l^gTO XXXII.. ŠT. 42 Ptuj, 31. oktobra 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Poplava sladkorja? (stran 2) Ali je res vsega kriv delavec? (stran 4) Praznik uspehov in nalog (stran 6) Pregled novih štipendistov (stran 7. 8 in 9) Šport (stran 13) Spomini - vez med včeraj in jutri ^minsko obeležje padlim partizanom v Bratislavcih, kjer so 9. februarja iMS padli: Mimica Legvart-Nataša, Marica Gašparič-Dragica, Sonja Fajs- Majda, Konrad Petrovič-Jurek, Vilko Vresk-Mirko, Andrej Jurkovič in fr«nc Golob Foto: I. Ciani Vsak človek ima svoje lepe in trpke spomine, vsak človek je imel svojce, svoje najdražje, ki se jih bo vedno spominjal. Prav na dan mrtvih je čas, ko te spomine še posebej obujamo. Tako kot vsak posameznik, ima tudi narod kot celota svoje spomine na težka, bodisi tragična ali slavna obdobja svoje zgodovine. Tako slavno obdobje je za nas prav gotovo obdobje narodno-osvobodilnega boja, ko so za našo nacionalno in socialno svobodo padali najbo^ši sinovi in hčere našega naroda. In teh se bomo in moramo vedno spominjati s spoštovanjem in z zavestjo, da vedno in na vsakem koraku branimo tiste velike ideale, za katere so darovali svoja življenja. Ko ob dnevu mrtvih polagamo na grobove borcev in takev, svojcev in znancev krizanteme in drugo jesensko cvetje, jim prižigamo lučke, nam je težko ob zavesti, da smo izgubili naše najdražje, izgubili borce, delovne tovariše. Ob vsaki smrti delovnega človeka se moramo tudi danes spomniti, da je treba vedno z novo silo delati za dosego zastav^enih ciljev, prav tako kot so na mesto vsakega padlega partizana stopali številni novi borci... Sanja Veličkovič, 8. r. OŠ Franca Osojnika Ptuj ČLANI PREDSEDSTVA SRS OBISKALI ORMOŠKO OBČINO Pomemben prispevek k zagotovitvi hrane Prejšnji četrtek so ormoško občino obiskali člani predsedstva SR Slovenije. Vodil jih je pred- sednik predsedstva Viktor Avbelj. Dopoldne so bili na Forminu. kjer *siogiedali hidroelektrarno, kije sklenila verigo gradenj elektrarn na tej reki v Sloveniji. Predstav- niki slovenskega elektrogospo- ilarstva so goste seznanili s pro- blemi te panoge in pri tem po- udarili pomen zadnje elektrarne na Dravi, kije od lanskega leta pa Jo danes proizvedla okoli 700 milijonov kilovatnih ur električne energije. V Ormožu so si ogledali grad- njo sladkorne tovarne, se sezna- nili s tehnološkim postopkom pndobivanja sladkorja ter se v "■idaljevanju obiska s predstav- niki občine Ormož, z izvajalci del, Jobavitelji opreme in investitor- .'^m pogovarjali o problemih in *pehih novogradnje, kije v tem vasu največja v severovzhodni Sloveniji. Predsednika predsed- *a, člane predsedstva dr. Mari- '•ina Breclja. Anico Kuhar. To- neta Boleta. Staneta Markiča in sekretarja za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano Iva Marenka so med drugim seznanili o vzrokih za ziimude. o kmetijskih površinah in o uporabi stranskih proizvodov sladkorne pese. Zagotovili so jim. da bo poskusna proizvodnja v novi tovarni stekla v drugi polo- vici novembra. (Večoobi.sku na 2. strani) besedilo in slika: zk Storiti moramo vse, da bo proizvodnja v novi tovarni stekla nemoteno. IVAN GODEC OBISKAL PTUJSKO OBČINO „Deloviia organizac|a ima od sestavljene organizacije loico, kolico je aktivna" Tudi vprašanje odnosov zno- traj sestavljene organizacije »El- kom«. v katere sestavi je proiz- vodno podjetje »Olga Meglic«, je bilo prisotno na petkovih razgo- vorih Ivana Godca, sekretarja predsedstva republiškega sveta Slovenije, ko seje s sodelavci pogovarjal s ptujskimi sindkalni- mi^delavci in vodstvom delovne organizacije »Olga Meglic« in laiiikajšnjimi sincfikalnimi aktivi- sti. Uvodne razgovore je imel Ivan Godec z vodstvom občinskega s\eta ZS Ptuj. ki so ^a seznanili z akcijskim in političnim delova- njem ptujskih sindikatov. V raz- govorili z vodstvom delovne organizacije »Olga Meglic« pa se jclvan Godec najbolj zanimal za intenzivno delo in za sindikalno prisotnost pri razreševanju drob- nih življenjskih in delovnih pro- blemo\. Glede zaposlovanja /domcc\ je dejal, da je potrebno / aktivnostmi nadaljevati in po- nujati take možnosti, ki so že zakonsko opredeljene. Tudi do- sedanji odziv zdomcev je zadovo- ljil kljub temu. da niso dosežena pričakovanja. Več o obisku Ivana Godca poročamo na drugi strani. MG DANES - SVETOVNI DAN VARČEVANJA V družbi je potrebno celoviteje spregovoriti o prednostih varčevanja l^Ceprav je danaSnji dan običajen dan, pa temu ni Je dan, ko smo pred desetletji uzakonili in v oro življensko prakso vnesli pojem J^^ifiranega varčevanja. Skozi to obdobje smo Svli ^^^J^ manjše uspehe pri varčevanju v vseh vjJ^^^skih in delovnih okoljih. Ni pomembno samo iT^cvanje. s sredstvi, temveč tuai z materialom, ^'^m in podobno. ,j y obdobju intenzivnih stabilizacijskih prizade- pa si je potrebno bolj kot kdajkoli prej prizade- ^onlt ^° varčevanje v različnih oblikah, dalo tudi itii,5[^tnejše rezultate. Ni tako pomembno, da ob 9-mesečju letos že 56.241 dinarskih 1^ "inih vlog in 8516 deviznih vlog, pomembnejša je "jiho ''^ zbrana sredstva trosimo in kakšna je učinkovitost. Kaj nam pomaga denar, če ga ne znamo uporabiti v koristne namene, tudi ,,mrtev denar", denar, ki leži na žiro računih nam nič ne koristi, če ga ne obračamo, Banka je tudi letošnji svetovni dan varčevanja obeležila z različnimi aktivnostmi, med drugim je v torek nrinravila v Narodnem domu v Ptiiiu koncert moškega pevskega zbora Slava Klavora iz Maribora Na svžanih sejah pa sta se sestala odbor varčevalcev in odbor mentorjev pri poslovni enoti KB Maribor — Pn«lnvne enote v Ptuiu ter ob tem ocenila družbena prizadevanja pri vključevanju mladih v varčevalske vrste. Namesto običajnih daril, ki so jih v banki delili ob svetovnih dnevih varčevanja, pa so letos vsem varčevalcem in drugim koristnikom bančnih uslug namenili knjižico,,varčevanje na 1001 način". TOZDOVSKO ZAPIRANJE Tako bi lahko na kratko označili trenutno stanje v delovni or- ganizaciji Impol, kjer so sicer, predvsem na račun višjih cen izdelkom do- segli dobre poslovne rezultate. Za tem podatkom pa se skrivajo neurejeni dohodkovni odnosi — pravzaprav jih sploh ni — neizpeljana svobodna Razširjene seje komiteja OK ZKS Slovenska Bistrka se je udeležil tudi France Popit, predsednik CK ZK Skiven^e s sodelavci, (foto zk) menjava dela med tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb, neurejeno nagrajevanje po delu, neurejeno in necelovito planiranje, slaba investicij- ska politika... Problemi so veliki, zveza komunistov in ostale družbenopolitične or- ganizacije pa se ukvarjajo z notranjimi nepomembnimi problemi, ne delujejo kot enotna napredna sila, temveč kot ,,koalicija". 160 komuni- stov v 2.200 članskem kolektivu lahko ob aktivnosti slehernega pred- stavlja zares avantgardno silo, ki pa mora delovati znotraj sistema. Toda , ali se naj le komunisti borijo za spreminjanje odnosov? Naloga zveze komunistov je, širiti obzorje delavcem, da bodo ločili skupne in parcialne interese, je dejal France Popit ob svojem obisku v Slovenski Bistrici in dodal, da ti»if način dela ni v skladu z zgodovinskim interesom delavskega razreda, (obširno poročilo z razširjene seje OK ZKS Slovenska Bistrica objavljamo na 3. strani). ND Volilne konference Tako kot drugje po Sloveniji, tudi na območju ptujske občine v tem času potekajo volilne konference osnovnih organizacij ZKS. Pri tem ne gre samo za obračun dveletnega dela, ki je bilo tako za Zvezo komunistov kot za celotno našo družbo izredno pomembno in uspešno, ne le za volitve novega vodstva organizacij, temveč predvsem za sprejem novih oblik delovanja komunistov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Te naloge so začrtane v sklepih pete seje CK ZKS. Velja posebej poudariti, da je krepitev in razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja v veliki meri odvisna od utrjevanja in razvoja delegatskih razmerij. Pri tem imajo posebno pomembno vlogo prav osnovne organizacije ZKS v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, saj je prvenstveno treba utrditi položaj in vlogo temeljnih delegacij. Zato bo prva naloga novega vodstva vsake osnovne organizacije, da ob sodelovanju vseh subjektivnih sil v svojem delovnem in življenskem okolju napravijo oceno delovanja delegatskega sistema. Ne ocene zaradi ocene temveč zato da bodo lahko člani ZK, na podlagi dosedanjih izkušenj, učinkovito delovali v delegacijah in tako zagotavljali spoznavanje in upoštevanje vseh družbenih interesov, ki se morajo odražati v vsaki temeljni delegaciji, in da bo delovanje delegacij bolj povezano. Prav zato je nujno potrebno ustvariti pogoje za demokratično razpravo med nosilci samoupravnih interesov, za boj mnenj in argumentov, saj je to pogoj za oblikovanje najboljših rešitev, najnaprednejših stališč pri odločanju v delegatskih skupščinah. To obenem pomeni tudi vključitev ZK v delegatski sistem. FF Več načrtnosti v proizvodnji in porabi hrane Na 8. seji sveta sKupnosti podravskih občin, ki je bila minuli petek v Ptuju, so delegati občin Lenart, Ormož, Maribor, Ptuj in Slovenska Bistrica, posebej izpostavili problematiko proizvodnje in porabe hrane na območju kot aa te občine zajemajo. Ni bilo prvič rečeno, da bi tu moralo zrasti toliko hrane^ da bi jo lanko ponudili tudi dnieim območiem Slovenije, ne pa da je pogosto nimamo niti za domače tržišče, kot je to v zadnjem času primer pri preskrbi z mesom. Mariborska občina je že pripravila osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za v sklad za intervencije na področju proizvodnje in porabe hrane, ki ga bodo že v začetku novembra poslali v javno razpravo v združeno delo skupaj z ostalimi dopolnitvami samoupravnih sporazumov. Ta dokument pa bi naj v prihodnje prispeval k boljši in predvsem redni preskrbi Maribora s potrebnimi življenjskimi artikli. Tudi delegati ostalih občin so ugotovili, da to ni samo vprašanje oskrbe mariborskega trga, temveč bo podobno potrebno reševati preskrbo ostalih občinskih središč. Sprejet je bil sklep da naj vsaka občina posebej pripravi tak sporazum na osnovi katerega bi lahko stekli dogovori za sprejetje enotnega samoupravnega sporazuma za podravsko regijo in s tem dolgoročnejše dogovarjanje med primarno kmetijsko proizvodnjo, živilsko-predelo- valno industrijo in prodajo osnovnih živil. mš 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 31. oktober 1979 - TEDNIK Smotrnejša poraba sredstev v devetih mesecih letos, tako je ugotovila služba družbenega knji- govodstva Ptuj, ni bilo kršitev pri plačevanju zapadlih obveznosti, saj je le-to pravočasno. Težav z nelikvidnostjo ni; v posameznih primerih sicer prihaja do pomanjkanja sredstev, predvsem pa ob dnevih, ko posamezne delovne organizacije dvigajo sredstva za osebne dohodke. Taki problemi so predvsem pri tistih delovnih organizacijah, ki nimajo čvrstega plana dotoka in odtoka denarja oziroma nimajo usklajenih rokov plačil med nabavo in prodajo. Vedno bolj pa se delovne organizacije poslužuje plače- vanje z menicami, saj je v devetih mesecih letos število menic od lanskih 2175 naraslo na 2816, medtem, ko je znesek nekoliko nižji. Delovne organizacije tudi vedno manj zadržujejo menice, kijih prejmejo, kar se odraža pri vrednosti indosiranih menic, ki je porastla za trikrat in predstavlja že 4,8 odstotkov plačane realizacije. S prometom menic gospodarstvo nadomešča izpad odobrenih kreditov, ki so se v preteklem obdobju zmanjšali za 39 milijonov, istočasno pa je bilo letos že odplačanih za 145 milijonov dinarjev več kreditov kot v lanskem enakem obdobju. Smotrnejša poraba denarja pa se odraža tudi v številu predloženih plačil; v devetih mesecih je bilo že 838 tisoč nalogov v primerjavi z lanskimi 818 tisoči. Na drugi strani pa se je zmanjšalo število nalogov za poravnavo obveznosti do proračuna in samoupravnih interesnih skupnosti, ker se te obveznosti plačujejo po zbirnih stopnjah. V ta namen je bilo letos predloženih blizu 7 tisoč manj nalogov kot v lanskem enakem obdobju. V okviru postopka predhodne kontrole, ki ugotavlja pravilnost in upravičenost izplačil v breme sredstev uporabnika, je bilo v tem obdobju vrnjenih 2645 nalogov v skupnem znesku 101 milijon dinarjev. Največ nepravilnosti je bilo zaradi slabe pazljivosti odgovornih delavcev. Da je zavrnjenih nalogov nekoliko več kot v preteklem letu, je iskati krivdo tudi v uporabi novih obrazcev, ki so vstopili v veljavo ob koncu preteklega leta. Podružnica je letos prejela s področja gospodarstva in negospodarstva brez ostalih uporabnikov 207 zaključnih računov ter 826 zaključnih računov od društev, hišnih svetov in drugih. Pri tem pa je bilo v predhodnem kontrolnem postopku pri 347 uporabnikih ugotovljenih 1005 nepravilnih podatkov. Delavci eksterne kontrole pa so letos že opravili pregled 34 zaključnih računov za leto 1978, 2 pregleda obračuna in plačila prometnega dvaka, 12 pregledov letnih inventur, 3 preglede zagotovitev sredstev za investicije, 3 preglede izpolnjevanja obveznosti iz samoupravnih sporazumov, 6 pregledov na zahtevo samoupravnih organov in drugih organov, v 15 primerih pa je bil opravljen pregled določenih podatkov pri uporabnikih (pravilnost sestave obračuna davka in revalorizacije). Samoupravnim organom in organom delavske kontrole pa je bilo v devetih mesecih letos vročenih 60 zapisnikov o opravljenih pregledih, od tega je bilo 15 zapisnikov z ugotovljenimi nezakonitostmi. Proti kršilcem je bilo vloženih 14 prijav za skupno 31 gospodarskih prestopkov. Delavci službe pa so v tem času sodelovali na 9 sejah samoupravnih organov in samoupravne delavske kontrole. Služba je v okviru informativno-analitične dejavnosti letos že izdelala tri analize zaključnih in periodičnih obračunov, informacije o gibanju osebnih dohodkov, informacije o gibanju investicij in podobno. Podatki pa, s katerimi služba razpolaga, kažejo, da je na območju občin Ptuj in Ormož, še premalo prisotno združevanje sredstev in dohodka, združujejo pa se zgolj sredstva sklada skupne porabe, manj pa sredstva za investicije, medtem, ko neposrednega združevanja sredstev za skupne naložbe izven občine sploh ni. Gibanje osebnih dohodkov, je po ugotovitvah službe, zlasti še v gospodarstvu precej umirjeno, vedno bolj je namreč prisotna skrb za povečanje materialne osnove dela in s tem tudi socialne varnosti v okviru delovne organizacije. Planiranje pa je še vedno v zaostanku ter se planske naloge dosledno ne upoštevajo, zato so pogosti razkoraki med predvideno akumulativnostjo in dejansko akumulativnostjo v gospodarstvu. Ivo Granda V torek SO zasedali zbori občinske skupščine Ptuj Osrednja točka skupnega zasedanja delegatov vseh zborov skupščine občine Ptuj je bila obravnava informacije o tekočih gospodarskih gi- banjih in o uresničevanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ptuj v prvem polletju letošnjega leta, nič manj pomembna pa ni bila obravnava analize o uresničevanju družbenega plana občine v' tem srednjeročnem obdobju s prvo oceno možnosti razvoja v letu 1980. Dnevni red skupnega zasedanja je bil razširjen še z razpravo o izhodiščih za oblikovanje skupne, splošne in druge porabe v prihodnjem letu. Delegati so sprejeli še predlog odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Rabelčja vas-zahod in program stanovanjske izgradnje v tej soseski. N. D.t PRIPRAVE NA KOLEKTIVNO VODSTVO V SINDIKATIH Več pozornosti vsebinskim usmeritvam Na posvetu, ki je bil 17. in 18. oktobra v hote- lu Habakuk in sta ga sklicala medobčinski svet ZSS za Podravje in medobčinski svet ZKS za Podravje, je bilo med drugim tudi govora o predlogu izhodišč o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v ZS ter predlogu za uresničevanje enoletnega manda- ta predsednika. V dosedanjih razpravah o izhodiščih, tako so ugotovili, smo se vse preveč ukvarjali s proble- mom mandata, kakor pa z vsebinskimi usmeritvami, ki izhajajo iz vsebine demokrati- zacije in pa iz konkretnih nalog iz pobude tovari- ša Tita na 8. kongresu jugoslovanskih sindika- tov. Bistvo kolektivnega dela je, da bi odgovornosti za uresničevanje politike v zvezi sindikatov porazdelili na več ljudi, kar pogojuje ustrezno sestavo izvršnih organov zveze sindika- tov. Predvideva se, da bi bilo predsedstvo bolj operativno-izvršilni organ, kjer bi posamezni člani odgovarjali za določena področja dela, predsednik pa bi bil le koordinator dela in usmerjevalec. Na posvetu je bilo govora tudi o tem, da se v osnovnih organizacijah sindikata ne bi spreminjala s statutom določena sedanja mandatna doba, kar je v nadaljevanju potrdila tudi razprava. Potrebno bi bilo sprejeti le dopolnitev, da bi bil vsako leto članski sestanek, na katerem bi ocenili delo izvršnega odbora in bi v določenih primerih zamenjali tudi neaktivne člene. Občinski svet in pa njegovo predsedstvo ostaneta v isti funkciji kot je to predvideno j statutom, ob