82. številka.
V Trstu, v soboto 12. oktobra 1889.
X mm
Tečaj XIV.
„E D I N 0 S T"
izhaja dvakrat: na teden, vsako sredo in soboto oh 1. uri popolurine.
„Edinost" stane:
za vse leto gl. fi.-; izven Avst. 9.— pl. za polu lota „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta n 1.50; „ „ 2.25 „ Posamično številke ae ilohivajo v pro-dajalnicah tobaka v TritO po » nov.,
V Gorici in v Ajdovščini po o nov. Na narocba brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi se poAiljajo uredništvu v ulici Ciirintia St. 2S. Vsako pismo mora hiti fninkovitno, ker nefrankovana *<• ne spre* jemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila SO račune po 8 nov. vrstica v petitu ; za naslove r. debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstic.
Poslana, javno zahvale, osmrtnice itd.
se račune po pogodbi.
Nnročnino, reklnmarije in inserute pre-enia upravništvo v ulici Carintia '28. Odprte reklamacije si» prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
Vabilo na naročbo.
S 1. oktobrom začelo je IV. četrtletje XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej nase gg. naročnike, da svojo naročbo o pravem času obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista.
Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svojega dolga doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost čim prej storč.
Cena listu je:
za vse leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50
Prihodnja doba bode tim zanimivejša, kajti vršile se bodo v njej deželne volitve v Trstu, o katerih bodemo natančno poročali. Vabimo tedaj slov. rodoljube, da naš list tudi gmotno podpirajo in širijo. Stare naročnike prosimo, da nam še dalje ostanejo zvesti ter poravnajo, ako imajo že kak dolg pri upravni&tvu; nove pa, da naročivši se zajedno tudi plačajo.
Upravništvo „Edinosti".
f
• V »klinom J. iiioO«.
Na razpotju.
Večkrat smo že opisali v našem listu, kako nas od vseh stranij stiščejo in tlačijo naši nasprotniki. Dan na dnn izmišljajo nove zvijačo in nova sredstva, kako bi nas upropastili. Razcepljenost naša jim v njih pogubonosnem delovanju najbolje aluži. Mi Slovenci smo uže tako majhen narod, vender smo tako razcepljeni, kakor nobeden drug. O našej usodi določa se v Šestih deželnih zborih. Samo na Kranjskem imamo v deželnem zboru večino, drugod nas pa tlačijo bodisi resnične ali umeteljne večine nemške in italijansko. Ni čudo torej, da nam izven Kranjske ne dajo dihati, da ohole nasprotne veČine prehajajo prek naših predlogov na dnevni red, da se nnšim pritožbam smejejo, našim zahtevam rogajo. Da niti slovenskega jezika ne priznavajo in naši ljubeznivi
mestni in deželni očetje tržaški tudi taje našo eksistenco v Trstu. Mi se opiramo in dokazujemo, govorimo pa vedno le gluhim ušesom. Najdalje ho v tem obziru pri-tirali stvar koroški Veliko-Nemci. Ker ne«o mogli utajiti, da na Koroškem biva poleg vsemogočnih Nemcev še drug narod, nadeli ho temu v svojej strasti ime „Win-disehe", samo da je ne imenujejo Slovence. A to jim še ni bilo dovolj, da so jim šiloma vzeli pravo ime, oni delajo sistematično na to, da popolnoma zatarejo v njih slovensko narodno zavest ter je čeloma odtrgajo od ostalega riBroda slovenskega. Deželni šolski svet je v ta namen najel nekega človeka, o katerem pišejo nemški listi, da je užo mnogo let delal na učiteljskem polju ter mu naročil, naj spiše učne knjige za osnovne šole v „vindiškem" jeziku. Ta predlog je uže zvršen in te „učne" (?) knjige so uže potrjene po višjem oblastvu ter upeljane v ljudsko šole v slovenskih občinah. Takemu postopanju zastonj iščeš para v zgodovini narodov ; naši plemeniti Nemci se pa z njim bahajo, češ, da je sedaj konec slovenskoj agitaciji zanešenej iz Kranjske v mirno Koroško, zatrta ona „srbsko-hrvatska zmes", katerej pravijo „slovenski jezik" v koroških šolah in kranjskim državnim poslancem so s tom zamašena usta, da se ne bodo več mogli „vpletati" v koroške zadeve ter „hujskati" v državnem zboru. Tako ravnajo koroški Veliko-Nemci, in ker se menda tudi na Koroškem ne smejo uvajati v šolo učne knjigo brez dovoljenja visoke c. kr. vlade, podpira tudi ona njih početje ter mu daje znak zakonitosti. Vladni možje so se ravnali v tem slučaju po onem receptu, po katerem so vstvarili v Bosni „bosanski" jezik. Zavoj, s katerim ovijajo svojo postopanje je zelo prosojen, da lahko jasno vidimo pod njim črni njih namen „Pivide et impera" (deli in vladaj) to je njih gaslo, to njih vodilo. Nesmo jim še dovolj razcepljeni naš narod jim je če
PODLISTEK. Slike s pota.
v.
Gospod urednik ! Pločansko rodoljubjo jo tako kot svetega Blaža „žogen" : no koristi in no škoduje. O tem sem pa že zadnjikrat nekaj več ali celo preveč rekel. Nemam čatrn se povsod muditi in vsaki babi odgovarjati, kako da Vi tam doli v Trstu vse tako dobro veste, kar so že stari možje v nas pozabili. Moja opravila so zahtevala, da sem jo ubral iz Ploč v sosednjo vas. Ze tretji dan bivam tukaj in nesem še opazil onega veri in cerkvi sovražnega narodnega gibanja, o kojem toliko pišejo reete : pisarijo, da se širi po Slovenskem. Pločam najbližja vas slove Prež ga nje. Imena no bodem analizoval, kar tudi nič ne pomaga. Prežganje ostane Prežganje, tudi če bi imeli tam še boljše žganje ali pa sam „janoževec" ali „fuzel". Vas ni toliko oddaljena od Ploč, da ne bi bilo Blišati Ploskega zvona tudi v najhujši burji, vender vejo tukaj vso druga sapa, Prežganje je va«> prav pod Nanosom, stara pa ni toliko kot Nanos. Pripovedu-
jejo, da je nekdaj pogorela prav do tal in še štiri prste v tla. Na oni prežgani zemlji so predniki sedanjih Prežganjcev postavili zopet Hvoje revne koče, koje so razven poaledkov elementarnih nezgod uprav take kot so bile tedaj. Glede javnega mišljenja in tudi po načinu mišljenja je Prežganje Pločam pravi kontrast. V Plo-! čah je sve liberalno, na Prežganji pa vse konservativno, od devetdesetletnega starčka ! pa vse doli do petletnega srajčnika, vso .je še bolj konservativno kot konservativci : sami. Tukaj sami Ilohenvvarti, Lieehten-j steini, Mahniči itd., tam pa Clumecky, Gregr in drugi, tukaj „Rimski katolik", tam pa „Brus" in „Narod". Prežganjci so toli konservativni, da niti streho ne popravijo nad svojo glavo, dokler ae jim ne podere. Glede vladne sisteme moram reči, da je dedna absolutnost monarhija prav po takem uzoru, kakor da ji je vladar „car samodržec". Ako je Valvazor videl Prežganje, videl je gotovo tako, kakeršno je dandanes, in čo prideta pred sodnjim dnem zopet na svet ITenoh in Elija, spoznala bodeta Prežganje v isti obliki in velikosti, knkor je sedaj.
