V e s t n i k. Učiteljski dobrotniki. Savinsko učiteljsko društvo, čisti dohodek veselice z dne 14. maja t. 1. 120 K 4h (na račun pokroviteljnine). Vipavski hospitantje dne 25. maja zložili 3 K; gdč. Antonija Kadivec, trgovka v Ljubljani, 10 K; g. Anton Suša, trgovec v Senožečah, 5 K; g. Valentin Lapajne, trgovec in posestnik v Idriji. 10 K; g. Fran Suša, posestnik v Senožečah, 2 K; gdč. Gušti Mattanovič, učiteljica v Ljubljani, nabrala 7 K. Živili učiteljski dobrotniki in nasledniki. Čekovni promet. Letninaza 1. 1905. Gdč. Antonija Virk, učiteljica v Ribnici; g. Feliks Mahor, učitelj v Makolah; g. F. Exel, nadučitelj; g. Radoslav Skoflek, nadučitelj, v p., ga. baronica B. Wittenbach, učiteljjca, in gdč. Josipina Crne, učiteljica v Vojniku; g. Andrej Šest, nadučitelj; g. Ludovik Drmelj, učitelj, in g. Adolf Harmel, učitelj v Cerknici; g. Jožef Kotnik, učitelj pri Sv. Joštu na Kozjaku; g. Viljem Zirkelbach, učitelj, v Podbrezju; g. Ivan Kelc, nadučitelj pri Novi Štifti; g. Josip Rakovšček, nadučitelj; g. Peter Kogoj, učitelj in gdč. Albina Gerželj, učiteljica v Cerknem; g. Anton Petriček, nadučitelj; g. Franc Pristbvšek, učitelj; g. Rajko Vrečer, učitelj in gdč. Terezija Kordisch, učiteljica v Žalcu. Živili! Kolekta poštnih znamk za Učiteljski konvikt. Iz rogaškega okraja kolekta štev. 94,; iz kamniškega okraja kolekta štev. 9 in 10; iz postojnskega okraja kolekta štev. 57;iznovomeškega okraja kolekta št. 58; iz kočevskega okraja kolekta št. 17 (namesto znamk v gotovini 1050 K); iz kranjskega okraja kolekta st. 5, prepis E. Le naprej! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je razposlala te dni vsem slovenskim društvom poziv, v katerem prosi, da sklenejo kolkovati vse svoje listine, pisma in dopise z narodnim kolkom, ki je v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, in da rabijo le-ta kolek pri vstopnicah na vse zabavne priredbe, veselice, koncerte, besede in dr. Vodstvo prosi najizdatnejše podpore pri razširjanju novega dvovinarskega kolka vseh onih, ki jim je naša šolska družba pri srcu. Ta mala denarna žrtev donese Slovencem pač obilega sadu. Pobijmo ga! Žalostna usoda je zadela učit. Štruklja, ki službuje tam v hinavskem in do skrajnosti klerikalnem robarskem kotu pri Velikih Laščah na Dolenjskem. Učitelja, ki se je za svoje ljudi žrtvoval z dušo in telesom, ki je občeval z njimi, kakor bi bil vsakemu kaj dolžan, ki jirn je šel v vsakem oziru na roke, so hoteli, tepsti — pobitil Ustanovil jim je katoliško izobraževalno društvo, ki mu je sam predsedoval in prirejal predavanja ter mnogovrstne zabavne popoldneve. Bil je tudi organist in se je z vso vnetno trudil za lepo petje. Mnogokrat se je pozno v noč mučil z mladeniči ter jih uril v petju. Kdor je to poizkusil, že ve, kakšen napor je to! Med ljudstvo je v kratki dobi 4 let razdelil nad 100 drevesc; hodil jim je celo cepit na dom. Temu ali onemu je že mnogo koristil z raznimi prošnjami. V šoli so se otroci navadili lepega vedenja in varčevanja itd. Toda nehvaležnost je plačilo klerikalnega sveta! Dne 30. maja so imeli obnovno obravnavo za šolo. Pri tej obravnavi pa bi bila učitelju slaba predla, da ni bil v varstvu komisije. Tisto ljudstvo, ki mu je pred nekaj dnevi še vpilo hosana, ki mu je v obraz hinavsko govorilo: »Takega učitelja nismo še imeli in ga ne bomo«, to Ijudstvo ga je hotelo tudi — pobiti. Da ne bi kdo mislil, da je to pretiravano, naj navedemo nekaj stavkov: »Kar pobijte hudička!