OSKfcUWJ» SH54UHICA etui KRESOVANJA NA ' PISMONOŠEV BO J ŠPICI NE BO S PONORELO KRAVO STRAN 3 STRAN 8 ŠT. 30 - LETO 60 - CELJE, 29.4.2005 - CENA 300 SIT m o m r- in m o r- i> V0p/c ® cafte UŽITEK V DOBRI KAVl! PRAŽARMA: 03/713-2666 S So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. banka celje Banka Celje d.d., Vodnikova 2,3000 Celje tel.: 03 42210 00 fax: 03 42211 00 e-mail: info@banka-celje.si http://www.banka-celje.si i 4f|i« ■ $ 5 * - 6 ((GJ802M0) Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn \/ / iimflEls I '. M ■ m: Ssssss: ®®mQ@p ®®°S® pobota 30. april 2005, od 10. do 12. ure LIKANJE na telo CELJE Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? ( prezračevalni sistem GECCO ) MIK d.o.o. Celje, Gaji 4 2 b , PECelje 034255050 080 12 24 www. mik-ce.si salon Maribor, Dupleška cesta 10 Kovinlrade Zunanja trgovina d.d. ■ŽL2559ČNEGA PLAČILA STRAN 4 KDO IMA iijll DIM NAD CELJENI STRAN 20 VELENJČANKA S TURŠKO RESTAVRACIJO STRAN 16 STRAN 17 AIRSOFT ZA ADRENALINSKE ZASVOJENCE FRANC PIŠEK, OBRTNIK LETA 2005 STRAN 7 UVODNIK Z Evropo nič novega Pisati prvomajske uvodne misli je bilo včasih najbrž zelo luštno. Nanizati si moral delovne zmage, dodati nekaj udarnih parol, pa je bilo. Danes je razmišljanje o prazniku dela dokaj neprijetno. Pred očmi se ti namreč nehote začno vrteti slike mnogih praznih tovarniških hal, objokanih delavcev, ki že dva, tri, celo štiri mesece niso dobili plač, ali pa dolge vrste pred pekarnami ob urah, ko je JANJA INTIHAR kruh za polovico cenejši. Sindikalisti ocenjujejo, da se je socialni položaj slovenskih delavcev, predvsem najslabše plačanih, po vstopu v Evopsko unijo še poslabšal, in opozarjajo, da bo še huje. Da prihaja novi val odpuščanja, ki bo pustošil zlasti po živil-sko-predelovalni in tekstilni industriji. No, kar se tiče tekstilne industrije, nima na Celjskem več kaj propasti. Ko je nazadnje celjski sindikat sklical sestanek sindikalnih zaupnikov po tekstilnih podjetjih, jih je prišlo le pet. Zadnjih in edinih. Ob tem, ko se zaradi prestrukturiranja gospodarstva, ki pa mu hkrati ne sledi uvajanje novih programov in nova vlaganja, materialni položaj delavcev slabša, si marsikje prizadevajo, da bi tistim, ki imajo še kolikor toliko trdno delovno mesto, znižali ali celo ukinili nekatere pravice, na primer nadomestilo za prehrano in stroške za prevoz na delo. In to vse pod krinko Evropske unije. Pri tem pa se taista unija z zmanjševanje pravic zaposlenih sploh ne ukvarja, ampak so takšne zadeve prepuščene posameznim državam. Večina je lani ob tem času, ko smo bili tik pred vstopom v Evropsko unijo, pričakovala, da se bo Slovencem v družbi najbolj razvitih marsikaj obrnilo na bolje. Pa se do danes ni zgodilo nič presenetljivega. Kot da smo še vedno tam, kjer smo bili pred enim letom. Inflacija seje sicer nekoliko znižala, povečal seje izvoz, na policah v trgovinah je še več tujih izdelkov kot prej, in to bi bilo v glavnem vse. Velike spremembe nas šele čakajo, pravijo ekonomski analitiki. Ali bodo še slabše, kot jih je bilo zaznati v preteklem letu, ah bodo boljše, ne povedo. Zagotovo drži le eno - plače naših delavcev se še zelo dolgo ne bodo približale evropskim. KRATKE-SLADKE Prava stran je le ena, zmagovita Slovesnost ob 60-letnici zmage nad fašizmom in smrti Milenka Kneževiča na Tolstem vrhu Ob spominskem domu na Tolstem vrhu so se na dan upora proti okupatorju zbrali nekdanji borci Bračičeve brigade, ki je tam pred 60 leti izgubila svojega komandanta Milenka Kneževiča. Pridružili so se jim številni borci iz drugih brigad, občani podpohor-skih občin s svojimi župani in veliko mladih. Skupaj so se spomnili ne le obletnice smrti Milenka Kneževiča, temveč predvsem upora proti okupatorju in 60-letnice zmage nad fašizmom. Kot je dejal konjiški župan Janez Jazbec, so to dogodki, ki jih v tem delu Slovenije niso in ne bodo nikoli pozabili. Uspelo prireditev so skupaj pripravile območne organizacije Zveze borcev in udeležencev NOB, Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Združenja Sever ter Občina Slovenske Konjice. Slavnostni govornik, obrambni minister Karl Erjavec, je v svojem nagovoru, ki so ga zbrani pogosto prekinjali z navdušenim odobravanjem, spomnil tako na ustanovitev Osvobodilne fronte kot na dogajanja med drugo svetovno vojno. Da je o tem treba govoriti, je dejal, ker se danes pozablja, da je bila partizan- ivari trjavec: »Slovenke in Slovenci teh dogodkov ne bomo nikoli pozabili, ker so temeljni kamen v ustvarjanju samostojne in neodvisne Slovenije.« . Prispevek borcev k obliko- žili pevke in pevci konjiški vanju današnje slovenske voj- upokojencev, Štajerski rog1 ske je poudaril tudi predsed- sti, dijakinje konjiške gin1' nik območne borčevske or- nazije in harmonikar Tme ganizacije Franjo Marošek. Lesjak, ki so se mu s pesnn Na slovesnosti je prvobo- jo pridružili številni udele rec, generalpolkovnik Ivan ženci srečanja. Dolničar, izročil srebrno pla- Še pred osrednjo slove-keto Zveze združenj borcev snostjo na Tolstem vrhu J? in udeležencev NOB Mihi Še- počastili padle pri grobišču lihu iz Špitaliča. ob Gastužu pri Žički kartu Dogodek so s pestrim kul- ziji v Špitaliču. T r> MILENA B. POKLH ska vojska tista, ki je skupaj z zavezniki premagala naci-fašizem. »Prava stran je samo ena, zmagovita,« je poudaril in dodal, da borcem, kisov težkih vojnih letih nosili na prodaj svoja življenja, nihče ne more odvzeti dostojanstva. Na njihovi borbi temelji današnja samostojna in neodvisna Sloveni ja, to je tradicija, na katero „v a praumi RU1. se opira slovenska vojska. turnim programom zaokro- KExj Za naglušne _________________ V Narodnem domu v Celju so v ponedeljek pripravili le- po proslavo ob dnevu upora. Govoril je načelnik general- -- M - _ §g ■ -a ^ _ wo evrov le s hitrostjo dodatno ozvočili in iz ozvočenja je prihajala tako hrupna U SiSSSiSS Pr°iekt druge faze CER0’ weden 28 mffl immr evrov, mora v Bruselj že jun«* ležih le stan borci, ki so že tako naglušni... Mp,hem -2- - NUN Kaj nam manjka PAMET Napis na vratih nekdanje mesnice na Glavnem trgu v Celju. mA Pomen vejic Janez Čoki, svetnik SLS v šentjurskem občinskem svetu, o pomenu slovnice in vejic v občinskih odlokih: »Ni res, da je vseeno! To je tako, kot če rečem: hvala lepa gospa, vejice si pa sama postavite!« Medtem ko je prva faza projekta izgradnje območnega odlagališča za odpadke (CERO) v postopku priprave razpisa za izbiro izvajalca, so celjski mestni svetniki že potrdili načrt druge faze. S to naj bi za denar evropske skupnosti kandidirali šele v letu 2008, toda država nima dovolj pripravljenih projektov, s katerimi bi kandidirala za sredstva EU. Zato so zahtevali čimprejšnjo celovito pripravo druge faze, ki mora v Bruselj z državnim blagoslovom romati že junija. Druga faza projekta CERO zajema gradnjo naprave za mehansko biološko obdelavo odpadkov in gradnjo toplarne. »Po izgradnji teh objektov bo vseh 23 sodelujočih občin poskrbelo za takšno obdelavo in odstranitev odpadkov, kot jo zahtevajo najstrožji evropski predpisi, tudi tisti o izločanju.vseh gorljivih frakcij iz ostankov odpadkov, ki začnejo veljati leta 2015,« je načrt na najkrajši mo- vost predelave 60 tisoč ton preosta^. ka odpadkov. Gradnja toplarn6-^ jo bo gradila Mestna občina Celje . ma, torej brez udeležbe preos 22 občin, ki sodelujejo v Pr0^e nV. pa bo stala okoli 20 milijonov eV »Pričakujemo, da bo evropska 8 ^ nost pri tej fazi sodelovala s 65 ^ odstotki potrebnega denarja, PT£° nek se bo razdelil na delež držav , zaenkrat še ni znan, in prispevek8 lujočih občin,« je pojasnila Leskos Milka Leskošek Prvo fazo CERO, ki obsega g njo sortirnice ločeno zbranih se darnih surovin, objekta za e r_ tažo kosovnih odpadkov, komp a ne za biološke odpadke, odlag preostanka odpadkov in spren1 če infrastrukture, naj bi začeli koncem tega leta, gradnjo pa j. li do konca leta 2008. Stala bo lijonov evrov. ___ potr- icu, je nacri na na,Kraj si mo- negorljive dele, kot so kovine in po- ------- —-—- zen način predstavila Milka Lesko- dobno. Ostanek odpadkov bodo kom- Celjski mestni svet je program P za^rnphanOfb Ce u?/ Postirali in odlagali. Vse gorljive frak- dil, hkrati pa odločil tudi, da obč za mehansko biološko obdelavo od- cije bodo skupaj z »normalnim« go- Celje v primeru, da katera od 80 Sa t°katerf hnH n°ma zaprta *°vfr' rivom sežigali v toplarni. Naprava jočih občin aneksa k pogodbi za g na, v kateri bodo ze poprej obdela- za mehansko biološko obdelavo od- njo druge faze ne bo podpisala, P stamejcil ---------i—f-'-) -t-a iiiciicuiBMj uiuiosKo ooaeiavo oa- ne odpadke najprej zdrobili in pre- padkov bo stala približno osem mi-sejah, nato pa iz njih odstranili vse lijonov evrov in bo imela zmoglji- NOVI TEDNIK •— _______ Kresovanja na Špici ne bo! Blato in ogromna luknja namesto ognja - Na kresovanje bo treba drugam Večer 30. aprila je bil zad-)ih štirinajst let rezerviran Špico, po tem ko ogenj Petričku ni več zažarel, .“er pred praznikom de-• lr> lani tudi pred vstopom j °Venije v Evropsko uni-)e bil v znamenju dobre-®a Solaža, dobre glasbe in Predvsem vedno dobre jjbjzbe. Letos bo treba ogenj ^'skati drugje. Zaradi iz-l^nje podzemnega kolek-• r)a 15. kresovanja na Špici a?ireč ne bo. . e smo Celjani razočara-, ’ ker pač ne bomo okusili slast 6 -;nega in že legendarnega ^°rčijevega golaža, ker se ne °nio mogli v ritmu glasbe 10 izboru tehnika Radia Ce-s_ Aljoše Bončine zavrteti na a^em zraku, kjer te vlažen .-j. ? Savinje ohladi, ker sto-, Preblizu ognja, pa Kajak j0nu klub Nivo Celje skrbi-; P°ysem druge stvari. Kres Namreč eden njihovih glav- nih virov denarja in letos je ta »banka« zaprta. Predsednik kluba Dušan Konda pravi, da so prav do zadnjega upali, da bodo kres lahko organizirali, vendar je zdaj, ko je Špica eno samo gradbišče, to povsem nemogoče. Četudi je izvajalec del CMC pred časom, o tem smo v Novem tedniku že pisali, obljubil, da bodo groba dela do kresa končana. Vojko Kramar iz CMC nam je pojasnil, da se dela izvajajo, hitreje pa pač ne gre. Manjši objekt v velikosti 4 krat 4 metre, ki bo postavljen v bližini, še tudi ni spro-jektiran, tako da bodo delali zagotovo še nekaj mesecev. Kljub temu pravi, da bi kaja-kaši kres lahko pripravili: »Ponudili smo jim, da bi blato, ki je okoli, gramozirali, ograjo, ki že stoji okoli gradbišča, pa bi še ojačali. S tem se v klubu niso strinjali.« *6ren okoli čolnarne na Špici je preveč blaten in razrit, da bi bilo mogoče kresovati. Takole so lani na Špici pripravili material za kres. Vprašanje je, kako bi se s tako pripravo kresovanja »strinjali« obiskovalci. Blata je namreč resnično ogromno, dostop je zelo težaven, poleg tega pa bi kres lahko pripravili le na travniku za čolnarno, kjer okolice ne bi osvetljevalo prav nič drugega kot ogenj. Nevarnosti, da se komu kaj zgodi, je dovolj. Še posebej, če kdo še malo pregloboko pogleda v koza-reč. »Te odgovornosti klub ne more prevzeti. Ne le, da bi bila priprava kresa v teh pogojih neprimerna, bila bi tudi nevarna,« poudarja Konda. Letos tako kresovanja ne bo. Nanj bomo morali počakati vsaj eno leto. Čakali pa bodo tudi kajakaši, da jim bodo v prvotno stanje spravili celotno okolico čolnarne, ki so jo pred dvema le- V okolici Celja že nekaj let pripravljajo dve tradicionalni kresovanji. Eno organizira Lovska družina Grmada pri lovskem domu Grmada, drugo pa Športno rekreativno društvo Začret v Trnovljah ob reki Ložnici. Že tretje leto zapored bodo v Trnovljah igrali Modrijani. torna s prostovoljnim delom sami obnovili. Da ne omenimo dreves, ki jih danes prav tako ne moremo več videti. Kramar pa je dejal, da bo CMC prav vse uredil tako, kot je bilo. Odpadel pa bo velikemu številu Celjanov ljubi kres. Letos zagotovo ne bo tako, kot je bilo. ŠPELA OSET Foto: GK, NM £a praznik dela spet v hribe tovS1eza svobodnih sindikate^ 0Veniie pripravlja na šir-tfac. .oljskem območju vrsto ijj^ionalnih prvomajskih 8 katerimi bodo prodi "Praznik dela. Vsi sho-Vp*- 0 ^čeli ob 11. uri. btŽn 1113 Pianov se bo naj-s|y na srečanje na Celj-po2, °"*> kjer bo udeležence tie rayila sekretarka območ-r8anizacijeZSSS Celje Mi- lica Dabanovič, zaigral pa jim bo Pihalni orkester Celje. Na Resevni, kjer bo v kulturnem programu nastopila skupina pevcev Prijatelji Resevne, bo zbranim spregovoril član območnega sindikalnega vodstva Franc Klepej, na Šmohorju bo imel pozdravni nagovor sekretar območnega odbora SKEI Anton Motoh, igrala bo Godba na pihala iz Laškega, pri Šmi- hitri kabelski internet ......... sedaj možen dostop tudi do OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119 glovi zidanici pa bo nastopila pihalna godba iz Prebolda, udeležence bo pozdravil sindikalni aktivist iz Tovarne nogavic Polzela Ivan Ožir. Prebivalce Velenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Mozirja, Nazarij, Ljubnega, Luč, Gornjega Grada in Solčave bodo 1. maja zbudile godbe na pihala. Osrednja prvomajska prireditev v šaleški regiji pa bo na Graški gori, ki se bo začela ob 11. uri s kulturnim programom, na njej pa bo zbranim spregovoril predstavnik svobodnih sindikatov Jože Janežič. Na shodu bodo položili cvetje k spomeniku Nošenje ranjencev na Graški gori, organizatorji pa so pripravili še pohod z Graške gore do Jesenjakovega hriba. JI NA KRATKO Spet dividende v Cometu V drugi polovici maja bo seja skupščine zreškega Come-ta. Lastniki podjetja bodo na njej med drugim odločali, da bi letošnje dividende znašale 200 tolarjev bruto na delnico, kar je skoraj trikrat več kot lani. Za dividende bi namenili 335 milijonov tolarjev nerazporejenega čistega dobička iz preteklih let, o preostanku bilančnega dobička, ki v celoti znaša nekaj manj kot dve milijardi tolarjev, pa bodo lastniki odločali v prihodnjih letih. Na dodatni predlog Infond Holdinga, ki je lastnik dobre petine Cometa, bodo na seji odločali tudi o pooblastilu upravi za nakup lastnih delnic in morebitnem kasnejšem umiku teh delnic. 3 Česa ne sme biti v kresu Zveza ekoloških gibanj (ZEG) je pred številnimi kresovi, ki bodo na predvečer praznika dela zagoreli po vsej Sloveniji, opozorila na nevarne sestavine, ki jih v kresovih lahko najdemo. Na ZEG pravijo, da so jih v zadnjih letih na največ spornih in okolju neprijaznih sestavinah kresov opozorili krajani, kjer so kresovanja organizirana. ZEG zato opozarja in poziva vse organizatorje, da pri pripravi kresa upoštevajo predpise, predvsem Zakon o varstvu okolja. Pozivajo tudi, da organizatorji preverijo sestavine kresa in izločijo vse nevarne plošče, kemikalije, lake, barve, oljne derivate, gume in plastiko. Opozorili so tudi, da se kakršno koli drugo ravnanje šteje med kazniva dejanja zoper naravo in zdravje ljudi. ŠO V Gaberju bo gorelo V Celju pripravlja kresovanje Zabaviščni klub Gaberje. Zakurili bodo jutri ob 21. uri ob stari Cinkarni. Organizatorji obljubljajo, da bo jutrišnji kres še trikrat večji, kot je bil lansko leto (na sliki). BA Dolga gladovna stavka Nekdanji podjetnik Anton Zanjko iz Rogaške Slatine je včeraj pred državnim zborom gladovno stavkal že enajsti dan ter ni kazal volje, da bi odnehal. Uživa vodo ter prenočuje v svojem avtomobilu. Kot je povedal, je na mestu, kjer protestira, v preteklih dneh prejel dopis slovenskega varuha človekovih pravic, ki mu gladovno stavko odsvetuje tudi iz zdravstvenih razlogov ter priporoča, da uporabi redne pravne poti. Pri tem se glede Zanjkove dopolnitve ovadbe celjskemu okrožnemu tožilstvu zoper skupino oseb, ki naj bi se okoristile na njegov račun, varuh sprašuje, ali je ta sploh zadostna. Om-budsman ga zato poziva, da ovadbo čimprej dopolni z dokazi. Hkrati ga vabi na pogovor z osebjem svojega urada. Gladovno stavkajoči pravi, da z odgovorom varuha ni zadovoljen, ter vnaprej zahteva pisno zagotovilo predsednika vlade, da bo opravljena celovita revizija poslovanja njegovega nekdanjega šentjurskega podjetja Anza, d.o.o. Pri tem naj bi bili tudi odkriti pravi vzroki stečaja, pričakuje protestnik. Sicer je Anton Zanjko včeraj povedal, da po tolikih dneh gladovne stavke teka niti ne čuti več, loteva pa se ga spanec, tudi podnevi. Zdravniške pomoči se še ni poslužil. BRANE JERANKO www,novftednik.com m 4 i REPORTAŽA Imajo največjega! V Jezercah pri Šmartnem v Rožni dolini so praznično razpoloženi - Za dvig mlaja je potrebnih kar nekaj močnih rok Fantje iz Jezerc so nas povabili na svoje prvo postavljanje mlaja. Za praznike so se dobro organizirali in pripravili veliko zabavo. Na praznik upora proti okupatorju se je naredil pravljično lep spomladanski dan, ki je bil kot nalašč za izlet. Še dobro, da smo bili dogovorjeni za obisk pri Jezerčanih, ki na praznik niso počivali. Fantje imajo očitno zveze zgoraj, saj so naročili idealno vreme. Mlaj so postavljali na Kosovi domačiji pri ribniku, kjer obnovljeni kozolec in urejena okolica kar čakata na sobotno zabavo ob tridesetletnici kresovanja. »Ravno zaradi te obletnice kresovanja, ki je za nas Jezerčane že tradicionalno, so se fantje odločili postaviti mlaj. Še pred kratkim niso bili čisto prepričani, ali bodo zadevo izpeljali, ko pa so slišali, da jih pridete s tednika res pogledat, so se odločili,« se je nasmejala domačinka Darinka Kos, ki nas je povabila. Mlaj je ves praznično okrašen še nič hudega sluteč počival vodoravno, fantje pa so bili malce po tretji uri popoldne že popolnoma pripravljeni za dvig. »V nedeljo smo v domačem gozdu posekali smreko in jo obtesali ter okrasili. Pravzaprav smo posekali dve, saj smo, ko smo iz gozda privlekli prvo, ugotovili, da je kriva. In smo šli po drugo,« nam je razlagal Matej Kos, ki ga je kot nalašč prejšnji dan uščipnilo v križu, tako da je garaško delo prepustil kolegom. Jezerski fantje so za vsak hec, ves čas pa so tudi aktivni kot šrangarji. »Tale projekt z mlajem je predvsem priložnost za lepo druženje, verjetno bo postalo kar tradicionalno, saj smo se odločili, da bomo malo tekmovali s fanti iz sosednje vasi. Naš bo najvišji,« so še povedali, potem pa pošteno pljunili v roke, da bi spravili vseh tistih 26 metrov navpično. Kakšnih dvajset se jih je oprlo ob podporne drogove, z vrvjo privezane na mlaj, in po okoliških hribih se je vsake toliko zaslišal glasen horuk. Brezdelni opazovalci smo seveda takoj poiskali kritje, če bi se mlaj odločil, da ne bo stal. Strah je bil odveč, saj so ga močne roke zadržale in z nekaj truda postavile v več kot dva metra globoko izkopano luknjo. Pisanemu mlaju, postavljenemu sredi čudovite pokrajine, smo na koncu komaj še videli vrh pod modrim nebom. V Jezercah pa že vlada sobotno razpoloženje. »Pridite, imeli bomo kres, ognjemet, dobro glasbo in kulturni program,« so nas povabili ob slovesu. »Pa napišite, da je bilo pivo danes primerno ohlajeno,« so se pošalili. Evo, fantje, preverjeno, potrjeno in zapisano! POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIC Boš stal ali ne boš stal? Ker so mlaj postavljali prvič, ni šlo vse gladko. Še zadnje priprave pred dvigom Mlaj je Jezerčane kar pošteno namučil. SPREMEMBA DELOVNEGA ČASA Cenjene stranke obveščamo, da bomo spremenili delovni čas sprejemne pisarne na sedežu Območne enote Zavarovalnice Triglav, d.d. v Celju ter predstavništev v Laškem, Mozirju, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Velenju in Žalcu. Spremenjen delovni čas velja od torka, 3. maja 2005. Delovni čas sprejemne pisarne na sedežu Območne enote Zavarovalnice Triglav, d.d. v Celju, Mariborska cesta 1 ponedeljek - petek 7,30 -16. ure Delovni čas predstavništev ponedeljek 8. -16. ure torek 8.-16. ure sreda 8.-17. ure četrtek 8.-16. ure petek 8.-15. ure KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST. | triglav www.zav-triglaVS' m NOVI TEDNIK A TEDNA Ko najhujsa mora postane resničnost Od hudih reči, ki lahko človeka doletijo, je izguba službe po stresnosti takoj za smrtjo drage osebe in ločitvijo 0 stresu mnogo ljudi ne razmiš-*a dosti. Ko pa je vendar normal-in za preživetje nujno, da te ves nekaj skrbi, da mora zlovoljen ■5 nad nekom stresti jezo, da si IV'Urphy zakonov ni preprosto iz-^lil in da svet in čas svoje tire speljeta čez pleča ljudi. Pri tem Rebolj, druge manj pritisneta. Le v? je primež včasih tako trd, da se °Veku stemni pred očmi. Recimo mu Igor. Njegova zgodba ,e ^čne leta 1970, ko se je zaposlil ot Prodajalec. Po končani srednji kopalni šoli fakultete ni dokončal, j s Prodornostjo, komunikativnostjo zavzetostjo je napredoval. Po-^ J6 poslovodja, vodja obračuna in ®nčnQ šef komerciale v večjem celj-ent podjetju. Na višku kariere se je ®*°> da je rojen za svoj poklic. Si-k krog znancev in poslovnih part-er|ev je znal pritegniti z odprto dušo ^zikanta, a tudi pokazati zobe tr-,ega pogajalca. Nedvomno je takrat rsjal vtis človeka, ki je v svojem poji^11 uspešen. Nekdo, ki v vsakem Q evu vidi izziv in se že zjutraj odlo-1 ’ ^ bo zvečer legel kot zmagova-; ’ Dokler po 33 delovnih letih neko DaU ne Prinese novega izziva, am-č? °bvestilo: »Vaše delovno mesto ^jamo. S tem in tem datumom vas na^ern podjetju ne potrebujemo več.« Ko se nebo v trenutku stemni . '‘Vedeli smo, da se časi spreminjanj.^0 sta na^e podjetje, ki je bilo Jski velikan v svoji branži, prev-■ a dva zasebna podjetnika, je bilo in --c’ se Pravila igre spreminjajo r j* zaposleni morda ne bomo ni-dojeli,« začetek padca komen-aigor. »Prvi šok je prinesla degra-kaW ai Drvič v življenju sem začutil, c 0 )e, ko gre človek s težkim sr-tis? Da ^e^°- A lastniški kapital je ki odloča. S tem se pač ne gre t Pirati.« z obvestilom o prekinita elovnega razmerja so se dokonč-pjj ^blinile iluzije, da je temu ka-in _ mar za 33 let predanega dela Katja Senica »Težko dojameš, da si sredi petdesetih znova na začetku. Na borzi. Na mojem priporočilu piše, da sem opravljal najzahtevnejša dela na področju kontrole dela in poslovanja. A pri mojih letih so mi kar naravnost povedali, da naj na novo službo ne računam preveč,« je realen Igor. Ironija je, da delodajalci običajno zahtevajo izkušnje - vendar tri ne pa 30 let! In zakaj bi se komu smilil?! Kako bodo preživeli prepih do pokojnine in kako bodo spravili otroke h kruhu, si Igor še ne zna odgovoriti. Ponoči se s kriki zbuja iz nočnih mor, v nočeh brez spanca pa se ščiplje, da bi se prepričal, če se mu to res dogaja. »Pri tem pa izguba finančnega vira ni najhujša. V trenutku si degradiran kot človek. Na banki te obravnavajo kot drugorazrednega občana, na cesti se ti zdi, da ti na obrazu piše, da boš vsak čas socialni problem.« Ob vsem tem je Igor človek, ki nikoli ni iskal bližnjic, temveč je trdo delal, da je preživel družino in pošteno plačeval davke. »Trenutek, ko prvič zaprosiš za socialno pomoč, mora biti verjetno grozljiv. A o tem pač nikoli v življenju nisem razmišljal.« In zakaj naj bi se nam Igor smilil? Živimo v času, ko novi in novi steča- Tanja Jazbinšek ji polnijo časopisne stolpce in ko stotine objokanih tekstilnih delavk v kamere razlaga, da ne vedo, kje bodo vzele za kruh. Igor pa je konec koncev vsa ta leta živel udobno življenje s prav spodobno plačo. Pa naj še on izkusi, kaj se pravi revščina in beda, bi lahko rekel glas ljudstva. »Ne bom rekel, da sem tako ali celo bolj prizadet od vseh tistih nekvalificiranih delavcev, ki so jih z dolgom desetih plač-brez odpravnin postavili na cesto,« pošteno prizna Igor, »v telefonskem imeniku imam spravljenih vsaj 250 številk ljudi iz srednjega menedžmenta, z mnogimi tudi osebno prijateljujem. Niti eden izmed njih mi ne more pomagati. Vsi visijo na isti nitki, ki se je meni strgala.