volitvah predsedstva pa bi občinski svet izvolil predsednika in podpredsednika eno leto, sekretarja pa za dve leti. Spreminjali pg ne bi sedanje organizacije na nivoju medobJin, skega sveta, zanj je predviden 2-letni mandat. Na prvi konferenci ZS, ki bo predvidoma 22 novembra, bo sprejet tudi statutarni sklep, ki gg bo potrebno realizirati do 30. junija 1980. V tem obdobju bo potrebno izvesti tudi ustrezno organiziranost ter izvoliti novo vodstvo. Občni zbori osnovnih organizacij sindikata in sindikalnih konferenc, ki bodo v mesecu decembru in januarju oziroma februarju 19^ so prava priložnost za to, da se postavijo vse osnove kolektivnega dela v sindikatih. IVAN GODEC OBISKAL PTUJSKO OBČINO Delavec mora biti vsestransko informiran \ Dolanah. v obratu hidrav- lične opreme »Olga Meglic«, kjer so bili razgovori z vodstvom le delovne organizacije in predstav- niki D PO o prisotnosti predsed- stva občinskega sveta ZS Ptuj. sije Ivan Godec najprej ogledal pro- izvodni obrat, zalem pa je v jedr- natem in odkritem dialogu spoz- nal osnove dela občinske organizacije sindikata in kon- kretno delo sindikalne konferen- ce v »Olgi Meglice. Največ po- zornosti v razgovorih pa je bilo posvečeno vprašanjem družbe- no-ekonomskega položaja delov- ne organizacije. Direktor Simon Pešec je goste izčrpno seznanil s proizvodno naravnavnostjo de- lovne organizacije, njenimi koo- perantskimi odnosi, ki ji niso dopuščali razširjene reprodukci- je; to pa jih je prisililo, da so se odločili za proizvodnjo višje oblike. Za v bodoče so si v tej kovinarski organizaciji, ki danes^_ šteje čez 300 delavcev in ima okrog 13 starih milijard skupnega prihodka, zadali precej ambi- ciozen razvoj, ki jim bo omogočil utrjevanje nove proizvodnje in obenem opuščanje starega pro- grama. Celoten razvoj delovne organizacije h\ naj bil v bodoče lociran v Dolanah. ki nudijo pra- vo razNojno perspektivo, a obe- nem ponuja pot v razvitost temu haloškemu predelu. Ta razvoj pa bo brez dvoma zahteval tudi močno angažiranje sestavljene organizacije,in prisotnosti sleher- nega delavca, zato bo potrebno le-lega tudi ustrezno animirali za tak razvoj. Ob koncu naslednjega srednjeročnega obdobja bo imela delovna organizacija blizu 700 zaposlenih in okrog 51 do 52starih milijard dinarje\ celotnega pri- hodka. Glede na številne probleme, ki se drugod pojavljajo v okviru sestavljenih organizacij, je Simon Pešec povedal, da ima vsaka de- lovna organizacija toliko od ses- tavljene organizacije koliko je aktivna. Danes je sicerpo eko- nomskem položaju še na zadnjem mestu v okviru sestavljene organizacije, tako da si bo po- trebno prizadevali, da se stanje v naslednjih letih popravi. Na ni- voju sestavljene organizacije pa se bo potrebno dogovoriti za jasne razvojne cilje in smeri delovanja. Ivan Godec se je še posebej zanimal za invetivno delo v tej delovni organizacji. ki dosega v zadnjem času velike uspehe. Sle- .\ilnim tehničnim izboljšavam so pridali še dva tehnična izuma; Ogled obrata v Dolanah kolektivna inovacija, ki je prav tako produkt »domače pameti« in so jo že uporabili, pa je vredna celo staro milijardo in pol dinar- jev. Pripravljajo pa se tudi na zaščito izuma in sicer visokofrek- venčnega varjenja stekla na plastiko. Vprašal pa je tudi. kako pote- kajo sindikalni sestanki, kakšna je njihova vsebina, kako redno sindikalni delavci razpravljajo o drobnih življenskih in delovnih problemih, koliko se delavci ak- tivni) vključujejo v odločanje in ali so pravilno informirani ter ali sov resnici pripravljen za razreševa- nje problemov v življenskem in delovnem okolju. Ob tem je Ivan Godec poudaril, da je potrebno posebno pozornost posvečati in- formiranosti delavcev, to pa je še posebej pomembno sedaj, ko so pred novim planskim obdobjem, kije povezano z večjimi naložba- mi. Svoj obisk v Ptuju je Ivan Go- dec zaključil z ogledom proiz- vodnje TV aparatov in kopirnih aparatov v temeljni organizaciji TGO Gorenje v Ptuju, Elektro- nika. Ob tem -seje prepričal, daje tudi v izredno težkih delovnih razmerah mogoče doseči dobre poslovne rezultate. V zaključnem delu pogovora s ptujskimi sindikalnimi delavci je poudaril potrebo, da se ti v bodoče pogosteje sestanejo v sredinah, kjer določeni problemi nastajajo in da se doseže tesnejša poveza- nost občinskih organizacij sindi- kata z . republiškim svetom ZS Slovenije. ^ ^ MG Strah pred poplavo sladkorja je odveč o gradnji sladkorne tovarne je bilo veliko razprav. Odkrito je treba povedali, da le-te niso bile vedno v korist novi tovarni. Precej je bilo lakih, ki so gradnji na- sprotovali in ji nasprotujejo še danes..Če hočemo tovarni zaželeli srečno prihodnost, moramo pre- seči miselnost o gradnji nekakšne politične tovarne. Tovarna sloji in je kot takšna dejstvo v slovenskem prostoru. Na tak način jo je treba tudi obravnavali. Nobenih po- sebnih očal ne potrebujemo in nobenega posebnega jezika, da bi jo kako drugače videli ali razu- meli. Naša največja skrb v tem času je. da tovarni zagotovimo proizvodnjo, kar pomeni, da mo- ramo prihodnje leto imeli 7000 hektarjev kmetijskih površin. 34 tisoč vagonov pese ter kmetijske delovne organizacije in kmete, ki bodo peso pridelovali. »Treba je storiti vse. da bo tovarna imela dovolj pese in da bo popolnoma izkoriščena. Ne sme- mo pozabiti, da je proizvodnja sladkorja pomemben prispevek k zagotovitvi hrane v Sloveniji«, je dejal predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj. ko sije prejšnji četrtek s člani predsedstva ogledal gradbišče sladkorne tovarne. »Ideja o gradnji tovarne ni nova. seže tja v 50, leta in še nazaj. Ko smo se v Sloveniji dogovarjali o gradnji nove tovarne, smo mislili na živinorejo, izboljšanje kmetij- skih zemljišč in na uporabo stranskih proizvodov pese (iz melase bi pridelovali sok, kvas, iz rezancev krmo za živino itd.). Potrebe in poraba sladkorja bo vsako leto večje, ugotavljajo predstav""' in\esfit()ria — Ijublianskeija Slovina. (foto: zk) i Skratka pri dogovorih je šlo za kompleksno vprašanje. Sedaj je razprava o pomenu tovarne po- vsem od\eč,<' l/\ajalci del. dobavitelji opreme in investitor so na razgo- voru zagotovili, da bo tovarna s poskusno proizvodnjo pričela v drugi polovici meseca novembra. Kako upravičiti štirimesečno za- mudo? Dobavitelji opreme so menili, daje kljub zamudam to- varna bila zgrajena v času sveto- vnega rekorda. In je enkraten primer slovenske združene stro- jegradnje. Zataknilo pa se ni pri izvajalcih del. temveč pri dobavi- teljih opreme, ki so z nekaterimi elementi zamujali pa nekaj me- secev. Med zamudnike je treba šteli tovarne Djuro Djakovič. Rade Končar in Jedinstvo, Doslej so v tovarno vložili okoli 2.5 mi- lijarde dinarjev, do začetka obratovanja pa v Ormožu potre bujejo še 225 milijonov dinarjev. Letošnji pridelek pese bo'ne- koliko slabši kot je bil lanski. V tt)varno bodo vskladi.ščili okoli 10 tisoč vagonov sladkorne pesi Sodeč po teh številkah smo še vedno v osnovni šoli. To pomeni, da se šele učimo pridelovali slad- korno peso in pridelovati sladkor. V prihodnjem obdobju moramo torej preseči tradicionalno miš; Ijenje in se z vso resnostjo foliji setve in izboljšanja kmetijskin površin. Prihodnje leto "'"["i ,1, Namo v SR Sloveniji pr'^.'' |n okoli 15 tisoč ha novih P^'^*"^^".,!! zagotovo bo na leh hckU'J uspevala ludi pesa, V na('.ijevanju razgovor^ bila beseda še o planiranjUj^.. občini Ormož, zaposlovanju- , \ctmesečnem poslovanju '^^^j, uspehih družbenih dejavi^^j Predsednik in člani pred-''*-''^^^^- ler sekretar za kmetijstvo, b.^^^ darstvo in prehrano !>o , .>f sklenili v mariborski <'*^*^''"'" j^r so si ogledali temeljno ^^""S^^pij^ cijo združenega dela Slo sadja v Bohovi. Seja sveta skupnosti podravskih občin Delegati petih podravskih občin — Lenarta, Ormoža, Ptuja, Maribora in Slovenske Bistrice, svetu predseduje dr. Cveto Doplihar, so na petkovi seii namenili uvodno razpravo organi- zaciji, problematiki in nadaljnji ureditvi ve- terinarsko-higienske službe za podravsko regijo. Razpravljalci so sicer ugotovili, da je ta služba za pomembno prispevala k posodabljanju in ši- ritvi te dejavnosti na celotnem območju, da pa njeni stroški prehitro rastejo in je vprašanje, če bodo lahko posamezne občine pokrile vse svoje obveznosti, ki se gibljejo od 10 do 32 odstotkov na posameznega člana v tej skupnosti. V tej razpravi so posebej izpostavili tudi vprašanje zbiranja poginulih živali in živalskih odpadkov ter njihove predelave. Letos jih je bilo na našem območju že do meseca julija 187 ton in od tega kar 31 ton od organizirane perutninske proiz- vodnje, ni pa zajeta farma prašičev v Ptuju od koder iih Koteks-Tobus odvaža direktno. Ugotovili so tudi, da je izgradnja kafilerije ali predelovalnice teh surovin nujno potrebna, ker so sedanie zmogliivosti predelovanja živalskih odpadkov premajhne v Sloveniji. Uoiočiti bo potrebno tudi nosilca te investicije in če hočemo takšno veterinarsko higiensko službo v podravski regiji kot smo si jo zamislili, bo pač potrebno tudi zagotoviti denar za njeno dejavnost — so od koncu delegati menili in sprejeli nakazane usmeritve. Zelo podrobno so se na seji omenjenega sveta seznanili še z delom inšpekcijskih služb regije, poročilo je pripravila posebna delovna skupina. Tudi tu so ugotovljeni pomembni dosežki, vendar razpravljalci niso šli mimo težav, ki se odražajo na najrazličnejših področjih ter tako ali drugače vplivajo na rezultate dela. Ustavili so se zlasti pri nadaljni organiziranosti inšpek- cijskih služb, ki doslej ni enotna niti enovita. Vsa inšpekcijska področja še vedno niso v celoti pokrita s potrebnimi strokovnimi delavci in se zato večino inšpekcijskega nadzora opravlja ob- časno in le najnujnejši primeri. Tudi položaji organizacijskih enot so različni, ravno tako si- stematizirana dela in naloge. Tehnična opremljenost je gotovo tista v katero bo potrebno v prihodnjem obdobju vlagali več, ker brez sodobnih pripomočkov tudi uspešno delati ni mogoče. Nič manj ni pri- sotno vprašanje prevozov inšpektorjev ob pre- povedi uporabe vozil ob določenih dnevih, ravno tako kadrovska problematika in primerno nagrajevanje po opravljenem delu ter nenazadnje tudi oblike samoupravljanja in dru- žbenega vpliva na delo inšpekcijskih služb kar je doslej od občine do občine različno urejeno. Predsednik mariborske občinske skupščine Rafael Razpet je v nadaljevanju seje poročal o samoupravnem preoblikovanju občine Maribor na območju katere živi 180 tisoč ljudi, ki je v sedanjem obsegu odločno prevelika in bodo lahko delovni ljudje in občani le v manjših ob- činah odločilno vplivali in bistveno prispevali k hitrejšemu razvoju družbenopolitičnega in go- spodarskega ter kulturnega življenja. Ob osnutku samoupravnega sporazuma s katerim bi zagotovili sredstva za sklad za inter- vencije, o tem že poročamo na prvi strani Tednika, je bilo med drugim še rečeno, da je mariborski osnutek dobra osnova za pripravo podobnih dokumentov v ostalih občinah, kjer bo prav tako potrebno imeti sredstva za posege pri nosilcih proizvodnje in predelave živil saj nemalokrat prihaja do pomanjkanja surovin in do občutnega prekoračevanja najnižjih zajam- čenih cen. Potrošniki so ob takih nihanjih odvi- sni od slabo založenega tržišča in slabe preskrbe ob sorazmerno visokih cenah — predvsem pri sadju in zelenjavi, kjer jih določamo prosto. Dogovarjanje zaradi velike rizičnosti proizvo- dnje doslej ni bilo povsem doseženo, najbolj je bila vedno prizadeta primarna proizvodnja kjer pa smo zaradi nerentabilnosli dostikrat zmanj- ševali določeno proizvodnjo. S tem ni bila mo- žna dolgoročnejša dohodkovna povezava, iskalo se je boljšega ponudnika in možnost pre- skrbe določenega področja se je še poslabšala. Seveda tudi s skladom za intervencije ne bo mogoče vsega reševati, če se problema ne bomo resneje lotili na celotnem območju republike in cen uskladili, ker navsezadnje to ni niti samo mariborski niti podravski problem temveč skupen in njegove posledice že močno obču- timo. TEDNIK - 31. oktober 197 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Z RAZŠIRJENE SEJE KONIfTEJA OK ZKS SLOVBISKA BISTRK:A Prevladuje ozka podjetniška miselnost Razširjene seje, bila je v sredo, 24. oktobra v sindikalnem domu pE Impol, so se udeležili tudi France Popit, predsednik CK ZKS, /^lojz Gojčič, izvršni sekretar pred- sedstva CK .ZKS, člani delovne skupine centralnega komiteja, medobčinskega sveta ZKS Mari- bor, predstavniki občinskih DPO, sekretarji osnovnih organizacij ZK v tozdih Impola ter predstavniki vodilnih struktur v Impolu, Tovarni glinice in aluminija Kidri- jevo in SOZD Unial. Delovna skupina CK ZKS je za razširjeno sejo pripravila temeljito oceno delovanja in uresničevanja nalog komunistov v občinski orga- nizaciji, posebej v delovni organizaciji Impol in člani komiteja so jo na seji v celoti sprejeli. Dogovorili so se tudi, da bodo o njej razpravljali delavski sveti tozdov in centralni delavski svet. Ocena je hkrati tudi akcijski načrt dela posameznih osnovnih organizacij ZK v temeljnih orga- nizacijah, poleg tega pa trenutno stanje na področju planiranja in investiranja zahteva širšo obravna- vo v občinski konferenci ter v zborih občinske skupščine. O ures- ničevanju zastavljenih nalog pa bodo komunisti v Impolu skupaj s člani delovne skupine CK ZK Slovenije razpravljali v januarju prihodnje leto. Delovna skupina je posvetila posebno pozornost delovni organizaciji Impol zaradi njenega pomena, saj ustvarja 60 % dohod- ka v občini, njen pomen pa z združitvijo s TGA Kidričevo v SOZD Unial presega občinske meje. Ugotovitve o delovanju zveze komunistov, o samoupravni orga- niziranosti delovne organizacije, o stanju v sestavljeni organizaciji Unial in o stanju na področju SLO in družbene samozaščite, niso nič kaj rožnate. Zveza komunistov se skupaj z ostalimi DPO zapira v svoje probleme, podlega tozdov- skim interesom ter zapira oči pred neurejenim položajem na področju dohodkovnih odnosov, svobodne menjave dela, na področju plani- ranja in investiranja, namesto da bi korenito prispevala k spreminjanju dmžbenoekonomskih odnosov. V razpravi je bilo podanih več pripomb tudi na delo vodilnih delavcev in kolegij so označili kot orkester dirigentov, ki želijo igrati vsak svojo vižo. Vendar, tako ne gre! Komunisti opravičujejo svojo ,,neaktivnost" zaradi novih metod dela, ki jih pa v resnici niso začeli izvajati, saj so po ukinitvi komiteja določili le dežurnega sekretarja, ki bi naj bili koordinator dela med posameznimi osnovnimi organiza- cijami ZK. Poleg tega je bilo na seji razbrati, da se družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji le dogovarjajo za skupno delo in ga usklajujejo v tem smislu pa ne delu- jejo. Predsednik CK ZK Slovenije France Popit je v svoji razpravi, ko je govoril o nalogah članov zveze komunistov v političnem sistemu, dejal: ,,Dnevnih redov sej si ni treba izmišljati, daje jih ocenjena proble- matika. Če bo vsak tozd vodil svojo politiko, bo vaša delovna organizacija v enem letu razpadla. Vsaka tozd mora imeti pred očmi celo delovno organizacijo. Tozde smo ustanovili zato, da bi delavci videli rezultate svojega dela in o njih tudi odločali — vendar ne v ozkem, zaprtem okviru. Komunisti se moramo zavedati svoje odgovor- nosti in voditi tako politiko, ki bo celotno delovno organizacijo peljala naprej in zagotavljala socialno varnost vsem delavcem. Ne znam si predstavljati, da lahko tozd postavi svoj plan, ločen od delovne organizacije. Delavci se morajo dogovoriti, kaj bo delovna organizacija planirala. Namesto da bi koncentrirali sredstva v investi- cije, ki so porok za uspeh, jih drobite. Ne morem razumeti, kako lahko občinska skupščina dopu.