« Nahujskana druha) je vpila, ker je bil učitelj med člani komisije: »Učitelja ven, ven ž njim!« »Ti hudič, če ni zate, poberi se proč!« »Ti prokleti Bločan, spodbrecanec, cigan, hudič te vzemi, saj ne boš večdolgo hodil tod!« Neka baba je vpila: »Le ven ga vrzite, ven; mu bom še jaz dala par okolo ušes!« Nekateri možje so se bali za učitelja, so šli k njemu ter ga prosili, naj ostane toliko časa v sobi, da se drhal razide. Bali so se najhujšegal Nadzornik je že pisal vizitko, da bi šli po orožništvo! Učitelj je moral iti iz sobe le pod varstvom nadzornika in inženirja. Ko je šel popoldne sam v šolo, bi ga bili kamenjali, da jim ni še o pravem času odnesel pete! In zakaj dvigajo pesti na učitelja? — Poteza s e- za 2 r a z r e d n i c o. To je tisti greh, ki je baje večji, kakor da bi koga ubill Opomnimo le, da je bil c. kr. okr. šolski svet sklenil razširjenje šole, ko je bil učitelj še na učiteljišču v Ljubljani. Tudi drugim možem, ki so bili na sumu, da so za šolo, se je slabo godilo. Predsednik kraj. šol. sveta z Mohorjev je moral biti zaklenjen v sobi, predsednik kr. šol. sveta iz Krvave peči je tičal v zastraženi lopi, da niso mogli do njega. Privozil pa je njegov sin mimo in, boječ se za očeta, ga je klical, naj gre domov. Drhal pa plane po njem in ga prav po nedolžnem bije! Oče je bil ušel. Neki drugi posestnik je hotel nekaj o šolah govoriti, a ni utegnil. Vrgli so ga v obcestni jarek, bili s palicami in kainen mu je priletel v glavo! Več jih je moralo bežati! Tisti posestniki, ki so se bili izjavili, da prodajo prostor za šolo, si ga niti niso upali pokazati; sam župan ne! Odborniki so se izjavljali, da ne podpišejo nič, ker si niso varni življenja! Učitelju še pot v cerkev ni varna! In vse to je napravilo egoistično hujskanje! — Obljubljeno nam je natančnejše poročilo. A že iz teh podatkov se spozna olika Šusteršičevih in Jakličevih volilcev, spozna se klerikalno sovraštvo do šole, brutalnost in podivjanost zaslepljenega ljudstva. Kje je še učitelj, ki bi mogel simpatizovati s stranko, katera rodi take sadove ? Kaj pa to? »Notranjec« piše v svoji 11. štev. zaradi meščanske šole v Postojni sledeče: Pri obravnavi glede šolskih prostorov dne 15. maja so navzoči zastopniki posameznih občin postojnskega šolskega okraja skoraj soglasno odobrili ponudbo krajnega šolskega sveta, oziroma občine postojnske, da se .dotični, za meščansko šolo potrebni prostori napravijo s primernim razširjanjem sedanjega šolskega poslopja in da k takemu razširjenju prispeva ves šolski okraj. S tem bo izdatno pomagano trgu in vsemu okraju; stavbni stroški se bodo prav izdatno skrčili. Skrbljeno bo pa tudi v vsakem oziru za šolo, ki bo dobila na najlepšem kraju trga svoje šoli primerne prostore. Že pri nakupu Feutlerjevega posestva so razni dobrotniki želeli, da naj bi tako krasen in drag prostor ne služil le ljudski šoli, ki je bolj lokalnega pomena, marveč naj se tam zgradi tudi potrebne prostore za meščansko ali nižjo trgovsko šolo. Z omenjenim sklepom bo tedaj