« Stroka lahko pomaga, rešiti se moraš sam Katja Senica, diplomirana psihologinja, in Tanja Jazbinšek, absolventka psihologije, v Šentjurju pod okriljem Rdečega križa vodita brezplačno svetovalnico za ljudi v stiski. Na njuna vrata lahko človek potrka tudi v takem ali podobnem primeru. »Izguba službe je resnično eden bolj stresnih položajev v življenju. Kako se človek s tem spopade, je zelo odvisno od njegovega karakterja, izku- Sonja Mlejnik šenj in okolja. Obstajajo pa določeni vzorci duševnega stanja v takem primeru,« pove Katja Senica, »morda je človek v tistem prvem trenutku celo vesel, češ imel bom več časa, znebil sem se šefa, imam ogromno možnosti. Potem pa ugotovi, da ni tako enostavno najti službo. Razpoloženje pada in na neki točki doseže krizno točko. Prej ali slej se mora človek iz tega pobrati. Če ne gre, je treba poiskati pomoč. Lahko pa tudi obupa. Nevarno je, da na tej točki zaspi in postane pasiven.« V primeru, ko človek poleg izgube službe občuti še visok padec z družbene lestvice, problem običajno preraste finančne okvire. Tanja Jazbinšek pravi, da je potrebno pogledati v ozadje problema: »V takem primeru oseba vedno govori o pomanjkanju denarja. Vendar glede na izkušnj e, na sposobnosti in krog znanstev verjetno ne gre za vprašanje preživetja. Težko je prenesti prvi šok, odgnati občutek nevrednosti in nesposobnosti in odvisnosti od drugih. Težko se je spoprijeti s privoščljivostjo okolice, ki tovrstnih problemov ne obravnava kot življenjsko pomembnih. Če gre za moškega, mora najti nov položaj še znotraj družine. Ko mama ostane brez službe, njena vloga čustvenega stebra v družini ni okrnjena. Če službo izgubi oče, 'lišk pozv*žga na enak staž brez bol-3 ^neva odsotnosti, da mu je Čtitil^ 23 Pripadnost, ki jo je Igor ,d° Podjetja. »Pri tem izobraz-Q(1d *^ra*a nobene vloge. Mene so irotili vsaj po pravilih. Kolega je Uo j rria8isterij, pa je z mlado druži-sm n Cediti pristal na cesti dobe-0 od danes do jutri.« Hwr povprečno hišo v pred-s0 i ženo, dva otroka in psa. Ni-šti0 °§čUi> nikoli niso živeli razko-»l\[e’3 turii pomanjkanja niso trpeli, žuj^^nite me napak. Ne prito-tadj k Se.nac* usodo in ne javkam za-stiij r*v'ce- Zakonito so me odpu- r l/\f/4Ko KR:AT, k o f>R/DeAi & vAM Alf C.O\JOP-ITB, 1>A W ^ t>BuA! s /V/C- Pralna Niškem poklicu postala staštiiH° neuPorabna. Oba otroka PeriHn enta- Eden z minimalno šti-^1)0-drugi brez. se njegova »osnovna« vloga materialnega skrbnika družine sesuje do temeljev.« Z večino teh »obrobnih« težav se nekdo z večno minimalno plačo verjetno ne ubada dolgo, če sploh. Oprime se splošno razširjene miselnosti, da je država kriva, da podjetja propadajo in da marljivi, pošteni ljudje ostajajo brez dela. Zdaj pa naj s svojimi socialnimi programi pač zanje še poskrbi. Zgolj izobrazba ni dovolj Koliko ljudi se po naših ulicah sprehaja v Igorjevih čevljih, je praktično nemogoče oceniti. V evidenci Zavoda za zaposlovanje Območne službe Celje je bilo konec januarja 2.567 brezposelnih oseb, starih 50 ali več let, kar pomeni 21,5 odstotka od vseh 11.924 registriranih brezposelnih. Med temi starejšimi jih je imelo vsega 3,6 odstotka višjo in visoko izobrazbo. S tega vidika je bolj kot starost, problem prenizka izobrazba. Brezposelnih brez omembe vredne formalne izobrazbe je v tej starosti kar 54, med vsemi registriranimi pa 40 odstotkov. Vodja urada za delo Celje, Laško in Žalec Sonja Mlejnik pravi, da je ponovna zaposlitev odvisna tako od posameznika in njegovih zaposlitvenih ambicij kot od ekonomskega okolja, v katerem išče zaposlitev. V letu 2004 se je zaposlilo 39 oseb, starih 50 ali več let - od teh je 59 odstotkom to uspelo po manj kot letu brezposelnosti, osem odstotkov pa je novo zaposlitev iskalo več kot dve leti. Kot pravijo, je neke splošne zaključke težko ali celo nemogoče narediti. Sama izobrazba je zgolj okvir, splošen pogoj, ki ga bogatijo izkušnje, veščine, dodatna znanja in prilagodljivost posameznika. To pa je tudi edina prtljaga, ki jo lahko človek prenaša med različnimi delovnimi mesti. Sklicevanje na predhodno delovno mesto običajno nima učinka, če ne gre za reference, renome ali druge dosežke. Na zavodu imajo strokovne službe, ki skupaj z brezposelnim naredijo načrt zaposlovanja, prekvalifikacije, če je potrebno, poiščejo ovire in jih skupaj premagujejo. Čeprav reševanje čustvenih težav ne sodi v njihov primarni opis dela, pa so prav oni tisti, ki brezposelnega srečajo v najbolj kriznih trenutkih in jim prvi ponudijo roko. »Pri tem pa je vsaka zgodba po svoje tragična in boleča,« je še dodala Sonja Mlejnik. V časih, ko se je socializem z dobrimi in s slabimi pritiklinami dokončno poslovil, smo se navadili že na marsikaj. Tudi na dejstvo, da se družba razslojuje, da peščica bogatih obvladuje kapital in da je množica revnih, nekvalificiranih ljudi pač obsojena na revščino in bedo. Sami pa verjamemo, da smo in bomo vedno ostali trdno zasidrani vsaj v zlati sredini srednjega razreda. Če ne drugega, Igorjeva zgodba postavi na laž tisto prijetno misel »meni se kaj takega ne more zgoditi«. Nenazadnje, v kaj pa smo dandanes še lahko prepričani? SAŠKA TERŽAN m Celjani v Makedoniji in na Hrvaškem --- H,CR5i,,,uer »veieiseKze dolgo m bil tako navdušen nad kakšno naložbo svojega podjetja. Na fotografiji z vodjo bovvling centra Dušanom Robido. Mirko Tuš končal svoj planet Novo v Celju: štirinajst bovvling stez za 70 igralcev - V Sloveniji še trije Planeti Tuš, nekaj tudi v tujini Cetisu je po manjših zapletih vendarle uspelo podpisati pogodbo o nakupu skopske tiskarne Nova Makedonija. Kot je povedala pomočnica glavnega direktorja Simona Potočnik, se je zapletlo zaradi neurejenega zemljiško-knjižnega stanja objekta. Celjani bodo za makedonsko tiskarno odšteli 2,6 milijona evrov, poleg tiskanja časopisov in revij pa želijo v tej državi imeti tudi del dejavnosti ki jih opravljajo v Sloveniji. S podjetjem Cetis Print, ki ga že imajo v Makedoniji, nameravajo osvajati tudi okoliške trge. V teh dneh je Cetis preko svoje hčerinske družbe v Zagrebu kupil tudi pod- jetje na Hrvaškem. Gre za podjetje Bipost, ki je spe' cializirano za kuvertiranje in je tudi vodilni prodajalec strojev za kuvertiranje v tej državi. Po besedah Simone Potočnik bo Cetis tudi na Hrvaško prenesel del svojih dejavnosti. Med Pr' vimi naj bi bila personah' zacija bančnih kartic za hrvaške banke. J Silil® NA KRATKO Celjski Planet Tuš je sinoči dobil svojo končno podobo. Z odprtjem 2 tisoč kvadratnih metrov novih prostorov, v katerih predstavlja osrednji del 14 najsodobnejših, računalniško vodenih bovvling stez, je podjetje Engrotuš zaključilo svoj prvi projekt tako imenovanega »family enter-tainment« centra. Na enem mestu namreč zdaj ponuja trgovino, bencinski servis, gostinstvo ter obilo priložnosti za zabavo, sprostitev in rekreacijo. Engrotušev bovvling center je prvi v regiji in tretji v Sloveniji, predstavniki ameriškega podjetja Brunsvvick, od katerega so Celjani kupili opremo in znanje, pa so dejali, da je tudi najlepši v Evropi. »Če to rečejo v podjetju, ki izdeluje opremo za bovvling in ima več kot 120 tovrstnih centrov, potem bo kar držalo,« pravi direktor Aleksander Svetelšek. V novem objektu, ki je stal 570 milijonov tolarjev, so poleg bovvling centra in gostinskega lokala, ki se bo zvečer spremenil v plesišče, še nova biljardnica in dve tako imenovani VIP-sobi, ki jih je mogoče najeti za zasebne zabave. Celoten prostor lahko hkrati sprejme od 400 do 500 ljudi. Kot je povedal Svetelšek, želijo z bovvlingom popestriti ponudbo podjetja, Planeta Tuš in tudi celotne regije. V planetu namreč zdaj poleg nakupov obiskovalcem ponujajo tudi veliko zabave, sprostitve in športa za vso družino. »Naložba ni velika samo zaradi vsote, ki smo jo vložili v ureditev objekta, ampak tudi zato, ker smo projekt družinske zabave načrtovali kar dve leti. Zdaj ko smo ta razvojni ciklus končali, smo seveda zelo navdušeni. Brez skrbi gremo namreč lahko naprej, v gradnjo novih planetov. V naslednjih treh letih bomo v Sloveniji zgradili še štiri, nekaj pa jih nameravamo postaviti tudi v tujini,« je napovedal Svetelšek. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Aktiva prodaja Tim Laško Kadrovske spremembe v Tecosu Vodenje Tecosa, Razvojnega centra orodjarstva Slovenije, ki ima sedež v Celju, bo 7. maja prevzel dr. Blaž Nardin. Dosedanjemu direktorju in tudi ustanovitelju Tecosa dr. Karlu Kuzmanu namreč ljubljanska fakulteta za strojništvo, kjer je redno zaposlen, ne daje več soglasja za dopolnilno delovno razmerje v Celju. Man- dat dr. Nardina, ki je doslej v Tecosu vodil CAE oddelek in je bil pomočnik direktorja, bo trajal štiri leta. Drogerija prenovljena Po temeljiti obnovi, ki je trajala od konca marca, je Drogerija Tuš v Stanetovi ulici v Celju spet odprta. Trgovina je dobila novo notranjo podobo, bolj pestra je tudi ponudba, prenova pa je stala 50 milijonov tolarjev. Poleg no- vega videza so v trgovini opra' vili tudi temeljite gradbene posege, saj so prenovili strop in nekatere inštalacije. Dr°' gerija na Stanetovi ulici je bila med prvimi Tuševimi p° slovnimi enotami, odprli Pa so jo pred skoraj desetimi leti. S 1. aprilom je, tako ko vse drogerije Tuš, prešla p°d okrilje domžalskega Veleja-ki v okviru skupine Tuš po no vem skrbi tudi za drogerijsk1 program. '---------.. Aktivini družbi Naložbe niki Fragmata že opravili skrili Invest naj bi kmalu pro- ben pregled laškega podjet-dali 91 -odstotni delež v pod- ja. Več podrobnosti ta hip še jetju Tim Laško. Poneurad- ni znanih, je pa tudi slišati, nih informacijah naj bi se da naj bi novi lastniki sedež med različnimi ponudbami in proizvodnjo svojega ljub-odločili za ljubljansko ljanskega podjetja preselili v Fragmat Izolirko, ki se ukvarja z izdelovanjem embalaže iz stiropora. Podjetje Fragmat Izolirka naj bi Tim prevzelo že v kratkem, predpogodba o nakupu pa naj bi bila že podpisana. Prav tako naj bi zastop- Laško. Kot smo že poročali, so lastniki Tima Laško pred nekaj tedni velik del premoženja prenesli v novoustanovljeno podjetje Tim Fin, ki se bo ukvarjalo s finančnimi storitvami in naložba- marginallja marginalija, d.o.o. rimska cesta 98 a, 3311 Šempeter tei.: 03 703 10 60, fax: 03 703 10 70 e-mail: info@marginalija.si splet: www.marginalija.si mi. Predsednik uprave Tima dr. Jan Žižek je takrat pojasnil, da so na Tim Fin prenesli del sredstev, ki jih imajo v kratkoročnih finančnih naložbah in za tekoče poslovanje Tima niso potrebna. Na osnovi delitvenega načrta so tako iz postavke splošni prevrednoto-valni popravek kapitala na novonastalo družbo prenesli 1,4 milijarde tolarjev, iz drugih rezerv iz dobička pa 400 milijonov tolarjev. Dr. Žižek je tudi zagotovil, da bo Tim kljub oddelitvi dela premoženja še naprej posloval uspešno in da bodo vsi delničarji dobili delnice nove družbe.JI Nov prodajni salon Kemoplasta sta si prva ogledala direktor Peter Lapornik in šentjurski župan Štefan Tisel- Kemoplast z novim poletom Šentjursko podjetje odprlo nov razstavno-prodajni salo11 Hitro rastoče podjetje Kemoplast je šentjursko lokalno okolje v svojih 15 letih obstoja vsestransko obogatilo. Pred dnevi so z odprtjem novega razstavno-prodajnega salona napisali novo poglavje zgodbe o uspehu. Direktor podjetja Peter Lapornik pravi, da novo obdobje obeležujejo predvsem z novo filozofijo poslovanja. Še vedno pa ostajajo odprti za potrebe svojega okolja. Tokrat so se spomnili mladih pevcev s Ponikve in mrtvila v šentjurskem zgornjem trgu. Pred 15 leti so začeli kot podjetje za prodajo materialov za zaključna dela v gradbeništvu, danes pa jih med drugim poznamo kot enega največjih ponudnikov talnih oblog. Z veliko volje in trdega dela so že po treh letih poslovanja postavili 1500 kvadratnih metrov velik poslovno trgovski center. Zdaj se mu je pridružil skoraj enak objekt, ki pa ima bistveno večje razstav- no prodajne površine. Naložba je vredna 210 milijonov tolarjev. Direktor Kemoplasta Peter Lapornik iz dolgoletnih izkušenj ve, da lahko in tudi želijo kupcu ponuditi več kot samo trgovsko storitev. »Ne prodajamo izdelkov, ampak ustvarjamo simfonijo bivalnega prostora,« pravi in takoj doda, da brez kvalitetnega in zanesljivega kadra verjetno ne bi dosegli visokih ciljev. Trenutno zaposlujejo 26 ljudi. V bodoče se bodo še bolj usmerili v različne izobraževalne programe za poslovne partnerje, predstavljanje novih rešitev za kupce in izražanje kreativnosti zaposlenih. Ob direktorju podjetja je ritveni trak prerezal se j ob župan mag. Štefan za tej priložnosti se,j®^0kalno velikodušen posluh za - re(j- okolje. Kemoplast nam N, no sponzorira kosala do-klub Al p os Kemopia > kU|- nacijami papodprejoiu Qb turo in druge dejavnost^, otvoritvi je LapormK „ simbolični ček za 1 gna-kov osnovni šoli p,on!^'šent' ko vsoto je Preiela,npaaskla-jurska izpostava Java ar poda za kulturo, ki bo e in rabila za poletne kultur družabne prireditve. §Tpl| partnerinajboljšim okusom BVJU Med nemimi roboti in zadovoljnimi delavci Ogovarjali smo se s samostojnim podjetnikom Francem Piskom iz Jazbin pri Šmarju, obrtnikom leta 2005 - »1. maj je velik in pomemben praznik« Pred štiriinpetdesetimi leti je Janc Pišek začel delati v očeto-^ kovačnici, veliki komaj tri kvarne metre, danes je proizvod-1 Prostor njegovega podjetja Vitli •Pan v Jazbinah, hribovitem za-i.® ku blizu Šmarja pri Jelšah, ve-'k 4.500 kvadratnih metrov. Leta 1971 je bil še sam, danes nje-Jvo podjetje zaposluje 50 delav-:e^ Hitra rast družinskega podjet-j J tli Krpan, visoka kakovost iz-J kov, ki najdejo svoja prodajna esta na domačem, večinoma pa J najzahtevnejših evropskih trgih r še mnoge druge strokovne inpo-°Vne odlike so Francu Pišku pri-2^e laskavi naziv Obrtnik leta ^ ki ga vsako leto podeljuje dna zbornica Slovenije. Prizna-,e in nagrado je prejel 21. aprila v Jdoroškem Grand Hotelu Bernar-n> tega tradicionalnega dogodka ,a Se je udeležilo več kot dvesto genskih obrtnikov, kaj vam pomeni to priznanje? v ^el° veliko mi pomeni, predli*11 Pa je to lepa spodbuda za de-r VnaPrej. Lepo je, če uspehe, do i erih se dokoplješ s trdim delom, je l °Pazi in jih ceni. Obrtnik leta Jez dvoma zame laskavo priz- htih°^'Va ma^ce v preteklost, do- trideset let nazaj, na vaš za-Jk. Kako je bilo takrat? Vej 3 ^Letku je bilo zelo težko, ži-Zeiln ^eial sem na očetovi kmetiji, 0 ° rad pa sem mu pomagal v nje-je dtajhni delavnici, kovačiji. Tam r, če zase in za sosede popravljal od ne kmetijske stroje, jaz pa sem se jjiljie§a učil. Veste, v tistih časih so % V te^ krajih možnosti za zapo-C zelo majhne, zato sem videl Prihodnost v delu, ki me je za-lav ■ 0 ^ veselilo. Prav v očetovi deteti sem začel izdelovati tako ime-tiSt ^ gumi vozove, ki so bili za vozt Se’ k° so P° cestah v glavnem VprJ leseni vozovi, zelo napredna iz ]? *n Povpraševanje po njih je 1 ta v leto naraščalo. Če si je v0*. lahko privoščil gumi k0,’Je to zanj pomenilo, her, 1 lmel pri hiši maj- a mercedes. ajb°ij ste poz„ 1 Po traktor- skih vitlih, mar ne? Postal sem popoldanski obrtnik in leta 1977 sem začel izdelovati vitle za traktorje, ki jih takrat na slovenskem tržišču ni bilo mogoče dobiti, zato je bilo povpraševanje po njih veliko. To pomanjkanje sem znal izkoristiti in tako se danes lahko pohvalim, da smo najstarejši izdelovalci vitlov v Sloveniji. Danes jih izdelujemo že osemnajst različnih tipov, mehaničnih, hidravličnih ali z daljinskim upravljanjem. Poleg tega izdelujemo še hidravlične cepilce za drva, rezalno-cepilne stroje, razmetal-nike silaže, klešče za les in drugo. Kako ste se na začetku oskrbovali z reprodukcijskim materialom? Čisto na začetku je bilo glede tega res težavno in marsikdo me je lahko videl brskati na odlagališčih odpadkov, tudi na celjskem odpadu. Repromaterialov se takrat enostavno ni dalo kupiti, danes je drugače. Danes pokličeš po telefonu in jutri že imaš. In še ena primerjava: včasih je bilo treba za en sam ležaj plačati več, kot stanejo danes vsi ležaji na enem vitlu. Kako pa se spopadate z današnjimi podražitvami, da ste še vedno lahko konkurenčni doma, zlasti pa na tujih trgih? Vse se draži, denimo cena kurilnega olja, material za proizvodnjo se je podražil za sto odstotkov, mi pa smo dvignili cene za posamezne proizvode le za pet do šest odstotkov. To neugodno razmerje premagujemo predvsem tako, da delamo hitreje, z boljšo tehnologijo in mašinerijo. In če se še tako grdo sliši, nam gre današnji razmeroma nizek socialni položaj ljudi na roke. V času pomanjkanja je dosti lažje, če imaš doma kos zemlje in na njej kaj pridelaš, za to pa potrebuješ kmetijsko mehanizacijo, stroje, traktorske vitle in razne priključke za traktor. Trudimo se, da izdelujemo najcenejše vitle in tako omogočimo, da si jih lahko kupijo tudi ljudje, ki težko živijo. Odlika in prednost vašega družinskega podjetja je visoka tehnološka raven proizvodnje. Jo lahko na kratko opišete? Imamo najsodobnejši lasersko rezalni stroj s samodejnim nalaganjem in razlaganjem pločevino, krivdni stroj z laserskim merilcem kota krivljenja, štiri računalniško vodene stružnice, frezalni center, pet varilnih robotov - to bi bilo res na kratko. Visoka tehnologija in robotizacija praviloma pomenita tudi zmanjševanje števila zaposlenih, vi pa se tega pogostega in najpreprostejšega varčevalnega ukrepa niste oprijeli. Prav nasprotno, lani smo na novo zaposlili petindvajset delavcev, s širitvijo proizvodnega programa jih bomo potrebovali še več. Prilagajamo se potrebam trga, kupcev, ki nam boljšave bi bile še dobrodošle in mi se tega lotimo in tako širimo naš proizvodni program. Vedno nas zanima, kakšne so potrebe zlasti na tujem trgu in tako smo se lotih tudi izdelovanja gozdarskih strojev. Ti so na tujem trgu občutno cenejši od ostalih evropskih proizvajalcev in seveda tudi po kakovosti konkurenčni. Poleg tega, da zaposlujemo nove delavce, se pri nas vsako leto za delo usposobi pet do šest učencev različnih poklicnih šol in študentov fakultet. Iz šol pridejo k nam na prakso, najbolj-‘ šim pa ponudimo tudi možnost, da ostanejo pri nas. Kje vse prodajate? Večino izdelkov prodamo na trgih Evropske unije, Švice in trgih bivše Jugoslavije. Naši izdelki, ki so plod lastnega razvoja, dolgoletnih izkušenj in znanja, so lahko na tujem tržišču konkurenčni. Pa seveda pridnih, izkušenih in vestnih delavcev. Ti prihajajo na delo iz Šmarja in okolice in drugih bližnjih krajev, torej so zaposleni blizu doma, kar je zanje in za njihove družine veliko vredno. Kje se vi in vaši delavci izobražujete in usposabljate za nove tehnologije in proizvodnjo novih izdelkov? Obiskujemo sejme in tam vidimo, kaj se na tržiščih novega poraja, imamo lastne strokovnjake za razvoj, naši delavci pa se izobražujejo in se za nove tehnološke postopke usposabljajo tudi v tujini. Vaše podjetje, ki je danes v proizvodnem delu večinoma robotizirano, se nenehno vzpenja v razvoju in rasti. Kako vam je to uspevalo? Tako, da smo v pravem ča- Vitli Krpan, podjetje Franca Piška, je prejelo že številne bronaste medalje na radgonskem sejmu, pa srebrni in bronasti ceh, ki ga Obrtna zbornica Slovenije podeljuje za vrhunske izdelke in inovacije. Podjetje je prejelo tudi priznanje Mestne občine Celje ... Za izdelek, profesionalni dvobobenski vitel s tri-točkovnim priklopom, ki je rezultat lastne inovativnosti in je polovico cenejši od podobnega izdelka iz uvoza, je Franc Pišek poleg številnih drugih priznanj prejel tudi zlato medaljo na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Lani je kot inovator prejel tudi bronasto sejemsko priznanje za rezalno-cepilni stroj Drvar 370. Obrtnik leta 2005 se ponaša tudi s tremi zaščitenimi mednarodnimi patenti, tremi registriranimi modeli in štirimi zaščitenimi blagovnimi znamkami. su vlagali v nove naložbe in pri tem uživali prednosti davčnih olajšav. Kako funkcionira družinsko podjetje Vitli Krpan? Tako, da sami rešujemo vse probleme, da nimamo veliko pisarn, pa še te so v glavnem prazne. Žena Marta skrbi za nabavo, komercialo, sin Branko, ki je absolvent fakultete za strojništvo, dela na programih, posluje s tujino in je nasploh zadolžen za prodajo, jaz pa sem direktor, najdete pa me lahko vsepovsod v proizvodnji, med delavci. Delavci pravijo, da ste dober delodajalec, direktor. Kaj vse jim nudite? Delo in redne plače, pa posebne nagrade ob novem letu, varnost pri delu, delovna oblačila, ki jih tudi redno peremo. Naši delavci so med prvimi, ki prejmejo regres za letni dopust - za letošnje leto ga bodo prejeli prihodnji mesec, vsak dan imajo za malico topel obrok, ne nazadnje je pomembno tudi prijetno delovno vzdušje, najpomembnejše pa je, da se podjetje nenehno posodablja in širi za njihovo lepšo in trdno perspektivo. Je 1. maj za vas velik praznik? Velik in pomemben, a ga do zdaj nismo na veliko in glasno praznovali, ker smo veliko delali. Se pa ni še nikoli zgodilo, da bi naši delavci za prvi maj delali. Kakšen dopust si privoščite vi in vaša družina? V našem podjetju imamo kolektivni letni dopust, ki pa je za mojo družino vedno kratek. Navadno gremo v kakšne toplice ali jo kam mahnemo čez vikend. Kot obrtnik leta 2005 ste poleg priznanja prejeli tudi denarno nagrado. Kaj si boste z njo privoščili? Res je, od obrtne zbornice sem dobil milijon tolarjev, ves ta znesek pa bom namenil za razvoj mojega in našega kraja, za novo cesto v Jazbinah. MARJELA AGREŽ m 8 KCIJA NOVI TEDNI Boj s pobesnelo kravo Živalske dogodivščine Zdravka Mačka, pismonoše v Vojniku Zdravko Maček iz Škofje vasi že od začetka akcije vztraja na lestvici naših najbolj priljubljenih pismonoš. Na pošti v Vojniku se med kolegi dobro počuti, še rajši pa je na terenu, med ljudmi. »Na začetku nisem niti opazil, da ljudje glasujejo zame, čeprav vedno prelistam Novi tednik. Opozorili so me šele kolegi, češ, poglej, tudi ti si zraven,« pravi Zdravko, ki pa ga nihče ne kliče po imenu. »Za vse sem kar Maček,« pove. Za njim je že 12-letna kariera pismonoše, čeprav se je izučil za električarja in kar nekaj časa delal v gradbeništvu. »V prejšnji službi so me dali na čakanje, zato sem se čez poletje prijavil na pošti, kmalu pa so mi že ponudili delovno mesto v Novi Cerkvi,« razlaga Zdravko. Ste že začeli ugibati? Ja, tudi on je bil Elčijev sodelavec. Na te čase ga veže marsikatera anekdota. »Z Elčijem (Gabrijelom Novačanom, op.p.) sva bila dobra kolega. Spominjam se, kako je moral neko noč od domače mačke odganjati nadležne mačje snubce, pa se ga je eden od mačkov kar pošteno lotil. Treba je bilo na urgenco in šivanje, tako da je Elčijeva žena zjutraj poklicala, da moža ne bo v službo. Z upravnico pošte se nista dobro sporazumeli in tako so se vsi prestrašili, da sem El-čija pretepel jaz - Maček,« se smeje Zdravko. »Pa saj vi pismonoše ste že pravi klan,« se čudim. »No, res poznam vse, ki ste jih do sedaj predstavili,« se mi smeje v odgovor. Sprva so Zdravka pošiljali na kombiniran teren, kar pomeni, da je istočasno moral delati na dveh poštah, z motorjem je dobesedno pre- MAJ PISMONOŠE 2005 Število glasovnic, ki so do včeraj prispele v naše uredništvo, se je povečalo na 2.341, vaši glasovi pa so razporejeni med 82 pismonoš s Celjskega. Imena vseh bomo spet objavili v eni od majskih številk, za danes pa le prva deseterica. 