ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ mj ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAjaCAJaiAJZMAjaiAJZMAJZMAJZMAJZM*^^^^^^^^^^ ZMAJZM AJ ZMA JZMA JZMA JZMAJZM AJ ZM AJZM AJ ZMA JZMA JZMAJZMAJZM AJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJ^^^^ w_jD glcib zmcua 1981 letnik XVI januar 1 Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ V decembru smo se na referendumu odločali... Odločanje na zadnjem referendumu 16. decembra 198o o sprejemu Temeljev plana je uspelo, kakor je bilo že objavljeno, v TOZD BATERIJE, proti vsem pričakovanjem pa se večina delavcev v TOZD SPECIALNE BATERIJE ni odločila za sprejem svojih Temeljev plana tudi na ponovljenem glasovanju dne 22. decembra. Delavski svet TOZD Specialne baterije je zato moral poseči po izrednem ukrepu, ki ga v takih primerih določa republiški zakon o sistemu družbenega planiranja v svojem 67. členu; po ugotovitvi neuspešnega referenduma sprejel začasno odločitev o Temeljih plana z veljavnostjo šestih mesecev, poslovodni organ temeljne organizacije pa je o neuspelem referendumu obvestil skupščino občine Grosuplje in družbenega pravobranilca samoupravljanja. Na delavskem svetu, tako v eni kot drugi temeljni organizaciji je bila razprava vsestranska, delegati ki so ocenjevali zrelost predloženih temeljnih planskih usmeritev, so bili soglasnega mnenja, da temelji plana odražajo interese delavcev temeljne organizacije, da so temelji v vsebinskem pogledu na realnih tleh in da so v njih predvidena razmerja dosegljiva; živahna razprava je potekala tudi v okviru družbeno političnih organizacij, zlasti sindikata, tako v fazi osnutka kot potem, ko je bil oblikovan predlog. V poprejšnji obravnavi delavci na zborih sicer niso dajali spremenjenih predlogov, postavljena so bila določena vprašanja, z odgovori ki so bili dani, so bili zadovoljni, na podlagi vsega tega je bilo mogoče smatrati, da so temelji rezultat potreb in interesov delavcev v temeljni organizaciji in zato je bilo upravičeno pričakovati ugoden rezultat po izvedbi glasovanja z glasovnicami. h lo Vendar se to v TOZD Specialne baterije ni zgodilo; v TOZD Baterije je referendum kot je objavljeno uspel, z rezultatom vseeno ne bi mogli biti zadovoljni, čeprav se je zanj odločila večina vseh delavcev, rezultat v TOZD Specialne baterije pa povzročil, da je bilo potrebno poseči po izjemnih ukrepih. V primeru neuspešnega referenduma, se glasovanje ne da opraviti o istem predlogu prej kot po 3 mesecih (če bi šlo za statusno spremembo po 6 mesecih) ; še se pripravi nov predlog, pa je mogoče referendum izpeljati že preje. Že delegati v delavskem svetu so bili mnenja, da bi se pripravil nov predlog, hkrati so poskušali predlagati v šem naj bi bile te novote, čeprav so bili sami delegati v težkem položaju, ker v samih temeljih ni bilo do takrat bistvenih spornih določb; res pa je, da so bili delavci, čeprav tega na zborih niso izrecno poudarili, mnenja, da zaostajanje pri izpeljavi dosedanjih plan- Vsem delavcem TOZD Baterije Ljubljana \j {orek -16. KII.-1980 bomo na REFERENDUMU odločal, o sprejem* \. Temeljev plana temeljne organizacije ter o sklenitvi 2. Samoupravni h sporazumov o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, za delitev sredstev za osebne dohodke, za skupno porabo in spodbujanje ustvarjalnega de h vSOZD Iskra. V imenu družbeno pchličnih organizacij delovne organizacije in temeljne organizacije pozivamo delavce v polni udeležbi na referendun IOOOS skih zadolžitev, zlasti plana investicij, ni opravičljivo, da se npr. rekonstrukcijo mešalnice in uvedba nove linije 4R 25, zaostajanje rasti osebnih dohodkov za živijenskimi stroški in ovrednotenje del oz. nalog po novem razvidu nikakor ne more pripeljati do kraja. Te pripombe in mnenja delavcev so vsekakor utemeljena; vložiti bo treba vse napore tako vodstva temeljne organizacije, zlasti pa delavcev delovne skupnosti oz. njenih strokovnih služb, da se prej omenjene težave in pomanjkljivosti kar se da hitro odpravijo. Vendar bi poudaril, da zgolj zaradi nezadovoljstva z nekaterimi akcijami in ukrepi, planiranimi pa neizpolnjenimi v preteklem planskem obdobju, ni utemeljen razlog za izrekanje proti Temeljem plana, če le-ti odražajo interes delavcev za to srednjeročno obdobje. V postopku za sprejem temeljev plana, takih kot so ali spremenjenih bo potreben odkrit in neposreden dialog, tudi konfrontacije so povsem naravna in potrebna stvar; izrekati se javno za eno, z glasovnicami pa za drugo, pa zares ne vodi nikamor. Sprejem samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih delitve po delu v okviru sestavljene organizacije, o kateri so se delavci obeh temeljnih organizacij opredeljevali na referendumu, je bil istega dne kot sprejemanje temeljev plana. Tudi glede teh samoupravnih sporazumov je bil rezultat podoben kot glede temeljev plana; v TOZD Baterije je za sprejem teh sporazumov glasovala večina vseh delavcev, v TOZD Specialne baterije pa potrebne večine ti sporazumi niso dobili. Čeprav se v postopku oblikovanja predloga niso pojavili predlogi za spremembe in dopolnitve, so bili glede vsebine dokončno oblikovanih predlogov na zborih določeni pomisleki, zlasti glede jubilejnih nagrad in odpravnin ter razmerja med bolj enostavnimi in bolj sestavljenimi deli v SOZD in delovni organi-r zaciji, to je tistih določb, ki so se spreminjale kot rezultat široke javne razprave v vseh organizacijah ISKRE. Kljub ustreznim obrazložitvam, je ostal vtis, da nekateri delavci s takimi rešitvami ne soglašajo. Navedeni samoupravni sporazumi so za temeljne organizacije zelo pomembni ter dajejo ne le skupne osnove in merila ki zasledujejo poenotenje v sestavljeni organizaciji na področju delitve po delu, pač pa so tudi izhodišča za izdelavo meril vred- notenja dela na novih osnovah z uporabo