ustreženo tudi onim dobrotnikom, ki so z izdatnimi prispevki pripomogli, da se je Feutlerjevo posestvo nakupilo. Krajni šolski svet postojnski je na dan obravnave interesentom predložil že izgotovljen načrt in troškovnik, katerega ima še šolska oblast odobriti. Izza kulis prihajajo glasovi, da se namnameravajo delatiod gotove strani po vsaki ceni zapreke. Koliko je na tem resnice, bo pokazala prihodnostnost in takrat bomo tudio stvari obširneje govorili. — Tako »Notranjec«. Deželnemu šolskemu svetu priporočamo, da si ogleda te zakulisne spletke in da nastopi radikalno proti spletkarjem, ker drugače bomo neIjubo primorani, poklicati slovensko javnost na pomoč in dovolili si bomo primernim potom pokazati jasno podobo kranjskega šolstva — državnemu zboru. Denarja ni! V letu 1903/4. je bil na Grmu kmetijski učno-nadaljevalni tečaj za ljudskošolske učitelje. V ta tečaj je delegiral vsak c. kr. okrajni šol. svet — izvzemši mesta Ljubljane — po enega učitelja. Potrebno podporo, to je vožnjo in »grofovsko« — pardon ! — učiteljsko dnevnino 4 K je dala država. In takrat se je mnogo pisalo in govorilo, da hoče država pomagati kmetu s tem, da bo dala ljudskošolskemu učiteljstvu priliko, se intenzivneje seznaniti s kmetijstvom in kot tako bi tudi z večjim veseljem delovalo v povzdigo kmetijstva. Ali letos je hipoma usahnil oni denarni vir, ki je dal podporo za prvi tečaj. Ne vemo pa, ali so ta denar porabili za karavansko železnico ali za kanone. »Denarja nil« se glasi deviza. In če hočeš iti, slovenski učitelj, na Grm, upaj državi, ali pa hodi na lastne stroške, plača tvoja je itak prav knežja! Umrl je v Mirni na Goriškem vpokojeni nadučitelj Ferdinand Vodopivec v 66. letu svoje dobe. V Mirni je služboval dolgo vrsto let. R. i. p.! Letošnje počitnice prirede nekak kurz za obrtno-šolske učitelje v Kočevju. To prireditev subvencijonira država. Oklici — seveda samonemški! — so že razposlani. Ker se pa tega tečaja udeieže skoro sami taki učitelji, ki uče na slovenskih obrtno-nadaljevalnih šolah, smo radovedni, ako se bo čula kaka slovenska besedica pri teh predavanjili. Ker je dala država podporo, zahtevamo, da preskrbe merodajni faktorji, da bo vsaj terminologija slovenska. Osebna vest. Suplentinja na Primskovem pri Kranju gdč. Antonja Jesenkoje postala začasna učiteljica istotam. Šolske vesti s Štajerskega. Razširi se trirazrednica v Smartnem na Paki v štirirazrednico. Možitev se je dovolila učiteljici gdč. Filomeni Ko si z učiteljem g. Jos. Gorupom vPolenšaku. Za stalno učiteljico je imenovana v Gnasu dozdanja začasna učiteljica Ana Kovačeva. Učiteljstvo radovljiškega okraja ima v četrtek, dne 15. junija t. 1., ob 2. uri popoldne v Gorjah hospitacijo. Nastop bo v I. in III. razredu: Učiteljstvo se k udeležbi vljudno vabi. Pedagoško društvo v Krškem je praznovalo včeraj 401etnico nadučitelja g. Fr. Lundra na Raki. Vabila nismo priobčili zadnjič, ker nam je došlo prepozno. Morda nam pošlje kdo poročilo. Izjava. Podpisani obžalujemo, da je bil nastal med nami razpor ter izjavljamo, da je zdaj, po daljšem skupnem razmotrivanjem vzrokov istega, vse poravnano in odpuščeno. V Pevmi, dne 23. maja 1905. Edv. Prinčič, Jan. Nep. Kumar, L. Kersnik-Rott ž. voditelj. kurat. učiteljica.