1. Gabrijel Novačan (Nova Cerkev) - 312 glasov 2. Silvo Šeško (Gorica pri Slivnici) - 264 3. Damijan Leber (Vojnik) - 228 4. Srečko Pelc (Celje) - 216 5. Slavko Kršlin (Loka pri Žusmu) - 143 6. Zdravko Maček (Škofja vas) - 129 7. Boštjan Kokot (Sotensko pri Šmarju) - 118 8. Gorazd Pihler (Dobrna) - 107 9. Alfonz Pačnik (Frankolovo) - 95 10. Damijan Rabuza (Kalobje) - 80 Med prejetimi kuponi smo izžrebali dobitnico hišne nagrade NT&RC, ki jo bo tokrat prejela Milica Kranjc, Lopata 48, 3000 Celje. vozil vsako krtino od Vojnika pa vse do Velike Ravni. Pravi, da je za pismonošo to nekaj najtežjega. Zadnji dve KUPON mc" Glasujem za »naj pismonošo 2005« (ime in priimek, točen naslov) Moj naslov (ime in priimek, ulica in kraj) Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Vsak teden bomo med pošiljatelji izžrebali dobitnika hišnega darila. leti ima stalen teren v Vojniku in razvaža z avtom, saj ima na skrbi poleg ostalih standardnih pošiljk tudi pakete. »Je pa na delu staknil grde poškodbe,« pripomni življenjska sopotnica Renata, s katero imata petnajstletno Barbaro. »Verjetno sem edini pismonoša daleč naokoli, ki je imel opravka s pobesnelo kravo,« pravi Zdravko, ki ga na dogodek še vedno spominjajo bolečine. Na Brdcih je namreč živela dokaj nepriljudna starejša gospa, s katero nihče ni imel rad opravka, znana pa je bila tudi po tem, da je v svoji hiši gostila tudi dve precej nerazpoloženi kravi. Zdravko ji je le enkrat mesečno odnesel pokojnino. »Vedno sem moral dolgo razbijati po vratih, da mi je odprla, tokrat je bilo začuda že odprto. Ena od krav se je pasla okoli hiše, druga pa je v naslednjem trenutku vsa pobesnela pridivjala izza vogala nadme. Z rogovi je namerila narav- Delu čast in oblast! nost v moj trebuh, da bi se zavaroval, sem jo zgrabil za vrat in se poskušal zavihteti preko nje. Odbila me je nekaj metrov v zrak in ko sem pristal na tleh, me je še poteptala. Komaj sem se odvlekel do avta in do naslednjega hriba po pomoč,« se spominja Zdravko. Posledice so bile kar hude in čutil jih bo še lep čas. S pobesnelo kravo pa njegovih »živalskih« dogodivščin še ni konec. »Doživel sem še kakšne tri ali štiri hujše pasje ugrize, tistih manjših sploh ne štejem.« Tudi gosi, petelini in vse ostalo, kar se še sprehaja po kmečkih dvoriščih, je že imelo opravka z Zdravkom. Edino mačke se ponavadi brigajo bolj zase. »Ne vem, kaj je to, pse verjetno moti uniforma, če sem v civilu, se pa čisto lepo razumem z njimi,« tuhta Zdravko. Sicer pa se raje pogovarjamo o prijetnejših vidikih poklica pismonoše. Zdravko ima rad delo z ljudmi in včasih ga vprašajo, če res nima nikoli slabega dne. »Tudi če me na pošti kaj razjezijo, je na terenu takoj bolje. Strankam poskušam čimbolj ustreči, ampak vse mora biti po črki zakona,« pove Zdravko, ki tudi ne more odreči drobne pomoči, včasih je potrebno zamenjati žarnico, plinsko bombo in to rad stori. »Še cigarete sem nekoč peljal eni gospe, ki je klicala na pošto, če bi se to dalo,« brska po spominu. Je pa Zdravko resnično hvaležen vsem, ki glasujejo za kateregakoli pismonošo. »To nam daje občutek, da naš poklic resnično še nekaj pomeni,« sva zaključila. POLONA MASTNAK Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja. V času ranjke Jugoslavije je v predprvomajskem obdobju po vsej državi vladalo vsesplošno veselo vznemirjenje. Celjski srednješolci pa so bili zaradi obiska pri maršalu Titu še čisto iz sebe. 29. 4. 1955: »Ko seje Tito zanimal, če smo iz Celja ali okolice, je pripomnil, da se še vse premalo stori za kmečko mladino, čeprav se je že veliko delalo na tem. Rekel je, da kmečki fant in dekle najmanj odneseta iz šole, kar bi jima pozneje prišlo prav, in pripomnil, da bo to vprašanje treba čimprej rešiti s primemo reformo. Na koncu smo skupaj odšli v sprejemnico, veseli in srečni ob tem dogodku, a vendar žalostni, ker se je tako kmalu končal. Zvrstili smo se mimo njega in mu stiskali roko, Tito pa je imel za vsakega prijazno besedo. Začeli smo skandirati: »Mi smo Titovi, Tito je naš.« Tito pa je pomahal z roko in zaklical: »Pozdravite mi svu celjsku omladinu!«« Mimo 1. maja nikakor ne moremo. Ves časopis je bil v znamenju praznika. Poglejmo, koliko visokoletečih misli smo ob tem še nanizali. 1. 5. 1965: »Dvajset let v svobodni socialistični deželi! Delo je rodilo uspehe, pred katerimi nihče ne more zatisniti oči. Nova stanovanja, mogočne tovarne, nove šole ... Veliko tega imamo. Vsi imamo to. Samoupravljavci! Kako globok, širok je to pojem. Delati, upravljati, gospodariti z vsem, kar je moje in tvoje, kar ni niti moje niti tvoje. Mislite, da je to enostavno! Tovarno imamo, veliko strojev, še več izdelkov, blagajna je velika, da komaj vemo, koliko denarja steče skozi njo. In vse to je moje in tvoje in naše in vaše! Da, samoupravljanje je velika svoboda in velika odgovor- nost. Delo daje čast in ob' last in delo zahteva svoj red, spoštovanje ekonomiko.« Ja, danes imaš, jutri nimaš Dandanes se bolj nagibam0 k tistemu, da nimamo... Letf 1975 pa smo očitno še im0 li in peli hvalo svobodi, dt' žavi in življenju. 1. 5. 1975: »Pohod po poteh osvoboditve! Tisoče mladih se je tik pred 1. majeb1 in dnevom Osvobodili11 fronte zgrnilo na partizam ska pota in stezice v bližal in daljni okolici Celja, da bl tako počastili spomin nS slavno preteklost slovenskega naroda med narodnoosvobodilno borbo, da bi$e spomnili vseh, ki so s krvjf zaznamovali svetlo hotenje ljudstva, ki se ni hotelo pokoriti še tako krutemu zavojevalcu in tiranu. Na pot so krenili prvošolčki, ki s° jim drugovali prijatelji v$° do osmega razreda, na pohod so se zgrnili celjski srednješolci in mimo lahko tečemo, da je bila to ena noj' lepših manifestacij v mesecu aprilu.« Po pravici povedano, ne vem, kje bi se lahko najb' ližje podala po kakšni Par' tizanski poti. Zgodovina Pa se ponavlja. Že leta 1985 s° namreč borci NOB opozaT' jali na prenizke pokojnin0 2. 5. 1985: »Nizke pokojnine, ki ne zagotavljajo socialne varnosti, stanovanjske težave, pomanjkanje sredstev za zdravilišk0 zdravljenje, to so le nekateri problemi, ki tarejo bot' ce v občini Mozirje. Težake imajo tudi sami, v svoji organizaciji. Borci se staraj0: več je bolezni, a vse mobl sredstev za zdravili zdravljenja. V mozirski g°sj podarsko šibkejši občin1, kjer je zelo veliko borcev, r položaj se slabši kot dN god.« Nova vlada je borcejj1 NOB zopet obljubila pokojnine oziroma invalid nine. Razplet bo šele sled0' Pa lepe prvomajske prazn* ke, kakorkoli jih boste 1 praznovali. ^ POLONA MASTNA* novitednik www.novitednik.com rad na štirih frekvencah 95.1 95.9 O o«» \ ikšpa N Marketing .^Sfloted ^ Odd*J« Kontakt *~ se maščoba spremeni v energijo in hujšate. Vir Oešene energije je hrana. Telo porablja energijo na tri načine: a) za opravljanje življenjsko pomembnih funkcij: bitje srca, proizvajanje toplote in vzdrževanje telesne temperature, kar imenujemo bazalna presnova b) za več kot samo opravljanje življenjsko pomembnih funkcij, vendar ne za telesno dejavnost - na primer občutje strahu in presnavljanje hrane c) s telesno dejavnostjo. Če želite shujšati, lahko zmanjšate vnos energije (hrane) ali povečate njeno porabo s telesno dejavnostjo. Vendar v praksi stvar ni tako preprosta, saj se včasih telo na zmanjšan vnos hrane odzove tako, da zniža raven porabljene energije (raven presnove ali metabolizma). Kadar se to zgodi, se telesna teža ne znižuje, četudi človek upošteva strogo shujševalno kuro. To stanje je mogoče preseči s telesno dejavnostjo, ki spodbuja telo k hitrejši porabi energije. Zato je najbolj priporočljivo, da jeste zdravo in se veliko gibljete, pri čemer okrepite tudi telesno pripravljenost. Mišice, ki jih z rednim gibanjem pridobite, so porabnik energije v mirovanju in med gibanjem. Pospešijo vaše hujšanje in preprečujejo, da bi se zredili. Zakaj telesna dejavnost? Zato, ker poveča porabo odvečnih kalorij in tako pomaga hujšati, pripomore k bolj napetim mišicam, lepša postavo, krepi srce, zmanjšuje vpliv stresa in sprošča, lahko vam je v veselje, zaradi česar se boste bolje počutili. Navsezadnje je lahko telesna vadba zelo zabavna, ob njej lahko sklepamo nova prijateljstva. Najboljši način hujšanja je aerobna vadba. Pazite le, da ne boste telesa preveč obremenjevali. In ne pozabite - med aktivnosti sodijo tudi domača hišna opra- CENTER CELJE V Restavraciji Interspar Celje Pripravljajo v času akcije po zdravniških ^vodilih izbrane polnovredne menije in jedi z minimalno vsebnostjo maščob in sladkorja. Od 29.4. do 5.5. v Restavraciji Interspar Celje nudijo: 1- meni: testenine s šampinjoni, * sadna solata *' meni: piščančje hrenovke na žaru, sadna solata Akcijska cena; 550 Sit -brez solate 650 sit 's solato VestGDracija I NTERSRAR vila ali delo na vrtu. »Tudi z motiko v roki se da priti do želene postave,« je omenila ena izmed udeleženk. Primerna telesna dejavnost in pogostost vadbe Izberite takšno telesno dejavnost, ki jo boste lahko izvajali redno in se bo ujemala z vašim načinom življenja. Namesto avtomobila prehodite krajše razdalje peš, hodite malo hitreje kot običajno, namesto z dvigalom pojdite po stopnicah. Izberite telesno dejavnost, ki vam je všeč in ne pretiravajte, ne mislite, da morate v najkrajšem času poskusiti največ. Če se doslej s telesno dejavnostjo niste redno ukvarjali, začnite zmerno in svoj načrt vadbe izgrajujte postopoma. Sčasoma naj postane vaš cilj 20 do 30 minut vadbe 5-krat tedensko. Raziskave so pokazale, da je za vadbo najprimernejši čas ura do dve pred glavnim obrokom. To je najbolj učinkovit čas za oblikovanje postave, saj telo še več ur po vadbi hitreje porablja energijo. Zapomnite si, da je treba začeti zmerno in vadbo izgrajevati postopoma. Če vas skrbi, kakšen bi lahko bil učinek telesnih vaj na vaše zdravje, se posvetujte z inštruktorjem fitnesa ali zdravnikom. Če čutite bolečino, vrtoglavico, neobičajno utrujenost ali slabost, takoj nehajte. Če se simptomi ne poležejo ali se povrnejo ali če ste zaskrbljeni, se posvetujte z zdravnikom. Gibanje naj postane del vaše vsakdanjosti. Gibate se lahko povsod, vendar zmerno intenzivno, pri čemer boste rahlo zadihani, srce bo utripalo hitreje in občutili boste toploto po telesu. Morda se boste tudi rahlo oznojili, še posebej, če je vroče in vlažno vreme, nikoli pa ne boste izčrpani ali hudo utrujeni. Najboljša je kombinacija treh različnih vadb: aerobne vadbe, vadbe za gibljivost in vadbe za moč. MATEJA JAZBEC POZOR, HUD PES Slovenska ljubezen Kar nekaj t.i. ljubezni imamo Slovenci. Dobro, da vinca ne prodamo, da si bomo en hribček kupili, trto sadili, si ut’co zgradili in ograjo nar’dili, to že nekako vemo. Da se bomo za dediščino borili, soseda tožili, iliililili... tudi to vemo vsi. Toda obstajajo prav posebne ljubezni tega našega naroda, takšne, ki ga dozdevno delajo bolj kulturnega. Slovenec čez vse rad zapoje in kakšno na harmoniko zaigra. Glede na to, da sem dostikrat na zaključkih raznih sindikatov, podjetij ali pač kar tako, na hitro zbranih skupin, imam možnost ta radoživ pojav že kar nekaj časa spremljati in potemtakem tudi kaj o tem reči. Vse se seveda pričenja z dobro kapljico, Slovenec rad zapoje, da toFko kapljic, koFkor let, bi nam naj dal Bog živet. Potlej Slovenec rad je, zraven pa seveda tudi pije. Raje pijejo Slovenci, običajno pa se najde tudi kakšno radoživo dekle, ki ji Slovenci radi zapojejo, da bo še kiklco prodala, za hrbtom pa je moč slišati, da je baba pijana - rit prodana. Slovenec zna biti zahrbten in kar malo pokvarjen. Običajno pride na točki, ko Slovenec poje, do nekega globokega premolka. Hrana namreč za trenutek upočasni slo po pitju, jo nevtralizira, zato Slovenec zbere vse moči, da premaga to nezaželeno stanje duha, po sili kaj spije, a tisti hip mu do petja ni. Počasi se Slovenec naveliča čakati na zabavo, ki se je že tako vabljivo nasmihala ob prvem kozarčku na tešče in požene svoje konje proti zabavi. Včasih Slovenec to počne zelo brzopleto, vihravo, po domače rečeno, zna biti vsiljiv. Za hip se Slovenec še pomudi pri tem, kdo bo vse to plačal, najprimernejši za to se mu običajno zdi direktor firme ali pa kakšni višji uslužbenec, ki je srečanje organiziral. Ko uvidi, kakšne so razmere, Slovenec običajno z večjim veseljem nazdravi, če plača firma, ali pa za- piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail. com jedljivo na račun firme, ko mora plačati sam. Toda, nič ga ne ustavi, da bi ne pil in bil vsiljiv še naprej. V takšnih primerih se zna kakšna Slovenka upreti čezmernosti, leto pa Slovenec označi za tečno babo, ki kvari razpoloženje, zna ji reči, da lahko drugič ostane doma ali pa na šihtu. Ko se končno razpoloženje, s pomočjo vinca, nekoliko razbuhti, se v Slovencu ustvarijo razmere, ki mu velevajo, da je potrebno kaj zapeti ali pa zaplesati. Zdaj je potrebno najti koga, ki zna zapeti kaj več od refrena slovenskih narodnih in omiznih pesmi. Ko se le-ta najde, dostikrat je to kakšna Slovenka, ki je bila pri pouku nekoliko bolj prisotna kot Slovenec, se prične peti. Slovenci kaj hitro zaidejo v slepo ulico pri petju, kmalu jim zmanjka teksta in pesmi, melodija pa je običajno disharmonija kot taka. Zato Slovenci radi zapojejo tudi kakšno hrvaško narodno ali pa bolj popularno. Če kakšna Slovenka zapoje še kakšno staro-gradsko in se pri tem ne zmoti, požanje buren aplavz vseh prisotnih in komaj že čakajo, da zapoje kakšno novo. Potem se strasti običajno umirijo in Slovenci postanejo nekako žalostni, nostalgični, za hip se jim zazdi, da jih nihče nima rad (zato tudi tako radi pojejo pesem Adija Smolarja, češ, da ga nihče nima rad). Takrat zapojejo vsi v en glas, škripajoče, umirajoče, samopo-milovalno in iskreno, da oj mladosti moja, kam si šla, kje si. Petje je ena izmed največjih ljubezni Slovencev obeh spolov, o kakšni drugi naslednjič. Mlaj na Titovem trgu Krajani Šentilja pri Velenju že več kot desetletje postavljajo na Titovem trgu pred mestno hišo v Velenju novoletno jelko in mlaj. Slednjega so tokrat pripeljali iz gozda Jožeta Kvartiča iz Silove in ga postavili pod nadzorom župana Srečka Meha. Šentiljčani bodo danes in jutri postavili še več_mlajev po okoliških krajevnih skupnostih in v domačem Šentilju pri Velenju. JOŽE MIKLAVC 10 CELJE _ | e ŠTORE NOVI TEDNIK Nepoučeni ali zanikrni in nemarni? Gore smeti v gozd namesto na odlagališče, čeprav je tam zastonj Toplo vreme vse pogosteje zvablja sprehajalce in rekreativce na sprehajalne poti in gozdne steze. Človek pa se, čeprav obsijan s spomladanskim soncem in ves pod vtisom brstečega življenja, nemalokrat vpraša, kdo so ljudje, ki brez slabe vesti spustijo na tla papirček, plastenko, pločevinko ... Če pa s ceste iz Ce- lagališče spremljajo in ga bodo v kratkem očistili. »Verjetno ljudje tja odlagajo smeti ob nedeljah, ko je veliko časa, smetišče pa ni odprto. Vmes so tudi klavnični odpadki, zato smo o tem obvestili tudi veterinarski inšpektorat, a to naj ne bi bilo v njihovi pristojnosti.« Kadar ni mogoče ugotoviti krivca za črno odlagališče, stroške čiš- Ija proti Blagovni izberete čenja in druge ukrepe nosi prvo gozdno cesto za odce- lastnik zemljišča. »Črno oti- pom na odlagališče Bu-kovžlak, se vprašate še marsikaj drugega. Ob cesti na približno sto metrih v oči in nos butne gora smeti in med njimi praktično vse, kar je mogoče. Malo pred ograjo policijskega vadbišča ob koncu dovoza je skladovnica starega pohištva, žimnic in podobne krame. Nekaj metrov stran so kupi gospodinjskih odpadkov, papir, plastika, steklo, smrad ... Pri slednjem ne moremo mimo soda, v katerem se pod rojem muh razkrajajo klavni odpadki. Tudi če človek ni ravno zeleni prvoborec, mu tlak nehote precej naraste. In res nehote odzvanja v glavi -kakšni ljudje naložijo svoje smeti v avto ali prikolico, jih pripeljejo od kdo ve kod in jih v neposredni bližini javnega smetišča bolj ali manj skrivoma stresejo v gozd? Vodja občinskega redarstva v Celju Vinko Andolšek je povedal, da omenjeno od- lagališče na tej lokaciji bo verjetno očistila občina na svoje stroške. V bodoče pa bi bilo podobno početje mogoče preprečiti že s preprosto zapornico.« Na splošno se število črnih odlagališč po Andolš-kovih besedah zmanjšuje. »Večina ljudi je vključena v sistem javnega odvoza smeti, posamezni primeri odvrženih, predvsem kosovnih odpadkov pa se še vedno dogajajo. Prav zdaj gremo na teren, ker je nekdo z gornje ceste na grad po gozdu vrgel zamrzovalno skrinjo.« Skregano z vsako logiko Zakaj ljudje vozijo smeti le nekaj metrov stran od javnega odlagališča v gozd? Če ne gre za denar, sta posredi res le nevzgojenost in nemarnost? ure. Uporabniki imajo štirikrat letno možnost brezplačno pripeljati odpadke, poleg --------- —s*------ tega organiziramo še zbira- Tehničnega vodjo v podjet- nje kosovnega odpada, dolo-ju Javne naprave Celje Jane- ceno kvoto za odvoz pa ima- za Kara smo vprašali, ali so za nemarnost ljudi res krive proste nedelje komunalcev. »Ob nedeljah je javno odlagališče res zaprto, prav tako kot marsikaj drugega. Odprto pa je vse druge dni, vključno s sobotami od 6. do 20. jo tudi krajevne skupnosti in posamezni deli mesta. Pri vsem tem enostavno ne razumem ljudi, ki odpadke že naložijo in jih s slabo vestjo, z zavestjo, da delajo nekaj narobe, skrivoma vržejo v gozd. Včasih se sprašujem, ali niso mora ljudje zgolj neobveščeni, saj jih nenazadnje nič ne stane, če odpadke odložijo na javno zbirališče,« je povedal Karo, »mislim pa, da gre za manjšino. Ko smo pred 15 leti začeli ločeno zbirati papir, je bilo vse skupaj precej žalostno. Danes so ekološki otoki že lepo zaživeli. Ni še idealno in občasno se tam še vedno kdo znebi mešanih gospodinjski smeti, a se stvari obračajo na bolje.« Letno povprečen Evropejec proizvede od 300 do 400 kilogramov smeti, enodružinska hiša približno tono in pol. Če se pri teh številkah ne zamislimo in ne zavemo, da vse te smeti najprej drago plačamo, tudi ko se jih hočemo znebiti, bi morali biti vsaj toliko pri sebi, da jih ne bi puščali ravno vsepovsod. In se vprašajmo naslednjič, kakšni hočemo biti ... SAŠKA TERŽAN Tudi v Štorah imajo dobro kapljico DniŽtvn \71 Tl OVrl n l Iz ni7 ^ 1. " .'.: ,■, r . .\1. . .’. .',,c-.. Društvo vinogradnikov Polič iz Štor, ki ga je leta 1998 ustanovilo enajst ustanovnih članov, je po sedmih letih število svojih članov kar posedmerilo. Zlasti so veseli spoznanja, da pridelujejo dobro kapljico in da so s pridobljenim znanjem o kletarjenju v teh letih postali vzor tudi sosednjim sorodnim društvom. Letos so za svoje člane že drugič pripravili ocenjevanje vin, ki je potekalo pod budnim očesom eno-loginje Darje Bovha iz Slovenske Bistrice. Članom so podelili kar 24 zlatih priznanj za vse zvrsti vina, petim najboljšim, prvakom sort, pa še kristalne poliče kot simbol dobre vinske kapljice. Predsednik društva Jani Glavač meni, da so tudi vinogradniki neke vrste umetniki. »Tako kot dobre umetnine ustvarjajo veliki umetniki, dobro vino nastane pri dobrih kle- ti vrščamo v sam vrh podravske vinorodne dežele, pa čeprav so bili vremenski pogoji dokaj slabi, kar pa tudi pomeni, da je bil večji delež opravljen ravno v kleteh.« Letošnji prvaki sort in s tem dobitniki steklenih poličev so Jožica in Srečko Pajk za belo zvrst, Ivan Stojan za chardonnay, Olga in Jože Stojan za kerner, Silva in Anton Oberžan za laški rizling ter vinogradništvo Glavač za sauvignon. MOJCA MAROT Mohorski večer o zdravi prehrani Ime dr. Dražigosta P°' korna je bilo dovolj vabljivo, da je pred tednom d° zadnjega kotička napol' nilo knjigarno Mohorjeve družbe v Celju. Tradicionalni mohorski večer je bil v znamenju zdrave prehrane in sploh zdravega načina življenja. Da je bil zanimiv in prijeten, je s svojim predavanjem in z dragocenimi napotki poskrbel vodilni slovenski higienist, kulinarik, odličen poznavalec svetovnih kuhinj, profesor na slovenskih univerzah, avtor številnih strokovnih knjig ju člankov, akupunkturist iu zdravnik dr. Dražigost P°' kom, ki je povedal, da ni vegetarijanec, ampak mesojedec, vendar sila skromen Pn mesnih odmerkih. Obširne teme o zdravem prehranjevanju se je na tem večeru lotil na svojstveno preprost m priljuden način. V svojem Pre" davanju je med drugim govoril o idealnem modelu zdravega prehranjevanja, ko ga »predpisuje« svetovna zdravstvena organizacija WHO, opozoril pa je tudi na resno nevarnost, ki na podroc je prehranjevanja vse bo j udarja s strani t.i. komercial ne medicine, ki je pogosto v navzkrižju z izsledki znans tvene medicine. Obiskova cem se je predstavil tudi ko strokovnjak, ki je prepoto^ val skoraj ves svet, ko je preu čeval nacionalne kuhinje, n Kitajskem in v Sri Lanki pa seje seznanjal tudi s P0C^0P alternativne medicine. M horjani so ga v sredo lan spoznali tudi kot navadneg> toplega človeka, Ljubljan na, soproga znanstvenice, vilske mikrobiologinj6- P nosnega očeta dveh °draS otrok, ki ima med drug’ rad Celje, saj ga na to mes vežejo lepo spomini iz dosti, ko je prijateljeval z zna no m odlično, zdaj ze v kojeno celjsko kirurgm Mohorski večer je bu priložnost za predstavi naslovom Zdrava Pr£’draa in s podnaslovom Praktic1 o načelih zdrave pre^31? .j. slovenske razmere. — . ga je uvrščena v letošnji ski program celjske Mohor ieVedmZMARjELAACREi tarjih, žlahtne kapljice pa ne smemo skrivati, temveč Dobitniki poličev jo nenehno pokušati s svojimi prijatelji in predstav- CMCelje CESTE MOSTOVI CEUE d. d. Družba za nizke in visoke gradnje Ijati na ocenjevanjih. Pri povprečni oceni se letos Gradimo v a s ŽALEC NOVI TIPNI BRASLOVČE | TABOR 1 11 Po evropski denar za kanalizacije V občinah Spodnje Savinjske doline so uskladili programe odvajanja in čiščenja odpadnih voda z državnim - Prihodnje leto okoljska dajatev „ V vseh šestih občinah P°dnje Savinjske doline ?° sPrejeli programe odva-*an)a in čiščenja odpadnih l°da za naslednjih deset ki znajo kar precej bremeniti občinske prora-Une. Za gradnjo kanali-dac'j in čistilnih naprav boji® Potrebovali izjemno ve-*ko denarja (v Žalcu 2,3 Ijijarde, Braslovčah 2,1 j.bijarde, Taboru 700 mi-'Jonov tolarjev). »To je za Se °bčine velik zalogaj, ki ^ ne bodo zmogle brez ne-]. Vratne pomoči,« ugotav-™ Matjaž Zakonjšek, di-ektor Javnega komunal-e8a podjetja Žalec, kjer so Pr'Pravili program. država je lani sprejela na-j °nalni program odvajanja čiščenja odpadnih voda. P anJ so vključene zahteve ,.Vr°pe, občine pa so prisi-yerie graditi kanalizacije in sblne naprave v okviru pla-v J in smernic - torej nič stihijsko,« razlaga Za-onjšek. »Na' osnovi tega je ra .^fžava določila aglome-j eCl)e - gre za gostoto pose-bosti na posameznih ob-p . jih. Država je določila ^lQriteto, torej vrstni red ŽBpV’ ^i se 8a> ne glede na )e. ne da spreminjati. Ja-s. ■ da imajo prednost go-^Jse poselitve, potem gre-c 0 Pf°ti manjšim, na kon-f,e Pa so tudi kraji, ki sploh sPadajo v nacionalni pro- Po podatkih Matjaža Zakonjška v žalski občini letno zberejo sto, v celotni Spodnji Savinjski dolini pa 200 milijonov tolarjev takse za obremenjevanje voda. gram. Tudi država se namreč zaveda, da v desetih letih ne more pokriti celotne Slovenije.« Na osnovi nacionalnega programa so se v JKP Žalec lotili izdelave 10-letnega programa gradnje kanalizacije v Spodnji Savinjski dolini za območje vseh šestih občin. »V planu smo z različni barvami označili aglomeracije, določili šest razredov po prioritetnih lestvicah. Vrisali smo že izvedene kanalizacije, tudi tiste, za katere so projekti že izdelani ali za katere smo sami naredili grobe idejne zasnove. Na osnovi tega in državnih meril smo izdelali približno oceno, koliko bo to stalo,« pravi Zakonjšek. Programu so priložili terminski plan, porazdelili dela po desetih letih, v izdelavo pa seveda pritegnili tudi občinske službe. Končni izdelki, ki so jih že potrdili v vseh občinskih svetih, so nastajali približno dva meseca. Skozi državna sita Vmes se je spremenila tudi zakonodaja. »Republiška taksa za obremenjevanje voda, ki jo plačujemo s plačilom vode, se spreminja v okoljsko dajatev. Letos sicer še velja, da denar zbiramo v JKP in ga odvajamo v občinski proračun, občina pa s tem denarjem gradi sisteme kanalizacij in čistilnih naprav, za kar dobi od države ustrezno odločbo. Prihodnje leto bo tega konec: okoljska dajatev se bo plačevala po dvanajstinah neposredno v državni proračun, in mi smo dolžni pripraviti programe, ki jih bomo prijavili državi. Programi bodo šli skozi državna sita in šele takrat bo država vrnila denar za gradnjo naprav. Verjetno ni odveč povedati, da mora biti prijava usklajena s programom v posameznih občinah in tudi z nacionalnim programom - zato smo tako hiteli.