ZsUtCUM&t s 8ST- - Izdaje okrajni .jdboi Socialistične zveze delovnih ljudi v Trbovljah — Urejuje In odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva In uprave: •Zasavski tednik« Trbovlje I. uprava rudnika — Račun pri podružnici Narodne banke * Trbovljah 614-T-146 — List izhaja vsako soboto — Letne naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din. mesečna 40 din — Posamezna številka 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne m jih ne vračamo Štev. 20 D Trbovlje, 21. maja 1955 Leto Vlil Cb Titovem rojstnem dnevu ŠENA MNOGA LETA, TOVARIŠ TITO! Rojstni dan našega tovariša 'Rta je vsako leto priložnost, da mu vse naše ljudstvo na sto in ■to načinov izraža svojo predanost in pošilja prisrčne čestitke. Te dni kitijo nosilci štafetnih Palic, noseč s seboj plameneče Pozdrave svobodnega ljudstva Proti prestolnici. Prožen je njih korak. Hitijo mimo plodno obdelanih polj, zelenih travnikov, vasi, cvetočih mest, ponosnih tovarn. Njim in nam je toplo Pri srcu. Radostni smo, da je z nami, da vodi našo prelepo cvetočo domovino. Ne moremo si kaj, da ne bi naše misli pohitele nazaj. Spominjamo se težke štiriletne borbe; spominjamo se, kako nas je v tem boju vodil, bodril in nam vlival zaupanje v končno zmago. Potem smo zmagali. Spet je prišel med nas. Pogumno in odločno nam je povedal da smo izbojevali najtežji boj v naši zgodovini, in da nas čaka še težji boj pri obnovi domovine. Kot en mož smo se vrgli na delo; pod žuljavimi dlanmi našita rok so izginjale ruševine in vstajale iz tal velike zgradbe. Deset let smo gradili! In danes tudi še gradimo. In lahko zakličemo vsemu svetu: gradimo novo domovino, domovino ponosnih, srečnih ljudi, kajti ob naši strani imamo prijatelja, ki nam pomaga in vliva zaupanje v svetlejšo bodočnost. Res, veliko smo mu dolžni. Ni nam mogoče, da bi mu osebno Pred praznikom v Kranju Ponosni smo na naš mladi rod Slovesnemu proslavljanju desetletnice osvoboditve se približuje tudi Ljudska mladina Slovenije, ki je organizirala široka praznovanja širom po Sloveniji, Pod imenom »Majsko slavje delavske mladine S'ovenije — 10 let v svobodi:-. Namen praznovanja je dati vidno obeležje delavski mladini, ki je v letih po osvoboditvi največ doprinesla k našimi skupnimi napori graditve socializma. V pripravah na prvomajske slovesnosti so se naši mladi delavci z vsemi političnimi činitelji v podjetjih lotili reševanja raznih problemov, kar je vodilo , uspešno delo in ustvarjalni polet mladine pri dvigu proizvodnje. V tem srni- $~-■lu so bila organizirana tudi republiška zborovanja mladih tekstilcev, kovin arjev-metalur-gov, vajencev, rudarjev in gradbincev. Da je organ karija LM našim mladim delavcem nujno Potrebna, Je danes slehernemu JAsno. Njeno delo pa je predvsem usmerjeno na to, da d A svoj delež k napredku proizvod-nje, vzgaja mladega pri izvaja'ca •n ga uči upravljati v podjetjih. 'T tem prevcu danes teče delo °rganizarije Ljudske mladine •ned mladimi delavci. Priprave na majsko praznovanj® delavske •Mladine so zbližale mlade delavce tovarn, razgibalo sc je “nltumo in športno življenje, ■kratka čuti se velikanski napredek, ki je bil storjen v smeri zdrave rasli mladega delavske-8a naraščaja: Zaključek vseh lokalnih praznovanj, zborovanj in političnih uspehov bo 22. maja v Kranju Gorenjskem. Te bo hkrati "an. ko sc bomo spomnili naših ~~'*t’etnlh naporov pri graditvi ■Aciallzma. Spomnili sc bomo ••uatlinskih proizvodnih brigad, ki no rušile star sistem norm ln '•»Ršile v proizvodnjo nove od-Moite, — delovni polet, skrb za “fuSbeno lastnino, večjo prolz-y®u’Vla itd. S ponosom se še ■Pomirjala, mnogih uspehov, (-smo darovali domovini sto- > ne kilometrov novih železni- 1 Nova lekarna v Senovem Nedavno so na Senovem odprli i z*° pričakovano lekarno Le-arna je v nov|i, prostorih Ob-, r‘ = kega doma. Ustanovili so jo 0 Podružnico Okrajne lekarne krškem. K tej pridobitv1 je sl”s9° Pripomogel občinski liud-' odbor in njegov pred'ednik v.'-obariva bo Izdajala vsa zdra-rov TerePte socialnega znva-od?”'8 'n zasebnikom. Bolnikom -rt -ine bo treba hoditi po rav ‘a v druge lekarne Lekar* šltlh prog in cest, nova mesta, šole, tovarne, — dali smo od sebe ogromne napore, ki so bili odločilnega pomena za hitrejši gospodarski razvoj naše domovine. To daje zborovanju naše slovenske mladine v Kranju še posebno obeležje. Vse nas mlade pa veže na desetletno delo nepozaben spomin, da nas združuje in hrabri v pršem nadaljnjem delu pri graditvi socializma. Zato vabi mladina Gorenjske vso slovensko mladino tudi najbolj oddaljenih krajev, naj pride v Kranj, da se tu zberemo, obudimo lep spomine na desetletno preteklost in s tem manifestiramo svo o predanost in pripravljenost, tudi v bodeče slediti klicu domovin® in tovariša Tita. Z udeležbo v Kranju bomo obenem počast i tv.’i rojstni dan na še-c. na.;T<®?> jega prijatelja in voditelja tov. Tita. Zato, mladi delavci in delavke, dijaki, kmečka mladina in študentje, ne zamudite priložnosti in se v čim večjem številu udeležite zborovanja in prireditev delovne mladine Slovenije v Kranja! Na svidenje v nedeljo, 22. maja, v Kranju! R- M. stisnili roko. Toda lahko mu rečemo: Saj nas poznaš — prehodil naše si vasi in vsa slovenska mesta Te poznajo, ko si prišel med nas, nasuli smo cvetja vsepovsod in ves naš mladi, ognjeviti rod zaželel Te vnovič je sprejeti. Saj nas poznaš — čestitamo Ti vsako leto znova in vedno spet nam kaka želja ubeži: preveč jih je, da mogli bi jih na papir prestreči, ia prerazlične so, da mogli bi jih hkrati vse izreči. A če Ti zdaj toliko ljudi v isti hip iz vsega srca zaželi, da bi bil še dolga leta krepak, zdrav, veder, kot si zdaj — o le priznaj, da toliko želja žaleči mora. Vse so enake, nič jih ne razdvaja, vse so zate, in ta jih misel spaja! Da čas razumemo, ki v njem živimo, in zemljo ljubimo, ki smo mladost ji dolžni, to sam predobro veš. Obljuba bila bi vsaka odveč; saj z vsem kar nam vrednotijo mlada leta, ime se njena s Tvojim vzorom spleta. Želimo vnovič, da ostaneš še za dolge čase poln bogatih sil, zdravja in vedrin. Dovoli zdaj, da vsi krepko Ti stisnemo roko in za Tvoj triinšestdeseti rojstni dan, ki skoro bo veselo praznovati, čestitamo: Srečno, tovariš Tito. In ko spet kdaj drugič boš med nami. tedaj nam toplo bo pri srcu, vse kar povedal boš, nikdar ne bomo pozabili. Dragi naš tovariš 'lito! Nt imena, > katerim bi bil boj n atih narodov za svobodo in neodvisnost bol/ povezan, kol z Vašim imenom, tovariš THo! Slovensko ljudstvo praznuje letos le deseto obletnico osvoboditve: deset let neutrudnega:, požrtvovalnega snovanja novega družbenega reda. Ko praznujemo po naših krajih nad vse slovesno 10. obletnico te naše dragocene pridobitve, se dobro zavedamo Vašega velikega deleža, k: st« ga doprinesli v mogočnem boju za našo osvoboditev. Našo svobodna in neodvisna domovina, naše komune, družbeno upravljanje, velikanski uspehi v industrijskem razvoju, velik napredek m moč naše ljudske armade, naši novi prijatelj• o svetu, veliki napori za ohranitev mirne socialistične graditve, vse to so dejanja, ki so neločljivo povezana z Vašim delom. Vi ste, tovariš Tito, v seb: združili dolgoletna stremljenja, težnje in ideale delavskega razreda, združili napore milijonov delovnih ljudi naše domovine v eno samo nezlomljvo silo, ki je uresničila oboroženo revolucijo n danes združuje napore milijonov ljudi o nič manj važnem obdobju nadaljnjega razvoja naše revolucije. Vse naše ljudstvo dobro pozna Vašo veliko in nenehno skrb za razcvil ln zdravo rast naše delavske domov ne. Toplo nam je pri srcu, da pazljivo spremljate vse naše delo. Dobro vemo, da se skupno z nami radujete vseh novih delovnih uspehov, ki rastejo iz leta v leto. Zavedajoč se, da ste z nam: v veselju in trpljenju, Vam ob Vašem 63. rojstnem dnevu želimo še mnogo, mnogo let trdnega zdravja z željo, da bi naša cvetoča domovina pod Vašim vodstvom Še hitreje stopala po poti socializma. Vse to in še tisočero radostnih občutkov nas navdaja ob Vašem življenjskem jubileju. Delovni ljudje okraja Trbovlje in Krškega pa Vam obljubljajo, da bodo prav tako kot doslej čvrsto in neomajno nadaljevali začeto pot, ki Me nam jo pred mnogim: leti začrtali. Člani SZDL okraja Trbovlje-Krško Uspešna občinska konferenca mladine v Brežicah Na področju, ki ga bo obsegala bodoča občana Brežice, deluje 23 osnovnih organizacij LMS, v katerih je več kot 1000 mladincev in mladink. Posebno delavna je mladina v podeželskih krajih Globoko, Krška vas, Bizeljsko in Orešje, manj pa v samem mestu Brežice. Zadnje čase so postavili mladinci nove aktive v Zuipeievcu, Kapelah in Selah. Prvi mladinski konferenci brežiške velike občine, ki so se je poleg 108 delegatov udeležilo veliko število predstavnikov množičnih organizacij, društev in ustanov ter JLA iz Brežic, so prisostvovali tudi podpredsednik okrajnega odbora SZDL, tov. Franc Kolar, sekretar okrajnega odbora Socialistične zveze v Trbovljah, tov. Janez Jesenšek, sekretar OK LMS Trbovlje, tov. Lado Levec in še drugi. Referat o borbi za socialistično zavest mladine in o političnem položaju med mladino je imel tov. Franc Bukovinšky. Iz tega poročila in sledeče razprave povzemamo, da je mladinsko delo v nastajajoči veliki občini Brežice zelo razgibano. Posebno aktivne so osnovne organizacije LMS v Globokem, na Bizeljskem in še ponekod. Tako so v Globokem priredili za mladino večerni tečaj, ki je dobro uspel. Tudi mladima na Bizeljskem in v Orešju je dejavna. Občinski komite LMS na Bizeljskem je dal pobudo za prireditev gospo- dinjskega tečaja, ki ga je obiskovalo večje število mladink. Ponekod bodo gradili manjše fizkuitume objekte. Tako so v Globokem sklenili zgraditi igrišče za odbojko, jamo za skoke itd. Poročevalec je zelo grajal delo mladine na brežiški gimnaziji, kjer se že opaža pojav apolitičnosti in brezperspektivnosti. Krivda za to leži v dobri meri tudi na vodstvu, ki je bilo premalo povezano z mladino. Tako letos sploh niso sklicali šolske konference. To se pravi, da vodstvo, ki se je večkrat shajalo, ni prenašalo razgovorov in sklepov mladine. Dosti boljši položaj je na, trgovski šoli, kjer je mladinsko delo ze'o razgibamo. Zanimivo je bilo poročilo tov. Simona, mladinca iz Brežic, ki je v razpravi kritiziral odnos ostalih organizacij do mladino. Omenil je, da marsikje ni mogoče zahtevati pomoč od ostalih organizacij, ki same životarijo — predstavnik JLA pa je govoril o delu mladine v naših te-lesnovzgojnih in športnih društvih. K diskusiji se je prid asi I še tov. Jesenšek iz Trbovelj, ki je govoril o zunanje- in notranjepolitičnih vprašanjih, tov. Levec pa o nekaterih problemih delavske mladine. Na koncu je nfiadma izvbila 22-članskd občinski komite LMS in 28 delegatov za okrajno mladinsko konferenco. -nc Škodljivci iz „Elektro-Krško“ obsceni ^ n® zalogi tm domača in ec d „£«*■« »eni tet'ko b’ago ter T to stroko spadajoči ms- r vo* na ze'ofTl vsa domača m T.,"ePa zdravila, nadalje ovojni dezinfekcijska sredstva, Kadar utegne priti tov. Tito veder in nasmejan med naše najmlajše, ki mu radi pripovedujejo vse, kar ga zanima Polne tri dni je trajala razprava na novomeškem okrožnem sodišču proti bivšim vodilnim uslužbencem podjetja Elektro-Krško: direktorju Emilu Vojt- kovskyju, materialnemu knjigovodji Bojanu Agrešu in računovodji Antonu Piltaverju. Z raznimi manipulacijami in osebnim okoriščanjem eo navedeni povzročili znatno škodo. Vojtkovsky je različen elefctro-material, predvsem bakreno žico, ki eo jo pridobili z odmonti-ranjem z omrežja, prevzel od elektrifikacij skl h odborov zastonj, prodal pa jo je za denar. Tako so skupno prodali takega materiala za 829.720 din Tega niso knjižili v knjigovodstvo, pač pa so 460.106 dinarjev porabili za razna plačila v korist podjetja, ostali znesek pa so podarili sindikalni podružnici za črni fond. Iz tega fonda eo dajali posojila uslužbencem ln delavcem podjetja za gradnjo hiš. Največ je seveda dobil direktor, ki je dvignil 60 tisoč dinarjev posojila, Piltaver 40.500 din in Agreš 15.000 din Iz tega črnega fonda so tudi plačevali razne Izdatke za večerje in iziete sindikalne podružnice. Vojtkovsky si je gradil leta 1953 novo hišo. Hotel je, da bi bila čimbolj razkošna, zato je naročil neonsko razsvetljavo kar z Dunaja. Dobil je posojilo v Narodni banki v višini enega milijona, hiša pa je vredna blizu 3 milijone. Pri gradnji si je izdatno pomagal z materi atom podjetja, pri čemer sta mu pomagala oba soobtoženca. Tako eo za stavbo podjetja kupili 160 m* parketa, porabili pa ga k dobrih 90 m1. Za ostalih 60 m’ so znižali ceno od 1600 din na 500 din za m*. Po nekem sklepu kolektiva pa so dajali ves material uslužbencem in delavcem za gradnjo hiš po polovični ceni in tako je dlrekto • prišel do 60 ms parketa po 250 dinarjev Podobno je bilo tudi s sanitarnimi predmeti, za katere je podjetje plačalo 90.318 dinarjev Knjižno so fakturno vrednost teh predmetov znižali na 19 000 dinarjev. Ker je del teh predmetov dobil direktor za svojo hišo, je plačal namesto 71.318 din le 8500 din. Podobna manipulacija je bila tudi pri izolatorjih ki so jih prejeli nad 900, knjižili pa le 500. Ostale so izloči"! kot neprimerne, na so jih pozneje prodali in za izkupiček kupili motorno kolo za rajonskega monterja. Vojtkovsky je bil obsojen na 4 leta strogega zapora in povrnitev 313.978 din, Agreš in Piltaver pa vsak na eno leto strogega zapora (r) V Bučki so delavni V nedeljo, 8. maia 1955 so vc livci Bučke zopet zborovali z namenom, da se priključijo k eni izmed bodočih občin Tokrat »c se dokončno odločili za priključitev naše obč,"“ le bodoči večji občina — Sevnica. Pionirji osnovne Jo'e so 15 maja ;grali igro »O bogat nu m zdravilnem kamnu« Pridno Cc pripavljajo na 20. maj. ko bodo ponesli ljubljenemu maršalu Titu pozdrave za 63. rojstni dan. V nedelto. 22. mat® grelo pionirji na Rake. kjer ho ',-kmova-nje pionirjev lz Vel Trna in Bučke. Družbeni plan trboveljskega okraja za leto 1955 sprelet Po odmeri davka obrtnikem Nada jiiji porast industrijske proizvodnje in s tem tudi povečanje celotnega dohodka gospodarstva. Proti lanskemu letu se bo celotni dohodek letos povečal za pet odstotkov V četrtek, 12 maja, sta Imela »ba zbora okrajnega ljudskega odbora Trbovlje redno sejo. ki so se je udeležil tudi zvezni -n republiški poslanci našega okra ja, tovariši Viktor Kovač. Vili Škrinjar. Stane Brečko, Alojz Lukač in Jože Klanjšek ter gost je iz okraja Krško, predsednik OLO Krško tov Tone Zupančič in podpredsedn k tovariš Stane Nunčič. Na tej skupni seji sta Oba zbora sprejela družbeni plan in proračun okraja Trbovlje za leto 1955 Iz poročila predsednika gospodarskega sveta okrajnega ljudskega odbora tov Viktorja Burkeljca in poročevalca o ♦konom-kih ukrepih za izvršitev plana tov Mirka Štromajerja ter iz obš rne razprave, ki je sledila poročilom seznanjamo naše bral* ce z naslednjimi značilnostmi družbenega plana in proračuna. Glavni delež v narodnem dohodku okraja Trbovlje sloni letos kot tudi lansko leto na industriji, zlasti pe na rudarstvu. Lamkg leto =o znašali celotnJ do-hodk gospodarstva našega okraja milijard 981 milijonov dinarjev. letos pa se bodo ti dohodki povečali s pov šano proizvodnjo za najmanj 5 % Tako predvideva letošnji družbeni plan okraia Trbovlje nad 17 milijard 687 mil ionov dinarjev narodnega dohodka, ki pa ga bosta — kot ie omenjeno — v pretežni večin-, ustvarila industrije tn rudarstvo v našem okraju, ki je ocenjen na približno 14 mii:iard, medtem ko pričakuje okraj letošnje leto s področje gradben • štva. prometa, obrti, gostinstva in trgovine okrog 3 milijarde 187 milijonov dohodkov iz kmetijstva pa okoli 500 m:liionov Pri ustvarjanju letošnjega celokupnega dohodka v okraju Trbovlje sta razumljivo najmočneje udeležena rudnika Trbovlje-Hrastn k in Zagorje s 6 in pol milijarde dinarjev Strojna tovarna v Trbovljah pričakuje pro dukdjo v vrednosti 1 milijarde 686 milijonov dinarjev, trboveljska cementarna 1 milijardo 633 milijonov. stek'arna v Hrastniku 1 miHjardo 160 milijonov ter radeika papirnica 1 milijardo 149 milijonov dinarjev. Gospodarska podjetja v okraju bodo ob lzpoln tv’ svojega letošnjega delovnega načrta ustvari'a 2 milijardi 799 miH ionov dinarjev prebitka Po odštetin dena-nih obveznosti, ki jih ma naš okraj do zvezne republike in do LRS ter ostalih, bo ostalo letos v okraju 524 miijonov 928 tisoč dinarjev, od katere vsote Pa te treba odračunat- še določene zneske za obvezni rezervni sklad, stanovanjsk fond. sklad za po* speševanie kmetijstva itd velj-ka cementarna in steklarna v Hrastniku. Obnovitev tamkajšnje tovarne za kemične zdelke je nujna in neodložljiva, kjer je treba vzeti še v poštev, da se nekatere strojne naprave v teh podjetjih hitro iztrošijo Pomoč bodo dobile te tovarne na ta način, da bodo smele celotno amortlza cijo izkoristiti ne samo za vzdrževanje obstoječ h strojnih naprav, marveč tudi za izgradnjo gradbenih objektov S tem bo letošnje leto zlastj olajšan položaj steklarne in kemične tovarne v Hrastniku, medtem ko bo treba trboveljski cementarni preskrbeti investicijske kredite za popolno rekonstrukcijo tovarne — Letoš nj' družbeni plan borno v celoti izvršili s prizadevnostjo vseh naših delovnih kolektivov ki nas tudi doslej niso razočarali, pa bodisi da to naši rudarji ali pa kolektivi naših tovarn rn ostal’. Proračun OLO Trbovlje in pro račun- 'iudskih odborov mestnih in ostalih obč n predvidevajo leto« v svojih postavkah res samo Pred dnevi so davčne komisije končale k delom na odmer, davkov obrtnikom in samostojnim pokl cem za leto 1954 in odmeri pavšalnega davka za leto 1955 za tiste obrtnike, ki izpolnjujejo pogoje za pavšalno obdavčitev Davčne komisije ki so bile le toe sestavljene v pretežn meri iz lamih