nove analitične metode vrednotenja zahtevnosti del. Vsi samoupravni sporazumi so bili podrobno obrazloženi v 6. številki glasila lansko leto. Ker smo med prvimi izvedli referendum, v tem trenutku še niso znani rezultati v drugih organizacijah ISKRE; ne glede na to, bo v TOZD Specialne baterije referendumsko vprašanje o sprejemu teh samoupravnih sporazumov ponovno postavljeno, seveda v obnovljenem postopku na način kakor je zgoraj navedeno glede temeljev plana. Stanko Juvan ■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■CM Dobili smo plaketo ; mm V januarju letos so nas obiskali predstavniki SOZD "CENTROPBOM" iz Beograda in nam ob tej priliki podelili plaketo v znak priznanja pri razvijanju samo-t upravljanja, napredovanju poslovnih odnosov in za dosežene rezultate v dolgoletnem sodelovanju. Ur. Beseda urednika Minilo je leto in minilo, je silvestrovanje. Kar srečno smo vskočili v januar, se vrnili na delo. Sneli in pospravili smo praznične okraske, podrli smrekici in začeli nase vsakdanje delovno življenje. Tudi v našem uredništvu smo se kaj hitro razgibali. Obdelali smo bero lanske vsebine in prešteli avtorje ter njihovo pridnost.Ni kaj, da bi zamolčali pohvalo, ki jo velja nekaterim bolj bučno izraziti in spet drugim dati priznanje v okviru njihove prizadevnosti. Kot smo se zmenili, vam tokrat nazorno predstavljamo lansko bilanco našega glasila. Januarsko glasilo smo uspeli napolniti. Bogatost vsebine je vaša ocena. Začeli smo dobro in na letošnji prvi seji uredništva zaželeli, da nam delavnost rojeva vsaj takšne uspehe, kot smo jih dosegli z lanskim letnikom. Sicer pa je letošnje leto nekako v znamenju jubileja. Vse leto bo v znamenju 25 letnice obstoja šentviškega obrata, kot smo ga radi imenovali oziroma današnji TOZD Specialne baterije. To obeležje - vsaj lepo in prav bi bilo, pa mora imeti v vsaki številki glasila ustrezen prizvok. Kolikšen bo in kako uglašen, pa ne bo odvisno samo od urednika. Re samo letos in samo zaradi jubileja, temveč iz nujne potrebe bo treba zaorati ledino in jo poglabljati v smer aktivnega sodelovanja z uredniškim odborom, pri čemer so tudi osnovne organizacije Zveze sindikatov zadolžene za uresničevanje nalog s področja obveščanja. Le nekatere teh nalog smo izdvojili in objavili v našem glasilu meseca oktobra lani. Prav je, da se spomnimo nanje vsaj v tem trenutku, ker bodo v kratkem potekali letni občni zbori osnovnih organizacij sindikata tudi v naši delovni organizaciji. Tudi o tem bo morala teči beseda. Vaš urednik GROŠ _JE p.1 Ploščata baterija v novem designu V zadnjih mesecih, predvsem pa koncem leta smo napovedovali, da se bo v januarju pojavil novi dizajn na naših izdelkih. Že sam napis, novo oblikovana beseda ZMAJ, ki smo ga predstavili tudi v našem glasilu in odtisnili na novih značkah, je vzbudil precejšnjo pozornost. V torek oziroma sredo 14.januarja pa se je dizajn v celoti predstavil na etiketah 12. Ploščata baterija se je oblekla v svojo, do pred nekaj leti tradicionalno črno barvo. To je začetek in kaj hitro bodo vsi naši izdelki že po svoji zunanjosti predstavljali diferencirano kvaliteto, čeprav smo to želeli že pred časom in si misli kdo, da kas-nimo, je treba pojasniti, da vsaka sprememba dizajna zahteva določen čas od odločitve, preko snovanja idej in sprejemljivosti za proizvajalca do realizacije in nabave sploh pa, če gre za celostno podobo. Pri vsem tem pa je treba nameniti določena finančna sredstva. Ob upoštevanju teh dejstev je razumljivo krotenje nestrpnosti nekaterih, ki so menili, da je takšno spremembo možno uresničiti "čez noč". Tako je bilo naši ploščati bateriji , ki ima najdaljšo staro stno dobo namenj eno, da se kot prva pojavi v novi "obleki". Tokrat naj omenimo le to, da je avtor novega dizajna Skalar Peter iz studia MSSV in ki ima nalogo, da razvije celostno podobo za vse vizuel-ne komunikacije. O tem pa kdaj prihodnjič. M oooooooooooooooooooooooooo Vsak začetek je težak Že v oktobru smo zapisali, da se na stroju za izdelovanje členov H 25 po sistemu paper-lined v TOZD Specialne baterije opravljajo preizkusi posameznih faz dela z vključevanjem polizdelkov po zasnovi našega razvoja. Zdaj, v mesecu januarju je stroj v rednem obratovanju, čeprav je slišati, da se še smatra za poskusno proizvodno dejavnost. Res je, da delavci oziroma vzdrževalci pri tem stroju še niso povsem zadovoljni, ker prihaja do večkratnih ali večjih zastojev. Temu pa, kot sami priznavajo, botruje v največji meri posebno oblikovana plastična pokrovka in še druge malenkosti. Vsak začetek je težak in upamo, da bodo ob ustrezni aktivnosti posameznikov in še večjem angažiranju pri vtekava-nju premostili že znane težave . My Nekaj podatkov o delu samoupravnih organov v lanskem letu Odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije se je v letu 198o sestal 4 krat. Za to je bilo porabljenih 5 ur in 2o minut, povprečna dolžina seje torej okrog 1 ura in 2o minut. Udeležba delegatov je bila 92 % in odbor je sprejel 9 sklepov. Ob koncu leta, ko delamo različne bilance in pregledujemo delo v preteklem letu, je prav da na kratko pogledamo tudi delo samoupravnih organov. Zato nekaj statističnih podatkov: Delavski svet delovne organizacije se je v letu 198o sestal 12 krat. Za teh 12 zasedanj je bilo porabljenih 17 ur in 55 minut, povprečna dolžina zasedanj je bila torej približno 1 ura in pol. Udeležba delegatov na zasedanjih je bila 77 %, delavski svet delovne organizacije pa je sprejel 47 sklepov. Delavski svet TOZD Baterije Ljubljana se je v letu 198o sestal 2o krat. Za teh 2o zasedanj je bilo porabljenih 59 ur in 2o minut, povprečno je zasedanje trajalo 1 uro in 58 minut. Udeležba delegatov na sejah je bila 89 %, sprejetih pa je bilo 148 sklepov. Delavski svet TOZD Specialne baterije Šentvid se je v letu 198o prav tako sestal 2o krat. Porabljenih je bilo 57 ur in lo minut, povprečno trajanje zasedanja je torej 1 ura in 52 minut. Udeležba delegatov je bila 77 %, sprejetih je bilo 147 sklepov. Delavski svet delovne skupnosti se je v letu 198o sestal 9 krat (od 19.6.198o dalje,ko je bil konstituiran). Za svojih 9 zasedanj je porabil 12 ur, torej je povprečna dolžina zasedanja 1 ura in 2o minut. Udeležba delegatov je bila 77 %, sprejetih pa je bilo 46 sklepov. Komisija za delovna razmerja TOZD Baterije Ljubljana se je sestala na 14 sejah. Za to je bilo porabljenih lo ur in 57 minut, povprečna dolžina seje je bila 46 minut, udeležba na sejah 73 % in sprejetih sklepov 129. Komisija za delovna razmerja TOZD Specialne baterije Šentvid se je sestala na lo. sejah. Za to je bilo porabljenih lo ur in lo minut, povprečna dolžina seje 1 ura in 7 minut, povprečna udeležba 84 %. Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb se je sestala 2o krat v letu 198o. Za to je bilo porabljenih 18 ur in 4o minut, povprečna dolžina seje torej 56 minut, povprečna udeležba članov 85 % in sprejetih sklepov 118. Odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Baterije L.i. se v letu 198o ni sestal. Odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Specialne baterije se je v letu 198o sestal dvakrat. Za ti dve seji so porabili 5 ure in lo minut, udeležba je bila 79 % in sprejetih je bilo 6 sklepov. Disciplinski komisiji TOZD Baterije in TOZD Specialne baterije sta sproti obravnavali vse kršitve delovnih obveznosti in izrekli ustrezne ukrepe, disciplinska komisija delovne skupnosti pa se v letu 198o ni sestala, ker v delovni skupnosti ni bila prijavljena nobena kršitev delovne obveznosti. Ker pa ste verjetno redno spremljali delovanje samoupravnih organov tekom lanskega leta, naj bo teh nekaj podatkov zaenkrat dovolj, komentar pa si ustvarite sami. mk Volilni odbor za izvedbo referenduma v TOZD Baterije 16. decembra 1980 Smo in moramo biti vedno pripravljeni ! Naša dežela je s svojim sistemom političnega samoupravljanja in spričo izbire lastne poti socialističnega razvoja in svojega geostrateškega položaja trajno usmerjena na razvijanje splošne ljudske obrambne funkcije v vseh družbenih celicah. To je neločljivi del našega vsakdanjega obnašanja in mišljenja. Na nobenem področju družbenega življenja ne moremo tekočega srednjeročnega in dolgoročnega načrtovanja razvoja ločevati od obrambnih nalog družbe. To so enotne zadeve, ki prepletajo in so vgrajene v vse naše opredelitve. V okviru sprejemanja srednjeročnega in dolgoročnega plana naše delovne organizacije in nadaljnega podružbljanja področja ljudske obrambe in družbene samozaščite po temeljnih organizacijah oz. delovni organizaciji in sestavljeni organizaciji v letu 1981, zahteva od vseh subjektov organiziran pristop k reševanju nalog, ki naj zagotove optimalno pripravljenost za delovanje v izrednih razmerah. Zagotavljanje mobilnosti in odgovorno delovanje vseh struktur pa predstavlja pred komite naslednje naloge: 1. Nadaljevati dograjevanje obrambnih načrtov temeljnih organizacij, delovne skupnosti in delovne organizacije ter poiskati učinkovite relacije za koordinirano vodenje obrambnih priprav na nivoju delovne organizacije v povezavi s temelj-r nimi organizacijami. Zagotoviti povezanost in usklajenost z obrambnimi načrti v krajevni skupnosti in občini. 2. Dograjevati vojno proizvodne načrte obeh temeljnih organizacij s posebnim povdarkom na medsebojni vsklajenosti in oceni možnosti proizvodnje v izrednih razmerah. 3. Na osnovi analiz dosedanjih vaj enot civilne zaščite in družbene samozaščite nadalje delovati na odpravljanju pomanjkljivosti in le-te preverjati skozi aktivno vključevanje v akcije NNNP 8o/81. 4. Posebno skrb posvečati na-daljnem usposabljanju vodstva in članov enot civilne zaščite in družbene zaščite'. V ta namen organizirati tematska seminarska predavanja popestrena s praktičnimi vajami, izhajajoč iz konkretne situacije posamezne temeljne organizacije. Glede na strukturo zaposlenih bo potrebno še posebej pospešiti vključevanje žensk v vse oblike splošne ljudske obrambe. 5- Pospešiti idejno politično usposabljanje in seznanjanje zaposlenih z mednarodno situacijo, mestom Jugoslavije v razmerju sil, vse v smislu krepitve pripravljenosti na morebitne izredne razmere. 6. Uskladiti vse normativne akte s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite glede na spremenjeno samoupravno organiziranost po temeljnih organizacijah, delovni skupnosti in delovni organizaciji. 7. Glede na strateški pomen baterijske proizvodnje moramo še nadalje vlagati vse napore za zagotovitev zadostnih zalog reprodukcijskega materiala za proizvodnjo v izrednih razmerah. 8. Zasesti dela in naloge referenta za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v skladu z novim razvidom del oz. nalog. 9. Proučiti načrt nabave opreme in sredstev za enote civilne zaščite. Usposobiti zaklonišče za dvonamensko uporabo. Investicijsko politiko vskladiti s potrebami obrambnih usmeritev. Naloge, ki jih je sprejel v okviru programa dela komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pa za realizacijo teh ni stvar samo komiteja, temveč vseh članov naše delovne organizacije, ker to nam zagotavlja varnost in uspešen razvoj naše družbe. Tone Orožim Spoštovati moramo organizacijski predpis o poslovanju s premakljivim delovnim časom V letu 1975 smo v našem Zmaju zaceli postopoma spreminjati ustaljen delovni čas. Tedaj smo se prvič konkretno srečali z novim pojmom "premakljivi delovni čas". In kaj je sploh to? Na to vprašanje nas večina zna odgovoriti, saj ga že nekaj let koristimo. Pa vendar velja omeniti, da je premakljiv delovni čas ureditev delovnega časa, ki delavcu, ki je v ta sistem zajet dopušča prosto izbiro začetka in konca delovnega časa znotraj določenih