Gostilna je v vasi samo jedna. Čemu
prav majhen, vender le prevelik zalogaj, dr bi gu mogli naenkrat požreti. Razkosati ga hočejo torej šo bolj ter potem kos za koščkom pogoltniti. Slovencev je jirc-vou,' vstvariuio i/ njih najprej „vindiše", Kranjce, Goričano, Istrane, (Tržačanov niti ne priznavajo) udusimo v njih vzajemnost, nadražimo enega na druzega in v kratkem ne bode več ni duhu ni sluha ni o Slovencih ni o teh „novih" plemenih, ! in nemško morje preplavi njih pokrajine. Tako računajo in delajo Nemci in vlada je, kakor smo dokazali vsaj na Koroškem podpira ! — Kako se to zlaga z naravnim pravom in s temeljnimi državnimi zakoni, kateri jamčijo v najširjem pomenu besede vsem narodnostim ravnopravnost tega ne vemo, to nam morajo dokazati še lo nemški modrijani. Radi bi pa slišali od vladnih mož, kako so tako postopanje strinja, z državnimi interesi in pa z moralo. Služi li to državi v korist, da se vzgaja mesto 'toliko čvrstih in zavednih Slovencev, toliko
I
topih in glupih „vindišarjev", katere tišče | v takej temi, da niti ne vedo kaj so. Hočejo li gospodje na tak način povzdigniti moč in veljavo Avstrije? Ali morda tako umevajo cesarjevo gaslo: Viribus unitis, (z združenimi močmi.)? Tako so Slovenci pač moralno uničeni, njih moči pa tli pridobil nemški narod, pač jih je izgubila država in to jej ni kakor ne more biti v prid. —
i A ne samo moralno, Nemci nas hočejo uničiti tudi materjalno. V Gradcu so si osnovali družtvo nazvano „Stidmark". Temu družtvu je svrha pospeševati naseljevanje Nemcev v čisto slovenskih krajih, nakupovati slovenska zemljišča ter je oddajati Nemcem, podpirati nemške zakupnike, trgovce in obrtnike na Slovenskem; s kratka spravljati slovensko imovino in vsa podjetja v naših krajih v svojo pest. Družtvo bode sprva delovalo samo ob jezi kovnej meji. A ker se bode ta, kakor se nadjajo čedalje bolj pomikala k jugu pride naposled po njih sodbi vbo kar je
neki več ? Ljudje ne pijo drugače kot tedaj, ko so prav veseli. To pa Prožganjec' že zastrun svojega konservativnega mišljenja nikdar ni. Pit pride le kak fant' mladoženja, ker jo v veseli nndi, da kmalu popelje na svoj dom ono deklico, koja mu je Rinoči devala roki okolo vratu, ljubo' se ž njim pogovarjala:
In jo rekla: „ljubček moj, Jaz sem tvoja, ti si moj!"
Takoj po poroki pa premine to silno [ kratko veselje z občnim „polomom" v( najkrajšem času. Po tem pa prirojeni kon-servatizem ne stopi nikoli iz svojih ojnic.
Opisati moram gostilno, v koji bivam kot pristni vinski bratec, ker mi neso všeč znsebne, osobito pa ne konservativne hiše. Evo Vam : Gostilno nazivljem „Ilotel-Luknja". Nekoji Italijančiči so hoteli, da bi se nazivala „lukgna", a rekel sem, kaj boš, kozja brada, luknja je luknja, hotel jo hotel. Če deneš oba skupaj, imamo: „IIotel-Luknja". Torej „hGtel-luknja" ima pri uhodu skozi nizka okajena vrata vežo in še bolj okajeno kuhinjo, v koji je ognjišče prav po staroslovanski šegi : uprav pol podlija od tal. Na levo je navadna in nextra*-pivuica vso v jedni sobi; na desno
sedaj naše po'd njih oblast. To bodo nafta materjalna poguba. — ('lan tega družtva je lahko vsak Nemec, ki plača l do 50 gold. Nemcem ni kakor vidimo še dovolj, da nas tlačijo deželne vlade, nemški šulferajn, nemški denarni zavodi, nemški tovarnarji in graščaki, vse to jim je fio premalo, radi bi nas kar čez noč pogoltnili ter nam šiloma vzeli posestvo.
Treba bode torej naše moči šo bolj napeti, da se ubranimo novemu nevarnemu orožju, katero vihte sedaj Nemci v svojih rokah. Vsak rodoljub mora svariti kmete, da ne padejo temu družtvu v roke, ker bi bil potem zgubljen. Ako treba komu pomoči, išči jo pri narodnem možu ali v narodnem zavodu ; ako kdo prodaja zemljišče, prodaj je Slovencu, da no pride tujcu v roke.
Sovražnikov je veliko, mogočni so in bogati in njih število dan na dan raste. Mi moramo napeti skrajne moči, da obvarujemo šo to, kar nam jo ostalo. Dokler smo tako razcepljeni, jo pa boj nenaraven in mi bi morali naposled prosili pod-leči. Zato morajo naši vodjo kreniti na drugo pot. Slovenski deželni in državni poslanci si morajo postaviti skupen program in zanj delati vsi, odločno in neustrašno. Glavna Bvrha vsega njih političnega delovanja pa bodi zjedinenjo vseh slovenskih dežel v jedno upravno celoto. Šo le ko bodemo zjedinjeni, bodemo se mogli razvijati ter napredovati v prosveti iu omiki. Sedaj, ko smo tako razcepljeni, moramo delati z vsemi silami samo na to, da nas nasprotniki moralno in materijalno ne uničijo, za kulturno delo nam tako rekoč ne preostajo časa. Ker so pa no-varnosti, v katerih živimo vsak dan večje, skrajni je uže čas, da krenejo naši voditelji na edino pravo pot, ki vodi do re-šenja in do dejansko ravnopravnosti; postaviti se morajo na stališčo narodno avtonomije ter delovati za z j e d i n j o n j o vseh slovenskih pokrajin z onim samim dežel-
pa je klet, koja je tudi menda radi konservativnosti največkrat „suha". V pivnici je črviva miza, dve klopi v kotu in jeden stol. Pol sobice zavzema peč za kruh. Kadar je prav mnogo pivcev, recimo: pet ali šest, tedaj morata uže dva ali tri je zaradi prostora v „extra"-prostor — na poč, ker vsi nemajo mesta na tleh. Razven vsega tega jo v sobi še črna, uzidana omara za kupico, koje pa lahko seštejemo na prste jodne roke. Nekaj zastarelih podob, slikanih „a la buona" na steklo diči štiri majhne stene Preveliki nizkosti sobe imamo zahvaliti tudi na raznih opazkih, s svinčnikom na strop pisanih. Gostilna namreč nema spo-menske knjige kakor „Kruljačeva", vsak pivec napiše svojo misel kar na strop. V gostilno pa hodijo Rami domačini, torej so radi konservatizma tudi le „misli" jako kratko. V časih zadostujeta že začetni črki. Kdor hoče pa posebno pokazati svojo iznajdenost v pisanji, napiše ime in priimek, zraven še hišno „umaro". Nekdo, ki je bil gotovo vojak, napisal je: Jožef Čuk iz Brezja, hišna umara 10., ta firti cug, ta cvajta kompanija, ta cršti pataljon, ragament . . . imena ho fant ni spomnil ali je kodo zbrisal.
Kakor poseben nakit v sobi je tudi
■ im zborom, v katerem bodemo sumi odločali o našoj usodi satni urejali svoje šolstvo, in gospodarstvo. Se le ko to dosežemo, smeli bodemo reci, da smo si priborili ravnopravnost, še le tedaj bode izreden §!•>. temeljnih državnih zakonov.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	četrtek 10. t. m. odprti so bili de-' želni zbori mej njimi tudi deželni zbor istrski. V prvič vstopilo je v zbornico sv.' Frančiška v Poreču deset zastopnikov slovenskega in hrvatskega naroda, da proti Italijanom, ki so v deželnem zboru v večini, v deželi pa vinanjini, zastopa koristi slovanskega prebivalstva. S posebnimi občutki vstopila je leto* manjina v deželni zbor, v svesti si, da bode italijanska večina brezobzirna in brezobrazna, kakor to znajo le Italijani, stopala prek njihovih opravičenih zahtev in uteineljnih predlogov na dnevni red. Manjina istrskega zbora nosi pa vender v sebi tolažilno vest, da akoprem bode sedaj umeteljna italijanska večina vsemogoče počela in poskušala, da jo se bolj pomanjša in njeno moč še bolj omeji, da bode glasnik veČine istrskega prebivalstva, da najde v njej podporo in soglasje in da so v kljubu vsem spletkam in kovarstvom čez šest let povrne še bolj pomnožena v istrsko deželno hišo, v katerej je vladal do sedaj samo italijanski živelj in italijanski duh. Vse druge občutke je prinesla s seboj večina italijanska. Ta si je prav dobro v svesti, da zastopa, če tudi je v zbornici sv. Frančiška v večini, vender le manjšino prebivalstva cele dežele in da tudi kapital — kateri si tako rada in tako Bamosvestno prisvaja, ni tako popolnoma na njenej strani, kakor je do sedaj mislila. Italijani prav : dobro vedo, da so leta njih gospostva šteta, j Ne bodo se mogli obdržati na kormilu in naj je pudpira še tem mogočnejša moč, udati se bodo morali naravnej sili, narav-nej večini. Ta zavest je boli in peče, zato hujskajo po svojih glasilih, kriče in zabav-: Ijajo, ter se tolažijo s preteklostjo, da bi si odgnali sliko prihodnjosti ispred oči, katera jim visi kakor memento mori pred dušo. Groze se pač, da nebodo verificirali ni dr. Stangerjeve, ni dr. Dukičeve morda tudi ne Mandićeve in Contijeve iz volitve, misleč, da na ta način izključijo izbor-nico neljube jim zastopnike slovanske. Ako bi mogli, ovrgli bi pač vse volitve ter bi vladali sami po svoji volji in glavi in po stari navadi. A to pojde malo težko in gospodje Lahi bodo prisiljeni požreti mnogo ^
stara ura z jednim kazalom in zelenim cifernikom z arabskimi številkami, kojo vidno kažejo, da so delo nekega mladega študenta iz ljudske šole. Ura bije samo ure, kojih se pa pri svoji stari pameti no more vseh domisliti, zato bije v časih ob 11. uri tri, ob 1 popoludne pa šestnajst. Starosti ni nič zamere. Drugih posebnosti ni.