« Čistilna naprava v Kasa-zah je zgrajena, tako Matjaž Zakonjšek, v prvi etapi prve faze. »Poznamo probleme, tudi s smradom, zato jo moramo dodelati. Na primer povečati z 20 na -60 tisoč enot, za kar imamo gradbeno dovoljenje. Šele potem bomo lahko priključili Polzelo, Prebold in del Braslovč. Naložbo, ocenjeno na dobri 2 milijardi, naj bi pokrivali v vseh štirih občinah, pridobiti pa bomo seveda skušali tudi nepovratna evropska sredstva.« V JKP bodo do konca maja izdelali operativne programe, s katerimi bodo lahko kandidirali za okoljsko dajatev, istočasno pa bodo v sodelovanju z občinami kandidirali za nepovratna državna in evropska sredstva. »Optimistično računamo, da bo večino denarja zagotovila Evropa, razliko pa država Slovenija iz zdajšnje takse za obremenjevanja voda, ki bo imela drugačen naziv, vendar enak namen,« pravi Zakonjšek. Ta možnost bi namreč bistveno razbremenila občinske proračune. URŠKA SELIŠNIK Borci na skupščini V petek so se na letni skupščini v dvorani Društva upokojencev v Grižah sestali člani Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline Žalec. Zbrane sta pozdravila podpredsednik območnega združenja Viljem Petek in žalski župan Lojze Posedel, ki se je od šestih povabljenih županov edini udeležil te skupščine. Iz poročila o delu, ki ga je podal Petek, je razvidno, da združenje šteje 1.201 člana. Na novo je bilo lani sprejetih 118, izpisanih in umrlih pa je bilo 61 članov, med njimi tudi predsednik Rado Cilenšek. Vse programske naloge, ki so si jih zastavili, so uspešno opravili. Osrednja naloga je ohranjanje vrednot NOB in zgodovinski spomin nanjo. Zato so kot del civilne družbe organizirali različne aktivnosti s poudarkom na pomenu NOB za našo novo državo. Udeleževali so se različnih prireditev in proslav v krajih, kjer so se v času NOB dogajali pomembni zgodovinski dogodki. Ena od nalog združenja je tudi spomeniško varstvo. Komisija dvakrat letno pregleda vseh 131 spominskih obeležij na območju vseh šestih občin. Pomembna naloga je tudi prenova organizacije zveze borcev. Petek je v poročilu nekaj besed namenil najbolj občutljivim zadevam, med drugim tudi posegu oblasti v pridobljene pravice po vojnih zakonih. Tudi spodnjesavinjski borci bodo letos proslavili 60. obletnico zmage nad nacizmom. Osrednja proslava ob dnevu upora in dnevu zmage bo 6. maja v dvorani Doma II. slovenska tabora v Žalcu, borci se bodo udeležili tudi drugih proslav, na območju Spodnje Savinjske doline pa bodo 60. obletnico zaključili s tradicionalno proslavo na Čreti 1. oktobra. TT Salamijada v Braslovčah Turistično društvo, Društvo podeželskih žena in Občina Braslovče so pripravili 9. salamijado. Petčlanska komisija v sestavi Ervin Čas, Izidor Krivec, Janez Šumak, Janko Juhart in Slavko Leskošek je ocenila 39 vzorcev domačih salam, ki so jih na ocenjevanje prinesli ljubiteljski predelovalci mesa. Ocenjevani izdelki so bili po kvaliteti zelo izenačeni, saj je bilo med prvo in peto uvrščeno salamo le 1,2 točke razlike. Najvišje je bila ocenjena salama Poldeta Režuna izdvojile pri Trojanah, druga Fanike Novak iz Dobrljeve pri Čem-. Seniku in tretja Karlija Borovnika iz Studenc. Slovesna razglasitev s kulturno-zabavnim programom je bila zvečer v dvorani zadružnega doma v Braslovčah. Zbrane sta nagovorila župan Marko Balant in braslovški župnik Milan Gosar, ki je izdelke tudi blagoslovil. TT Pohodniki na poti proti Brnici Pohod in gorski tek Planinsko društvo Liboje je pripravilo pohod po mejah libojske krajevne skupnosti in gorski tek od mostu v Kasazah do planinske koče na Brnici. 16-kilometrskega pohoda, ki je bil že 22. po vrsti, se je udeležilo 480 pohodnikov iz raznih krajev Slovenije. Za šolsko mladino je bila pot polovico krajša. Proga gorskega teka je bila dolga 7 kilometrov, z 200-metrsko višinsko razliko. V posameznih kategorijah so zmagali: pri moških do 20 let Peter Mohorko (Zabukovica), do 30 let Gregor Skale (Zagrad), do 40 let Sašo Vdovič (Arja vas), do 50 let Zdravko Grahut (Celje), ki je imel z 29,37 minute najboljši čas, in v kategoriji nad 50 let Jože Šmidhofer (Ruše). Pri ženska pa je zmagala Marta Gričer (Celje). TT Št. 30 - 29. april 2005 Kocelijevi Odtenki navdušili a °dru Doma II. sloveniš3 tabora v Žalcu je miter * tet*en zaživela izvrstna ca i'?e*° mladega ustvarjal-ient ^oceliJa iz Žalca, štu-(L 13 sociologije, ki je avtor tujskega besedila in hkrati je|^J0)0 oceno 19,02 je tokrat dobilo Vinogradništvo Kralj iz Črešnjevcev za laški rizling, ki so jo sestavljali Brane Vidic, Stane Krnc, Franc Sotošek, Franc Štritof in Bjstrj .UcPna, je ocenila 38 vzorcev domačih salam. Prvi štirje - družina Mošet iz Polja ob ' se k1, Marian Koprivc iz Artič, družina Kravarič iz Kunšperka in družina Zorenč iz Trebč 0c*0 konec maja v Šmarjeških Toplicah udeležili državnega prvenstva najboljših valcev domačih salam. TV Usodna dva ara V Rogaški Slatini so si v preteklih dneh močno oddahnili. Vzrok sta komaj dva ara zemlje, ki jih potrebuje občina za načrtovano novo traso ceste v blokovsko naselje Žibernik. Občina mora namreč za približno kilometer nove trase odkupiti zemljo različnih zasebnih lastnikov, kar je lani delno povzročilo njihove visoke finančne zahtevke. Tako so lani za del zemlje razglasili občinski javni interes ter začetek razlastitvenega postopka v okviru upravne enote v Šmarju pri’ Jelšah, kar je povzročilo, da je prišlo s skoraj vsemi do pogodbene rešitve. Pri tem občini ni uspelo prepričati enega samega starejšega lastnika, katerega družini so bila po H. svetovni vojni odvzeta različna zemljišča ter svojih dveh arov zemlje ni bil pripravljen prodati v nobenem primeru. Dveh dosedanjih ustnih obravnav v okviru razlastitvenega postopka se ni udeležil, kljub temu pa je bilo z njim pred dobrim tednom vendar le doseženo soglasje, da občini želeno zemljo proda. Po njegovi odločitvi je občinski svet Rogaške Slatine na torkovi seji soglašal s pomembno odločitvijo, ki omogoča gradnjo nove ceste v blokovsko naselje Žibernik po novi trasi. Sklep o odkupu dveh arov zemlje je tako sprejel soglasno ter brez vsake razprave. Občina bo lastniku zemljo plačala po 7 tisoč tolarjev za kvadratni meter. Odločitev je za Slatinča-ne pomembna zato, ker bi lahko nadaljevanje razlastitvenega postopka odložilo naložbo v novo traso ceste v Žibernik tudi za dve leti. BRANE JERANKO Šmarčani so ocenili vino Na letošnjem ocenjevanju vina v občini Šmarje pri Jelšah sta komisiji ocenili vsega skupaj 251 vzorcev, od katerih jih je kar 97 prejelo zlato medaljo. Skupna ocena vzorcev znaša 17,85 ter je od lanske nekoliko nižja. Na ocenjevanju, ki ga je pripravilo Društvo vinogradnikov in kletarjev Trta Šmarje pri Jelšah že enajsto leto, je bilo daleč največ vzorcev bele zvrsti. Med njo je najvišjo oceno prejelo Vinogradništvo Čebular (Sladka Gora), sledita mu Rudi Zagaj-šek (Šentjur) in Srečko Pajk (Kompole). Po številu vzorcev sledi chardonay, z najvišjo oceno za Jožeta Guzeja (Brecljevo). Med laškim rizlingom je prejelo najvišjo oceno Vinogradništvo Namurš (Spodnje Tinsko), med sauvignonom Alen-ka-Dušan Lorenčič (Poljčane) ter med renskim rizlingom Vinogradništvo Vreže (Bobovo pri Šmarju). Med vzorci rumenega muškata je bilo najvišje ocenjeno vino Igorja Štravsa (Rogaška Slatina), med tramincem Franca Nunčiča (Soten-sko pri Šmarju) ter med modro frankinjo Mirana Čokla (Vršna vas pri Zibiki). Med predikatnimi vini je za laški rizling-izbor prejel najvišjo oceno Ivan Mlaker (Bodrišna vas pri Šentvidu). Podelitev priznanj najboljšim vinogradnikom je bila v Mestinju. Vsakoletnemu ocenjevanju vinskih vzorcev bo konec maja sledila še razglasitev takoimenovanega županovega vina, namenjenega protokolarnim potrebam. BRANE JERANKO Bralne spretnosti V kinodvorani v Kozjem so učenci OŠ Kozje pripravili zanimivo predstavitev dejavnosti, ki potekajo v okviru sodelovanja štirih evropskih šol - iz Grčije (kraj Antipa-ros), s Poljske (Gdansk), z Norveške (Grimstad) in iz Slovenije (Kozje) - z naslovom Bralne spretnosti - branje naj bo užitek. Lani jeseni je bilo objavljenih več mednarodnih projektov, med katerimi je OŠ Kozje izbrala področje branja. Prvo srečanje štirih šol je bilo letos januarja v Grčiji, kjer so se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Drugo srečanje pa bo v začetku junija na Norveškem, ki se ga bo udeležila tudi šestčlanska ekipa OŠ Kozje, tri učiteljice in učenke Anja Smole, Andreja Valenčak in Darja Kolar. Koordinatorka projekta Vesna Podlesnik je povedala, da so to nalogo izbrali zato, ker je branje za mladega človeka zelo pomembno. Zanimiva prireditev je bila v torek namenjena staršem in kot priprava za odhod na Norveško. TV Praznik kozjanskih pevskih zborov V dvorani Gasilskega doma Kozje bo nocoj 14. pevsko srečanje Kozjanskih pevskih zborov in vokalnih skupin. Organizatorja sta MPZ Kozje in Območna izpostava za kulturne dejavnosti Šmarje pri Jelšah. Zapeti bodo oktet Zibika, mešani nonet Grič iz Večjega Brda iz Dobja, družina Bele iz Zibike, tercet Domima, ljudske pevke s Prevorja, MePZ Antona Aškerca iz Podsrede, MPZ Planina pri Sevnici, MePZ Bistrica ob Sotli, MPZ Terme Oli-mia Podčetrtek, MePZ Zarja Šentvid pri Planini in MPZ Kozje. Zborovodje bodo Tone Volasko, Matej Romih, Franci Černelč, Mojca Volavšek in Karti Jagrič. Po tradiciji bodo za zaključek skupaj zapeti vsi mešani (dirigent Matej Romih) in nato vsi moški zbori (dirigent Karti Jagrič) po dve pesmi. Pesem Zbor sužnjev bo dirigiral Tone Volasko, vsem omenjenim zborom z venčkom narodnih pa Franci Černelč. TV Kres na ribniku v Kozjem Folklorna skupina Kozje bo za letošnji praznik dela poskrbela za prijetno presenečenje, saj bo 1. maja zvečer ob 21. uri na ribniku pri motelu Kozje pripravila kres na vodi. Ob tej priložnosti bodo člani folklorne skupine v novih nošah prvič javno predstaviti nov splet zahodnoštajerskih plesov in belokranjske plese, ki so značilni za kresovanja. Že pred večerno prireditvijo bodo v Kozjem ob motelu športne prireditve. TV 14 VOJNIK SL. KONJICE * Občina Vojnik toži državo Občina Vojnik toži skupaj s petimi drugimi slovenskimi občinami državo. Tožba je bila vložena v preteklih dneh, ko je omenjena skupina občin vložila tudi pobudo na ustavnem sodišču. Med tožečimi občinami, ki jim pomaga Združenje občin Slovenije, so še občine Dol pri Ljubljani, Selnica ob Dravi, Preddvor, Majšperk in Dravograd. Občine zahtevajo od ustavnega sodišča presojo ustavnosti enega od odstavkov členov Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o or- ganizaciji- in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta jim nalaga, da iz svojih proračunov financirajo stroške prevozov učencev na takoi-menovanih nevarnih poteh. Prav tako so občine ustavnemu sodišču predlagale začasno zadržanje izvrševanja spornega odstavka člena. Financiranje stroškov prevozov na nevarnih poteh zagotavljajo letos izključno občine, v prejšnjih letih pa bi ga morala tudi država, vendar ta ni poslala občinam niti tolarja. V občini Vojnik, ki je v skupini tožečih edina iz naše regije, morajo plačati za financiranje prevozov na nevarnih poteh 14 milijonov tolarjev na leto, v celoti pa naj bi jo šolski prevozi stali v letošnjem letu dobrih 50 milijonov (skupno s prevozi na uradno nevarnih poteh). Občina Vojnik toži državo za triletni znesek, kar znaša v celoti 43 milijonov tolarjev. V občini Vojnik je lokalni Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določil 14 uradno nevarnih poti, kjer prevažata učence šolski avtobus ali kombi. BRANE JERANKO Za jelko in divjega petelina S projektom Gozd in voda želijo na Konjiškem lokalno omiliti globalne vremenske spremembe Kunigunda dobro obiskana doPVečnSkko°t dirrnn° ? V nedelj° pripravil° že 12- tradicionalni pohod na Kunigun-do. Več kot 1.600 pohodnikov ,e tokrat privabilo sončno vreme, prav tako pa so bili nZaredh°vad0V0 L™ z °rfamzacii° m zabavnim druženjem, ki se je nadaljevalo po prihodu V intn nTl . r p T M dlj prišli že slabe « ure zatem, ko so začeli pot v Vojniku, najbolj vzdržljivi so celotno pot pretekli. Vsi pohodniki so se na poti iz Vojnika beli danih!? ahk0 ok5epčallz osvežllmmi napitki, saj so na vmesnih postojankah poskrbi? h v?™83' a ?rkV1 SV' Kunigunde so darovali mašo za vse pokojne planinke planince. Kot je povedal predsednik Planinskega društva Vojnik Mirko Blazinšek pohod^ oSz™ri,XKrlVOinlka d° Klmi6Unde' apri,a v “““ januarja, ko V konjiški krajevni enoti zavoda za gozdove so pripravili projekt Gozd in voda. Kot poudarja vodja projekta Iztok Vrščaj, želijo s pomočjo gozda, ki vpliva na vodni režim, lokalno vplivati na vremenske spremembe v povirju Dravinje. Potrebe po drugačnem ravnanju z naravo dokazujejo pojavi, kot sta bila lanska toča in že pred tem tajfun. Gozdovi in vode danes v porečju Dravinje niso v naravnem ravnovesju, zato velike količine vode z območja zgornjega toka reke v občinah Vitanje, Zreče, Slovenske Konjice in Oplotnica prehitro odtekajo. Vsaj del jih je treba zadržati in to lahko naredijo gozdovi, ki hkrati vodo tudi čistijo. Zavedajo pa se, da bo spremembe mogoče doseči le z vključenostjo vseh uporabnikov prostora. Le tako bo mogoče zagotoviti bogate in čiste vodne izvire tudi poleti, ohraniti vlažnost in rodovitnost Dravinjske doline Iztok Vrščaj vodi projekt Gozd in voda. v času suše, z nasadi črne jelše preprečevati odtekanje nitratov v rečne struge, razširiti zelene pasove ob rekah, zmanjšati erozijo na strmih travnikih Pohorja in z dodatno zelenitvijo komunalnih območij izboljšati življenje v mestu. »Ko se bo v Konjiško goro vrnil divji petelin in ko ne bodo več umirale jelke, bomo lahko rekli, da smo uspeli,« pravi Iztok Vrščaj. Na Konjiški gori je bila namreč po letu 1945 kar polovica jelke, danes jo je zaradi onesnaženosti le še devet odstotkov. Kdaj so nazadnje 'slišali peti divjega pete" lina, pa pomnijo le še starejši lovci. Projekt je Iztok Vrščaj na predvečer dneva Zemlje prestavil konjiškim občinskim svetnikom, naslednji dan Pa zbranim pri novonastalem izobraževalnem centru Prl lovski koči pri Štepihu na Konjiški gori, kjer je bila osrednja občinska prireditev ob dnevu zemlje. Svetniki so projekt podprli in poudarili, da so svoj delež k ohranitvi narave pripravljeni prispevati-Župan Janez Jazbec je ob tem napovedal, da bodo prihodnje leto zaščitili okrog st° hektarov gozdov na Konjiški gori, vse bolj resno Pa v občini razmišljajo tudi o za čiti osamelcev v Dravinjski dolini. x MILENA B. POKLIL Gimnazija vidno raste Najmlajši so v Skomarski hiši prisluhnili pravljici. Dan odprtih vrat Skomarske hiše V čast rojstnemu dnevu in godu ljudskega pevca in pesnika s Skomarja Jurija Vodovnika, hkrati pa tudi dnevu upora proti okupatorju je v nedeljo KUD Vladka Mohoriča iz Zreč na Skomarju pripravil sklop prireditev pod skupnim naslovom Dan odprtih vrat Skomarske hiše. V obnovljeni kmečki hiši iz leta 1803 so dopoldne najmlajši obiskovalci prisluhnili pravljici, popoldne pa je Sko-marska hiša nudila prijetno zavetje sedmemu letnemu srečanju pesnikov. Najprej so se sestajali le pesniki Južnega Pohorja in Dravinjske doline, kasneje pa so se jim pridružili še drugi, predvsem tisti, ki so se že predstavili na literarnih večerih z naslovom Jaz ‘mam en stari znucan koš, ki jih je v Skomarski hiši KUD Vladka Mohoriča pripravil že 47. Po maši v spomin Juriju Vodovniku so zaključno prireditev v Taborniškem domu pripravili člani Mladinskega kluba in Turističnega društva Skomarje, ob državnem prazniku pa je spregovoril zreški župan Jože Košir. Nastopili so skomarski osnovnošolci pod vodstvom učiteljice Magde Drozg, člani folklorne skupine in cerkveni pevci, nekateri gostujoči pesniki in skupina pevcev pevskega zbora bratov Ipavcev iz Šentjurja. MBP Foto: ZDRAVKO IVAČIČ Novogradnja gimnazije je največja naložba zadnjih let v konjiški občini. Napredovanje del budno spremljajo ne le gradbeni odbor, temveč tudi občinski svet ter seveda dijaki in učitelji gimnazije, ki že z dvema vpisanima generacijama gostuje v različnih začasnih prostorih. Po zagotovilih predstavnika izvajalca Prevent gradnje Alojza Klemenca, ki tudi vodi projekt, bodo vsa dela pravočasno končana, tako da bo nova stavba lahko zaživela z novim šolskim letom. Z gradnjo so začeli 17. januarja letos, kljub težavam z vremenom pa bodo te dni že dokončali ostrešje. »Do 10. maja bo streha prekrita, do konca maja bo objekt zaprt,« napoveduje Alojz Klemec. Glede zaključnih del sicer še ni vse dorečeno, a glede na Novogradnjo so si ogledali tudi konjiški občinski svetniki. Da videza kaj so glasovali. to, da je denar zagotovljen, nihče ne pričakuje težav. Gimnazija z devetimi učilnicami s skupno 2.000 kvadratnimi metri površin bo po napovedih župana Janeza Jaz- beca in predsednika nega odbora Toneta Ofen' tavška jeseni pričakala dx) ke in učitelje tudi z vso P trebno opremo. ,r MILENA B. POKL radio je uho,s KATERIM SUŠIMO SVET! ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE Zeliščni vrt Dvorca Trebnik SLOVENSKE KONJICE - Na Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah bo v soboto splet prireditev, ki jih pripravljajo ob odprtju svojega znanega zeliščnega vrta. Med 10. in 17. uro bodo vsako polno uro različna predavanja o zeliščih in njihovi uporabi v kulinariki ter pri lajšanju zdravstvenih težav, o svetu kristalov, aromotera- NA KRATKO piji ter vplivu barv na človeka. Ob 11. uri se bodo lahko obiskovalci odpravili na pohod na Konjiško goro, ves čas pa bo delovala tudi borza sadik. Pri izbiri zelišč bodo obiskovalcem pomagali svetovalci. Kresovanja SLOVENSKE KONJICE, VITANJE - Za tradicionalna kresovanja na predvečer 1. maja bodo v Slovenskih Konjicah tu- di letos poskrbeli planinci mladi. Kresovanje, ki §a p e pravlja Planinsko društvo, . bo začelo ob 18. uri na..Vga’ kresovanje v organizaciji dinškega centra Dravinjske ^ line pa na Starem gradu, otroško kresovanje pa je 1 . v pripravilo Društvo prijntej ^ mladine iz Vitanja. Za o in njihove starše se bo za ob 17. uri na športnem lff1 v Vitanju. MpP jlOlff TIDHIK LTURA Ženitev po sili Celje je iz dveh dobilo en nov zavod za kulturne prireditve in turizem Celjski mestni svetniki so s sprejemom odloka združili doslej samostojna za-y°da za kulturne prireditve 'n za turizem v nov zavod z imenom Celeia. Zavod bo °rganiziran v štiri enote -Center sodobnih umetnosti, Prireditveni center, Turistič-n° promocijski center in Skupne službe - za v.d. di-rektorice za največ šest mesecev so svetniki imenovali Darjo Pavlina. Četudi je bila ustanovitev Zavoda pričakovana, saj si-Cer sploh ne bi prišla na dnevni red seje, se zdi, da gre za pri-siljeno ženitev, v kateri ne že-^in in ne nevesta nista za, pri-in botri pa pričakujejo takojšnje učinke, ki bodo na Področju kulture ohranili vse Pr°grame, na področju turiz-|ria pa popravili katastrofa-en položaj kadrovsko in finančno podhranjenega zavoda- Predlagateljica odloka, meksa Gajšek Krajnc, trd-Po verjame v to, da bo pod skupno streho Celjskega do-nov zavod ob obstoječi ^javnosti zlahka poskrbel tu-Ql 2a nadgradnjo, zlasti v smi-5}u priprave prireditev, ki jih Colje že ima. Prenos vseh ob-Veznosti in pogodb v nov za-v°d, prenos vseh referenc in Ugotovitev socialne varno-^ zaposlenih naj bi bilo ob 10 dodatnih milijonih iz obeske malhe dovolj, da bo Zavod zaživel. Odveč naj bi 'n tudi strahovi kulturnikov, p je to pogreb in komercia-'Zacija visoke kulture, kjer je zavod za kulturne pri-editve, zlasti z galerijsko in 8‘asbeno dejavnostjo, moč-Po uveljavil v slovenskem pro-Tudi odklonilno mne-)e kulturnega ministrstva aaj ne bi štelo, saj bodo vse Alenka Domjan dejavnosti ohranjene, že doslej pa jih je v skoraj 85 odstotkih financirala občina, le 7,3 odstotka je bil delež ministrstva. Svetniki so v svojih razpravah izražali strahove, ki so živi tudi v obeh zavodih, predvsem pa se jim je zdelo, kot je posebej izpostavila Janja Romih, da gre za združitev brez pravega cilja in zlasti brez poroštva, da bo kakovost dela z istimi kadri, istimi vsebinami in enakim odnosom občine lahko boljša. Zahtevala je tudi temeljito vsebinsko obravnavo programov razvoja turizma in kulturne dejavnosti. Prav tako se je razpravljavcem zdelo nesmotrno združevanje gospodarske (turizem) z negospodarsko (kultura) dejavnostjo. Dodatno jih je skrbelo, kot je izpostavil Primož Po-sinek, da so šle priprave na ustanovitev po novembrskem prvem branju odloka zelo potiho, mimo zainteresirane in druge javnosti, jav- Janja Repar na razprava, ki jo je minuli teden pripravil zavod za kulturne prireditve, pa je prišla bistveno prepozno, da bi bilo mogoče še kaj storiti. »Ženin in nevesta sta proti poroki, mi pa ju vanjo še naprej silimo,« je bil slikovit Borut Alujevič. »Pustimo se presenetiti,« je bil odločen Marjan Krajnc. Prav tako je združitev podprla Vladimi-ra Skale, ki vidi tržno nišo bodočega zavoda zlasti v doslej zanemarjenem prireditvenem področju. Svetniki so po razpravi, s 17 glasovi za in šestimi proti, izglasovali odlok in s tem ustanovitev novega zavoda. Politična poroka Alenka Domjan, dosedanja direktorica zavoda za kulturne prireditve, še naprej ni najbolj prepričana, da je šlo za smotrno združitev. »Vse svoje dvome sem večkrat jasno povedala med razpravo o odloku, nova opozorila Darja Pavlina smo dodali v javni razpravi pred sejo mestnega sveta, ki smo jo morali pripraviti sami, saj občina zanjo ni imela nikakršnega interesa. Poudarjam, da mora vsaka reorganizacija temeljiti na strokovno preverjenih vsebinah vseh vstopajočih dejavnikov, na opredelitvi njihovih vsebin, programov, specifičnosti, stopnjah učinkovitosti, ki so si jo ustvarili z dosedanjim delom,« pravi Domjanova. Prav nič všeč ji ni niti »občinski« argument, da ostaja vse, kot je bilo, da pa pričakujejo dodatek, bonus, presežek ... »Če bo vse, kot je bilo, združitev ni bila potrebna. Mi smo bili prisiljeni sprejeti to politično odločitev, vendar se vsi strokovni delavci zavedamo, da najprej odgovarjamo stroki in zato bomo še naprej svoje znanje in energijo vlagali v dosedanjo dejavnost. Upam pa, da bodo tam, kjer predvidevajo dodatne dejavnosti, zlasti v prireditveni sferi, strokov- no ali drugače okrepili tim in da bo tako zavod v celoti po volji občine.