časovnih obdobij. Ta svoboda daje tudi pravico, da si delavec sam določa dolžino posameznega delovnega dne. S tem pa ga ne osvobodi dolžnosti, da v daljšem časovnem obdobju vendarle opravi predpisano število delovnih ur. Premakljivi delovni čas smo v Zmaju uvedli sl. junijem leta 1975 za delavce v finančno računovodskem sektorju, plansko analitski službi in še za nekatere, skupno $o delavcev. Za poskus smo določili dobo treh mesecev. Kaj kmalu so prišle do izraza pričakovane prednosti in sicek boljša izraba delovnega časa, odprava konic ob koncu delovnega časa, odprava zelo pogostih izostankov v osebne namene, odprava kroničnih zamudnikov in odprava nadurnega dela. Poskusna doba treh mesecev je minila in premakljivi delovni čas je ostal. Leto kasneje se je krog delavcev razširil na vse sektorje -razen za proizvodne delavce. V ta namen je bil izdan organizacijski predpis (zadnji 15. novembra 1978), ki določa način in poslovanje. Velja še danes in prav je, da nekatera določila obudimo, jih zabeležimo na tem mestu z namenom, da jih bomo v prihodnje dosledneje izvajali. Pred tem je treba še dodati, da v splošnih določilih obstajata dva načina in sicer prvi za dela in naloge, kjer se uporablja premakljivi delovni čas v smislu odstranitve konic glede obsega dela in konic prihoda in odhoda z dela ter drugi način, ko se uporablja premakljiv delovni čas samo v smislu odstranitve konic prihoda in odhoda z dela. Dnevne časovne omejitve čas za pričetek dela je določen od 5,3o do 7,5o ure za prvi in od 5,4-5 do 6,15 ure za drugi način. Delo pa se zaključi od 13. do 16. ure za prvi in 13,45 do 14,15 ure za drugi način. Čas obvezne prisotnosti je torej od 7>3o do 13. ure za prvi in od 6,15 do 13,45 ure za drugi način. Maksimalno število opravljenih ur v enem dnevu je lahko lo ur oziroma 8,5o ur za drugi način. Ni naš namen, da na tem mestu ponovimo razna in obsežna določila o uporabi premakljivega časa. Prav pa bi bilo, da se s tem organizacijskim predpisom seznanijo vsi evidenti-čarji in da ga dosledno spoštujejo. Kajti, to je treba dodati, da so za izvajanje dela v zvezi z obračunom, evidenco in dokumentacijo v zvezi s premakljivim delovnim časom neposredno odgovorni vodje služb. Plansko organizacijska služba je za lansko leto pripravila obsežno analizo o uporabi premakljivega časa in katero je obravnaval tudi poslovodni kolegij direktorja in ki kaže na nekatera odstopanja posameznikov. S tem pa je dana pobuda, da se občasno preverja spoštovanje predpisa, da se spremlja pravilno evidentiranje in ne nazadnje, bo treba ob ponovnih ali ponavljajočih kršitvah posameznikov spregovoriti na ustreznem mestu. Da pa tega ne bi bilo treba, moramo dokajšnjo svobodno osebno odločanje o prihodu in odhodu z dela le uokviriti v predpis oziroma normalne in potrebne zahteve sektorja in področij, v katerem se nahajamo. My Diagram udeležbe sodelavcev pri vsebinskem —J oblikovanju našega glasila v letu 1980 Glasilo Zmaja v letu 1980 1. Juvan 2. Čope 3. Vukažinovič 4. Podržaj Z. 5. Orožim 6. Kocman 7. Ogrin 8. Smolič 9. Žemva 10. Strmole 11. Drnovšek 12. Kastelic D. 13. Smrdel 14. Barborlč 15. Jež 16. Kuhelj 17. Francelj 18. Mihelčič 19. Tratnik 20. Lavrin 21. Mrhar 22. Jelen 23. Perkon 24. Zadel 25. Muhič 26. Končan 27. Matičič 28. Alibegovič 29. Kovačič 30. Azinovič 31. Kristan /ŠV/ 32. Lendero 33. Roglič 34. Srebotnik 35« Kranjac Na uredniškem odboru 8. januarja letos smo med drugim pregledali tudi rezultate našega delovanja na področju oblikovanja, avtorstva in izhajanja našega glasila v minulem letu. Zanimive zaključke je pripravil odgovorni urednik, ki so jih člani uredniškega odbora z zanimanjem poslušali in tudi komentirali. Ker pa smatramo, da bi marsikaj zanimalo naše bralce, jih bomo v krajši in nazorni obliki predstavili. To pa je tudi naša dolžnost. Naše glasilo je v letu 198o izšlo lo krat. če izvzamemo dvomesečni poletni premor v času letnih dopustov, bi lahko rekli, da je izhajalo redno, mesečno. Glasila so imela po obsegu najmanj 16 in največ 24 strani (sklep delavskega sveta delovne organizacije z dne 26.12. 1979). Ob tem je treba takoj dodati pojasnilo, da če le hočemo, lahko vsakih 23 delovnih dni pripravimo gradivo za objavo in ki ga je dovolj, le obdelati ga je treba. Preko 24 strani obsega pa iz ekonomskih razlogov ne bi bilo utemeljeno. če pa bi bilo potrebno, bi napravili tudi izjemo. Te pa lani ni bilo. Tako kažejo podatki, da je glasilo izhajalo v povprečju na 19,6 straneh. Zanimiv je podatek, da je lansko glasilo po vsebini oblikovalo 35 avtorjev - Zmajevih delavcev. Pri tem niso všteti odgovorni urednik, zunanji pisci (Krisper B.) in še kdo. Od teh 35 avtorjev pa jih je kar 17, ki so se v celem letu pojavili samo 1 krat. Sicer pa je naslednja razpredelnica najboljši prikaz, kolikokrat so se nekateri sodelavci pojavili s svojimi članki v desetih izdajah: čope in Kocman 7 krat Orožim in Vukašinovič 6 krat Juvan, Podržaj Z. in Ogrin 5 krat Drnovšek in Strmole 4 krat Barborič, Jež, Smolič in Tratnik 3 krat Žemva, Kuhelj, Mihelčič, Mrhar in Matičič 2 krat in kot že rečeno 17 avtorjev samo 1 krat Zanimiv pa je tudi podatek, koliko avtorjev se je pojavilo v vsaki številki glasila in to v januarju in februarju 13, marca 11, aprila lo, maja 6, junija,7, v juliju-septembru 7, v oktobru 9, v decembru 11, v mesecu novembru pa samo štirje pisci. Vsekakor pa je treba k tem podatkom in na tem mestu pove dati še znano ugotovitev, da nas je skoraj 43o zaposlenih v Zmaju. Preveč časa bi nam vzelo', če bi hoteli obdelati obsežnost objave posameznih tematik. Že bežen pregled lanskih glasil pa nam daje spoznanje, da smo se dovolj "razpisali" s posameznih področij. Vsekakor so na vidnem mestu naša samoupravna dejavnost, plani in gospodarjenje, tržna gibanja, družbena samozaščita, dočim je skromneje