. V. V Radovljici bodo igrali Prosvetno društvo »A. T. Linhart« Radovljica bo priredilo T domu »Partizana« v Radovljici v soboto, 3. marca, ob 20. uri in v nedeljo, 4. marca, ob 13.30 in 16. uri popoldne priljubljeno Spicarievo pravljično igro »Martin Napuhek« v režiji Lojzke Horvatove. Ker, ta prireditev predstavlja nekak zaključek šminkerskega tečaja, so vabljeni vsi šminker-ji iz Lancovega, Mošenj in Radovljice. Naslednjo nedeljo, 11. marca, bodo s to igro gostovali v Begunjah in Mošnjah. Za starše z malimi otroki bo rezerviran balkon. —h. zahodnim in jugozapadnim vetrovom. Rudarjenje in topilništvo železa pod Golico je gotovo starejšega datuma kakor ga poznamo z letnico 1381. Rudarski urbarji Ortenburških grofov so v 14. stol. vsekakor morali zateči že razvito rudarsko, topilniško in kovaško dejavnost pod Golico, da so izdali svoje predpise ^V'"/~r~-—K~~"—*-'J Kt^> ••! Prva stran kopije rudarskega reda grofa Ulrika Celjskega iz leta 1452 za delovni red v rudnikih, to--pilnicah in kovačijah. Ime zadnji plavž, kakor ga stare zgodovinske listine prvič omenjajo leta 1595, pa pove, da je moralo pod Golico biti več plavžev. Mesto nahajališča žlindre pa dokazuje, da je plavž stal neposredno tam, kjer so rudo kopali. Druga točka, kjer je bila najdena žlindra, leži že ob potoku, približno na polovici poti med rudnimi jamami pod Golico in vasjo Planino v višini 1008 m, in sicer pri Ambrožkovi žagi na desnem bregu potoka Jesenice. Tretje najdišče žlindre je tudi ob potoku Jesenice, nekako 50 m nad mostom, ki pelje pod cerkvijo na Planini (Sv. Križ) preko Jesenic k hiši z domačim imenom »pri Žlindru«. Kraj se imenuje »na štalci« in leži nekako 120 m pod pokopališčem, kjer iz travnate ruše še sedaj prihaja na dan precejšnja količina žlindre. Z nastankom novega plavža na Plavžu prr Jesenicah 1. 1570 Planina izgine iz starih zgodovinskih zapiskov, le Valvasor — kakor že omenjeno — ve povedati leta 1689 o peči na Rožci, ki obratuje za lastnike Bucelli-nije s Save. Ti so se leta 1525 naselili na Planini, leta 1538 pa so se preselili v dolino ter se naselili okrog Jesenic in Javor-nika. Na Savi so si sezidali grad, z dovoljenjem Friderika I. pa so si ob gradu postavili plavž in kovačije. PlavŽ so postavili tudi na Plavžu. To ne govori, da je šele takrat začela železarska dejavnost v Jeseniški dolini. Kakor je razvidno iz rudarskih urbarjev grofov Ortenburških, je stala že leta 1381 kovačnica ob izlivu likove v Savo. Bila je to Wisser-jeva kovačnica. Stala je tam, kjer danes stoje v neposredni bližini jeseniških plavžev plinski čistilci Železarne Jesenice. Potemtakem plavži Železarne Jesenice stoje na mestu, kjer so v jeseniški dolini kovali železo že pred domala 600 leti. V vrsti lastnikov fužin na Savi se konec 16. stoletja omenja tudi oče škofa Hrena, proslule-ga preganjalca luteranov, katerih je bilo — kakor v Kropi — v tistih časih tudi med fužinar-skim delavstvom na Savi precej.. Kraj, kjer ima danes Železarna Jesenice svoja velika skladišča koksa in rude, se i-menuje Hrenovca. Staro ledin-sko ime za zemljišče, kjer danes stoji Železarna Jesenice, pa je nekoč nosilo ime »Skofenca«. Slično kakor na Jesenicah, se je začelo razvijati železarstvo tudi na Javorniku. V listinah se prvič bere o Javorniku leta 1404 in se imenuje kot lastnik neki Herman, imenovan Esel. Dalje nam manjkajo imena fužinar-jev, dokler ne naletimo v 1. 1568 na ime Jožef, Orfej in Pavel Bucellini, ki so prišli iz Berga-ma iz Italije kot preprosti kovači, nazadnje pa se povzpeli v grofovski stan. Leta 1589 je delal na Javorniku le še sam Orfej, medtem ko najdemo Pavla na Savi. V letu 1616 se imenuje prvič rodbina Posarell, medtem ko so se Bucelliniji preselili docela na Jesenice. Posarelli so prejeli kmalu naslov baronov pl. Javornik. Oni so tudi zgradili javorniški fužinski grad, ki stoji še danes. Toda že leta 1722 je kupila vso posest Marija pl. Moškon, obdržala pa jo je le do leta 1752. Tega leta je prešla posest o last Zoissa. Takrat je obstojala na Javorniku ena peč in dve kladivi, kjer je bilo zaposlenih 27 fužinarskih delavcev in kovačev, 59 rudarjev, 200 drvarjev in oglarjev, 4 faktorji. Skupaj z vozniki in tesarji 286 mož. (Nadaljevanje prihodnji petek) Poverjeniki Prešernove družbe, javite število članov na dan 5-februarja 1956. Ljudsko revijo Prešernove družbe OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah, kioskih in trafikah. Pismo šolskega odbora z Bleda Primanjkuje jim učilnic