šča tako investicijsko politiko, kako ne vodi računa o tem ali se z družbe- nimi proizvajalnimi sredstvi pravil- no in dobro gospodari.. In o dohodkovnih odnosih...? Ce samo govorimo o njih, če ni predloga, kakšni naj bodo in na Z razširjene seje v Impolu < (foto zli) čem naj temeljijo, lahko pride samo do prepira. Tudi ni nič lažje- ga, kot prepričati delavce, kako so v njihovem tozdu prizadevni, kakšne rezultate so dosegli, v dru- gem tozdu pa so samo lenuhi, ki bodo zahtevali, da jim bodo uspešni dajali od svojega. Tako ne more iti naprej, tega se morajo komunisti zavedati. Treba se je dogovoriti, na kakšni osnovi bo temeljna organizacija sovlagala v drugo in pod kakšnimi pogoji. To, kar je zapisano v aktih, se mora tudi upoštevati, dogovoriti pa se je potrebno tudi za materialne obvez- nosti, če se dogovori ne izpolnjuje- jo. Pri nas pa že ko sporazume podpisujejo mislijo na to, kako jih ne bodo izpolnjevali. Mi kar naprej govorimo, kako se sporazumeva- mo, rezultatov pa ni. To je kompromitiranje sporazumevanja. Ideja o združevanju s Tovarno glinice in aluminija v Kidričevem je stara skoraj toliko kot obe tovarni, pa enkrat v Impolu, drugič v Kidričevem niso za to. Kaj sploh govorite o združevanju, če se še v delovni organizaciji ne morete sporazumeti. Interesa delavskega razreda ne moremo parcelirati na eno delovno organizacijo ali tozd. Tu gre za družbena sredstva, ne pa za sredstva TGA ali Impola. S sred- stvi je treba doseči čimvečje rezul- tate, zato je povezava proizvodnje surovin in predelave nujna. Treba se je dogovoriti za delitev dohodka v SOZD, dokler kriteriji niso razčiščeni, je pogovor o združe- vanju zaman. Oceno delovne skupine CK ZK Slovenije vzemite kot svoj akcijski program in razdelite naloge. Vsaka osnovna organizacija naj se zamisli, kaj mora narediti, kaj naj napravijo strokovne službe in komunisti v njih. S predlogi o tem kako preseči sedanje stanje, pojdite pred delavce, naj se vključijo v aktivnosti, da bodo videli, da se njihov interes upošteva. Naloga zveze komunistov je, da delavcem prav svetuje, da jim širi obzorje, saj bodo le tako razumeli, kaj so trenutni interesi, kateri pa so inte- resi delovne organizacije ali če hočete, kateri so zgodovinski inte- resi delavskega razreda. Zato se morajo komunisti poenotiti, kadar gre za različna stališča, hkrati pa vedno upoštevati in zastopati tudi širše družbene interese. Pred očmi je treba imeti družbeni sistem in probleme, ki v njem nastajajo. Vedno se moramo zavedati, da je zveza komunistov povezovalni de- javnik," je dejal France Popit na seji komiteja OK ZKS v Slovenski Bistrici. Pred komunisti in pred ostalimi DPO v delovni organizaciji Impol ter v občini Slovenska Bistrica so odgovorne in zahtevne naloge, ki jih morajo nemudoma uresničiti. Žal so se komunisti v tej sredini ..prebudili" šele ob obisku delovne skupine, glede na njihovo priprav- ljenost za spreminjanje takega stanja je upati, da ne bodo ponov- no ,,zaspali". N. D. Podružbijanje izbire Titovih štipendistov Titov štipendijski sklad je danes v združenem delu in v družbeno- političnem življenju pojem in spodbuda mladim za marljivejSi študij in aktivnejše družbenopolitično delovanje. Velik napredek je dosežen tudi pri podružbljanju predlaganja in izbire Titovih štipendistov, pri odgo- vornejšem spoštovanju dogovorjenih delovnih in moralnih norm tako predlagateljev kot štipendistov do učnih in družbenopolitičnih zadolžitev, prav tako pa tudi pri usmerjanju sklada, pri uresničevanju ciljev kadrov- ske politike glede študija prednostnih in združenemu delu najbolj po- trebnih poklicev. Skupščina Titovega sklada je za šolsko leto 1979/80 razpisala za območje Slovenije skupno 200 štipendij, od tega po eno četrtino za mlade delavce, ki se vključujejo v študij iz dela, za študij in strokovno uspo- sabljanje ob delu, za otroke delavcev — redne učence srednjih šol in za otroke delavcev — redne študente višjih in visokih šol. Razpisni rok je bil odprt do 30. junija. Na mariborskem območju z rezultati ne moremo biti povsem zado- voljni. Obravnavanih je bilo 43 vlog učencev in študentov, ki so zaprosili za štipendijo iz Titovega sklada. Od tega jih je bilo 6 iz občine Ormož, 9 iz Ptuja, 7 iz Slov. Bistrice, 20 iz občine Maribor in le eden iz občine Lenart. Enako kot lansko leto je tudi letos največ vlog za učence in študente, veliko premalo pa za mlade delavce, na našem območju samo 6, od tega 1 iz Ptuja in 5 iz Maribora. V posameznih sredinah ugotavljajo, da je vzrok za tako stanje delno tudi v zahtevnih učnih pogojih, vendar popuščanja na tem področju ne sme biti. To zahtevajo štipendisti sami, potrebno pa je več družbenopolitičnega dela med mladimi delavci in zavzetosti za študij. F S SEJE SKUPŠČINE SSS OBCINE PTUJ EKONOMSKA STANARINA LETA 1985 V četrtek, 25. oktobra so se sestali delegati obeh zborov skupščine samoupravne stano- vanjske skupnosti ptujske občine — velja omeniti, da je zbor upo- rabnikov komajda dosegel sklep- čnost. Morda je vzrok v tem, da kar dobro rešujemo stanovanjska vprašanja, pa delegatov ta pro- blematika več ne zanima v toliki meri kot pred leti. Delegati so najprej potrdili predlog sklepov zadnje seje skupščine in zatem prešli na obravnavo in odločanje o spreje- mu predloga samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonom- ske starnarine v občini Ptuj. Osnutek omenjenega sporazuma je bil v razpravi dobre tri mesece in v tem času so se v široki javni razpravi izoblikovale pripombe, ki jih je sestavljalec sporazuma glede na umestnost upošteval v besedilu predloga. Tudi na seji skupščine je bilo nekaj dodatnih predlogov, ki jih bo komisija vključila v čistopis predloga spo- razuma. Delegati so z večino gla- sov sprejeli predlog sporazuma, ki bo objavljen v Uradnem vestniku oblin Ormož in Ptuj. Tako lahko sedaj zapišemo, da bo ekonomska stanarina v naši občini uveljavljena najkasneje do leta 1985 z linearnim letnim po- večanjem l.julija vsako leto za 25 %. leta 1985 pa za 12,03 %. S Sta- narina se bo uporabljala za amortizacijo, investicijsko vz- drževanje, za tekoče vzdrževanje, za stroške upravljanja in za fun- kcionalne stroške v skladu z 8. členom sporazuma ter na podlagi sprejetih planov in programov. Delegati so brez bistvenih pri- pomb sprejeli tudi analizo ures- ničevanja plana stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1976—1980 in analizo možnosti razvoja stanovanjskega gosplo- darstva za naslednje srednjeročno obdobje. Iz analiz je razvidno, da bo plan stanovanjske izgradnje v družbenem in zasebnem sektorju presežen po številu stanovanj za 15%, po zgrajenih površinah pa za 13%. ' V analizi možnosti razvoja sta- novanjskega gospodarstva je predvidena nadaljnja usmerjena stanovanjska izgradnja po spre- jetem zazidalnem načrtu Rabel- čja vas—zahod, kjer bi do leta 1990 zgradili 1.255 stanovanj v družbeni in 120 stanovanj v indi- vidualni lasti. V času od 1981—1986 bi na tej lokaciji zg- radili skupno 779 stanovanj, na ostalih lokacijah pa še 526 stano- vanj v družbeni in zasebni lasti. Delegati so sprejeli še izhodi.šče za izdelavo plana stanovanjskega gospodarstva za prihodnje leto, ko bi zaključili usmerjeno izg- radnjo stanovanj na lokaciji Ra- belčja vas-vzhod . Sprejeti je bil tudi osnutek samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji .soseske Rabelčja vas- 7ahod in program stanovanjske gradnje v soseski, prav tako pa poročilo o izvajanju investicij- skega vzdrževanja in prenove stanovanjskih hiš v tem letu. N.D. ZVEZA KOMUNISTOV MORA POSTATI BOU AKTIVNA V DELEGATSKEM SISTEMU Ze pred 5. sejo CK ZK Slovenije smo v ptujski občini zastavili ši- roko razpravo o delegatskih raz- merjih v ptujski občini, po seji pa jo nadaljujemo v smislu spre- minjanja metodologije in vsebine dela vseh subjektivnih sil naše dru- žbe, odgovornih za delovanje po- litičnega sistema. Da bi to dosegli, moramo v bodoče poleg vsakodne- viuh družbenoekonomskih in poli- tičnih vprašanj postaviti na dnevne rede sej osnovnih organizacij ZK in ostalih organov ter organizacij tista vprašanja, ki jih obravnavajo (delegatske skupščine, samoupravni organi v delovnih okoljih in kra- jevna samouprava. To pa ne Pomeni, da bo zveza komunistov vsiljevala svoja stališča, temveč da ^ kot zavestna subjektivna sila "sposobila svoje delegate in na po- dlagi argumentov ter znanja spod- budila aktivnost v ostalih družbe- ''opolitičnih organizacijah, v dele- gacijah — da bo svoja stališča pre- merila med drugimi subjekti in s omogočila uveljavljanje demokratičnega pluralizma samo- upravnih interesov. '^otrebno je reči, da bo tudi v ^ezi komunistov potrebnih precej ''aporov za spreminjanje sedanjih "'etod in vsebine dela, ki Se ^edno dajejo zvezi komunistov ""ožnost odločanja. Spreminjanje J^etodologije dela v ZK pa zahteva spremenjeno metodologijo v ostalih DPO, delegatskih skupšči- izvršnem svetu, v izvršnih or-. ^^'''h in skupščinah interesnih' •^tipnosti, upravnih organih, fajevni samoupravi in drugje. Le ^ Podlagi vzajemnega spremi- j^*f>ja metod in skupne aktivnosti ?P moč doseči spreminjanje dru- ^"enoekonomskih odnosov, struk- ciaf- ?'^Poodobno. Pričakovati pa je, tako zatrjuje izvajalec, da bo delal pospešeno in poskušal dela čim prej zaključiti v zadovoljstvo vseh prizadetih, še bolj pa odjemalcev električne energije. - MG ŠE O OBNOVI MOSTU V VIDMU v zadnjih številkah Tednika smo že poročali o obnovi mostu preko Dravinje v Vidmu pri Ptuju. Čeprav je bila vmes tudi kritika naših bralcev, zakaj tako draga obnova lesenega mostu, je vendarle res, da bo novi most, čeprav leseni, zagotavljal varen promet, ki je na tej cesti, kot je že bilo ugotovljeno, precej gost. Kakorkoli že, dela napredujejo v redu in so opravljena približno do polovice. Pričakujemo lahko torej, da bo most prevozen čez približno mesec dni. JB Dela na mostu so v potnem teku (foto J. B.) Pomembne naloge v obdobju 1981-1985 V krajevni skupnosti Kidričevo je v zadnjem času precej novega. Krajani so skupaj s svojimi družbeno- političnimi delavci sredi pomembnih nalog. Tako so v zaključni fazi naloge iz tekočega srednjeročnega obdobja, v izdelavi pa so že smernice za naslednje srednjeročno obdobje od leta 1981 do 1985. Da bi o tem zvedeli nekaj več, smo k razgovoru povabili Mira Kovača, predsednika sveta KS Kidričevo, ki je o tekočih nalogah povedal: "Predvsem v naselju Kidričevo smo v zadnjih me- secih izvajaU dela pri urejanju parkirnih prostorov, kjer smo nekje na polovici. Izgradnja novega avtobu- snega postajališča pa je že zaključena. Po pr- vem novembru bomo dokončno uredili še preostalih osem parkirnih prostorov. Stekla pa bo tudi zasaditev okrasnih grmičev, spomladi pa še ureditev zelenic in nasploh ureditev naselja. V KS Kidričevo pa tečejo aktivnosti ob pripravi analize uresničevanja srednjeročnega programa od 1976 — 1980. Posebna komisija pa je že pripravila smernice /a. razvoj KS Kidričevo v naslednjem ob- dobju. Pripravljamo se na izgradnjo pošte, zato smo našo aktivnost usmerili v zbiranje sredstev za to nalogo. Z delovno organizacijo TGA in PTT Ptuj so že stekli razgovori. Predvidevamo, da bomo našli re- šitev v zbiranju sredstev po posebnem sporazumu, po katerem naj bi uporabniki telefonskih priključkov in delovne organizacije prispevali sorazmerne deleže sredstev za obdobje petih let." Pred kratkim ste se dogovarjali s predstavniki Samo- upravne stanovanjske skupnosti Ptuj o ureditvi centralnega ogrevanja v starem delu naselja, kdaj lahko predvidevate pričetek del? ,,Letos poleti smo imeli pogovore s predstavniki TOZD Glinica v TGA Kidričevo o izgradnji centralne kotlovnice v naselju Kidričevo. DosegU smo skupen dogovor po katerem naj bi KS Kidričevo skupaj s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in komunalno skupnostjo Ptuj sofinanciran izgradnjo kotlovnice Tako bomo dejansko omogočih ogrevanje celotn^ naselja iz TGA. V Jugoslaviji sta edina proizvajalcji kotlov za ogrevanje Djuro Djakovič in TPK Zagreb od njih pričakujemo že ta mesec ponudbi. Sele tem lahko usmerimo svoje aktivnosti bolj kon- kretno. Gotovo pa je da te naloge ne bomo mo^ reahzirati v tem planskem obdobju, zato bomo v in tudi v okviru SO Ptuj morali v prihodnjem oi>. dobju zagotoviti prioriteto tej nalogi." Cemu pa boste v prihodnjem srednjeročnem ob- dobju še dajali povdarek? „V obdobju 1981 — 1985 moramo zagotoviti grad- njo prizidka jasli v enoti VVZ Kidričevo. Zagotoviti moramo boljše pogoje za izvajanje celodnevne šole, zagotoviti pa želimo tudi telefonski priključek v vsaki vasi v okviru naše KS. Nova pošta bo zagotovila tudi novo telefonsko centralo do 1000 priključkov, nove medkrajevne povezave, ter telefonske govorilnice v vsaki vasi. Kapitalna investicija pa je seveda, kot sem že omenil, grdnja centralne kotlovnice. Kažejo se številne potreoe usiužnostinih obrti, zato bomo tudi ta problem morali usklajeno rešiti. V naslednjem obdobju želimo zagotoviti tudi plinsko postajo v Kidričevem, če bodo uspeli razgovori s Petrolom pa bomo zagotovili tudi izgradnjo bencinskega servisa." V KS Kidričevo bodo že v novembru opravili anali- zo dosedanjega družbenega razvoja v KS, na zborih občanov pa bodo obravnavah tudi smernice dru- žbenega razvoja za obdobje 1981 — 1985. Oboje bodo dopolnili z novimi ustrezmmi predlogi, takoj za tem pa se bodo pričeli samoupravno dogovarjati z vsemi delavniki, ki bodo sodelovali pri realizdciji na- slednjega srednjeročnega obdobja. Čaka jih torej po- membna in odgovorna naloga. M. Ozmec PRED USTANOVITVIJO OBČINSKE ZVEZE TEHNl(^E KULTURE Zveza - usklajevalec in nosilec razvoja Ce bi ocenjevali dosedanji razvoj tehnične kulture pri nas, bi lahko ugotovili več stopenj, obdobjem vzpona, so sledili padci in obratno. Da pa je bilo stanje takšno, so krive tudi družbene razmere. Pred desetletjem in več smo imeli v SR Sloveniji v tehnični pouk vključenih blizu 70.(XX) učencev in to v 1300 krožkih ; danes jih imamo samo 25.000. Prav takšno stanje danes terja usmerjen razvoj tehnične kulture, ki pa ga lahko dosežemo le skozi usklajen razvoj, tega pa tudi skozi občinsko zvezo tehnične kulture. Za takšen razvoj pa je potrebno dobiti tisto družbeno osnovo, ki bo omogočala razvoj, torej njeno materializacijo. Prizadevati si bo potrebno, da v usmerjeno izobraževanje vključimo tudi tehnično kulturo. Ugotovitve namreč kažejo, da je samo 30 odstotkov študentov usmerjenih v te poklice. Družba si v zadnjem času precej prizadeva, da se stanje popravi; k temu prispevajo tudi aktivnosti v sindikatih, gospodarski zbornici, mladinski orga- nizaciji in drugje. V organiziranem razvoju tehnične kulture pa je potrebno posebno skrb posvečati delu z mladimi, raznim izobraževalnim oblikam in nalogam na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vse to je bilo prisotno na razgovoru predstavnikov društev tehnične kulture, ki je bilo 24. oktobra v Ptuju. Ob tej priložnosti so se izrekli za ustanovitev občinske zveze tehnične kulture, ki naj postane mesto za organiziran in usklajen razvoj. Precej govora je bilo ob tej priložnosti tudi o vsebini dela in financiranju. O tem pa naj razmišlja iniciativni odbor, ki bo v kratkem ustanovljen in v katerem bi vsaka organizacija tehnične kulture imela svojega predstavnika.'Pred bodočo organizacijo pa je veliko nalog. Med prvimi je seveda ustanavljanje društev tehnične kulture; ta bi naj zaživela v vsaki delovni organizaciji. Poseben problem v tem trenutku predstavlja kader, ki bi naj vodil delo zveze, za financiranje pa se bo potrebno dogovoriti na nivoju občine in pritegniti nekatere samoupravne interesne skupnosti. Delo in pomen organizacij tehnične kulture je za gospodarski razvoj občine izrednega pomena. Zdajšnje stanje in številni problemi kar sami ponujajo možne oblike oziroma vsebino dela. Tu gre za razreševanje problema energije in možno izkoriščanje drugih virov v te namene, vprašanje tehnologije, produktivnosti, izkoriščanja delovnega časa in podobno, posebej pa še izkoriščanja odpadkov v industriji. MG LESKOVEC Alctivni učenci Učenci osnovne šole Leskovec so zelo aktivni v najrazličnejših prostovoljnih dejavnostih. Tako imajo tudi svoj literarni in OZN kotiček, v katerem redno prireja- jo razstave. Dogovorili so se tudi. da bodo v tem šolskem letu organizirali nekaj delovnih, kul- turnih in športnih popoldnevov. Tako so, v petek. 26. oktobra, učenci in učitelji izvedli delovno akcijo. Očistili in uredili so okolico šolskega poslopja, odboj- karsko igrišče in šolski vrt. V delovni akciji je poleg učiteljske- ga kolektiva sodelovalo še 240 učencev. ]sj [) Občni zbor društva upoJiojencev Ptuj Zadnji občni zbor je društvo imelo 12. novembra 1975. ko je bil obenem tudi ustanovni zbor ta- kratne občinske podružnice upo- kojencev, ki je s tem prerasla v društveno organizacijo. V minu- lih letih je imelo društvo dve letni konferenci in 21 sej izvršnega odbora društva, kije zlasti reševal vprašanja okrog dokončne ure- ditve društvenih prostorov, pro- gramske naloge ob 30-letnici društva, kije bila v preteklem letu, in številne druge naloge, ki jih je pred odbor postavljalo članstvo. Po zadnjih podatkih šteje društvo 1183 članov, na novo pa so še med obema občnima zbo- roma včlanili 203 člani. Občni zbor društva, ki je bil 25. oktobra pa je sklenil, da je potrebno po- živiti aktivnost v zvezis pridobi- vanjem novih članov. Že dosedaj je po.sk ušal na več načinov pri- dobiti nove člane, med drugim je poslal posebna vabila, v katerih je na kratko opisana dejavnost društva vsem upokojencem, ne- članom društva. Kljub temu, daje bilo poslanih čez 450 vabil, je bil odziv zelo slab. Zbor je tudi ugo- tovil, da je med nečlani veliko takih, ki prejemajo zelo visoke xikojnine in brez dvoma zmorejo etni društveni prispevek 25 di- narjev. Posebno pozornost zasluži društveno povezovanje z upoko- jenci pobratenih občin. V ta na- men so se že srečali s predstavniki društva iz Varaždina, imeli pa so tudi prijateljska srečanja z druš- tvoma upokojencev iz Koprivnice in Križevc. Nameravajo pa okrepiti sodelovanje z društvi upokojencev iz ostalih bratskih bbčin, to je bil tudi sklep občnega zbora. Pri društvu upokojencev Ptuj je precej razvita tudi izletniška de- javnost. Od aprila lanskega leta so člani društva potovali na Mali Lošinj. Jasenovac in Kozaro, Djerdap. Šumadijo, Zadar in na slovensko Koroško. Število upokojencev, članov društva raste na določenih območjih, tako so se ponekod tudi osamosvojili, med drugim v Gra- jeni ; na ustanovitev društva pase pripravljajo tudi v Cirkulanah, podobno pa najbi storili tudi v Podlehniku in Žetalah, vendar imajo v tem trenutku še določene probleme. Da bi društvo še bolje delalo, ima tri komisije in sicer za so- cialno skrbstvo in zdravstvo, za kulturo in šport ter za rekreacijo in zabavo. Se najbolj je aktivna komisija za rekreacijo in zabavo, kijev tem obdobj u že organizirala več trimskih akcij in sicer kar šest kolesarjenj. -V društvu deluje tudi pevski zbor. ki zanje veliko uspeha, sre- čuje pa se z velikimi finančnimi težavami, zato je občni zbor skle- nil, da bo povišal članarino v pri- hodnjem letu za 10 dinarjev, da bi zbor lahko nemoteno deloval, saj V društvene vrste privabiti čim več upokojencev foto: A. Bradač ne dobi nobene podpore oziroma dotacije od kulturne skupnosti, ker ni član »Svobode.