obrtnikov, so v teku svojega odgovornega in težkega dela naletele na niz problemov tn težav Sodimo za umestno 'n pravilno, da z nekaterimi od teh problemov in težav seznanimo našo širšo javnost • UPOŠTEVANJE VLOGE OBRTNIŠTVA Naši najvidnejša političn- in gospodarski predstavniki $o v zadnjih letih večkrat poudarjali da je treba pomen in vlogo, ki jo ima na današnji stopnji družbenega razvoj« obrtniški sektor kot celota, pravilno ocenjevat'. Brez vsakega dvoma je, da ie redna in normalna dejavnost obrtniškega sektorja, pa bodisi da gre za socialistične ali zasebne obrtne obrate, naš celotni družbi nujno potrebna Na 'em osnovnem načelu je tudi slonelo delo letošnje davčne komisije Napačno ocenjujoč realno odmero davkov, so posamezni zasebni obrtniki v pretek'osti, pa ponekod še tud danes, tolmačili in razlagali, da se »hoče« z dav- v krškem okra u jektivno in ustvarjenega ka. realno na podlagi prometa in dohod- na jnufnelše Izdatke :n bo potreb- ki izločiti privatnega obrtnika m Proračun okraja Trbovlje za leto 1955 Proračun OLO Trbovlje znaša za letošnje leto 268 milijonov 167 tisoč dinarjev proračun štirih mestnih in ostalih občin pa okrog 177 milijonov 171 tisoč d narjev — Proračun okrajnega ljudskega odbora se deli na gospodarske investicije v znesku 28.700.000 dinarjev Zelo povečan je proračun za prosveto m kulturo. ki znaša 65,890 000 dinarjev. Za zdravstvo je določeno letos 16,126000 dinariev, za soc. skrbstvo pa 25.311 000 dinarjev Stro-šk državne uprave jame varnosti in za vzdrževanje cest so preračunan; na 97,733.000 dinarjev, za dotacije družbenih organizacij in društev pa ie določeno 22 milijonov 400 tisoč dinarjev ter za proračunsko rezervo 10 milijonov dinarlev Med dohodk okrajnega proračuna da največ denarni prebitek naših gosoodarskih organizacij, in sicer 218 mTjonov dinariev, ostale dohodke pa pričakuje OLO Trbovlje Iz prometnega davka, zeml arine, dopo^ilne dohodnine in raznih taks Občina Trbovlje bo razpolagala letos s proračunskim zneskom 78,045.000 dinarjev občina Zagorje z 41,993.000 din, občina Hrastnik s 33.249 000 din, ob-čina Radeče pa $ 23,884 000 din. Če primerjamo letošnji proračun okraji Trbovlje z ‘ansk m, vidimo, da so letos investicijske postavke znatno znižane V letu 1955 se ta denarna sredstva pojavljajo v skladu za gradnjo rudarskih stanovanj, za katere je določeno okrog 165 milijonov dinarjev. Pravilno ]e, da dobe od čistega dobička največ tub, ki so ustvaril oajvečj; družbeni dohodek, to ie zlasti, ker vsi vemo. kolika je potreba v revirjih po rudarskih stanovanjih Ob vsem tem se pa seveda pojavlja vprašanje, kako bodo naše komune reševale ostale oroblame komunalne dejavnosti, za kater« bo letos malo sredstev na razpolago Zadovoljiva rešitev tega vprašani« pa bo v veliki meri odvisna od tega. za koliko bomo dvignil letošnje leto našo proizvodnjo. Razvmljivo: kolikor več dohodkov bomo ustvarili. totiko več iredstev bo na razpolago za reševanje splošnih komunalnih in ostalih vprašanj. na to leto stroga proračunska disdnlina Prav tako pa je seveda potrebno, da tudi naše gospodarske organizacije in vsi oda" vsa denarna sredstva ki z nl:ml prosto razcolaoajo, čim boV smotrno razporedilo :n uporabijo, tako da bomo s tem denarjem v letu 1955 napravil; č:m več za razvoj go«nodar«tva našega okraia in za dv(q žVIeoPke ravni našega delovnega človeka -er njegove dejavnost oziroma da se ga hoče gospodarsko onemogočiti Takšno pojmovanje in razlago naše davčne zakonodaje in davčne politike moramo odločno zavrniti. V nobenem primeru :n nobeno 'eto. vse od osvoboditve do danes, davčne kom->11e niso pni svojem delu imele takšneoe alt oodobnega Cilja Pri vsakokratnem delu so se pa trud’le izvršiti odmero ob- DAVČNE PRIGLASITVE Ena izmed glavnih značilnosti v odnosih med zasebn mi obrtniki in davčnimi organi so vsako letne nerealne oziroma še bolje, neresnične davčne napovedi To velja tud za davčne priglasitve ki so bile vložene v letošnjem letu Nizek je odstotek tistih obrtnikov Iti realno in pošteno priglašajo svoje dohodke n le-tem je treba dat: vse priznanje Pozitivno je dejstvo, da se odstotek teh iz leta v leto sicer počasi, vendar pa le veča Večina ostalh obrtnikov na žalost še vedno priglaša nenatanko svoj promet in dohodek Stvar gre » določenih primerih že v nemogočo obliko m dobva značaj kri-mnala Imamo prmere. ko je obrtnik za leto 1954 priglasil za polovico nižji dohodek in promet kot ga ie dokazano oprav'1 samo z državnim podjetji Nadalje $e ie zgodilo da je. ko smo opozoril- na nenatančno priglasitev. priglasilec na ponovno opozorilo še vedno taiT promet in dohodek So tudi primeri, da so obrtniki ki redno in dobro poslujejo priglasili za leto 1954 celo izgubo Pri tem se ie treba vprašati čemu 'luži to in kak šen namen hočeio doseči ti davčn- zavezanci Če m shjo. da bodo $ tem dosegi- enega izmed naibiižjih namenov — to ie nerealno ah nižjo odmero davka — potem «o prav gotovo v zmot1 Davčna kom sija ma v takšnih primerih sproščeno stališče za oceno prometa in dohodka Da pa ta ocena ne mora biti nižia. kot pa je bila realna priglasitev. Al; v Krškem re bo ni;oli drugače? Teden dni so Učni letaki na- ki Je apeliral na vodstvo orga-znaniali 690 členom Sori il'stične nizatij, ki so kolektivno včlanje- aprila, ne v Socialistični zvezi da naj zveze, da bo v petek, 29 v Krškem letni občni zbor V dvorani Partizana pa se je zbralo do pol devetih (eno uro po napovedanem času!) komaj kakšnih 100 ljudi FTedsednik odbora SZDL Jože Jurečič je zaradi ta- v času, ko sklicuje SZDL svoje sestanke, ne prirejalo raznih vaj, sestankov Itd. Nikakor ni vodstvom gasilcev. »Partizana«, »Svobode« in drugih d-uštev v čast, da se njihovi č anl. prl- vsi, saj je delo vseh teh društev in organizacij- v bistvu sestavni del ■ programa Socialistične zveze, to je: vsa naša prizadevanja so usmerjena v en sam cilj — v čimprejšnjo zgraditev socializma Upamo, da oo ob ponovnem sklicanju zbora udeležba č an- ko pičle, pravzaprav sramotno uednlki Socialistične zveze tako stva SZDL taka kakor io zahte-slabe udeležbe članov SZDL malo zanimajo za delo te naše vata zavest članov SZDL m predlagal, da se občni zbor pre- politične orgahlzac'je loži. Takega mnenja je bil tudi Občnega zbora kd je enkrat ljudski poslanec Lojze Colarič, na leto, bi ae morali udeležiti vzdušje, s katerim smo začeli orrmnvati deseto obletnico osvobodi ve Ne samo rudarstvo, tudi ostale industrije bodo letos dv:qnile proizvodnjo Letošnji družben; plan okraja Trbovlje podčrtava da se pričakuje povečanje celotnih gospodar-kih dohodkov za 5 % To povečanje pa rezultira ‘z predvide ne večje produkcije rudnika Zagorje, nada je iz Strojne tovarne v Trbovljah. Tud: mlado, lepo razvijajoče »Mehanika« pričakuje leto* sko-ro še enkrat večji dohodek kot lani, prav tako bo dvignila proizvodnjo lansko leto ustanovljena Tovarna konfekcije »Sava« v Zagorju Pomemben uspeh v proizvodnji zaznamuje tud kera mična tovarna na Izlakah ter še vrsta drugih maniš h oodietlj ki v razveseljivi men dvigajo svojo proizvodnjo in tako doprinašajo skupnosti vedno več Vsak tudi najmanj! gospodarski napredek moramo pozdraviti Posebnega pomena ie še to, da naša manjša podjetja, kakor n. pr »Mehan ka« v Trbovljah pod.etje »Sava« v podjetje Zagorju in ie druga zaposlujejo l avtomobilom na Partizanski vrh »Ali je to mogoče?« — se bo kraja zgotovjena (ker je odbgru slijo, kako speljati cesto na Pla-marsikdo od stare iših Trbovelj- za gradnjo zmanjkalo denarnih nino. Id bi bila sposobna za čanov vprašal. Pa je vendar sredstev), vendar mali avtomo- avtomobilski promet, vendar do čista resnica in naslov tega bili lahko vozijo po njej brez realizacije tega projekta zaradi članka drži 2e na spominski posebnih težav. Težje za vožnjo nekaterih konservativnih odbor, slovesnosti 18. obletnice kom- z avtomobilom pa je od Cebi- nikov ni prišlo. Trdno smo pre- novega do Partizanskega vrha, pričani — tako pravijo člani odit er je na tem sektorju le stara bora za gradnjo ceste —, da bo kolovozna pot in še ta — zaradi malega prometa — slabo utrjena. Kolikor bi se v bližnji prav do Počitni- prihodnosti razvil tukaj bo j ži-na Partizanskem vahen promet z motornimi vo- li o ve delovne moči, zlasti še žensko delavno silo ki jo je v revirjih dovoli na razpolago Pomembno vlogo pa odigrava Strojna tovarna v Trbovljah, v kateri raste proizvodnja iz leta v leto. Tako *e bo dohodek te tovarne od 1 162,000 000 dinarjev v letu 1953 dv gnil leto« za 524 mi- gresa KPJ na Ceblnovem, ki je bila 24. p m , smo oparili tamkaj avtomobile, vendar takrat še ni nihče mislil na to, da bi bilo mogoče priti z »Unimogpm« ali »Jeeipctn« Skega doma vrhu. Na to idejo so prišli člani žili, bi bilo nujno na nekaterih odbora sindikalne podružnice v mestih cesto razširiti od Kleka Trbovljah, Id so morali za prvomajski praznik spraviti v svoj Počitniški dom na Partizanskem in razširiti kolovozno pot do vrhu večje množine pijače in Partizanskega vrha. Stroški za hrane, voznikov pa ni bilo mo- to ne bi bili preveliki, mestna goče dobiti. Stopili eo v stik 6 občina Trbovlje pa bi tako obo-šoferjem »Unimoga« pri K me- gatela še za eno lepo urejeno tijski zadrugi, ki je bil takoj gorsko cesto, pripravljen, da s svojo »mačino« NoVo cesto na sek- današnja ljudska oblast imela več razumevanja za rešitev tega vprašanja 'n priskočila na pomoč ter tako omogočila dovršit ev del na začeti cesti, kajti s tem bi jx>leg vaščanom tega kraja pripomogla tudi k nadalj-do Podplanine, dograditi novo njemu razvoju turizma v našem cesto do Cebinovega ter utrditi okraju, zlasti še, ker je Partizanski vrh s svojo prelepo okolico premnogim ljudem v naših revirjih zelo priljubljena izletna točka. S G mislimo, d« ni treba naglašati. Na vsak način ti obrtnik ne opravičujejo pozitivne vloge obrtniškega sektorja in ne delajo dobrega slovesa zasebnemu obrtniškemu sektorju. To smo že nekol kokrat naglasili. Prav zaradi tega in pa ker se davčna utaja v naš: zakonodaji ocenjuje kot kaznivo dejanje, bomo v letošnjem letu nekaj primerov izrazitih utaj odstopil javnemu tožiljstvu oziroma godiču v obravnavo. LETOŠNJA ODMERA DAVKOV Prihodnje dn: bodo davčni zavezane — obrtniki in nosilci samostojnih poklicev — prejel; odločbe o letošnji odmeri davkov Davčna komisija je f>ri odmer-. upoštevala že omenjena osnovna načela Pr svojem delu je ugotovila, da je v letu 1954 znatno porastel promet pri zasebnih obrtnikih in gostiščh. Skupna porast prot letu 1953 znaša okol: 30 % Zlasti so povečali svoj promet tisti obrtni obrati, ki so prevzemal dela na raznih investicijskih objektih v okraju. Davčna komis ja je mora'a to okoliščino pri odmeri davkov upoštevati Ravno tako io bodo moral: upoštevati tud: davčn zavezane. Na drugi strani pa je ugotovljeno da je promet pn izrazito podeželjsk h obrtnikih v letu 1954 v glavnem ostal na višini \2 leta 1953. To so večmema mati obrtni obrat . Predpis davka za te obrate je razmeroma nizek Davčno komisijo je pri presoji položaja obrtnika na vasi vodila potreba in želja, da se podeželjsko obrtništvo azš ri io okrep Zlasti velja to za nekatera kritična področja podeželskega obrtništva, kot so kovač', kolarji. tecarji in zid-arj Podeželj-ski obrtnik: predstavljajo čez 80 % vseh zasebnih obrtn h obratov v okraju Lahko trdimo, da ie davčna komisija pri letošnjem delu «ku-šala pr vsakem davčnem zavezancu najti izhod šče za pravično in realno odmero davkov. DAVEK OD PREVOZNIŠTVA KMETOV Letos je bila istočasno z odmero davka obrtnikom odmerjena tud: dohodnina istim kmečkim zavezancem, ki so se v letu 1954 po'eg obdelave zemlje ukvarjali tudi s prevozništvom proti plači-iu. V preteki h letih se ie davek od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti odmeril istočasno z odmero zemljiškega davka To je bilo možno, ker ae je takrat zemljiški davek odmerja! z oceno po dohodku. S prehodom na obdavč tev zemlje po katastrskem dohodku je b-'lo treba za leto 1954 odmeriti dohodnino od prevozništva posebej. Državljani, ki so v letu 1954 opravljali prevoze proti plač’lu (to je tisti, ki so s prevozi ustvarjali dohodek) bodo v prihodnjih dneh obveščen- o odmeri dohodnine od prevozništva kot postranske kmetibke dejavnosti. Tudi pri odmeri davka tem 836 zavezancem je davčna komisija realno presojala položaj, zlasti g’ede na znatne -troške ki so povezani z vzdrževanjem vprege 'n živine, tako da vsi zbrnm z enominutnim molkom P° stili spomin naših padlih tiof-cev in tilccv. . Na sledečem kuitumrm rodu eo sodelovali gaiilrics 8 , ba, pionirji in odraščl. Naido^ napraviti pionirji je pJJkJreti pevski zbor tor no; voustanovljcnl rno^ld in tik* t>cvski zbor pod vodstvom OtretičB. , Občinstvo je bilo s to no jurircditvijo zelo zidovo f1 Letošnji 25 maj bodo pionirji trboveljskega okraja še posebno slovesno praznovali. Večna pionirskih odredov praznuje desetletnico obstoja Kot vsa leta doslej, bodo tudi letos vse proslave namenjene počastitvi rojstnega dne tovariša Tita. 2e lani so pionirski odredi sprejeli sklep, da bodo vsako leto na dan 25 maja sprejemali v svoje vrste nove ponirje. Tako bo letos sprejetih v pionirsko organizacijo približno 800 cicibanov Vsak pionir bo dobil člansko legitimacijo in pionirski znak Na vseh osnovnh šolah imajo že pripravljene pisane sporede, kt jih bodo Izvajali rrionirji. Ponekod, v nekaterih šolah pa bodo 25. maja razvil: nove od-redne zastave. 2e doslej so vrsto Izletov Med drugim eo lepo počastili spomladanski dan, 27 april in 15 maj, in druge sjximladanske dneve. Prav bi bilo. če bi delovni kolektivi 25 maja jvovabilj pionirje v svojo sredino in jim razkazovali svoja delovišča. De-lavsko-jaroevetna društva pa bi jim lahko pripravila nekaj kul-prireditev sai bi bil to najlepši način za pridobivanje rn!»rWn rodu v njihove vrste. Tudj naše uredništvo se pri- lani toV Ali si poslal naročnino za jBiBK M f Prijetno je taboriti Predvojaški obvezniki na Izlakah LJUDSKA TEHNIKA OKRAJA SE PRIPRAVLJA NA POČASTITEV 10. OBLETNICE OSVOBODITVE Viden napredek Velika in odgovorna naloga plinah. Vsi fantje se počutijo na Življenje poteka tem taborna« vseh je da pripravimo in taborjenju dobro. Predvojaški nikom prijetno. Vsako popoldne usposobimo našo mladino, da obvezniki imajo na Izlakah lep jih obiskujejo naša društva, med Na VIL redni sej) okrajnega odbor LT sklenil da bo zanje gostinski lokal, ki jih je v na- bo mogla služiti domovini in jo fizkultumi prostor. V njem se njimi člani Ljudske tehnike, odbora Ljudske tehnike v Tr- organiziral vrsto predavanj, na ših centrih še vedno preveč in v primeru potrebe tudi braniti, urijo v raznih telesnih vajah, športniki in telovadci. V sredo, bo vi j ah so med drugim razprav- kater: se bodo obvezniki pred- mladina, ki se zanima za Ljud- To delo je predvsem dolžnost Na voljo jim je tudi plavalni 11. t. m., so jih obiskali člani Ij&ld tudi o sodelovanju LT pri vojaške vzgoje seznanjati z na- sko tehniko, bi prišla do svojih naših telesnovzgojnih in šport- bazen, v katerem se je lansko TVD »Partizana« iz Trbovelj to izvedbi programa pred vojaške šo razvijajočo se tehniko, zlasti prostorov). V Trbovljah rešuje- nih organizacij, tabornikov itd. leto naučilo plavati 40 odst. vseh Hrastnika ter jim priredili na vzgoje. Ker izvaja Ljudska teh- elektrotehniko, avtomobiliz- jo to vprašanje z vključitvijo Veliko nalogo da pripravi naše mladincev, ki so tamkaj tabo- njihovem vežbališču telovadni nika svoj program letošnje leto mora, letalstvom to podobno, mladincev v mladinsko sekcijo m adince za službovanje v JLA, rili Vseh teh fantov bo letos nastop. To taborjenje pa je na taborjenju predvojaških mla- Predavatelji se bodo potrudili Aerokluba. pa ima ustanova za obvezno na Izlakah okrog tisoč m bodo hkrati priprava obveznikov pred- drncev, naj bi popoldansko živ- podajati svojo predavalno snov Tudi kmečka komisija v svo- predvoiaštoo vzgojo. Prodvoja- tabonh v zaporednih izmenah vojaške vzgoje okraja Trbovlje ljenje teh tabornikov potekalo v čim poljudnejšd, razumljivi jem delu dobro napreduje, ako- ška vzgoja v bodoče ne bo imela Štab tabora predvojaške mla- za nastop na velikem zletu de- v udejstvovanju na prosvetnem, obltid. ravno deluje šele kratek čas. V t^J,lVeznib laj ^ ^ sestavljajo najboljši uti- lavske mladine Slovenije v telesnovzgojnem to športnem Na seji so se razgovarjali tudi sodelovanju z občinskimi odbori to P^ročju, prav tako naj bi se o Ljudski tehniki na naših šo- in odbori' Socialistične zveze je \ J!T ti mladinci vzgajali v tehniki lah. Izmed teh so se posebno bilo organizirano že devet pre- Ker je tehnična vzgoja mla- dobro izkazali pionirji na Dolu, davanj na vasi, ki so bila zelo drncev posebno važna za bodo- ki zaznamujejo že viden napre- dobro obiskana. jeseni s prireditvijo taborjenj predstavnik Ljudske mladine, častitev desetletnice naše osvo- vseh obveznikov predvojaške dva predstavnika JLA to še boditve, -ar. vzgoje Prvi turnus na Izlakah, drugi , - kjer so taboriti prvi obvezniki ie Pripadnike JLA, je okrajni dek. Težji So pogoji v Zagorju Ljudska tehnika okraja Trbov je že končan. Tjakaj je prispela Za 10-letn^O OSVOboditVG SO to ®ed-ečah' k)er ie zanimanje lje se vestno pripravlja tudi na že druga skupina obveznikov, kjer se bodo zvrstili v etapah vsi mladinci predvojaške vzgoje, novo taborjenje te mladine pa se bo pričelo meseca avgusta Izlake so poznan, lep letovi- V nedeljo je bila v čast 10. ob- 50 m metuljček: e^Phi kraj. Tik nad plavalnim ha- letnice osvobod tve svečana otvo- i. Trojanovič Mornar Split, ^ Izlakah ftoje pod ritev bazena m Vidmu kateri 30.8 sek., 2 Radonč, Mornar sek.," 2,™ J^ič, * Mbd^t“ Zameb! gozdom šot(>n, kjer tabon pred- » PO»*S predstavnikov l|udsKe Split, 31.8 seka 3. Kovačič. Pri- 28.0 sek., 3. Frankovi*. Mornar vojaška mladina. Tu imajo oblasti okraja Krško m Trbovlje m0rje Reka, 34.5 sek. mladi fantje vso oskrbo in do- prisostvovali še projektant tnže-bro kuhinjo. Prva skupina 220 nir Bmčič, zastopnik Plavalne 80 m hrbtno: mladih, bodočih pripadnikov zveze Slovenije tov. Stojan Gale, 1, Staneta Mornar Split, 34.0 na V dmu so odpili nov bazen za Ljudsko tehniko veliko, ven- proslavo desetletnice naše osvo-dar nimajo potrebnih prostorov boditve. Pri tej počastitvi bodo (pripomba uredništva: • to vpra- sodelovali vsi njeni člani, po sanje je v obeh krajih rešljivo; možnosti pa bodo organizirali krajevna oblast naj zapre kak tudi lastne prireditve. M. O. Mtadnska konferenca z občino fevn ca V štafeti so sodelovali Moho- Minulo nedeljo se je zbralo v vaseh pa jih nameravajo organi- 80 m prosto: 1. Mihajlov, Mornar Split 27.8 Mladost Zagreb, Prankovič, Mornar Split 28.3 sek. Štafet* 4X5» m: naše JLA, je odšla na taborje- zastopnik Plavalne zveze Jugo- sek., 2 Ivkovič, Jug Dubrovnik, rič, Trojanovič, Jei č in Franko- Sevnici 53 delegatov 13 osnovnih zacijsko utrditi. nje na Isilake 5. maja po kan čand prvomajski paradi v Ljubljeni, na kateri so bili obvezniki predvojaške vzgoje iz Trbovelj med najboljšimi Ta prva skupina je zajemala vse tiste mladince, ki bodo prišli v dneh od 29. junija do 11. julija t L na novačenje. Prijetno je na Izlakah. M'a-dtoci predvojaške vzgoje so lepo oblečeni, razpolagajo z vsemi potrebnimi pripomočki za vaje v osnovnih vojaških dieri- vič ter so preplavali 200 metrov organizacij s področja občine v 1:54.6 mi« Sevnica na svoj prvi posvet. Na Delegati so kritično ocenili odnos posameznih organizac:j do žavne reprezentance, končala 2:2. ki »e Svečana otvoritev kopališča V petek, 13 maja, popoldne je na kHc rudntike sirene odhitela reševalna ekipa v trboveljski Zn?ni rf.av;)e tOT ,nž- R°ie zastop- 34.9 sek , 3. Inž. Bakašun, Jadran dSTl X -ti H,.