in predavateljev Svet za prosveto in kulturo pri OLO Kranj je obljubil pomoč ▼ zvezi s člankom, ki je bil pravljal šolski odbor že na svo objavljen v Glasu Gorenjske jih prvih sejah. dne 10. februarja 1956 pod na »lovom »Petje na naših šolah« je naš šolski odbor na redni seji imel daljšo razpravo *n ugotovil sledeče: Pevski zbor ima na blejski gimnaziji oziroma osnovni šoli *e tradicijo. Prvotno ga je vodil tov. Zupan Valentin in pozneje ga je prevzel tov. Albin Završ-nik. Oba sta imela zelo lepe uspehe. Zbor je obstojal do kon-«a šolskega leta 1953/54. Ker je nam pouka so šolski prostori lijonov dinarjev. Svet za pro- postali pretesni in zato pouču- sveto in kulturo OLO Kranj To pa na naši gimnaziji in Jemo tudi v gostinskih prostorih nam je odgovoril, da bo po osnovni šoli ni edini problem, hotela Blegaš in v skupnih le- svojih močeh skušal podpreti žiščih Park hotela. našo prošnjo. Tudi občinski V naslednjem letu bo stiska ljudski odbor na Bledu skuša s šolskimi prostori še večja, problem rešiti, vendar trenutno Prvi pevski zbor Narodne čitalnice v Kranju Uprizoritev »Velike besede« v Prešernovem gledališču je vzpodbudila Kranjčane, da so začeli brskati po starih, zaprašenih arhivih. Tako je prišla na dan doslej še neobjavljena fotografija prvega moškega pevskega zbora Narodne čitalnice, ki je deloval kmalu po njeni ustanovitvi, to je po 1863. letu. svoji zat0 ne smemo gledati na ta primer, ampak na pouk v celoti. Z naraščanjem števila šoloob- veznih otrok so se odpirali novi Nižja gimnazija in osnovna šola nima sredstev, oddelki, za kar je postalo šol- bosta imeli po en oddelek več. Zaradi pomanjkanja prostora sko poslopje osnovne šole — Kje bo pouk, trenutno še ne zdaj ne more delati na šoli niti njegovo delo v šolskem letu 9 osnovnošolskih in 3 vajenski. 1954/55 prenehalo, je o tem raz- Kljub dvem oziroma trem izme- kjer gostuje tudi gimnazija — vemo. O tem problemu smo ob- pretesno. V tem poslopju je vestili že OLO Kranj — Svet osem učilnic in v njih ima pouk za prosveto in kulturo, da bi 16 oddelkov. Vseh oddelkov je nam pomagal pri adaptaciji go- torej 22, t., j. 10 gimnazijskih, spodarskega poslopja župnišča Bled, s katero bi pridobili tri učilnice. Stroški bi znašali 5 mi- Deseto leto obstoja jeseniške glasbene šole Koncert v počastitev pomembnega jubileja pionirska organizacija niti krožki in tudi pouka ročnih del ni. Okrnjen je nadalje pouk telesne vzgoje. Razen tega je kritično tudi stanje učnega osebja. Trenutno manjkajo predavatelji za slovenski jezik, matematiko in glasbo. Naši predavatelji imajo tedensko 62 nadur na gimnaziji in 58 ur na vajenski šoli. Glasbo poučujejo trije predavatelji za ostale predmete. Albin Završnik, ki je nazadnje vodil pevski zbor, se bavi s poukom telesne vzgoje in je zaposlen tedensko 40 ur. Pri tej zaposlitvi mu je nemogoče voditi še pevski zbor, četudi bi imel na razpolago potreben prelahko Na Jesenicah ima glasbena ki je sprejela že prvo leto blizu niška glasbena šola koncert s dejavnost precejšnjo tradicijo. 100 gojencev, je bilo med de- solističnimi točkami, dueti, seks-Že pred prvo svetovno vojno je lavsko mladino izredno veliko, tetom, malim in velikim orke-oila daleč naokrog znana godba Na šoli so poučevali prvo leto strom itd. Program bodo izvana pihala. V dobi med prvo in klavir, violino, solopetje ie teo- jali v glavnem člani predava- stor- Delo v zboru bi drugo svetovno vojno pa je bila rijo. Iz leta v leto se je šola iz- teljskega zbora, absolventje šole Prevzel šele potem, ako bi dobil glasbena dejavnost na Jesenicah popolnjevala. V zgradbi danaŠ- in §e nekateri vidnejši glasbe- Pom°č pri pouku telesne vzgoje, na višku. Delovale so tri godbe nje gimnazije je dobila povsem niki z Jesenic in okolice. Spored Pevski zbor bi na šoli uspešna pihala, trije pevski zbori in ustrezajoče prostore za individu- D0 v giavnem obsegal dela Mo- no vodil samo predavatelj, ki dve gledališki družini, ki sta alni in skupinski pouk. Ljudska zarta> Bellinija, Vilharja, Schu- bi poučeval glasbo na vseh odbili sposobni podajati tudi težja oblast je pripomogla šoli do po- berta' Cajkovskega Cimarose, delkih zavoda in bi poznal kva-gledališka dela. ttrebnega inventarja in pred- Rossinija Pavčiča Lizsta Tljar' lite*o in sposobnosti mladih Takrat so se ukvarjali Jese- vsem do instrumentov. Uspehi dovu5a( Metane in druge. Kon- P^cev. mčani z glasbo predvsem iz ma- so rasli.lz leta v leto, za kar ^ bQ y tefe Q marca y lomeščanskih in