« V društvenih prostorih ima društvo tudi gostinski prostor in knjižnico, ki pa je žal slabo obis- kana. Občni zbor .se je ob tej prilož- nosti tudi seznanil s poročilom stanovanjske komisije skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ki gaje podal pred- sednik komisije Stane Fabjan. Pri skupnosti pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja v Ljubljani je bil že leta 1966 ustanovljen sklad za graditev domov in sta- novanj za upokojence in invalide, v katerega se stekajo sredstva od 4 odstotnega prispevka na izplača- ne pokojninske in invalidske de- jatve. Od zbranih sredstev se 30 odstotkov vplačuje stanovanjski skupnosti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini, 70 odstotkov pa se vpla- čuje v že omenjeni sklad. Ta sredstva pa so evidentirana v občini in se koristijo na podlagi srednjeročnih in občinskih pro- gramov. Stane Fabjan je med drugim povedal, daje bilo dose- daj z razpoložljivo pravico upo- kojencev v ptujski občini zgraje- nih 84 stanovanjskih enot v znes- ku 32.955.585 dinarjev. Razen stanovanj v blokih je bilo upoko- jencem dodeljenih tudi 23 sta- novanj v starih hišah; do konca leta pa bo na razpolago v Ptuju še 10 enosobnih stanovanj, 9 eno- sobnih v manjši izmeri, 5 garso- njer ter v Majšperku eno eno- sobno in dodatno enosobno manjše izmere. Kot je povedal Stane Fabjan. bodo z decembrsko vselitvijo tudi v glavnem rešena vsa stanovanjska vprašanja upo; kojencev, seveda lista, s katerim' je komisija seznanjena. Pri reše- vanju stanovanjskih problemov komisija lesno sodeluje s stano- vanjsko skupnostjo ter komisij^ pri borčevski organizaciji. Vvsen prizadevanjih pa strmi za tem. zadeve kar najbolje uredi. Sklepi, ki jih je občni zbor sprejel, naj bi v najboljši me" obogatili dosedanjo društveno aktivnost in člane še bolj priteg"'" k vsakodnevnosti aktivnosti, leg ostalega so se zadolžili. povečajo aktivnost pri rekreacij in zabavi članstva. q TEDNIK - 31. oktober 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 7 Podeljene štipendije iz združenih sredstev v prizadevanjih za kar najbolj dosledno uresni- čevanje načela o javnosti dela tudi na področju štipendiranja, je izvršni odbor skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendi- ranju učencev in študentov občine Ptuj, na seji 17. oktobra letos sklenil, da se celotni seznam podelje- nih štipendij iz združenih sredstev novim štipendis- tom v šolskem letu 1979/80 objavi v Tedniku, kar je z objavo v današnji številki tudi uresničeno. Razpis štipendij iz združenih sredstev je bil objav- ljen že v mesecu marcu letos. Za štipendije ali razlike h kadrovskim štipendgam lahko zaprosijo kandidati, katerih poprečni mesečni dohodek na člana družine v letu 1978 ni presegal 3.160 dinarjev. štipendije iz združenenih sredstev so bile razpisane skupno z razpisom kadrovskih štipendij podeljene pa so bile šele potem, ko so za določen poklic bile podeljene vse kadrovske štipendije, ki so jih razpisale delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na območju občine Ptuj. Vse kadrovske štipendije tudi niso bile podeljene v taki višini do kakršne bi štipendist imel pravico glede na osnovo za izračun, zato so zaprosili za dopolnilne štipendije iz združenih sredstev. Tudi te štipendije so izkazane v pregledu. Vse bolj se zavedamo, da delavci v združenem delu morajo postati dejanski nosilci štipendijske politike, zato jim je potrebno zagotoviti tudi odločilen vpliv pri oblikovanju in uresničevanju dogovorojenih stališč tako pri zbiranju kot pri porabi sredstev za štipendvanje. S tem namenom, tudi objavljamo pregled novih štipendistov. PREGLED NOVIH ŠTIPENDISTOV IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV V ŠOLSKEM LETU 1979/80 8 - DELEGATSKA SPOROČILA 31. oktober 1979i TEDNIK fEDNIK — 31. oktober 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 9 VIDA ROJIC SLOVENSKE GORICE "26. nadaljevanje) Ko sta porabila vse strelivo, sta nameravala na podstrešje k °varišem, a pri tem se je zgrudila Dragica smrtno zadeta. Drugi tovariši ^ se na svojih položajih bojevali oogumno, a žal preslabo oboroženi ^^mška premoč je bila zanje usodna. Zmanjkovalo jim je streliv in Nemci 1^ Drehudo tolkli po njih. V boju so padli še: Nataša (Mimica ^art) stara 28 let, članica ptujskega okrajnega odbora OF, njena °|"sestra Majda (Sonja Fajs) stara 17 let, mladinska aktivistka, obe iz ojnc na Ptujskem polju. Poleg treh ijartizank so padli štirje l^^izani: Konrad Petrovič—Ju rek (40), kmet iz Bukovec, okrajnega odbora OF in komiteja KPS, Andrej Jurkovič, kurir iz vasi pri Markovcih, Franc Golob, kurir iz Stojnc ter Vilko Vresk- _ Tko, delegat oblastnega komiteja KPS za štajersko, poslan v Slovenske ■^ce iz celjskega okrožja, a doma iz Trbovelj. Nemci so prijeli partizane: Janeza Feguša-Borisa, Franca Geča in ^''ca Skolibra, eden pa je pobegnil. Njegovo ime ni znano. Ujetim so slekli obleko, sezuli škornje, jih oblekli v stare slabe hlače in jih na hrbtu trdno vklenili. Vrgli so jih na sneg pred hišo, kakor tudi tri Kovačečeve. Na snegu so ležali dve uri. Medtem so zvlekli Nemci iz hiše živež, iz hleva pa dve kravi. Svinje in kokoši so zaklali, nato pa hišo in hlev, v katerem so pustili še telico, zažgali. Sosed Ignac Cuš je moral gnati krave v Ptuj na Breg v nemško gostilno Straschill. Vse otrple od mraza so Nemci dvignili zvezane žrtve iz snega in jih gnali k sosedu, kjer so čakali še dobro uro, preden so vse skupaj napotili peš na 16 km dolgo pot v Ptuj. V Dornavi so postali in dočakali nekaj novih žrtev, pripeljanih od drugod. Kovačečeva je med njimi prepoznala dve hčerki kmeta Mariniča iz Bratonečic pri Tomažu in strica teh deklet; Janeza Klajžarja iz Slomov, Martina Vesenjaka iz Strmca, Vesenjaka in Franca Zgeča iz Srejac ter Kovačečeve iz Zamene. Ujetniki so gnali iz Dornave v ptujske zapore, čez nekaj dni pa v mariborske. Marijo Kovačečevo so spustili iz zapora po bombnem napadu na Maribor, 1. aprila 1945, moža pa so ustrelili 4. aprila pod Pohorjem. Sin mu je moral skopati grob. Ujeti partizani so vojno preživeli v kazenskem bataljonu. Za zločin v Bratislavcih je prejel po vojni zasluženo kazen izdajalec iz domače vasi. Pet dni pred žaloigro v Bratislavcih so padli v Gorišnici na Ptujskem polju štirje partizani: ptujski okrajni sekretar KPS in okrajnega odbora OF Franc Belšak-Tone, Anton Frlež-Jelen, komandant V. relejne linije III. sektorja; Rudi Sever-Vojko, komandir kurirske postaje TV—14 in kurir Franc Tobias. Nemci so ujeli devet partizanov in štiri od teh čez nekaj tednov ustrelili, pet pa se jih je vrnilo iz kazenskega bataljona domov. Ustreljeni so bili kurirji: Jakob Roškar, Franc Solina, Martin Ljubeč in Alojz Strelec. Čeprav se žaloigra v Gorišnici ni odvijala na slovenskogoriSkih tleh, jo omenjam, saj so v njej padli, delovali Kot aktivisti in kurirji tudi v ptujskem predelu Slovenskih goric. Obe tragediji, v Gorišnici in Bratislavcih sta odvzeli osvobodilnemu boju petnajst ljudi, to je: enajst padlih v boju in štiri pozneje ustreljene, osem pa so jih Nemci poslali v kazenske bataljone. Dve zavetišči partizanov, Kovačečeva v Bratislavcih in Toplakova v Gorišnici pa sta bili za osvobodilni boj izgubljeni. Koliko je bilo mrtvih v obeh bitkah na nemški strani, ni znano. (Vir: V. Rojic: O nekaterih spopadih med partizani in okupatorjem v ptujskem okolišu. Ptujski zbornik II, 1%2) PADEJO, MILAN, MARIJA, KATJA^ MIRO Februar 1945. leta je bil mesec hudih izgub za osvobodilni boj v Slovenskih goricah. Spomnimo se na Logarovce, kjer sta padla dva aktivista, dva pa sta bila ujeta in pozneje ubita. V Bratislavcih je padlo sedem partizanov in so bili trije ujeti. Tem izgubam se pridružujejo Se štirje aktivisti. 13. februarja je padel pri domačiji Jožeta Strelca v naselju Spric pri Robadju v občini Strigova aktivist Franc Alt-MUan, za katerega vemo, da je bil sekretar okraja Strigova. 20. februarja je padla v spopadu s Kozaki v Crešnjevcih pri Radgoni sekretarka okrajnega odbora ZSM za Radgono, Marija Rozman s Polic pri Gornji Radgoni, kjer je bila v hiši njenih staršev partizanska postojanka. Rozmanova je bila požrtvovalna aktivistka. 27. februarja pa je padla po nesreči Zora Rupena-Katja (25) vzgledna politična delavka OF, članica PO OF, po&tena v ljutomersko okrožje decembra 1944. Življenje je zgubila, ko se je zadrževala v ormoškem okraju v Ključarovcih na kurirski postojanki. Na postojanko je prišla tistega večera v temi. Pred vstopom se je z izpremenjenim glasom F>ošalila, da so pred hišo Nemci in naj jim odprejo. Med kurirji je bil Rus, ki je pobegnil iz nemškega vojnega ujetništva. Ko je zaslišal nemSke besede, je naglo odprl vrata in ustrehl. Strel je zadel Katjo, da je obležala mrtva. Katja je bila iz Mirne peči na Dolenjskem. Kot učiteljica gospodinj- stva je službovala tik pred vojno v Dolnji Lendavi. Po nemškem vdoru se je vrnila domov, kjer se je že leta 1941 povezala v OF, kakor tudi njena sestra Mara, članica KPS. Katja je šla v partizane julija 1942. Bila je članica novomeškega okrožja OF. Proti koncu 1943 so jo poslali na Primorsko. Sredi 1944 pa je morala na PK SKCJ Slovenije, kjer se je pripravljala za delo na štajerskem, kamor je odšla na jesen 1944. Iz sedeža Pokrajinskega odbora OF so jo poslali v ljutomersko okrožje. Istega dne kot Katja je padel terenec Alojz Križanič-Miro iz Borejec. S skupino štirih partizanov je padel v kozaško zasedo na Kamenščaku pri Ljutomeru. Njegovi tovariši so se prebili proti Strigovi, Miro pa je obležal v snegu, ranjen v oko in nogo. Tu je ležal kar dva dni. Tedaj ga je nekdo našel in javil Nemcem, kie leži. Prijahali so Kozaki in ga odvlekli v ljutomerske zapore. Vsega premraženega m komaj še živega so strahotno mučili. Soočili so ga z materjo in sestro. Da jima ne bi škodoval, je rekel, da ju ne pozna. Ustrelili so ga v Pristavi pri Ljutomeru. (Viri: D. Novak: Prlekija v NOB in kartoteka padlih v NOB-muzej NO Maribor.) Nadaljevanje prihodnjič , Jurkovič (1922—1945), ^ ^4 TV. padel v Bratislavcih Marija Gašparič-Dragica iz Trgovišča, r. 1923, padla v Bratislavcih 9.2.1945. Franc Gotob (1926—1945). kmečki sin. Stojnci, padel pri Bratislavcih 9.2.1945. Adolf Štaker (43 let), knjigovodja iz Orešja. obešen pri Frjnkok)vem. 10 - naSi dopisniki 31. oktober 1979 - TEDNIH SLOVENSKA BISTRICA Potrebna bo večja skrb za širjenje gozdnih površin v občini Slovenska Bistrica je od skupne površine 37 tisoč kar blizu 19 1 tisoč hektarjev pokritih z gozdovi. Prav to pa je tudi razlog, da dajejo '. gozdovi tej občini odločilen življenjski utrip. Se posebno na področju ' gospodarskih dejavnosti. i Na osnovi ugotovitev zadnjih let v bistriški občini ugotavljajo, da se-j kljub naravnemu prirastu, v obliki naravnega zaraščanja in še dodatnemu \ umetnemu širjenju v obliki pogozdovanj, povečujejo gozdne površine na i leto za 8 do 10 hektarjev, kar pa pomeni v skupnem seštevku upadanje i skupnih površin gozdov v občini. Bistriška občina se po obsegu gozdnih \ poovršin uvršča med občine z poprečno pogozdenostjo svojih površin. Med »vzroki za zmanjšanje gozdnih površin, kljub skrbnim ' prizadevanjem gozdnih gospodarstve, da bi zmanjšanje preprečevali, j navajajo tudi krčenje gozdnih površin za potrebe gradnje hitre ceste kot ; tudi drugih cest v občini, za izgradnjo elektrovodov, plinovoda, melioracij I kmetijskih zemljišč kot tudi druge večje gradnje. Prav te skrčitve gozdnih j površin so v zadnjih nekaj letih na območju bistriške občine zmanjšale ; skupne gozdne površine za 125 hektarjev. To pa je podatek, ki navaja k ; intenzivnejšim razmišljanjem kot tudi ukrepom za ohranjanje in j obnavljanje gozdnih površin v občini. ' Viktor Horvat : i OK ZSMS mladim vojakom ; Pri OK ZSMS Slovenska Bistrica se zavedajo, daje odhod na odsluže- \ nje vojaškega roka za mladega občana velik dogodek, predvsem pa to ne ; sme pomeniti prenehanje njegove aktivnosti v vrstah ZSMS. Prav z namenom, da bi se kar najbolj svečano poslovili od svojih vrstnikov in jih s tem zaželeli skorajšnjo vrnitev, je občinska konferenca ZSMS za i nabornike, ki bodo pred komisijo prišli v dneh med 7. in 12. novembrom ; pripravila poseben kulturni program, v katerem bodo sodelovali tudi, vojaki garnizona Pohorski bataljon iz Slovenske Bistrice. Ob prihodu bodo j sprejeli nageljne in se v kratkem seznanili z življenjem v JLA. Naborniki si \ bodo za tem ogledali še kratek film in obiskali vojašnico, kjer jim bodo i vojaki pripravili razstavo 60-let SKOJ-a. j Viktor Horvat j O stalnejši krepitvi telesne vzgoje Na zadnji seji vseh zborov skupščine občine Slovenska Bistrica, Sej prej pa tudi na posvetih telesnovzgojnih delavcev, so prišli do enotnih: analiz in tudi zaključkov, kako daleč se je športna aktivnost vključila v i vsakodnevno življenje širšega kroga občanov. i Ugotovili so, da je 8000 aktivno ali občasno vključenih občanov v razne- športne aktivnosti lep dosežek, vendar pa še daleč ne dosega željenihj razsežnosti. i Od skupnega števila občanov, ki se redno ali občasno vključujejo v ; športne aktivnosti, je prek polovico aktivnih v šolskih športnih društvih, ' medtem ko se drugi vključujejo kot člani telovadnih društev po krajevnih ; skupnostih ali v sindikalnih športnih društvih. Trenutno deluje v j krajevnih skupnostih občine Slovenska Bistrica 25 športnih društev in več i sekcij. Ce se v teh društvih člani nekoliko redneje udeležujejo orga-: niziranih oblik Sportno-rekreativnega življenja, pa to ne velja tudi za člane sindikalnih športnih društev. Ti se v športno življenje vključujejo, bolj občasno, predvsem v okviru sindikalnih športnih iger ali orga-. niziranih trimskih akcij. ; i Prav zadnja ugotovitev pa odgovornim za razvoj športne dejavnosti] v občini Slovenska Bistrica nalaga obveznost, da bodo v prihodnjem | obdobju več pozornosti posvetili tudi članom sindikalnih športnih ^ društev, da se le-ti aktivirajo skozi vse leto. Prav tako pa bodo morali še ■ nadalje povečevati število občanov, da bodo prosti čas izkoristili prav v športnih društvih ali sekcijah. Ob tem pa si bodo prizadevali v športne aktivnosti čimveč mladih, ki sedaj še vedno niso v dovolj ni meri vključeni v telovadna društva, čeprav imajo za to velike možnosti, še j posebej z otvoritvijo novih telovadnic v Laporju in na Pragerskem. I Viktor Horvat ^ ZOB ČASA GA JE POŠTENO NAČEL Grad pri Kungoti Vsak dan mimo lepega drevo- reda in propadajočega gradu pelje veliko avtomobilov in avtobusov. Zob časa je že najel grad pri Kungoti. Počasi se ruši in služi za dom vrabcem in drugim ptičicam. Mimoidoči so že vajeni, da vsak dan gledajo grajsko razvalino, v kateri nekateri še stanujejo. Okolica okoli gradu je res enkratna, pa tudi grad bi lahko malo popravili in bi služil svojemu namenu. Tako pa počasi in zanesljivo propada. Skoda. Ob (foto: D. K.) njem bi lahko naredili lepo sprehajališče ali pa še kaj. Danilo Klajnšek Sodelovati moramo vsi Ob sobotah je zares zelo primeren čas za sestajanje v mladinskih aktivih. Takrat mladinci niso v šoli, v službi ali kje drugje. V soboto 20. oktobra je bil takšen sestanek tudi v MA Videm, v kinodvorani. Predsednik Boris Novak je razdelil vabila mladincem, na katerih je bil napisan dnevni red. Sestanka so se udeležili predstavniki iz KS Videm in predsednica občinske konference OO ZSMS Dragica Voda. Za začetek smo obravnavali izvedeno akcijo NNNP. Mladi smo svoje delo ocenili bolj na kritičen način. Dragica Voda in predstavniki KS so bili drugačnega mnenja. Povdarili so, da mladinci niso mogli k tej akciji več prispevati zato, ker so bili večinoma