zastopana družbenopolitična dejavnost. Če si pozorno ogledamo udeležbo piscev po obsegu njihovih prispevkov (glej diagram in seznam avtorjev) že v grobem zaslutimo področje, o katerem so avtorji pisali. Sploh pa, če si ogledamo priloženi seznam vidimo, kateri po svoji udeležbi kotirajo visoko ali solidno povprečno in katerim gre priznanje za udeležbo pri oblikovanju vsebinske zasnove glasila. Ugotavljamo pa tudi, da je mnogo sodelavcev, ki bi že po svoji delovni dolžnosti marsikaj izčrpno informirali bral- Dva delavca celo leto na dopustu ko j - od 1.1.198o je namreč veljala takojšnja pismena prijava telesne poškodbe pri delu. Lani nismo imeli nobene težke ali kolektivne nesreče pri delu, kar pomeni seveda pozitivni dosežek izkaza analize nesreč v letu 198o. Telesne poškodbe pri delu so nam v letu 198o pojedle več dohodka kot prejšnja leta. če ne upoštevamo obolenj, ki izvirajo iz dela (prehladi, akustična travma, okvare hrbtenice itd) in če izključimo kakršne koli odškodninske zahtevke , moramo imeti v delovnem razmerju, stalno, celo manjšo skupinico delavcev, ki nam pokriva izpad dohodka zaradi odsotnosti z dela (loo % nadomestilo osebnih dohodkov) stroškov zdravljenja ter materialnih stroškov, ki so posledica nesreč pri delu. Škodo, ki so jo pretrpeli sami delavci, ki so bili telesno poškodovani , seveda prav tako ne upoštevamo. Obračun preteklega leta daje rezultat - 35 poškodovanih ce in ki so na viru informacij, v seznamu zastopani nekje od polovice dalje. Kljub vsemu pa je treba izreči priznanje vsem, ki so v letu 198o s svojimi članki pomagali oblikovati Glasilo Zmaja in želimo, da se nam pridružijo tudi letos. Bolj zaskrbljujoče je, kje so ostali, ki jih na tem seznamu ni. Vzdržali bi se nadaljnjih komentarjev. 0 tem bi' veljalo spregovoriti v delovnih skupinah, na sestankih družbenopolitičnih organizacij, še posebej pa v TOZD Specialne baterije. S tem sestavkom smo med drugim hoteli le ponoviti že stara vpra- delavcev, kar je 7,6 % vseh zaposlenih - ali največ v zadnjih lo letih. Ponovno seveda prednjači TOZD Baterije Ljubljana, kjer se je lani poškodoval vsak osmi delavec, kar je rezultat, "ki se ga ne bi sramovali" niti v metalurgiji ali gradbeništvu, ki sta ena bolj nevarnih industrij. Zanimivo je to, da je število registriranih nesreč naraslo kljub temu, da je strokovna služba za varstvo pri delu priznala le nesreče, ki so bile prijavljene oz. raziskane ta- DO Zmaj DSSS TOZD Spec baterije TOZD Baterije 7,6 % poškodovanih 2.1 % poškodovanih 4.2 % poškodovanih 11,9 % poškodovanih Vzroki poškodb pri delu so podobni kot v prejšnjih letih -prednjačijo kršitve varnostnih ukrepov in nesmotern način dela. Izredno izstopajo poškodbe na nezaščitenih strojih (8) ter nedopustna uporaba orodij (5), kar je neposreden dokaz (ne)skrbi odgovornih oseb za zagotavljanje varstva pri delu. Zlatko Podržaj Poškodbe na nezaščitenih gibajočih delih strojev so se v letu 198o občutno povečale. Preprost račun kaže, da telesne poškodbe delavcev in močno poškodovan zaboj tovornega vozila zaradi nedopustnega načina razkladanja, ni enakovreden "povečanemu" obsegu dela^zaradi odpiranja še ene stranice. Nadomestilo osebnega dohodka za udeležbo na sejah V samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, ki smo ga sprejeli že pred dvemi leti, je v 79- členu točno določeno, da delavcu pripada nadomestilo za čas odsotnosti z dela zaradi udeležbe na se- :****************************************** Ob koncu leta Silvestrovo je mimo. Zaključek minulega leta se je v naši delovni organizaciji iztekel po že običajnem postopku. Letni koledar delovnih dni je itak predvideval prosto sredo 31. decembra, ki smo jo nadomestili že 6. decembra. Ob koncu leta smo zabeležili precejšnjo odsotnost zaradi koriščenja letnih dopustov, saj vemo, da je zaradi velikih izvoznih obveznosti in zadovoljitve domačega tržišča vodstvo proizvodnje v jesenskem obdobju s težavo izpolnjevalo načrtovane količine baterij. Izredna prizadevanja delavcev v zadnjem obdobju pa je omenil tudi direktor Smolič Franc ter vsem izrazil zahvalo in priznanje, ko smo se okrog poldneva v torek 3o. decembra zbrali v jedilnici, da si ob sproščenosti in veselejšem vzdušju nazdravimo in zaželimo uspešno novo leto. Že nekaj dni pred tem je bilo vsepovsod čutiti praznično jah v samoupravnih in drugih organih (odborih, komisijah, svetih itd.). Prav tako mu pripada nadomestilo, če se udeležuje sej organov družbeno političnih, interesnih skupnosti in drugih organov, če ga je delegirala delovna organi- vzdušje. Postavili smo tudi novoletno jelko v proizvodnji in jedilnici ter poskrbeli za primerno okrasitev. Vsak delavec Zmaja je prejel stenski koledar in prenosno namizno svetilko, katere so uspeli sestaviti delavci TOZD Specialne baterije v zadnjem hipu. Tako se je zadnji "delovni" dan v minulem letu iztekel v splošno zadovoljstvo vseh prisotnih. „ My zacija. Za čas udeležbe na sejah oziroma sestankih med delom pripada delavcu nadomestilo osebnega dohodka, ki je enako nadomestilu za redni letni dopust. Kako pa se določi to nadomestilo pa pravi 67. člen istega sporazuma, namreč, da delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka v višini povprečnega osebnega dohodka, ki ga je prejel v zadnjih treh mesecih pred nastopom dopusta. Sicer pa se je v praksi co izvajalo drugače. Ugotavlja se, da delavci, ki so v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb zadolženi za vodenje evidence prisotnosti, niso izvajali določil , tako na eni strani zgoraj citiranega akta in na drugi strani določil "Organizacijskega predpisa o poslovanju pri obračunu dela in osebnih dohodkov ob uporabi avtomatske obdelave podatkov". Slednja določila striktno zahtevajo ločitev režijskega dela od dela v samoupravnih organih in jih je tako potrebno tudi evidentirati, tako