strankarskih imajo največje zasluge njeni nagibov, zato za smotrno vzgo- ustanovitelji Rado Kleč, Polde cestnem gledališču na Jeseni- jo glasbenega kadra niso skr- Ulaga, Lojze Savinšek in Franc beli. Kdor se je hotel glasbeno Celesnik. Ti so znali takoj pri- vsaj malo izpopolniti, je moral tegniti priznano glasbeno peda- Ker so zasluge zbora pri prebujanju in utrjevanju narodne zavesti med kranjskim meščanstvom nedvomno precejšnje, je vredno, da sliko otmemo pozabi. Za kulturno politično zgodovino Kranjčanov pomeni dragocen dokument. Člani omenjenega pevskega zbora, ki ga prikazuje slika, so bili: (zgoraj od leve proti desni) 1. Rooss Matej, 2. Paternoster Simon, starejši, 3. PATERNOSTER mlajši, ki je odšel pozneje s pisateljem Mencingerjem v Krško in tam nadaljeval svoje udejstvovanje pri pevcih. Zanimiv je predvsem zato ker so njegovi sodobniki izjavljali, da je po obrazu zelo podoben pesniku Francetu Prešernu, 4. je Andrej Petelcn, učitelj, 5. Janez Mandelc, 6. Franc Dolenc, trgovec, 7. Rajko Krisper, trgovec. (Spodaj od leve proti desni sede): 8. Schrott, 9. Ivan Lebar, 10. Peter Cebin, učitelj in pevovodja zbora, 11. Franc Lokar in 12. Anton Pečnik. Napis na partituri je bil: Slovenske pesmi — Davorin Jenko. C. R. cah. Tej prvi svečani prireditvi v počastitev 10-letnega uspešnega delovanja Glasbene šole na Jesenicah bodo sledile še tri prireditve gojencev, tako da bo javnost seznanjena z delom In uspehi, ki jih dosega šola. Mirno lahko trdimo, da se je Glas- »SKUPNO STANOVANJE« na jeseniškem odru V povojnem jugoslovanskem, sano s posebnimi umetniškimi zapletene moralne problematike še bolj pa slovenskem literar- pretenzijami, nima izrazite mo- — ki je vedno vsebina velikih nem ustvarjanju nam zelo pri- ralne teze, pač pa močno sati- umetniških stvaritev — temveč manjkuje satire in humorja. bena šola na Jesenicah v teku Eno izmed redkih in uspelih svojega 10 - letnega delovanja del, ki obravnavajo našo stvar- uvrstila med naše najboljše po- nost s satirične in humoristične deželske glasbene šole, zato ji k strani je delo dramatika Dra- 10-letnici čestitamo in kličemo: gotina Dobričanina »Skupno »Se tako naprej!« stanovanje«. To delo mi napi- rično ost. V precej ukrivljenem ie zunanje življenje in dogaja-zrcalu kaže naše razmere in nje> mu ne moremo odreči vsa-našo družbeno problematiko ob ke kvaiitete. Namen komedije še zmeraj odprtem stanovanjskem problemUi Toda kljub temu, da delo ne obravnava človeka iin njegove Peta premiera v Skofji Loki MED POUKOM v Ljubljano. Po drugi svetovni vojni je bila glasbena dejavnost *nanj razgibana. Danes imajo Jeseničani le eno godbo na pihala in en sam pevski izbor. Kljub temu moramo reči, cfa je današnja glasbena dejavnost pomembnejša od svoječasne, ker teži v glavnem za glasbeno vzgojo mladine in za kvalitetnim ■delom. Predstavniki jeseniške glasbene dejavnosti so se pričeli /takoj po osvoboditvi resno zanimati za ustanovitev glasbene šole na -Jesenicah. Pri ljudski oblasti so naleteli na polno razumevanje. Ze v šolskem letu 1945/46 so ustanovili Glasbeni tečaj, ki je bil v naslednjem šolskem letu reorganiziran v Državno glasbeno šolo. Zanimanje za šolo, goginjo in pianistko prof. Božo Cernivčevo, ki je prevzela mesto ravnatelja šole. Ustanoviteljem so bile dodane še druge učne moči, tako da ima danes šola 14 stalnih, oz. honorarnih predavateljev, ki so učili vsako leto okrog 150 gojencev; letos obiskuje šolo že nekaj nad 200 gojencev. Ti se uče violino, violo, violončelo, kontrabas, klavir, pihala, trobila, petje in glasbeno teorijo vse od I. do VI. razreda. Številni gojenci jeseniške glasbene šole nadaljujejo glasbeni študij v Ljubljani, mnogi pa se tudi ukvarjajo z glasbo kot člani raznih orkestrov in celo kot dirigenti. Danes vodi šolo tov. Rado Kleč. I V počastitev svojega 10-letnega delovanja je pripravila jese- Letos je gledališče KUD »Tone Šifrer« seglo tudi po delih ameriških dramatikov. V tej sezoni je hotelo pokazati dva najvidnejša sodobnika, ki sta dvignila precej prahu tudi v povojni Evropi. Ta sta: Tenessee Williams (v začetku sezone 1955-56 so uprizorili njegovo »Stekleno menažerijo«) in Art-hur Miller. Premiera njegove drame »Vsi moji sinovi« bo v Škofi i Loki v soboto 3. marca. Miller, otrok velemesta, se je med drugo svetovno vojno uveljavil na Broadwayu. Leta 1945 je uspel kot romanopisec z romanom o antisemitizmu »Focus« in dve leti zatem zaslovel z dramo »Vsi moji sinovi«. Potem je v tekmovanju z