v šoli, ali na svojih delovnih mestih. Ob tej akciji so se dobro izkazali takrat, ko je bila zatemnitev. Krajane so opozarjali, če se jim je kje videla svetloba luči, da naj bolje zatemnijo. Orga- nizirali so tudi turnir v malem nogometu in predvajanje filmov. Zal jim je zagodlo vreme in so vse to s težavo izvedli. V tej akciji so se dobro izkazali mladi gasilci. Svoje delo so dobro opravili tudi z lepljenjem lepakov na zgradbe. Po oceni akcije NNNP smo se lotili problemov, ki se pojavljajo v MA. Za največji problem smo navedli MA Majski vrh. Ta aktiv je bil ustanovljen pred dvema letoma. Deloval je zelo aktivno in videti je že bilo, da se ta aktivnost ne bo nikoli ,,podrla". Predsednik MA Majski vrh Danilo Bratošek je povedal, zakaj se ta aktivnost podira. Za najbolj kritično točko je navedel, da so sedaj, ko je pred vrati zima, ostali brez prostora, kjer bi se sestajali. Ker se mladi nimajo več kje sestajati, so izgubili voljo do dela. Ustanovili so več krožkov: ročnodelski, šahovski; poskušali so tudi z marksističnim. Bratušek je povdaril, da je bilo z veseljem gledati, kako aktivnost raste. Sedaj tudi sam izgublja voljo do dela. Prostor, v katerem so delali, so jim odvzeli. Sedaj se nimajo več kje sestajati. Torej je njihov problem prostorska stiska. Tudi Boris Novak je povedal, kakšni problemi tarejo MA Videm. Tovarišica Voda je z zanimanjem poslušala naše probleme. Z obiskom med mladimi v KS Videm, je prižgala upanje, ki je že ugašalo. Kakor, da bi nam že z obraza prebrala vsa naša vprašanja, je začela pogovor lahkotno in preprosto. Vživela se je med nas in naše probleme. Pogovarjali smo se tudi o ustanavljanju raznih mladinskih akcij. Urejanje cestišča v Halozah, pomaganje ostarelim občanom, ki so ostali na kmetijah in razne druge akcije. Mladi smo vse te predloge z veseljem sprejeH. Vse sprejete sklepe, bo treba samo še izpolniti. Mislim, da so takšni sestanki zelo zanimivo doživetje. Vse probleme, ki tarejo mladince OO ZSMS v MA Videm, Majski vrh in Tržeč, so slišali tudi predstavniki K S in člana OO ZSMS iz Ptuja. Sedaj se lahko ti problemi rešijo skupno. Dragica Voda nam je dala veliko zanimivih navodil za nadaljno delo. Delo mladih mora biti prisotno povsod. Ne smejo uhajati s kmetij v mesta. Včasih je treba na kmetiji trdo delati. Tudi lepih trenutkov je veliko, samo, da mladi tega ne vidimo. Življenje hiti mimo nas tako hitro, da se sploh ne zavedamo, kako hitro mine čas. Mladi se moramo na podeželju povezovati med seboj. Malo nas je, a vendar mora biti aktivnost vidna povsod, kjer smo prisotni. Zelja vseh je, da se problemi čimprej rešijo, nam v prid, in da bi delo v MA ne zamrlo. Marjana Hvalec-Jana Praznik KS Makole v nedeljo 28. oktobra so prebivalci krajevne skupnosti Makole. ene ori treh manjrazvitih KS na območju občine Slovenska Bistrica, praznovar svoj četrti praznik. Prebivalci Makol in okolice so se v času NOB okupatorju uprli že prve dni njegovega prihoda v naše kraje. Odpor pa postal širši in številnejši ter bolje organiziran v letu 1942. Temu je avgusta sledila izselitev in aretacija večjega števila domačinov. Skupno?! so jih tega dne odpeljali v celjske zapore, od tukaj pa v Maribor, kjer Jli devet izjned njih, konec oktobra 1942, ustrelili kot talce. To pa je turi dogodek, ki so si prebivalci KS Makole izbrali za svoi krajevni praznik. ' Središče KS Makole in njegovo zaledje vse uspešneje stopajo iz nerazvi. tosti. Letošnje svečanosri so pričeli že v soboto 27. oktobra popoldne, ko so srečah v raznih disciplinah športniki iz Makol pa tudi širše okolice. V tem času je bila tudi otvoritev asfaltiranih cestnih odsekov Makole-Jelovec in Pečke-Ložnica. Na večer tega dne so v domu kulture Anica Čeme pripra- vili kulturni program, v katerem so nastopili moški perski zbor KUD Anica Cerne Makole in tamburaSki orkest^^r iz tega kraja. Letošnja osrednja slovesnost ob 4. prazniku KS Makole pa je bila v nedeljo dopoldne v Makolah, na kateri so najzaslužnejšim krajanom podelili priznanja OF in krajevne skupnosti. Svojemu namenu so predali tudi novi gasilski dom. Temu dogodku pa so bile posvečene tudi velike gasilske vaje na katerih so sodelovale gasilske desetine iz več krajev občine Slovenska Bistrica. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat SREČANJE Z DOPISNIKI IZ OPLOTNECE Na naši šoli deluje mnogo krožkov, med katerimi je tudi dopisniški. Vanj so vključeni učenci od prvega do osmega razreda. V krožku prevladujejo deklice. Vodita nas dve tovarišici. Sestanemo se enkrat tedensko. Še skupinski posnetek Smo začetniki, vendat se lahko pohvalimo z nekaj dobrimi deli. Da bi naše delo bilo pestrejše in veselo, si dopisujemo z dopisniki iz Oplotnice. Ker se želimo bolje spoznati, se obiskujemo. Letos, meseca maja, smo jih povabili na kratek obisk. Pripravili smo majhen kulturni program in jim razkazali naše lepe Haloze. Napočil je dan, ko smo veseli in hkrati tudi vnemirjeni pričakovali naše goste. Izza ovinka so se prikazali avtomobili in prišli so. Pozdravili smo jih s trikratnim ,,hura". Trema je minila in razgovorih smo se. Tovarišici sta predlagali, da bi se malo sprehodili po Halozah. Vsi smo bili za to, saj smo bili potrebni malo svežega zraka. Vsak si je poiskal svoj par in odšli smo. Seznanili smo se z novimi prijatelji, s katerimi smo kar hitro spletali pogovore. Občudovali smo lepote gozdov. Dravsko polje in hišice, v katerih so nekoč živeli viničarji, tovarišica pa je včasih pojasnila kakšno stvar. V spomin na to srečanje nas je tovarišica slikala. Veselo smo se vrnili in stopili v dvorano, kjer smo jim pripravili kratek kulturni program. Prebrali smo nekaj dobrih spisov in uprizorili igri ,,Začarana Ančka in Zlata goska", delo našega dramskega krožka. Tudi Oplot- ničani so prebrali nekaj svojih sestavkov, kateri so nam bili zelo všeč. Po končanem programu smo dopisnike povabili na majhno pogostitev. Tovarišice so kramljale, mi pa smo vsak svojega prijatelja prijeli za roko in ga popeljali v tišino, kjer smo si povedali nekaj zaupnih stvari in si izmenjali naslove. Napočil je čas odhoda. Poslovili smo se in jim zaželeli srečno pot. Bili smo srečni, saj smo v rokah trdno stiskali naslove naših prijateljev. Želimo si še več takšnih srečanj , saj pogljabljajo naše prijateljstvo. Brigita Skela In Še nekaj O vsakdanjih neprijetnostih Kot avtorica članka ,,Pri frizerju", morem pripisati še zadnje stavke. Dogajajo se stvari, ki jih nisem predvidevala; o njih sva govorili s tovari- šico Berličevo, ko sva razpravljali o neprijetnem dejstvu, ki sem ga doživela v njenem salonu. Članek ni omilil odnosov, pač pa jih je poostril v njenem salonu. Ušivost je postala že vsakdanji pojav in nobena stranka ne ravna prav v primeru, če ji frizerka uvidevno pove o gnidah in ušeh v njenem lasišču, ko išče zaščito in skriva zadrego v mojem članku, z njim še dokazuje, da je frizerka lažnivka in jo še kako drugače zmerja; užaljena se umakne k drugemu frizerju in tako neodgovorno raznaša ušivost. Kdor ljubi čistočo, bo sprejel dejstvo mirno in bo si prizadeval, da si jih takoj odpravi. Otrokom je potrebno redno pregledati glavice itd. Dragi bralci! Veliko lažje bomo prenesli vsakodnevne težave, če se bomo trudili biti drug z drugim kar se da najbolj potrpežljivi. O vsakdanjih neprijetnostih sem spregovorila prav zato, da bi naši odnosi postali bolj človeški, če že nemorejo postati prisrčni. Moj namen je bil, da bi se vsak posameznik zamislil vase: ,,Sem do soljudi tak, kot si sam želim, da bi bili le-ti do mene? Ce nisem ali imam pravico od njih pričakovati, da so z menoj prijazni....?" Poskušajmo sedaj razmisliti o stavku, ki je jedro v članku Vsakdanje neprijetnosti: BODIMO Z LJUDMI, KO KONTAKTIRAMO Z NJIMI, TAKSNI, KOT SI SAMI ŽELIMO, DA BI BILI LETI Z NAMI! Bodimo prijazni drug z drugim pa nam bo lepo živeti. Erika Zupančič BODOČI PEDAGOŠKI DELAVCI Prejšnji teden smo se nekateri dijaki pedagoške gimnazije vključih v delo na osnovnih šolah. V popoldanskem času pomagamo ali sami vodimo krožke. Možnosti so bile velike in vsak vodi krožek, za katerega ima sposobnost in izkušnje. Na vseh osnovnih šolah so nas lepo sprejeli in nam dali pobudo za nadaljnje delo. Veliko dijakinj deluje na osnovni šoli v ustanavljanju. Na tej šoli deluje tudi OZN krožek, ki ga vodiva skupaj s tovarišico Belšakovo. Potrebno bo veliko trdega dela, da bomo dosegli vidne uspehe. Za začetek bomo sodelovali na kvizu, ki bo decembra ali januarja prihodnjega leta. Andreja Capuder Le pol leta jih je ločilo od svobode Ni dolgo od tega, ko so na Kadinjači pri Titovem Užicu odkrili monumentalen spomenik borcem za svobodo. Prav tako pa nismo pozabili talcev, ki so bili ustreljeni ob gozdičku pri StarSah. Ob robu gozdička, mimo katerega je speljan kanal reke Drave, se veličastno dviga spomenik desetim borcem, ki so 14. decembra 1944 padli pod puškami okupatorja. Le pol leta jih je ločilo od nove domovine. V spomin nanje je KO ZZB NOV iz Starš postavila lep spomenik. Danilo Klajnšek Spomenik je zares veličasten. - foto D. fCDNIK — 31. oktober 1979 DRU2BA IN GOSPODARSTVO - 11 TEDNIKOV OBISK V TOZD VOLNENI IZDELKI MAJŠPERK Nobena stvar ni tako dobra, da ne bi bila še boljša ^ TOZD VOLNENI IZDELKI MAJSPERK JE ŠESTA VNI DEL SOZD MTT S KA TERO SE JE URADNO ZDRUŽILA DECEMBRA LANI, VENDAR JE SODELOVANJE TRAJALO lE TRI LETA. SOZD MTT JE NAJVEČJA TEKSTILNA TOVARNA V JUGOSLAVIJI IN ipRUlUJE PET DELOVNIH ORGANIZACIJ: DO MELJE, DO TABOR, DO MERINKA, pO SUKANČARNA, DO TEKSTA IN DS SS NA NIVOJU SESTAVLJENE ORGA- f^lZACIJE. DELOVNE ORGANIZACIJE SUKANČARNA, TEKSTA IN TABOR SO ENOVITE ORGANIZACIJE, MELJE IN MERINKA PA ZDRUŽUJETA VEČ TEMELJNIH ORGANIZACIJ. ZNAČILNOST DO MELJE JE V TEM, DA ZDRUŽUJE FAZNE TOZDE _ EDEN ZDRUŽUJE TKALNICE, DRUGI OPLEMENITILNICE ITD., MEDTEM KO DO, MERINKA ZDRUŽUJE TOZDE. KI SO V SVOJI PROIZVODNJI ZAKLJUČENI. V DO f^ERINKA SO NASLEDNJI TOZDI: TKANINA, HLAČNE NOGAVICE IN VOLNENI llDELKL V MAJSPERKU ostajajo zvesti tradiciji - IZDELAVI VOLNE ZA ROČNO PLETENJE, KI JE TUDI NAJVEČ PROIZVEDEJO. PO ZDRUŽITVI V MERINKO JE PRISLO DO OŽJE SPECIALIZACIJE. TAKO DA SO SE VGLA VNEM PREUSMERILI NA IZDELA VO KVALITETNIH TKANIN ZA MOSKE IN ŽENSKE PLAŠČE TER VOLNE ZA ROČNO INSTROJNO PLETENJE. GOSPODARJENJE LETOŠNJEM LETU Jože Pavlenič, direktor TOZD Volneni izdelki Majšperk: „Letni plan smo postavili tako: 632.000 tekočih metrov iztkanih tkanin in 500.000 kilogramov volne za ročno pletenje. To količino smo z akcijskim programom še povečali, tako da moramo iztkati 700.000 m tkanin. Ta program je zajel povečanje proizvodnje na račun zmanjšanja zalog preje v nedokončani proizvodnji. Planske obveznosti izpolnjujemo, saj smo v devetih mesecih stkali že 635.000 tekočih metrov tkanin, kar je skoraj 20% prek plana, proizvedh smo tudi 392.000 kilogramov volne za ročno pletenje, kar je za okrog 6% več od predvidenega. Število zaposlenih je isto kot lani — 374, torej smo proizvodnjo povečali z večjo produktivnostjo. Dosegamo tudi sorazmerno visoko kvaliteto saj proizvajamo 96% regularnih izdelkov. Glede na preteklo leto beležimo rahel porast kvalitete, kar je rezultat prizadevanj vseh Joie Pavlenič ilelavcev in izboljšanje strojnega Mrka. Tako bomo tudi nadaljevali, ^ ne bi izgubili zaupanja !^trošnikov. Osebni dohodki so se glede na '^nsko leto dvignili za 16 % in '^ašajo v povprečju teh devetih 'nesecev 5.256 din. S tem ne ■"oremo biti preveč zadovoljni, saj ^ ta znesek uvršča v spodnjo 1'olovico te gospodarske dejavnosti 'Ptujski občini. '^ri poslovanju smo se v tem letu ^f^evali z zelo neugodnimi gibanji področju cen surovin, ^"ložnega materiala in režijskih ^^kov. Pri uvozu surovin so nas ''^^no prizadele višje cene in '^^alvacija tujih valut. 'ako so se močno zvišali stroški ^oizvodnje, kar pa nismo v celoti v^^rili s povečano proizvodnjo. zaloge so še vedno previsoke . ..^i^upaj s terjatvami povzročajo "k vidnost ter vplivajo na kr''^L^^ po najemanju visokih I *tkoročnih kreditov, s tem pa ^ ' na visoke bančne obresti. Te , *^ajo samo v prvem polletju f prek 2 milijona din. 5, '^^oza v našem tozdu doslej prj^j ni bilo, z akcijskim Pf^^'^3fnom za leto 1979 pa smo tudi na tem področju, jj^^'' smo z volnico in predvi- ,^^■^0, da bomo do konca leta M ^li do 45 ton volne za ročno t)oj| "a kratko ocenim naše n^^^^anje v tem letu, z uspehom ^•^erno biti preveč zadovoljni. Z I)rJ"'om na to, da je naša ii, ^^odnja izrazito sezonska sepi^ ^0 prav ti trije meseci — ^^T, oktober in november Ema Brence najbolj prodajni pričakujemo, da bo rezultat poslovanja ob koncu leta še boljši." DOHODKOVNI ODNOSI V SOZD IN DO Ema Brence, vodja gospodarsko planskega oddelka v DO Merinka: ,,Ti odnosi so v delovni orga- nizaciji Merinka dokaj dobro urejeni. Imamo samoupravni sporazum na področju deviznega poslovanja med tozdi in določeno dopolnilo za kritje teh deviznih sredstev po kvartalih in letno za obračun porabljenih deviznih sredstev, prenesenih na tozde. S samoupravnim sporazumom imamo urejene dohodkovne odnose za določene usluge med tozdi. To pomeni, da je za usluge predvidena vrnitev tistega dohodka, ki ga določen artikel ustvarja. V SOZD so ti dohodkovni odnosi, nasproti službam na nivoju sozda urejeni z letnim planom, ki ob koncu leta predstavlja tudi obračun porabljenih sredstev. Ce službe na nivoju sozda porabijo višja sred- stva od planiranih, morajo predložiti tozdom na zborih delavcev obrazložitev in ti odločajo, ali bodo te stroške potrdili. Delitev čistega dohodka, ki ostaja tozd, je pa že tisti določen ostanek, ko tozd pravzaprav izredno malo deli. Ko pokrijejo osebne dohodke, del sklada skupne porabe, stanovanjski sklad, ki ostaja tozdu — ker združujemo za stanovanjski sklad tudi na nivoju sozda, ostane praktično minimalen del. Tako že pri planiranju ugotavljamo, da ostaja za materialne dobrine in za razširitev tozdov tako minimalen del sredstev, da ne krije potreb za obnavljanje tozdov in za investicije. Organizirane imamo skupne strokovne službe in sicer na nivoju sozda finančno službo, kadrovsko in službo uvoza in izvoza. Na nivoju delovnih organizacij so vse ostale službe — vsa prodaja, nabava, gospodarsko planski oddelki, celotno zajemanje proizvodnje, normiranje osebnih dohodkov; v tozdih službe ne ostajajo. Tozd predstavlja le vodstvo s svojim proizvodnim strokovnim kadrom." RAZVOJNE MOŽNOSTI TOZD VOLNENI IZDELKI Peter Šubic, direktor DO Merinka: ,,Že ko smo se začeli povezovati, smo analizirali razvojne možnosti te tozd — to je bila tudi podlaga za i/delavo sanacijskega načrta. Razvojne možnosti srno analizirali tako: razvoj proizvodnje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, razvoj samoupravnih odnosov in perspektiva programov, ker smo takrat postavili tudi spremenjen proizvodni program in moder- nizacijo obratov. Lahko ugotovimo, £a moder- nizacijo izvajamo tako, kot smo predvideli, opraviU pa smo tudi delitev proizvodnje v okviru tozdov v delovni organizaciji Merinka. Proizvodnja težkih tkanin je v celo- ti v Majšperku, tu pa se razvija tudi kompletna proizvodnja volne za ročno pletenje. V tem času smo ustvarili dovolj visoko proizvodno kvaliteto, tako da so perspektive za naslednje plansko obdobje mnogo boljše kot pred tremi leti. Sanacijski program izvajamo tako, kot smo predvideli — glede na naše možnosti v delovni organizaciji, sozdu in v občini Ptuj. Moram reči, da se je izvršni svet SO Ptuj, skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, precej angažiral pri izvajanju sanacijskega programa, prav tako tudi KBM s poslovno enoto Ptuj. Ce gledamo sanacijski program s stališča dohodka, se izvaja več kot 100 %, saj ustvarja tozd celo nekoliko višji dohodek od planiranega. Seveda celotni prihodek ni višji od planiranega samo zaradi višje produktivnosti, ki je v tozd močno porasla, ne samo zaradi povišane proizvodnje, ampak je tu vzrok tudi v višjih cenah. Jasno pa je, da nam je ta višji dohodek pobralo pivišanje cen surovin, ki jih kupujemo. Boljše merilo za primerjavo je prek planov ustvarjen dohodek. Tudi osebni dohodki so rasli s stopnjo, ki je v Majšperku prej niso bili vajeni. Rezultati so taki, da danes več ne razpravljamo o tem ali bo izguba ah ne, temveč kako bomo ustvarili več dohodka in čistega dohodka, več amortizacije, več skladov, da si ustvarimo še večjo možnost perspektivnega razvoja. Ce pogledamo fizično izvajanje sanacijskega programa ugotavlja- mo, da razen devetih statev, ki bi morale že teči, pa jih dobavitelj še ni dostavil, ostali stroji že tečejo. Sedaj se dogovarjamo o nadaljnji modernizaciji. V tozdu smo za naslednje leto že predvideli nove investicije, saj je ustvarjena taka materialna baza, da lahko nadaljujemo z modernizacijo. Vsaka tozd ustvarja svoja sredstva za nadaljnji razvoj, vendar če je potrebno, jih tudi združujemo, da se lahko tozdi čimprej modernizirajo. Težek problem je