V	vasi ni nikakih druzih kapacitet razven omenjenega samodržca, koji zdru- ( žuje v svoji osebi vse časti in dostojanstva,! kojih najvišje je podobčine načelnik, naj- i nižje pa „regiinentscompare". Zvedel sem,! da bi bil omenjeni samodržec nekdaj rad voljen županom. Dandanes je pa svet prefrigan, kdor hoče biti voljen, imeti mora. zaupanje pri volilcih in pa jezik pri sebi. Obojega je našemu BoŠtijanu nedostojalo. Vender je začel kandidovati, ker so mu migali od vseh strani: od zgoraj, od zdolaj, od Btrani, od tukaj, od tam. Tudi neki gospodje, ki imajo denarje — za se — obljubili so mu pomoč.
Boštijan, sicer nikakor ne prazne glavo, a nikak govornik, kar bomo kmalu videli, pripravljal se je za prvi nastop na govorniško tribuno pred volilce-odbornike dokaj časa na domačem skednju. Otroci so se
jeze in sitnosti s temi Hrvati in Slovenci, ki ne bodo imeli nikaeega obzira na „stare navade" in „privilegije" ter bodo jasno in glasno zahtevali naše pravice. Uže prvi dan jih je mrzlica pretresla, ko je deželnega glavarja namestnik dr. Dukič kakor tudi vladni zastopnik v zbornici sv. Frančiška govoril hrvatski. Kaj tacega Lahi še neso slišali in radi jim verjamemo, da jih je to bolelo in v ušesih trgalo; no naj se potolažijo. Imeli bodo priliko slišati mnogo lepih in temeljitih hrvatskih govorov in a<o so dobre glave, se za časa zasedanja lahko kolikor toliko priuče tudi drugemu deželnemu jeziku, kar jim bode samo v korist; posebno ako pomislijo, da lahko pridejo s časoma še v opozicijo. Morda res ne bodo verifikovali jedne ali druge volitve slovanskih zastopnikov, no to jim v resnici malo pomore. To bode pač posljednjikrat, da si lahko kaj tacega privoščijo; čez šest let bode imel istrski zbor drugo lice. Vsa italijanska glasila, ki jedo iz strankarskih in državnih jasli, strašno hujskajo proti našim poslancem ter grozo, da večina ne verificira niti volitve dr. Dukiča, deželnega glavarja namestnika, katerega jo sam cesar imenoval. Nam se pa vender zdi, da si bodo italijanski prenapete/i to st7ar dvakrat primislili predno jo store. Posledice temu koraku bi utegnile biti za nje usodepolne. No prihodnjič vam uže lahko natančno poročamo o junaških činih in sklepih, dične italijanske večine.
Nemci so na Češkem zavrgli kompromis s Čehi ter ne pojdejo v deželni zbor. Ta sklep večine nikakor ne moti; delovala bode, kakor jo do sedaj, brez Nemcev. Po pravici jim pa staročeška glasila očitajo, da delajo Nemci nepatri jotično in sebično opozicijo, katere nikakor no morejo opravičiti ni pred seboj ni pred svetom. Dokler so imeli opraviti samo s Čehi, so se pač lahko ugovarjali, da jim vlada ne jamči za to, da se bodo izvajali pogoji, pod katerimi se je bilo sklenilo primirje. Letos je pa ministeraki predsednik grof Taaffo izjavil, da mu je mnogo na tem ležeče, da se na Češkem spravijo Nemci in Čehi ter da hoče v to svrho sklicati konferenco na Dunaj. Nemci so tudi to zavrgli, s tem so jasno dokazali, da jim moč in slava Avstrije ni prav nič na misli, ampak da jo vodi v njihovem postopanju sama gola Bebičnost.
Na II r v a t s k e in sta tudi Valu-šnikin Urpani izstopila iz stranke prava. „Obzor* zagovarja ustanovljenje jugoslovanske stranke, a kakor stvari stoje, ni še nado, da bi so v kratkem osnovala. Upajmo vender, da ta ideja najde naposled dostojnih glasnikov in zastopnikov, ki jo bodo znali širiti in braniti pred svetom.
O g e r s k e opozicije vodja, grof
nabirali pri oknih ter zdaj pa zdaj pomaljali svoje razkodrane glave v skedenj, kjer je Boštijan vadil svojo oratorsko moč ter skušal n"kda nadkriliti istega Demo-stena. Potem je pa razuzdana deca pravila po vasi: Gospod Boštijan se je učil pridigovati, v nedeljo bo menda maša. Res, v nedeljo je bila za Boštijana čudna maša. Stopiti mu je bilo pred volilce. Dobro se je bil možak sicer naučil na pamet svoj govor, tudi jako praktično je govoril. Začel jo nekda tako-le : Gospod je volilci ! Danes nam je voliti župana. Ti Trček, ti Brezar, ti Bukovščak, ti Erjavec, ti Tine, ti Andrej, vi vsi boste mene volili. Ti Gabar, če me ne boš volil, prinesi tistih sto goldinarjev, ti kovač, če me ne boš volil, zapodim te iz hiše, ti Zbadar, če me ne boš volil, nemaš v moji hiši več dela. Vi drugi pa glejte, koga volite. Tu-knj gre za naše dušno in telesno dobro, za naše prihodnjo živenje in naših duš zveličanje. Jaz se Vam nikakor no vsiljujem in tudi skoraj rečem, da bi me volili, ali . . „Živio, živio, dobro, dobro, dosta, dosta, k volitvi". Volilci so, kakor na komando vsi hkratu začeli vpiti, da ni mogel več ziniti. Oh, ti vražji volilci !
A p p o n y, dajal je te dni volilcem račun osvojem državnozborniškem delovanju. Po-lemizoval je proti Tiszinemu govoru v Velikem Varadinu. Rekel je, da opozicija zahteva premene državne uprave in da jo Tisza samo nerad in prisiljen dovoljava. Opozicija pa rajše noče nikake premene, kakor slabo. Tiszi tudi ne delajo osebne opozicije, ako je manjina za časa razprave novega brambenega zakona zahtevala, da Tisza odstopi, ravnala se je po načelu vladne odgovornosti.
Vnanje dežele.
Ruski car prišel je naposled v Berolin v pohode k nemškemu cesarju. V nemški prestolnici ostane dva do tri dni. Za časa njegovega bivanja v Berolinu, prišel je tja tudi Bismark. Vsi listi se drže mrzlo. Jasno je, da ta pohod nema nikacega političnega pomena.
Kakor poročajo iz Srbije, se je kraljica nekoliko vdala ter je naklonjena pogoditi se z vlado in določiti razmere mej njo in kraljevim dvorom. — Kakor poročajo, bode Pašid izvestno voljen predsednikom skupštine.
Bolgarija je sedaj brez kneza. Ko-burg je prišel na Dunaj, — ter poveril mej tem vlado Stambulovu. Nekateri trde, da je Koburg prišel samo v pohode k svo-jej materi, drugi pa še bolj samosvestno pripovedujejo, da so ga poklicali dunajski diplomatje ter da je ta pot v zvezi z njega priznanjem bolgarskim knezom.