Williamsom napisal še »Smrt trgovskega potnika« in »Lov na čarovnice«. Gotovo pa ti drami nista zadnji njegovi deli, ki sta navdušili ljubitelje gledališča pri nas. Medtem ko je Williams moč- no zašel v simbolizem, Miller -predstavnik socialnega realizma, odkriva tančico razkošja in svobode z današnje Amerike: vprašuje, kdo je moralno odgovoren za smrt nedolžnih pilotov, za samomor izkoriščanega in zapuščenega trgovskega potnika in se končno skrije v srednji vek, da lahko obsodi histerijo maccarthvjevskega tipa. V drami »Vsi moji sinovi« pridejo na dan nove moralne norme, ki jih je Ameriki prinesla vojna, ko se je množica narodov in plemen združila v skupen boj proti fašizmu. Te norme so: zavest skupnosti, odgovornost domovini in državljanom, vest itd. Tudi mlajši Kel-lerjev sin ne more preko njih, noče stopiti pred omadeževane-ga očeta, ki se je kompromitiral z izdelovanjem počenih letalskih glav in povzročil smrt 20 pilotov, prav takih, kakršen je bil njegov sin. Lahko pa bi Kaj pojejo naši pevski zbori Narodnoosvobodilna vojna nam ni prinesla samo svobode in socializma, dala nam je tudi borbeno pesem, katere Slovenci Se nismo imeli. S to pesmijo so »asi borci zmagovali in umirali, ž njo so vzrasli tudi prvi naši zbori v svobodni domovini. V sporede pevskih zborov sta močno proniknila socialistična miselnost in ritem dela. Ta miselnost in volja po napredni programski politiki je pri nekaterih zborih s časom popolnoma zamrla. Kaj je temu vzrok? Nenačrtne in slabe programske politike so krivi nekateri pevovodje, ki ne poznajo ne novejše, niti boljše stare literature in so nesposobni ustvariti 8i sliko nove, nepoznane pesmi. Ti vnašajo v sporede stare oguljene in stokrat prepete pesmi ter običajno najprimitivneje harmonizirane narodne pesmi. Pri vsem tem se niti ne zavedajo, da s takim programom njihov zbor samo nazaduje in da bo slej ko prej popolnoma zamrl. Večina zborovodij in zborov tudi ni naročenih na pevsko revijo »Naši zbori« in tako je njihov primitivizem še vidnejši. Zbori, ki stremijo k napredku (upam, da je to želja vseh) bodo skušali z načrtno programsko politiko popraviti zamujeno. Za vzgled naj jim služijo tisti zbori, ki prirejajo stilne koncerte, in res kvalitetni zbori, katere pevci lahko kolektivno poslušajo na sporedu Radia Ljubljana. Ob pregledu sporedov gorenjskih pevskih zborov in ocenitvi izvajanih skladb ugotavljam naslednje: z zadovoljstvom sem uvidel, da zbori stremijo po izboljšanju kvalitete izvajanih skladb, manj pažnje pa posvečajo izbiri programov, ki so neskladno urejeni. Večinoma so sestavljeni iz skladb, ki so prišle zborovodji slučajno pod roko, ali uspelih skladb, kakršne skoraj vsak dan slišijo po radiu. Redki zbori se zavzemajo za načrtno sestavo sporedov. Najvidnejši med njimi je Prešernov zbor iz Kranja, k t je izvedel naslednje stilne koncerte: 1. pesmi čltalniške dobe, 2. pesmi skladateljev Emila Adamiča in Antona Foersterja, 3. pesmi Da- vorina Jenka, 4. slovenska narodna pesem, 5. skladbe sodobnih slovenskih skladateljev (2 koncerta), 6. skladbe živečih slovenskih skladateljev. Mnogi zborovodje bodo mnenja, da s svojim zborom ne morejo izvesti stilnega koncerta. Ta misel pa je popolnoma zgrešena. Zborovodja mora biti napreden in do potankosti mora poznati zmogljivost svojega zbora. Ako je zbor začetniški, bo izbral temu primeren program. Prvi koncertni spored naj bi obsegal skladbe iz naše najdragocenejše glasbene dediščine, narodno pesem, ki pa ne sme biti naj primitivne j še prirejena. Narodna pesem postane prava umetnina v priredbi res dobrega skladatelja, ki je obenem dober poznavalec ljudske ritmike in melodike. Od njega zahteva resničnega doživetja in smisel za pravilno interpretacijo. Iz dobrih priredb narodnih pesmi se pevec mnogo novega nauči In tako dober zborovodja že lahko preusmeri svoj zbor na študij sodobnih umetnih skladb. Tem bodo zbori morali posvečati vedno več pozornosti, ako bodo hoteli stopati vzporedno s časom in si ustvariti tradicijo. Seveda ne bomo odklanjali tudi kvalitetnih del skladateljev starejše generacije. S pravo programsko politiko in s komentarjem k izvajanim skladbam pevski zbori vzorno vzgajajo poslušalce in s tem opravljajo pomembno vzgojno nalogo v svojem okolišu. Razen tega pa pevci radi poj o pesmi, ki so tudi zanje zanimive in nove po svoji harmonski barvitosti. Posebno pozornost morajo posvetiti pevovodje sestavi sporedov za občinske in državne praznike. Tak spored naj obsega