-Uk. Spili. ,5., «k Vse navzoče, katerih je bilo preko 1000 iz bližnje in daljne okolice, je pozdravil ravnatelj Tovarne celuloze in papirja tovariš Milan Dimnik. V svojem go voru je dejal, da je vse najhujše že za nam, kajti pri gradnji te jtijs SBrS-sFS: ,c Franc Šetinc Žal se te zanimive OK LM6 in bi kot tak moral ne-kooference niso ude’ežild zastop- nehno skrbeti za nravilno rast Državno reprezentanco water- niki drugih množ’čnih organ'za- mladinske organizacije Pa tudi pola sestavljajo: Kovačič, ki je cij in društev iz Sevnice. v Krmelju bi mladinci želeli več že 55 krat zastopal našo državo Iz referata predsednika inida- raznovrstne pomoči od vodstva v tej disciplini, Ježič 56 krat, livnega komiteja 'n razprave smo rudnika in drugih, ostal pa so še Radojč č. inženir povzeli, da je imela mladina v Mnogo so govoriti o vzgoji Bakašun, inženir Rajinovič, Vuk- tem delu Zasavja lepe uspehe, kmečke mladine. Ugotovil so, da t..i—:i c—t— »1«=»: — —--*--—1—1!— Okrajna zadružna zveza še nima komisije za strokovno vzgojo mladine. Še o mnogih drugih problemih so govorili mladinci na tem posvetu. V razpravo so poseejli tudi gostje, predvsem predsednik OLO sanovič, Kačič, Ivkovič, Franko- zlasti na prosvetnem področju, vič, Opri, Siljak, Ameri in Je- Nekoliko slabši so bili uspehi v žina. politično ideološki vzgoj: Vse Reprezentanca ..ta^ota „, » "ti"!- teden dni na spomladanskem njt; svoje delo Najboljša je bila treningu na Vidmu, ostala pa bo organizacija v Gabrijelah, pa še štirinajst dni. V mesecu ju- tudi v Teloah se je znatno po- Krško tov. Tome Župančič, ki je niju bo odpotovala na tekmova- pr®r,a_,UxsPe,š,nl =p bili Še aktivi med drugim dejal, da bo z usta- v Blanci, Maikovcih in St. Janžu novitvijo komun možno vetje nje v Moskvo, kjer mnogo uspehov. želimo Verjetno bedo ustanovili mladin- zblifanje mest z vasjo Pohvalil ske aktive v Zabukovin v druoih pa se je smrtno ponesrečil njen vodja, tooarii VOJTEH LOGAR Ponesrečen: zapušča ženo in tri nedorasle otroke, ki »o izgubili skrbnega očeta. Pokojni Vojteh Logar ie bti osem dober tovariš pr: delu in v družbi. Miren in skromen, kakor S* objekta je bilo treba je vedno bil, je bij zmeraj pn- Prebrodit, veliko ovir vendar pravi jen pomagati drugim. Bil je uPa- da b° ba2e° užil svojemu dobrodošel povsod, kjer koli se namenu\da f* ,bo krepila ored srti. VTS-rs? ‘szDL družini in izredno rad delal na fkupnostj komun tov Franc Ko kulfurnoprosvetnem področju v aT 1® čest tal delovnemu kolek svojem matičnem društvu »Suo- tovarne za njihovo požrtvo-boda-Dobrna., Bil je duša dru- valno dek Za njim je predsedstev posebno veselje pa je imel telesnovzgojnega društva za dramatiko. Sam je sp!sal ne. Partizan Krško tov Agrež poda-kaj kratkih odrskih del. Imel je ril v znak priznanja in zahvale še velike načrte za razvoj .Sva- delovnemu kolektivu Tovarne ce-bode. no Dobrni, nepričakovana m papirja knjigo - pros- smrt pa je izvedbo njegovih no da uprava vodi kroniko p a-Črtov preprečila valne^a bazena, ki naj bo svetel Kako pr ljubljen je btl med o nesebično^ kolektiva svoftmt tovariši, je najbolj r.go- naš m zanamcem. Knjiga in al-vorno pričal njegov pogreb, ki se bum sta v vcčiem etuiu. ki ima Pa je kljub dabemu vremenu obliko makete bazena. udeležilo nad dva tisoč rudarjev. Po končani slavnosti *o bile Njegovi težko pr zadeti družini plavatae tekme, katerih rezultati noše 'iskreno sožaljef S G. so bili naslednji: i.ova *oia ručait »KaJcšna nova šola, saj ni res!« bo marsikdo dejal. Res pa je, da šola ni čisto nova. Zgrajena je namreč na ostankih šole še iz časov avstroogrske monarhije, šola pa je med osvobodilno vojno zgorela. Na teh preostankih smo takoj po vojni sezidali lepo novo šolo s šestim; učilnicami. Tako smo vprašanju števila učilnic za sedanje razmere delno zadostili — čeprav bi potrebovali najmanj osem eolskih prostorov to laboratorij. Pa smo biti zadovoljni, saj marsikje še toliko nimajo. Po dograditvi šole pa smo stali pred vprašanjem: kam z učitelji? Stanovanj v Artičah ni. Ce pa učiteljstvo nima dobrih stanovanj, tudi njihovo delo v šoli ne bo uspešno. Pa je tov. ravnatelj Deroač našel rešitev tega vprašanja: dobil je denarni kredit in tako so nastala na podstrešju šole nova, sončna stanovanja, ld so v Artičah rešila stanovanjski problem za učno osebje. Zato pa tudi pravimo, da je naša šola nova in smo vsi Artičani ponosni nanjo- X. je delovne mladinske organizacije in j:m pri nadaljnjem delu želel obilo uspehov Govoriti so še Franc Šetinc. Anton Kukavica in drugi. Ce bo sevniška in okoliška mladina nadaljevala pot, ki si jo je začrtala, bodo tudi v bližnji bodočnosti uspehi vidni. A. K. Mladina bo obiskala partizanska bojišča Na prireditvah ob desetletnici osvoboditve bo sodelovala tudi naša mladina Na seji sveta za prosveto in kulturo OLO Ljubljana okolica so razpravljali o obisku mladine na raznih partizanskih bojiščih v okraju. V poštev prihajajo Tišje pri Litiji, kjer je bila 24. decembra 1941 prva večja bitka v Sove-niji. Nekatere šole se bodo zbrale na Jančah, kjer so se v maju 1942 spopadli partizani z Nemci. Solarji iz Litije in drugih šol v Zasavju ter inladina iz Mo-ravške doline se bodo srečali na Slivni nad Vačami, kjei je bilo v času NOV mamo partizansko oporišče DESET LET SVOBODNE GRADITVE Milan vidic,- Utfiriip) mmfjjB Zamahnil je s krampom Drečnik Andrej, se sklonil globoko In zaklel: »Madona, kje ose sem le kopal... « V revirju se dani. Izza hribov, ki krog in krog obdajajo črno dolino, se vale jutranje megle, zna-°ilke lepega — sončnega dne. Se se upira noč dnevu, zdi se, ko da postaja tema gostejša, pa je k privid, ki naglo Izgine. Se malo ln revir sc bo docela prebudil. Stotine rudarskih žena so že davno pokonci. Skl«njaj0 se žene, matere, sestre ln hčere nad štedilniki in netijo ogenj Za moža. očeta in sina Pripravljajo skromen zajtrk Nj moč prešteti ranih juter, ko takole vstajajo. Nihče jih ne budi, marsikje niti ure nimajo One seme so najboljše zn*-Utike časa, ki nikdar ne zgreše Ob ognj šču jim ie uvenel z let: obraz; ob vsakodnevn h skrbeh za tisočero opravil jim je največja leta, ki jo skrbno Prikrivajo na dnu srca: da bi Se vsaj tudi danes Troili možje, očetje im sinovi Iz tistih črnih praz-n'u, kjer preži nanje tisočero nevarnosti, zdravi ln nepoškodovani, kajti te črne praznine terjajo ve-jjorner svoj strašni davek — štiriindvajset ur dnevno, teden za tednom, leto za letom jih tare ta ^krb In vendar prenašajo vse tc težave z neko Satnoumevnostjo, ki je neopazna. Utegne pa jo po-znati, kdor do potankosti pozna rudarske žene: v °lhovih vedno trudnih očeh se kdaj kdaj pob'tine slabo prikr ta skrb, ki pa ob radovednem tujčevem p°gledu hitro gasne. Zajtrk je na mizi. Pol ure kasneje ostanejo ^tns. ali pa pričakajo svoje iz nočne izmene. p° zasnežen; cesti privozijo Izza ovinka trije vtomebU-. Drug za drugim Približno sto petdeset udarjev prihaja iz daljnih okoliških vasi na ju-anJo izmeno v rudnik Ma'ce kasneje se bližajo Sv c m L*1 krajev postave rudarjev proti kopalnei. e cinkajo 8e cigarete — zadnje so; morda bodo osi? ^kad ll še pred vhodom v jamo. Potem pa Sv»ti,iur, n°bene. Prostor pred kopalnico kar žari ^ '-kale se svetilke Veličastna je ta podoba učenih svetilk. Jutranja Izmena je pripravljena za delo. Nočna prhaja iz jam Počasi in trudno. Nekoliko pozneje prostor pred jamami onemi. Le od kopaln ce semkaj 'te čuti korake kakšnega zapoznelega rudarja nočne izmene V revirju se je popolnoma zdanilo. V jami ie tudi najoddalienejša skupina prišla na svoje odrejeno mesto. Začne se boj. vsak dan enak. vsak dan nevaren. Boj, združen s tisočerimi nevarnostmi, boj za črno gmoto Približno šest sto rudarjev koplje, lomi ln naklada črni kamen lesketajoče se barve Toda kdo b mislil na tol Za to ni nikoli časa. Pač! Kadar kakšni skupini uspe izkopati kak Izredno velik kos ge vsi strokovnjaško ogledujejo in usta se jim razlezejo v nasmeh Potem ga vsi z združenimi močmi zvalijo na voziček. In nato se boj nadaljuje Kmalu zapuščajo prr vozički, naloženi s črno gmoto, jame In nato vlak za vlakom. Uro za uro Vse v revirju dela Medtem ko divja nekaj desetin metrov globoko pod zemljo boj za premog, je lud: zunaj revir eno samo delovišče. Pravzaprav mravljišče pridnih rok. tesno povezanih z onimi v jami. Da! Revir je eno samo delovišče v boju za vsakdanji kos kruha, za srečo in blaginjo. Tamkaj na cesti se sklanjajo dekleta ter skupno s starejšimi delavci vihtijo težke krampe. Novo, lepo betonsko cesto grade, pravzaprav podaljšek ie lani začete. Malce niže, kakšnih sto metrov pod cesto je slišati udarce ob nakovalo. Nekaj vstran udarjajo odbojnik- železniškega voza ob odbojnik drugega voza Parna lokomotiva razvršča vozove, naložene s premogom, po skupinah. In ko je vlak sestavljen, stoji za lokomotivo dvajset zvrhano poIn-'h voz premoga. Prešerno zapiska parna lokomotiva ln vlak je pripravljen za odhod proti železniški postaji. Zavirači v uticah vagonov zamahnejo v pozdrav žagarjem, ki ob revirski železniški progi žagajo in pripravljajo les za rudarje v jamah Ni lahko njih delo; rudarji hočejo meti le suh in raven les. Tega na je malo. Zato pa žagarji vedno pazijo, de je les, kolikor je le mogoče, dobro iziagan. Vlak pelje dalje mimo treh norih stanovanjskih hiš, kjer so se pred leti vselili rudarji Onkraj ceste stoj vsa v belo pobarvana hiše, na kateri stoji napis: TOVARNA KONFEKCIJE »SAVA« Nad petdeset deklet se sklanja °ad šivalnimi stroji :n dela razne tekstilne izdelke Ni dolgo tega, odkar so tovarno ustanovili pe je že v tej p'čk dobi pokazala, kaj dekleta zmorejo Izboljšali ln povečali so za nekaj odstotkov proizvodnjo. Velike načrte še imajo Nekaj dobrih metrov vstran so kakor iz ta! zrasli novi objekti: razne delavnice komunalnega gospodarstva — delavnice mizarskih delavcev, pleskarske delavnice in delavn ce avtobusnega podjetja. Dokaj časa se izdelki mizarjev niso mogli uveljaviti. Danes se že lahko merijo z izdelki zasebnih obrtnikov — Onkraj delavnic se vije v zrak gost črn d m Pravkar naklada mlad kurjač v vedno nenastitno žrelo apneniške peči težke lopate premogovega prahu Kmalu bo spet nekaj ton dobrega in zelo iskanega apna žganega. Voznik ga bo zapeljal proti železniški postaji. Tudi njihovi tovariši na železnišk postaji hite 2e nakladajo vozr.čke apna na železniške vozove. Ni še dolgo tega, ko sta se oba ko'ektiva združila v en sam kolektiv zavedajoč se, da je le v slogt moč. in da bodo v skupnih naporih uspehi večji. Po cesti hite gruče naših najmlajših Tonček razlaga Janezu, da sosedovemu Ivanu računstvo ne gre m da je Ivanka včeraj dobila v šoli najboljšo oceno. Lepo je v novih, preurejenih šolskih prostorih ResZ Sola postaja premajhna, toda nekaj časa bo še ie šlo Zamaknjeno sledijo mlade gla-vce učiteljevim razlagam, ki jim pripoveduje učenosti. V zgornjih prostorih šole gre malo teže. Gimnazijski profesorji terjajo znatno več. Tudi tu so dijaki kos zahtevam svojih profesorjev Kdaj pa kdaj se učenje komu zatakne, toda počasi gre učenost tudi v glavo najslabšim dijakom. Romanček pripoveduje doma še posBdnj'č svoji mamici pionirsko pesem k- se jo je prejšnji dan naučil v otroškem vrtcu. Dobro mu gre. Mamica je zadovoljna Kmalu ga spremlja proti vrtcu, kjer se že razlega otroški vrišč Zadovoljna ie. da lahko brez skrbi zaupa svojega malčka vzgojiteljic . kajti njo samo še čaka tisoč opravil. Glavno je. da ie njen sin v dobri oskrbi. V rudarsko-kovinarski šoti razlaga rudarski strokovnjak mladim bodočim rudarjem učenost o premogu Vse so pazljivi Ze se zavedajo, da bodo morali jutri stopti na mesto svojih očetov in po-jrrijeti tam. kjer so oni nehali — V svoji delavnici grade mladi kovinarji ogrodje neke železne kon-struke je. Iz treh delavnic je slišati zamolkle udarce težkih kladiv, rezek glas strojne žage, vmes pa fine glasove stružnic Tu izdelujejo orodje za jamo V remizo akumolatorskih motorjev pravkar polnijo akumolator lokomotive. Nekaj kasneje zapelje lokomotiva prazne vozičke skozi jamo v drugi konec revirja. Podoba tega nekdai nepomembnega, na drugem koncu revirja ležečega naselja se ie zadnja leta močno spremen la Ze tik po izhodu iz jame te pozdrav) bel, vitek stolp novega »šahta«, plod večletnega trdega dela rudarjev V ozadju se blešči v jutranjem soncu bel kamnolom. Tu slčšiš zateglo hupanje dvgala V kraju se dvoje stanovanjski hiš nekako roga majhnim, zastarelim pritličnim hišicam, ki še stoje pomešane med drevjem $ahl pa bruha !z sebe venomer nove vozičke premoga Lokomotiva kma'u odda prazne vozičke Poln vlak je pripravljen Štirideset železnih vozičkov premoga pelje lokomotiva proti rudniški separaciji, kjer ga očistijo 'n operejo ter sortirajo. Lepšo bolj »civ-lizirano« podobo dobi. Voznik si pred odhodom og’eda še prostor, kjer bo čez nekaj let stala nova osnovna šola za mladež tega razvijajočega se rudarskega nase’ia fKonec prihodnj č) Inž. Franjo Urlei Posestniki, lastniki gozdov, seznam e se z gos jodars umi predpisi l Za boljše življenje Zapiski iz gospodinjskega tečaja za delavke in uslužbenke v Gospodinjski šoli v irbovljah DOMAČE KNJIGOVODSTVO mleko primemo velike Žličnike, pri cvrenju Za gospodinjstvo je zelo važ- in ko se dobro skuhajo, jih po- Krape v mast; najprej pokrije-domače knjigovodstvo Ce- beremo ven ter jih zložimo na mo in ko so na spodnji strani več znanja o prehrani! (Nadaljevanje) najprvo v mast. V novem zakonu o gozdovih sklepa okrajna ali mestna upra- zaradi pomanjkljivih podatkov, iz leta 1953 je poudarjeno na če- v» za gozdarstvo • prevzemni- Zemljiško-knjižni podatki obse- Bog_:>din-a zakcmu ni krožnik ah v kompotne skooc- to. da gozdovi služijo splošnim kom sečnje. Kajo v glavnem katastrsko ob- ločina voditi knjig kakor pod- lice. Posebej mešamo rumen j a- Undskim koristim, ne glede na 5. {iea: za izdajo dovoljenja čine, v kateri leži gozd, in pa ^ ustanove, vendar je njej ke m ostalih 20 dkg sladkorja, sektor lastništva, ter so zato pod ^ krčitev gozda, za sečnjo na številko parcele. Spredaj ome- gamj y koristi ^ vztraja pri da zmes naraste, nato primeša- posebnim nadzorstvom ljudske golo ter ^ sečnjo rednih, zred- bjeni 2. člen uredbe se nanaša i^nj-govo^stvu. Tako bo natančno mo presejano moko ter prilije-oblasti. V ta namen in na pod- čenih ali gospodarsko posebno “a državne gozdove, zato tu ne vede;a_ ^ jko denarja je dobila mo precejeno vrelo mleko, ki pomembnih drevesnih vrst, za govoril o njemu. in koliko @a je porabila za to nam je ostalo, ko smo zakuhati katere Je to določeno s predpi- g. člen: pristojni organ sme in ono. Knjige se nemi, vendar žličnike. — To kremo stepamo som državnega sekretarja za go- izdati sečno dovoljenje samo, če strogi sodniki ki nas opominja- na štedilniku toliko časa, da se spodarstvo LRS, je pristojna nameravana sečnja ne naspro- Jo na smotrno uporabo našega zgosti in moka skuha. Nato jo _ . ,. u —— - ’ assnutits ZJJT& w 81 d"voU-x K V sas.* n. rr- nje izdaja sečno dovoljenje na ravnaIa z denarjem. Ko gospo- ***** ht dobuno snežne zhemKe --— , območju posameznega okraja dinja zapisuje svoje dohedke in legi tega zakona je izšlo več uredb in pravilnikov, ki ta zakon podrobneje tolmačijo ter skrbijo za njegovo uporabo v praksi. Ker poznam razmere na terene, vem, da kmečkim ljudem ti predpisi dostikrat ne pridejo v roke, ker pač ne pridejo do Uradnega lista. To ima potem Uprava zg Ljubljani. K temu členu je potrebna mala obrazložitev za boljše razumevanje; sečnja na golo, zlasti pa še krčitev gozda za spre- krožmk ali v kompotne škode- zapečeni, jih obrnemo ter odkrite ocvremo še na zgornji strani. V luknjico, ki smo jo napravili s prstom, damo 1 malo žličko marmelade Vse skupaj potresemo z zmletim sladkorjem. Korenjeva juha. — 2 dkg masti, 3 korenčki, 1 mala žlica čebule, 2 žlici moke, sol, 1 žlica parad, nih kosmičev. — Korenje opere-in naribamo kot seveda za posledico, da gozdni membo kulture (gozda v kme- korenje mehko, moko, pridamo potresemo z paradižnikovo __... • ■ , ----------------------------------------- posameznega okraja dinja zapisuje svoje dohedke m - kakao . emi. _________ posestniki, ki gotovo nimajo in- tijsko površino), je dovoljena (mesta), morajo organi, ki izda- izdatke v teku celega meseca. Vinski liker. 