Richter, vodja nemške svobodomiselne stranke v nemškem državnem zboru, izustil je te dni pomenljiv govor, v ka-terom popolnoma obsoja politiko kneza Bismarka. Odkar na Nemškem Bismark svojevoljno zapoveduje, porasli so davki za 400 milijonov. To svoto je Bismark dosegel s tem, da je zelo obdačil žganje ter naložil silne carine na tuje proizvoda in surovine, \sled tega je podražal kruh, meso, oglje in vse drugo. Mezde ali dnine so manjše. Iz vsega dosedanjega postopanja kneza Bismarka se vidi, da tera politiko podraževanja. Svobodomiselna stranka bode pa zastopala koristi naroda, neglede na to, je li to Bismarku in cesarju prav in ne ozirajoč se prav nič na to, da bodo njih postopanje v najvišjih krogih obsojali. Delali bodo po svojej vesti in svojem prepričanju v korist naroda.
Na F r a n o o z k e m jo republikancem tudi v bodočem zagotovljena veČina. Vender jo pa ta republikanska večina tako sestavljena, da bode prav težko vladati v deželi. Ruski listi po pravici očitajo Francozom, da to ni Francijo dostojno. Bou-langera je sreča popolnoma zapustila o volitvah, prvih in ožjih je propal. V žalosti svoji je na tihoma zapustil London ter se
podal v prognanstvo v Jersey. Tu se pač lahko tolaži s tem, da je tukaj živel nekdaj v prognanstvu tudi veliki pesnik Viktor Hugo, no to je žalostna tolažba.
Skrutinij je potem pokazal, da je dobil Boštijanov nasprotnik, vso glaaovo.
Umaknil so je potem s pozorišča s trdnim uverjenjem, da jo zlata konserva-; tivnost še najboljša. Saljivci, in teh je, povsod veliko, da se smejejo nenadni nesreči svojega bližnjega, zložili so o njegovi kandidaturi in govoru pesen, koje konec slove ;
Boštijan, Boštijan, Boštijan, Zakaj ti nisi izbran,
Zakaj je drug župan ? Boštijan si li zaspan ?
Ko ne bi se bil branil, Lahko bi zdaj županih
Kar rekel sem takrat To rekel sem nerad.
Ni vse resnica bila, Kar usta so drobila
Nikdar še bil izbran, Nikdar ne bom župan.
Boštijan, Boštijan, Boštijan itd.
Odlaziti moram iz prijaznih Prežgan j, dosta prezgodaj, ker bi lahko še kaj iz-taknil. Z Bogom, konservativna vas !
Vaš C.
DOPISI.
Iz Podgrada 7. oktobra. (Izv. dopis). Včeraj popoludne bil je pri nas, v dvorani g. Vičič -a občni zbor naše okrajne kmetijske zadruge. Vredno mi se dozdeva častitim bralcem „Edinosti- podati kratko poročilo o tem zborovanju z namenom, vspodbuditi čim večjo zanimanje širjih gospodarskih krogov Podgradskega okraja 7,a to družtvo in, ako mogoče, tudi drugih okrajev Istre, da Bi izmencajo svoje zaspane oči ter splošno pristopijo k okrajnim gospodarskim zadrugam, katere so sedaj uže ustanovljene po vseh sodnijskih okrajih Istre, da omogočijo povzdigo kmetijstva sploh in tako posredno zboljšajo tudi osebne gmotne razmere. Pa o tem spregovorim še pozneje.
Naša (Podgradska) gospodarska zadruga štela je do včerajšnega dne 111 udov, kateri so skoro polnoštevilno prišli k zborovanju (manjkalo jih je le 7); pristopilo pa je včeraj še 8 novih članov, toraj Šteje izmed vseh zadrug našo dežele razmerno naj več udov, kateri so z hvalevredno vstrajnostjo udeležujejo vseh zborovanj.
Se pred začetkom vplačali so udje svojo letnino po 10 kr. za vsaki mesec. Po tem je predsednik odprl zborovanje spominjajo družtvo na imendan presvitlega našega cesarja Franca Jožefa I., ki je bil dne 4. oktobra ter poživljajoč zbrane ude naj mu v znak udanosti zakličejo trikrat; Živio! Množica navdušena to stori. Nadaljuje potem predsednik s poročilom o družtvenem delovanju v času od 28. aprila t. 1., koje zadruga poalednjič zborovala v Mateiiji. Poudarja, da to je čas največjega dela na polju, torej potreboval jo VBak gospodar vso svoje sile le za gospodarska opravila. Vsekako sešel se je odbor zadruge dne 5. septembra v posvetovanje ter sklenil naj se zadruga skliče dne 6. oktobra k rednemu občnemu zboru. Bila jo med tem časom, t. j. ii. avgusta v Poreču sej« stalnega odbora deželnega kulturnega sveta, pri katerej jo predsednik naše zadruge izposloval dve darili za zbolj-šane gnojniko Janezu Fabjančiču in Francu Rabudru iz Materije, katera sta po njegovem navodu napravila ni racijonalni gnojnik s primerno jako malim troškom in v veliko korist svojima gospodarstvoma. Naznani dalje, da je določen za naš okraj nov bik istrskega plemena iz Jiuj (romanskega izvora) ker je dosedanji, ki je bil nastanjen v Materiji doslužil. Novi bik bo nastanjen v občini Podgrad. Naznani dalje predsednik, da je deželni kulturni svet v Poreču sklenil, da se udeleži naša dežela gospodarsko razstave leta 185)0. na Dunaju in katere bo vsakako treba, da se vdeleži tudi naša zadruga, ne sicer da pokaže dovršenost našega gospodarstva, temv č dosedanji bistveni napredek in dobro voljo v tem oziru napredovati ter da smo vredni podpore tem bolj ker smo do sedaj bili od vseh Btrani popolnoma zanemarjeni tem, ko so bili drugod, čeprav v boljšem položaju, se izdatno podpirani od vlade.
Dalje predloži predsednik proračun dohodkov in stroškov za prihodnje leto 1890., vsled katerega bi bo imelo potrošiti za nakupovanje kmetijskega orodja in semena in za druge družtvene namene 345 for., katori znesek bi bil popolnoma pokrit z blagftjničniin preostankom in z družtve-nimi dohodki. Ta proračun je bil brez ugovora sprejet po občnem zboru.
Potem poprime dru/tveni blagajnik besedo in poroča o družtvenem stanju v gmotnem oziru. Poroča, da družtveni računi za minolo leto 1888. so bili od gg.
pregledovalcev izbranih dne 28. aprila 1.1,, popolnoma odobreni, vsled katerih je zadruga imela v pretečenem letu 251 for. stroška, torej preostaja v blagajnici še 296 for. 99 kr. gotovine, katera je naložena v poštni hranilnici. Povdarja tedaj ugodno denarno stanje zadruge k ljuba znatne svote 895 for. 19 kr. izdane večinoma za nakup med ude razdeljenega in invetaričnega družtvenega orodja za časa obstanka zadrugo in prejetkov v tem času t znesku 1192 for. 18 kr.; priporoča dosedanjim udom naj ostanejo zvesti družabniki prekoristnemu namenu v prid, ter jim priporoča, da vedno še nabirajo novih udov in tako ojačijo družtvo.
(Konec prih.)
Ajdovščina, 2. oktobra [Izviren dopis.j Pai" mnogo možkih, malo mož, Naš vek rodi.