predvsem skladbe s tematiko iz narodnoosvobodilnega boja ter delovne in socialne pesmi. Tak program pa zahteva povsem svojstveno interpretacijo in ga bo dostojno dopolnila tudi vedra narodna pesem. Za vsestransko izboljšanje sedanjega stanja bo pevskim zborom nudil veliko pomoč glasbeni strokovni sosvet pri Svetu Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj, kamor naj pevski zbori pošiljajo sporede svojih nastopov in želje po strokovni pomoči. Peter Lipar. bil tudi on. Občutek odgovornosti za to dejanje in sram je prevzel sina namesto očeta in svojevoljno je strmoglavil, namesto da bi po vojni pogledal očetu v oči. S tem je postal nema, a zato še bolj zgovorna priča očetovega zločina. Dramo je, sicer z zamudo (Ločani že nestrpno pričakujejo nove predstave, sedme v pre-mierskem abonmaju!) zaradi mraza — zrežiral tov. Vinko Primožič. Sceno pa je pripravil Pavle Zakelj. S to predstavo bo tov. Martin Savnik praznoval 25. obletnico odrskega dela. Leta 1931 je prvič stopil na deske loškega sokolskega odra v komediji »Ulica Št. 13« in igral vse do druge svetovne vojne. Po vojni pa je skupno s tovarišem Jože-tom Andičem zaoral ledino v loškem gledališkem življenju. Kljub temu, da dela v različnih društvih, še najde čas za oder. — Čestitamo! je bil, politično učinkovati in vzbujati smeh in ta svoj namen je dosegla. Uprizoritev dela je nadvse uspela. Režiser Jože Tomažič je poudaril politično tezo in dal igri potrebno dinamiko. Večnega študenta Pepija je igral Marjan Stare. Njegova igra je bila živahna, doživeta in razborita. Prikazal je tip človeka, ki je moralno prazen in gleda na življenje lahkotno in naivno. Nekoliko zahtevnejšo vlogo absolventa medicine, je imel Lado Rotar. V prvem delu komedije je bil verjetnejši kot na kraju. Kljub temu, da je moral prikazati človeka, ki gleda na življenje resno, bi moral to vlogo igrati bolj komično. Majhno in nepomembno vlogo Dragiše je zaigral Bojan Cebulj izredno učinkovito. Prav zaradi dobre igre teh treh igralcev je uprizoritev dosegla tolikšen uspeh. Ostali igralci so bili v svoji igri občutno slabši. Deda je igral Ivko Kos povprečno. Njegova igra nas ni motila ne ogrela. Med ženskami je bila dobra Alma Jeramova, ki je igrala tetko Polo, ostale pa se na odru niso dovolj 2našle. Janez Jerovšek. „Neiztrohnjeno srce na Breznici Prebivalci Vrbe in okoliških vasi so doživeli v nedeljo, 26. II., lep dan. Prešernovo gledališče iz Kranja jim je pripravilo presenečenje, kakršnega niso pričakovali. Gostje iz Kranja so oh prihodu najprej obiskali idilično Vrbo in pesnikov rojstni dom — slovenski kulturni muzej. Tam so jih prisrčno pozdravili domači pionirji v narodnih nošah in predstavnik KUD »France Prešeren« z Breznice Ivan Dodič. Popoldne pa so se kranjski igralci predstavili prebivalcem iz vasi pod Stolom z odrskim delom »Neiztrohnjeno srce«, v katerem \ so prikazali življenje in delo velikega vrb-ljanskega rojaka, pesnika Franceta Prešerna. Zaradi tehničnih vzrokov so morali prireditelji svoj program okrniti, vendar je publika, ki je dvakrat do kraja napolnila dvorano v Mladinskem domu na Breznici, z velikim zanimanjem in zavzetostjo (sledila dogajanju na odru. Pred njo je zaživelo življenje zatiranega in vseskozi preganjanega moža - umetnika, ki je v svojem času doživel razumevanje in priznanje le pri svojih prijateljih. Kako grenka je bila življenjska pot genija, ki ga je dala slovenskemu narodu in vsemu svetu gorenjska vas Vrba, je ob živih prizorih in lepo podanih recitacijah začutilo vse občinstvo. Predvsem je žela priznanje recitatorka Prešernove pesmi »Nezakonska mati«, ki je s pravo toplino znala v poslušalcih vzbuditi sled tistega občutka, ki je vodilo velikega pesnika pri ustvarjanju te pesmi. Po večerni predstavi se je predsednik »Svobode« zahvalil gostom za njihovo prizadevanje in naglasil, da je zasluga njihovega gostovanja predvsem v tem, da so domačini globlje (dojeli pomen in veličino pesnika Prešerna. —T— DVE OBLEKI ZA MLADA DEKLETA Dvodelna obleka iz svetlosivega blaga z okroglim ovratnikom. Zapenja se na hrbtu. Druga je iz istega blaga, ki se nosi lahko z različnimi bluzami in puloverji. D RITZIU S K l°™ 30 00000000 oooooo POMEKJKI Delo pred pomladjo Pomlad se nam bliža, zato bo treba stanovanje temeljito očistiti in odstraniti vso nesnago, ki se je nabrala v njem pozimi. Zato bomo ob tej priložnosti mlačno milnico iz ostankov mila obesiti pa tudi ne, ker je pre-ali milnih lusk. Pri pranju za- težka. Po