1 later belega mczg0 n vse skupaj zalijemo z teresa, da bi izigravali predpi- samo s predhodno privolitvijo ja jo to dovoljenje, vskiaditi bodo ti zapiski ogledalo njene- vina, v katerega namočimo 1 kg vroCo vodo Ko prevre po oku se, določene od ljudske oblasti. Uprave za gozdarstvo LRS. V svoje delo. ga dobrega ali slabega gospo- sladkorja. To pustimo, da stoji le-te kršijo. Posledica tega je prošnji je treba navesti izčrpno Pri ^daii sečneea dovolJe darstva. Na ta način bodo po- čez noč. Drugi dan to zmes spet prilično boleča — denarna utemeljitev, zakaj je krčitev po- llja ;e treba upoštevati tudi ko- sebno mlade gospodinje same prevremo, nato ohladimo in do- aii zaporna kazen ter odvzem trebna: dodati pa je treba po- i;j|no lesa v, L, noseka na nod- sebe vzgajale v skrbno in varč- damo 3 del ruma in 8 zavitkov lesa. Temu pa se bodo ljudje sestni list, zemljiško-knjižni iz- [ag; gozdno-eosnedarskih načr- no gospodinjo. O marsikateri vamijinega sladkorja. Napolni- izognili, če se bodo spoznali s pisek in skico iz katastrske ma- tov količino ki se zanio izda Sostpodinji slišimo, da dobro mo v steklenico — in liker je Pe za parcelo, ki se jo namera- sečni nalog ter količino lesa ki gospodinji, da zna vsak dinar pripravljen, va krčiti. Prošnja se vloži na * Vrfdi nSniTne- Pra^obmiti d**»*J*%> rekoč hvarski pristojno okrajno upravo za go- zgod. Bavarski krapi. — % kg mo- ri nič nekaj napraviti. O drugih ket 2 dkg kvasa, 1 mala žlica rrbo hiti he kosmičev. zdarstvo, ki ji prida svoje „ „ . . , pa spet čujemo, da so slabe go- soll> »,8 j mleka, 2 rumenjaka, mišljenje, nato pa Jo odpošlje toImace,nja spodinje, da ne znajo d-narja 5 dkg sladkorja, 5 dkg margar;- naprej v nadaljnji nostonek. zB°raj navedenih členov zako- obrniti tako, da bi res nekaj ne> j žlico ruma ali kisa, 12 dkg ” J V n ua Jfljl pOSVOpeK. p/ur/ulAirih na! nmsnlM triHimn ® predpisi po naših časnikih. Sodim, da so vse te uredbe enako važne, vendar dajem pri objavi posameznih podrobnosti prvenstvo najprej Uredbi o sečnjah gozdnega drevja, ker je ravno tu največ prekrškov. Navedel bom posamezne člene uredbe s kratko obraz- seslnika Sago, kjer se ml je ta zdela po- gozda. trebna. Vsekakor gozdni po- Prošnja za sečn0 dovoljenje nja gozdov, o sečnji, ki je do- pcou svujuu vnv™.,,,.. ^ ter nuetimn Ha ,„hai= atajrita.TSE srr nasv srzsz£,7Stf&: saa-srsara — ■sa • sedež), zemljiško-knjižne po- tem, da se v prvih dveh mese- ‘’"'~ datke In podatke o kraju, kjer cih vegetacije — ko je drevje se namerava sekati, podatke o najbolj v soku — gozdovi ne količini in vrsti lesa, podatke o smejo redčiti in čistiti (to je su osolimo in zakuhamo riž ali ovsene kosmiče. Korenjeva omaka. — Pripravimo na enak način kot korenjevo juho, samo da vzamemo nekoliko več masti in več korenja ter manj zalijemo in ne zakuha- 7. člen: sečno dovoljenje se izda na prošnjo lastnika, po-ozlroma upravitelja Orehov puding s šodojem. — 10 dkg margarine, 10 dkg sladkorja, 5 rumenjakov. 20 dkg kruha, namočenega v mleko. na o sosedovih naj omenim, da zalegel. Mnogokrat vidimo, ka- marmelade 4dkg sladkorja _ _ulla, Ilojnorajega v mle.o, ih,« ,80SP°' ^ j i «, P°troSenie in mast za cvrenje. sneg 5 beljakov, 8 dkg zmletih šiBFM SS? - orehov. — Margarino, sladkor m rumenjake mešamo, da zmes kov ali pa neposredno na Upra vo za gozdarstvo pri OLO Trbovlje, če jim kakšne stvari še niso jasne. Temu članku bodo sledili še drugi, tako da bodo na ta način, upam vsaj, odpravljene pri prizadetih ljudeh neljube posledice zaradi nepoznavanja predpisov. Posebej in ostali pomešamo rumenjake jih nikar. m U5lali sladkor ter prilijemo Ko govorimo o domačem knji— 1 mleka. Zamesimo bolj meh-govodstvu, bi svetovali gospo- ko kvašeno testo in nazadnje ga primešamo k zmesi skupaj z dinjam, naj ne vodijo preveč P° kapljicah prilijemo raztoplje- zmletimi orehi. Male piočev na-knjigovodstva, ker no margarino ter zmes stepamo tako da namočimo samo sredico v mleku. Nato ga ožmemo in pridamo k margarini. Iz beljakov napravimo trd sneg ter izvršitelju in o namenu sečnje, običajno čas od srede aprila do Pitanega knjigovodstva, ker ^jiko časa da 1^7^ Te navedba morajo obsegati tud| srede junija — odvisno pač od bl Jlm za veliko pisanje zmanj • , 7> |>!epo priglasitve sečnje po 2. členu te vremenskih razmer spomladi). kal° 6383 411 ** P°tem vse sku" _ se loči od kuhalnice, uredbe. se Prošnje za sečno dovoljenje objasniti to. da Je v sociaMstič-v " paj opustile, kar pa ne bi bilo Pridamo rum. limonino lupi-i *^®neBa plana je treba prav. Za domače gospodinjstvo n° 'n vaniljin sladkor Dobro zadostuje navaden zvezek, ki Pregneteno tetsto pustimo, da ste skodelice ali modele za puding pomažemo z mastjo in potresemo z zmletimi orehi ter nadevamo s pripravljeno zmesjo % do %. Nato postavimo zmes v drugo posodo, kjer imamo vlagajo v primerih is L nem gospodarstvu plan podlaga Vanj gospodinja vse zapsuje, in vzhaja. Na pomokani deski raz- vrelo vodo in kuhamo pokrito v se zi- damo na toplo, vrhajajo. Vzhajane ocvremo rzs:^;a SfJMJS SSK SftSiMaMSjrfi: "p FaH,iT ars krape(kro- pa naj si bo to v zasebnih ali (mestna) uprava za gozdarstvo žin ter bi vsak„ pSratal .C? ^ j! g^^jstvo v zve- »), nato pa jih pa v državnih gozdovih, marveč pošlje nato prošnjo za sečno letnega sečnega plan* Izprevrglo a.^f .z g°sPodarjitv°nl t3r da bi s smotrnim gospodarje- dovoljenje, za katerih rešitev je *n, onemogočilo Izvajanje do go- ^ h15- morda rede domače njem dvignila odnos naših, že pristojna Uprava za prilično izčrpanih gozdov. Nava- LRS, tej upravi a svojim mne- ---------, . , jam nekaj členov te uredbe s njem. nbn gospodarstvom r-z.-ifatl In darstvo poseben zapisnik o do- kratkimi objasnitv.mi: Uprava za gozdarstvo LRS L^treh™ h “J* 1. člen: v gozdovih je do- obvesti pristojno okrajno (mest- prriTd^an?«, ^ voljeno sekati samo na no) upravo za gozdarstvo o iz- “ podlagi sečnega dovo- danih sečnih dovoljenjih. n* vsaKem mestu. sopari pol ure. — Pazimo, da v Poredi kjer se kuha. ni preveč vode, da nam pri kuhanju voda ne pride v posodice. Kuhano zvrnemo na krožnik ali v kom- v vroči masti. Ko jih polagamo Potne skodelice ter polijemo z vinskim šodot”m. " a. B. (Nadaljevanje sledi) 7° letnega se neza ‘niana! "''iJ hieka vali, potem je dobro, če ima go- v maft- napravimo s prstom na ojim mne- oh,alt hoče e“ smotrnim notri- tTtelinJa ie vsake tako gospo- hgomji Street luknjo. Id pride G Fi Skl praznik v Čečah ‘jC“ia g®1*8 ® ® a ^ 3 * V tem členu je natanko nave- nja ne* rivršT ”l “itiu* po"bktoji ki ® * n, e c “■ deno, kako je treba opremiti sečnega dovoVe Ja Pametna bo 10. člen: če se dovoljena seč- hodkih in izdatkih. Iz takih zapiskov bo gospodinja po določenem času videla, kaj se ji izplača in kaj ne. Kakor smo že poročali, je ho- nimi prireditvami Pametno gospodari tista go- te*° gasilsko društvo v Čečah pač ne dela dolgov, proslaviti prejem svoje nove številnim brizgalne motorke dne , „ . -----------— -------a opremiti sečnega dovoljenja njegova ve- Pametna bo zlasti tedaj, če bo brizgalne motorke dne 15 drevje odkazano za po- prošnjo. Gozdni posestniki, ki -javnost ugasne VeljLvn«*slč- mislila na to, da je dobro in m predvsem bodo te navedbe upoštevali, se nega dovoljenja se " bodo Izognil) neprijetnosti, da daljšati, bi jim bila prošnja zavrnjena (ek, Ta člen ima smoter uvesti enoten način gospodarjenja v gozdovih, k| so ne glede na lastništvo splošnega pomena za celo državo. Preprečiti hoče tudi prekomerno sečnjo, ki bl zaradi velike konjunkture v prodaji lesa zanesljivo nastala. 4. člen: za Izdajo dovoljenja za sečnjo so glede na to, kje leži gozd, pristojni: 1. občinski ljudski odbor za sečnjo do 10 prm ne sme po- v ta datum, pa se vsem priporoča, da s n obiskom počaste slo-. . , , t- m. vesnosit v Čečah. Ta krajevni . - - zdruzti to slovesnost s praz- praznik v Čečah je začrtan ta- pra Vilno, če vsak mesec nekaj ho Vanjem 10. obletnice naše ko, da bodo domači gasilci v prihrani, da bo jeseni lahko ku- osvoboditve. Z ara d j tombole SD nedeljo, 5. junija, ob 13. uri V Polšnka bodo praznovali (Nadaljevanje sledi) piLa 8 prihranki krompir »Rudarja« v Trbovljah na ta sprejeli goste in društva, ob in še drugo zelenjavo čez zimo. dan, P« so gasilci svoje slavje 14. uri pa je nameravana otvo- Ce nima sama kokoši, bo pa- Preložili na nedeljo, 5. junija, rttev prevzemne slovesnosti no- metno, če v spomladanskih in Društvo prosi vsa tovariška ve motorke s počastitvijo deset- poletnih mesecih vlaga vsak društva in organizacije, da ne letnice osvoboditve naše domo- občnski praznik 5. junija mesec nekaj jajc. Vsega seveda ne bo zmogla naenkrat. Prihranjen gospodinjski denar pa ni pametno držati doma. ampak Je bičnlh metrov stoječega lesa letno, razen v primerih Iz 1. točke tega člena; 3. Uprava za gozdarstvo LRS v Ljubi lani za ■H p, -H f* BeJ? bolJfie- Ce ga vloži v banko ali drv letno za lastno porabo v ki Jih je pognal okupator z rodne krili* spominsko ^10160° padlim Denar^t*) varnrT !s@gSfi§ Bmš&s S=fSr« kraj prve dni meseca Junija pionirji, mladina in ostali Po- od aia 088 J* dragocen — de-1945. Zveza borcev in občinski poldne bodo v Polšnlku uprizo- nar 558 ^d*1 ljudski odbor v Polšnlku sta rili Igro »Vrnitev« ki Jo je spi- jo nad 100 kubičnih metrov ^ 861 doo,a*in tov. Jerman Pe Snežni žličniki v vanilji ni krc st^čegT^Ma ' letno"1" raelr°T Polšničani obhajali svoj občin- Igri bo sledila prostaItabava ter ™1' ~ Sneg 8 beljakov. 21 mle u h k ”lest"lh. občinskega odbora v Polšnlku. obisk vse Iz bližnje In daljne kov napravimo trd sneg ter m- ljudskih odborov. velja kot ki se je bodo ndeležlll tudi pred- okolice. -ar primešamo 10 dkg sladkorja sečno dovoljenje pogodba ki jo stavnikl krajevnih množičnih Nato zakuhamo t ŽVcn v vrelo Lojze Auseook: ^ (Nadaljevanja) Videmski gasilci so pon osni ua svoje n^e i j RED OBLIC EM SVOBODE V hipu ja ustaiki ogenj umolknil, /z kolone te je utrgala bela zatlaua, dva moža vta z njo za-koračila po cesti »Naši/ Glejte našel« Po klancu ata korakala Ambrož In komandant bataljona ter se bl žal a ustašem Razdalja se je krčila v rastoči napetosti. Se dvajzek deset, le pet korakov: Zdaj: odposlanstvi sta obstali »Pustite nas daljel* je začel ustaš. »Ne svetujemo vami« je odvrnil Ambrož Ustaš je pokazal za sabo po dolini. »Deset t soie nas je. In naše orožlef To veste ..« »Prav,« je rekel komandant bataljona. »Potem Izvolite dalje/. Ambrož »e je pomembno nasmejal. »Dragi vam bodo koraki Skozi sotesko ne pridete, preko Bohorja še man/ • Ustaš go gleda nezaupno, sovražno. Ambroževe oči »O m r- nev v njih nt umika, ni strahu. Le rogajo »e o popolni trdnosti. »NaprejI. pravi. »Ce vas je detet tisoče in z najboljšim orožjem...« Ustaševa brada drgeta od togote, ponižanja In negotovosti. »Premoč imamo,. se skuša utrditi »Setekamo vas lahko.* »Kaj se pa potem pogajate?* vpraša komandant bataljona In Irdno prime ustaša t pogledom. »Udarile!* Ustašev pogled ga pretzkuša, tipa, ocenjuje. Alt je to vaba o posl, /• igra ali neprikrit straht Toda ta pogled mu ne daje nobenega zaključka. •Naj pustite daljel. vpraša glas se mi; očitno zakrha. •Ni govora!* odbijeta naša. •Obžalovali bostel* »Naše brigade vos čakajo. Od njih dobite odgovor.* Ustašev obraz hoče zagoretusta zasukati kletev Toda mož se s silo umiri, le pogled se mu maje omahu/e pobesi se. a živo se dvigne spet h komisarju. •In če se obrnemol* vpraša iznenada. »Kam potem?* Komisar in komandant čutita, kako /e nasprotnik pogoltnil oso bridkost in težo ponižanja. •Kam?* Komandantov glas je leden. »Kam? Nazajl prv zavoj na levo .. proti Koprivnici.. Podsredi . .* V Ambroževem obrazu sta zaplala radost In nemir hkrati »In dalje,, fe usekal vmes, »dalje, dokler pojde.. Naenkrat pa so mu oči zjeklenele In se zagrizle v sovražnikov obraz. »Za vsako žrtev, ki bo padla pod vašimi rokami, boste plačevali drage obresti* Grožnja je ustaša prizadela. Bolestno je spačil obraz Naenkrat pa so oč zaplamenele Trmasto In kluhovalno je dvignil oči tn /Ih zapičil v komisarja. »Za dom spremn'1* Partizana sto osupnila. Roke so ju zasrbele In segle po orožju, takrat pa st fe že Ambrožev glas zasekal to vtašema. kakor bl zarezal z nožem: »Smrt fašizmu!* •Svobodo naroduI* Ustaško odpo lanca sta odher Igla, belo zastavo se fe pobelila Klavrno rta se hpfnjn *nollm Kolona se je začela obračati 'n zavi/ati nazaj po dolini. Toda — kam? Onstran Bohorja, za Savo, je treskalo tn grmelo vedno huje. Narodnoosvobodilna vojska, ki je prihajala z jugo, je pritiskala sovražn.ke po soterki od Vidma navzgor In jih obstreljevala tudi v strelskih jark b na Sremiču, v katere so se zatekli Izstrelk, so padali preko Bohorja med ustaše, ki so te umikali s Senovega navzdol po dol ni. Vsak hip so lezli v hujše škripce, Od Kozjega so prihajale vesli. da se z naglico bližajo nove brigade in sklepajo usodepoln obroč okol "ovratnika. Izhoda ni bilo nobenega. Pri prvem zavoju ceste se je ustaška kolona obrnila na levo, proti severovzhodu- Senovo ja bilo rešeno. V Savski dolini js še grmelo, iz h š pa so vendarle množično zavlhrale zastave. Ničesar ni moglo več zadržati ljud1, navdušenje je premoglo ves strah in podrlo vse predsodke. •Živela svoboda/ ŽivelaI. Neprestano so vzklikali Prišlo je ura, ko je moralo Izvrett ‘-z njih vse, ves zadržani srd, bojazen In radost hkrati Objemali so se ln lokah — v«-# spr to veličine nastopajoče svobode. Komisarja Ambroža je obkolil klopčlč prerivajočih se teles. »Ambroži Kom i ar/ Pozdravljeni Pozdravljeni* Ambrož pa se je samo smejal, smejal tako. kakor te je znal smejati samo on Iz oči mu je sijala sreča, ki je objemala vse. *živela svoboda!* Iz grl je spet planil krik, takšen kakor bt hotel prevplt vso to veliko srečo. Tedaj je iz komisarjevih ust privrela na dan resnica. »Res je,* je rekel »zdaj te . . .. .. . končano. Toda igral- smo Črnega kntotje da cč nao>t- . »j Petra/ Da ga niso potegnili oni, X.oeLa'j ‘5t:b J® uga co ■_ domača zabava na prostem pri Katarini. Pokroviteljstvo nad to slavnostjo je prevzel predsednik mestne občine v Trbovljah tov. Alojz Dular. Društvo vabi vse prijatelje gasilstva iz neš ga kraja, da se udeleže te sloves* nosti v Čečah čim štcvi.ncje. LAHKO BI BILO BOLrE V nedeljo, dne 8. maja ie Imela Kmetijska zadruga 'ia Izlakah pri Zagorju svoj r:dni letni občni zbor. Kmetijsko zadruga na Tzlakrh bt se mojih šestdeset tisoč mož udarilo 1 tsoči. In potem?* Zmignil fe z rameni m dodal: •Potem bt marsikdo od nas, pa tudi od vas ne praznoval svobode.* Sreča pa se je nagnila k bataljonu n m ga peč bilo. ki bl se mu zastave na strehah morale umakniti. Že drugo jutro so te po doltnl razlile brigade z juga — poroštvo, da se velika resnica o svobodi n mogla več razbliniti. In res — listo jutro je še sonce vstajalo vse lepše In veličastne je... vila marsikatero korist0,0 d 1°-Pa tudi zadnje ppgčpv o leto J3 zadruga dobro delala. To'® čudno, občni zbor ni pokvA1 celotnega razvoja in dcjav'/:5“ zadruge v minulem letu. 7idr >-garji eo sicer v lepem Srvi’-1 prišili na občni zb3 •, Jal pa *3 razpravljali o stvrreh ki soi->° na kak sestanek te ali one or nlzacije. Saj je ropolnoma Pr*v’ da se kmetje zatVmajo čem-ono..., vendar bi bilo m" ’0 bolje, da bi vsi zadrugi,rji mn,>’ go več govorili o bodočem d’ » zp druge kako n tv se v zad us1 opravi to, ali ono delo. 10 let svobodne graditve. tl Mladi rod — spoznavaj lepote svoje domovine! i| ziiooii nimiisi iiiiiii Doba pred drugo svetovno nlku. kar pa se je s poznejšimi mu namenu, razmišljati pa bo vojno je tudi nekaj pomenila v razmejitvami občin spremenilo, treba o razširitvi tega kolovoza, borbi za priznanje slovenstva Ze tedaj je podružnica Ste a 223 tako da bo mogoč dovoz na Pfed nemčurji v planinstvu, saj članov, katerih število pa se je Mrzlico tudi z avtom (želja za so že prvi zarodki planinstva pozneje povečalo. V tretjem le- bodočnost). vznikli ravno na tem rojstva narodne zavesti vimo tukaj Slovenci in Druga svetovna vojna pa je terjala od nas žrtve. Tal«) sta bili med vojno požgani obe planinski koči, a iz vrst planincev so nas terjali bataljoni in bri-grde dobrih borcev in voditeljev NOV in POJ, ki so z orožjem torišču tu svojega delovanja je mlado Zeto veiko truda in volje je da ži- društvo že postavilo novo kočo bilo vloženo v delo poleg lju- da so na Mrzlici, ki so jo odprli 20 bežni do planin in uspehi so bili v roki pokazali m dokazali sve- pre.epi vrhovi Julijskih Alp, septembra 1931 saj je bila stara vidni, ki so privabljali iz dneva tu, da so planine naše, prav Karavank in Kamniških planin Hausenbichlerjeva koča na Mr- v dan več oboževalcev prirod- tako so mesta in vasi last alo- zlici spričo razmaha planinstva nih krasot. Društvo je priredilo vensko govorečih ijudi. v Trbovljah in drugod že zdav- mnogo izletov čirom po naši do- Na vse to nam je ostal le spo-naj premajhna, hkrati pa je tu- movini. raznih predavanj, film- min, vsem zanamcem pa »podi že odsluži a svojemu name- skih predstav za planince in min, da bodo branili tudi v bo- nu, saj jo je nekdanja žalska družabnih prireditev Ob teh doče našo lepo zemljo za kate-(celjska) podružnica postavila pri ikah se je članstvo spozna- ro smo dali milijon sedem sto na Mrzlici že 21 septembra vato med seboj in se seznanilo tisoč žrtev. — Slava jim! 1899. leta. Koča je dobila svoje z lepotami naših gora. (Nadaljevanje sledi) naši, da so slovenski, ne pa nemški. To je terjalo novega dela pri ustanavljanu p anln-sklh društev in g aditvi slovenskih postojank Po naših vrhovih. Tudi v Trbovljah je ta kal rodila sad in to 8. decembra 1912, ko je bila ustanovljena ime po nekdanjemu zavednemu podružnica SPD z okoli 50 čla- učitelju Hausenbichlerju iz Sani. Zal da podružnica tedaj ni vinjske doline, pravilno usmerila svoje delo in Pridne roke planincev pa ni-k po dvoletnem obstoju 1. 