« Je bila to torej ženitev po srednjeveško, kupčija proti volji ženina in neveste? »Takšni zakoni so v današnjih časih vprašljivi, saj ne upoštevajo čustev. Res smo pri nas glede na leta dela, ki smo jih vložili v ta zavod, nanj tudi čustveno vezani, toda posel je posel, zasebnost pa zasebnost. Poskusili bomo to preseči in profesionalno nadaljevati ter nadgrajevati doslej opravljeno delo. Upamo pa, da bomo za to pod skupno streho imeli možnosti,« je zaključila Alenka Domjan. Ženitev brez »ohceti« Janja Repar, dosedanja direktorica zavoda za turizem, pravi, da lahko za »ohcet« še vedno poskrbijo, kar ne bi bilo napak, saj gre za nov začetek. »Tudi mi smo med pripravo odloka povedali, da lahko dejavnosti na področju pospeševanja turizma in promocije mesta opravljamo tako v združenem zavodu kot samostojno. Imeli smo tudi nekatere pomisleke in opozorila, kaj in kako naprej, če želimo doseči pričakovane učinke. Smo pa v položaju, ko stične točke vidimo nekoliko drugače kot kulturniki, zlasti zato, ker je med glavnimi smernicami razvoja turizma prav mestni turizem, ki pa ga brez kulturne in prireditvene ponudbe ni. Vsak tour operater, ki pokaže zanimanje za Celje, vedno vpraša, kaj se v mestu dogaja, kakšen je utrip, ki vabi v mesto. Mestni turizem s kratkimi izleti pa je svetovni trend, kjer ima Celje lepe možnosti, saj Andersenove pravljice naših babic v Dnevi slovenske j^jige so v knjigarni An-a pripravili akcijo is-vanja najstarejšega sionskega izvoda Anderse-s°yih pravljic. Na akcijo ® je odzvalo nekaj posa-eznikov, pri čemer so •hagale Andersenove ravljice za slovensko ledino iz daljnega leta Lastnica omenjene knji-p je Katarina Grenko iz s^bolda, ki ji jo je zapu-|.. a teta. A dragocene prav-'Ce bi kmalu končale v jdeteh, saj jih je Katarinin stric nameraval vreči proč. gQ ta sem mu, naj da knji- >>Rekl, §0 p . ra)e meni, da se ne bo j delala. Ko sem izve-^ *a> da iščejo najstarejše krv-ersenove Pravl)ice> sem p džico odnesla na knjiž- sa ^n*co’ P1"’ čemer niti v (i n)ah nisem pričakovala, S( b° ravno moja knjiga naj-' arejša,« pripoveduje pono-a lastnica knjige in priz- na, da ji je Hans Christian Andersen zelo pri srcu. Pred kratkim si je kupila nov izvod njegovih pravljic, saj je 82 let stara knjižica malce težje berljiva, ker je napisana v jeziku iz začetka 20. stoletja. Tudi naslovi pravljic so danes nekoliko drugačni, kot so bili takrat. Pravljica Nova carjeva obleka se danes, denimo, imenuje Cesarjeva Nova oblačila ... Sicer pa je v knjigi iz leta 1923 zbranih deset pravljic, in sicer ob že omenjeni še Miklavž in Miklav-žek, Kresilnik, Svinjski pastir, Budalo, Ingrida, Leteči kovčeg, Kraljična na gra-hu, Marko in njegov sopotnik ter Paradiž. Zmagovalni izvod Andersenovih pravljic nameravajo v celjski osrednji knjižnici skupaj še z ostalimi primerki, ki jih hranijo, v prihodnjih dneh postaviti na ogled širši javnosti. BOJANA AVGUŠTINČIČ Katarina Grenko z Andersenovimi pravljicami iz leta 1923. Št. 30 - 29. april 2005 --------------------------- 15 so v krogu enourne vožnje z avtomobilom kar trije nizko-cenovni letalski prevozniki,« je bila malo bolj optimistična Reparjeva. Toda v isti sapi ji je jasno, da brez večjih denarnih vložkov ne bo šlo. »Predvsem je treba dokončno in jasno določiti denar za razvoj turizma, da bomo vedeli, s čim razpolagamo in kaj lahko počnemo. Rabimo razvojni program in tržne programe, zagonska sredstva. Drug problem je kadrovski, saj nimamo strokovnih sodelavcev, tim pa je treba okrepiti in to ne iz kulturniškega zavoda, kjer gre za povsem drugačen strokovni profil. Po domače - ogrevamo se za takšen zakon, kjer bomo ločeni od postelje, bomo pa sedeli pri isti mizi. Programski razvoj mora biti jasno ločen, stične točke pa so skupna promocija, oblikovanje tržnih programov in skupne službe,« je zaključila Reparjeva. Darja Pavlina, ki so jo imenovali za vršilko dolžnosti direktorice novega zavoda je povedala, da so njene naloge pretežno pravno - formalnega značaja. »V 15. dneh po objavi v Uradnem listu moram odlok vložiti pri registracijskem sodišču in tako pridobiti pravno in poslovno sposobnost zavoda. V petih mesecih moram predlagati člane sveta zavoda, ki bodo objavili razpis za direktorja in ga tudi imenovali.« Pogoji za direktorja so opredeljeni že v odloku. Kandidat mora imeti ustrezno izobrazbo, 5 let delovnih izkušenj, poznati mora področje delovanja zavoda, obvladati ob slovenskem vsaj še en svetovni jezik in predložiti program dela zavoda. Pa direktorica v tak zavod verjame? »Vsekakor, Celju bi moral združeni zavod dati potrebno sinergijo kulturnih in turističnih dejavnosti, zlasti pa poživiti dogajanja v Celjskem domu z mnogo širšo ponudbo različnih prireditev,« pravi Darja Pavlina. BRANKO STAMEJČIČ kjer so zvezde da nisva imela večjih te-nje, je polna naključij in sponta- Poznanstva m desetih letih zakona zav s kulturnim ali z verskim pri- nje, je polna naključij in spontanosti. A ko Melito malo bolje spoznaš, ugotoviš, da vsaj nekatere stvari niso nikoli prepuščene naključju. Če ne drugega, je to poslovna žilica in navezanost na družino. Melita je rojena Velenjčanka. Potem ko sta se starša ločila, je nekaj let preživela pri očetu na Dobrni. Obiskovala je gostinsko šolo in v zdraviliškem hotelu opravila pripravništvo. Potem se je preselila v Ljubljano in dve leti delala v gostilni Maček. Pravi, dajo je gostinstvo vedno privlačilo, toda naslednje delovno mesto je bilo na pošti. Za okencem je svoje delo opravljala devet let, a se je ves čas dobro zavedala, da bo iz svojega življenja naredila nekaj več. In potem se je zgodilo usodno srečanje s čednim neznancem. Ob koncih tedna so se v takrat še socialistično poceni Ljubljano prihajali zabavat tujci iz Avstrije in Italije. Melita je večkrat delala na dežurni pošti, od koder so telefonirali. Kadar niso imeli dinarjev, so jih poštne uslužbenke pošiljale v menjalnico nekaj metrov naprej. In nemalokrat se kdo enostavno ni vrnil, primanjkljaj pa so morale pokriti iz svojega žepa. Neko noč se je to zgodilo tudi Meliti. Čednega temnolasca je zaradi slabih izkušenj, medtem ko je šel menjat denar, imela ves čas na očeh. On pa si je to razlagal čisto narobe. Po kon- večkrat nasmejeta, lagajanjem. Najina razhajanja so Kazim je pri Meliti fako Kot pri večini parov izhajala s prijaznostjo in 12 karakternih razlik. Jaz sem bolj ------l:i optimistična, pripravljena več tvegati, Kazim pa vidi več strahov in preprek,« pove Melita. Neko obdobje svojega znanstva sta bila čisto narazen. On se je odselil v Prago in imel celo zvezo z neko žensko. A stike sta ves čas ohranjala. Melita je močna in odločna ženska, ki včasih čisto brez predsodkov sledi srcu. Odpeljala se je v Prago in v trenutku, ko sta se videla, je iz njenih ust priletelo: »Lahko se vrneš, vendar se bova poročila.« Še danes pravi, da o tem sploh ni razmišljala, da je bila ena najbolj spontanih reči v njenem življenju. In se je splačalo. V Slovenijo sta se vrnila kot zaročenca. Tudi za Melito je bila poroka nepozabna: »Lahko bi rekla, da je bila poroka desetletja. Zapletlo se je že na ljubljanskem gradu, kjer sicer vse poteka na petnajst minut. Pri nas se je stvar zavlekla kar za tričetrt ure. Kasneje sem med svati naštela vsaj 11 različnih narodnosti. Bili smo z vseh vetrov: jaz Slovenka, Kazim Turek, moja priča Ukrajinka, Kazimova Italijan. Med obredom je prevajalcu postalo tako vroče, da je dobesedno teklo z njega. Na zabavi je bilo malo več kot 50 svatov in čeprav so se videli prvič, so bili že v pol ure vsi prija- Zakonca Bakirkaya v družbi Balkana Kizildelija, turškega veleposlanika v Sloveniji me bo vedno spominjal na tisti dan. lo,« se nasmeje Melita. V časopisih Bil je pač hit sezone.« Melita pravi, so se kmalu pojavili hudomušni na-da svoje odločitve ni nikoli obžalo- slovi, da so Turki zasedli Dolenj-vala. Turčijo in svojo novo družino sko. »Enim se je zdelo posrečeno, pa je prvič obiskala šele po poroki, drugim malo mimo, spet tretjim »Veliko sem potorak p° bivši Jugo- briljantno in simpatično. Zdaj na slaviji m sem imela določeno po- tej lokaciji že tretje leto deluje re- dobo o muslimanski družbi, a se je stavracija Yildiz han. Melita je bi-izkazalo, da v Turčiji ni nič tako, la že od začetka navdušena nad turš' kot sem pričakovala. Presenetila me ko hrano: »V njej je glavna sestavijo odprtost, preprostost in bližina na zelenjava, meso je v tradicin-ljudi. Nobenih zidov in ograjenih nalni turški hrani precej redko na hiš. Moja tašča me je imela neiz- jedilniku. Pri nas ponujamo t.i-merno rada in je ves čas govorila, slovv food, domačo kuho s turške-da bi rada doživela samo še to, da ga podeželja. Predvsem pa želimo spozna ženo svojega najmlajšega si- gostom pričarati vzdušje pravega na-(< .. _ turškega doma z vsem gostoljub; V Turčijo potuje vsaj enkrat let- jem in običaji vred. Ne želimo biti no, zadnja leta zaradi poslov tudi gostilničarji ampak gostitelji-po trikrat. »Priznati moram, da me Vzdušje naredijo tudi prava vodna vedno preseneti, kako drugače tam pipa in seveda trebušne plesalke." ljudje razmišljajo in med njimi se Melita ve, da se mora za svoj us-resnično psihično spočijem.« peh zahvaliti predvsem ljudem Turki zavzeli Okrog sebe: »Tudi, če si odločen in Ul« . samozavestno usmerjen v nek cilj, UOienjSKO je pomembno, da ostaneš dober in Melita je izredno podjetna žen- P°šten, da nisi sebičen in ne vlečeš ska in najprej se je spustila v grad- vse8a nase> da se zavedaš ljudi, ki beništvo. Ustanovila je gradbeno stojijo ob strani. Midva s Kazi; podjetje z mislijo na pokojnega mom jih imava veliko. Brat Robi očeta, ki je bil svoj čas zelo uspe- se na Primer ni našel v gradbenem šen na tem področju, in na mlajše- P°d)etju in je šel študirat arhiteku-ga brata Robija, ki je takrat ravno ro-In Prav on je tisti, ki je opremil končeval srednjo gradbeno šolo. V vse naše lokale in preureja tudi staro enem prvih poslov je njenih 35 de- kmetijo na Dolenjskem, ki vse bol) lavcev gradilo mejni prehod med P°sta)a naš dom. Za vrtove in hišo Rusijo in Estonijo. Danes zaposlu- skrbi mama. Brez njiju vsega tega je kakih 50 delavcev, ki koopera- res ne bi zmogla.« Melita je zelo tivno delajo za večja gradbena pod- navezana tudi na mlajša dva brata jetja. Želja, ki jo je nosila s seboj iz očetovega drugega zakona, R°' še iz Hudičevega grabna, kjer je po- ka in Mirčija. Slednji je tudi edin magala v gostilni očetove žene, da Neturek, ki je zaposlen v njihov1 bi nekoč imela svoje gostišče,’ pa novi restavraciji v Kopru. »Lahko je ostala. Nekoč je pri prijateljih v hi rekla, da je vse kar počnemo v ljubljanski gostilni Dolenjski hram histvu družinsko podjetje in da Je spet čisto spontano bleknila, če ji tudi v tem skrivnost uspeha.« dajo objekt v najem. In že nasled- ' v bodoče pa si poleg kebapa, znanji dan so si segli v roko. »Lastnik.. ne vzhodnjaške hitre hrane, Pra^ nam je dal povsem proste roke, turško restavracijo morda lahk ugodno najemnino, na drugi stra- obetamo tudi v centru Celja. Mel' ni pa ga tudi investicije niso zani- ta sicer Pravi> da je vse še v ideji, male. Hec je bil v tem, da smo že 8lede na izkušnje, se lahko to spre takoj začeli s turško restavracijo, meni že od danes na jutri. ^ ime Dolenjski hram pa je še osta- SAŠKA TERZ jv iu Libiu iidioue. no Kon- v-,. , , ... čani izmeni jo je čakal pred stavbo Inna prihaja iz Ukrajine in kot gostja seje telji £, h J P“!l?TS|lpri,a' in jo povabil na kavo, saj je bilo . Vildiz H,„„ ois,. oloč.joo LLh , H an^mkl med dnmim £ S vendar »očitno«, da ji je všeč. Bil je »basnim ,l,Mm. Na.dnš.nje j, bilo ta- ,„di Čolnom vcel™ jod, traven vztrajen. In po precej popite kave ko veliko, da se ga je takoj začela učiti in med odmori pa smo poslušali turš’ je Melita zaupala svoji prijateljici: cez leto dni se je tja vrnila kot plesalka, ko glasbo s Tarkanovim ŠTdm ki Mlajši brat Mirči je edini Neturek, zaposlen v Melitini restavraciji. Sicer pa v$e hrane, pijače do kuharjev pride iz Turčije. Navdušeni nad airsoftom - Zgolj šport, nobenega militarizma, pravijo njegovi pristaši na slovenska gverila. Ko namreč uzreš kakšnih dvajset postavnih mladcev v popolni bojni opremi in posebej prirejenih vojaških uniformah, bi jo res raje popihal iz gozda z vso hitrostjo, ki jo premoreš. Pa se je izkazalo, da gre za čisto prijazne fante, ki le malce drugače preživljajo nedeljske dopoldneve. »Gre za razmeroma nov šport pri nas, imamo kakšnih šest registriranih društev, čeprav ga recimo na Japonskem poznajo že od šestdesetih let prejšnjega stoletja,« je povedal predstavnik celjskega air-soft društva, Andrej Verhov-šek. Na hitro nam predstavi fante, pisana druščina so, od študentov, do profesionalnih vojakov, ki pa že nestrpno čakajo na akcijo: »Kar lepo število se nas že več kot pol leta takole zabava ob nedeljah, s * v •- -h •• i? vedno dobimo zraven še kak Snega zainteresiranega ir vsak, ki z nami doživi akcijo, ponavadi tudi ostane. Ne začetku je treba nekaj vložiti v nabavo opreme, ki pa ti potem ostane ves čas.« Za začetek si lahko opremo sposodite, sicer pa za nakup osnovne opreme oblačil in orožja potrebujete okrog 120 tisoč tolarjev. Airsoftovci uporabljajo replike vsega znanega orožja: pištol, revolverjev, brzostrelk, polavtomatskih pušk in ostrostrelskih pušk, ki delujejo na plin ali elektriko. Streljajo z naboji, majhnimi kroglicami, ki spominjajo na kamenčke, narejeni pa so iz biološko razgradljivega materiala. »Vse to je v naši državi registrirano kot igrača, torej kot neškodljiva zadeva, vendar to orožje za mlajše od osemnajst let vseeno ni na prodaj,«-pravi Verhovšek. Medtem so se fantje že razkropili po gozdu in naenkrat je zavladalo zatišje - pred nevihto. Razdeljeni so bili v dve ekipi: prva je predstavlja vojsko, ki varuje svojega generala - haaškega obtoženca, druga pa NATO vojsko, ki ga poskuša ujeti. Zaradi nas, zvedavih civilistov, so se fantje Spremljali smo člane celj-^ ega airsoft društva za aktične igre v akciji. Gre šport, pri katerem ekipe ^Dtulirajo bolj ali manj ver-tetne vojaške oziroma ak-'Jske scenarije, pri tem pa Porabljajo replike različ-j*ega strelnega orožja. Pomembni sta taktika in stra-e§ija, zato ne streljajo kar SePovprek. Pravila igre so a$na, kršitev ne tolerirajo. repričali smo se, da niti arava ne utrpi hujših po-edic. Ocena: pretežno so škodljivi, napravijo pa m°gočen vtis. Nedelja. Ura: 9.30. Loka-^Ja: nekje nad jamo Pekel, glo-°k° v gozdu. S kolegom sva .kaj nedeljsko razpoložena uspela na dogovorjeno loka-, 1°- Sva pač pričakovala ne-aJ čudakov, ki še niso čisto j Oboleli svoje otroške zaljub-v®?°sti v orožje in simulacijo , toe in se za terapijo posle-mo podijo po gozdu. Na kraju sin em pa sva naiPreJ pomi-tv 3 na tri možne obrazloži-9,e Prizora, ki sva ga videla: Pristala sva v kadru akcij-^ e§a filma, b) pomotoma sva Vn'i na nianevre Slovenske jske, cj y nasiecinjem hipu lu bo zajela do sedaj nezna- tokrat malce bolj ekshibicijsko sprehajali po gozdu, vendar se nam je kljub temu zgodilo, da smo se znašli v navzkrižnem ognju, vsula se je toča nabojev. »No, zdaj veš, zakaj smo ti nataknili zaščitna očala,« so mi povedali, čeprav se jim tudi zgodi, da minejo cele ure, ne da bi bil izstreljen en sam naboj. Varnost je pri njih na prvem mestu, tu nekje sta tudi fair play in športno obnašanje, poznajo pa predvsem cel kup prepovedi in omejitev. »Morda se komu zdimo navdušenci nad vojsko, vendar nam ravno zato, ker se tako vživimo v situacijo, postane jasno, kako grozlji- * va mora biti resnična vojna,« je povedal eden od poveljnikov, Sebastjan Planko, sicer tudi predsednik in soustanovitelj društva, ki je ravno odhajal iz igre, saj so ga zadeli. »Grem po novo življenje, pri igri je to mogoče,« je dejal ob slovesu. Povem vam, človeka airsoft kar zagrabi. Sploh naš fotograf se nekam sumljivo dolgo ni želel ločiti od puške. Sva pa nedaleč od prizorišča spopada srečala dva čisto nič prestrašena bambija. Ja, že vesta, da se fantje streljajo zgolj med seboj. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ • V- © Verhovšek Andrej, s.p. Glavni trg 14, Celje CELJE - ŽALEC VSA OPREMA ZA AIR-SOFT REPLIKE - UNIFORME - DODATKI www.lovec.biz rose Zdaj rešuje Laskova Po prvem obračunu finala DP Merkur vodi z 1:0 Celjske košarkarice so si na prvi tekmi finala končnice državnega prvenstva v domači dvorani priigrale uvodno prednost proti Ježici. Do slavja jim manjkata še dve zmagi. Naslednji obračun bo jutri v Savljah, tretji v sredo spet v Celju. Prvi dvoboj je trener Celjank Boris Zrinski kritično napovedal: »Spet smo bili priče nekaterim neumnostim s strani Košarkarske zveze Slovenije. Že po polfinalu končnice je sledilo deset dni odmora, kar se bo ponovilo, če finale ne bo odločen po treh tekmah. Tudi sami smo imeli težave, na srečo le tehnične narave, ki pa so vplivale na vadbo. Pokvaril se je dvižni sistem zavese v naši dvorani, tako da smo trenirali le na eni polovici. Ježica ne bo lahek zalogaj, kar j e dokazala z dvema zmagama proti Mariboru. Maja Brkič se še boji, da se ji bo poškodba kolena obnovila.« In vse skupaj je dejansko vplivalo na razplet uvodnega obračuna. Nespretne gostje Začetek je pripadel gostjam, a so Celjanke pred koncem četrtine že imele devet točk naskoka, potem ko je center Lucija Laskova zadela dve trojki. Že 2. četrtina je bila prelomna. Raduloviče-va je grobo zaustavila Erki-čevo in Merkur je pobegnil na +10. Gostjam je nato dvakrat uspelo zadeti iz igre in po osebnih napakah še dodati prosta meta - z delnim izidom 10:0 so dohitele domačinke. Čeprav katastrofalna sodnika nista želela videti nešportne osebne napake Prevodnikove nad Markovičevo, so si Celjanke v novem naletu le priigrale usodno prednost. Tudi po zaslugi gostujočega stratega, ki je prijel žogo, ko še ni zapustila igrišča. Tehnične napake Merkur ni najbolje izkoristil, Laskova je v nizu zgrešila tri od štirih prostih metov, a vseeno ušel na nedosegljivih 60:48 v 35. minuti. Nezbrane gostje pač niso bile sposobne preobrata. Izgubile so Pod visoko Sandro Piršič se je znašla »celjska Makedonka« Monika Gavriloska. Boris Zrinski po 44 zaporednih zmagah v slovenskem prvenstvu in pokalu. kar 23 žog. Najboljša strelka tekme, Slovakinja Laskova, je ujela tudi največ odbitih žog, deset. Po prihodu v Celje je delovala okorno, nikakor se ni znašla, iz-gledalo je, kot da je »pozabila igrati košarko«. V zadnjem obdobju pa je steber ekipe: v napadu se znajde tudi v težkih položajih, v sredo je zadela edini trojki Merkurja (soigralke 0-8) in ujela šest žog v napadu. Vodstvo kluba j o je pred tedni prepričalo v podaljšanje pogodbe. Zmaga velja Slabi košarkarski predstavi, ki je vsebovala tudi nerazumljive poteze, je bilo priča 150 gledalcev. Boris Zrinski, ki po prevzemu Merkurja sredi prejšnje sezone v domači konkurenci še ni doživel poraza, je ocenjeval: »Res je, bistvena je zmaga. Pričakovali smo sicer bolj živčno srečanje. Niti nismo mi igrali tako slabo niti Ježica tako dobro. Bistven je bil naš psihološki padec, potem ko smo opravili le en trening na celotnem igrišču. Negotovost je bila precejšnja. Začetni zaostanek šestih točk smo spreobrnili z dobro obrambo. Kasneje nismo znali razviti prave igre. Tri košarkarice, Čonkova, Markovičeva in Juršetova, so bile nerazpoložene, obe visoki igralki Laskova in Gavriloska sta nosili breme, Erkičeva je odigrala konstantno. Za blestečo predstavo je bilo to seveda premalo.« Celjanke so zadnji poraz z Ježico doživele pred tremi leti (4. maj 2002). DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Zadovoljni z minulo sezono Z Jožetom Palčnikom o šentjurski košarki danes in jutri Košarkarji Alposa Kemo- preveč nihala v igri in posle-plasta so tudi v peti sezoni dica tega je 12. mesto, čeprav igranja v L A slovenski ligi smo si pred drugim delom dosegli zastavljeni cilj - ob- kot cilj zastavili prvo mesto stanek v druščini najboljših, v ligi za obstanek, torej konč-Dvanajsto mesto namreč za- no deveto mesto v Sloveniji. gotavlja šentjurskemu klubu igranje v najvišjem razredu slovenske košarke tudi v prihodnji sezoni. O njej in predvsem o minuli sezoni je spregovoril predsednik kluba Jože Palčnik. »Če bi nam kdo pred sezono ponudil takšen izkupiček, kot smo ga dosegli, torej 50 odstotkov zmag, bi bili vsekakor prezadovoljni, a se je med ligo pokazalo, da bi lahko storili bistveno več. Za uvrstitev v ligo za prvaka nam je zmanjkala ena sama zmaga, v drugem delu pa je ekipa vse A to ne pomeni, da smo razočarani, pomembno je že to, da smo bili ves čas prvenstva trdno na mestih, ki zagotavljajo obstanek. Uspeli smo predstaviti nekatere nove mlade igralce, ki so bodočnost kluba, bilo je nekaj odličnih predstav, a tudi nekaj podpovprečnih. A tako pač je v športu in naš klub ni pri tem izjema, žal mi je le zaradi slabšega obiska gledalcev, ki pač zahtevajo kvalitetnejšo košarko, kot so jo kazali naši fantje.« Kako ste finančno končali sezono? Pridobivanje denarja za šport je poglavje zase. Moram reči, da imamo v klubu srečo, da imamo dva trdna pokrovitelja, podjetji Alpos in Kemoplast, brez katerih kluba ne bi bilo oziroma vsaj ne na tej ravni. Ob teh smo uspeli pridobiti še nekaj manjših sponzorjev, tako da smo sezono finančno uspeli pokriti. Pri tem je treba poudariti, da v klubu izpolnjujemo obveznosti, sicer včasih z manjšo zamudo, a vse smo uspeli poplačati, kar si štejem v čast. Mlajše selekcije? Pri tem smo izredno zadovoljni, saj imamo v tekmovalnem pogonu več kot sto otrok, prav vse naše selekcije pa so igrale ali pa še nastopajo v prvi državni ligi. Ka- deti so končali kot peti v Sloveniji, mladinci kot deveti, pionirji, kjer imamo dve ekipi, pa začenjajo tekmovanje v prvi ligi. V Šentjurju ne manjka talentov, v klubu se dobro in sistematično dela in to je osnova napredovanja kluba - člansko moštvo se mora napajati iz lastnega pogona. No, pred zadnjo sezono ste še bili prisiljeni kupovati igralce od drugod! Res je, saj moramo imeti okrepitve, če želimo rezultat. V klub se je vrnil naš bivši igralec Novakovič, pripeljali smo tri tujce, Novaka, Muliča in Samca. Slednji nas ni stal praktično nič. Prva sta pokazala veliko znanja, a sta v nekaterih srečanjih tudi zatajila, predvsem v tistih ključnih. Zaradi tega lahko ocenim njihov prispevek kot zadovoljiv, a nikakor ne dober, saj od tujcev enostavno pričakujemo več. Je pa res, da so se prav ob teh igralcih kalili naši mladi fantje, ki so prišli do veljave v tej sezoni. Sebič, Čebular in Palčnik ter nekoliko starejši Ri-bežl so to na najboljši način izkoristili in si ob stalnem Lucija Laskava je postala nevarna tudi v prodorih. Prva tekma finala DP Merkur - Ježica 64:58 (15:13, 37:28, 51:46) CELJE - Dvorana Gimnazije Center-Celje, 150 gledalcev, sodnika Špendl (Mb) in Gajšek (Trb). MERKUR: Geltar, Čonkova 5, Jereb 4, Erkič 19, Pod-, menik, Lesjak, Laskova 20, Markovič 4, Gavriloska 12, Jurše, Komplet, Mlakar. Trener Boris Zrinski. JEŽICA: Vraničar 4, Radulovič 8, Zajec 6, Pavli, Prevodnik 18, Kvaternik 10, Jesenšek, Piršič 7, Borič, Svetina 3, Špacapan, Panič 2. Trener Vlado Velikonja. Bistveni potek: 2:8, 15:13, 15:15, 23:15, 31:23, 35:26, 44:34, 44:44, 53:46, 60:48, 60:53, 64:58. so pokazale, da lahko še ve ^ no resno igra, zato se 0°^ mo skušali z njim še P°8° voriti, v nasprotnem mu 00 mo pripravili poslovil0 tekmo. Že zdaj vodi kade v 1. ligi in resno računanj nanj kot na trenerja, čepra bi radi, da odigra vsaj še e° sezono. Moramo se P°& voriti z obema sponzor) ma, ki sta sicer neuradno n povedala še nadaljnje P° piranje šentjurske košat Od tega in predvsem seSgj. ve lige ter tekmovalnega stema pa je odvisna tudi ^ stava moštva. Upam le-v KZS ne bodo čakali s s stavo in tekmovalnim slS^0 mom tako kot- lani vse ^ konca avgusta oziroma četka septembra. Jasno)6 mreč, da v klubih, tudi šem, ne moremo in ne ^ mo sestavljati moštva, e vemo niti kako niti s bomo igrali. Ko bo vs^-y sno, bomo tudi mi ses * moštvo, ki bo konkur ^ no ostalim, saj je nas C1 jj. naprej ostati trden Pr gaš in od tega cilja n m° °dS,°?ANEZ TERBOVC Jože Palčnik igranju pridobili prepotrebne izkušnje. Kako v bodoče? V kratkem se bo sestal upravni odbor, ki bo naredil podrobnejšo analizo sezone, seveda ob pregledu poročila trenerja Matjaža Tovornika. Čimprej moramo rešiti vprašanje trenerja prve ekipe. Tovornik ima še eno leto pogodbo, a se lahko sporazumno raziddmo, čeprav bi rad poudaril, da smo z njegovim delom zadovoljni. Novakovič je sicer napovedal svoj odhod kot igralec, a zadnje tekme S strgano kolensko vezjo Urška Žolnir, dvakratna mla-"•nska evropska prvakinja v ju-je zmagala na Grand prixu Španiji, tekmi svetovnega pojeta v Sofiji in vojaškem SP v akuju, osvojila je bron na 01 l'Atenah in peti mesti na SP v ^tinchnu in EP v Mariboru. Vse ? Pretrgano sprednjo križno vez-■° levega kolena! Ua bi bilo zanjo vse še huje, je Phšla nova poškodba. A je 24-let-P® Urška močno stisnila zobe, si P°Vezala koleno in zmagala tudi Pred domačim občinstvom ria tek-Pri svetovnega B pokala. Morala si pod nož. Kakšno je stanje? V torek me je v Ljubljani operiral dr. Zupanc. Ni se lotil vezi, temveč meniška levega kolena. Do poškodbe je prišlo pred mesecem dni na treningu. Zelo me je bolelo. Ko sem počepnila, mi je koleno »zablokiralo«. Tudi noge nisem mogla iztegniti. Na eni strani je bil meniskus razcefran, na drugem delu pretrgan. Pobrusili so mi ga in ostalo ga je še okoli šestdeset odstotkov. Kako si se počutila? Narkoza je bila le lokalna. V torek popoldne sem spala, v sredo dopoldne pa zapustila bolnišnico. Izpustila sem nekaj treningov in zato sem v sredo popoldne že pričela vaditi. Prosim??? Ja, nič nenavadnega. Mišice leve noge mi bodo tako ali tako malce uplahnile, ne smem pa zanemariti ostalih delov telesa. Hoditi ne smem veliko, takoj pa sem vozila avto. Zaenkrat bom predvsem kolesarila. Kako naj bi potekala rehabilitacija kolena? Po tednu dni bom več hodila in postopoma stopnjevala vadbo, ki bo povsem intenzivna tri tedne po operaciji. Križna vez ostaja pretrgana? Tako je. Sprednja kolenska vez, če bi mi jo prišili, zahteva šest mesecev počitka. S trenerjem Marjanom Fabjanom sva se odločila, da septembra nastopim na svetovnem prvenstvu v Kairu. Če sem lahko šest let nastopala s pretrgano vezjo ... Šest let? Tedaj je prišlo do poškodbe notranje kolenske vezi. V Avstriji so mi združili oba dela, ki sta se sčasoma zarasla. Povedali so mi, da je druga vez prav tako pretrgana. V vseh teh letih ni bilo njene »pomoči«, zato je toliko bolj trpel meniskus in se obrabil. Saj pravim, gre za levo nogo, ki pri mojih napadih ostaja v ozadju, in dobro shajam tudi tako, kot je. Le koleno si moram ustrezno »fiksirati« s povoji, da je trdno in da se lahko borim z vso močjo. Te mika na evropsko prvenstvo? Vsekakor, a realnost je pač kruta. Po treh tednih manjše intenzitete vadbe bi mi do nastopa na prvenstvu preostalo le še teden dni pravega treninga. Tedaj pa tekmovalci, ko se bliža velika tekma, že zmanjšujemo jakost priprav, in vse skupaj najbrž ne bi imelo smisla. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA NA KRATKO Spomladanski prvaki Celje: Dvigovale! uteži Atletsko gimnastičnega klu-a Body-fit so zmagali tudi v 3. krogu DP. V Velenju 5? bili s 1.164:1.029 boljši od domačega Rudarja. ~eljski tekmovalci so v olimpijskem biatlonu dose-I1 naslednje izide: Marko Uranker 260 kilogramov, ladej Kolšek 225, Matija Močnik 210, Mitja Bevc nakner 165, Igor Dornik 160 in Urh Esih 140. Že ,. 1 so ugnali Olimpijo in Domžale in so prvi del , §e zaključili brez poraza. Vse tri povratne tekme odo jeseni v dvorani Golovec. 15. maja pa bo celj-^ klub organizator posamičnega DP. (DŠ) Zlato Drapiču j. ^rracina: Na EP v tekvondoju po verziji ITF v aIiji je nastopilo šest tekmovalcev s Celjskega. gOrnaj dvanajstletna Celjanka Izabela Hohnjec iz ii d ^yon8 J'e osvojila srebrno medaljo v kategoriji?42 kg, Andraž Krušič enakega sijaja v ekipni torbah, bronasto pa v ekipni tekmi članic tuni nlUna klubska kolegica Petra Zagoričnik. De-jttr' °rapič *n Jasmin Šehovič iz TK Ahac iz Šent-Ja sta med mladinci v ekipnih borbah posegla fonu. Drapič je bil odličen med posamezni- ki, saj je v kategoriji do 52 kg osvojil zlato medaljo. Sašo Popovič iz DBV Slavko Šlander pa je z ekipo osvojil 2. mesto. Peto mesto za Kraglja As ti: Sašo Kragelj, motokrosist celjske Ferode, je na dirki svetovnega prvenstva MX3 v Italiji osvojil skupno peto mesto, kar je zanj letošnji največji mednarodni uspeh. Drugo vožnjo je končal celo kot 3., prvo pa na 11. mestu. Po 14. mestu na prvi dirki v francoskem Castelau de Levisu je tako osvojil nove točke, ki ga uvrščajo med prvo deseterico tekmovalcev v skupni razvrstitvi. (JŽ) Državno prvenstvo v tvtfirlingu Zreče: Na 9. državnem prvenstvu v tvvirlingu, ki sta ga organizirala TKSM Stranice in KZM Zreče, so se tekmovalci pomerili v različnih disciplinah in izvedli 164 nastopov. Tvvirling je nekakšna zmes plesa, gimnastike in akrobatike s palico. Predstavniki s Celjskega se niso uvrstili na evropski pokal in na evropsko prvenstvo, ki bosta julija v Mariboru. (PM) | PREDSTAVLJAMO VAM Član drugouvrščene ekipe iz Radeč Branko Zelič med tekmovanjem za 12. pokal M0C Šport za bogate Zanimanje za ribolov vse manjše - Cilj uvrstitev v slovensko A ligo Ribolov je v Celju vedno veljal za enega popularnejših športov, v najboljših časih je Ribiška družina Celje štela več kot 400 članov, v zadnjem času pa je zanimanje vidno upadlo. RD Celje sicer še vedno šteje zavidljivo število članov (277), vendar kljub temu, glede na prejšnja leta, niso najbolj zadovoljni. »Število članov se vidno zmanjšuje. Ko sem pred devetimi leti postal predsednik RD Celje, je bilo prisotnih 409 članov, zdaj jih je 132 manj Nikakor ne moremo zainteresirati mladih, kljub temu, da vsako leto poleti pripravljamo počitniške ribolovnice. Na ta način uspemo pridobiti le enega ali dva nova mlada člana,« je o problematiki pridobivanja članov spregovoril predsednik Janez Kruleč in dodal, da je krivo tudi to, da postaja ribolov znova šport le za premožnejše. Članarina znaša 18 tisočakov, pristojbina 12, ribiška karta pa še dva tisočaka več. Ta znesek zna biti problem za tiste, ki imajo ribolov sicer radi, a nimajo dovolj pod palcem. Ribiški car Čeprav športni ribolov ni glavna panoga v RD Celje, ukvarjajo se tudi z varstvom in gojitvijo rib, varovanjem voda in vodnih ter obvodnih ekosistemov, vsako leto pripravijo vrsto prireditev na to temo. Ena najbolj množičnih prireditev -v 53-letni zgodovini RD Celje je zagotovo Ribiški car. Čeprav gre za rekreativni ribolov, je prisoten tudi tekmovalni duh, saj tisti, ki ujame najtežjo ribo, postane ribiški car. V lanskem letu je to uspelo Tomažu Fabjanu z Rečice ob Savinji, ki je ujel več kot 3-kilogramskega krapa. Prirejajo tudi tekmovanja za otroke in mladino, na svoj račun pridejo upokojenci, ki tekmujejo štirikrat letno. Vsako leto priredijo tekmo za prvaka RD Celje, pa dve somijadi, letos se bodo potegovali za pokal tajga in pokal lovec, zelo obiskana je tudi tekma za pokal Mestne občine Celje. Cilj je enak »Seveda pa tekmujemo tudi na državni ravni, in sicer v lovu rib s plovcem, lovu krapa z utežilnikom in muharskem tekmovanju. V lovu rib s plovcem se j e maša ekipa pred štirimi leti uspela uvrstiti v državno B ligo, na kar smo zelo ponosni. Lani je bil naš cilj priti v A ligo, a nam žal ni uspelo, zato so cilji letos enaki,« nadaljuje Kruleč, ki je poleg ekipe v državni B ligi zelo ponosen tudi na mladinskega državnega prvaka izpred dveh let Sama Dolničarja. Tekmovanj izven naših meja se člani RD Celje ne udeležujejo, imajo le prijateljska srečanja s kolegi iz Obsotelja. Le en njihov član, Jaka Bogadi, ki je bil član slovenske reprezentance, je nastopil na evropskem prvenstvu v Španiji in na svetovnem na Irskem. Stroga pravila Celjski ribiči največ lovijo na Šmartinskem jezeru, med tekoče ribolovne vode, s katerimi upravljajo, pa sodijo Savinja od mostu v Petrovčah do viadukta v Tremerjah, z Lavo in delom Ložnice, Hudinja od izliva v Voglajno do Krenkarjeve žage v Vitanju in Tesnica od izliva v Hudinjo do naravne stopnje nad Frankolovim. V lasti imajo tudi pet gojitvenih ribnikov za vzrejo krapov, linjev, smučev in ščuk. Seveda morajo ribiči še kako upoštevati pravila Ribiške zveze Slovenije, ki predpisujejo, kdaj je ribolovna sezona. Na Šmartinskem jezeru se začne v marcu, če ni ledu, in traja do konca oktobra. Na Savinji pa je nekoliko drugače. Od prvega marca do prvega junija velja splošen lovopust, zaradi drstenja rib je dovoljen le lov postrvi, junija lahko ribiči lovijo podusti, julija pa krape. Pravila je treba strogo upoštevati. JASMINA ŽOHAR Na 12. pokalu MOC je zmagala ekipa iz Slovenske Bistrice pred Radečami in Slovenj Gradcem. Celjani so bili četrti, v postavi Zvone Vincek, Jaka Bogadi in Srečko Lah. Druga ekipa Celja (Samo Dolničar, Jože Ločniškar, Marko Magister) je bila osma. m 20 Črni teden na celjskih cestah V tem tednu sta se na Celjskem zgodili dve tragični prometni nesreči. Prva s smrtnim izidom se je zgodila v ponedeljek nekaj minut pred 21. uro na regionalni cesti Šentjur-Čmolica v ostrem desnem preglednem ovinku in v bližini odcepa za Slivnico. 39-letni voznik tovornega vozila se je med vožnjo srečal z nasproti vozečimi vozili in pri tem s sprednjim desnim delom nadgradnje tovornega vozila trčil v 68-let-nega pešca, ki je hodil iz nasprotne smeri ob robu vozišča. Zaradi silovitega trčenja je pešca odbilo v obcestni jarek, kjer je obležal hudo poškodovan. Kljub zdravniški pomoči je zaradi poškodb na kraju nesreče umrl. Dan kasneje se je nekdaj minut pred poldnevom tragedija zgodila še v križišču Ulice Savinjske čete in Ceste ob železnici v Žalcu. 52-let-ni voznik tovornega vozila za prevoz betona je pri zavijanju levo s prednjim čelnim delom vozila trčil v 55-letno Šentjurski policisti bodo do 30. aprila v okviru svojih načrtovanih preventivnih aktivnosti izvajali akcijo Varno na traktor. Akcija se je začela že 1. marca in doslej so pripravili že več predavanj o varnosti pri delu s traktorji in ljudi seznanili tudi z novo zakonodajo, ki se nanaša na upravlja- peško, ki je ob sebi potiskala kolo. Ob trčenju je 55-let-nica s kolesom padla pod podvozje prednjega dela tovornega avtomobila in pri nje tovrstnih vozil. Šentjurski policisti so v ta namen izdali tudi zloženko s preventivno vsebino in jo poslali vsem registriranim kmetom na območju občine. Prav tako so vsi kmetje vključeni v anketo, s katero želijo ugotoviti najbolj pogoste vzro: ke za nesreče s traktorji in tudi njihovo mnenje, kako so tem dobila tako hude telesne poškodbe, daje umrla na kraju nesreče. Na območju Policijske uprave Celje je v prometnih zadovoljni s takšno akcijo. Vrhunec akcije je bil minulo soboto, ko so v okviru jur-jevanja v Šentjurju prikazali varno delo s traktorji. K sodelovanju so povabili tudi Srednjo šolo kmetijske mehanizacije iz Maribora, Šolski center Šentjur in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Šentjur. nesrečah letos umrlo že šest ljudi, v enakem obdobju lani pa deset. SŠ Foto: SHERPA Previdno za 1. maj Celjski policisti opozarjajo pred nevarnim pokanjem ob praznikih. Uporaba pirotehničnih sredstev, katerih učinek je pok, je namreč med prvomajskimi prazniki prepovedana. Za kršitve, ki se nanašajo na nepravilno uporabo pirotehničnih sredstev, bodo policisti kršiteljem izrekli globo po določilih zakona o eksplozivih, kar pomeni kazen v višini sto tisoč tolarjev, oziroma bodo prekrški obravnavani pred prekrškovnim organom policije ali pa bodo zoper kršitelje podali obdolžilni predlog. V času praznikov za pokanje največkrat uporabljajo karbid in razne posode, pa tudi možnarje s smodnikom. »Uporaba navedenih sredstev in ostalih pirotehničnih izdelkov je moteča za okolje in predvsem živali, poleg tega pa tudi zelo nevarna. Po zakonu o eksplozivih so za prekršek odgovorni tudi starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da mladoletniki uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzora,« navajajo na policiji, kjer opozarjajo vse organizatorje kresovanj in posameznike, ki bodo kurili kresove, na nevarnost požarov v naravnem okolju. Dobro je spomniti tudi, da je za prireditve, na katerih se uporablja odprt ogenj, potrebno dovoljenje pristojne upravne enote. SŠ Policisti v Mozirskem gaju Mozirski in celjski policisti pripravljajo v soboto med 14; in 19. uro v sklopu prireditve Razstava cvetja v Mozirskem gaju preventivno akcijo. Obiskovalci si bodo lahko ogledali opremo, ki jo uporabljajo policisti pri svojem delu, na voljo bo tudi preizkus alkotesta, policisti pa bodo ob tem še svetovali, kako se zaščititi pred vlomi. Na območju Mozirja se je namreč povečalo število vlomov in tatvin, več pa je tudi nesreč, katerih povzročitelji so vinjeni. Varno na traktor Za večje zaupanje Na območju Policijske uprave Celje je bila z razpi' som v projekt Samostojna policijska postaja izbrana Policijska postaja Slovenske Konjice. Gre za projekt, katerega glavni namen je, da policijska postaja samostojno načrtuje in izvaja naloge, s katerimi bodo povečali občutek varnosti ljudi in pridobiti večje zaupanje. Prednostno vlogo pri tem bodo imeli vodje p°' litijskih okolišev, ki morajo zagotoviti čim večje navezovanje stikov z občani in organi lokalnih skupnosti. Del° ostalih policistov je namenjeno temu, da se ob vseh ugotovljenih kršitvah ne ukrepa le s kaznimi, ampak se s kršitelji tudi pogovori, izreče opozorilo oziroma izroči zloženka s preventivno vsebino, vendar bodo opozorila izrekali samo za majhne kršitve, pri katerih ne nastane nobena škoda. LO, 113 Napadel stanovalko Policisti iščejo neznanca, ki je v torek popoldne pozvoni* pri 83-letni stanovalki na Cesti bratov Mravljak v Velenju-Ko je ženska odprla vrata in se je neznanec prepričal, da i6 sama v stanovanju, jo je podrl na tla, nato pa iz predala v stanovanju vzel denarnico z denarjem in osebnimi dokumenti ter mobilni telefon. Gre za mlajšega moškega, starega okrog 20 let in visokega okoli 180 centimetrov. V času ropa je bil oblečen v temnejša oblačila. Z dejanjem je p°v' zročil za okrog 30 tisočakov škode. Dim nad Celjem vi V sredo nekaj minut po 16. uri je zagorelo ob Kidrič6 cesti v neposredni bližini t.i. svinjskega sejmišča in benci^ ske črpalke (na fotografiji). Zagorele so odložene stare pn6^ matike, v hitrem posredovanju celjskih poklicnih gas' '* iilcev ož ar ter gasilcev z Ostrožnega, iz Gaberja in s Teharja pa so p- j pravočasno pogasili in preprečili, da bi se ogenj še razsi Gmotna škoda ni velika, je pa bil črn gost dim v sredin6 popoldnevu viden skorajda z vseh območij Celja. Dan prej je zagorelo tudi v Etolu, tovarni arom in eter nih olj. Škode je za okrog štiri milijone tolarjev. Ogenj1 izbruhnil v obratu upraševanja med upraševanjem ar° . jabolka. Kot so nam povedali v Etolu, je zaradi \0 napake zagorelo na pralniku izpuha. Ker naj bi zman^-u^e vode, je prišlo do samovžiga prahu. V požaru ni bil ni poškodovan, proizvodnja pa je nekoliko okrnjena, k J temu, da delujeta še dve takšni delovni liniji. Kot doda) v Etolu, naj bi nastalo škodo sanirali že prihodnji teden- Preiskava zaradi mamil o. Celjski kriminalisti so zaradi suma kaznivih de)31^.’,^ vezanih z mamili, v torek na Celjskem opravili večhi v preiskav. Istega dne so odvzeli prostost več osebam in 1 sredo s kazenskimi ovadbami privedli k preiskovaln sodniku celjskega okrožnega sodišča, ki je zoper njih 0 „ dil sodno pridržanje. Ker policisti s preiskavo še niso ^ čali, prav tako pa Š6 ni končano zaslišanj6 osumlj^ ^gii' do podrobnosti preiskave suma storitve kaznivih dejanj j pravičene proizvodnje in prometa z mamili znane prl nji teden. m lovi TEDNIK MA BRALCEV 21 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu Uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotam imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpi-^nih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO ODMEVI Sam(i) Proti vsem IV. Pojasnilo predsedniku KS krožno Petru Pišku: ^zapisu (Odmevi) Sam(i) Proti vsem II. je opaziti skrb jmdstva KS Ostrožno za določno ureditev ulične ceste Po UR 442/68. krajevna skupnost Ostrož-1)0 je imela vseskozi priložit sodelovati pri razrešitvi eŽav, ki si jih je pravzaprav Povzročila sama. Na sodni Poravnavi P123/79 z dne 28. ; 1979 je takratni predsed-mk KS Stane Krivec izjavil, abo krajevna skupnost v ro-C1 5-6 let pomagala urediti ^devo, krajani pa da si bo-0 dovoz dokončno uredili j^itii. v letu 1984 je na zah-evo KS, ki je poslušala zah-vev@ priseljenih krajanov, Za-°d za planiranje in izgrad-)o Celje pripravil tri variante: ahanta A (dovozna ulična ?sta po Urbanističnem re-.0442/68), varianta B (skrajna varianta A z obračališ-M), varianta C (ni v skla- ti krajani in vodstvo KS Ostrožno, pa je ta trenutek težko reči, ker ravno v teh dneh poteka že četrta večja ofenziva KS s priseljenimi krajani, da izsilijo pot preko našega dvorišča. Prepričan pa sem, da če strokovne službe ZPI ne bi pripravljale variant, ki niso v skladu z UR, tega problema že davno ne bi bilo. V javnem objavljanju v medijih je veliko govora o tem, da ne prodamo zemlje za cesto. Ponovno poudarjam, da smo za zemljišče, po katerem poteka ulična cesta po UR, že pred leti ponudili MOC, zemljišča, kjer pa poteka začasna služnostna pot, pa ne prodamo, ker nam posest deli na dva dela. Od predsednika KS Ostrožno Petra Piška pa pričakujem, da se pod njegovim vodstvom na strokoven način in ob upoštevanju takratnih dogovorov in dokumentov razrešijo že skoraj tri desetletja dolga neprijetna dogajanja v naselju Lopata. ŠTEFAN ARNŠEK, Celje PREJELI SMO Zakaj je moral Sirk dvorišča). . Na sestanku (27. 11. 1984) , hkratni predstavnik Zavoji za planiranje in izgradnjo I % ing. Janez Kozmos raz-j d, da če se krajani odločila varianto A ali B, ki je v l^ladu z UR, je možno dolino urediti ulično cesto, so za to dani vsi pogoji za £dbo potrebnih postopkov. Krajani smo glasovali: 25 Jisotnih »proti«, trije »za«, »vzdržan«. I Nadalje je strokovni razvleč ZPI Celje obrazložil, /j ^ se krajani odločijo za i danto C, ki poteka po za-si?Ni služnostni poti in ni v du ur 442/68, potem sle-t' »Krajevna skupnost mo-Naročiti izdelavo lokacij-t ® dokumentacije ter zah-lei ati od Občinskega komi-Ja za urejanje prostora in s r$tva okolja dopolnitev -fp^membo Urbanističnega je dajani smo glasovali: tristoti«, 24 »za«, dva »vzdr- J° )e bila večinska volja pri-pQ'ler|ih krajanov, ki hočejo (^Nepotrebnem spremeniti n -čepravso na njegovi os-pr;' Pridobili lokacijska in je “ena dovoljenja. Treba Rudariti, da Mestna ob-Vgrd č-elje še vedno predlaga ^j*aNto dokončne izvedbe tor?6 Ceste P° UR 442/68 -varianto A. Pa bodo to strokovno če pripravljeni upošteva- ZAPOSLITEV V ŠPARU? ■B m.. DOBRO ZAME! Ste natančni in zanesljivi? Iščete vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira! Za delo v poslovalnici INTERSPAR Celje zaradi povečanih prodajnih površin iščemo vec: - kvalificiranih pekov (mli) - mesarjev prodajalcev (m/ž) - prodajalcev na svežih programih (m/ž) (ribe, delikatesa, sadje in zelenjava ter kruha) Pogoji: - najmanj IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri - najmanj eno leto delovnih izkušenj v trgovini Zaposlili vas bomo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Prijave pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Interspar Celje, Mariborska 100,3000 Celje. PRIDRUŽITE SE NAM! I® SLOVENIJA S F>AR prerano v grob? Veterinarska postaja d.o.o. Žalec obvešča bralce, da je 29. marca 2005 strokovna komisija sekcije zasebnih veterinarjev praktikov Veterinarske zbornice Slovenije, v sestavi dr. Borut Zemljič, dr. Pavo Zaninovič, dr. Zlata Čop, dr. Bogo Fatur in mag. Jože Pajtler, na prijavo g. Borisa Krajnca v zvezi z očitkom nestrokovnega zdravljenja njegovega psa in dogodka dne 12. decembra 2004, ko je dežurstvo opravljal g. Franc Zbašnik, dr. vet. med., podala naslednje mnenje: »Znaki, ki jih je opisal lastnik ob prvem klicu, kljub kratkosti pogovora, niso bili takšni, da bi jih lahko veterinar v kateremkoli trenutku ocenil za življenjsko nevarne. Temu v prid govori tudi dejstvo, da lastnik, po lastni izjavi izkušen rejec in kinolog, stanja živali ni ocenil za urgentno in j e ponovno poklical veterinarja šele čez sedem ur po prvem pogovoru. Na podlagi opisanega, ton in dramatičnost posameznega pogovora ne moremo presojati, strokovna komisija sodi, da lečeči veterinar ni storil strokovne napake.« Iz obrazložitve mnenja je razvidno, da je komisija prišla do zaključka iz opisanega poteka dogodka, ki je nesporen in je bralce o njem seznanil že Franc Zbašnik, dr. vet. med. v članku z gornjim naslovom (NT z dne 4.2.2005). FRANC ZBAŠNIK, dr. vet. med., direktor Veterinarske postaje d.o.o. Žalec Izjava za javnost Ob izbiri novega direktorja ZD Celje smo bili priča čudnim dogodkom, ki so nas, delavce Bolnišnice Topolšica, močno presenetili in jih kar najostreje zavračamo in obsojamo. Proti neznanim storilcem, ki so po Celju in okolici ZD Celje trosili letake z neokusno vsebino in z njimi zlorabljali ime Bolnišnice Topolšica, smo vložili kazensko ovadbo. Sodelovanje s prim. mag. Mežnarjem oziroma ZD Celje je bilo doslej dobro. Prim. mag. Kajba je bil nekaj časa tudi zaposlen v naši bolnišnici. Kot izvrstnega strokovnjaka in dobrega kolega smo ga takrat predlagali celo za predstojnika pljučnega oddelka, lani pa podprli njegovo kandidaturo, ko je prevzemal mesto predsednika Slovenskega pnevmološkega društva. Izbor direktorja zdravstvenega zavoda je stvar zaposlenih delavcev in Mestne občine Celje. Upamo, da se bodo strasti v ZD Celje kmalu umirile in da bo novo vodstvo lahko vso energijo produktivno usmerilo v poslovanje, organizacijo, raziskovalno in strokovno delo. Z ZD Celje si tudi v bodoče želimo dobrega strokovnega sodelovanja, saj lahko le tako bolnikom zagotavljamo visoko raven zdravstvene varnosti. prim. JANEZ POLES, dr. med, spec. interne med., direktor Žličkarji na gradbišču V Celju dobimo v kratkem novo gradbišče. Gre za obnovitev in širitev ceste mimo železniške postaje do mostu na Savinji v dolžini 700 m. Sama gradbena dela bodo stala okoli 500 milijonov tolarjev, razliko do 700 milijonov, kolikor je predračunska vrednost vsega, pa bodo pobrali arheologi, po domače žličkarji. Prvotni izračun je bil namreč skoraj 900 milijonov, ceno so pogajalci znižali za cca 200 milijonov, ampak ne pri gradbenih delih samih, temveč iz naslova arheoloških izkopavanj. Torej je bilo od prvotne vrednosti za arheologe namenjeno okoli 46 odstotkov navedene vsote. Dejstvo je, da boste v Celju, kjerkoli boste zakopali, našli črepinje. Teh je pa že za cele skladovnice na raznih depojih. Koga pa še zanimajo črepinje! Če bi Celjane in davkoplačevalce vprašali, kaj bi raje imeli, ali žličkarje na gradbiščih ali v zameno podhod iz peronov pod železniško postajo na Krekov trg, bi se verjetno odločili za slednje. Rešili bi namreč vprašanje najbolj frek-ventnega cestnega prehoda v Celju. S tem bi cestni promet tekel gladko in bolj varno pa tudi onesnaževanje bi bilo manjše. MARJAN MANČEK, Celje Sprehajališča psov Končno se je našel nekdo, da je javno sprožil problem sprehajanja psov po šmarskem pokopališču, je izjavil nek krajan, ko je v Novem tedniku prebral članek g. B. Jeranka. Jaz pa članek dopolnjujem s pojasnilom, da si nekateri lastniki psov delajo sprehajalne steze za svoje ljubljenčke tam, kjer se jim pač zdi najbolj ugodno in se ne zmenijo, ali je lastnikom zemljišča po volji ali ne. Kosmatinci pa plašijo ljudi in živali, puščajo svoje odpadke, povsod tacajo in zalivajo grmičke, da se čimprej posušijo. Človek nima več svoje zasebnosti na lastriem dvorišču oziroma posestvu. Le kdo se ne bi bal srečati velikega psa brez ovratnice in nagobčnika, pa čeprav v spremstvu lastnika, ki trdi, da njegov pes nikomur nič ne naredi (osebno videno pa se fizično upre ravno njemu). Pri nas so postali psi zaščiteni kot v Indiji svete krave. Pristojni pa v tej smeri ne ukrenejo nič. Razumljivo je, da imajo ljudje radi