mizi razgrnemo staro rjuho, nanjo položimo mokro zaveso in jo zavijemo v rjuho. S tem poberemo vlago. Šele tako osušeno zaveso lahko obesimo. Pazimo, da se nam ne bo preveč posušila, ker jo bomo ves ne varčujemo z milom, pe rimo z najboljšim sredstvom, ki hitro učinkuje in ne kvari tka-oprale tudi okenske zavese. To nine. Pralni praški so za to pre-seveda ni prijetno delo in nam ostri. povzroča velike skrbi. Dokler so Milnico stepemo z rokami, da zavese "na oknih, mislimo, da je se speni. V pene položimo za- potem le težko zlikalee. Pred li-tkanina še kar trpežna, ko pa veso in jo prav narahlo stiska- kanjem previdno potegnemo iz jih snamemo, šele vidimo, da je mo. Ko tkanina peno posrka, tkanine šive, ki jo drže sešito slaba, da se poznajo na njej sle- pripravimo milnico znova, prej v več plasti. Nepreviden in pre-dovi sonca, vlage in prahu. Pri pa zaveso preplaknimo v čisti nagel gib zaveso lahko raztrga, pranju bomo torej morale biti mlačni vodi, da odplavimo že Razvežemo pa tudi resice. Pri pazljive, če bomo hoteli obesiti odmočeno nesnago. Ko je zavesa likanju moramo gledati, da za-nazaj cele zavese. oprana do čistega, jo v mlačnih veso spravimo v pravo obliko, Sneto zaveso preganemo dva- vodah speremo. Ožeti je ne sme- da ni na eni strani daljša, am-krat, trikrat ali celo večkrat, mo, ker bi se raztrgala, mokre pak enakomerno raztegnjena, kakor je pač velika. Z velikimi ubodi jo tako zganjeno sešijemo skupaj. To napravimo zato, da se nam pri pranju tkanina ne strga. Tako pripravljeno zaveso denemo v veliko posodo z mrzlo vodo. Narahlo jo premikamo sem in tja in rahlo stiskamo, da izločimo iz nje čimveč prahu. Vodo večkrat menjamo. Zavese iz močnejše in gostejše tkanine lahko tudi za dlje časa namočimo. Ko spravimo iz tkanine že dobršen del umazanije, pripravimo lup mo Za pridne roke Pletena otroška obleka Najprej od nobenega konca priti hi hotela, sedaj pa oditi noče — pravijo o letošnji zimi. A vendar se vse bolj poslavlja. Sonce bo kmalu stopilo sneg in »pet bo tu pomlad — čas iger in veselja. Za to priložnost spletimo že se- Vzorec III.: 1. vrsta: 1 z. plati desno od-zadaj, 1 z. leva; 2. vrsta: 1 z. leva odzadaj pletena, 1 z. desna. Od 1. vrste ponavljaj. Krilce: Nasnuj na okroglo 4'/2 cm po vzorcu I. in popleti. Drugi del pleti enako. Izgotovitev: Dele lahno poli-kaj po levi strani pod viažno krpo in sešij. Z zančnim vbodom pritrdi krilce na gornji del. daj hčerkici prikupno oblekco, pletilko 324 z. in pleti po vzor-ki bo dosti topla za spomladan- cu I. V višini. 5 cm nadaljuj na sledeči način: 20 z. levih, 1 z. preko druge popleti, 30 z. levih, 2 z. popleti (sneml) levo, itd. Popletanje ponovi 13 krat v vsaki 6. vrsti, t. j. 20 z. levih, 1 z. preko druge popletena, 28 z. levih, 2 z. levo popleti itd. Pri 26 cm celotne višine pusti ske dni, hkrati pa praktična in kar je glavno — poceni. Vzorec je za 2—21/* leta staro punčko. Material: 250 g modre volne, pletilke št. 2lft in okrogla ple-tilka št. 2Vs, 15 cm zadrga. Širina vzorca: 20 z. = 61/« cm. Vzorec I.: desna stran leve, pletenje na pletilki. leva stran desne zanke. Vzorec II.: GORNJI DEL 1. vrsta: robna z., **3 z. leve, 1 z. desna odzadaj pletena, 1. z. leva, 1 z. desno odzadaj pletena, od »ponavljaj; 2. vrsta: pokrivajoče zanke (leve od zadaj pletene). Od prve vrste ponavljaj. Zl DOLGE ZIHE VEČERE; Križanka J-jt 8 9 pi Vodoravno: 1. veznik — nada, 2. velik snop slane — veličasten, približno 60 m visok slap v podnožju Kaninskega pogorja, 3. ptica roparica, 4. pesniško delo — ptica pevka — mene, 5. mesto v Boki Kotor- Hrbet: Nasnuj 81 z. in pleti 8 vrst po vzorcu II., nadaljuj s 3 z. levo, 1 z. desna odzadaj pletena, 3 z. leve, 1 z. desna odzadaj pletena, itd. Po 4 vrstah, t. j. 12 vrstah celotne višine, nadaljuj po prestavljenem vzorcu II. Pri 4 cm celotne višine razpolovi pletenje v sredini na zadrgo, istočasno popleti za rokavni izrez 3, 2 krat 2, 1 z. in pleti do 11 cm rokavne višine, nato (popleti za ramo 9, 10 z., ostanek ravno. Drugi del pleti enako. Rokavi: Nasnuj 46 z. in pleti 4 cm po vzorcu III., nadaljuj po vzorcu I., pri tem obojestransko dodajaj v vsaki 6. vrsti 1 z. = 66 z. Pri 24 cm celotne dolžine popleti ina rokavni obli 4, 3 z., 8 krat 2 in 4 z., ostanek ravno. Prednjik: Pleti kot hrbet, vendar popleti pri 9 cm višine ro-kavnega izreza za vratni izrez srednjil 9 z., nato 3, 2 krat 2, Ovratnik in hrbtno odprtino ob-kvačkaj z vrsto trdnih zank in všij zadrgo. Na notranjo stran