pri delavcih na normiranih delih, kakor tudi pri delavcih na nenormiranih delih. Isto vel-ja tudi za ure prebite na krvodajalskih akcijah, fluro-grafiranju, raznih seminarjih v in izven delovne organizacije, ure prekinitve dela brez krivde delavca (izpad električne energije) in drugo, da se le-to evidentira na posebne šifre za obračun osebnega dohodka. Gornje ugotovitve so delavci za vodenje evidence prisotnosti po organizacijskih enotah dolžni nadalje upoštevati . My - Smrdel Prihodnji mesec končana groba montaža V zadnjem glasilu ste brali informacijo o vzrokih zamujanja pri postavitvi nove mešalni-ce za depolarizacijsko maso. Tokrat pa so že vidni prvi pristopi priprave prostora in sicer se izvajajo začetna montažna dela za podest. Medtem časom predvsem v novembru in decembru pa so v ljubljanski strojni delavnici pripravljali potrebne elemente in med drugim so že narejeni zalogovniki za materiale in dozirni polži. Naši izvajalci obljubljajo, da bo nekako sredi februarja podest postavljen v celoti s stopnicami in zaščitno ograjo in trdijo, da bo v okviru grobe montaže nameščen že mešalec z vsemi potrebnimi, že izdelanimi elementi. M Nov vozni red V začetku letošnjega leta so za uporabnike avtobusnih prevozov nastopile nekatere spremembe v voznem redu in ki so prilagojene možnostim prevoznika kot tudi potrebam posameznih temeljnih organizacij na industrijskem kompleksu v Stegnah. Pravočasno smo prejeli nov interni vozni red, v katerem poleg delno spremenjenih odhodov in prihodov zasledimo dve pomembni novosti. Zaradi večje varnosti pri izstopanju iz avtobusa je določeno, da je prva postaja pred tovarno ZMAJ na kar delavci izstopajo pred posameznimi objekti šele nazaj grede. To pomeni, da je obrnjen vrstni red postajališč. Kot druga pomembna novost pa je v tem, da v dopoldanskem času odpelje avtobus v mesto še ob pol osmih, pol desetih in ob pol dvanajstih. Sicer pa vsi želimo, da bi avtobusi vozili točno po voznem redu in da v primeru slabih vremenskih razmer sploh pridejo na postajo. My Jubilanti 81 SEZNAM DELAVCEV, KI SO V LETU 1981 ZAPOSLENI V ZMAJU oz. SOZD ISKRA 10 in 20 LET: lo-letniki: 1. CERAR Franc 2. DIMIČ Stevan 3. ILIČ Vojka 4. KASTELIC Avgust 5. KUTNAR Alojzija 6. MOHORKO Venčeslav 7. PODRŽAJ Zlatko 8. SIREC Nataša 9. VELIKONJA Božidar 10. ZADEL Peter 2o-letniki: 1. DERČAR Jernej 2. KLEMENČIČ Rozalija 3. KOČIŠ Marija 4. LOŽAR Jože 5. MEDVED Janez 6. MILIČIČ Ljubica 7. MRAMOR Justina 8. PANCAH Katarina 9. PERETIČ Julijana 10. PETEK Rozina 11. RADINKOVIČ Anica 12. SIRNIK Alojz 13. SKOK Jožica 14. SOTLER Angelca 15. SREBOTNIK Franc 16. VINKLER Terezija 17. VERBIČ Amalija Vse morebitne pripombe na seznam sprejema kadrovska služba do vključno 15. februarja 1981. Letošnji jubilej - 25 let Zmaja v Šentvidu ★★★★★★★★★★★★★★★★ Gibanje članstva V mesecu decembru so bili sprejeti v delovno razmerje: ŽIŽAK Albina, delavka na režijskih delih za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 3- 12.1980 TILEVA Nada, delavka na režijskih delih za nedoločen čas v TOZD Baterije z dne 8.12. 198o BOSNIČ Šefik, strojevodja za nedoločen čas v TOZD Baterije z dne 8.12.198o PEJČIČ Tankosava, delavka na režijskih delih za nedoločen čas v TOZD Baterije z dne lo.12.198o ŠUBARIČ Terezija, delavka na režijskih delih za nedoločen čas v TOZD Baterije z dnel5.12.198o ŠIROVNIK Alojz, delavec na transportu za nedoločen čas v TOZD Specialne baterije z dne 12.12.198o POTOKAR Marjan, delavec na mletju Mn02 v TOZD Specialne baterije za določen čas z dne 24.12.198o SEKULIČ Ivanka, skladiščnik v Pančevu za nedoločen čas (delovna skupnost skupnih služb) z dne 23. 12.198o. V decembru so prenehali delovno razmerje: SINJUR Tončka, četrta delavka na formiranju celic v TOZD Specialne baterije z dne 26.11.1980 IVANIČ Branko, delavec na transportu v TOZD Baterije z dne 16.12.198o. Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških žensk 76 143 Skupaj 219 TOZD Specialne baterije moških 33 žensk 86 Skupaj 119 Delovna skupnost skupnih moških 5o žensk 46 Skupaj 96 Dne 31. decembra 198o je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupaj 434 zaposlenih, od tega 159 moških in 275 žensk. Na strani 4 pišemo, da je vsak začetek malce težak. Vendar stroj "paperlined" za formiranje celic R 25, kot ga vidimo na sliki, v TOZD Specialne baterije obratuje. POSTREŽBA NA DELOVNEM MESTU Že skoraj letn dni vsako jutro pred sedmo uro s servirnim vozičkom pripeljejo iz jedilnice v proizvodnjo kavo, sendviče, sokove in cigarete. S tem se je zmanjšal naval pred pultom v jedilnici, kajti vsakdo kar želi in potrebuje, lahko kupi kar na svojem delovnem mestu. Lahko zapišemo, da v tem času pokupijo delavci do 9o sendvičev. Poznajo se pa dnevi pred plačo, je omenil kuhar Jugovič, kajti takrat je prometa nekoliko manj kot običajno, ko znesek doseže 7o.ooo starih dinarjev. Delavcem v jedilnici pa bo v kratkem lažje in hitreje pripravljati sendviče. Pričakujejo namreč električni strojček za rezanje salame. My ..................:: M IS its BB : V tem mesecu •tejift fi' Bti :tfj l::r;U:iti:i:j:td:i:it:Ui::lrrntein±7 smo objavili v glasilu :: ?!' »j 't ■ !?