razne hišne živali, posebno tam, kjer so otroci, nekateri pa zaradi osamljenosti, vendar naj predvsem spoštujejo posvečen prostor pokojnih. Svoje štirinožne ljubljence naj vodijo tam, kjer ne bo za nikogar moteče. Stari rek govori: »-Ne delaj drugemu tistega, česar sam ne maraš«. So pa v našem kraju svetle izjeme, ki vedo, kaj je prav in kaj ni. Vsem tistim iskrena hvala. MAGDALENA KOVAČIČ, Šmarje pri Jelšah Cesta na Celjsko kočo Rada bi opozorila na velik problem, ki nas domačine zelo jezi. Ponosni smo na Celjsko kočo, ampak celjska občina ne zna skrbeti za cesto, ki skozi Vipoto pelje do Celjske koče. Sicer moramo pohvaliti tiste, ki so pozimi plužili sneg, saj so bile pravočasno očiščene, ampak v zadnjem času je cesta v nemogočem stanju, na njej je polno blata in vse več ga je. Ne morete si misliti, kako hudo se je vsak dan voziti po takšni cesti. Mislim, da bo tudi Celjska koča s takšno cesto izgubila ves svoj ugled. METKA TOMPLAK ALE, OHVALE Zlata dekleta Ko sem pred kratkim obiskala svojo bolno prijateljico, ki živi v Loki pri Žusmu, se na moje trkanje po vratih in zvonjenje ni oglasila, zato sem se napotila v tamkajšnjo trgovino, da vprašam, če kaj vejo o njej. Na moje veliko presenečenje je trgovka nemudoma dvignila telefonsko slušalko in uredila tako, da mi je prijateljica odprla vrata. Med pogovorom mi je povedala, da so v trgovini zlata dekleta, ki uredijo vse, kar potrebuje. Zlata dekleta, ostanite še naprej zlata. Želim vam veliko sreče in 'zdravja. Vesela sem, da v mojem kraju, ki ga imam še vedno rada, živijo mladi, prijazni ljudje. KATICA FELDIN, Celje Praksa na koncu sveta Zanimiva praksa slovenskih študentov na Novi Zelandiji - Življenje na farmi Na Novo Zelandijo, oddaljeno 27 ur letalske vožnje, potujejo zelo redki Slovenci. V tej kmetijski deželi se jih še manj ustavi na slovitih farmah, dva Slovenca pa sta na eni od njih preživela kar mesec dni. Študenta zootehnike Mitja Golobič in Rok Kompan sta pred nekaj dnevi zanimive vtise predstavila tudi v Kulturnem domu Vojnik, na predavanju, ki ga je pripravila tamkajšnja občina. Vojničan Golobič in Kompan iz Vodic sta opravljala strokovno prakso v izrazito kmetijski deželi, s številnimi posebnostmi. Z odličnim podnebjem, saj termometer nikoli ne kaže manj kot nič stopinj, zato je živina lahko zunaj vse leto. Pred leti je tamkajšnja vlada ukinila kmetom vse subvencije, zaradi naravnih pogojev in iznajdljivosti pa ostaja novozelancb sko kmetijstvo vseeno med najbolj razvitimi na svetu. Slovenska študenta sta opravljala prakso na redko Mitja Golobič (na levi) pri »dockingu« jagenjčkov poseljenem južnem otoku, na farmi s 1400 hektarji zemlje, kjer ima lastnik Gerald Zdravilišče Laško vabi po kopanju v termalni vodi na KOSILA in PIZZE v Okrepčevalnico pri mostu. KOPANJE + PIZZA že od 2.000 SIT KOPANJE + KOSILO ali VEČERJA že od 2.600 SIT V lokalu, ki leži v centru mesta Laško boste lahko izbirali tudi med malicami, testeninami, solatami, sladicami... Inf. 03-7345-166 “KS®* šest tisoč ovac, deset tisoč jagenjčkov ter osemsto glav govedi (od tega polovica pasme angus, črnega goveda). Zaradi selekcije vzdržljivosti napoti krave v visoki brejosti v zimskem času na nič manj kot 1300 metrov nadmorske višine. Farmerju Geraldu prinaša največji dohodek njegovih osemdeset plemenskih bikov, ki jih prodaja na plemenski dražbi. Po seme odpotuje vsako leto v ZDA. Slovenska študenta zootehnike sta na farmi predvsem pomagala pri takoimenova-nem »dockingu«. Tako sta zaradi higiene pripenjala gumice na repe jagenjčkov ter po- skrbela za vitaminske injekcije in preventivno zaščito pred nalezljivimi boleznimi. Prav tako jagenjčkom odščip-nejo ušesa, da jih pozneje prepoznajo zaradi lastništva. Poleg »dockinga«, ki je zaradi dvigovanja živali naporno delo, sta pomagala tudi veterinarki pri programiranju krav (hormonsko treti-ranje). Pri paši živali sta si na cestah prostrane farme pomagala z avtomobilom, lastnik Gerald pa ima za vožnjo po gričih celo poseben štirikolesnik. Ogromna kmetija je za novozelandske razmere v razredu srednje velikih, v pri- merjavi z sosednjo Avstralijo pa je celo majhna. Lastnik ima med drugim tudi 70 hektarjev polj pšenice ter velike površine s slikovitimi rododendroni, ki jih prodaja po vsej državi. Poleg tega se je dolgo ukvarjal z žganjem apna. Na celotni farmi je zaposlenih komaj pet ljudi, od domačih treh otrok pa pomaga le hči. Zaposleni zaslužijo od 2.000 do 2.500 tolarjev na uro. Naša študenta sta ugotovila, da na farmi z živalmi ni prav veliko dela, z izjemo zahtevnega »dockinga« ter striženja ovac, kjer dodatno pomagajo sezonski delavci, med njimi študenti. Lastniku očitno ne gre slabo, saj je kupil nekaj dodatne zemlje. Na farmi je veliko ovčarskih psov, črnobele barve, ki niso v vlogi hišnih ljubljenčkov (hišni ljubljenček je Black velvet/Črni žamet, prašič črne barve). Med posebnostmi je tudi ta, da pripeljejo farmarjem bencin in die-sel kar na dom, liter pa stane komaj okoli 100 tolarjev. Farmarji so tudi »samooborože-ni«, saj lovskih družin Nova Zelandija ne pozna. Kmetovalci preprosto zaprosijo za dovoljenje za orožje, ki ga dobijo brez posebnih formalnosti. Rodeo, ragbi, pivo Slovenska študenta sta obiskala tudi največji novozelandski kmetijski sejem, kjer je bila med tekmovanjem v striženju ovac takšna gneča, da se je bilo težko prebiti v ospredje. Vrhunec sejma je bila povorka živali, po njem pa konjske dirke v znamenj11 deklet, ki se ob tej priložn0 sti rade ponašajo s klobuk1; »Nova Zelandija so ragbi, rodeo in pivo,« je Mitji m Roku povedala za dobrodos lico že Geraldova soprog3-ki je prišla po njiju na leta lišče. Kar so za Slovence g3 silske veselice, je za Nov° zelandce rodeo. Na prirem tvah pijejo predvsem PlV°’ čeprav Slovenca pravita, da je novozelandsko vino o lično. Ob koncih tedna sta irnef možnost odkrivanja drug1 zanimivosti Nove Zelandiji Ogledala sta si tjulne ter ogr° žene pingvine, iskala sta tu di albatrose. Z delavcem s l3f me, Sonijem iz tihomors e otoške kraljevine Tonga.5 odšla loviti jegulje, ki jih l nato okusno pripravil Zan mivo je, da stane ribiška kar ta za vse leto ter za vse reke ^ državi komaj deset tisoč to larjev. Za Maore, prapreb1 valce, je ribolov celo brez plačen. Spoznala sta tudi njih011 bogato kulturo, si ogled3 milijonsko metropolo Auc kland, bila na zahtevnem ra tingu, med gejzirji Rotorue, med njenim vrelim blato in vrelo vodo ... Po drž3V-ki je podobne velikosti ko 130-milijonska Japonska, z razliko od nje pa živi na obeh velikih otokih Nove Zel311 dije komaj štiri milijone J BRANE JERA^0 k d s Gosposka ulica 7,3000 Celje tel.: 03 490 03 36 www.zniders.com Atraktivna potovanja: Peru, Kolumbija, Dominikanska Republika, -smučanje, maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, I organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja. 3 Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure 5 fevffll&ie e$ettč5$B VABIMO VAS S PALMO NA NEPOZABNA PRVOMAJSKA POTOVANJA! M LHckovaS RP. 42. SBC Celja, Slovenija M: 03 42 84300. Fex: 93 42 M 322 eroliflfe@palma.s ® '!& Vruii CELJE 03H2 84 300.93*4284302 VELENJE 03/8934370 KOPER 05/6633660 PORTOROŽ mi 10680) 1 Kairo-Hurgada - križarjenje po Nilu. 8 dni - 29. 4. in 6. 5., od 159.900, Rim, 4 dni. 29.4., 05.900. Dunaj. 1 dan -30. 4., 8.900, Švica, 4 dni - 29. 4., 51.900. Praga, 3 dni - 30. 4., 39.900 Provansa in Ažurna obala -12. 5., Ažurna obala ■ ST. 24. 6.. Pariz z avtobusom 25. 5.. 24. 6., Korzika 25. 5., Korzika In Sardinija 28. 6., Toskano in Elba - 6„ 28. 5., Benetke 21. 5.. večni Rim -19. 5., 2. 6.. Firence -14. 5.. Grčija z ladjo ■ 24. 5., Zadar in naravni parki -13. 5.. Plitvice - 28.5., Beograd m samostani - 2. 6., Španija z avtobusom - 25. 6.. od Lizbone do Porta -11. 6., London z letalom -14. 5.. 25. 6., London z avtobusom - 25. 5., 6. 7.. Škotska in Irska • 25. 6., Budimpešta -14. 5., 25. 6.. Praga in najlepši gradovi - 25. 5., Praga - 27. 5., Gradovi južne Češke - 28. 5., Gradovi L. Bavarskega -13.. 14., 27. 5.. 24.. 25. 6.. 10. 9., Tubingen in Schwarzwald - 28 5., Švica - 24. 6. i s i Dubaj - 24. 6., Egipt • 24. 6., Kuba - 8. 7. wwwjiovitednHuiom JADRALNO DRUŠTVO 0JR0 v sodelovanju z NAVTIK0N0M, članom navtično izobraževalnega centra organizira TEČAJ ZA POMORSKO RADIOTELEFONI JO VHF - GMDSS in TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNA Tečaj za pomorsko telefonijo bo v soboto, 7. 5.2005 ob 9.00 na Osnovni šoli Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah. Izpit bo 14. 5. 2005 v Kopru. Tečaj za voditelja čolna bo potekal od 17. 5. 2005 do 19. 5. 2005 v popoldanskem času v poslovni stavbi Konus v Slovenskih Konjicah. Cena vsakega posameznega tečaja je 32.000,00 sit JADRALNO DRUŠTVO INFORMACIJE IN PRIJAVE: GSM: 041/693-392 (Čedo Pristovnik) E-mail: cedo.pristovnik@siol.net www.jadralnodrustvo-ojro.si Cena vključuje tečaj, literaturo, prijavo za izpit in izpit HOi Vi ORMACIJE 23 Wa m Bal Prostori za kadilce Kar nekaj bralcev se je °fnilo na nas glede t.i. pro-'kadiiskega zakona. Prito-“)ejo se, ker prostori za ka-'lee v gostilnah in ostalih *]jnih ustanovah niso fi-jjpp ločeni. Zanima jih, a° izvaja nadzor nad tem. jOdja Zdravstvenega inš-ptorata OE Celje Ivanka Urnšek pravi: »Zdravstve-* inšpektorat opravlja red-inšpekcijski nadzor nad iz-a)3njem Zakona o omejevali uporabe tobačnih izdelek že od samega sprejetja Kona, to je od leta 1996. V pdnskih objektih, kjer se pt°m streže hrana, se po ■ členu zakona določi pro-U r Za kadilce. Prostor sejav-j.. °znači kot prostor za ka-Ce in se loči od prostora tr nekadilce tako, da se z ušli/*11*01 prezračevanjem ali v lcno ločitvijo prepreči me-U “je zraka. Torej ni obvez-uzično ločevanje prosto-CgV; ^ prostorih za nekadil-5 Je kajenje prepovedano. dob °vanie PrePove(ii je j Zan zagotoviti lastnik, natisk ali uporabnik objek-i .Zakon tudi določa, da je nJen)e v slaščičarnah in mlečno ,restavracijah prepoveda-' * gostinskih lokalih, kjer hrane ni v njihovi ponudbi, zakon ne omejuje kajenja. V primeru, da prostora za kadilce oziroma nekadilce nista fizično ločena in inšpektor v prostoru za nekadilce zazna tobačni dim, se glede vprašanja ločitve teh prostorov z ustreznim prezračevanjem zahteva od lastnika, najemnika ali uporabnika gostinskega objekta predložitev meritev prezračevanja, ki jih je opravila za to pooblaščena inštitucija. Upoštevanje določb zakona inšpektorji preverjajo že pri izdajanju projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam za gradnjo gostinskih lokalov. Zdravstveni inšpektorji celjske območne enote so lani opravili inšpekcijske preglede v 137 gostinskih lokalih in kršitev ni bilo zabeleženih.« BA Brez sporazuma Starejša bralka je med drugim nezadovoljna s kakovostjo dela na balkonu, dimniku ter delno na strehi, ki ga je pred nekaj leti na njeni hiši opravil podjetnik. Na Modri telefon je zato poklicala že pred približno letom dni, do sporazuma s podjetnikom pa kljub njegovemu zagotovilu ni prišlo. Pozneje je zato za pomoč zaprosila tržni inšpektorat. Tržni inšpektor Bojan Bobneč iz Tržnega inšpektorata RS, Enote Celje, odgovarja, da so v enoti prijavo stranke zaradi reklamacije prejeli 9. februarja. Samostojni podjetnik še ni bil zaslišan ter ni mogel podati svoje izjave, ker se iz opravičljivih razlogov ni mogel odzvati vabilu na zaslišanje. V inšpektoratu zato pričakujejo, da bodo njegovo zaslišanje lahko opravili v začetku maja, stranko pa bodo o ugotovitvah pisno obvestili. Strošek tu, strošek tam Maša iz Savinjske doline je v zvezi s kataloško prodajo Neckermanna nezadovoljna, ker mora temu podjetju najprej plačati 790 SIT »stroškov prodaje«, poštar pa naknadno zaračuna še 120 SIT. Zanima jo, zakaj dvojno plačevanje, saj bi se lahko podjetje s Pošto Slovenije dogovorilo drugače. Gregor Bedjanič, vodja klicnega centra za naročila Neckermanna v Mariboru, odgovarja: »Strošek kataloške prodaje 790 tolarjev vsebuje stroške pakiranja ter pripravljanja paketov, prevoz iz Nemčije v Slovenijo in poštne stroške iz Neckermanno-ve hiše v Mariboru do stranke; torej vse, kar je povezano s tem, da stranki pošljemo naše izdelke. Naši dejanski stroški so višji. Znesek 120 tolarjev pa plača Pošta Slovenije Poštni banki Slovenije za iz- vedbo plačila položnice. S tem Neckermann nima nič. Podobno provizijo je treba plačati tudi pri plačilu različnih položnic v gospodinjstvu.« Bolniki z migreno Bralca, ki ima že od otroštva resne težave z migreno, zanima, če je v Celju ali okolici kakšno društvo, ki povezuje občane z bolečinami v glavi, predvsem z migreno. Predstojnik nevrološkega oddelka celjske bolnišnice, specialist nevrolog Marko Zupan, dr. med., odgovarja, da po njegovih opažanjih takšnega društva v celjski regiji ni. Tudi iz drugih krajev Slovenije doslej ni bilo slišati, da bi takšno društvo obstajalo. Podobna društva nastajajo sicer največkrat na pobudo bolnikov ali njihovih svojcev, še posebej zaradi omejitev, ki jih povzročajo različne bolezni. Mimo vrst Dobro obveščena bralka (posredovala je osebne podatke) se pritožuje zaradi dolgih čakalnih dob v bolnišnici ter mogočih zlorab. Za veliko večino pacientov velja, da morajo čakati zelo dolgo, posamezni zaposleni v upravi bolnišnice pa naj bi celo za svoje prijatelje in znance hitro uredili, da jim ni treba čakati, kar naj bi se dogajalo že več let. Bralka pozna vsaj en konkretni, dokazljivi primer, ko naj bi bilo za pacienta tudi poskrbljeno za daljše bivanje v bolnišnici, kot mu je pripadalo. Pri tem lahko prihaja do okoriščanja na račun zavarovalnic ter osebnega okoriščanja zaposlenih. Vodja službe za informiranje in trženje v Splošni bolnišnici Celje Danijela Gorišek odgovarja: »Pravzaprav nam gospa ni postavila konkretnega vprašanja, zato na njene navedbe težko kakorkoli odgovorimo. Odgovoriti je namreč možno le na konkretne podatke, vse ostalo so namigovanja, ki jih lahko na enak način, brez dokazov namreč, zavrnemo. Če gospa pozna kakšne nepravilnosti in jih, kot pravi, lahko celo dokaže, jo vljudno vabimo na razgovor k direktorici ali strokovnemu direktorju naše bolnišnice. Številki, na kateri se lahko najavi na razgovor, sta: 423 30 30 (tajništvo direktorice) in 423 30 22 (tajništvo strokovnega direktorja). Kar se tiče čakalnih dob v Splošni bolnišnici Celje, so te v največji možni meri odvisne od programa, ki ga bolnišnica dobi v procesu pogajanj med pogodbenimi partnerji. Pri tem se je treba zavedati tudi dejstva, da potrebe po zdravstvenih storitvah zaradi staranja prebivalstva in naraščanja pojavnosti nekaterih bolezni in obolenj naraščajo zelo hitro. Hitreje kot finančne in druge zmožnosti, ki jih ima za njihovo zadovoljitev slovensko zdravstvo. Kljub temu bi radi poudarili, da se je ob koncu lan- skega leta, ko so v Sloveniji preverjali čakalne dobe, izkazalo, da imamo v celjski bolnišnici na večini oddelkov čakalno dobo pod slovenskim povprečjem.« Šmarješki 1. april Franc iz Šmarjete (občina Celje) je v prvoaprilski številki Novega tednika prebral, da je ta kraj pridobil nujno potrebni pločnik. Ve, da je to prvoaprilska šala, kljub temu pa ga zanima, kdaj se bo to zares zgodilo. Iztok Uranjek iz oddelka za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje odgovarja: »Pločnik v Šmar-jeti je omenjen tako v letošnjem proračunu Direkcije RS za ceste (z 10 milijoni SIT) kot v letošnjem proračunu Mestne občine Celje (s 55 milijoni SIT). Oba proračuna predvidevata etapno financiranje pločnika vse do leta 2008, zato se bo objekt gradil etapno. Projekti so končani, sledijo odkupi zemljišč ter gradnja pločnika z juga proti severu, do odcepa za Prekorje.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. vvww.sparkasse.si I 1 1 'i t ■ Uresničite zamisli in zaživite v svojem sanjskem domu Z gradnjo, nakupom ali prenovo doma. Naši izkušeni svetovalci vam bodo pomagali pri izdelavi finančnega načrta, ki bo z ugodnim kreditiranjem prilagojen vašim finančnim zmožnostim. Nekaj naših ugodnosti, ki jih ne gre spregledati: • možna daljša doba odplačevanja - do 25 let • brezplačno strokovno individualno svetovanje, tudi na vašem domu • nakazilo gotovine brez dokazil (predračunov ali računov) • zavarovanje kredita s hipoteko • dolgoletne izkušnje na evropskem trgu Odlikuje nas prilagajanje željam vsakega posameznika. Naj bo vaš dom narejen po meri. PE CELJE, Ljubljanska c. 5, (objekt Maksimiljan), 03/42 44 500 Delovni čas: pon. - pet. od 9. do 17. ure / , J/m MOORA ŠTgViLStA MMBk ((G 0801802) SPARKASSE5 Drugačna banka m 24 HOV! TEDNU TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 30. april 5.00 Začetek jutranjega programa,- 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10Jackpot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Studio D) NEDELJA, 1. maj ___________ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Marjan Vengust, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih -Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Studio D) PONEDELJEK, 2. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Robin) TOREK, 3. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Faraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Kviz -Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute sur-madi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Robin) SREDA, 4. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Hujšajte z nami, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Funky Tina, 19.00 Novice, 19.30 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Univox) ČETRTEK, 5. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 21.30 VVhite Label, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Univox) PETEK, 6. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Odmev Cerkno) m Naš vedno nasmejani »Pol japke« Naš Branko Ogrizek, ki smo mu nadeli nadimek »Pol japke«, je doma iz Jazbine pri Šmarju pri Jelšah. Je absolvent fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, smer elektronika - telekomunikacije. Že od otroštva je imel tiho željo, da bi delal na radiu, prvič pa se mu je ta želja uresničila, ko je prišel na Radio Celje s prošnjo, da bi tu opravljal obvezno prakso. To je uspešno opravil, a mi si dela brez naše »Pol japke« kar nismo mogli predstavljati, v to delo pa se je tudi sam tako zaljubil, da je zdaj to del njegovega vsakdana. A tudi šole ne bo zanemaril, pravi 22-letni Branko Ogrizek, ki je zelo priden tudi na domači kmetiji. Le ob nedeljah rad malo polenari, sicer pa se tudi v prostem času rad ukvarja z računalniki, saj ima kot samski fant veliko prostega časa. Kadar ima kdo od novinarjev kakšne težave, pokliče »Pol japke«. Računalniki so res njegova velika ljubezen, zelo rad ima tudi montažo prispevkov in reklam. »Najboljše pa je na terenu,« pravi Branko. Gneče nima rad, čeprav tudi takrat, kadar mora delati pod pritiskom, delo opravi z nasmehom. V slabo voljo ga je res težko spraviti, z lahkoto pa ga prepričamo v kakšen hec. Zaradi njegovega šmarskega naglasa pa se včasih zabavamo tudi v uredništvu, a gre izključno za pozitivne hece. Našega »Pol japke« tako zdaj kličejo tudi prijatelji, v osnovni šoli pa so ga nekateri klicali Grizli. Branko pa se v času, ko dela na Radiu Celje ni zaljubil le v ta medij, ampak tudi v bureke. Mitja Tatarevič ga je namreč poslal po burek, ki ga Branko prej ni še nikoli jedel, ljubezen do mesnih burekov pa je zdaj tako močna, da si ga »Pol japke« privošči skoraj vsak dan. ME PRESLIŠITE NA RADIU CELJE —»wn i «i—» Bros «i—i PETEK, 29. APRIL, OB 9.15: DO OPOLDNEVA PO SLOVENSKO ZA STAMEJČIČA KOPALNICO IMA V oddaji Do opoldneva po slovensko je postala kar tradicija, da tistim, ki v podjetju Novi tednik & Radio Celje preuredijo kopalnico, zavrtimo skladbo Kopalnico ima skupine Hazard. Danes bomo skladbo namenili Ivani in Branetu Stamejčiču. Sicer pa boste v oddaji slišali še mnogo aktualnih, pa tudi večno zelenih melodij. Oddajo pripravlja Simona Brglez. NEDELJA, 1. MAJ, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM MARJAN VENGUST PO DUŠI KOŠARKAR Marjan Vengust je zagotovo eden od najbolj znanih Celjanov. Čeprav je v najboljših letih, je za njim že uspešna kariera gradbenika, celjska in tudi slovenska javnost pa ga pozna predvsem kot prizadevnega predsednika nogometnega kluba CMC Publikum. Celje ga je letos za njegov velik prispevek k razvoju nogometa na Celjskem in za vse, kar je doslej naredil na področju gradbeništva, nagradila s srebrnim grbom. Pa ste vedeli, da je Matjan Vengust pravzaprav po duši košarkar? O tem in še marsičem drugem se bo to nedeljo z njim v oddaji Znanci pred mikrofonom pogovarjala Janja Intihar. SREDA, 4. MAJ, OB 5.00: ZBUJATE SE Z NOSTALGIJO Vsako sredo vam na Radiu Celje poleg številnih informacij iz sveta in zabave delajo dobro družbo tudi najlepše pesmi 60., 70. in 80. let. Ne pozabite, da iščemo najlepšo melodijo tega obdobja. Doslej so v ožjem izboru naslednje pesmi: Ivica Šerfezi in Suze liju plave oči, Oto Pestner in Trideset let, Jennifer Rush in The power of love, Marjana Deržaj in Poletna noč ter Nazareth in Love hurts. Vsako sredo v jutranjem programu med 5. in 6. uro pa lahko svoje predloge ali glas za katero od omenjenih pesmi pošljete v SMS-naribalnik Radia Celje na 031-760-461 ali na elektronski naslov info@radiocelie.com ali pa glasujete ob 5.15 na 03-490-08- 80 in 490-08-81. Lahko pa glasujete za najlepšo melodijo tudi preko naše spletne strani www.radiocelie.com. kjer lahko predloge vpišete na naš spletni forum. In kaj boste slišali v sredo, 4. maja, med 5. in 9. uro na Radiu Celje? Med ostalimi uspešnicami 60.,70., in 80. let vam bomo zavrteli tudi naslednje pesmi: In the ghetto -Elvis Presley; Love is strange- Kenny Rogers in Dolly Parton; Za dobra stara vremena -Novi fosili ter Broum girl in the ring - Boney M, ne preslišite pa niti skupin Modem talking, Queen in Rolling Stones ... Tudi to sredo se bomo skupaj nasmejali že ob 6.15! Spet bomo ugibali kje živijo prebivalci z najbolj čudnimi poimenovanji. Kar nekaj štren so vam do zdaj pomešali Kozarci, Žalci in Osapci! To so namreč prebivalci slovenskih krajev! Kar dolgo pa smo razmišljali, kako bi poimenovali prebivalke vasi Butari ... Radio Celje poslušajo tudi v Avstraliji Ta teden nam je pisal Herman Koželj, ki je rojeni Celjan, a že od leta 1966 z ženo Eriko živita v Sydneyju v Avstraliji. Herman nam je pisal, da je prav te dni prvič poslušal Radio Celje preko interneta in da je zelo vesel, da lahko tudi v Avstraliji zdaj občuti delček domačnosti. Radio Celje lahko poslušate preko spletne strani www.radiocelie.com. kjer objavljamo tudi aktualne novice, uresničujemo glasbene želje, vidite lahko, kaj je aktualnega na glasbeni sceni, glasujete lahko za lestvice Radia Celje, napovedujemo aktualne oddaje ... www.radiocelje.com ------ Št. 30 - 29. april 2005 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA . 1. SHIVER - NATAUAIMBRUGL1A ° 2. L0NELV NO MORE - ROB THOMAS l»( 3. L0NELY-AK0N 4. FEELG00D INC. - GORILLAZ 5. WAKE ME UP- GIRLS AL0UD 6. NEG0TIABLE WITH Y0U -RACHELSTEVENS 7. MUST GET ON - MAR00N 5 (21 (D (31 (41 12) 8. WHY 00 Y0U LOVE ME - GARBAGE11) 9. VV0NDERFUL NIGHT- FATB0Y SUM 10. Ali AB0UT Y0U - McFLY 11 DOMAČA LESTVICA 1. STOP-OMAR NABER 2. KLONER - SIDDHARTA 3. AREY0U SURE?-OTOPESTNER FEAT.MAYA 4. HOČEŠ, NOČEŠ-SANK ROCK & NATALIJA VERB0TEN 5. S.O.S.