KOZMETIKA Da ohraniš lase svetle, si jih umivaj s kamiličnim čajem. Kamilice kuhaj četrt ure v vodi, potem precedi čaj skozi krpo in ga uporabljaj za umivanje glave. Uporabljaj pa tudi za izplakovanje kamiličin čaj, kateremu primešaj sok 1—2 limon. Roke, ki so potemnele od lupljenja krompirja, lahko lepo očistiš, če jih takoj po končanem delu zdrgneš z notranjo stranjo olupka. Ce imaš utrujene noge, kani na dlan nekaj kapljic ribjega olja in pomani z njimi podplate ter jih zbriši s časopisnim papirjem. Da si ohraniš kožo mladostno, vzemi rumenjak, kani vanj nekaj limoninega soka, namazi si obraz in vrat ter pusti to masko 5—8 minut na koži. Potem se umij, najprej z mlačno, nato pa z mrzlo vodo. Ce imaš mastno kožo jo redno čisti s koncentriranim sokom zelene špinače. Špinačo sesekljaj in jo stisni skozi platneno krpo. Ce se vam lomijo nohti, potem si nikar nekaj časa ne umivajte rok z milom, kajti nohti postanejo krhki če se roke prevečkrat umiva z milom. Pogosto pa so krhki nohti posledica slabega zdravja, predvsem slabokrvnosti. Če je to vzrok, da se vam nohti lomijo, potem morate uživati hrano, ki vsebuje več železa. Ženske, ki se jim nohti lomijo, jih ne bi smele lakirati. ZDRAVSTVO Kako spoznamo pri otroku rumenico. Otrok začne kašlj ati, postane zelo bled, izgubi tek, medtem ko nekoliko starejši otrok začne bruhati in dobi drisko z bolečinami v trebuhu. Poviša se telesna temperatura. Po tretjem ali četrtem dnevu začne počasi nastopati rumenica. Najprej porumene beločnice, potem še koža. Urin (voda) potemni, blato je sivkasto belo. V lažjih primerih traja bolezen od 8 do 14 dni, v težjih pa tudi mesec dni. Okrevanje je dvakrat daljše od same bolezni. Paziti je treba na osebno higieno bolnika. Tudi strežnik so mora paziti, da ne prenese bolezni. Bolnik mora uživati hrano, ki vsebuje veliko vitaminov, sladkorja in beljakovin, ne sme pa jesti mastnih jedi. Na vsak način je treba večkrat peljati bolnika na pregled k zdravniku. Za naše gospodinje Kratki nasveti za zimsko prehrano Pravilno prehrano pripravi- pa jo pozabi uvrstiti v svoj mo tako, da so v njej v pravem dnevni jedilnik, ker je nihče ne razmerju zastopane vse one spomni nanjo, ker morda ni snovi, ki so potrebne telesu, povolji njenemu okusu itd. V Prehrana se ravna tudi po let- takih primerih se je treba po- nih časih. Vsaka gospodinja ve, truditi, da najde našteta zele- da so nam v vročih poletnih njava stalno mesto v zimskem dneh nekatera jedila naravnost jedilniku in da se jo prlprav- odvratna, medtem ko so nam v lja na najrazličnejše načine, da hladnih dneh prijetna in zaže- ne postane enolična. Spremem- lena. ba je povsod dobra in zdrava, Poskrbeti je treba, da tudi nikjer pa ne tako kot v pre- pozimi ne manjka v našem je- hrani. Zato je razumljivo, da dilniku zelenjave. V tem času mora imeti človek tudi pozimi imamo na razpolago naslednjo spremembe v hrani, zelenjavo: rdeče zelje, ohrovt, Sestava pravilnega jedilnika kolerabo, ni preprosta stvar. Pri tem je Poskusite tole špinača je zaradi velike količine vitaminov in železa, ki jih vsebuje, izredno priporočljiva jed. Zal, se na naših jedilnikih le bolj poredko pojavlja. Z ozirom na to, da nam je na razpolago skozi vse leto, bi bilo prav, Če bi jo gospodinje čim večkrat pripravile. Njena prednost je tudi v tem, da je izredno lahko prebavljiva in primerna za otroke in bolnike. Danes prinašamo zanjo nekaj receptov: Spinačna prikuha s trdimi jajci in sardelami Dobro prebrano in oprano špinačo poparimo z vrelo vodo, iztisnemo in dobro sesekljamo. V kozico denemo nekaj masla, pol žlice drobno sesekljane čebule in pol žlice bele moke. Ko je pre-žganje lepo rumeno, stresamo špinačo v kozico, zavijemo vse skupaj z govejo juho in pustimo, da prevre. Nazadnje jo še malo posolimo in pridenemo muškato-vega cveta. Nato jo strese-mo v skledo in obložimo s trdo kuhammi jajci in sardelami. K špinači se izredno dobro poda krompir v oblicah in zeliščno maslo, ki ga pripravimo tako, da masio razpustimo in mu dodamo razna zelišča, n. pr. drobno sesekljan drobnjak ali pe-teršilj. špinačni cmok Na ta način pripravljeno špinačo lahko serviramo kot glavno jed ali pa tudi kot prikuho k najrazličnejšemu mesu. Pol kg kuhanega hrbtu. Drugi del pleti enako. Ovratnik: Nasnuj 38 z., pleti dom pošij gornji del, kot je to razvidno s slike. drugo. Očka in mamica sta odšla v kino. S seboj sta vzela samo Janezka, Tomaž pa je ostal doma, ker je še majhen. Mama mu je naročila, naj se lepo igra, naj ski — del telesa, 6. je tisti, ki bo priden in naj mirno počaka, veliko dela, 7. skala z ostrimi da se vrnejo. 