bil, priskrbeti toliko deviznih pravic, kolikor jih je treba za pokritje investicij. Za sanacijski program smo dobili precej sred- stev, vendar ne dovolj. Tako smo morali dobiti devizne pravice za ta tozd v okviru sozda. MTT je dala tu precejšen prispevek, da smo lahko kupili stroje iz uvoza. Na delavskih svetih smo že sprejeli metodologijo priprave srednjeročnega plana. Sedaj pripravljamo analizo razvojnih možnosti, potem bodo pripravljene smernice in zatem samoupravni sporazum o temeljih planov. Razvoj tozda v Majšperku bomo postavili na naslednjih elementih: — osnovni pogoj je nadaljnja modernizacija, da bomo ponudili poceni proizvodnjo s sodobno izbiro in kvaliteto izdelkov; — pridobiti moramo sredstva za modernizacijo, ki jih bomo iskali ' '-—-"tov in kreditov — še naprej bomo razvijali visoko kvalitetno proizvodnjo volne /a pletenje, saj lahko ta del proizvodnje še razvijamo. Količinsko bomo ostali na okrog 500 ton letno, asortiman pa bomo prilagajali potrebam tržišča. Zato bomo /a ta del proizvodnje kupili dodatne stroje za različne volne. Hkrati pa že razmišljamo o nasled- nji stopnji obdelave volne za tiste, ki radi delajo gobeline, tepihe... Upam, da bomo uspeli. Z našim srednjeročnim planom 1981 — 1985 se bomo vključili v razvoj tekstilne industrije Sloveni- je, ki bi rada v naslednjem obdobju nadoknadila zamujeno. Družbeni proizvod in dohodek na delavca v tekstilni industriji zaostaja za družbenim proizvodom in dohod- kom v drugi industriji. Naš cilj je. Peter Šubic da bi to razliko čimbolj zmanj- šali." NAGRAJEVANJE PO DELU Ema Brence, vodja gospodarsko planskega oddelka: „Delavci v SOZD MTT smo na referendumu 27. decembra 1977 sprejeli samoupravni sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dolrbdka in sredstev za osebne dohodke. Na podlagi tega sporazumna so vse tozd in DS SS izdelale svoje pravilnike, v katerih so precizirale določila sporazuma. Omenjeni akti so v veljavi poldrugo leto in se v celoti izvajajo. Praksa je pokazala, da bomo morali določene člene precizirati, da ne bi prihajalo do nejasnosti pri razlagah določil. Gre za ocenitev posameznih del in nalog v neposredni proizvodnji in v skup- nih službah. Za ugotavljanje sestavljenosti del smo v sozdu uporabili enotno PMS metodo. Z njo smo določili dejansko potrebno Na novih statvah je delo bolj prijetno, čeprav je ropot še vedno močan. strokovno znanje za opravljanje določenih del, potrebna funkci- onalna znanja, programiranost in vpliv na poslovanje, ki ga ima določeno delo. Opredelili in ovrednotili smo napor pri delu in pogoje dela, kot so nevarnost, nesreče pri delu, vpliv toplote, pare, ropota, kemikalij itd. Z vrednotenjem del po PMS metodi, predvsem s primernim vrednotenjem pogojev in enostav- nih administrativnih del, smo skušali doseči, da bi delavci v službah za opravljanje teh del ne bili bolje nagrajeni kot kvalificirani delavec v proizvodnji. Vrednost točke, s katero se pomnoži rela- tivna vrednost dela in je odvisna od poslovanja posameznih tozdov, pa je v različnih organizacijah različna in prihaja do razlik pri izplačilih osebnih dohodkov za opravljanje teh del. Pred vsakim povečanjem vrednosti točke samoupravni organi zadolžijo računovodski sektor da ugotovi, ali so rezultati poslovanja takšni, da je povišanje upravičeno. V bodoče bodo morali samoupravni organi bolj temeljito ugotavljati povišanje osebnih dohodkov — ali temelji na višji produktivnosti, brez vplivanja na povišanje cen, zmanjšanju materialnih stroškov in na višji akumulaciji. Stimulativno nagrajevanje ima vsaka tozd posebej določeno v svojem pravilniku. Ta nagrajuje posameznega delavca po njegovi delovni uspešnosti in sicer na podlagi produktivnosti, dohodka in kvalitete dela. Kvaliteto delavče- vega dela v neposredni proizvodnji Maks Sagadm lahko dobro merimo, medtem ko produktivnost merimo na podlagi doseženega plana in zaposlenih delavcev. Delovna skupnost skupnih služb je vezana na celotno kvaUteto in dohodek tozdov, medtem ko se produktivnost meri na zaposlene v DS SS. Ima tudi svoj pravilnik ocenitev del; ta temelji predvsem na kvaliteti dela posameznika in na podlagi dosežene realizacije prodaje. Upoštevajo pa se pri stimulativnem nagrajevanju tudi morebitne napake posameznika. AKTIVNOST DRUŽBENOPO- LITIČNIH ORGANIZACIJ V TOZD ZNOTRAJ DELEGAT- SKEGA SISTEMA Maks Sagadin, predsednik sindikatov TOZD Volneni izddki Majšperk: ,,V zadnjih letih je bilo na družbenopolitičnem in samo- upravnem p)odročju v naši tozd napravljeno veliko dela. Pri uveljavljanju zakona o združenem delu smo se temeljito vključili v delo in menim, da smo vse naloge uspešno opravili. Samoupravno smo se organizirali in ugotavljamo, da na tem področju danes več ni nepravilnosti. DPO izvajajo zastavljene naloge v skladu s sprejetimi akcijskimi načrti. Pri svojem delu se DPO in samoupravni organi soočajo z nekaterimi objektivnimi težavami. Ena teh je prepočasno dostavlja- dnje podatkov iz služb sozda, kar avtomatsko zavira razprave, ki jih pripravljamo v bazi in to po sindikalnih skupinah ali pa na sejah samoupravnih organov. Upamo, da se bo kmalu obrnilo na bolje — sicer pa moramo upoštevati, da imajo skupne službe na tem področju zaradi novih predpisov resnično težavno nalogo, ki pa jo bodo morale rešiti v skupno, zadovoljstvo nas vseh. Dejal bi, da sicer počasi, pa vendar temeljito, dograjujemo delegatski sistem v naši tozd — skupaj s Konusovo temeljno organizacijo sestavljamo kon- ferenco delegacij za zbor združene- ga dda občinske skupščine. Oboji ugotavljamo, da je potrebno na tem področju še marsikaj narediti, zato moramo DPO bolj intenzivno sodelovati z delegacijami in jim pomagati pri delu." Rajko Bogme, sekretar OO ZKS v TOZD Volneni izdelki Majšperk: ,,Ce hočemo ocenjevati, koliko se je ZK vključila v delovanje delegatskega sistema se moramo Rajko Bogme vprašati, v kolikšni meri smo uveljavili oblast delavskega razreda v usklajevanju samoupravnih interesov. Pri teh ocenah ugotavlja- mo, da se delegatski sistem vse bolj uveljavlja v zavesti delavcev. Njiša tozd ima 10 posebnih delegacij za skupščine interesnih skupnosti in temeljno delegacijo za ZZD — v njih je zajetih 80 delavcev. Delo delegacij smo razmeroma dobro ocenili, saj se razna pomembna vprašanja razpravljajo po sindikalnih skupinah, po zborih delavcev, na sejah samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Dosegli smo večjo neposredno odgovornost DPO znotraj delegatskega sistema, vendar z doseženim še nismo zadovoljni. Še vedno se srečujemo z obširnimi gradivi, s kratkimi roki za razpravo in s tem- s slabo pripravljenimi gradivi za razpravo v kolektivu. Menimo, da naši delavci še nimajo ustrezne vodilne vloge pri svobodni menjavi dela in s tem odločanju o svojem dohodku. SIS v občini in v republiki se bodo morale bolj angažirati pri popolnejšem zagotavljanju in- teresov delavcev, ki morajo biti vedno in povsod obveščeni o smotr- ni porabi njihovega dohodka. SISTEM INFORMIRANJA DE- LAVCEV Ema Brence, vodja gospodarsko planskega oddelka: ,,Sistem informiranja je urejen na nivoju SOZD M7T. Morda kasni za kakšen dan v dislociranih obratih. Informativna služba izdaja tekoče pismeno gradivo prek informatorja in prek našega glasila Razgled, pa še po oglasnih radij- skih postajah. Služba je precej hitra, vendar včasih zaostaja za dogodki. Ugotavljamo pa tudi, da je reakcija ,,od spodaj navzgor" premajhna. Informator dobijo vsi zaposleni, vendar je odziv na objavljeno gradivo izredno majhen. Ugotavljamo tudi, da je Razgled preveč sozdovski. Uredniš- ki odbor sedaj sestavljajo predstavniki vsake delovne organi- zacije. Dogovarjamo se za dru- gačen sestav, tako da bi imeh uredniške odbore v vsaki DO in bo imela vsaka tozd v njem svojega predstavnika. Tako žehmo doseči večji vpliv tozdov na vsebino na- šega glasila in upamo, da bo postalo za vse nas še bolj zanimi- vo." Tekst: ND Posnetki: zk 12 - naSi dopisniki 31. oktober 1979 - Ob svetovnem dnevu varčevanja Ob 31. oktobru, svetovnemu dnevu varčevanja, objavljamo literarne prispevke, ki so jih na temo Varčevanja napisli člani literarnega krožka na OŠ Franc Bel.šak Corišnica. MOJ ODNOS DO DENARJA Lep dan seje ka/.al na c)b/A>rju. Sonce je vstajalo izza hriba in pozdravljalo zemljo. Soneni žarki so napolnili pokrajino, na drevesnih listih so se lesketale rosne kapljice. Pokrajina seje prebujala. ludijaz sem vstala, kajti vedela sem. da me čaka delo. Vsak dan sem namreč hodila k bolni .sosedi in ji pomagala postoriti to in ono. Že sem slekla čez cesto, odprla vezna vrata in prijazno pozdravila. Soseda meje toplo pogledala in dejala: »Si že pri- šla?« Prikimala sem in se lotila dela. Ko sem vse opravila, sem sedla k njej. Ua sva malce poKramljali. Ob slovesu mi je rekla: »Počakaj, nekaj imam zale. »V rt)ko mi je stisnila denar in dodala: »To je za tvoje pridno dek).« Zahvalila sem se in odhitela domov. Koliko sreče sem doživljala! To je bil moj prvi zaslužek, prva nagrada za dobro dejanje. Doma sem vrgla denar v hra- nilnik in si želela, da bi ostal nedotaknjen. Hranilnik se je polnil in nekega dne v niem ni bilo več prostora. Mama gaje odnesla na banki). V hranilni knjižici so se zasvetile prve šlevi ke in to je bil začetek mojega varčevanja. Takrat sem spoznala, daje štednja koristno delo. Vse. ki zapravljajo denar za slaščice, bombone in druge nekoristne reči, želim opozoriti, da dobrote niso edina sredstva za življenje. Koliko truda in dela je potrebno, da dobiš dinar, vedo naši starši-delavci. Vsem. ki varčujejo, pa čestitam in želim, da bi iz njihovega majhnega imetja zrasllo veliko, s katerim bodo lahko zadovoljili svi>je velike želje. Nada Kostanjevec, 7. a OTROK IN DENAR Ljudje pravijo, da človek ceni zdravje in denar šele takrat, ko ju zapravi. To je ljudska modrost, ki jo je rodilo izkustvo. Za M. rojstni dan sem od tete dobila denar. Rekla je. naj si zanj kupim, kar hočem. Nisem dolgo premišljevala. Sklenila sem. da ga bom nesla v banko, kjer sem že varčevala denar za novo smučarsko opremo. Misel je bila lepa, toda volja kaj šibka. Nekaj dni^em odlašala in na denar skoraj pozabila. V tistih dneh sta prišla na počitnice prijatelja. To je bilo veselje! Igrali smo se in se zabava i. Med igro sem se spomnila na svoj denar. Stekla sem v sobo in s kupčka vzela stotak. Prijatelja sem povabila v trgovino, kjer smo si nakupili bombone, žvečilne in druge sladkarije. To seje ponavljalo dan za dnem in denarje počasi kopnel. Doma so me že začudeno gledali in vpraševali, kaj toliko hodimo v trgovino. Mamica je nekaj zasumila in vprašala: »Ali si že nesla denar v banko?« Zardela sem in skesano odvrnila: »Ne. ker sem ga zapravila za sladkarije.« Hudo mi je bilo. ko sem pogledala mamico in opazila, da je bila prizadela zaradi moje zapravljivosii. Takrat sem sklenila, da bom odslej bolj spoštovala denar in dobro premislila, za kaj ga bom porabila. V.saka šola nekaj slane. Manja Bezjak, 6. a Varčujem za športno kolo Ne maram zapravljanja, zato pridno varčujem in nalagam deaar banki. * od mladih nog dobivam od sorodnikov denar. Vsakega dinari, sem v«el. Skrbno polnim hranilnik, ki ga odnaSam v banko, da se vcč^j številke v moji hranilni knjižici. ^ V četrtem razredu sem imel že veliko vsoto denarja. Novo leto sm« preživeli v ZamuSanih. Bil je sneg, zato smo se otroci smučali. Uživ^ smo na belem griču, toda zgodila se je nesreča. Ko sem že hotel doitiov sem nesrečno padel. Prijatelj me je oprtal in odnesel domov, ker nis«^ mogel stopiti na nogo. Takoj so me odpeljali v bolnišnico. Rentgcn$w slika je pokazala zlom. Tri dni sem moral ostati v bolnišnici, kjer s«a dobil longeto, nato pa mavec. Doma sem moral mirno ležati, ker nisea imel pete, da bi lahko hodil. Takrat smo stanovali v bloku. Ko sem dobi] peto, sem lahko hodil v šolo. Cez mesec in pol so mi vzeli mavec. Ker sem bil zavarovan, sem dobil od zavarovalnice 51 tisočakov. Tega sem se zelo razveselil, čeprav seinjUj prislužil z velikimi bolečinami. Moja hranilna vloga je bogatejša. Lctju pa sem si zlomil roko in za pc^kodbo dobil 31 tisočakov. Tudi ta denar sem vložil. Kmalu bom imel toliko denarja, da bom lahko uresničil svojo vd^^ željo: kupil si bom športno kolo. Sffldi Cvitaniž, Traktorist — Stojan Kerbler Prvi denar, ki sem ga prislužila ČESAR NE PORABIŠ DANES. PRI- HRANI ZA JUTRI. To modro misel poznajo vsi otroci, ki var- čujejo. Denar nosijo v banko ali šolsko hra- nilnico. Tudi jaz varčujem. zato je moj odnos do denarja lep in spoštljiv. Na banki imam že kar lepo vsolo. Prvi denar, ki sem ga dobila, sem prislužila. Bil je lep jesenski dan. Toplo sonce se je smejalo na nebu. pri nas doma pa smo spravljali krompir. Kerje bila sobota, sem tudi jaz pomagala. Vstala sem že zgodaj zjutraj. Najprej sem morala v trgovino. S pol^nimi vrečkami sem se vračala domov, kjer meje že nestrpno čakala mama. Naložila mi je košaro, da sem delav- cem peljala malico. Ko so se okrepčali, sem tudi jaz pomagala pobirali krompir. Po opravljenem delu smo biji precej utrujeni, toda doma smo morali krompir še prebrali. Težaki so se najedli in odšli domov, jaz pa sem mami pomagala še posprav iii. Ko sva končali, jedejala mama; »Milena.danes pasi bilazares pridna. Treba le je nagradili.« Dala mi je stari tisočak. Bila sem zelo vesela, saj je bil prvi denar, ki sem si ga prislužila. Takoj sem ga spravila v hranilnik Tako sem začela varčevali. Po enem lelu pridnega varčevanja sem si kupila kolo. Rodil seje občutek ponosa in spoznala sem. daje varčevanje zelo koristno dejanje. Milena Tušak.7. b ZAPRAVIL SEM DENAR ljudje imamo kaj različen odnos do de- narja. Nekateri z njim grdo ravnajo, spel drugi pa denar zelo spoštujejo. Tudi jaz nimam spoštljivega odnosa do denarja. Res je. da nosim denar na banko, velikokrat pa ga tudi zapravim. Nekoč mi je babica podarila dvesto dinar- jev. Bil sem zelo vesel, ker takega bogastva ne vidim vsak dan. Zahvalil sem se in že pre- mišljeval, kako bi denar zapravil. C e/ nekaj dni sva se sestala s prijateljem, ki mi je pi»kazal pravi lovski nož. Bil je lep in odločil sem se, da si bom lak nož tudi sam kupil. Nili pomislil nisem, koliko bo stal. .Šel sem v Ptuj in v športni irgovni kupil knski nož. Ko sem moral plačati, bi skoraj imel premalo denarja, tako je bil drag. Kljub lemu sem odšel vesel proti avtomobilski po- siaji. Kosem se pripeljal domov.sem ugotovil, daje nož zelo slab: nožnica je bila poškodo- vana. Nevšečnost sem zaupal očku. Le-la me je okregal. ker sem kupil za denar, ki bi ga moral nesli v banko. Očka meje založil ma- mici, ki seje tudi hudovala in mi zabičala, da si takih stvari ne smem več kupovati. Še danes mi je žal za tistih dvajset tisočakov, toda po toči zvonili je prepozno. Andrej Fric. 6. a NESPOŠTUIV ODNOS DO DENARJA Denarje vrednost, s katero otroci kaj grdo ravnamo. Sedela sem v sobi in poslušala glasbo. Nenadoma sem zaslišala trkanje. Plaho sem šla k vratom, saj nikogar nisem pričakovala. Ko sem odprla, sem zagledala tujo žensko. »Ni- kogar ni doma. Oče in mama sla v službi.« sem dejala, koje tujka pt>zdravila. »Kdaj pa pridela?« je bila radovedna. »Čez kakšne pol ure bosia doma. Delata do dveh.« sem zajecljala. Prestrašila sem se. kerje ženska toliko silila z vprašanji. Pogled mi je ušel na cesU). kjer sem zagledala čudovit avlo t)b njem pa strica, ki je delal v Nemčiji. Takoj mi je šinilo v glavo: To je vendar leta. stričeva žena. ki je doslej še nisem spoznala. Planila sem ji v objem in ju povabila v hišo. Drugi dan sla že odpotovala. Preden sta se odpravila, mi je stric stisnil nekaj denarja. To je bilo zame veliko darilo. »Kaj naj si kupim?« sem hitela premišljevali. »V trgovino bom skočila in pogledala, če je kaj zame.« sem sklenila. Tam sem si nakupila slaščic, da me je p(.)zneje tiščalo v želodcu, v žepu pa je ostala velika praznina. Mama. kije zvedela, kaj sem storila, meje grdo ošiela. Dobro sem si zapomnila, kaj mi je rekla: »Za denar, ki si ga nesmiselno zapravila, bi si lahko kupila kaj bolj koristnega. Ti še ne veš. kako težko je služili denar. Ko boš to spoznala, ne boš počenjala več takih neumnosti.« Vem. da ima mama prav. Danes mi je žal za denar, ki sem ga tako lahkomiselno zapravila. Zinka Zorko. 6. a VARČUJEM rudi midva z bralcem varčujeva. celo tekmujeva, kateri bo več pri h ranil. Kosvabilaše majhna,sva imela vsak svoj hranilnik. Vsak dinar sva spravila vanj. V lelu enkrat sva ga izpraznila^ denar pa naložila na banki, jer sva dobila hranilno knjižico. I\>lem pa sva primerjala, kateri je bolj pridno sledil. Danes lak način varčevanja za naju ni več zanimiv, sak mesec dobiva žepnino, s katero lahkt) prosto razpolagava. Ne smeva jo zapravljali, vedeli morava, kdaj in kako jo lahko porabiva. Ce si kupiva, kar potrebujeva, nama starši denar v mejo. drugače pa ne. To je zelo koristna oblika varčevanja, ki naj uči. da ima denar veliko vrednost in da je treba z njim trezno I av nati. Zgodilo seje v minulem lelu. Z bralcem sva šla v Piuj k /obozdrav niku. V mestu sva kupila, kar so nama starši naročili. Bralec je hotel imeli sladoled in sem mu ga kupila. Za.se nisem pi>rabila niti dinarja, ker sem želela domov prinesli čisl račun. Ko sva prišla na avtobusno postajo, sem opazila, da sem nekaj denarja izgubila. Ni pomagal ne jok ne stok. Iskala sva po denarnicah in našla komaj toliko, da sva imela za avtobus. V stiski sem dejala bralcu: »Ne smeš povedali, da sva izgubila denar. Rekla bova. da sva si zanj kupila slaščice.