S. Gregorčič.
Minulo nedeljo 29. sept. praznovali smo izreden praznik j slavili smo petindvajsetletnih župunovanja našega gosp. župana Danila Godina. Iz nad hiš ob glavnej ulici tile so se zastave, narodne, deželne in cesarsko. Svečanost vršila se je točno po
Gosp. župnik mu napije nekako tako:,jen minolo soboto na deset dni zipora Sloga jači nesloga tlači. Prislovica ta je'radi razialjenja časti, izvršenega proti od-
vodila k uspešnemu delovanju posameznih oblastij. Kjer ni te (sloge) tam ne uspeva ni politična ni cerkvena oblast. Jaz kot predstavnik cerkvene oblasti bivam tu uže 10. leto in moram priznati, da ste mi bili
ličnemu našemu rodoljubu in poslancu. Čudno, da noben lahonski list ni prinesel poročila o dotičnoj obravnavi! S tem sta pač drzni „Piccolo" in bratec mu „Matt.* pokazala, koliko jima je do resnice. Ako
vedno naklonjeni in mu tudi se svetom bi bil naš sorojak obsojen — teduj ogenj in Vašim uplivom pomagali in na roke v strehi: lahonska golazen bi kaj požrešno šli, kedar koli je šlo za cerkveno dobro, obirala vlovljeno kost ter sramotila naš Ne samo meni! Evo vam mojega so-'narod!
druga! I on je 10 let pred menoj tu pa- V lahonski otroški vrt na Greti
stiroval in bili ste njemu to kar meni. Ponosno smete tudi v tem oziru pogledati 25. let nazaj. Ponosno volim — ker, let petindvajset spokojno živeti neznaten je čas. Ali petindvajset let živeti občini, je vek junaške dobe, dobe razne tegobe, dobe velike tuge kakor tudi mnoge zasluge. Nu, prve prenašati in poslednje nabirati moro le človek — ljudina, liki Danilo Godina. Mnogo let Vas še dakle Vsevišnji poživi častitej Vašej družini, Ajdovščini in njenej blaginji. Zahvali se potem slavljencu še g. nadučitelj, za tem sledila je cela vrsta telegramov, ki «o došli od odličnih oseb iz raznih krajev. Zivahneje je družtvo postalo na večer, ko jo vse vprek napivalo do 7. ure
Je
bilo vpisanih minolo loto, kakor posnemamo iz laških listov, 138 otrok. Bili so to otroci slovenskih starišev, ki so se v svojej nesvesti dali tako daleč zapeljati ter vpisali svojo deco v imenovani zavod kjer se tujči in raznaroduje. Lahonski listi v svojej pntuhnjenosti vedo mnogo pripovedovati otetn „blagotvornim, zavodu", kjer se njihova (boljše slovenska) deca uči tajiti materni jezik, stare svoje šege, postaja neznačajna ter se navdušuje za nemoralnost in brezverstvo. Koliko je imel uspeha ta „divjaški" vrt, kaže nam istina da so slovenski (?) očetje in matere iz Grete vpisali letos svoje za Šolo godne otroke v laško šolo na Belvedere, čeprav
. ..	j	-	■ iko ju vse vpreK napivaio ao v. ure. V ta
sestavljenem vsporedu. V soboto opoldne' ' ...	,r	,,,...,.*	•
in na večer naznjalo nam je pokanje mož- j cas 8Prem''' slavljenca z bakljam, n obstaje se v Bojanu slovenska trirazred-narjev svečanost. Isto tako godilo se je'f°db°	kjer .o duma«,, znane, inmca. Slovenski razredi v Bojanu so „pre-tudi v nedeljo v pomol zore. Ob 10. uri j j Pn' '•)' g°8P°da željno pričakovali, gmajn", da bi nekateri „čufarji" svoje zbralo so je starešinstvo pred županovim j iB.bl 86 tU* T ° * ^ Plavali. Jaške frajlico- in paglavce van je vpisali ; domom, od koder je slavljenca spremilo z ' f^? B™ 8laV'h 8,aV,Je župana Danila nit, italijanske paralelke na rojanskej šoli ........... '"od,ne! jim ne zadostujejo. Ravnatelj roj. Šole bi
godbo v cerkev. V cerkvi, ki je bila uprav ■ svečano opravljena in ljudstva natlačeno polna, imel je slavljenec v „presbiterju" na desnej strani časten sedež in njemu na levej na častnem sedežu bil je namestnik okr. glavarja, političen komisar, bi. gosp. Lasciag. Med svati bil je tudi č. g. Šimon
Domače vesti.
se moral za svojo čast potegniti ter vabiti rojanske otroke, da se vpišejo v šolo v Rojanu, ne pa na Belvederu, kajti, ako mu bodo otroci tako kapali v mesto, kmalu Predsedništvo političnega družtva ne bode več treba rojake šole in ime-„Edinosti" vabi vse gg. odbornike in na- n0™™"111 gospodu bode zmanjkalo tal!
in v Rojanu, ki se ne „indinjirajo'
ugouoosu ueui zupniKovanje se zupa-	««	peupuiuuu« v pro-.	•»----- — —
vanjem gosp. Godine. Pod presbiterjem 1 »t°rih „delalskega podp.družtva" (Via Molin već g0™"*' 8 mojimi otroci v svojej go-rsčena je bila šolska mladež, kakor tudi piecolo št. 1.) Na dnevnem redu je po- voHci temveč čvekajo ž njimi v nekej lavsko družtvo. Sv. mašo služil ie sam govor o bodočih mestnih volitvah.	| spadkedrani italijanski žlobudn. Sramota!
GabriŠček, ki je pred 10. leti god°nosti in mestnike k seji, ki bode jutri 13. t. Poznamo nekatere slovenske stariše na neugodnosti delil župnikovanje se župa- m- to^no ob 10. uri predpoludne v pro- Greti ' novanjem uvrščena
delavsko družtvo. Sv. mašo služil je sam govor o bodočih mestnih volitvah, g. župnik z asistenco gg. duhovnikov iz: Slovenski otroški vrt V Rojanu se ne Šturij in Lokavca. Po sv. maši odpela se bode mogel žalibog šo v tem mesocu od-je cesarska himna in po tej „Te Boga Prot'> kajti treba jo dosti časa predno se hvalimo". Precej po cerkvenem opravilu narede nove stopnice ter uredi soba. Upamo, poklonila so je šol. mladež slavljencu. da 10 bode i8t> mogel odpreli pa v teku Jedna izmed učenk mu je v imenu veih prihodnjega meseca, prav lepo čestitala na tem, njemu pre-1 Prisednikoma pri razsodišču pri za-imenitnem dnevu, poklonila mu šopek varovalnem zavodu proti nesrečam za de-cvetlic ter ga zahvalila na požrtvovalnosti, lalce sta imenovana ravnatelj zavarovalnega
katero je on imel proti šoli, kot mnogo- družtva „Riunione Adriatica* g. Neuraann - -	-	r-----
letni predsednik c. kr, šol. sveta. Potem in višji zdravnik pri zavarovalnem družtvu Mordtt men' l)datoPit> po višjem zaukazu? poklonilo so je slavljencu starešinstvo, ter | „ Assicurazioni Generali" v Trstu naš | V Pri5ujoeem deželnem zboru sedi večina mu izročilo spomenico, cerkveno ključar-1 r°jak dr. Simom Pertot. stvo in rokodelsko družtvo, katero ga je: Iz Bolca nam so poslali sledečo i z-zajedno imenovalo „častnim udom" radi javo: Volilci izjavljamo s tem pismom, blagohotnosti, katero je gojil vedno do da je naša srčna želja, da bi v družtva.	odbor prišel tudi priljubljeni naš Anton
Ob jednej uri začel jo banket, pri- dr. Gregorčič, katerega vsi jako cenimo in pravljen v dvorani „Edinosti", ki je bila čislamo. Ako ne bi se uresničile naše željo
v ta namen krasno odičena. Banketa so 8ti zdaj, povemo pa ob prvi prihodnji' gresso". Volk, čeprav ga gladiš in božkaš,
Z veseljem pa moramo zabilježiti vest, da ae v tej stroki izdajstva in renegatstva odlikujejo uprav nekateri slovenski očetje tu naseljeni iz Kranjske in Krasa, v tem ko ao domačini večinoma jako konservativni ter se zvesto drže svojih starih navad in jezika. Čast jim bodi!