-■;? L ; i i! i!:ri!!r:nl : , .pn*. ateisiis ...pred 1 letom Že z novim letom se je pojavila novost pri embaliranju baterij E 6. Uvedli smo postopek pakiranja v krčljivo folijo po loo baterij E 6 hkrati na kartonskem pladnju z nekoliko višjimi stranicami. ...pred 5 leti V letošnjem letu bo stekla proizvodnja alkalnih baterij LE 6 in LE 14 najprej v eni, od 1. aprila dalje pa že v dveh izmenah. Izgleda, da smo po rezultatih raziskave sodeč prišli do "leakproof" baterij. Dosedanje meritve namreč kažejo,da iz celic E 6 v kratkem stiku tudi po dveh mesecih ne pride do iztoka elektrolita. Morda pa bomo lahko kaj kmalu dali najzahtevnejšim potrošnikom cenene baterije, ki bodo imele kar najboljšo zaščito hermetičnosti, to je znotraj v celici in ne bo treba upoštevati tako strogo navodil, da je treba iztrošene baterije takoj odstraniti iz aparatov. "Drama v zadnjih sekundah" smo dali naslov športnemu poročilu, ki so ga v dvorani Študentskega naselja košarkarji Zmaja v finalu mesta Ljubljane v košarki - TBIM premagali Elektrotehno s 4o:41. Najboljša sta bila Bolta in Tratnik. ...pred 10 leti V mesecu januarju smo skupno z nemškimi strokovnjaki montirali nove.stroje za proizvodnjo negativnih elektrod, to je cinkovih šaš. Nova proizvodnja pa zahteva od nas dodatne napore: da jo osvojimo, vzdržujemo in polno izkoriščamo . Tovarni baterij "Croatia" v Zagrebu in "Zmaj" iz Ljubljane (tako poroča DELO 12.1.71) sta sklenili in podpisali ?>o-razum o skupnem nastopanju na trgu. Sprejeli sta določene pogoje za prodajo in načine uresničevanja teh pogojev v praksi. Minulo leto smo zmontirali I.086 komadov prenosnih gramofonov fonojet - ZMAJ. Leto 197o je bilo za tovarno ZMAJ uspešno, saj se je fakturirana realizacija povečala za 56,9, proizvodnost pa za 12,7%. Zato upravičeno pričakujejo, da bo tako ugoden še poslovni rezultat, smo med drugim sliša- li 15.1.1971 v televizijskem obzorniku. ...pred 35 leti Ureditev prodaje žepnih baterij Ugotovljeno je, da se žepne baterije in ostali izdelki tovarne ZMAJ v Ljubljani prodajajo v ilegalni trgovini po pretirano visokih cenah. Poedini trgovci in razni prekupčevalci odvajajo tovrstne izdelke, ki so namenjeni rednim potrebam Slovenije, v druge federalne edinice. Zaradi tega je ministrstvo za industrijo in rudarstvo odredilo, da morajo vsi trgovci in zadruge naročati blago z naročilnicami, ki jih potrdijo pristojni ljudski odbori - okrožni, okrajni, krajevni. Vsak trgovec bo moral v bodoče gri nakupu izročiti ustrezajoče število starih baterij (Slovenski poročevalec, 1946). Pa še tol Večkrat se spotaknemo ob slovnične napake našega jezika, ki izstopajo predvsem z raznih prospektov in navodil. Tokrat pa navedimo napako, ki je zrasla na našem zelniku. Ne bomo ocenjevali našo črno, že z novim dizajnom obeleženo envelopo, ki predstavlja embalažo za svetilko Z 52, pač pa napis, ki v lepi "slovenščini" predstavlja BOČNO BATEEISKO SVETILKO, dodatno pa še pojasnjuje, da uporablja žarnico od 4,8 V 45o mA". Kar nekako ne gre V ušesa izraz, da (sama) svetilka uporablja žarnico "od" 4,8 volta, še manj pa naše oči prenesejo napis BATEBISKA. Le kam neki se je izgubila črka "J" ? Kako je do te napake prišlo? Odgovora niti ne potrebujemo, pac pa naj bo opozorilo tistim sodelavcem, ki so v okviru nalog in usposobljenosti dolžni predstavljati naše izdelke tudi brez slovničnih napak. -Ur. Zakaj so se pojavili bloki za malice ? Tako vprašanje se pojavlja v teh prvih dneh po novoletnih praznikih, ko smo razdelili vsem delavcem, ki so upravičeni do toplega obroka malice bloke za vse delovne dni v mesecu. Tistim, ki so že sedaj redno hodili na malico to ne predstavlja posebnega problema, oglasili pa so se nekateri od tistih, ki iz zdravstvenih razlogov prejemajo vrednostne bone za trgovino Mercator, s čimer pa jim je onemogočeno da poleg bonov, ki jih prejmejo, hodijo tudi na toplo malico. Dvakrat v delovnem dnevu zaenkrat res še ne moremo nuditi malice, saj že sedanjo v celoti participi-ra delovna organizacija. V skupnem znesku predstavlja ta izdatek že kar dokaj visoka finančna sredstva ki nam niso tuja, če spremljamo sprejemanje planov potrebnih finančnih sredstev na začetku vsakega leta. Prvenstveno nas je vodilo v tako odločitev dejstvo, da kljub prošnjam odgovornih delavcev nismo uspeli dobiti vsakodnevnih podatkov o številu prisotnih določenega dne. To je bil tudi razlog, da smo naroči- li premalo ali pa tudi preveč obrokov za določen dan. Z oddajo bloka za tekoči datum pa bomo le dosegli pregled števila prisotnih na delu in bomo iz števila oddanih malic iz današnjega dne sklepali potrebo za naslednji delovni dan. Ker je taka ugotovitev potrebna in koristna smo smatrali, da ni nujno, da o tem sklepajo samoupravni organi. Padi pa bi v prihodnje dosegli tudi to, da bi naši delavci imeli možnost izbire hladne malice tudi na prejete bloke in tudi to, da bi si lahko tudi tisti, ki ne smejo jesti vsake hrane kupili primerno malico. Hočem reči, potruditi se bomo morali pripraviti tudi večjo možnost izbire hladnih malic, seveda pa pred tem za pripravo tega ustvariti ustrezne pogoje. Strokovnjaka za to pa že imamo. To je naš Rudi. Torej uvedba teh blokov le ni bila "spet izmišljotina" kot se je to slišalo posameznike komentirati; če pa ima kdo boljši predlog pa kar na dan z njim. Saj veste komu to povedatiINajbrže pa bi kot marsikaj odpadlo lahko tudi to, če bi bili le malo bolj disciplinirani in imeli drugačen odnos tudi do tega področja družbenega standarda v naši delovni organizaciji. To seveda velja le za TOZD Baterije Ljubljana in delovno skupnost. Treba pa bo tudi za TOZD Specialne baterije Šentvid na tem področju marsikaj napraviti , seveda pa tudi tu pred tem ustvariti ustrezne pogoje. Andreja Drnovšek Obiskal nas je GALEB V sredo 14. januarja se je s svojo potujočo trgovino in veliko izbiro kvalitetnih tekstilnih izdelkov na kredit ustavil pred Zmajem GALEB, Trgovsko podjetje ABC Pomurka. Le z osebno izkaznico so naši kupci kupovali od plaščev do brisač ter se dogovorili za plačilo v štirih obrokih. Prodajalec je imel občutno znižane cene in kot že rečeno, ugodne plačilne pogoje. Baje je bilo kar veliko prometa. - Ur. fEjf3|cir3[3|č][E][c][č]fEl[3r3 Na naš naslov... Delovnemu kolektivu Zmaja! Po 27 letni delovni dobi v naši tovarni je prišel trenutek, ko sem se morala zaradi upokojitve posloviti od svojega aktivnega dela. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti vsem sodelavcem za izkazano pozornost. Še posebna zahvala velja direktorju, predsedniku sindikalne organizacije, sodelavcem v pripravi dela in v obratni pisarni, še posebej pa Stanojeviču za pomoč pri svojem odhodu in za vse fotografije, ki mi bodo v trajnem spominu. Zahvaljujem se celotnemu kolektivu za izkazano pozornost, saj 27 letno delo v proizvodnji, med sodelavci, ki smo morali skupaj prebroditi slabe in tudi dobre čase, res ni malo. Ob tej priliki želim vsem delavcem Zmaja veliko delovnih uspehov v letu 1981. UREDNIKU GLASILA.! V imenu vseh upokojencev se prav lepo zahvalim za tako lep sprejem ob srečanju upokojencev v Zmaju. Zahvala velja tudi mladini, ki je našo prisotnost lepo počastila z bogatim kulturnim sporedom. Ko smo se zbrali pred starim Zmajem, da nas avtobus popelje v novo tovarno sem si v tistem trenutku, ko sem zagledala Mayerja in VardJanovo rekla: nismo še pozabljeni. Kajti, jaz sem upokojena že 19 let, zdaj pa smo dočakali že 13. srečanje upokojencev. Iste misli, iste ugotovitve so spreletavale nas vse prisotne in spoznali smo, da sedanji aktivni delavci tudi z organiziranjem srečanja izražajo priznanje našemu minulemu delu v tovarni Zmaj. Zelo si želimo in to vsi, da se vsaj enkrat na leto srečamo tako, kot smo se sedaj že 13 krat po vrsti. Ker pa leta tečejo, tečejo pa zelo hitro se zavedamo, da kar je nas starejših, da si slej-koprej tudi tega srečanja ne bomo mogli privoščiti. rojstni dan V FEBRUARJU PRAZNUJEJO Milan ŠTIH Ivica DOLANC Anton MRZELJ Jože LAVRIN Rozalija SEDEJ Marija ŠUL Marijan MATER Suada BOSNIČ Grozdana KNEŽEVIČ Alojz GRABNAR Boštjan PREBIL Jožica KRISTAN Veljko MILOJKOVIČ Jožica GLAVAN Hanka KAMENČIČ Lado ERBEŽNIK Božena MITROVIČ Anton'ŠALEJ Janez REBERNIK Zlatko PODRŽAJ Ivan LIPOVEC Ivanka STARINA Olga BOBNAR Marija GABROVEC Andrej ČERNE Jožica SMERAJC Ivanka ŠTEFANČIČ Albina MIKLAVČIČ Branko MAZI Vera ŠALJA Franc CERAR Karolina KLEMENČIČ Viktor ŠTIRN Stanka Miklavec Hvala za voščilnice Ob vstopu v novo leto 1981 je na naše uredništvo prispelo kar precejšnje število čestitk z najboljšimi željami. Zanje se na tem mestu zahvaljujemo vsem, še posebej pa našim posameznim upokojencem, ki so med drugim zaželeli tudi kar Ob tej priliki želim vsem delavcem Zmaja srečno in zdravo ter še mnogo delovnih uspehov v novem letu 1981. Vsem lepe pozdrave Marija Setnikar Pripis urednika: Pismo Setnikar Marije smo prejeli v decembru prav tisti dan, ko je šlo decembrsko glasilo v tiskarno, zato ga objavljamo z zamudo, toda z veseljem. Hvala vsem, ki ste pisali. Urednik Alojzija ZADRAVEC Milomirka GRBIČ Jožefa MARKOVIČ Vera BALANTIČ Frančiška GORIŠEK Miodrag STANOJEVIČ Tilka LEMUT Olga ŠKRABEC Milan JUHANT Liljana Bučeva Stanojka RADIČ Tankosava PEJČIČ Metka ŠUŠTARŠIČ Franc GORŠE Vojna ROŽMAN največ delovnih uspehov v letu 1981. Uredništvo čestitamo Izžrebali smo nagrajence Kot smo napovedali že v decembru, smo 8. januarja na uredniškem odboru izžrebali dobitnike nagrad, ki so pravilno rešili in nam poslali novoletno nagradno križanko. Rešitev nagradne križanke F L O V ‘n 0 V S > F n w S N “0 V "0 T 0 L c E ■ > 0 v 0 R K E s / B ' > "m B A Z MAJ R "0 K O 71 "M ■ A, C T 0 N l V E D F N ■J E ■ •' H B U s ■ E A T A ■ A A L A ■ ‘A "s 1 “r E ■ S A S ■ A T 1 N E C J ■ > R 1 Z N A N J * ■ > K 1 “A > R A 981 $ r ■ ■ R “n ■ M A “j A ■ ‘M H “v T A “J A N ■ A N ■ * A J E T E H F N A 1 N 0 S E M D £ S F r 0 Od 27 prispelih rešitev smo izžrebali 5 nagrajencev: 1. nagrado - namizno prenosno svetilko 4R 25 - Z 5o je dobil MAZI Brane 2. nagrado - ročno svetilko 4R 25 je dobil ŠTIGLEC Franjo 3- nagrado - svetilko 3R 12 je dobila GOLOB Anica Dogovorili smo se tudi, da reševalec s pravilno rešeno križanko prejme nagrado samo enkrat, četudi je poslal več rešitev hkrati. Nagrajenca za 3- nagrado smo ugotovili šele pri 14 kuverti. Pred tem sta zaradi nepravilnih rešitev izpadla tudi Jeriha Metod in Alibegovič Fadil. V tem glasilu objavljano pravilno rešitev križanke. Takoj pa naj povemo, da je LATINEC, prebivalec zgodovinske pokrajine Lacije delal največ preglavic saj so ga nekateri poimenovali v latonec, latenec ali latijec. Bilo je še nekaj drugih napak. Sicer pa kdaj prihodnjič več sreče. Mr 4. in 5- nagrado - svetilki 2E 6 sta dobila CIRKVENČIČ Zvone iz TOZD Specialne baterije in BARBORIČ Marta. Vsem petim izžrebancem, ki so poleg svetilk prejeli tudi Zmajevo značko, čestitamo. Z gornjimi rezultati bi naše obvestilo lahko že zaključili, če se pri žrebanju ne bi pojavile nepričakovane zanimivosti, ki so tudi zapisniško registrirane. Če bi bila križanka vseh reševalcev pravilno rešena, bi nagrade romale v druge roke. Kajti, iz kupa kuvert smo za 1. nagrado morali kar šestkrat potegniti, da smo dobili pravilno rešitev. Prva. nagrada je ušla (po vrstnem redu) naslednjim: Janoš Marija, Kastelic Vida, Kenda Zinka in dvakrat Kastelic Ana. Za 2. nagrado je izpadla Krek Tončka. 4. in 5- nagrada sta bili dobljeni šele pri 22. oziroma 24. kuverti. Izpadli so tudi Sirec Nataša, Glavič Polda, Končina Stane, Bambič Branko, šeme Vida, Jerlah Cilka in Sladojevič Mara. To pa pomeni, da smo za 5 nagrad morali žrebati kar 24 krat. Od 27 rešitev nagradne križanke je bilo le 5 pravilno izpolnjenih. Zato nismo mogli podeliti šesto nagrado, ki naj bi bila: OGLED TOVARNE ZMAJ Odprli smo še ostale tri kuverte od reševalcev križank Žefran Branka, Mrzelj Tone in Muhič Vinko ter ugotovili pri vseh treh napake. Zanimivost in tudi naključje je v tem, da je bilo od 27 križank točno 5 pravilnih, točno toliko, kot je bilo nagrad in malo je manjkalo, da bi katera nagrada ostala celo nepodeljena. "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Fadil Alibegovič, Pavla Grabijevec, Marija Kocman in Stane Savič. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73 Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za februarsko glasilo - r j? \ 12 0.0.