« Sram meje bilo. ker sem po nerodnosti in nepazljivosti bila ob denar. Laže bi prenesla očitke, zakaj sem ga zapravila. Starši v najino pravljico niso verjeli. Bratec, ki je silno klepetav. pa je izklepetal resnico. Menije bilo zelo hudo in sem bridko zajokala. Tisti dan meje izučilo: denarje treba ne samo varčevali, ampak tudi čuvati. Moja babica večkrat modruje: »Če boš v mladosti kupoval, česar ne potrebuješ, li bo v starosti manjkalo, kar bi potreboval.« Marija Vesenjak. 7. a MOJ ODNOS DO DENARJA Z denarjem moramo lepo ravnali in ga čuvati. Majhij! otroci iia spravljajo v hranilnike, šolarji pa ga nalagajo v banki a'' šolski Tiranilnici. Moj denarje spravhen, in lo varno, na banK': l/za gore seje prikazalo sonce. Pozdravilo nas je s svojii"! svetlimi /lirki. ki so se prikradli tudi v mojo sobo in me p""^' dramjli. Morala sem pohiteli, drugače bi zamudila pouk. ■ Šolske ure so bile dolge..Morala sem delali in P^^^lusa" tovarišico. ki je vodila pouk. Če sem le mogla, sem pogled^'* skoz okno in moje misli so se že podile po cvetočem favnikUj Tisti dan sem bila precej nemirna, zalo meje tovarišica večkra pi>karala. Zdelo se mi je. da so ure brezkončne. Zapelje zvojl^j^ »Končno!« sem zamrmrata in že hitela'proti vratom. Tiid'- drugih učilnic so prihiteli učenci in vsi smo se prerivali v lu>"(Jnih v ratih. Sedla sem na kolo in se odpeljala proti dotn^ vasi. Veter seje upiral v moi hrbet in me poganjal proti ^^^,^{ Opazovalaseinzajčka.kije nrezciljaskakljalpopolju. sem ga iziiubila izpred oči. Iskala sem ga s pogledom in zapcU^^, v jarek. 'rHopla. deklica, kam pa gledaš?« sem nenadoma za lisala. Osvestila sem se in pred .seboj zagledida tujo starej žensko. Pozdravila sem. pobirajoč se iz jarka. Ženska je ^^^vjo dve veliki vrečki. »Dajte, vam bom pomagala, da ne t>^/Lo te/ko.« sem seji ponu dila in že obesila vrečki na kolo. Hvaleč me je jiogledala. ' V pogovoru sva počasi prišli do križpotja. »Hvala, doP^^ deklica.« je dejala ženska,« jaz moram do lej poli.« Iz žeP*-^ potegnila denarnico, rekoč: »Vzemi in obljubi, da boš 1^ starejšim ljudem pomagala.« V roko mi je stisnila star ti^^^li- Branila sem se. toda ženica ni odnehala. Vzela sem in se valila. .j|3 Ko sem prišla domov, sem vzela hranilnik in vanj spu^ ^ tisočak. Drugi dan sem stala s hranilnikom v banki. '^^ A'^. našteli trideset starih tisočakov. Tak.šen je moj odnosdodenajjj Marinka Horvat. fEDNIK - 31. oktober 1979 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 IL ZRL SEVER ČLANICE: PP DRAVA - INA I 19:11(8:6) Pomembna zmaga Stadion Drave v Ptuju, gledal- 150. sodnika Plavac (Nova (jradiška) in Papac (Pleternica). pP Drava: Silsenfrai. Cerne 6, l^anči'^ 2, Krivec 2, Cuš 3, Novak Kranjc. Vičar. Kmetec, Mumlek ^ Galič. Farič. ■ iN A: Vujasinovič, Janekovič 8, (^ranulič 2, Samojlovič I, Čuč- liovič. Vrbanac, Silič, Grubič, 1,;^ . Kramar. Cehaiič. pP Drava je srečanje osmega l(ola severne skupine druge lige lokrat /a spremembo odigrala v j.^ jeljo dopoldan. Upanje na zmago, po doTcaj dobri igri proti Olimpiji. se je uresničilo. PP prava je tako po seriji neuspehov (Ojakovo Podravka. Rudar, Dl ^rokut in Zamet) zabeležila po- membno zmago v boju za obsta- nek v drugoligaški konkurenci. Začetek srečanja ni veliko obetal. Gostje so povedle z 2:0. Toda to vodstvo domačink ni presenetilo, najprej so izenačile in „ato povedle s 3:2. Do rezultata 6:6 jc bila dt)mača ekipa vedno v vodstvu vendar so gostje zlasti po zaslugi odlične zunanje igrallce Janekovičevc rezultat vedno ize- načile. Po drugi strani pa so do- mačinke zamudile nekaj lepih priložnosti, nekajkrat zadele okvir gola, nasprotni napadi pa niso prinesli nobenega zadetka. Kljub temu pa so si priigrale da zadetka prednosti in vodstvo ob polčasu 8:6. V začetku drugega dela so do- mačinke z uspelimi akcijami in meti povedle z 11:6 in 12:7. Po nekaj nepotrebnih metih Mumlekove v blok. so se gostje približale na 12:9 in to takrat, ko so domačinke v polju imele ig- ralko več. To je bilo krizno obdobje domačih igralk na tem srečanju. Vendar so se hitro zbrale in povedle s 14:9. Ponovno je Ja- nekovičeva znižala na 14:11. in v vrste svoje ekipe vnesla še nekaj upanja za končni uspeh. Vendar zaman. Od tega rezultata Ines Čeme poskuša preboj, v ozadju rezervna klop PP Drave in Mumlekova (foto B. Rode) naprej so domačinke zaigrale zelo dobro in do konca srečanja po lepih in uspešnih akcijah dosegle še pel zadetkov, gostje pk nobe- nega. Tako je PP Drava zas- luženo osvojila dve novi točki, ki so v tem trenutku še kako po- trebne. Zmaga domačih igralk bi lahko bila še vi.šja, saj so najmanj šestkrat zadele vratnico, zastre- Ijale pa so tudi .sedemmetrovko. Od gostujoče ekipe smo pričako- vali več, saj so na lestvici pred PP Dravo. V svojih vrstah imajo dve odlični igralki. Janekovičevo in Cjranuličevo, vendar .sami nista mogli prinesli uspeha. Pri doma- činkah se je lokrat izkazala Cer- nelova. pomemben delež pa so prispevale ludi ostale igralke. Kljub temu pa je bilo še nekaj vrzeli, kijih Plujčanke. če želijo svojo uvrstitev popravili, morajo zapolnili. Gre za nasprotne na- pade, pravočasno vračanje in za- piranje v obrambi, v napadu pa iskranje vrzeli v nasprotnikovi obrambi in menjava mest. Ob tem pa je potrebno več zanesljivosti in odločnosti. 1. kolar POLFINALE POKALA RZS: PPDRAVA-OLIMPIJA 11:16(5:7) Boljši gre naprej Stadion Drave v Ptuju, gledal- cev 200, sodnika Žižek in Žvan (oba Maribor); PP Drava: Silsenfrai, Černe 4, Cuš. Novak 3, Ivančič I, Kranjc, Vičar, Galič, Kmetec, Mumlek 3, Sever, Farič; Olimpija: Kelc, B. Jančič 2. Dežman 3. S. Bašič, Cuderman 3. Jernejec I, Sušnik 7, Durja. Kacin, T. Bašič; Žreb za polfinale rokomet- nega pokala Slovenije Plujčan- kam ni bil naklonjen, saj so se pomerile s trenutno najboljšo slovensko ekipo v severni skupi- ni druge zvezne lige, ljubljansko Olimpijo. V začelKU srečanja so Ljubljančanke povedle s 4:1, vendar so domačinke z dobro igro rezultat izenačile, najprej na 4:4. nato pa še na 5:5. Vendar si je Olimpija s hitro in kobinalorno igro v prvem delu priborila dva zadetka prednosti. V začetku drugega dela so ig- ralke PP Drave zaigrale zelo dobro, izenačile na 8:8 in povedle z 9:8. Kljub priložnostim rezultata niso uspele povečali, gostje pa so izenačile in po napakah domačih igralk dosegle zapored kar pel zadetkov. Pri rezu tatu 13:9 pa je bilo srečanje odločeno. Igralke Olimpije so namreč znale obdržati vodstvo in niso dovolile nobenega presenečenja. Domače igralke, zlasti Mumlekova, so preveč forsirale met lam, kjer je bila obramba Olimpije najboljša. Zmaga Olimpje je zaslužena in se bo v finalu pomerila z Al- plesom iz Železnikov. Domače igralke so na trenutke pokazale zelo dobro igro. vendar so pri- borjeno z zaporednimi napakmi nato hitro zapravile. Kljub temu pa je bilo četrtkovo srečanje dober znak pred nedeljskim obračunom za prvenstvene ločke z Ino iz Šiš- ka. 1. kotar SNL:DRAVA-UNIOR1:0(1:0) Ducat priložnosti Stadion Drave v Ptuju, gledal- cev 100. sodnik Novoselac (Ljub- ljana); Drava: Golob. Malek. Kme- lec. Temeni. Trlep, Matic. Stei- ner. Emeršič, Kelenc (Topolo- vec). Skok. Vrabl; Unior: Sodin. Mraz, Kline, Koren. Pučnik (Capi), Valentine. Kvas. Bezenšek (Venko). Kranjc. Lazarevič, Seljak; Strelec: 1:0 (19) Steiner. Nogometaši pete selekcije NK Drava so tokrat zamudili izredno priložnost, da bi Uniorju nasuli ducat zadetkov. Kljub temu, da * nastopili okrnjeni, so si prii- ?fali kar 12 čistih priložnosti, od '^h jih je polovico zamudil Slei- Jifr. Šteli smo le tiste priložnosti, *o so bili napadalci Drave sami P'ed vratarjem Sodinom. ki seje *rai res izkazal in goste iz renskih Konjic rešil kataslro- '^Inega poraza. ^ prvem delu kljub terenski iniciativi ni bilo tako razburljivo kot v nadaljevanju. V 19. minuti je Steiner po lepi akciji Vrabla in Maleka dosegel prvi in edini zadetek na srečanju. Takoj za tem se je izkazal domači vratar Golob, ki je ubranil dober strel Kranjca, nato pa s padcem pod noge preprečil izenačenje, ko se je priložnost ponudila Pučniku. V tej akciji seje gostujoči igralec poškodoval, odnesli so ga z igrišča v bolnišnico. Na srečo poškodba noge ni hujša. Nato so lepe priložnosti za domače zamu- dili Steiner. Vrabl in Malek. V nadaljevanju so gostje igro odprli, usmerili sile v napad, vendar brez uspešnega zaklju- čka. Domači pa so si priigrali še nekaj priložnosti. Najprej je Skok iz prostega strela zgrešil za nekaj centimetrov, zalo so v kazenskem prostoru zrušili Slei- nerja. vendar sodnik ni dosodil čiste enajstmetrovke. Skok je odlično izvedel prosti strel (foto B. Rode) V drugem polčasu so domačini nadaljevali s serijo zapravljanja priložnosti, ki so sijih pripravili z lepimi akcijami in dolgimi poda- jami. V tem delu je bil Steiner štirikrat sam pred vratarjem Sodinom. ki je vedno zaustavil domačega napadalca. Vrabl v 62. minuti ni zadel praznih vrat, Fmeršič pa je malo pred zaklju- čkom preigral tudi vratarja, ven- dar je zadel le vratnico. Gostje so v drugem delu poskušali izenači- ti, vendar jim to ni uspelo. Obramba Drave se tokrat ni dala presenetiti. Zmaga domače ekipe je popol- noma zaslužena. Igra je bila zanimiva, vendar bi lahko bila še boljša. Tu mislimo na premajhno pozornost napadalcev, ki ,so se prevečkrat znašli v nedovolje- nem položaju ter se prepočasi vračali na svojo polovico. i_ kotar ,SNL^ OBMOČNA VZHODNA SKUPINA ELKROJ: ALUMINIJ 5:3 il'^ dveh zaporednih visokih Ai^^gah so tokrat nogometaši ]• iJ^i.mija klonili v Mozirju. „;^^"i na začetku tektae sfl imeli D^ontetaši Aluminija dve izredni Pioznosti, ki pa jih žal niso iz- ,e l^^lih. lo kar m uspelo gostom. (J^ornačinom, ki so v kratkem (l3'^nem obdobju dosegli tri za- r,K, ^ in to po napakah gostuioče >"ibe. Ža tem je^ Vinicler J"'lat znižal iz upravičeno do- Pa!^ enajstmetrovke, domačini i3, o minuto pred koncem rezul- '>večali, fijf.^>'Prvi minuti drugega pol- Pj ^Je bilo 5:1 za domačine, tedaj žom ^'^ enostavnih akcijah no- ^^^'^[aši Aluminija dosegli dva rezultat znižali. Do ž^j'-^ tekme so imeli priložnosti k^^načenjc. vendar se domačini ril r^r^^^hvalijo le sreči, da do tega Tiii; ."^'0. Škoda da gostje ni.so ig- Usn/ff od v.sega začetka tako in Y " gotovo ne bi izostal, dj^ Predtekmi so domači mla- %cl A^služeno premagali mla- ^ Aluminija s 5:2. Danilo Klajnšek Cooperjev test - kaj je to? Telesna pripravljenost, dobra telesna pripravljenost, sposob- nost prenašati napore. To vse sli- šimo vsak dan prek radia, gleda- mo po televiziji, čitamo v časopi- sih. Kdo si ne želi biti v dobri kon- diciji. da bo mogel brez skrbi smučati, teči itd? Mnogokrat se zgodi, da smo prepričani, v kako dTibri telesni kondiciii smo.pašele na vlečnici ali kje drugje ugoto- vimo, da smo precenili svoje sposobnosti. Današnji utrip življenja nam ne dovoliuje. da bi se pretirano po- svečali skrbi za telesno kondicijo. Zato ne bo odveč, da preizkusite svojo telesno pripravljenost in se tako obvarujete pred neprijetnimi in mnogokrat bolečimi presene- čemi. Prepričani smo. da postaja v zadnjem času skrb za dobro po- čutje in primerno fizično kondi- cijo pri naših občanih vse večja. Zato smo sklenili, da bomo test izvedli tudi v Ptuju. Kaj je bistvo testa? Na preprost in zanesljiv način ugotovimo, kakšno je naše telesno stanje in kolikšna je zmogljivost našega krvožilnega in dihalnega sistema. Kako izvedemo test? Po te- meljitem ogrevanju pretečemo na atletski stezi čim hitreje 2400 me- trov. Biti moramo seveda popol- noma zdravi. Tempo teka prila- godimo individualni sposobnos- ti. Ko imamo rezultat, na osnovi tabele ugotovimo. ali je naša sposobnost odlična, dobra, srednja, slaba ali zelo slaba. Se- veda so v tabeli tudi starostne kategorije: pod 30 let, od 30 do 39 let. od 40 do 49 let ter 50 let in več. Seveda .samo test ni dovolj. Ugotavljanje sposobnosti, pa naj je to dobra ali slaba, nam mora biti impulz za pričetek redne, t. im. aerobne vadbe. To je vadba, ki preprosto povedano, zahteva mnogo kisika. Tipične aerobne aktivnosti na so: hoja, tek. tek na smučeh, plavanje, veslanje. Le v primeru, če bomo redno vadilL bomo dosegli glavni cilj-izbolj- šali bomo sposobnost srca in pljuč in tako dosegli na ponovnem tes- tiranju zadovoljiv rezultat. Vabimo vse. ki jim ni vseeno, kako so telesno pripravljeni, da se udeležjjo testa v sredo T. novembra 1979 četrtek 8. novembra 1979 petek. 9. novembra 1979 vsak dan med 15.30 in 17. uro na stadionu DRAVE, kjer vas bodo sprejeli naši strokovni sodelavci in kjer boste po opravljenem testu zanesljivo vedeli, kako je z va.šo telesno kondicijo. SS pri KM Ptuj in ZTKO Ptuj LESKOVEC ZLATKOV NIEMORIAL Letošnji Zlatkov memorial v I^eskovcu je bil že 10. zapored. V spomin na nekdanjega učenca Zlatka Kosa, ki je tragično preminil ob lovu na fazane, se vsako leto srečajo štiri osnovnošolske nogometne ekipe. Tudi tokrat so se pomerili mladi nogometaši iz osnovnih šol Cvetlin v SR Hrvatski, Podlehnik, Cirkulane in Leskovec, ki so pred začetkom tekmovanja nrinravili kraišp komemorativno sloves- nost in počastili spomin na Zlatka Kosa. i. Zmagala je ekipa Podlehnika in osvojila pokal drugo mesto je zasedla ekipa gostiteljev, tretji so bili noeometaši iz Cirkulan in četrti igralci iz Cvetlina. Po tekmovanju je bilo družabno srečanje učencev sodelujočih šol, kjer so se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Sklenili so, da bodo še napre ohranjali in utrjevali bratske in prijateljske vezi med učenci sodelujočih šol. N. D. KARTING Smola Langerholca v hladnem jesenskem vremenu je bila v nedeljo ob zagrebškem letali- šču Plešo zadnja dirka za državno prvenstvo. Nastopilo je 52 tekmovalcev v vseh treh kategorijah. Tekmovanje sije ogledalo 200 gledalcev. Borba je potekala za čimboljšo uvrstitev kljub temu, da je bilo v kategoriji 100 ccm juniorji in 125 ccm naslov državnega prvaka že vnaprej oddan. V kategoriji 100 ccm pa je razplet dogodkov v zadnji dirki nudil možnost ptujskemu tekmovalcu Langerholc, da bi obranil naslov državnega prvaka. Toda športna sreča mu ni bila naklonjena. V zadnji vožnji in v zadnjem krogu mu je blokiral motor ter mu s tem pokopal vse upe na visoko uvrstitev. Pri juniorjih je zmagal Bitenc iz Most Hvala je bil 4, Blažcvič 7. Naslov državnega prvaka je osvojila Irena LavriC iz AMD Mosta—Ljublja- na. V seniorski konkurenci je zmagal Omahen iz Most, Langerholc je bil 4., Korošec 12. Naslov prvaka je osvojil Ciril Omahen iz Most—Ljubljana. V kategoriji 125 ccm je zmagal Lisjak iz Pirana, Kores je bil 14. Naslov državnega prvaka je osvojil Drago Bužan iz Celja. V ekipni konkurenci je na tej dirki zmagala ekipa Moste—Ljubljana, ki je osvojilo tudi naslov državnega prvaka. nc PTUJ PONOVNO PRVI Letalski modelarji aerokluba Ptuj so že drugič zapored zmagovalci tradicionalnega pokala republik v Zagrebu. Zmagali so pred Visokim in Novim mestom. V kategoriji F-IB je bi! Peček drugi, Velunšek je zmagal v kategoriji F-IC. ekipno pa so v posameznih kategorijah Ptujčani osvojili dva druga in eno tretje mesto, kar jim je zadostovalo za prepričljivo zmago v skupnem seštevku in so tako ponovno osvojili pokal republik. PRVO MESTO ZA BOOOČE KOVINARJE Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj in šolsko športno društvo na Poklicni kovinarski šoli v Ptuju sta izvedla občinsko prven- stvo v nogometu za srednješolce. Sodelovale so tri ekipe in sicer gimna- zija. GUS in poklicna kovinska šola. Po pričakovanju je prvo mesto osvojila ekipa poklicne kovinarske šole, kije zanesljivo odpravila svoje nasprotnike. REZULTATI: GUŠ—gimnazija 3:2; ŠCKS—gimnazija 3:0; ŠCKS-GUŠ3:0. Vrstni red: I. mesto Poklicna kovinska šola 4 točke; 2. mesto Guš 2 točki in tretje mesto gimnazija brez točk. Vsa srečanja so vodili sodniki Janko Kline. Jože Kline in Danilo Kolarič. Prvouvrščena ekipa je prejela pokal, prav tako pa so podelili priznanje najboljšima strelcema. To sta bila Veselic (PKŠ) in Dobnik (GUŠ) s po tremi zadetki. Danilo Klajnšek Občni zbor SD .Jože Lacko" Pretekli četrtek so se na občnem zboru sestali člani SD ,,Jože Lacko" in ob tej priložnosti skrbno analizirali delo zadnjih let. Strelska družina ,,Jože Lacko" je bila ustanovljena 15. februarja 1971 in je takrat štela | 54 članov, danes pa naj bi imela v številnih sekcijah okrog 870 aktivnih j članov. Zbor je z zadovoljstvom ugotovil, da je bilo delo izredno plodno, j bera športnih dosežkov pa velika. V občinskem merilu so v tem obdobju j bili 6-krat 41 krat prvi, 3-krat drugi in četrti. Tudi uspehi v jugoslovanskem merilu niso majhni: 1-krat prvo mesto, 1- krat tretje in enkrat četrto ter 2-krat osmo mesto; to so uspehi, ki jih uvrščajo med najboljše strelce v državi. Dobri rezultati niso zabeleženi samo v ekipni konkurenci, temveč tudi pri posameznikih, med katerimi moramo še posebej omeniti uspehe Slavka Ivanoviča in Alojza Trstenjaka. Sedmi občni zbor društva je poleg tega, da je ocenU delo minulega obdobja, še nakazal delo za v prihodnje. Ta program je precej obsežen, saj zajema kar 15 programskih nalog in uresničevanje vsake od te zahteva izredno pozornost in angažiranost. Strelska družina ,,Jože Lacko" si bo tako v prihodnje prizadevala, da bo izvedla vsa tekmovanja za vse kategorije v vseh disciplinah, izboljšala delo s pionirji in mladinci, skrbela za strokovno izobraževanje, rešila delo s pionirji in mladinci, skrbela za j Na „položaju" (foto B, Rode) strokovno izobraževanje, rešila vprašanje organiziranega treninga z angažiranjem trenerja družine in trenerja za mednarodni in nacionahii program in drugo. Največja naloga društva pa je doseči množičnost, saj le iz te lahko zraste kakovostna strelska vrsta. Ob koncu je občni zbor izvolil še novo vodstvo, za predsednika izvršnega odbora pa so imenovali Milana Vogrinca. MG Pokrito strelišče pri športni dvorani v Ptuju — velika pridobitev (foto zk) 14 - ZA RAZVEDRILO 31. oktober 1979 - TEDNIK fBDNIK - 31. oktober 1979 OGLASI IN OBJAVE - 15 Ivo Marenk in Andrej Petelin o kmetijstvu v občini Ptuj v četrtek. 