Dr. Piccoli, slavni notar, je neki sam izrekel, da ne bode več kandidoval pri prihodnjih volitvah. Signum temporis
I rudečih Italijanov, v prihodnjega so pa 1 gleda spraviti večino italijanskih
r_______J Avstrijcev. Mej Lahom — radikalcem in
deželni |Lall0m ~~ konservativcem jo toliko razlike kolikor mej jajcem in jajcem! Mi dvomimo, da bi mogla slavna vlada ustanoviti tu v Trstu avstrijski „Pro-
je udeležilo 31 svatov duhov, in svetov- priložnosti, da poznamo tudi tiste, ki so nega stanu. Gosp. podžupan vstane, razloži zagovorniki lo svojih koristi. Original smo področje županovo v ustavnej dobi — te- poslali g. dr. Tonkliju s podpisi, žavnout njih službe in odgovornost, preide! Dostavok uredništva: Žalibog na delalnost in požrtvovalnost slavljenca 80 želja večine volilcev na Goriškem za občinski blagor, pravi dalje, da tega mu uresničila. Dr. J. Tonkli je hotel zopet ni treba na drobno dokazovati, ker samo pokazati, daje on gospodar položaja na odlikovanje so zlatim križem za zasluge, a Goriškem ter si prizadel, da ohrani častno katerim je Njeg. Veličanstvo — tu zaigra!in plačano mesto svojemu bratu, ki gotovo godba oesarko himno — slavljenca odli-; nema nikacih zaslug za slovenski narod na kovalo je dovoljen temu dokaz ter mu na- ' Goriškem. V včerašnjom zasedanju dežel-zdravi da bi še mnogo let deloval uega zbora sta bila istinito voljena v dež. občini v prospeh.	j odbor Abram in Nikolaj T o n k 1 i. Narod
Slavljenec mu prav laskovo odzdravi je obračal, a Tonkli jo obrnil! S tem pa zahvali se predsedniku, kot glavnemu' n> še Vfle končano. Prihodnjič obračal bo reditelju svečanosti, slavnemu starešin- najbrže Tonkli, a zmagati mora prava stvu, vaem občinarjem na ljubavi, katero 'narodna zavest! so se svečanostjo pokazali ter jim obljubi, j Promembe V učiteijstvu V okolici. Goda bode tudi v bodoče tim potom hodil, j8P«ea Marija Gombač je premeščena iz kakor do sedaj.	j Rojana v Barkovlje in gospica Antonija
G. politični komisar izrazi v dobrej Ferluga iz Barkovelj v Rojan. slovenščini svojo veseljo radi vsestranske' Razpisane so : dve štipendiji po 200 udeležbo pri svečanosti, se zahvali napo-'gld. za vseučiliščne dijake in štiri stipen-vabilu h tej redkej svečanosti in na oso-'dije po 100 gld. za gimnazijalce v Istri, bitej pažn ji, koja mu je tim povodom i Prošnje do 31. t. m. zemeljskemu odboru skazana, ter zajedno napije, da bi gosp. v Poreču.
župan še mnogo let v družtvu svojih »o-j Uzor-župan je gotovo podžupan ali dajnih starešin občini v blagor delov,,I. „capovilV na Kontovelju, ki je bil obso-
»lednjič te vender zgrabi za roko! Sa-pienti sat . . . naj bi deželna vlada nekoliko odjenjala naslanjati se na neza-nesljivce ter v postov vzela tudi nas, slovanske Primorce, ki jej bodemo tedaj največja zaslomba.
Nova cerkev v Trstu. Kakor čujemo, snuje se v Trslu poseben odbor z namenom dobaviti potrebno svoto, da se sezida v Trstu nova cerkev. Dotičon oklic na občinstvo izda se kmalu. Cerkev sezida se menda v Rocolju.
Iz Podgrada nam pišejo: Dne 15. oktobra t. 1. bode v Poreču občni zbor dež. kulturnega sveta, katerega udje so po postavi vsi predsedniki gospodarskih zadrug dežele, in katerega se kot slušatelj sme udeležiti lo kdor je ud kake zadruge. Nu dnevnem redu tega važnega občnega zbora jo tudi predlog: naj se red deželnega zbora predrugači v smislu da deželni kulturni svet dobi p r a-v i c o, kakor trgovinska in obrtna zbornica v Rovinju, poslati iz svoje srede dva poslanca v dež. zbor. Vprašanje mnogobrojnoga pristopa k gospodarskim zadrugam postaja torej perečo uže tudi v političnem oziru ! Stvar
ne bode sicer menda kar na mah dognana v smislu predloga, akoprav bode ta predlog, ni dvojbe, gotovo sprejet. Ampak tega sem prepričan, da oživotvorenje tega predloga je le prašauje časa. Pa zakaj bi kmečki stan kot tak ne imel tudi dva zastopnika v deželnem zboru * saj tudi trgovci, mogotci in obrtniki volijo po drugih skupinah neposredno v deželni zoor ; posredno pa zastopnike svojega stanu po trgovinski in obrtni zbornici. So li trgovci in obrtniki bolj potrebni biti stanovsko zastopanim v deželnem zboru nego kmetski stan P Kar je onim ljubo, nam je pravo ! Ne bodimo toraj kratkovidni temveč skrbimo uže sedaj v kakovih rokah bode predsedništvo gospodarskih zadrug, ker ti predsedniki so udje deželnega kulturnega sveta po postavi, in kot taki imeli bodo pravico voliti dva deželna poslanca, Stvar je toraj sama na sebi tudi v političnem oziru velevažna ter ne gre zaspano roko križem držati temveč opreznim biti in — mnogobrojno pristopiti k gospodarskim zadrugam !
Iz Podgrada nun poročajo: Dne 3. oktobra t. I. bilo jo občno zborovanje tuk. podružnice sv. Cirila in Metoda, V. č. g. predsednik pozdravi došle družtvenike, omeni, da seje družba držala zvesto gasla: »Vse za vero, doni in cesarja" ter z veseljem poudarja napredek družtva; vendar obžaluje, ker se današnjega zborovanja ni udeležilo udov, kolikor se jih jo pričakovalo.
Gosp. tajnik nasvetuje, da bi so s tem pomagulo društvu, ako bi se dosti razprodalo knjig, koje izdaja glavna družba sv. Cirila in Metoda; nekoji gospod je so 4c posebej obljubili, da bodo skrbeli za razprodajo družtvenih knjig. Po nasvetu g. podpresednika naročilo so bode pri vodstvu v Ljubljani od vsake knjižico po 50 iztisov.
Gosp. blagajnik poroča o denarstve-nem stanju.
Zatim se poroča, da je pristopil k tu-; ka&njoj podružnici kot družtveni pokrovitelj v. č. g. mons. Jan. Vsi navzoči vstanejo in zakličejo: „Slava muK Nadalje sledi volitev odbora, v kojem so ostali razun malih sprememb dosedanji gospodje. Sklono so šo dan prihodnjega zborovanja, t. j. dne 3. julija prih. leta.
Napenjajoče se žabe. Nekateri istrski sanjači pošiljajo v tukajšnje lalionske liste čudovite opise nekih slovesnosti in slav-nosti, ki se vrše tam doli v „itali janskej* Istri na čast deželnemu predsjedniku dr. Campitelliju in družim vnetim „patrijotoui*, Nam se srce kar topi gorkoga sočutja in, ko čitamo te verno opise v čast lahonskim patrijotoin, stopajo nam solzo v oči — živega ganutja! Mili IJog, odpusti jim »aj ne vedo kaj delajo v svojej strasti ! Nedavno imel jo dr. Campitelli svoj prvi debut v iahonakem gnjezdu Rovinju. Slavila se jo neka navidezno rovinjska slavnost. Častiti starček, katerega so Rovinjci nekdaj sami zavračali radi njegove nezmožnosti voditi občinsko barko, napival je svojim vernim podanikom golorok iz starodavnega bokala, na kar so ga nekateri sansculottea dvignili na voz na lestvice, pred katerim sta bila vprožena dva vola ter ga vozili po mestu. Tudi v Poreč, v deželni zbor so ga svečano spremili na parniku.Vse mesto je bilo razsvetljeno itd. Mi so čudimo, da niso pokali topovi in zvonili zvonovi, po-reško babee pa poklekale ter poljubljevale robov suknje — častitevega starčka, ki bo vodil v Istri lahonako barko ! Bog daj pamet onim, ki je nemajo. S temi in ena-cimi otrobami redijo tržaški listi svoje potrpežljive čitatelje, ki jim vse to slano plačujejo.
Iz Koperske okolice nam pišejo: Some,ij je bil v ponedeljek v Suiarjah (Moute) pri Kopru, j>a le srednje obiskovan.
Huda burja vrši po okolici koperski, posebno po hribih okolu Kopra; danes (v četrtek) jo posebno huda, prej pa sta so liže teden dni skoraj vedno menjala dež
in burja, ali pa sta prišla oba skupaj na* pozdravit.
V Gorici V SptneniSkih ulicah h. št. 10 ima naš rodoljub O. Likar prodajal nico, katoro je dobro preskrbel s šolskimi, z masnimi in z vpisovalnimi knjigami, z raznimi pisankami za šolo, s tiskovinami za duhovnije in za županije, z papirjem in z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami. Nadejamo če torej tudi mi, da kdor našincev ima iskrico rodoljublja, ne bode več dajal dobička za take reči našim priliznjenim in skritim nasprotnikom.