2 krat 1 z. Ramena kot pri pasu všij gumi. Z zančnim vbo- repo, peso, rumeno črno redkev, korenje, por in treba dosti razmišljati, pre-Marsikatera gospodinja udarjati in računati. Mnogo truda pa vam bo prihranjenega, če boste upoštevale, da pravilno pripravljena zelenjava lahko odtehta marsikatero meso ali močnato jed in torej ni pravi, da ima raje Janezka, pa otrok in nič več se ni zmenil treba da je vedno le postran- zanj. 8ki obrok- Tako je Tomažek zrasel v za vzgojnrpomeni ^ joinažka vedno pozabijo robovi — spomladanska cvetica, 8. veznik — šahovski izraz — simbol za molibden, 9. kuhinjska posoda, 10. vrsta cigaret — zgodnja, 11. veznik — simbol za element. Navpično: 1. smer meje, reke mojstrski kandidat, ki sode tudi mamica se tako obnaša. Kmalu po odhodu bratca in staršev je Tomaž bruhnil v jok. Ni in ni mogel razumeti, zakaj imajo Janezka vsi rajši, njemu pa tako redkokdaj privoščijo toplo besedo. Tomaž je moral špinačni cmok s pečenko in krompirjevimi cmoki krompirja zmečkamo in dodamo V< kg moke, malo soli in 3 jajca. Nato poparimo še pol kg špinače in jo pre-pražimo na maslu z drobno sesekljano čebulo, potem jo zamešamo v krompir in napravimo velik cmok, ki ga vesti, da se mu godi krivica. Starši se tega seveda niso zavedali. Tomažek se jim je odtujeval in nič več ni bil tisti ubog- RE CEPIT Dobre rezine. V 30 dkg pre- I sejane moke, ki smo jI dodali 1 pecilni prašek, zdrobimo 7 dkg surovega masla, pridenemo ce- 1.1 i vi fantek kot nekoč. Sam vase l0 jajce, 1 rumenjak, 5 žlic se je zaprl ln starša sta dejala, mrzlega mleka, 7 dkg sladkor- da je trmast. ja in nekoliko limonine lupi- Janezek pa je bil središče vse ne ter vse hitro pognetemo v Pravzaprav ni majhen samo Tomaž, tudi Janezek komaj hod! v šolo, pa vendar, zakaj on ne vedno T< porteljo, Janezek sme z njimi ne na sprehod, ne Pa >e osta^al lahko v kuhin^> v kino. Tako rad bi gledal kakor dolgo se mu je vzljubilo, pozornosti, očka in mamica pa gladko testo. Na prtu, ki smo »Sneguljčico« in se igral z brat- Cez dve uri so se vrnili starši sta kar tekmovala, kdo bo prej ga potresli z moko zvaljamo tečem v parku. Živahen je pre- z Janezkom domov. Prav nič ustregel njegovim muham. sto kolikor mogoče tenko, ga malo, zato ga očka in mamica prijazno ga niso nagovorili in Na ta način bosta očka in ma- namažemo z marmelado in žaluje na letošnjem državnem ša- vedno pustita doma. Janezek pa ko je mama videla njegov ob j o- mica izgubila obadva otroka, vi jemo trdo skupaj. Položimo hovskem prvenstvu, 2. arabski je čisto drugačen. Ko je bil kan obraz, mu je to oponesla in Prvega, ker ga tako razvajata, ga v pekačo, ki smo jo dobro žrebec — lesena tla — živalski majhen, je bil prav tak. Sedaj ga imenovala razvajenca. Oče drugega pa, ker ga nikoli nista namazali z maščobo, pomažemo glas, 3. znižana nota — veznik pa je pravo živo srebro. Očka je pripomnil, da je čuden ta ljubila. Noben od njiju se ne bo zgoraj z beljakom, ki nam je prav znašel v življenju. Janezek ostal in pečemo v srednje vro- bo hotel imeti vedno prvo be- či pečici približno.40 minut. Ko — a v solmizaciji, 4. klanje povrtnina, 5. Koroška, 6. ne obut — zračni tokovi, 7. pivo — določene barve — približno, okoli, 8. učenje — enočlenlk — predlog, 9. žival, mojster v predenju — rimski pesnik. OPOZARJAMO VSE NAROČNIKE, DA BODO NAROČNINO sedo, nekritičen bo, poln ego- je pečeno takoj pokapamo z 2 ZA 1M8 LETO POBIRALI POŠTARJI KONEC JANUARJA. izma' Tomažek Pa 00 vse živ" Hlcaml ruma in potresemo z va VSI, KI JIM BODO NAROČNINO PLAČALI, BODO PRIŠLI V POSTEV PRI NAGRADNEM ŽREBANJU! ljenje zagrenjen, in ne bo nikoli nilijevim sladkorjem, šele ko se čutil ljubezni do svojih krivic- ohladi, ga razrežemo na tanke nih staršev. rezine. špinačni cmok garniran s trdo kuhanimi jajci kuhamo v platneni krpi nekako 10 minut. Preden ga postavimo na mizo, ga še okrasimo s trdo kuhanimi jajci. špinača v solati Spinačna solata je posebno dobra spomladi. Špinačo dobro operemo, nato napravimo zmes iz kisa ali cltronovega soka, čebule, nastrganega kuhanega rumenjaka, soli In popra. S to zmesjo polijemo špinačo In pustimo, da v njej nekaj ur stoji. Takšna solata je zlasti primerna k perutnini ali goveji pečenki. 0 Glas Gorenjske ŠT. 18 / 2. MARCA 195« sport * šport * šport Z občnega zbora Aero-kluba Radovljica Lepi uspehi pri delu z mladino m n