1914 so mirovale. Nova koča na Mrzlici je dobila 7. XII 1935 stu-denčno pitno vodo, kar je pomenilo veliko pridobitev saj z njim prenehala. Po štirinajstletnem presledku so v Trbovljah dne 8. maja 1928 Ponovno ustanovili podružnico vsakdo SPD, ki še danes deluje kot sa-noostojno Planinsko društvo Trbovlje. Takratna podružnica je imela veliko delovno področje, to je področje občine Trbovlje (s Hrastnikom) in Dol pri Hrast- Tudi na Senovem bi se lahko razvilo iaborništvo ... , Kot v ostalih večjih krajih taborjenje. Tudi z materialne . . ye’ , r"ne vrednosti )e Zasavja in Spodnjega Posavja, strani bi bila ta zamisel nekako nah3 Nekmet pred S? JSE ffg&SMVST tovno vojno pa so ob pomoči trboveljske občine zgradili do koče na Mrzlici kolovozno pot, ki še danes odlično služi svoje- S konference prosvetnih delavcev v Hrastnika Kako izbol sati učne uspehe Prosvetni delavci, učitelji In skrbneje pripravljati roditeljske novem predvsem iz vrst tam-profesorji šol v Hrastniku, na sestanke to izboljšati učne knji- kajšnje mladine, ki bi ji poma-Dolu, Kalu in Turju smo Imeli ge, ki često služijo zgolj učite- galo učiteljstvo to Društvo pri-nedavno konferenco, ki jo je ljem, ne pa dijakom. Na uspehe jateljev mladine. ■klical SPK okraja Trbovlje, vpliva tudi menjava učiteljev Okolica Senovega je bogata Obravnavali smo probleme, ki med šolskim letom Starejši So’- na lepih izletnih točkah, saj je nastajajo ob različnih uspehih niki naj svoja izkustva pr-na- ta kraj tako rekoč pod Bohor-učencev in dijakov ob redova!- čajo na mlajše, saj je le-teh v jem, poleg tega pa bi taborniki nih konferencah. naših šolah največ, lahko prirejali izlete v ostae Prosvetni inšpektor" okraja je Se marsikateri vzroki vplivajo kraje Posavja ki so bogati po novem ustanovili to koristno magale ostale družbene organi-družbeno organizacijo. Pogoji za zacije to Zveza tabornikov. Tre-tsko ustanovitev so dani, saj je ba je le volje za začetek, na Senovem veliko število šolo- Upajmo, da se bo po zgledi obvezne in doraščajoče mladine, ostalih krajev tudi na Senovem ki bi se prav gotovo z veseljem kmalu formirala taborniška dru vključila v taborniško družino žina, saj je mladina iz rudarski! ali rod. Marljivo bi nadalje so- revirjev še v večji meri potreb delovali v taborništvu tudi mmo- n,a razvedrila to oddiha v pre-gi odrasli. Vsekakor pa naj bi [epi naravi, to veselje pa nudi priš'a pobuda za ustanovitev mladini zlasti taborištvo. B. K. taborniške organizacije na Se- bepo je pomladi v zasavskih hribih Velike naloge V petek zvečer je bil v sejni dvorani Tovarne celuloze in pa- naužteAjspebe Z&STtodE ran&i^ to ^odo nudm to- P** »a Vidmu Poudaril, da ni prav, da pade jakov. In ta konferenca bo v bomikov obilo razvedrilo, v posli se dvigne učni uspeh od ene marsičem pripomogla, da bo v letnih mesecih bi senovški ta- nek organizacije ZB VidemKr ško. Sestanka se je udeležilo Jože Kenk skupno z ostalimi taborniškimi družinami prijetne kotičke za vel ko. Dnevni red, ki je bil poslan vsem članom, je bil precej —------- ----- marsičem pripomogla, aa oo » ivuuu uapcvm —* ~ , do druge redovalne konference, hrastniških šolah mogoče mar- bomiki našli v dolini reke^ Krke L ;I iui v enem a’i Istem razredu za 15 sikaj izboljšati, to celo več odstotkov. Težko je tudi opravičiti da znaša učni uspeh v prvem polletju na neki Boli v okraju le 60®/», na drugi Soli pa kar nad 90e/s. V bodoče bo moral razrednik razreda, v katerem bo nizek odstotek uspehov, to pismeno opravičiti Ce bo ugotovljena nevestnost pre- Cesta Krmelj-Jalna obširen to zanimiv, '-n morda it> prav ta privabil člane. Tovariš Franc Dragan je uvo doma nazorno prikazal delo III. kongresa ZB Jugoslavije n nekaj vtisov * potovanja v koncentracijsko taborišče Mauthausen. V počastitev 10. obletnice osvoboditve bo tudi organizac ia ZB prispevala svoj delež Glavna in prva skrb te organizacije le in bo zanimanje za otroke padlih borcev. Treba jim je omogo čiti primemo vzgojo, šolanje in mogoče, jim bo orgaa'zacija pomagala. Julija pa bo organizacije povabila vse starše padlih borcev, jih pogostili, socalno ogrožene obdarila to se z njimi pogovoril'. 30 julija bo v Krškem na pokopališču žalna svečanost v po-min prvih žrtev v Krškem. Drugi dan — na obletnico ustrelitve pa bo organizacja organizirala množičen obisk v Dobravo — na kraj, kjer so bili ustreljeni. Spomenik padlim borcem v jih pripraviti za živ'jenje Vse te Krškem je vprašanje zase. Govori Cesto bodo gradili iz sredste. otroke bodo član ZB s področja vsakega učenca osnovne Sole se dolino Najvišja točka je 851 Ze sama površina — to je pripravljeni za prvih 3,7 km mi. knjigam., oblačili n se povodi matični list; ko pa učenec metrov Pobočja hrbta vrha niso 1900 ha gozdov — narekuje po- ceste, to ko bodo v družbenem govorili z nj mi o ni hovih že- prestopi v gimnazijo, nai se o preveč strma in so tamkaj trebo izgradnje gozdne kamion- planu pripravljena za ta dela Ijah m težavah v šo ah ali v za- njem vodi psihološka poplsnica. razmeroma velike površine go-Ravnatelji to predavatelji niž- zdov Državnih je okrog 500 ha, jih gimnazij naj prisostvujejo zasebnih pa približno 1400 V pouku v četrtih razredih osnov- gozdovih je primešano mnogo Tuh Sol, da bodo videli kaj in iglavcev, z. as ti v državnih, kako delajo učenci teh razje- dov. To veliko gozdno področje pa V razpravi so mnogi učitelji do sedaj nima skoro nobenih to profesorji navajali vzroke cest Tamkaj so le kolovozne po-slabih uspehov v osnovnih šo- ti. pa še te so v slabem ftrnju ske ceste, ne glede na to. da bo potrebna denarna sredstva, ta cesta zlasti v spodnjih delih koristno služila tudi kmetijstvu ta sadjarstvu, za kar so v teh krajih dani zelo ugodni naravni pogoji. * Zlasti za južni del pogorja Jatne. kjer je več kmečkih na- sebnem življenju. V kolikor bo Kum nas vab' ■ ■ ■ seUj, je potrebna cesta Ljudi e 'n piše se o tem že nekaj let, narejenega pa ni še ničesar. Eni menijo, da naj postavijo spomenik izseljencem drugi, padlim žrtvam. Na sestanku $o člani menili, da ni potrebno postavljati spomenika izseljencem Bolje bi bilo, če bi postavil spomenik prvim desetim žrtvam, ki so bili ustreljeni leta 1941 V komisrio za postavitev spomenika so izvolil: deset tovar šev. ki bodo skrbel za načrte, ureditev okolice, kajti zaenkrat je še na mestu, kjer naj bi stal bodoči spomenik Prelepi zasavski vrhovi so se od Zaloga ter se nam spet pri-teh krajev so se obvezali, da spet odeli v svoje zelenje. Vse kaže v svojem spodnjem toku tržnica. del opravili brez- brsti in odganja, vsak korak ki od Radeč naprej. Za tem pog.e- Več pozornosti bo treba posve- vzbujajočo se dom se vršiti neštevilno malih čati tud: fjanom zb Večkrat lah in gimnaziji. Uspehe dela v Na severni strani Jatne drži po bodo mnogo Soli bo moč izboljšati, če bomo dolini potoka zasilna kamionska n1afno ter d razred učili, jih „ „ Bočili poslušanje* radijškuTod- majhnemu delu celokupne povr- ^namreč' za“ ^ak" promet z ki nam ostanejo v toplem spo- čujejo s snegom odete Julijske amemu" daj, zlasti šolskih ur; odstrani l *toe gozdov y0zmi skoro nemogoča, posebno minu. Človek, četudi ni lovec Aloe in Kamniške parnne, na- lz razredov manj nadarjene (de- Višji predeli so na ta način s svoitm protiklancem proti St ali planinec, l_ , , . _ . .. v uuMu.a.,h,q bilne) učence in jih izobraževali praktično neodprti za izkorišča- j-mju. času, ako se napoti na kak naš ski Gorjanci. Prav lepo so vidna g - Razen teslušanje radijskih od- majhnemu delu celokupne povr namreč za vsak promet z ki nam ostanejo v toplem spo- čujejo s snegom odete Julijske ščen samemu Seb, j* ali oni v prepu- četudi ni lovec Alpe to KamnUke pantoe na- b""az""'ana" anketa. kj^bodo se počuti v tem dalje bivatrko Sljeme in dolenj- č,anj odgovarjali na mto vpra. lepo oživet Prav je, da sq na skupščin', v bodoči me-tni komite izvolili tud predstavnike iz kmečkih krajev S ‘kupnim; napori bodo reš:li marš kateri za moteni problem Precej to mladi ljudje govorili tudi o svojem strokovnem dvigu Zavzemal so se da bi vodstvo rudn ka in druga ood' v posebnih šolah. Treba bo nje '.esa oziroma se odvaža le-ta 8 prve komunske mladinske konference v Zagrebu Bogata razprava Popolnoma upravičeno tod' mladinska organizacija v Zagor-ta .raed najboljše aktive v trbo-i kem okraju. To je zagorska riladina ootrdila $e m nulo ne-coljo ko $e je zbrala no tvojo P"« komunsko konferenco Nekdanja rudr ška čltaln ca ni ®pg!a sprejeti vseh mladincev Ni čudno, da to b' ti prijetno Presenečeni tud' predstavnik množičnih in polit čnih organ;za-n1 j tcr. društev, k: so prišli Pozdravit mlade zborovalce. i v?e ^°rao tokrat p tali o pre-klem delu mladinske organiza-Je v Zagorju. Utpehe, k, so jih 0se9'-; posamezni aktivi so zna-. in jih ni moč zan kati Važno sk pr*dvsem to, da te ve« zagor-a mladina zaveda, da jo čaka v bližnji pr hodniosti vel ki-vo i aov0Tne naloge. Razve elji-nn.J*. da c° m,adi tiudje na tem sv ni e,ovan)u govork naiveč o m '.em bodočem delu Na prvo bo 0 *o Postavit potrebo usta-Zai Te m! a d in-kih aktivov na-”8, obrate Tudi v Zagorju se emreč aktivi n.a terenu n so kdo do V' °bnes!i kajti mlad! rrre-t0ii 1,6 kjer imajo kolikor niP ° ure'ene »obe za Bettaje-V 'dr iča in podobno, Potmk za9orsk' komun; bo ni^ j”? mn»go večje lodclova* "Trasa nove ceste drži od Kr- hrib, kakor prerojen; otreee se s Kuma industrijska naselja melia vse ob notoku dokler 3e dolinskega prahu m (tima ter Trbovlje in del Hrastnika ter to mogoče zaradi vzpona ki naj globoko zadiha čisti, z gorskim dolenjske vasi Mokronog to bi bil maksimalno 7»/,. V prvem vonjem prepojeni zrak. druge. je od Krmelja ,rrhnv Polčg prekrasnega razgleda pa ral- še zgodovinski material za kroniko občtae Videm Krško. Na kraju so se člani pogovoril!} še o taborjenju, ki ga bo or- ddu načrta, to je od Krme ja ^ izmed najlepših vrhov ganiriral Okrajn' o d ho? skuono do P nd boršt a in Hmi v dolžtol Zasavja in hkrati najvišji hrib ™L|£2Lltu5 ^tno z G'avnim odborom ZB v bližini 3720 metrov je nrjvišjl vzpon pa j<$ Kum (1219 m), m je v do- ”fe^°;es % Opat je Taborit: bodo šli v ceste 2,6 n in de.no tudi krfo treh urah dostopen iz 2y&- Letos so zečeli člani društva glavnem otroc: padlih borcev in protivzpona zaradi Povezave s gorja 1^^:] aji Hrastnika rm^divseh ostali partizanska otroc Doslej sedanio cesto St Janž ž lemi- ^ nudi tudj zahtevnejšim p.a- na Kumu k'er so prejel« že prib! žno 300 prijav, ška postala Krme j. Del trase Fincem povsem nove sestope v h™ta OrnanizacMa ZB v V dem-Kr- Pa„3%ČT*a'n S? 56 SS°0. ^,dC^,ali Pa L T društvo škem si je zadsla ve’ike naloge. mmm mmm s-se vasico Dobovec, od s pomočjo Investicijskega krer sčasoma postaf eden izmed naj- w vi ________i" mu. Planinsko društvo »Kum« v , Iz Brežic Trgovsko podjetje »Krka« iTgovstoo podjetje »ivrKa« » ;' v posebno gorsico c ver ko. ^ tem rSioV iSSskongamer- K-S ______ _______________ ditT ki bi ga poravnala najka- društvo »Anur ^gatejSih vrhov vse naše zajetja prirejala č:m več raznih meje v desetih 'etih. preurediti veliko moderno panlnsko flore' Posebno,Pa P1"0*1" ___1___: c-..-a. hiJla 5* 1 5 It, S na Crf: V,rat/YV vrnu VeJ-KO, mOafTDO panuisiR.U AW«lr«vfllee ki jih tečajev in predavanj Seveda p* je potrebno, da «e zagorska mladina qde'»tvuie tudi v delavsk h prosvetnih društvih »Svoboda« ;n povod tam kjer |1 ie omogoče no, da se bo česa koristnega naučila O drugih nalogah zagorske raladne oa bomo napisali kai »eč drugič. m- USPELO PEDAGOŠKO PREDAVAN TE V ČATEŽU pri BREŽICAH Pred kratkim je na roditelj- sš"iširtnAar trebnih trgovskih in nišamišMh valcu° kar' n: jve?jc uem prostorov ter skiaddfč — zuna- . ' ' . vi eimirr, sveti in vusu s »uuuuiu »»- nje lice mesta Brežice, trgovske- r>nmkp B*tiič. trebno dovoljenje za prenos ža- ga In kulturne] niega Posavja, pa bi adaptacijami v mnogočem spre menilo. D. V Izšla je brošura o gospodarskih In kulturnih vprašanjih krškega okraja Vsem bo dobrodošla Okrajni ljudski odbor KrSko niki ljudske oblasti, ljudski poje pri svojem dosedanjem delu slanci, strokovnjaki, ki delajo z raznimi na- v zelo lepem številu najprej tildi s sadikami Po- po^ai upravi te'j šole o vpra- ggš—e g|ggt § majo še razne druge ugodno- Kumu^^m poskuse^nove^^ ^ otroto n ^ p0S'.u$1iCe bo v najbližji prihodnosti vzpo- naše -vzeojne smotre orisa! po-Razgled s Kuma je skoro stavijena reejna postaja. — Ko men sodelovanja staršev in še edinstven, zlapt. če človek na- ^ ^ društvo zagotovilo novo drugih činiteliev pri vzgoii otrok leti na dneve takoj po dezev- pomoč, bo uredilo b1 ter se pomudi tudi pri meto- nem vremenu, ko je zrak na ^zpopototlc tudi sobe za preno- dah vzgojnega dela. zlarti na je obzorju poponoma čist in to- kajti še vedno manjka opozoril na zgled in primer, ki gledajo gozdovi in travniki ka- na Kumu zadostno postelj, ako- igrata izredno važno vlcgo pri kor umiti Prekrasen je tedaj ravno je v dependanci nekaj eob vzgoji predšolskega ta šo skega ta razgled. Daleč pod nami se posteljami ter sta dva skupna otroka, nadalje metodo prepri- na razvijanju gospodarstva in na področju okraja, strokov- svetilka Sava, ki jo vidimo že ge popolnoma opremlje- čevanja pri pubertetnikih — teti viganju kultumo-proevetne njakl domačini, ki so na služ- _____________ na Posebno se društvo »Kum« lesno kazen otroka pa je ošibal ravni v okraju naletel na vrsto bonih mestih drugje v Slove- nrinoroča za večie akuDtaske oredavatelj kot človeka problemov. Prav to Je napotilo okrajni nf.fi in drugi. Rezultati posvetovanja so v no brošuro tega koristnega priporoča za večje skupinske predavatelj kot izlete, in to za šole kot za razna vredno opravilo. ™ množična društva. Ce pa želite v diskusiji, v katero so rta6*?'5*1*1 16»eh. To eo oonda-SenožJtf -z PolSrrka, Le Tlrne' Milni in Izlak. na pobudo glavnem izpolnili pričakovanja, važnega posvetovanja. Koristila ^ Kumu prenočevati ali imeti slušalci živahno posega'i, so sta- "»•»If« = VrnfvMco ljudski odbor, da Je na pobuao glavnem izpolnili pričakovanja vaznega posvetovanja. ■>o....... ^ ________ n okrajnega odbora SZDL organi- Posvetovanje je pokazalo, da Je bo mnogim javnim, političnim, skupno kosilo, je pa seveda naj- vili predlog, da bi podobna preziral posvetovanje o gospodar- ta precej Urok in pestro sestaV- kulturnim In drugim delavcem, bolje, da se ta izlet prej pri- davanja prirejali tud! za dora- skth In kulturnih prosvetnih Ijen forum strokovnjakov v V brošuri bodo našit vse. kar glasi Planinskemu društvu Sčajočo mlrdino Ta misel je vprašanjih Posvetovanje Je bi- vseh glavnih vprašanjih enot- neposredno zadeva mesta in »Kum« v Trbovljah. Vsem iz- zanimiva in bi se morda zamo lo v Cateškth Toplicah v dneh nega mnenja. kraje krškega okraja Zatega- polnivim željam bo društvo ra- pobrigala predvsem mmdmsKa ri-ltah krajev 27. in 28 novembra 1954 So- Zato le okrajni ljudski odbor delj je bila namera Izdati bro- zumjivo radevolje ustreglo organizacija Starši si ze.e e ranma za n™ _ . . - - • .. -• •- i— --------•------------ A. K. takih predavanj. Le t.L . lvums m izias. dei«reI bo kmečka mladina 110 Početje, bodo kmečki aktivi delovali so odgovorni predstav- v Krškem sklenil izdati poseb- turo, popolnoma upravičena. tiusfVr.i!