Trgatev v koperski okolici je uže končana — pa ljudje je niso kaj veseli, ker so tnalo natrgali, po nekaterih krajih nič; kjer je kaj bilo, tam je toča nekoliko prizanesla.
Vojaški nabor. Mestni magistrat poziva vse mladeniče rojene leta 1869, 68 in 67 spadajoče k trž. občini ali inostrance, da naznan'jo svoje stanovanje ter one, ki imajo pravico do oproščenja, da vlože dotične prošnje.
Obesil se je nek 401etni Anton Rus v gozdiču pri lovcu. Sit je bil menda ži-venja. —
Nov parobrod „Conte Kalnokytt kojega je dal napraviti avst. konzul v Buenos-Ayres g. Nik. Mihauović je dovršen in je odplul predsinočnjim. Predvčeranjem se je spustil v morje v ladijetesalnici sv. Roka drug parobrod z imenom „Auatria"
Lastnica uredništva
G. N. N. Stvar je uže rešena zato Vašo in več druzega hranimo, da v priliki objavimo. Sn en pozdrav ! — Gosp. C. Vašo bodemo sedaj redno prinašali do kunca. Posimo kaj pripovednega o priliki. Ifa zdar !
Dunajska borsa
11. oktobra
Enotni drž. dolg v bankovcih —	— gld. ttH 90
v srebru — —	— „ 84 7<l
Zlata renta — - — —----— „ 1U9 80
5°/0 avstrijska renta — — — —	— „ 9;' Gi3
Delnice narodne banke — — —	— „ 9>2,—
Kreditne delnice — — — — —	— „ 7.j
London 10 lir sterlin--— —	— „ 119,50
Francoski napoleondori — — —	— „ 9 46
C. kr cekini — — — — — —	— „ 5.67
Nemške marke — — — — — •-	— „ ,08 oo
Papir na prodaj,
Stari časopisi itd. prodajajo se 1 k^r. po 12 n Č. Pob! 12 je se izv6 pri upravni51vu našega lista.
Absolviran osmošolec
7, maturo išće iustiukcij v predmetih srednjih sol; pogoji ugodni. Nutarićn'jš .* pove miže uredništvo.
v i
I «

■•■I
SUJIKUNTO
razpošilja proti gotovini ali po povzetju po prav makih cenah in samo dobre kakovosti
in druge osebe razumne, karme prihnjajo mnogo v dotiki* z občinstvom, spremo in zanesljive naj pošljejo svoja prasanja radi izdatnega zaslužku, ki vedno narašča ter traje več let, na .G. A. G. l.867u Graz, poitltigernd.	3—10
Slavnemu občinstvu
naznanja spodaj podpisani, da je odprl
novo pr*ocLeij ril ni c o
v via Barriera vecchia št 2, katera je preskrbljena h vsakovrstnim jedilnim blagom.
Pošilja so tudi po posti do pot kilo proti povzetju ali na željo gg. trgovcem tudi nu <?ebelo po železnici. 3 — 3	S spoStovaiijem
Franjo H u s.
3.50 i
„ „ „ f. 4-90 i
* n „ f. 7.-„ „ lino f. l2.-„ prav lino f. 16.— vrh. suk. fino f. 6,— „ prav fino f. 8- — zimsko suknjo f. !i — „ „ lino t". 9,— 1 m. loden 135 ctm. širok f. 2.50 |
Tuehfabriks-Lager 1-15
FRIEDRICH BRUNNER,
Briinn FrUhlichgass« 3.
Uzorci brezplačno in fmiiko.
3.10	m. dolg 2 L 1. obleko f
3.10	,
3.10	,
3.10	,
3.10	, •2.10 ,
2.10	.
2.10	,
2.10	,
Brnsko sukno
zn. elrgnnt.no
jesensko ali zimsko obleko
» odrezklh po m. 3" 10. to je 4 umnijskfl vntlja voiik kupon za W ffl'l. 4-30 iz fin" -V9 BV nI. 1.15 tinejfle "PO mtr nI. 10 50 f-i ko ttm im w Rold 12 40 iz ii.ijtinej?« "Mi
pristne ovčje volne
kakor tudi snkno za povrfnji1 siikr ic, feslj-tiin sukno, p-i'plcti'no 7. s i!•>, /.nnsko vnljuno sakno, Hukno zn lorje, tkanino iz niti. katere -e diijo jir.iti, ftno in ntvJfin^jSe Crnn sukno zn salon nlileVo iti. itd poPi ju proti povmtju iznosa roolna iu »i lidnu, Jako dobro poei anu
tovarniška zaloga ankna
SIEGEL-1MHOF
v Brnu Brilnn).
'./java! Vsa kupon je dolg 3 10 m, in flirok 13(1 ctm., torr>j zadostuj* popolrioma z:i kompletno obleko za ffnspode.
Tudi s» dsija kolikor metrov se teli ■Tttmfii «e, da se '<dp' Sije natauSi o bl.tfo i>u Itb ranem u/.orcu,
Uzorci zastonj in franko. 5—20
ŽSVOJI K SVOJIM!	|
Podpisani si vsoja javiti slavnemu občinstu, da je odprl /	% vsem dobro oskrbljeno
1 prodajalnico v manifakturah	1
J na majhno v ulici „Nuova" nasproti lekarne Z a n e 1.1 i.
Preporočnje se slavnemu občinstvu obeča, da bode vsakem	. "
^ oziru vgodil z dobrim blagom in točno postrežbo.	^
^ n—2 Z orllicnim spoštovanjem	^
| Miha Vesel.	|
BRNSKA TVRDKA 1 za razpošiljatve finega suknenega blaga 1 Berahard Ticho	
20-8 Briintl, Krautmarkt 18, -	— pošilja proti povzetji: 1
Sukna za gospe deset metrov, sama volna v vseh modernih barvah dvojna širokom gl.	Niegerskega valjanega sukna I 10 met., sama volna, najnovejšo blago zaje- 1 sonske in zimske obleko dvojne širine gl.4.50 1
Crni Terno sakHonski izvod, dvostroko širok, za celo obleko, 10 metrov gld. I.7»0	Hagusa moderno sukno 1 dvostroko široko, za kostume, v vseh barvali, 1 tudi progasto in p sano 10 met. gld. I
Valarijne flanele deset metrov najboljšo baže, 60 centim. gid. :t r>o	Duble-Velour-sukno " Vi kompletno, 1 komad gld. 3.SO I
Baršena za obleke doBet metrov, krasni vzorci gbl !t.	Kalnuka j deset m., najboljše vrsti, 60 cent. širok g.9.»0 1
Životi „Jersejr* za gospe (jopice) z svilnatimi gumbi, v vseh barvah kompletne, velike: 1 komad ^ld. 1.30	Jedno zimsko ogrinjalo 1 9 i veliko gladko In karirano I gld. * j
Jute zastor turški vzorek; podpolni gld. 9.SO	Garnitura iz jute 1 2 posteljno pogrinjnle, in l namizna prta 1 s čipkami gld. 9.50 1
Košulje za delalce iz rumburškoga oksforda velike, 3 komade gld. *	Garnitura iz ripsa 1 sostoječaiz 3 posteljnih pregrinjal in namizno-l ga prta sć svilnatimi čipkami gld. 4 1
Normalne košulje in hlače kompletne, velike, 1 komad gld I.RO	Holandske dolge preproge (ostanki) 10 12 metrov dolge, 1 ostanek gld. :i.4IO 1
Ženske košulje iz močnega platna sčipkami (*> komadov gld. ».95	Domaće platno I 1 komad, 30 vatlov 4'4 gld. 4 »O I 1 , 30 „ S.50 I
Košulje za gospode, lastno delo belo n li barvane 1 komad I.a gld. I.MO II.a gld. 1.90	King-Webe boljše nego platno 1 1 komad 6 A širok, 30 vatlov gld. O I
Kanevas 1 komad HO vatlov lila gld. 4.90 1 „ HO „ radeč „ Kanevas iz niti 1 1 komad ')0 vatlov lila in rudeč ghl. «	Konjska plahta I jako dobra, 190 ctm. dolga, 130 ctm široka I gld l.AO ] Odeje za fljakerje 190 etin. dolga, 130 ctm. široka gld. « .»0 1
Oksford I so moro prati, dobra vrsta, 1 kom. i 0 va- j | tlov gld a SO j	Šifon I 1 komad, 30 vatlov, F.a gld. 5 aC najboljše 1 I vrste gld, 0.50
	
Tovar 11 o * U 1 ji <1 i <>; f	v ^u kn cura bla^u I
j Ostanki Brnskega sukna i Ostanek za podpodno možko obleko !f 10 ni. 1 l dolgi gld. S* 1	S Blago za zimske sukne 1 ostanek 2.10 metra za popolno zimsko suk- 1 \ njo rjavo in višnjoiio gld. 5 IiO j
Priložnost za kupovanje! j 1 BRNSKI OSTANKI SUKNA, I ostanek za 1 j j kompl- «»)žko obleko 3.10 m. doluo g. JI 7 5 |	Blago za površnje suknje 1 njiinojše vrste, 2.10 met za triu :»ktijo 1 1 » ' \
Vzorki brezplačno in franco Za dobro blago in točno pošiijatev se jamči. Elegantno izvedena zloirka uzorcev z 400 znamkami g. krojačem nefrankovano.	