25. oktobra, dopol- dne sta prispela v Ptuj Ivo Marenk. repuoliški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no SRS in Andrej Petelin, pred- sednik Zadružne zveze Slovenije s sodelavci. Po krajSem ogledu froizvodnih prostorov K K OZD Petovia Ptuj je sledil delovni razgovor s predstavniki tc delovne organizacije. Branko Gorjup. glavni direktor KK Ptuj je goste seznanil s trenutnim gospodarskim stanjem v TOZD Petovia. kjer se že nekaj let nazaj pojavljajo izgube. Zaradi tega so v tci TOZD v letošnjem letu uvedli ukrep družbenega varstva. Kljub temu se v devetih mesecih leto-šnjega leta ponovno pojavlja izguba, saj so dosegli le 50 odstotkov planirane proizvodnje. Poleg objektivnih je tudi več subjektivnih vzrokov za takšno stanje, zato so se odločili, da bodo s prvim novembrom po- novno prešli na vodenje prek individualnega poslovodnega or- gana. To delovno nalogo bo prevzel Marjan Goznik. inženir kernijc. do sedaj tehnolog v KK TOZD Tovarna močnih krmil. V Petoviji bodo v letošnjem letu predelali le okoli 1(X)0 ton Ivo Marenk s sodelavci med ogledom proizvodnih prostorov v Petoviji. (Foto: M. Ozmec) povrtnin. planirali pa so jih 2.S00 ton. saj iina območje Ptuja široke možnosti za proizvodnjo surovin. Nekaj kmetov — kooperantov je /e letos pričelo s sodelovanjem, v prihodniem letu pa jih " bodo pritegnili k sodelovanju še več. Dejstvo jc. da je izvajalec del no\ih prostorov Petovie krepko zamudil rok izdelave objekta, za kar bodo zahtevali povrnitev nastale gospodarske škode. Res pa je tudi. da so od planiranih 38Tmilijonov dinarjev za objekt porabili nekaj milijonov dinarjev manj. kar je pri nas redek primer. V razgovoru so ugotovili, da ima Petovia široke možnosti za sodelovanje s sorodnimi delovni- mi organizacijami, predvsem s Talisom in Emono. ^Ja tržišče pa bo najlažje prodrla z visoko kvaliteto m specializacijo. Pri tem imajo največ možnosti s pasieri/aeiu) in zamrzovanjem povrtnin. Dejstvo pa je da brez ustreznih načrtov in dobre po- slovne politike ne bo šlo. Ivo Marenk je jiopoldne s sodelavci sodeloval se v pogovo- ru o melioraciji zemljišč na našem območju m o proizvodnji sladkorne pese. Zvečer pa se je pogovarjal se s 33 tujimi akrediti- ranimi nt)vinarji SFkJ. ki so bili na trt>dnevnem obisku v Sloveni- ji- Ugotovitve in predlogi Iva Marenka ob enodnevnem obisku v ptujski občini bodo vsekakor doprinesli k nadaljnjemu razvoju živilske industrije in kmetijstva pri nas nasploh. M. Ozmec TAKTIČNO-ORIJENTACIJSKO TEKMOVANJE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN v soboto dopoldne so rezervni vojaški starešine opravili taktično — orientacijsko tekmovanje. Tekm.ovanje je bilo v rajonu Dornava — Moškanjci, sodelovale pa so tričlanske ekipe krajevnih konferenc Zveze rezervnih vojaških starešin. Tekmovanje je potekalo po predvidenem planu in je bilo uspešno izpeljano, škoda je le, da ni nekaj organizacij poslalo svojih ekip. Zmagovalna ekipa, ki je dobila prehodni pokal in pokal za prvo mesto v skupni uvrstitvi, je krajevna konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Jože POTRČ iz Ptuja, drugo mesto si je priborila Krajevna konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin iz Zetal (lanskoletni zmagovalec), tretje pa krajevna konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Boris ZIHERL iz Ptuja, Prvo mesto v streljanju z malokalibersko puško — posamezniki — je dosegel Janez PURG iz Krajevne konference Zveze rezervnih vojaških starešin Stopjerce s 47. krogi (od 50 možnih), drugo mesto je dosegel Franc CIGLAR iz Krajevne konference Jože POTRČ iz Ptuja z istim številom krogov, tretje mesto si je priboril Janez HORVAT iz Krajevne konference Markovci. Ekipni zmagovalci so sprejeli pokale s tem, da je zmagovalna ekipa sprejela tudi prehodni pokal, medtem ko so posamezniki — zmagovalci v streljanju z malokalibersko puško prejeli medalje. m. g. Preiskus strelskih sposobnosti (foto JOS) Pred skupščino skupnosti otroškega varstva Za v ponedeljek. 5. novembraje samoupravna interesna skupnost za področje otroškega varstva občine Ptuj sklicala 7. sejo skup- ščine na kateri bo tekla beseda o dveh pomembnih dokumentih, ki gresta nato v razpravo v združeno aelo. o predlogu za spremembo programa izgradnje otroških vrtcev v tem in prihodnjem letu pa bodo razpravljali tudi v krajevnih konferencah SZDL ter zavzemali stališča na osnovi predlaganih možnih rešitev. Tu gre v prvem delu o podatkih o doslej izgraje- nih otroških vrtcih ter zajetju otrok v organizirano predšolsko varstvo in vzgojo, v drugem delu pa je nakazana problematika in predlog spremembe programa investicij v letih 1979 in 1980 v okviru ze dogovorjenih sredstev za to obdobje. Skupščini so po- sredovani trije variantni predlogi, vendar je izvršni odbor skupnosti otroškega varstva predvsem za- govornik prvega. Tako bi lahko izpeljali novogradnjo vrtca za 80 otrok v Rogoznici. za 100 otrok adaptirali zgornje prostore kovi- narslce šole. dozidali dva jaslična oddelka pri vrtcu v Kidričevem in pripravili dokumentacijo za prvo lazo gradnje vrtca na Ziheriovi ploščadi. Poleg tega pa pridobili se štiri oddelke v sedanjem novem vrtcu, od koder bi starejše skupine otrok preselili v prostore kovi- narske šole. Drugi pomernbni dokurnent je analiza razvojnih možnosti druž- benega varstva otrok do leta 1985 ter elementi uporabnikov in iz- vajalcev za sklepanje samo- upravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva v občini Ptuj za to obdobje. Ta program predvideva, da bomo v naslednjih petih letih morali dati vzgojni funKciji prioritetno mes- to." ker vsega tistega kar zamudi; mo pri vzgoji otroka v predšolski dobi ni moč popolnoma nado- mestiti v poznejšem življenju. Zato bi morali vključiti vse otroke ki ni.so varovanci jasli ali vrtca v celoletno pripravo na šolo (malo šolo), otroke v starosti petih let na v redne vzgojne programe tako imenovane cicibanove šole in 80- urni program povečati na 150- urnega letno. Računamo tudi. da bi lahko koncem leta 1985 zajeli v organizirano varstvo in vzgojo v jaslih in vrtcu že okrog 1900 otrok v starosti od osmih mesecev do .sedmih let in s tem povečali osnovno vzgojnovarstveno de- javnost za 35 odstotkov. To obe- nem pomeni še. da bi zmogljivosti širili približno s takim tempom kot v tem srednjeročnem obdob- ju, kljub temu pa republiškega povprečja, ki je 31.1 odstotka otrok zajetih v jaslih in vrtcu, še ne bomo dosegli, je pa 23.3 odstotke celotne predšolske populacije že pomemben uspeh in predvideva- mo, da bomo lahko trenutne po- trebe tudi v celoti pokrili. mš ČRNAKRONIKA Dogodki, ki so jih v tednu od 22. do vključno 29. oktobra zabeležili na postaji milice Ptuj in njenih oddelkih, kažejo na to, da so vozniki in ostali udeleženci v prometu — vsaj ta teden — spoznali nevarnosti, do katerih bi lahko prišlo ob neprevidni vožnji. Miličniki so tokrat zabeležili le eno hujšo in eno lažjo prometno nesrečo, dva požara in eno delovno nezgodo. Do iztreznitve pa je v ,,spodnjih prostorih" PM Ptuj bila pridržana le ena oseba. Materialna škoda na vozilih je neznatna. Kljub temu voznike še enkrat opozarjamo na skrajno previdno vožnjo v naslednjih dneh, ko se bo ob Dnevu mrtvih zvrstilo na naših cestah mnogo več voznikov, kot običajno. Ce se bo deževno vreme še nadaljevalo in če bo ob jutrih še naprej megla po kotlinah, potem ne bo odveč, da vas opozorimo na skrajno previdno vožnjo, raje počasno kot za vedno konča- no. Pa ne pozabite, če bo dež padal močneje, če bo vsaj malo meglice, ko bo padel prvi mrak in nasploh, ko bo iz kakršnih koli razlogov zmanjšana vidljivost — PRIZGITE ZASENCENE (kratke) ŽAROMETE. Tako boste bolj varni vi in ostali udeleženci v prometu. Pa srečno vožnjo! ODPEL SE JE VOZ V torek 23. oktobra seje zgodila huda prometna nesreča v Mostju. Okoli 19. ure seje peljal na vozu, ki je bil priklopljen za traktor, Franc Arnuš iz Pacinja 27. Na vozu so bila naložena drva, Arnuš pa je sedel na njih. Iz neznanega vzroka se je voz nenadoma odklopil in se Erevrnil. Pri tem je dobil Arnuš ude poškodbe. Materialna škoda je neznatna. POŽAR UNIČIL 25 TELEVI- ZORJEV V torek 23. oktobra okoli 16. ure je pričelo goreti vxlelavnici TV ser- visa Tinčka Ivanuša v Dravski ulici v Ptuju. Domnevajo, da je prišlo do požara zaradi eksplozije enega od ekranov TV sprejemnika. V tre- nutku izbruha požara ni bilo v delavnici nikogar, kljub temu pa gre zahvala ptujskim gasilcem, ki so v razmeroma kratkem času preprečili nadaljnje uničevanje rde- čega plamena. Na policah delavnice je zgorelo 25 TV sprejemnikov, po prvih ocenah pa znaša škoda okoli 300.000 din. V nedeljo 28. oktobra zvečer pa je sirena ponovno klicala na pomoč. Goreti je začelo na novem odlagališču smeti v Rogoznici. Ptujski gasilci so požar pravočasno omejili. Morda je hotelo naključje, da je prišlo do požarov prav v tem tednu, ki so si ga izbrali gasilci za ,,teden požarne varnosti". Dslovna skupnost Osnovne iole bratov štrafela Markovci razpisuje dela in naloge: - TREH UČITELJEV za delo v ocMelkih podaljianega bivanja — za nedoločen čas s polnim detovnim ča- som. POGOJ: U ali PRU, opravljen seminar MOM. Nastop službe 3. de- cembra 1979. - ENE KUHARICE za nedoločen čas, s polnim delov- nim časom. POGOj: Nastop službe 3. decembra 1979. Poskusno delo 3 mesece. Pismene vloge z dokazili sprejmemo 15 dni po objavi v Tedniku. ORMOŽ Za nove šole 105 milijonov dinarjev o gradnji novih šol so občani in delovni ljudje ormoške občine) večkrat razmišljah in razpraviiali. Po zadnjih strokovnih ugotovitvaj, i' novi šolski prostori najbolj potrebni v Veliki Nedelj^ ivanjkovcih Ormožu. Z gradnjo šolskih objektov bodo pričeli šele v naslednjelj srednjeročnem obdobju. Pogoj za to je seveda uvedba občinski samoprispevka. ^ V Veliki Nedelji bodo zgradili prizidek k osnovni šoli v velikosti Oft, kvadratnih metrov, v Ormožu novo šolo m v Ivanjkovcih pa prvo fg/ osnovne šole, ki bi skupno imela 1800 k v. metrov uporabne površine. " Za uresničitev tega programa pa izobraževalna skupnost nimadovoi denarja, tudi soUdarnostnih sredstev je premalo, zato se v Ornio}' navdušujejo nad uvedbo samoprispevka, ki bi veljal za vse občane ii, delovanje ljudi v občini. Za objekte bi potrebovali okoli 105 milijo^ dinarjev, ker teh ni na voljo, je uvedba občinskega samoprispevi" najboljša rešitev. ^ V prihodnjih dnen bo po krajevnih skupnostih in temeljnih organl^j cijah združenega dela stekla javna razprava o referendumu in razpravj bodo pokazale, ali so občani in delovni ljudje za tak program ali nisj Najbrž se bo veČina prebivalcev že sedaj odločila za in se tako prikrjusj ostalim v Sloveniji, ki občinski samoprispevek že imajo. V občini Ormož predlagajo, da bi delovne organizacije za gradnjo novih šolskih prostorov prispevale 1 odstotek od mase osebnih dohodkov občani 1,5 odstotka in 4,5 odstotka kmetje od katastrskega dohodka, j temi sredstvi bi v občini zbrali polovico potrebnih sredstev, ostalo pj izobraževalna skupnost pričakuje od republiškega solidarnostnega sklada zk Obisk članov centra za obveščanje in propagando pri RK ZSMS v četrtek 25. oktobra so mlade iz občinske konference ZSMS v Ptuju obiskali trije člani Centra za obveščanje in propagando pri republijjd konferenci ZSMS v Ljubljani. Dopoldne so se pogovarjali z dijaki srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju o informiranju v srectajih šolah, popoldne pa so se sestali skupaj s predstavniki COP-ov ii Slovenske Bistrice, Maribora in Ptuja. Beseda je stekla o aktualnih vprašanjih s področja informiranja in poUtične propagande med mladimi. Več o tem v prihodnjem Tedniku. PRVO MESTO ZA PTUJ v Mariboru je bil tradicionalni strelski troboj Ptuja, Varaždinain Maribora. Tokrat so največ uspeha imeli strelci in strelke Ptuja, ki so tako po dveh letih ponovno osvojili to laskavo priznanje. Tokrat so se v ekipi Ptuja najbolje odrezale strelJce. Več o tekmovanju v prihodnji številki Ted- nika. U Rodile so: Alojzija Tašner, Drstelja 39 — dečka; Jožica Milošič, Podlehnik 50 — Iris; Marica Zemljarič, Prvenci 17 — Dejana; Elizabeta Kovačec, Zagorel 83 — dečka; Gordana Mlakar, Vespazianova 9 — Andreja; Silva Vajda, St^nci 22 — Simono; Marjana Ploj, Železne dveri 2 — And rej ko; Kristina Grnjak, Vogričevci 3/a — Melani- jo; Anica Šoštarič, Brezovci 5 — dečka; Majda Majcen, Hranjigovci 10 — deklico; Silva Bec, Bratone- čice 2 — deklico; Zdenka Kaučevič, Apače 16 — dečka; Majda Mako- vec, Podgradnje 30 — Matejo; Jasna Ferčič, Belšakova 9 — Majo; Ivica Mhnarič, Kajžar64 — Lidijo; Danica Geč, Pobrežje 38 — dečka; Marta Lesjak, Placar 14 — Aleksandra; Milica Kos, Zetale 30 — deklico; Marija Tement, Spuhlja 91 — dečka; Štefka Medved, Med- vece 1 — dve dekhci; Kristina Kelenc, Formin 30 — deklico; Marija Bordnjak, Trgovišče 6 — Dejana; Olga Krajnčič, Mestni vrh 118 — Damjana; Silva Strelec, Jastrebci 17 — dečka; Amalija Skofič, Jiršovci 72 — dečka; Antonija Krnjak, Središče, Parti- zanska 14 — deklico; Elizabeta Segula, Sardinje 3 — deklico in dečka. Poroke: Vladimir Ozvald, Cesta Olge Meglic, 20 in Marica Voda, Orešje 4; Boris Knez, Potrčeva 46 in Dunja Ošlaj, heroja Lacka 13; Anton Cebek, Lovrenc 84 in Marta Malek, Grajena 19; Mladen Rezek, Ciril—Metodov drevored 19 in Jasna Majstrovič, Sisak, Trg inter- nacionale 8; Branko Ivančič, Mari- bor, Aškerčeva 10 in Božiča Borak, Lovrečan 36; Viljem Zemljak, Maribor, Milenkova 3 in Branka Pišek, Breg 38; Stanko BedraJ, Zagrebška 85 in Silva Erjavec, Dor- navska 4; Lovrenc Zajšek, Podložc 12 in Milica Kamenšek, Grdina6; Vinko Tekalec, Leskovec 34 pri Slov. Bistrici in Marija Drevenšek, Pleterje 59; Franc Petrovič, Meje 6 in Zdenka Emeršič, Paradiž 36: Maksimiljan Korez, Breg 15 in Elizabeta Zirovnik, JelovecS; Bra- nislav Krajnc, Maribor, Kalohova 19 in Stanislava Znuderl, SenčakS; Srečko Šamperi, Bregana, Jurkoše- kova 15 in Olga Novak, Kranj, Janeza Puharja 10; Marjan RibiJ. Grajenščak 46 in Marija Felicijan, Grajenščak 35. Umrli so: Kristina Grobin, Senik 7, roj. 1926, umrla 22. oktobra I9n Franc Kojc, Zetale 72, roj. 1911' umrl 21. oktobra 1979; Manj« Horvat, Volkmerjeva 10, roj. 189.' umrla 18. oktobra 1979; Elizabe« Sacer, Gorišnica 8, roj. 1^ umrla 19. oktobra 1979; Alojz Riz- man, Miklavž pri Ormožu 19, roh 1913, umrl 24. oktobra 19™ Angela Crvič, Dobrava H. 1912, umrla 24. oktobra 19/J Anton Zupanič, Sp. HajdinaJ-' roj. 1891, umrl 24. oktobra 19'''' Simon Bukovič, Dolena 4, 1908, umrl 24. oktobra 1979; hej Flajc, Vareja 9, roj. 24. 8. 19'": umrla 25. oktobra 1979; Fra"^ Segula, Brstje 19, roj. 1902, uinf' 25. oktobra 1979;. TEDNIK izdaja zavod za časopisno m fj^i sko dejavnost RADIO-TED^' 62250 Ruj, Vošnjakova 5. pof\ predal 99. Ureja uredniški kolej' ki ga sestavljajo vsi novinarji za | da, direktor in glavni urednik , HAEL GOBEC, odgovorni ured" FRANC FIDERŠEK. UrednišJ)'°2! uprava Radio-Tednik telefon 771-261 m 771-226. Celo^JJ naročnina znaša 200 dmarjev. |^ tujino 300 dinarjev. Žiro račun^ Ruj 52400-603-31023. , CGP Mariborski tisk. Na pojcv zakona o obdavčevanju P^o^^^g- m storitev v prometu spada '^g NIK med proizvode, za katere s^^j^ plačuje temeljni davek od P^°'^ proizvodov.