^ 'e h,d mlndln* :z in M. K. rez iški grad dragocen umetnostnozgodovinski spomenik IZ SODNE DVOMNE Teden od 15. — 22 maje je, kakor smo poročal: v naši prejšnji številk', posvečen našim muzejem in zaščiti umetnostno-zgo-devinskih in prirodnih spomenikov. Objavljamo opis enega najvažnejših kulturno-zgodo vinskih spomenikov Posavja, brež škega gradu z znamenitimi baročnimi stenskimi slikarijami, kj f'h v Posavskem muzeju v Brežicah občudujejo obiskovalci iz Jugoslavije in inozemstva. Z restavracijo tega nad 200 let starega umetniškega dela so pričeli lam, nadaljevali pa bodo letos in tudi v prihodnjih letih. lasti je ostal vse do konca druge svetovne vojne Grad sam je tesno povezan z najvažnejšimi dogodkf slovenske politične zgodovine V vojn med ogrskim kraljem Mat jom Korvi-nom — kraljem Matjažem — m Habsburžanom Friderikom od okrog 1480 — 1490 je za nekaj let prišel v posest Madžarov in dobil ogrsko posadko. V velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515 se njegov fevdalni posestnik tri mogel ških roparskih tolp, ki fh je večkrat videl pred svojimi zidovi, vendar z napadom na grad in mesto niso nikoli poskusiti. Toda to so samo zgodovinski spomini, zvezani z imenom brežiškega gradu. Dosti bližja in razumljivejša pa nam je ie danes ohranjena njegova umetnostna podoba. Sedanji videz je dobil grad v posesti Attemsov, kj pa so njegovo zunanjo umetniško podobo pokvarili, namesto izboljšali. Tako gre na škodo njegove Razširjena dolina Save od Zidanega mosta proti slovensko hrvaški meji je bila v preteklosti posejana v svojem ravn nskem in obrobnem višinskem svetu z mnogoštevilnimi gradovi in bi zato ta kos slovenske zemlje lahko upravičeno imenovali »dolina gradov«. Samo v sevniškem »uradu« je kot v sedežu fevdalne salzburške posesti v spodnjem Posavju balo sedem gradov, ki j:m pa danes ne moremo niti več natanko določili mesta, kjer so stali. Ti in še mnoge druge priče fevdalne dobe stojč dane. v razvalinah Le nekaj jih je še ohranjeno v spodnji dolini »slo venske- Save, kot n. pr. Raihen-burg, Brežice, Mokrice. Pišece. Bizeljsko Vsakteri teh je iv a priča življenja in razvoja slovenske preteklosti od davn:h dob pred okrog 1000 leti pa do naj-novejše dobe in že kot tak dragocen spomenik Med njimi pa gotovo izstopa brežiški grad. ki ie poleg zgodov nske vrednosti same na sebi znan predvsem kot važen umetnostni spomenik v zgodovini 'likarskega razvoja v Sloveniji. S svojimi. stropnimi m stenskimi slikar jami na zidnem oraefu na stopnišču v drogo nadstropje, v grajski kapeli in v »viteški- dvorani sod; v vrsto umetnos tno-zgo devinsko najpomembnejši gradov slovenske štajerske, ki so jim biti nekoč lastniki nemšk- plemiči še v veka Njegovi začetki segajo dobo visokega srednjega Ze ob koncu 12. stoletja so posestniki tega dela »lovenske zemlje, salzburški nadškofje, po stavil: temelje poznejšega brež -škega gradu z obrambo m stolpom in oboroženo posadko prot: nemško-ogrški državni meji na Sotli na kraju, kjer stoji danes njegov jugozahodni stolp V zemeljskih temeljih tega stolpa so še danes lepo vidni začetki prvotne gradnje. Razš rjen še za časa salzburških gospodarjev je prišel okrog leta 1490 ▼ roke Habsburžanov. Ti so dajali giad, mesto in zemljiško gospoščino v najem in je tako grad večkrat menjal svoje gospodarje Med najemniki se imenuje ob kancu 16 stoletja v času hrvaiko-elo-venskeg« kmečkega upora Krištof Gali, v 17. stoletju n. pr hrvaški Frankopani. Konec 17. stoletja so ga z gospoščino vred pridobili k svoji obširni posesti na Štajerskem grofje Attemsi in v njihovi Zgodovinski grad v Brežicah ubran ti pred silo borcev »za staro pravdo«. Ne obrambni jarek napolnjen z vodo, ki ie viden še danes, ne dvižni most nad jarkom, katerega verige so ohranjene še danes pred vhodnimi vrati, ni mogel kljubovati tej sili. Padel je v roke upornikom, ki so pob:li grajskega oskrbnika in posadko, grad sam pa močno opu-stošill V sledečih 50 letih pa je fevdalno orožje z iznajdbo in uporabo smodnika toliko napredovalo, da se je v hrvaiko-slovenskem uporu leta 1573 grad pred silo upornikov z ognjem ie težkega topa lahko ubranil Enako je vedno kljuboval pohodom tur- Strojna tovarna Trbovlje »prejme: večje število kvalificiranih ključavničarjev, strugarjev in varilcev, 100 nekvalificiranih delavcev, vojaščine prostih Nekvalificirani delavci imajo modnost v podjetju v trati latih pridobiti kvalifikacijo v poklicih: ključavničar, strugar ali varilec. Za prevoz delavcev v službo bo podjetje v drugi po-Imrtcl tega lete nabavilo avtobuse, kateri bodo vozili na relaciji Radeče—Hrastnik—Trboritje In Izlake—Zagorje —Morija. ee naj Janjo v tejntetm podjetja z delev-rioo knjigo ki vojaško knjižico. ga umetnostnega izraza v sredini preteklega stoletja izvršena zazidava renesančnih arkadnih lokov v prvem In drugem nadstropju nad dvoriščnimi vhodn mi vrati, v katera so bila prav neokusno vdelana okna Kljub temu pa se zaradi svoje mogočne zunanje podobe lahko uvršča med pomembnejše slovenske graščinske arhitekture. Kar se pa tiče notranje opreme gradu, je za časa grofov Attemsov dobil tisto umetniško podobo, ki ga uvršča med redke naše umetnostno-zgodovinske spomenike, ki so nastali v zvez' z baročnim slikarstvom na naših gradovih. V prvi polovici 18. stoletja so njegovi lastniki, grofje Attemsi prostor med severovzhodnim in jugozahodnim stolpom preuredili v prostrano, danes tudi »viteško« ali »slavnostno« imenovano dvorano, ki sodi med največ je dvoranske prostore v danes ohranjenih slovenskih gradovih. Času prve polovice 18 stoletja pripadajo tudi slikarski spomeniki na stenah in stropu nad etop-n ščem v drugo nadctropje, v kapeli ln v »viteški« dvorani. 17. stoletje — doba protireformacije v avstrijskih deželah — in začetek 18 stoletja je čas širokega razmaha novega umetnostnega sloga, ki ga imenujemo barok, v slikarstvu, kiparstvu 'a arhitekturi ima svoje začetnike v Italiji, ki postaja zdaj šola la vzor za slikarje avstrijskih dežel. Pozitiven razvoj te dobe pa je, da sa poleg cerkvenega razvije tudi v širšem obsegu svetno slikarstvo Med naročniki slikarskih umetniških del srečamo v vedno večjem številu plemstva ln tudi že meščanstvo. Primer plemiških naročil so razkošne urejeni gradovi štajerskega plemstva od Gradca do male slovenstva na Sotli. Bogatejše fevdalne rodbine so najemale v začetku za slikarska dele na »volih gradovih slikarje iz R'me in Benetk Pozneje pa to za potrebe slikarske krasitve svojih gradov nošlljafi z mecenatsko dobrotljivostjo lastne umetniško talentirane rojake v slikarske šole priznanih mojstrov v Rim in Benetke. Nekateri od njfh so po vrnitvi opravili visokovredna umetniška dela po naših gradovih, ki so stilno in oblikovno podobna umetriškim storitvam njihovih mojstrov in učiteljev v TtaliH Le t*ko moremo razumeti, da je »viteška« dvorana brežiškega gradu po svojem slikarskem umetniškem okrasu stilno in oblikovno sorodna »Palazo Barberi-v Rimu. fevdalnih rodbin šteti tudi grofe Attemse, lastnike brežiškega gradu. Tekmovali so v razkošni ureditvi in bogati slikarski krasitvi svojih palač v Gradcu, na svojih gradovih v Slovenski Bistrici, Dornavi, Sta» tenbergu in v naših Brežicah. Ne vemo sicer natanko, kdaj so dali Attemsi poslikati zgoraj omenjene prostore v brežiškem gradu. Približno se računa na čas druge četrtine 18 stoletja. Tud; ime slikarja -umetnika — ali bolje dveh slikarjev — a« za Brežice nikjer ne navaja. V Brežiškem LJUDSKO MlUCO JE ZAUL priznal, da res preživnine doslej Pred okrajnim vduhn v ni plačeval in je tudi v bodoče Trbovljah ee je moral zagovar- ne misli plačevati. Ker je po jeti Karel Z., železniški premi- zakonu dolžan plačevati p reži v-kač, stanujoč v Zidanem mostu nino, je bil obsojen na en meji 30, ker je razžalil Ljudsko eec zapora in plačilo stroškov milico kot državno organizacijo kazenskega postopka, na ta način, da je meseca eep- pripada namreč rokama dveh slikarjev. Poslikano stopnišče in gradu ohranjeno slikarsko delo kapela izdaja isto umetniško roko, ki je »tikala v Attemsovih gradovih v Slovenski Bietric' inv Dornavi, štajerskega slikarja Franca Ignacije Flurerja. Stilno pa se njegove delo nekoliko razlikuje od stvaritve slikarja brežiške »viteške« dvorane 'n je umetniško manj popolno ter tako izdaja roko drugega umetnika. To umetniško delo pa izkazuje podobnost s slikarskimi stvaritvami na Attemsovem gradu v Statten-bergu, ki jih pripisujejo strokovnjaki štajerskemu slikarju Jda-neckemu n mogoče bi smeli tega imenovati tudi slikarja brežiške •viteške« dvorane. Slikar Je upodobil sebe na vzhodni podolžni stenj dvorane v celotni figuri » paleto, čopičem in palico. Med motivi, ki jih je upodobil slikar, ni najti nobene podobne iz religije, ampak so to prizori iz bogate rimske m grške mitologije. Nad vhodnima v ra loma ožjih stranic dvorane je n- pr. prizor treh kovačev v kovačnici, Diane na vozu z golobjo vprego, nadalje so na podolžnih bočnih poljih, kj sestavljajo prehod stene v strop, Pozejdon in Proserpi-na na morju, na tleh ležeči zaboden mladenič, žena, ki gi zabada v prsi bodalo, od žena in otrok obdan, vinjeni Dioniz, ples okrog vez, žena, ki napaja ob zvok'h glasbe svoje dete z vinom, godba in ples deklet, vojaki na konjih itd Stropno slikarstvo pa personificra znanost in umetnost, n. pr. poezijo, glasbo, matematiko, kiparstvo in risanje, slikarstvo, tiskarstvo 'n medicino. To bi bil kratek ozls enega naših najvažnejših umetnostnozgodovinskih spomenikov v Posavju brežiškemu gradu, v katerem je našel svoj razstavni prostor Posavski muzej. Naša dolžnost pa j«, da bomo znali te kulturne Spomen ke ceniti, čuvati in ohraniti tudi našim bodočim rodovom. In to do*eči, je namen vsakoletnega praznovanja »Tedna muzejev«. S S. tembra lanskega leta na železniškem peronu v Zidanem mostu vpričo ljudi kričal na dva službujoča miličnika, češ da so pripadniki LM mladiči in lenuhi, H živijo na delavski račun tu preganjajo delovne ljudi. Na glavni obravnavi je obtoženec očitano mu dejanje zanikal, vendar mu je bilo dokazano ter je bil zato obsojen na 13 dni zapora. Ozadje navedenega napeda na organe LM je zlasti v tem ker je službujoči mibčnik Hotel obtoženca mandatno kaznovati, ker je ta skočil na vlak, ld je že peljal. Razumljivo je, da je bilo ravnanje službujočega miličnika popolnoma pravilno in v korist samega obtoženca ter je bil tedaj njegov surov nastop do organov Ljudske milice neupravičen in zasluži vso grajo ter je zato tudi izrečena kazen popolnoma primerna stopnji krivde in ototočenčevj družbeni nevarnosti. KAZNOVAN ZANKAR Jože K. iz Brezovice pri Podbočju je bil pred okrajnim sodiščem v Brežicah obsojen zaradi nezakonitega lova. Obtoženi je namreč v gozdu, pri vasi Brezovica, nastavljal zanke divjačini in ujel divjega zajca. Kaznovan je bij z enomesečnim zaporom. SRNO JE NAŠEL, PA JE NI ODDAL LOVSKI DRUŽINI Dne 10. marca letos se je vračaš proti domu Franc O., delavec iz vasi Izvir. Med potjo je slišal, da ob bližnjem potoku psi davijo smo. Urno je stopil domov, si oprtal koš in se vrnil ter našel smg že zadavljeno. Namesto da bi smo oddal lovski družini v Cerklje, jo je odnesel domov. Zato se je moral zagovarjati pred sodiščem, kjer je bil obsojen na 4000 dinarjev kazni, plačilo sodnijskih stroškov in odškodnine lovski družini Cerklje v znesku 10.000 din. TELESNO JO JE POŠKODOVAL Vinko K., rudar v Zagorju, stanujoč v Potočki vasi štev. 40. je telesno poškodoval tovarišico K. E. s tem, da jo je nekega večera v lanskem novembru v kuhinji neke stranke v Potočki vasi brcnil v levo stegno ter ji prizadejal za moško dlan veliko krvno podplutbo Obsojen je bil zato zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po členu 142-1 kazenskega zakona na 10 dni zapora ter na plačilo sod-nijdkih stroškov. Spričo nekaterih olajševalnih oko iščin in po v zvezi s tem. da je poškodo-vanka obtoženca grdo obrekovala, mu je sodišče izreklo navedeno kazen za pogojno, ker ie pričakovati, da bo že sam kazenski postopek na obtoženca vplival dovolj vzgojno. Ta kazenska obravnava naj bo v pouk. da ni dopustno, če nekdo išče za žalitve aU obrekovanja zadoščenje s telesnim obračunavanjem pač pa naj prizadeti v takem primeru išče pomoč na pristojnem mestu. ZA OPRAVLJANJE 4000 DIN DENARNE KAZNI Frančiška H., gospodinja, stanujoča v Konjšici št. 20 pri Polčniku, je meseca julija lanskega leta govorila proti ljudem, da je bila tovarišica D. A. zaradi tega v bolnišnici, ker se je zastrupila, ko je odpravila telesni plod. — Obtoženka je dejanje zanikala, vendar ji je bito to dokazano. Obtoženka je v tem primeru trdila in raznašala nekaj te osebnega življenja omenjene tovarišice, kar lahko škoduje njeni časti in dobremu imenu. Zaradi tega je sodišče to dejanje pravno kvalificiralo kot opravljanje po čl. 171 kazenskega zakona ter je obtoženko obsodilo na plačilo denarne kazni 4000 din. Upravnik ekonomije se e n oral zagovarjati PREŽIVNINE NI PLAČEVAL Jože V. iz Loč že vrsto let ne živi skupaj s svojo ženo in mladoletnimi otroki. Ker za otroka ni hotel skrbeti, ga je njegova žena pred okrajnim sodiščem v Brežicah tožila. Obtoženec je bil že leta 1933 e civilno sodbo obsojen na plačevanje preživnine, ld pa je ni plačeval. Ko ee je prejšnji mesec zagovarjal, je OB ZAKLJUČKU LJUDSKE UNIVERZE V ZAGORJU Malo poslušalcev Znano /e, de so naša delavtko-prosvetna društva »Svoboda• po zadnjem kongresu o Celju taista z izobraževal n o dejavnostjo. Pravzaprav lahko trdimo, da poment zadnji kongres »Svobod« prelomnico o celotni delavnosti naših društev. Medtem ko so ee naše »Svobode* pred Jh>ngrr#»om ukvarjale e preteino bul tur no-umetnHko dejavnostjo, so oo kongresu prevrele na svoja ramena veliko In odgovorno nalogo: učiti svoje člane ter /Ih usposabljati za ose večje naloge, ki jih morajo delovni ljudje dnevno reševati. Himamo takrat namere obrat* navali to važno poslanstvo de-krnskih prosvetnih društev. Saf osmo, da »o »Svobodo« tudi v nekaterih naših revirjih > ljubeznijo začele s tem delom ta v lem času dosegle lepe uspehe. Bežno se bomo ozrli h na delovanje Ljudske univerze v Za-fforlu. Ljudska univerza v Zagorju je letos končala svoje delo. Opato-oalec, ki fo zgolj površno spremljal njeno delo, bo moref agoto-v'fi, da so bila vsa letošnja predavan /a skrbno pripravljena Resi Ni jih bilo veliko. Kat lani, tudi letos — vsakih štirinajst dni. To Pa pomeni, da se fe odboru L/ud-skr univerze posrečilo prirejati stalna predavanja Kol rečeno, so bila predavan/a dobra — poljudna, razumljiva slehernemu, tudi na/preproetefiema poslušalcu žal pa le bilo na oseh predavanjih premalo poslušalcev. Tri je glavnf vzrok, da Ljudska unhrtrsa tudi letos ni oorav'la svofeoa poslanstva. Na predavo-n/a je prihajalo namreč le po 20, SO, 50 In od časa do časa nekaj več poslušalcev Da ni prišlo nikdar dovolj nh‘tkovalcev, m mogoče naprtiti krivde tovarišem v odboru Ljudske univerze, marveč moramo poiskali vzroke drugje. Že lan! je odbor Ljudske univerze opomlnlal one odaovorne tovarišr raznih tunoflčnlh uspešno delovalo le tedaj, če bodo le-t: skrbel, za oblek predavanj. Z drugo besedo povedano, upravna vodstva vseh organizacij bi morala nenehno o po min j ati vse svoje člane, da je obiskovanje predavanj Ljudske univerze važno In koristno opravilo. V nekaterih organizacijah so nekaj časa, slasti ob začetku, upravna vodstva se to skrbela, proti koncu pa povsem opustila. Mestni komite ZK v Zagorju je celo sporazumno z vsemi organizacijami in društvi določil vsak drugi petek Izključno ta predavanja in ni na la dan bilo nobenih sej, sestankov eff posvetov Tudi to ni dalo pravega rezultata. Nf dvoma, da so nekateri tovariš! predavanja podcenjevali. Menil! eo, da ee na predavanjih ne bodo ničesar naučiti Tudi ta primer kaže podcenjevanje te važno vzgojne inštitucije Ob zaključku lahko ugotoo’mo le eno: vse dotlej, dokler se ne bodo vse zagorske mnoilčne organizacije resno lotile reševanja lega vprašanja, tudi ne tem področju ne bo lakih uspehov, kot jih iellfo tovariš' v upravnem odboru Ljudske univerze in mi ost Ivan C., stanujoč v Logi pri Zidanem mostu, po poklicu kmetijski tehnik, je bil zaposlen v evojstvu upravnika ekonomije v Loki pri Zidanem mostu ter je svoj položaj izkoristil za razne malverzacije. Tako je v začetku aprila lanskega leta predložil v izplačilo troje obračunov za potovanje v S Irje v skupnem znesku 1572 din, čeprav trii potovanj dejansko ni opravil, predvsem za s užbeno evrho, in je tako spravil v zmoto blagajničarko ekonomije, ki mu je na škodo ekonomije neupravičeno izplačala 1572 din. Na podoben način je obtoženec predložil blagajničarki lažno listino v juliju lanskega leta, n8 podlagi katere je dobil neupravičeno izplačano 1000 din. Ko* upravnik ekonomije v Loki P3 je obtoženec napravljal tudi krive listine z namenom, da bi s® te uporabile kot prave, saj J® neugotovljenega dne, potem ko je dne 4. VII. 1954 od delavca F. F. te Loke prejel podpis®*} račun za 810 din, pripisal k vsoti Se eno tisočico ter na tej; način ponarejen račun predlo®1 zadružni blagajni v poravna v®-Dne 5. VTI. p. L, ko je obtoženec izplačal zadružnemu delavcu L. F 1000 din, pa je na p°“' pisanem potrdilu spremenil 0,11' co v številko 2 ter tako ponarejen račun predložil zadru 2»* blagajni v poravnavo. , Vsa dejanja je obtoženec P’r€*| sodiščem odkrito priznal ter 1 bil obsojen zaradi majhnih 9P" ljufij in ponarejanja listin 00 tri mesece zapora. V tem kazenskem postopa je bilo ugotovljeno, da je obtoženec prevzeli mesto upravni* ekonomije v Loki v žeto jenih razmerah ter da tudi imej na razpolago prim'1"'’. moči, tako da bi bilo knjigo stvo ekonomije vsaj koikor^,v lilko urejeno ter no gotovo te okoliščine deloma lahko *** Dobro so se pogovorili or on- V vrsto takšnih prizadevnih nizucij, da bo Ljudska univerza Prejšnjo nedeljo te je na Velikem Trnu e«8el aktiv SZDL Na sestanku so se pogovor il o tam, kako k> potekli občni zbori SZDL na terenu Občni zbori organizacije so že bili v Vrhuljah, Velikem Trnu, S mečen. Gornji Lepi vasi in v Crešnjiceh. Na Ravnah pa bo občni zbor SZDL do nedelje, 22 tn. Pereče vprašanje, ki ga na Velikem Trnu doslej še niso rešili je malošlevHčsoet členitve v naši SZDL. Tako štejejo nekatere vaške organizacije «amo do 20 članov, čeprav živi na njihovem področju 100 ln še več volivcev. Vzrok za to je iskati v glavnem v tem, da organizacije zaradi premajhne aktivno«*! rimajo potrebnega ugleda. Zato ja pač da je obtoženec kazniva dejanja. ^ Navedeni primer nam n*}* no kaže. kako neurejene Tl'aS[Z. te v podjetjih in podobno ^ vejajo in omogočajo nekate. šibkim ljudem značajno---------------- tev kaznivih dejanj, zaradi ear je dolžnost vseh delavskega sarooupravljrnja podjetjih, da s svoje strani re vse, da bo podjetje i urejeno in natančno v gospodarskimi predpisi vsako nepravilnost, ki jo p, jo, pravočasno sporoče P1"16 nim organom. nujno, da v bodoče o vseh niti krajevnih gospodarskih šanjlh (elektrifikaciji, ma'ih 3 -g nacijah n« vati Hd.) razprav'! predvsem organizac je SZDL Josip Brinar: PIONIRSKI KOTIČEK 'Nadaltevaniel V m asavskih krajev ono iz Videm-KrSkega Iz Koprivnice yt- - Ziy/r Povest o vodnjaku Zvitorepka je menila, da se je s svojo zvijačo na ledu za vedno odkrižaia nadležnega vol-Zadovoljno je torej použila ka. ukradenega kopuna ter se potikala nato ves ljubi dan po goščavi. Pod večer se ji je spet oglasil kruleči želodec in ko se je zmračilo, je torej previdno stopala proti vasi. Prav dobro je vedela, da še kraljuje sredi svojih pišk stari kokot G reti e- pa počenjaš tam gori. Lakotnik?« »Kaj, ali si ti spodaj, kuma?« se je oglasil volk ki je spoznal lisico po glasu. »Kaj kleka te je zaneslo v to luknjo?« je to vsekakor: saj je bila, kar se tiče ropanja in tatvine, hujša od mene!