J.&5.KESELER
Ferdinandova ulica št. 7E
največje in najcenejše ku-povalisce za zimsko dobo.
Tvorniška zaloga sukna Kape iz pliša	Namizni prti
3	za moif in di-čkt, U kom. f. i 5o lanrni, vsih barv, I komadi
i, i. ..	•	' for,, komadi aH i for.
Ja ie kaJ v *al0«' • Potna ogrinjala (plaid) Ostanki hrnskega Bukna 3.5<> m. dolg, 1,61 ni, širok f" 4.5o
3'ln metrov za ccle »imiko moiko
obk-ko f.	12 žepnin rutic
.	zarobljenih, z barvanlnil robi za
Angleško S<3V10t-D'.ag0 možkr r. . J.-, za Jtnsk<- I for. 1 to metrov za celo moiko obleko f.	II. f. 7.5n, III. f.
Prtiči (serviete)
laneni I t četvorni, (> kom, f. t.jO
Perilo za gospe
m	TTT	6 ženskih srajc
zavese, piante, preproge u a»jm0čncjirga platna * *o> ča-
Elago za zimske suknja ■■—■"■•-■ " ■ ■— ■ - Stim Obžltkcin f. 3,a".,» vnenjem
fine baie, moderne barve i110 m,	ZaVeSS Ol jUbd	. . '' ,0r'
io for., II. 0 for,	nainevejla rlsarija,pO|jr»lna,v dveh
Pravi štajerski loien barva,'f	f as
za lovske -.uknje in oUeke, nepo-	GamirUre Od jllts
kvarljiv, t m'ter F. iH5 a pregrinjali za postelje in i na-
Blago za svrhns suknja
barve pO najnovejši modi, najfi- n)a nejše baie 3'to m. za cel svrhnik___
1±L-Prešita zimska
Srajce za gospode Jacquard-Manila hodna
z Sifona, kretOfia, oiforda, naj- preproga, m in. trov dolgi, irpeino boljil Izdelek I. f. 1.80, II 1.3"	1,laK° f. Mo
Največja zaloga primernih Modno blago za gospode11 ru*a> X™dTf~\ božičnih darov.
Ceniki o preobleki ali perilu za gospode in gospe in o ga-laiitcrijuli, uzorci niikiia iti rezanega blaga zastonj in franko. Pošiljatvo s pfištnim povzetjem.
3 ponočni korzeti
iz tin šif. i vezenjem I. 4 (■, " f, i.flo
Predpasniki za ženske
mlini prt,najnovejša turška lisa. iiozfor'a,kretena,Mirovega platna -	- -	_ ali Sifona, h komadov f. 1.(10
Spodnje suknje is klotu-
pokrivala "»ine,bogato tamburiraiie,rude£e, a in široka,js've ali frapirane, t kom. -i for.
Angora-Ogrtač
zimski, lo/4 velik f S.So
dvili barvali, f. 3.5o, štirih barvali <) for.
Volnena ženska jopica
Jersey) vseh barvati, lepo pristo-
Oxford -srajce za delalce Garnitura od ripsa	jev»joč« i ror ,u f.
moćne, dobre baie, I k niade I. = pregrinjali z 1 posteljo, i namizni Nogavice Za Ženske
f•	11 • 1 10	prt,najmodernejše barvane f. I 5< limskfibrle ali barvane, 6 parov
Spodnje hlače ali svitlce	Rjuhe (plahte)	pi«tme r i.jo
iz najmočnejšega platna, koperja , kom bre* šiva, j m, dol' f i.lo Damastne vbrisavke
baršanta I komande	Sotov Blamnjak, 2 m. dolg,^	1 rfr»,,Un"
Normalno perilo 1 ......... r;n,	''' Z	""
jaegerov sistem sama volna, za Konjske plahte,težke vrste piatnina in tkanina
16-9
gosp i de in gospe 1 srajca f. l,3o.1» obrobki, i f cm, dolge, i io cm . si i hlače f. 3,iz bombala f. I. Vi kom. roke, I, rumena f. i. "i'J, II. siva f i.*So
Možke nogavice Flanel ste ruto za na glavo
zimske, bele in barvane, pletene za ženske, zelo tople 3 komadi I. 6 parov f. t.m	3 for. II. 7Ti kr.
komad — a>i komolcev
Domače platno
močne vrste (j<i komolcev) i k'iin ■Vt f. ii.J", -t/i f. 4.3"
Oxford, najnovejši uzoreo
1 komad (n> kotnnlccv) f. ,),5o
Sifon
za mozko in žensko perilo, i kom.| <3o komolcev) 1. f. S.tio, II. f, 4,"
Prosniški loaršant
1 komad (J11 kom I cevi bel aiil rutleč O f,višnjev ali rujav, f. 5|
Eanovas
za posteljne preproge 1 woniad (3« d. komnlcev) I. f i>, II. "). J'1
Atlasov gradi
za posteljne preprog' 1 kom, d. komolcev, I. f. '10, II. f. S.Sn1
Modne blago za dame.j
!!Kup o priložnosti!! Zimski Niger-loden
za Ženske obleke, najboljše vrste,I r. m, f. 3.20
Karirana modno hlago
(Ki cm. široko za spalne suknje inl otroške obleke, 1» m, f. 4 —
Joupon i trožiono blago
v vseli barvali, I. f. 3.5", II f. j.so
Flanela Valeria
najnovejši uzorec, 10 in. f. i-Tw
Ealmuk
najnovrjli uzortc, 10 m. f. j-7"
Baršar.t za obleko
najnovejši uzorec pristne barve,I m metrov, f. 3,—
Kašmir dvojne širolcosti
cm in barvan........ for 4.—
Atlas od volne, dvojne širo-
kosti, črn in barvaii.i" ni. f, 6.5
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
lzdujarolj iu odgovorni uredili k Julij Mikota.
JAKOB KLE^ENC
trjfovoo	4—(i
Via S. Antoni o.
luni v zalogi voiik izbor rftzn«vr*hi<'£u Ittpegn volnenega blaga za žensko obleko, v zalogi 1 ho vedno nahaja v velikoj inno/ ni Izborne tonine, baršuna, platna in flanele v ravnili barvali. Dobo so bela zagrinjala vsake vrste iu volikoHti. Postrefii more z a«jlop'ami nuiniznimi prti, volnenimi robci, plodi in drugimi ženskimi ogrinjali. V obilnoj meri so dobi z u gospu vsak-tero preprogo iu liSpu za plešo iu žonitvu in to vedno novo, moderno in nezaložan« blago. Vuaka iiurooba na deželo [po oltrazeih ali muštrihj «e i/.vrši bitro in točno tor Inhko nokntere vrsti blngn, liro z daoa na deželo poSljo. Svibiato blago jo vedno nnjnovejfiega izdelka; sviinato trakove vsake velikosti za plosc. ali za nagrobne vonee, kakor tudi zlato iu arebrne fran/.o ho dobe na izbor. Ima za slovenska družtva troboju« svilnate trakove v raznoj širokonti. Za obilno narot-bo se priporoči vsem p. u domačinom, da '..'a pogostoma z naročili jiočasti.
iiiiiMiiiiiiMS
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in goapodatjem v pouk, dobiva v tiskarni
DOLENC
Ulica Carintia broj 28.
po 40 kr, t r d o v e z a n 00 kr.
Tiskarna Dolenc v Trstu