« »O. vse ji je odpuščeno!« odgovori Zvitorepka. »Pa kako, da ji je glava tako »Eh, slaba mi je predla, ljubi hudo osmojena?., vzklikne volk, Lakotnik! Ko sem šla davi iskat pomoči, ker nisi sam mogel dvigniti težkega vedra iz ribnika, takrat so me opazili kmetje ter me ulovili. S kamenjem in cepci so tako neusmiljeno ohde- svojo lastno njak. ki ji je ne dolgo tega tako lovali po mojega rojstva kosteh. Predrzno popihal Iz njenih zo-bov. Toda tudi to pot ni bilo lz te moke nič kruha za lačno Zvitorepko. Gospodar je pil stari raztreseni plot docc'a nopravil, sapaživšj sleherno vrzel, po kateri bi se dalo prikrasti ra dvorišče. da »o mi naposled upihnili luč življenja ter sem mrtva obležala. Prav zdajle leži moje truplo doma na mrtvaškem odru a okrog njega tuli in vzdihuje moja zapuščena deca. Toda moj duh je vesel in srečen, kajti vedi, jaz sem sedaj v raju . Prav opazi vši v vodi __ glavo, ki mu jo je bila lisica pred dnevi poparila s kropom. »Ali ne veš. ljubi brat, da rreaaval pride v raj le tisti, ki je okusil poprej trpljenje in bolečine?« To je Lakotnika zadovoljilo In utešilo. Ko se je tako pregovarjal z lisico, je že ves čas opaso-val na vodni gladini odblesk svetlih zvezd. Rad bi bil vedel, kaj je to. Nagovoril je torej svojo posestrimo: »Povej ml vendar, lisičica, sestričica, kaj sc V počastitev desete obletnice osvoboditve je mladinski pevski zbor gimnazije Krško priredil dne 17. t. m koncert. Izvajal je partizanske borbene, delavske in narodne pesmi. V nedeljo, 15. maja, je Prostovoljno gasilsko društvo v Vidmu razvilo svojo društveno zastavo Tej slovesnosti so prisostvovali predstavniki oblasti, gasilskih društev, podjetij in ustanov ter velika množica ljudi. Združenje rezervnih oficirjev — pododbor Krško je imel pred zanimivo predavanje je oficir Vojnega odseka o »napadu«. Rezervni oficirji sl želijo še več takih predavanj; radi pa bi odšli tudi V naše vojaške tovarne, da bi se seznanili s sodobnim orož- jem. Odločili so se še, da bodo Tudi v Koprivnici smo končali aktivno pomagali pri vaji »Prek tečaj RK. Nanj pa je letos pri-Save«, ki jo bo organizirala bajalo manj deklet, ker jih ne-ZB. kaj ni več doma. Večina pa je Organizacija Zveze komuni- obiskovala tečaj z veseljem in stov je na zadnjem sestanku ob- redor«i icnruiti h ar\ m n.nrn ki se ]€ sila razpasel po neka- terih mesnicah. Organizacija Zveze komunistov hoče take in podobne pojave docela onemogočiti »Elektro-Rrško« ima svoje prostore v leseni baraki, Id so za pisarne neprimerne. Ko bo Elektrogospodarska skupnost odobrila potreben kredit, bodo v Krškem začeli graditi novo upravno poslopje. Krško« že zida dve koristilo. Pri izpitih so mladinke pokazale dobro znanje. Tečaj so zaključile z lepo prireditvijo, s katero s» vse zbrane navdušile. * Deseto obletnico smo hoteli tudi mi slovesno pros aviti. V nedeljo, 15. t m., smo se zbrali v Soli ter v razredu postavili zasilni oder. Razred je bil popolnoma nabit, tako da so ljudje stali še na hodniku. Proslavo »Elektro - je odprt šolski upravitelj, ki je stanovanj- v svojem govoru orisal najvaž- svetlika tam doli tako čarobno?« Zvitorepka je nevoljno krenila zdajle sem v šoli ter pouču.lem »To so sami biseri in dragi ob plotu ter jo zavila preti vod- Koške hi piske. Oh. da bi ti ve- kamni! Ti se svetijo lepše kot njaku. Tu je kar mimogrede po- del, koliko te pernate mladine. sončna luč na nebu,« odvrne 11-Bledala v globočino. Ker je bilo i° v raju!« sica. »Tako lepo ni nikoli nikjer Jasno nebo in je ščip svetil, je Malo čudno sc je zdelo volku na svetu kot tukaJ. Debeli telički Uzrla na vodni gladini svojo v8e to, kar je slišal. .» ker je jn gladke kravice se pasejo tod-lastno sliko. A tudi najbolj zvita h 11 dobrega srca. je poimlovaje kajie, mehko rune ovce In jag-buča se včasl vendarle ukani, opomnil: »Lisičica, sestricica, njgta poskakujejo po livadah, a Zvitorepka Je namreč mislila, da tvoja smrt me neznansko žalo-Tkti na dnu svojega sinka Rjav- sti!« četa, ki ga je pustila doma že »Beži no,« ga zavrne lisica. Med dobrim letom, ne da bi se saj sem rešena vseh težav Mcd-bila nanj posebno spominjala tem ko se ti po svetu ubijaš in na svojih poteh križem sveta. A trapiš, uživam jaz veselje o katerem se ti sanjati ne more.« »Kako pa je prišla v raj Fo-hlastavka, ki jo vidim noleg tebe?« jo vpraša vo'k. »Čudno pa *daj se je je polotilo hkrati silno hrepenenje po ljubljenem sinku. Prisrčno se mu je na-anehniia v vodnjak ter mu pokimala z glavo —• in prav takisto Je storila tudi varljiva slika. Zvitorepka je menila, da jo pozdravlja njen ljubljeni Rjavče. Manila je torej njemu nasproti ter pljusknila naravnost v vodo. Hladna voda jo je kmalu Streznila ter ji ohladila prego-rečo ljubezen. Plavala je in plavala po vodnjaku, dokler ni naletela na vzvišen kamen, na katerega se je vsa izmučena lzko-bacala. »Joj meni zatelebani avšl!« Je tarnala v globočin!, trepetaje od mraza »Čemu je Rjavče ravno moje podobe? Saj pravim. ves svet je narobe!« , Medtem je Lakotnik .žalostno ždel v temni goščavi, ker si ni upal na piano tako brez repa, kakor jo Je bil upiha! z ribnika. Tudi domov se mu ni hotelo iti, kajti sram ga ie bilo, da bi se Pokazal svoji ženi Pohlastavki brez repa, ki ga je pustil pri-nirzlega v ledu. Ko pa se je storil mrak ter je glad volka bolj hi bolj trapil, se je lzplazil iz fvojega skrivališča in šel Iskat, kje bi dobil kaj za pod zob. Potikajoč se okrog, koder so *nu oči svetile, je prišel tudi mi-*®o vodnjaka, v katerega je Zvitorepka štrbunknlla. Iz dolgega rasa je pokukal v globino — in Klej čudo: zazdelo se mu Je. da v*di na dnu svojo ženo Pohla-stavko. »Oh. ljubka Pohlastav-*a> mila mi ženka, da bi ti vedela, kakšna nesreča me Je doletela!« je zajavkal volk turobno zatulivši. Votlo je odmevalo Pu globokem vodnjaku silno tuljenje in volku se je zdelo, da čuje svoje žene odgovor. Ko je Zvitorepka zaslišala ža-l°bnl odgovor svojega kuma, .je hlastno zaklicala kvi5ku: »Kaj pastirja ni nikjer nobenega.« Ko je to zaslišal, je volk globoko vzdihnil, kajti prav nič ni dvomil o besedah Zvitorepke. A ker je bil govor o teletih in jagnjetih je vetje! še tem rajši. Zastokal je torej: »Oh da bi mogel priti tudi jaz v raj k Pohlastavki, svoji mili ženki!« (Nadaljevanje sledi) Rešitev nagradne uganke Rešitev besedne uganke (prestavljanje opek), ki smo jo prinesli v predzadnji številki našega lista, se glasi: Mladost ie norost, čez jarek skače, kjer je most. Tud: na to uganko, ki je bila pravzaprav težka, smo dobili kar bode« V njem sodeluje 45 pevcev večina rudarjev, delavskih , . žena in dek‘et. V kratkem času lepo število pravilnih odgovo- svojega delovanja je zbor pri- Naimlajši pevski zbor „Svcbode“ v Krmelju V letošnjem Januarju so v ^___________ __________________ Krmeiju ustanovili moški, nato mladega rudarja so pokopali na pa še mešani pevski zbor »Svo- dolskem pokopališču z rudarski- irastniški invalidi. — Pred nedavnim so polagali obračun svojega deda tudi invalidi v Hrastniku. Iz poročil iz diskusije na obč zboru smo povzeli da je invalidska organizacija dala lansko leto glavni poudarek skrbi za članstvo v prepričanju, da je najvažnejše nuditi članom socialno pomoč Seveda se je to v prvi vrsti izražalo v številnih posredovanjih za partizanske otroke in vdove. Žal, pa je organizacija v tem prizadevanju naletela marsikdaj na gluha ušesa, zaradi česar je bilo delo zelo oiežkočeno. Izrečena Smrtna nesreča. — V hrastni-ški jami je padel prejšnji teden z vozičkom vred v jašek 24-letni absolvent rudarske pazniške šole Branko Stiplošek in ob’ržal mrtev na dnu jaška. Branko ie čakal na izpraznjeno pazniško mesto v Hrastniku in tačas opravljal rudarska dela, kjer je prezgodaj in tragično konča’. Zemeljske ostanke simpatičnega sfci hiši, v katere se bodo na- oejše dogodke za Koprivnico selili delavci in uslužbenci pod- med osvobodilno vojno. Sledil je jetja. . pisan kulturni spored kjer je •»delovala šolska mladina im 17 U D C T kl I fZ Q odrasli. Zlasti je ugajala na tej | £_ ri|\fi«J I lil lifi prireditvi folklorna skupina. No- vost v programu je bil nastop mi častmi. — Naj mu bo lahka mešanega pevskega zbora, ki je domača zemlja! ubrano zapel nekaj borbenih in Pred kratkim as je zaključni narodnih pesmi. Ljudje so s pri nas tečaj RK. Pred izpitno prireditve zelo zadovoljni odha-komiarijo, kateri je prisostvoval Jali- Skoda je le, da nimamp zastopnik OO RK, eo mladenke primernega prostora niti odra, pokazale znanje, ki so s: ga pri- ^jer bi bile take prireditve, dobile med obiskovanjem tečaja. Zavedajo se, da jim bo mnogo koristilo v življenju. Po končanih izpitih so se mladenke skupno s svojimi predavateljicami in zastopnikom OO RK poveselile v prijetni drož- * Stilska mladina se pod vodstvom svojih učiteljev pripravlja na svoj praznik — rojstni dan maršala Tita. Vsi učenci bodo šli v Podsredo, kjer bodo nastopili s kulturnim sporedom in imeli tudi telovadni nastop. bi. Da jim je bilo to omogoče- Tekmovali bodo z učenci našega no, se zahvaljujejo vsem tistim, sektorja. k| so jim denarno priskočili na Večina učencev bo sodelovala pomoč. pri Titovi štafeti. S. S. IZ ZAGORJA Preteklo nedeljo Je imela Kmetijska zadruga v Zagorju redni letni občni zbor Občnega zbora se je udeležilo približno 60 zadružnikov iz Zagorja in okoliških vasi. Iz poročila predsednika ža- rov. Bili smo jih veseli, ker vemo, da so »e morali vši zelo truditi, da eo uganko razvozlja-11 Odločili: smo še. da bomo podelili pionirjem za rešitev naših ugank, ker se je krog najmiaj-ših bralcev našega lista oz roma njegovega Pionirskega kotička z združenjem našega in krškega okraja za sto odstotkov rovečal. po dve knjižni nagradi Sreča se je žrebanju dobitnika tokratne nagrade nasmehnila pion rki Miri Jerman, učenki 1. a razre-da trboveljske gimnazije ki nai pride v naše uredništvo po obljubljeno knjižno darilo Prav tako je žreb odločil, da dob drugo kntižno nagrado ptoniT Mihael Rpiler, učenec II c razreda gimnazije v Krškem kateremu bomo krinžnn darilo ' zaradi oddalienosti Trbovelj od Krškega poslali po roštj Vsem rešiteliem te nelahke uganke, zlasti še pion ir! em in pionirkam iz Spodnjega Posavja ki so bili pri odgovor h na to uganko naibolj pridni za njihovo marljivost in ljubeznivo pošto prisrčna hvala! — Uredništvo rodil Prešernov večer, tekmoval na letošnjem rudarskem festivalu »Svobod« v Velenju, or- ganiziraj pa tudi prvomajsko boditve naše domovine je PLa-slovesnoat. Sedaj je v polnem nanstoo društvo v Radečah prire- Mlad nrd leden v Radečah (V POČASTITEV 10. OBLETNICE OSVOBODITVE) V proslavo desetletnice osvo- delu za samostojen koncertni nastop ki ga bo imel v nedeljo, 22. t m., v' počastitev 10. obletnice osvoboditve naše domovine. Zboru nudi vso pomoč upravni odbor društva s predsednikom dilo svoj II. planinski teden, ki je trajal od 8. maja do nedelje, 16. maja, katerega dne so ra-deSki plah inči zaključili svoj Planinski teden na postojanki Kum Planinski teden so začeli Ra-tov Jožetom Heglerjem, direk- dečanl z izletom 8. maja na Veter jem rudnika na čelu ltito Kozje V ponedeljek, 9. ma- Oba pevska zbora vodi šoski ja> ^ predvajali v Hotemežu za tov Ludovik Ahačič, osebi® vpn tr< n’-ri-rv0 f;’me. ZvOl drugi dan, v torek pe eo te filme prikazovali Vrhovčanom v njihovem novem Domu kulture. V sredo. 11. maja, jih je obiskal znani planinec Janko Blaže j iz Ljubljane, ki je imel v Radečah predavanje o vzponu na Nanga Parbait v Himalajskem pogorju. Predavanje je bilo poživljeno « slikami in za vse poslušalce zelo zanimivo, poleg tega je bil na sporedu še film »Reševalci« in v »Soncu višine«. — V četrtek. 12. maja, eo planinske filme predvajali v Loki pri Zidanem mostu, v petek v Jagnjenict, v soboto, 14. maja pa v Zidanem mostu. Tako so se lahko vsi prebivalci radeške občine seznanili v Planinskem tednu z lepotami naših in tujih planin. Upajmo, da ee bo marsikdo izmed občanov pridružil našim planincem in z njimi začel obiskovati naše lepe gore in planine. Za zaključek so radešfc planinci priredili množičen izlet na Kum, kamor eo prihiteli tudi naši revirski planinci ter tako lepo končali II planinski teden ki ga je priredilo agilno Planinško društvo v Radečah druge smo opazili, da ee je zadruga tudi lani prizadevala kolikor mogoče pomagati kmetom pri obdelovanju njihove zemlje. Z vrsto koristn:h ukrepov Je zboljšala kmečke sadovnjake, zlasti pe je skrbela za napredek živinoreje. — Kaj več o delu kmetijske zadruge drugič. TO nedeljo so imeli tudi gasilci vseh zagorskih okoliških društev svoj sestanek. Na njem so ustanovili Zvezo gasilskih društev, ld bo koordinirala delo vseh gasilskih društev v bodoči zagorski komuni. Te dni eo v Zagorju začeli pripravljati igro »Velika puntanja«. Nagradna uganka V vsakem naslednjih pet stavkov je skrito ime družinskega člana Poiščite jih, p onirji, in nem jih sporočite! 1. Na sinjem nebu plava jadralno letalo. Z. Vaf se strašno jeze nad porednimi sosedovimi otroci. 3. Povejte, o čem no, razpravljamo na jutrišnjem pionirskem sestanku? 4. Prav gotovo bo zate ta obleka premajhna. 5- Sama tl ial ne bom mogla pomagati Če boste našli vseh pet men družinskih članov v gornjih stavkih. nam jih sporočite do prhod-nje nedelje. 29 maja, opoldne Pravilne odgovore bomo v ured-n itvu žrebali in dva rešitelja te nagradne uganke bosta dobila od našega h s ta lepo mladinsko knjigo v spomin Edgar Wallace 2 Melodija s,,irn George VVallls je spet vzel oko izžigalno pripravo in “tnJI k vratom blagajne. Bil d,t,'1,10 Prilagodljiv človek raiej še n| prišel v poležaj, Ka spravil v zadrego. »Ker je sedaj, če ste zastopi “ona liv reda, povsem bi ieiH1611®’ al* neham alt nadalj n, ' hočem nadaljevati. Ce niK **stopnlk obeh častlvr« . odličnih m potrebnih dr: n-,”'1' temeljev. b| si z vaš VsL7>JenJem lahko za goto J polovico plena.« oso,1*10 sl pridržite vse,« Ue °^VrnB mož »Nimam delil a *>l sadove vašega rc u * vami. Hočem se nami si..T7nanltl kake se tej stv „Te' To Je vse.« j«l i ®c boste naučili.« je • tnile c<>rKe Wallis, slavni v strni,' * n sicer pri odlični Cet;:Jaku' Ur m, lahko v tu j" vem,« je mirno odvr hrestan/"0 ,** Wa"is P° dalUvo, u n* dal motiti ln Je i Je a * delom. Mali Hall Mor,i, K?*n° tr”*l|l z roka tl ram utegnil povzrr mo?!’7nethin'li TCda '>re"d Kovec « n hladnokrvnost n 6a Juriša, ki je bU o< no vodilna glava, sta tako vplivala nanj, da se je tudi sam sprijaznil z vsemi posledicami, ki bi utegnile, nastati zaradi navzočnosti tega moža Zakrinkani tujec je pretrgal molk. Dejal je: »Ali ni čudno, da so šole za različne obrti, umetnost] ln rokodelstva, ni pa nobene šole, ki bi na njej poučevali umetnost uničevanja. Verjemite ml, zelo sem vam hvaležen, da imam priložnost sedeti ob nogah takega mojstra,«. Njegov glas ni bil neprijazen, čeprav je bilo v njem nekaj trdote, ki ni bila v skladu z malomarnim glasom, s katerim je začel svoj razgovor. Mož na tleh je nekaj , časa nadaljeval z Slolom, dokler ni dejal, ne da bi obrnil glavo: »Zelo rad bi vedel, kako ste prišli semkaj.« »Neposredno sem vama sledil.« je rekel masklrnnee. Vedel sem. da bosta ts previdnosti šla drug za drugim v določeni razdalji »Vidite.« je nadaljeval, »vidva sta to trgovino sltora < teden dni opazovala Eden od vaju Je hll dejansko vsako noč na preži. Nalell ste sl V tej ulici malo dalje gori. frvnvioire. Iz katere d« lahko onazova 11 ta del ceste. Ker ste davi pri- nesli s seboj svoj plin, sem sklepal, da ste si izbrali današnjo noč. Medtem ko ate vt v temnem hodniku za vrati hiše, kjer imate svojo trgovinico, čakali. je vaš tovariš pazM, kdaj bo ugasnila luč ln gospod Gtl-derhcim zapustil hišo. Ko je odšel. ste vi. gospod.« — pokazal je na moža na tleh —„ »nemudoma p riši] Iz veže. medtem ko vam vaš tovariš nj takoj sledil Povrh tega se je spotoma ustavil, da bi pobral majhen sveženj pisem, ki ga je oči-vfdno Izgubil nek raztresen pešec: ker sta bila med temi pismi dva zapečatena zavitka, kakor jih navadno trgovci z Hat-'tona-Gordena pošiljajo svojim strankam. m| Je bil„ mogoče, da se Izognem očem tega moža ln vam »ledina za petami.« Calladlno se je tiho smehljal. »Drži.« je pokimal možu na tleh, »To Je bilo spretno pripravljeno. Mislim, da ste vi odvrgli zavitek?« Zakrinkani mož je prikimat »Nadaljujte, prosim« je dejal, »ne dalte se motiti!« »Trt kaj se bo zgodilo, ko bom končal?« je vprašal George. Še vedno le bil obrnjen proti blagajni. »Kolikor zadev« mene, nič: čim boste onravlli svoje delo ln vzel) Iz blacntne. kar mislite, se bom nmaknll.« »Vi bočet® imeti rroj delež če nr»v razumem?« ne.« te deta! tntec mirno. »V nobenem primeru nočem deleža. Nimam pravice nanj. Moj družbeni položaj mi ne dovoljuje, da bi šel po spolzki poti dalje, kakor da pri vajini tatvini zatisnem olto.« »...pri velikem hudodelstvu,« Ra je popravil mož na tleh. »Da, pri velikem hudodelstvu,« je soglašal tujec. Počakal je, da so se težka vrata blagajne brez šuma odprla in je George z roko segel po spravljenih dragocenostih, nato pa Je brez besede odšel ln zaprl vrata za seboj. Moža sta vstala In prisluhnila. Ničesar nista več slišala. Edino, ko so hlšna vrata tih0 zaskočila, sta vedela, da je čudaški tujec zapustil hišo. Spogledala sta se... Na enem obrazu sl bral zanimanje, na drugem pa Je sijalo veselje. »Čudak!« je dejal Cnllldlno. Tovariš mu Je prikimal »Zelo čudno,« je rekel »Se bol! čudno bo, če bova nocoj srečno prišla s plenom iz Hat-ton-Gardena.« Tisto »Se bolj čudno« se je oČMdno zgodilo, kalil tatov dragih kamnov ni nihče videl oditi. In vlom v Ollderhelmovo blagajno dragocenosti le nndll prav tako zanimivo snov za razgovor kot velike dirke v Epeomu. 2 2e spet tl zvoki! Sedaj Jih .le bilo slišati, kako so se rahlo In otožno dvigali Iznad šuma In hrupa glasov, da ——Pi so potem spet utonili v njih. podobni izgubljenemu pramenu, ki ujet v sivo tkivo vsakdanjega dne veplamneva ln ngaša.. Gilbert je napeto poslušal In se trudil, da bi dognal, od kod prihajajo ti zvoki. Bila Je Rubinateinov* »Melodija v F-duru«, ki jo je Igral nevidni muzik. »Nevihta bo ln vihar.« Gilbert ni slišal besed. Sedel je na vozu z rokami na kolenih. Ves prepoten je bil njegov obraz. V njegovi drži Je bik) nekaj tragičnega, kar je skoraj vzbujalo neko zaskrbljenost Profil obraza, k| Je bil obrnjen z njim proti svojemu razdraženemu prijatelju, je kazal klasične poteze: visoko, lepo oblikovano čelo, morda nekoliko dolg noa ter močno ln odločno brado. Ko je Leslle Frank fort pogledal na duševno odsotnega sa-nfnča, Je nehote pomislil na običajno Dantejevo podobo, čeprav Dante ni nikoli nosil trdega klobuka ali pa kazal take Izključnega zanimanja za ljudsko množico na dirkah kot njegov nrllatelj. »Vihar bo.« Leslle se je povrne! po ne-kal stopnicah ns voz bi se usedel zraven GHherta, ki se Je Tbmtii h: sanjarjenja. »Res?« je vprašal. Obrisal si le čelo. Toda ko Je pogledal okoli sebe. se ni ozrl ns temne obleke ki so se kopičili nad Banstea- dom, marveč je upri svoje oči v prerivajočo se množico mož ln žena, v kričeče lepake, ld so vsiljivo oznanjali dobro ime in leto ustanovitve »starega podjetja« — v stojnice na griču, v dolgo vrsto razpetih, s priporočili za različne vrste whiskyja popisanih ponjav in v tanko ogrodje tribun na nasprotni strani dirkališča. Ob poslovni prizadevnosti hrupu in trušču nepregledne ljudske množice se je zdela junijska nevihta docela brezpomembna. »Ko bi samo vedeli, kako pomilovanja vredni ste videti s svojimi povešenimi obrvmi,« je rekel Leslle Frankfort nekoliko jezno, vendar dobrohotno, »ne bi sedeli tu v pozi modela za sliko .Uničenega igralca'. Dragi prijatelj, s svojim dolgim, žalostnim obrazom bi bili dober model za barvno sliko, ki bi morala biti odtisnjena v božični številki protlkvartoplrskega lista. Zdi se mi, da tak časnik Izhaja.« Gilbert se Je na kratko zasmejal. »Ti ljudje me zanimajo,« je dejal, šileč se v pogovor. »Ne morete sl misliti, kaj vse jim ro.fi po glavi. Vsak posameznik predstavila lastno osebnost. Vsakdo izmed n.Hh v svojem sren n pa ali se boli. Vs»k nooa-meznlk je sposoben 1 »ubiti, sovražiti ali žalovati. Poginite sl mož* tam!« t« rekel ln nok«zaI nan ! * dol "»m norvn-nhn prstom. (Dalje prihodnjič) 7 DIVI po svetu FIZK.ULTURA IM ŠPORT Tek osvoboditve v okrom Trbovl e Finalnega tekmovanja v Trbovljah se je udeležilo 180 tekačev iz okraja Trbovlje držav. Samo enakopravnost, medsebojno spoštovanje in zaupanje ter nevmešavanje v notranje zadeve drugih lahko odstranijo ostanke preteklosti, ki Te dni sta svetovno javnost se o medsebojnih trenjih odkri- ga čutijo blokovsko opredeljena z,veselila dva mednarodna do- to pomenijo. Atomska energija ne države po drugi svetovni godka. Zunanji ministri ZDA, ni več monopol ene ali druge vojni. Vel. Britanije, Francije in SZ velesile, temveč last vsega člo- Sestanek vodilnih Jugoslovan -so na Dunaju podpisali mirov- veštva. Prinese lahko blaginjo, $kih in sovjetskih predstavni- y počastitev 10. obletnice je Trbovljah, kjer je bilo na stadi- žilo veliko število gledalcev, no pogodbo o Avstriji, dva dni če jo svet uporablja v miro- kov ima namen dokazati, da je bil po vseh centrih trboveljske- onu SD »Rudarja« finalno med njimi predsednik Okrajne- zatem pa so v Beogradu ob ja- ljubne namene, hkrati pa tudi samo s pametnimi medsebojni- ga okraja Tek osvoboditve In sl- tekmovanje z udeležbo tekmo- ga telovadnega odbora v Trbov- vili novico o bližnjem sestanku smrt. Od tod tudi vse močnejši mj pogajanji na načelih miro- cer v Trbovljah, Hrastniku, Ra- valcev iz vseh revirskih centrov tiah, tov. Martin Gosak. Borbe najvišjih sovjetskih in jugoslo- glasovi po prepovedi orožij za ljubncga sožitja mogoče ure- dečah in Zagorju. Tega pred- in tudi Radeč. Tekmovalcev na v posameznih disciplinah so bi- vanskih predstavnikov v Beo- množično uničevanje ter splošne diti medsebojne spore in tako tekmovanja se je udeležilo pre- finalnem tekmovanju je bilo le izredno zanimive ter so se gradu. Medtem ko so avstrijsko oborožitve. S tem, da se je s doprinesti miru in mednarodni ^o 900 športnikov. Najboljši so okrog 180. mirovno pogodbo pričakovali svojimi predlogi približala za- varnosti. Predsednik republike ^ zbrau v nedeljo, 15. maja, v Tega tekmovanja se je udele-vsi, ki se vsaj malo zanimajo hodnim je Moskva pokazala tu- maršal Tito je v svojem govoru Šahovski turnir v Trbovljah v počastitev 10. obletnice osvoboditve Brzotumirski prvak za mesec kategornik tov Mirko Sribar vsi tekmovalci potrudili, da so čimbolj častno reprezcntirad vsak svoj kraj. Najboljša ekipa posameznih sektorjev je dobila lep pokal iz rai kristalnega stekla, kj ga je dati^. roval OLO Trbovlje. Pokal je za tekoča mednarodna dogaja- di na tem področju veliko ra- na velikem zborovanju ob deseti n ja, je beograjska konferenca zumevanje in odprla pot res- obletnici osvoboditve Istre v vzbudila prvi hip presenečenje nim pogajanjem. Pulju jasno povedal vsem dvom- in tudi kopico komentarjev, do- Zal je dolgoletna politika blo- ijjvcem v 'jugoslovansko iskre- mnev in ugibanj. kov in z njo povezane »hladne nosi, da bodo pogajanja pote- maj je postal v" Trbovljah tov — Končni vrsta red je bil . Vendar oba dogodka nista lo- vojne« vkoreninila pri odgovor- kala na teh načelih in da ni ne- France Gerželj. Tekmovanja se je: 1. France Gerželj 5.5 točke; 2. prehoden. Do pnnoan,, ga cena med seboj, temveč pred- .nih ljudeh Vzhoda in Zahoda varnosti, da bi SZ spet potegnila j€ udeležilo dvajset šahistov ša- Vili Rugel 5 točk; 3. Vili Ovnič bo čuvala ta pokal trpoveijs stavljata le logično nadaljeva- nezaupanje Se vse preveč gle- Jugoslavijo v vzhodne blokov- bovškega kluba »Rudarja«, ki so 4,5 točke; 4 Robert Frece 4 toč- gimnazija, ki je na sektorju j- nje politike miru. ki jo opažamo dajo drug na drugega skozi ske vode. Naši stiki z Zahodom $e razdelili v dve skupini. V ke; 5. Hinko Jazbec ml. 3,5 toč- "Je osy°J*™ največ toc t. _ zadnje mesece po svetu. Značil- očala preteklih let, ki so tako ostanejo takšni, kakršni so bili. prvi skupini je zasedel 1 mesto ke; 6. Drnovšek 2,5 točke; 7 Tek osvoboditve bo v bodoče no zanjo je odkrito popuščanje silno zastrupljala mednarodno o tem se bo svet lahko prepri- tov. Mirko Sribar Izgubil je Mirko Sribar 2 točki, Jazbec st. trajna športna prireditev ter bo sovjetske diplomacije v vseh ozračje. Zato se še vedno dogaja, čal tudi ob skupni deklaraciji partijo s tov. Spilerjem in re- in Rajevec pa po 1,5 točke mednarodnih vprašanjih, po- da je Zahod pred nedavnim po- obeh vlad, ki jo nameravata |z- miziral s tov. Frecetom, ostale (: sobno pa evropskih. Pri tem ne stavil na noge novo vojaško dati po zaključenih pogajanjih, igre pa dobil. Drugi je bil na gre morda več za propagandne organizacijo — Zahodnoevrop- Ne gre za tajna dogovarjenja turnirju mladinec tov. Hinko poteze v obliki »mirovne ofen- sko zvezo in vanjo vključil tu- za hrbtom na račun drugih, Jazbec, ki je razen z zmagova- žive« kakor prejšnja leta, tem- di Zahodno Nemčijo ki jo je temveč za resno hotenje, da bi cem izgubil partijo še z m ~ več za resno hotenje, ki naj še pred tem proglasil za suve- odpravili posledice resolucije dincem Rajevcem. i je m y pofggtitev desetletnice na- nje nagrade v poštev le keglja- kljub ustaljeni, nasprotujoči si reno. Osem vzhodnoevropskih Informbiroja ter silnega pritiska sta ,s? P" F ^ osvoboditve je priredil tudi či, k: so podrli 17 in več klinov. nnlHilri A»-nVi Mnlrn., ncfnaid mr di4n«r nrlnnimpiln •» gr n r^AV^kO ttvIi cvrl n novenn o Ir IV« drnsn m-» n n C tOVSTlSS UITlOViljCK U* SM_ 1.I..U -J tl- — , O..A k« Cn/lomnditrtlrrpt 1 OaHIo TO v prihodnje vsako leto naj več ia športna manifestacija. or- Kegljaški šport v Račeceh politiki dveh blokov ustvari v držav je odgovorilo z varšavsko vzhodnoevropskih držav na nas. tem delu sveta znosno ozračje kolikor toliko konferenco, na kateri se je do- Priznati moramo, menilo o vzajemni pomoči v Zahodu v moramo, da so na £ __ y Ame\ skunini je de« sedemdnevno tekmovanje, osemnajst m oc veliki večini sprejeti zmagal Hinko Udeležilso se ga je 66 kegljačev v treh lučajih prvoplasirani so se uvrstili v kegljaški klub radeške »Svobo- Sedemnajstkrat je padlo po de« sedemdnevno tekmovanje, osemnajst in 36-krat Po 17 lesov Letos slavimo deseto obletni- primem napada in skupnem sestanek z zadovoljstvom In ga jeZIzgubil partijo :n 10 kegljači© » zmage nad fašizmom. Zatoni vojaškem poveljstvu s sovjet- tudi pravilno pojasnili. Se zna- e t" Kovičem ostale pa v co zmage nau rasizmom, z^tto m vojasKem poveljstvu s buvj«- mm pravimo pojasnili, se zna- gg Jovičem ostale pa ^ ____ zgolj naključje, da so tako na skim maršalom Konjevem na filneje je, da ga ocenjujejo dobil. Dmgo mesto je zavzel k * Tako*1eTe prve de M tekmovanje, se klub lepo --*“----- * ..-v-filn *** . ‘ ... .. a« i -zalival Prijateljem kegljaškega špor-V kegljanju so bili doseženi ta. ki so darovali bogate nagra- Vzhodu kakor na Zahodu izko- čelu. kot velik uspeh dosledne In na- Ru„ej v fina;e sta ge uvrstila Hni v tr„h ,„x,1ih 21 le- zahvaljuje, ristili te dni za mirovna deja- Oni krogi, ki gledajo svet se čelne politike maršala Tita in ^ to^ Ovnič in Gerželj. sav Ta rezultat ie prekoračil Tudi ženska ekipa se je v tek- uja. Avstrijsko vprašanje so že vedno s stališča dveh nasprotu- jugoslovanskih narodov, ki so y finalu se je razvila ogorče- . 1 tekmovanja le tov Ci- movanju dobro držala. Tov. Ju-odpravili z dnevnega reda. Pre- jočih si blokov, pravijo, da sta kljub tolikemu pritisku neomal- ng borba, v kateri je zasluženo .. f--,mprnjv M le v meh luča- 'tiaria Sirk je podrla v treh lu- ostane ge nemška združitev. Tu- Vzhod in Zahod dosegla »ra v- no vztrajali pri svojih načetih zmagal tov. France Gerželj; re- ... 2g kynov ysj „ mu čajih 18 lesov, dvakrat pa po di zanjo so se načelno že odlo- notežje sli« v Evropi in da se niso donustill, da bi jim tule miziral je s tov. Drnovškom, osvoiil si 16- Dobila je prvo nagrado. Iz- čilL Povabilo treh zahodnih sedaj, organizirana v večje v o- grr*nle odvzele njihov naivečjl izgubi’ pa z mladincem Jazbe- krasno na- kazale so se v kegljanju tudi velesil Sovjetski zvezi, naj pri- jaške skupine, lahko pomenita zaklad — neodvisnost In svobo- cem. V borbo za prvo mesto bi , ai p ’ ostale tovarišice, zlasti še Opreš- stane na konferenco štirih ml- o vseh nerešenih vprašanjih, do. To je veliko priznanje, na verjetno posegla tudi Frece in graa°' nikova in Pižmohtova z 18 oz. nistrskih predsednikov o Nem- med drugim o Nemčiji in raz- katerega smo lahko v resnici Jazbec st., a sta morala v služ- Vsi kegljači so že napreoo- ^7 klini, kar je za žensko ekiipo. čiji in ostalih perečih vpraša- orožitvi. Nekako z enakih po- ponosni, njih v neki nevtralni državi, žici j! Kaže, da so se s to teo-predstavlja uvod. ki naj do- rijo spcprijaznili tako na Vzho-končno reši ta največji kamen du, kakor na Zahodu, spotike po vojni. Ni dvoma, da Ta pot je seveda nepravilna, bo Moskva nanj pristala. Medsebojna trenja bi lahko od- Dogodki kažejo, da sD vodilni pravili takoj, in sicer tedaj, če politiki velesil slednjič spoznali, bi se vodilni državniki obeh _ _________________ ______ - - so že napredo- ....................... __ ^ bo. Slabo 'je igral tokrat "drugo- vali, vendar so prišli za nadalj- ^ '&e'Je še“e pred kratkim usta- novla, lep uspeh. Kegljačem in kegljačicam v Radečah želimo še nadaljnje uspehe v tem lepem, zdravem športu! A. V. Prvenstvo 5 oveni e v nogometu BRATSTVO : PROLETAREC (Zagorje) 5:2 (2:0) rokomet — Žene SVOBODA (Lj) : RUDAR 5:5 (2:3) Prav tako so v nedeljo odigrali Ljubljan odločilno tekmo za pontiKi veiesn sieunjic spoznan, di se vouiim uimvhim »»»“ Medtem ko je trboveljski Ru čilo, da hoče uspešno dokončati v LjuDiian: omočimo tesmo w da v dobi vodikove bombe in še blokov izrekli za načela miro- dar odigral že prejšnjo nedeljo prvenstvo in se uvrst-ti med prva rokometnega prvaka Slovenije za strašnejših orožij za množično ljubnega sožitja, ki so jih po- tekmo v Mariboru, je to nedeljo moštva. žene v velikem rokometu Ekipa uničevanje ne kaže drugo, kot udarili v svojih izjavah maršal zaradi društvene tombole poc.val. z zmago 5:2 nad zagorskim Rudarja je dobro zaigrala in tudi da sedejo za »zeleno mizo« in Tito. Indijski premier Nehru in V Hrastniku pa sta na ignscii Proletarcem se je Bratstvo po- dosegla neodločen rezultat, če- igrali eno izmed odločilnih roko- burmanski ministrski predsed- za Savo odigrala zasavski derby novno povzpelo na tretje mesto prav bj po prikazani igri s pra- metnih tekem :n sicer med ljub- nik U Nu. Njim se je pridru- Bratstvo in Proletarec iz Zagoria. prvenstvene tabele. vil n« taktiko ekipa Rudarja lah- ljansko Svobodo in Proletarcem žilo na konferenci azijsko-afri- Kakor pove rezultat, s«^l^doma- presenečenje v tem kolu je ko zmagala. iz Zagorja Svoboda je dobesed- ROKOMET SVOBODA : PROLETAREC 42:2 (18:2) V Ljubljani so v nedeljo od- ških držav v Bandungu tudi 29 če moštvo Bratstva trdno odlo- H, poskrbelo moštvo Aluminija iz Kidričevega, ki je v Murski Soboti igralo neodločeno Tabela prvenstva izgleda tako: ■■■M 4 4 /■ . Rudar T. Sobota Bratstvo Nafta Kovinar M Rudar V. Kovinar S. Alumnij Proletarec Drava 14 11 1 14 9 2 14 14 14 14 14 14 14 14 7 3 7 2 6 2 6 2 6 0 5 1 2 50:18 23 3 41:19 20 4 35:25 17 5 35:29 16 6 26 23 14 6 33:38 14 8 23:31 12 8 27:29 11 no pregazila Proletarca, saj so BRANIK : RUDAR (Trbovlje) dosegli rekord v dosegi golov 11:5 (8:3) z 42:2. Ofijcvte (m opfcuSc TRBOVELJSKIM OBČANOM Komisija za razipis mesta di” «■_ I- svariti H n nrcbival- rektorja industrijskega podjetja Muršič m V nedeljo, 22. maja, VI. kolo nogometnega prvenstva Slovenije 5 1 8 26:29 “ as* 'zsnrz- °usta- SSS. 51153) 1 0 13 14:48 2 »TRIGLAV« ZAGORJE predvaja od 21. do 23. maja ameriški zabavni film »VESELI NOR MAN«. — Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri; v nedeljo matineja ob 10. uri. Od 25. do 26. maja ameriška barvna risanka »PEPELKA« Predstave ob 18 in 20. uri. »SVOBODA« DOBRNA (Trbovlje) predvaja od sobote do ponedeljka ameriški kovboj-ski film »ZAPADNA UNIJA-. Predstave ob 18. in 20. url; v nedeljo za mladino ob 16. uri po znižani ceni. POTUJOČI KINO LP V TRBOVLJAH predvaja od 21. do 23. maja ameriški film »VIVA ZAPATA«. V petek, 20. maja, ob 19.30 v Vrhovem: »Sedmi križ«. V so- V nedeljskem —„ boto, 21. maja, ob 18. uri v srečanju med domačima klubo- cev Dobrne dobra. nmmnii» m nrrnrrl.T- Zidanem mostu in ob 20. un v ma Svobodo in Dobrno je bila Tudi prvih deset minut druge- Zagorja p<) v kolu gpo.nladan- Obveščamo vse potrošnike zaposlitvi. Loki pri Zidanem mostu; v ne- uspešnejša Svoboda. ga polčasa so bili Dobrčani go- gkcga ' enstva vodl še vedno električne energije na področju deljo, 22. maja, ob 10. uri v V prvem delu tekme je zaa- spodarji na igrišču, saj so takoj na legtvlci ,Rudar« iz Trbovci 1 transformatorskih postaj Bre- Podkumu. ob 15. uri v Polšni- gralo moštvo Dobrne učinkov!- začeli z močnimi napadi prea pred »soboto«. Tudi ostala dva žlce-mesto Brežlce-okollca, Bu- 21 ku, ob 18. uri v Jagnjenici; v teje in mu je tudi uspelo dose- golom nasprotnika, vendar le - —*-■ ponedeljek, 23 maja. ob 18 uri či kar dva gola, vendar pa sta malo časa, kajti ostali del igre v Izlakah .n ob 20. uri na Va- b;la realizirana po nesporazumu se je razvijal pred vrati Dobr- čah »VIVA ZAPATA«. obrambnih igralcev Svobode, ne, ki se je samo branila. Iz KINO RRF7IPF- tar »rv,™. Slednji v prvem delu igre niso poteka igre je bilo razvidno, da Ijen, predvajamo v terminu in obrtov mo vse ustanove, vsa podjetja In hišne lastnike na področju mestne občine Trbovlje, da kupijo nove zastave, in to do ob- Prvenstvo Slovenije v nogo- člnskega praznika trboveljske ts? slt ..Svoboda" Trb. : Dobrna 4:2 (0:2) 1'irSSVKSS S ’ nogometnem tem ko je bila povezava igral- b«ta »vzel, oM^nredrtav^ Hrastnlka in »Proletarec« Iz MESTO DIREKTORJA Tovarne čokolade In likerjev Brestanica n« tisoče mladincev se Pogoji: Srednja ekonomska ali njej sorodna šola z vsaj 8-letao prakso. Pravilno kolko-vane prošnje je dostaviti do ________ 23. maja 1955 na Tajništvo Tf- (Iz tajništva LOMO Trbovlje) gospodarstvo OLO Krško. Prošnji je priložiti podroben živijo-OBVESTILO njepis in dokazila o dosedanji MRLI SO Dolu pri Hrastniku: Terezija Laznik, vd. Kuhar, roj. revirska zastopnika, zagorski kovgeR Sp. Pohanca. »Proletarec« in »Bratstvo« to Dobova Kapele. ----------------- Hrastnika se držita v sredini Cerkljc vel. dolina in Čerina, lestvice. da bodo v nedeljo. 22. maja. od „ - . . „ .. V nedeljo. 22. maja, bodo vsa g do 14 nre brez električnega je moštvo Dobrne v drugem de- trf revirska nogometna moštva toka Eiektričnl vodi bodo od- lu JS? !*rala 8VO,1^Ll?.£1iu klopljeni zaradi nujnih vzdrže- SEJMI ti m. bo sejem v Vidmu-Globoko. Krškem. Dne 28. t. m. v Brc-Krška vas. gtanlc) veliki živln-ki, svinjski ln kramarski sejem. Mali oglasi medtem ko je Svoboda v dru- 9,cer bo igral v Trbovljah valnlh del na ponosnih napra- gem polčasu Igrala povezano ta ,RUd»r« proti ptujski »Dravi«, odporno, s čimer je vratarja Do- v Zagorju se bo pomeril »Prole-bme ukanila za štiri gole. tarec« s »Kovinarjem« Iz Mari-Za Svobodo so bili uspešni: bora, v Hrastniku pa bosta Sovre (2 gola) ter Grivec in Le- preizkusila svoje znanje v no- L. S. gometu »Bratstvo« In »Sobota«. od 24 do 26 maja italiiansk' film »POSTAJA TERMINI. »PARTIZAN« VIDEM—KRŠKO 21 maja ob 20 in 22 maja »STRUP V°ZIVALSKEM *VR- Oblak (67 let). - V Dolah pri TU« - 25 maja ob 20 ta 26 Povše, (7|,let); H,!l Č