- PIKA BOŽIČ 6. LIBERT0 - NAIO SSAION FEAT. ROŽMARINKE 7. IZ PEKLA 00 RAJA-JAN PLESTENJAK & EVA 8. INSTANT PRINCESKA -NUŠKA DRAŠČEK 9. LE NAPREJ-DAN D 10. BRIGATE-MAKEUP2 (3) (51 (61 (4) (21 (D (?) (41 (2) (D PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: CANDY SH0P - 50 CENT FEAT. 0LjW FROM ZER0T0 HERO - SARAH C0N«u PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ZVEZDA VEČERA-ALYA KRATEK STIK-GAME OVER Nagrajenca: Betka Petrovič, Miklošičeva 3, Cel) Nino Korošec, Jankova 79b, Vojnik Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. v > Lestvico 20 vročih lahko poslušate petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK & VALČKOV . CELJSKIH 5 plus |6) 1. NAJIN SIN-DORI 2. VRNIL SEM SE DOMOV- ANS. BRATOV SLATINEK 1 3. ŠUBIDU AU PA HOPSASA- (1| VITEZI CELJSKI ' 4. POŠTAR PEPI-OKROGU (3| MUZIKANTJE 5. REKA ŽIVLJENJA-ZREŠKA |4| POMLAD Predlog za lestvico: f ODPRL BOM SVOJE SRCE-FRANU ŽERDONER S PRIJATELJI SLOVENSKIH 5 plus 1. ZVONČEK ŽELJA- HIŠNI |2| ANSAMBEL J0Ž0VC M 2. POMLAD-ŠIB0VNIKI 3. OČKA BOM POSTAL-MLADI (1| DOLENJCI 4. S PRIJAT'LJI VEDNO JE LEPO - (6, RUBIN D*,f (31 5. GORSKE VASICE-ANS. STORAi Predlog za lestvico: FURMANSKA GOSTILNA-RO^ Nagrajenca: Jože Grobelnik, Nova cerkev, LjudmHaUžmah, Slatina 8, Šma'11’0 Nagrajenca dvigneta kaseto ne oglasnem oddelku Radia Celje ^ Lestvico Celjskih 5 lahko posluse ponedeljek ob 22.15 uri, lestvi Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic jej*® glasujete na dopisnici s pnlozen kupončkom. Pošljite jo na nas«*' ^e. Novi tednik, Prešernova 19, novi TEDNIK NASVETI Balerinke in mokasinke Če smo prejšnji teden lo-I'1*' ravnotežje na vrato-Mno visokih petah in de-e*ih podplatih, se danes ^Ustimo na zemljo. Do-esedno, udobno in všeč-1,0 ~ s čevlji brezpetniki! ^udi njih namreč letošnja ^°tnladansko-poletna mo-i rada vidi na ženskih stokih. če kaže verjeti aneksi. so balerinke, ki izhaja0 iz baletnih copatk zaš-j v modo čisto po nesreči, , edini Graziani, maneken-|T ki je v začetku petdese-let delala za slavnega [satorja Givenchyja, se je ° Petkanju po tlakovan: esU zlomila petka na salonu. In gospodična, ki j 'bilo do tega, da bi šepala * hodila bosa, je odločne darila še z drugo petko ot Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK rob pločnika in nadaljevala pot v čeveljcih brezpet-nikih. Vzporedno z balerinka-mi, ki so ovalno zaključene, morda okrašene še z ljubko pentljo, so se v modo petdesetih let naselile tudi mokasinke - slavna mehka, usnjena obuvala Indijancev. Prve in druge so dobesedno izstrelile pod trendovsko nebo filmske dive tistih let z Grace Kelly in Brigitte Bardot na čelu in dve desetletji kasneje Olivia Nevvton John v filmu Briljantina ... Nosile so jih s capri hlačami, v vozel zavezanimi srajcami, oprijetimi, do kolen segajočimi brezrokavnimi oblekami ali široko nabranimi krili v stilu new-looka. Zakaj ta izlet v preteklost? Ker so z njim najbolj nazorno prikazani letošnji trendi, zaljubljeni v retro vzdušja. Z vsem spoštovanjem in občudovanjem brezpetni-kov pa je vendarle treba vedeti, da znajo biti tovrstna obuvala tudi zelo spolzek estetski teren! Izrazito nizke in okrogle postave, predvsem pa tiste z močnejšimi nogami, naj si raje izberejo čevelj, ki ima vsaj dva-do tri-centimetrsko peto. Paziti je treba tudi, da balerinke ali mokasinke (modne so tudi zlato, srebrno in fluorescentno sijoče!) ne bodo kričale: »Poglejte, tukaj smo, glavne smo!« Seveda so lahko glavni modni poudarek, vendar premišljeno vkomponiran v vašo celotno barvno, vzorčno in stilno modno zgodbo. Bramac Protector® zaščita ohranja prvotni videz strešnikov in jih ščiti pred ekstremnimi vremenskimi vplivi. Izboljšana je njihova vzdržljivost, Površina ostaja čista, barve pa obstojne. Tako bo vaša streha še dolgo videti kot nova. Pet prednosti Protector® površine: O boljša odpornost proti spremenljivim vremenskim vplivom, Q boljša odpornost proti ekstremnim temperaturnim razlikam, © boljša odPornost proti bledenju zaradi UV-žarkov. Q boljša zaščita pred nastankom mahu in alg, @ boljša zaščita pred oprijemom umazanije. Brezptačna telefonska številka: 080 20 30, www.bramac.si VZTRAJNA V VSEH POGOJIH PROTECTOR® ZAŠČITA RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC- 25 * * * TEDENSKA , V ASTROLOŠKA * Cv ^ NAPOVED Petek, 29. april: Luna v znamenju Kozoroga bo povzročala pridnost, dobro organiziranost, potrpežljivost, pripravljeni pa bomo upoštevati vse okoliščine, spoštovati delovne obveze. Čustva bodo zelo kontrolirana, saj jih bo obvladoval razum. Sobota, 30. april: Površni ljudje nam lahko v tem dnevu predstavljajo veliko breme in nam povzročajo večje živčne obremenitve. Ugajale nam bodo osebe, ki so vredne zaupanja in spoštovanja, torej moramo poiskati njihovo družbo in bližino. Nedelja, 1. maj: Praznična nedelja nas bo navdihnila na vseh področjih življenja. Želeli bomo čim več odnesti od dneva, zato bomo izredno aktivni, to je pa tudi odličen recept za doseganje zastavljenih ciljev. Vpliv Lune v Vodnarju nam obeta preživeti družabne in prijetne prvomajske praznike. Ponedeljek, 2. maj: Pozabili bomo na skrbi, na delo in se posvetili družbi in prijetni zabavi. Zelo priporočljivo je, da si organiziramo vikend v naravi. Počutje bo odlično, uživali pa bomo v občutku svobode, za katero se bomo borili do zadnjega diha zaradi konjukcije Marsa in Lune v večernih urah. Torek, 3. maj: Prvi delovni dan v tednu bomo začeli nekako neorganizirano, pojavljala se bo raztresenost in nenavadne situacije, v katere lahko pademo povsem slučajno. Kasneje bomo morali zavzeti kar resen odnos do dela, saj lahko imamo v nasprotnem primeru težave z avtoriteto. Sreda, 4. maj: Sredin dan bo potekal po ustaljenem ritmu, delovne obveznosti bodo kar naenkrat postale veliko breme za vse tiste, ki pri svojem delu zaostajajo za določenimi roki. V večernih urah prestopi Luna v Ovna, čas bo za vroče in adrenalinske akcije. Četrtek, 5. maj: Dan bo ugoden za ljubezenska razmerja, za urejevanje financ in poslovnih kontaktov. Veliko si lahko obetamo od ženskih oseb, vendar je pri tem pomemben način komunikacije, zaradi planetarnih energij se lahko pojavijo zmote ali celo prevare. Astrologinja GORDANA ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min). Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 GflMNr POLZELA GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel. 03 7037130,7037131 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI - program dnevnih sob OLJKA, spalnic KAJA in kuhinj PAMELA z dostavo in montažo - ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob -15 % popust na program ADRIA NEW LINE ■15% popust na program kuhinj PAMELA - 50 % popust na program spalnic SABINA-0REH Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info§garant.si, internet: www.garanf.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! www.novftednik.com 26 ■ ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Junija VW fox Po odhodu lupa je v tem razredu nastala praznina, ki pa jo je veliki Volkswagen kaj hitro zapolnil. Na evropske trge se namreč že vozi fox, 382 centimetrov dolgi avtomobil s tremi vrati. Kot pravijo, se bo verjetno nekaj kasneje na trgu pojavila še izvedenka s petimi vrati. VW fox nastaja v Volkswagnovi tovarni v Braziliji, kjer je tudi že nekaj časa naprodaj. Navzven ne ponuja oblikovnih posebnosti, saj bi bilo to v tem razredu tudi preveč tvegano. Morda avto izstopa zaradi višine, saj je visok 154 centimetrov, kar je nedvomno precejšnja posebnost. Prtljažnik je v osnovi majhen, saj ponuja vsega 260 litrov prostornine, vendar ga je mogoče različno povečevati zaradi za 15 centimetrov naprej ali nazaj pomične zadnje sedežne klopi. Armaturna plošča precej spominja na tisto v po- lu, nekaj drugačni so predvsem merilniki, pri čemer vsaj po velikosti izstopa tisti za merjenje hitrosti. Podvozje ne prinaša posebnih novosti ali presenečenj - zadaj je pol-toga prema, spredaj običajna kombinacija z macphersonovima vzmetnima nogama. Motorji so oziroma bodo trije. Začnejo z 1,2-litrskim bencinskim trivaljnikom, ki ponuja 55 KM, nadaljujejo z 1,4-litrskim štiri-valjnikom, ki premore bolj radoživih 75 KM. Dizelska ponudba se začne in konča z 1,4-litrskim trivaljnikom in 70 KM. Glede na razred in domnevne kupce je fox razmeroma skopo opremljen, čeprav mu ne manjka nič bistvenega. Tako so pri osnovni izvedenki v opremi protiblokirni ABS, dve prednji zračni varnostni blazini in 14-palčna jeklena platišča. Marsikaj si je seveda mogoče dokupiti, toda potem je fox cenovno že manj zanimiv. Kot napovedujejo, se bo VW fox pri nas pojavil junija. Stal naj bi nekaj več kot dva milijona tolarjev, kar se zdi ta hip razmeroma ugodno. Ferrari F430 spider Po kupeju še spider Ferrari ima veliko uspeha s svojim novim F430. Zdaj tovarna napoveduje še kabri° letsko izvedenko, ki jo Italijani imenujejo spider. Tudi to karoserijsko izvedenko poganja znani 4,3-litrski osemvaljnik V zasnove in s 4? KM. Po tovarniških podatkih bo ta spider zmogel največ 310 km/h, do 100 km/h Pa 13 pospešil v 4,1 sekunde. Razumljivo je, da bo tudi ta ferrari imel vse tisto, kar ponuja kupe; recimo elektronsko nadzorovani diferencial, aerodinamično dno vozila in še marsiK drugega. Koliko bo treba zanj odšteti, pa seveda še ni znano. Prihaja mercedes B Že lani je Mercedes Benz predstavil svoj razred B, vendar šele kot študijsko vozilo. Zdaj je očitno, da se je tovarna odločila za serijsko izdelavo, saj naj bi mercedes razreda B (na sliki) med kupce zapeljal spomladi oziroma poleti. Avtomobila bo v dolžino za 427 centimetrov, medosne razdalje bo za 277 centimetrov. Načeloma bo mercedes B nekakšna mešanica karavana in enoprostorca, ki pa se bo dokazoval s kar 544 litrov velikim prtljažnikom v osnovni postavitvi. Kot napovedujejo, si bo mogoče avto omisliti v kombinaciji s sedmimi motorji z močmi od 95 do 193 KM, pri čemer bo seveda velik poudarek na dizelskih motorjih. O cenah zaenkrat še ne govorijo. PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM AVTO CIEI-JE d d Sedež in prodaja: Ipavčeva 21, Celje Tel.: 03/426-11-78 in 426-12-12 TIP VOZILA LETNIK CENA V SIT ALFA ROMEO 145 14 2000 1.599.000 AUDIA6TDI karavan 2000 3.299.000 BMW318 diesel 2003 4.998.000 FORD MONDEO 1.6 CLX 1994/95 598.000 FORD FOCUS 1.6 2003 2.590.000 FORD FIESTA 1.3 flair 1997/98 649.000 FIAT BRAVO 1.6 1998 790.000 PEUGEOT 106 XN 1997 720.000 PEUGEOT 206 1 4 Hdi 2003 2.240.000 PEUGEOT 307 1.6 XT 2001/02 2.599.000 RENAULTSAFRANE 2.5 1999 1.392.000 RENAULT LAGUNA 1.6 2001 2.670.000 RENAULT SCENIC 1.9 DCI 2001 2.350.000 RENAULT CLI0 RT 1995 469.000 HYUNDAIACCENT 1.5 LSI 1996 398.000 OPEL ASTRA karavan 1996 698.000 VW GOLF 4 1,6 2000 1.898.000 MERCEDES BENZ C 200 Cdi 2004 6.399.000 TOVOTA CARINA 1.8 Gli karavan 1997 1.449.000 CITROEN YUMPY 2.0 HDI 2001 2.390.000 CITROEN BERLING0 1.9 D 1997 899.000 In še vedno do 70 vozil različnih znamk LEASING* STARO ZA STARO * KREDITI * UrODfll IMIMII VI Mariborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 www,avtodeliregnemer.si ORIGINAL MOTORNO OUE OPEL -10% 10VI/40............ 4 litre že za 3.447 SIT KOMPRESORJI KLIME SERVO VOLANSKE ČRPALKE KATALIZATOR UNIVERZALNI že od 22.200 naprej TURBO KOMPRESORJI LAMDA SONDE IZPUŠNI SISTEMI -20% DO 29.4.2005 www.novitednik.com Poljska vleče navzdol Posel z avtomobili v novih članicah v letošnjih prvih treh mesecih ni bil ug Prodaja novih avtomobilov se je v pt'1^ javi z enakim lanskim obdobjem zman) za 18 odstotkov na 173 tisoč avtomobi Vse kaže, da- je ta negativna številka pr vsem posledica katastrofalnega stanja na ^ skem, naj večjem trgu med deseterico no članic EU. Tam se je število novih registr^ v omenjenem obdobju zmanjšalo za nič m kot 39 odstotkov. Poljaki po vstopu v EUm^_ žično kupujejo rabljene avtomobile na hodu, predvsem v Nemčiji. a #*j£ys=s ZA 2,06 /o Fiksna realna obrestna mera pri nakupu na kredit www.peugeot.si Finančna ponudba, ki je ne pozabiš nikoli. Velja samo za najem kredita pri nakupu vseh modelov Peugeot 206 dobavljivih do 30.6.2005. Več informacij dobite pri naših pooblaščenih prodajalcih. 2^}^! PEUGEOT TOTAL uZlTEKV DOVRŠENOSTI. 206 | Poraba - kombiniran način vožnje: 4,3 - 8,6 1/100 km. Emisija COj: 113 - 204 g/km. Slika je simbolična. Peugeot SLOVENIJA AVTO CIEI.JIE d d Ipavčeva 21, Celje, (03) 42 61 280 - Vsi, ki se boste vpisali v našo avto šolo do 30.5.2005, boste potovali z nami brezplačno v Gardaland. - Možnost mini kreditov do 12 mesecev, brezplačno klicanje iz vseh omrežij. $teVIlK> - Želite predstavitev našega dela in vseh ugodnosti pri vas doma? Pokličite na brezplačno številko, vse ostalo bomo uredili mi. novi TEDNIK ASI - INFORMACIJE 27 ^°vi tednik izhaja ob torkih in Petkih. Zadnji dan za oddajo ^alih oglasov, osmrtnic in zah-^ za torkovo izdajo Novega 6dnika je sobota od 8. do 12. 1re. za petkovo pa torek do '7- ure. / <5SM 03120-50-60 ji MOTORNA VOZILA PRODAM A^AKTlVN0! Maxi skuter aprilia scarabeo ^0, letnik 2003,8000 km + oprema, Nam za 1.200.000 SIT. Telefon 031 ^87-980. 2111 'ORNO vozilo Iveco, tovorno vozilo Merce-ičs- dva masterja (bel in rdet), dva Nija VW, peugeot boxer, golf I in golf dva clia in fiat punto ugodno proda-"">■ Telefon 041 680-001, (03) 492- ‘JOO. 2302 ^OAI lantra 1,6 16 v, letnik 1996, ganjen, registriran, prodam za 3?0.000 SIT. Telefon 031 702-303. jj- 2329 0 dS, neregistriran, v voznem stanju, Nam. Telefon 041 794416. lsso )'dizo, letnik 1994, rdeče barve, pro-dN Telefon 041 279488. Š351 ^&EZ benz 508, v voznem stanju, s 'No, prodam. Telefon 5799-038 ali “dl 725-757. Š351 ^ i*d, letnik 1991, reg. marec 2006,5 N prodam. Telefon 041 324-320. ^AUlT laguna 1,8 rt aida, letnik 1997, NO km, bele barve, veliko opreme, N klime, prodam. Cena po dogovo-Telefon 041 945-589. 2347 i1*6- letnik 1995, prevoženih 101.200 l'1, registriran do novembra 2005, 5 N' lepo ohranjen, prodam za N00 SIT. Telefon 041 248-566. ford 2349 U f,esta 1.3 flair 16 v, letnik 1997, Nam. Možna menjava za dražje ali Niše osebno vozilo. Telefon 041 567-392 3119» 2361 51 N 1,2 4*4, letnik 1990, reg. 4/ , dobro ohranjen, ugodno pro- fiat mTelefon 041 432‘962- 6357 Q,ip° 1-8 ie sx, letnik 1992, z dodatno Premo, ugodno prodam. Telefon 040 po?'330- . ' d, letnik 97, rdeče barve, alu plati*-Prevoženih 63.000 km, dobro ohra-|6fl-Prodam. Telefon 051 306-919. Hlini 2383 d tdi, 130 ks, 1.2003, titan metalik, Nženih 33.000 km, prvi lastnik, Nam. Telefon 041 515-223. 2385 KUPIM >1 slabše kakovosti, jugo, 126, „ji11N drugega, kupim. Plačan v red-°df Sso^jb10000 srr-Te!efon zvečer. ITALIJANSKI okopalnik in kosilnico Muta, mala kolesa, prodam. Telefon 5731-243. L374 KOSILNICO Alpina, obnovljeno, prodam. Telefon (03) 5731-090, 040 611-195. L 396 SEJALNICO, 4-redno sejalnico za koruzo in predsetvenik prodam. Telefon (03) 4270-320. 2345 ROTACIJSKI plug za kosilnico Kombi m uta prodam. Marjan Udovič, Kulturniška 20, Celje, telefon (03) 5419-820. 2344 TRAKTORSKI plug Batuje, 10 col, prodam ali menjam za brane. Telefon (03) 5796-360. 2358 TRAKTORSKO škropilnico, 5001, razpon 14 m, ugodno prodom. Telefon (03) 5821-984,031 768-173. Š358 TRAKTOR Štore 502, letnik 1984, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 628-766 (03) 5471-832. 2374 ELEKTROMOTOR, 10 KM, z ventilatorjem za dosuševanje sena, prodam. Telefon 041 583-173. 2380 2331 'Prodam. Telefon 5414-185. KUPIM TRAKTOR, multikultivator, obračalnik, kosilnico ter drug stroj kupim. Telefon 041 407-130. 2166 TRAKTOR, lahko na zadnji pogon, kupim. Telefon 041 588-205. Š357 PRODAM NOVO, moderno grajeno hišo, v Celju, ugodno prodam. Telefon 041 389-238. 2095 HIŠO na Ostrožnem prodam. Telefon 041 628-674. 1857 POSLOVNE prostore (delavnico), v velikosti 300 m2, v industrijski coni Štore, prodam ali oddam. Telefon 041 630-339.1977 l*sl* NEPREMIČNINE TEL 03 5451-006 041 368-625 www.pgp-nepremicnine.com ALOJZ KENDA » p.. Dobrova 23/a 3000 CELJE HIŠO, v Šentvidu pri Planini, 250 m2, takoj vseljivo, prodamo. Telefon 041 592-184. Š319 GRADBENO parcelo, 1500 m2, z lokacijsko informacijo za gradnjo hiše, v okolici Grobelnega, v vasi Spodnji Bodrež, dostop asfalt, prodamo za 2.700.000 SIT. Telefon 031 656-927, po 15. uri.Š323 PARCELO z gospodarskim poslopjem, v Polani pod Lisco, prodam. Dovoljena gradnja. Telefon 031 642-767. p ZAZIDALNO parcelo, Razbor, Dramlje, prodam. Telefon (03) 5798-316. 2287 OPREMLJENO dvostanovanjsko hišo prodam v Prekorjah pri Celju. Telefon 031 423-577. 2317 STAREJŠO hišo z gospodarskim poslopjem prodam. Telefon 051 346-702. 2337 13.000 m2 zemlje, od tega 4.000 m2 mokrišče, za ribnike, lokacija 20 km iz Celja, asfalt do parcel, vsi priključki na parceli, prodam. Telefon (03) 5441 -826, zvečer. 2354 HIŠO v 3. gradbeni fazi, v Šentjurju, pritlično, na ravnini, z vso infrastrukturo, ugodno prodam. Telefon 041 645-898. Š352 V JAKOBU pri Šentjurju prodam zemljišče, 56 arov in 79 m2, kasneje možnost gradnje.Telefon 031 450-958. Š353 & VODOVOD - KANALIZACIJA _______JAVNO PODJETJE, d.o.o.______________________ Lava 2a, 3000 CELJE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ ^2 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. _______________ VIKEND-zidanico, na Kalobju, na parceli 4700 m2, od tega 1 /3 vinograda, ostalo vrt in sadovnjak, na zelo zatišni, mirni, sončni legi, prodam. Telefon 041 736-147,031 200-424. 2378 CELJE, Šmarjeta. Prodam hišo, 250 m2, parcela 1200 m2, zelo dobro ohranjena, na ugodni lokaciji, možnost poslovno stanovanjskega objekta. Telefon 041 734-454. 2339 HIŠO, na mirni legi v Šentjurju (Črnolica), bivalne površine 205 m2, s podstrešjem in prizidkom, garaže, na parceli 3.189 m2, ck na olje, telefon, kabelska, asfaltiran dostop, delno obnovljena, prodam. Telefon 041 871-435. 2359 DVE parceli za stanovanjski hiši, po približno 670 m2, ob asfaltni cesti v naselju Gotovlje, prodamo. Možni priključki na vse komunalne vode. Telefon 041 690-736. Ž302 IMENO pri Podčetrtku, v bližini Term Olimia, prodam lesen vikend (12 m2), na parceli (529 m2). Voda na parceli, elektrika v bližini. Telefon 040 597-831. 2364 V DRAMLJAH prodam bivalni vikend, velik 150 m2, na parceli 3000 m2. Cena 13.000.000 SIT. Telefon 031 548-586 ali (03) 7002-700. 2369 V LETUŠU prodam gradbeno parcelo z ob- stoječo staro hišo. Telefon 031 717-452. 2368 SLOVENSKE Konjice, strogi center. Prodamo poslovni prostor, velikost 288,04 m2, cena 790 EUR/m2. Informacije po telefonu 051 368-128. Maksimilijan d. 0.0., Ljubljanska 5, Celje. n HIŠO, novogradnja, v Zagradu, velikosti 280 m2, parcela 2500 m2, vseljivo konec avgusta, prodamo. Možnost upoštevanja vaših želja pri izgradnji. Cena po dogovoru. Telefon 041 415-555. 2391 HIŠO v Bovšah - Ljubečna, novogradnja, velikosti 150 m2, velikost zemljišča 1700 m2, prodam. Cena 30.000.000 SIT, ali po dogovoru. Vseljivo konec junija. Telefon 041 415-555. 2391 CEUE, stanovanjsko hišo z možnostjo takojšnje vselitve, cca 280 m2, l km od centra Celja, ob Savinji, zgrajeno 1960, dvorišče 450 m2, prodamo za 28.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, e mail: janez.janez-@gmail.com. n CELJE, Zadobrova, poslovni prostor v izmeri 520 m2, nadstrešnica 43 m2, pripadajoče funkcionalno zemljišče 400 m2, za obrt ali trgovinsko dejavnost (že registrirano). Objekt zgrajen 1980, adaptiran 1990, prodamo za 35.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, e mail: janez.janez-@gmail.com. n I HIDRAVLIČNI CEDILNIKI Od 6 do 201 pogon preko elektromotorja ali traktorja STROJI |i PRODAM ^DALKO, traktorsko škropilnico, 'Nijsko kosilnico in tračni obra-Q|iik, 1 2365 -GOZDARSKI VITLI - daljinski upravljale! terra funk - žične vrvi - ostala gozdarska oprema Dobriša vas 14,3301 PETROVČE tel.: 03 713 14 10 www.uniforest.si PRODAM Prijateljsko posredujemo za NAJHITREJŠI KREDIT Boljša boniteta: nepremičnina, plačilna kartica, osebno vozilo, osebni dohodek. Vaš X5 posreduje posojila za vas od 9. do 17. ure v PE na Partizanski cesti 8, Slovenska Bistrica. 02 818 - 20 - 08 040 304 - 481 Kulturno umetniško društvo X5, Gestrinova 4, Ljubljana_ GRADBENO parcelo, Celje - Ostrožno, na atraktivni lokaciji, v izmeri 2649 m2, prodam. Telefon 040 751-697. 2398 KUPIM GRADBENO parcelo ali kmetijsko zemljišče, z možnostjo gradnje, v Celju ali bližnji okolici, kupim. Telefon 041 389-238. 2095 STAREJŠO hišo, lahko slabše ohranjeno, na dobri lokaciji v Celju ali Žalcu, kupim. Telefon 041 746-610. 2272 HIŠO, v ožji okolici Celja, Žalca, lahko starejšo, potrebno obnove, kupimo. Telefon 041 856-973. p ZAZIDLJIVO zemljišče v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 541-592. 2391 BIVALNI vikend v okolici Celja, kupim. Telefon 031 541-592. 2391 HIŠO v okolici Celja, kupim. Telefon 031 541-592. 2391 KMETIJO v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 541-592. 2391 ODDAM TRGOVSKI lokal, s skladiščem, približno 320 m2, oddamo v najem. Telefon 041 642-280, Keor d. 0.0., Zrkovska cesta 87, 2000 Maribor. n VEČJI gospodarski objekt, na področju Spodnje Savinjske doline, oddam v najem, možnost skladiščenja do 8 m višine, velikost približno 400 m2. Telefon 040 295-179. Ž166 LOKAL, poslovni prostor, 34 m2, na Hudinji, Podjavorškova 1, poslovni center Chemo, oddam. Telefon 041 725-103. p POSLOVNI prostor (skladišče), 450 m2, v centru Celja, oddam. Telefon 041 676-809. 2360 MLADI družini ali paru nudimo najem manjše hiše. Informacije po telefonu 031 233-804. Ž198 BIVALNI vikend, letnik 2004 -100 m2 uporabne površine, z garažo v bližini Podčetrtka, Terme Olimia, ugodno oddamo. Telefon 031 878-468. 2390 NAJAMEM OPREMLJEN gostinski lokal v okolici Celja vzamem v najem. Telefon 031 743-160. 2343 STANOVANJE ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. Slovenska c. 27, LJUBLJANA_____ GOTOVINSKA POSOJILA | GARANCIJA: * POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK • | CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (R««vo|nl center) TEL.: 03/ 42 74 378 NOVO: LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA MEDIAFIN KOM d.O.O., Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop TAKOJ!!! GSM SERVIS CELJE CE, Mariborska 66 03 490 IS OO Azur - Papotnik k.d.. Prožinska vas 22d, Štore_ 11 H:i 1 it1 jfl POPOLNOMA opremljeno dvoinpolsobno stanovanje, 65 m2, v Celju, Nova vas, prodam. Cena 14.500.000 SIT. Telefon 031 693-267. 2169 NA novo adaptirano garsonjero, pritličje, 34 m2, cena 2.900.000 SIT, lokacija Šentvid pri Grobelnem, prodam. Telefon 031 656-927, po 15. uri. Š323 DVOSOBNO stanovanje, 50 m2,1. nadstropje, na novo adaptirano 2002, prodam za 4.900.000 SIT. Šentvid pri Grobelnem. Telefon 031 656-927. Š323 TRISOBNO stanovanje v Celju, pritlično, v tristanovanjski hiši, 68 m2 + garaža in zelenica, prodam, cena 15 mio SIT. Telefon 031 360-320. 2357 GARSONJERO, 40,66 m2, novogradnja v centru Celja, Maksimilijan, prodamo za 11.900.000 SIT. Informacije po telefonu 051 368-128. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n Stanovanjska zadruga ATRU 7.0.0. tava 7, p.p. 1045 3001 Celje_______________________ 03/42-63-122 in 031 342 118 PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM. CENITVE CEUE - Milčinskega, 2,5 SS, oddamo, delno opremljeno, lepo urejeno, cena mesečnega najema 250 EUR ter plačilo vseh stroškov in ena najemnina kot varščina. ŠEMPETER - stanov, hiša, I. 1972, bivalne površine cca 180 m2, parcela 625 m2, cena 21 mio SIT. CELJE - dve manjši stanov, hiši, vel. 130 in 120 m2 bivalne površine, leto obnove 1990, parcela 720 m2, cena za oba objekta je 33 mio SIT. ZABUKOVICA - montažna hiša, bivalne površine 77 m2,starost okrog 60 let, parcela 2000 m2, cena 6,5 mio SIT. CEUE - Drapšinova, 2,5 SS 54 m2,1.1978, 3. nad./4, plin, takoj vseljivo, cena 11 mio SIT. GOTOVUE - zazidljiva parcela, vel. 1700 m2, sončna lega, asfaltiran dostop, elektrika in voda na parceli, z manjšim objektom cena 6,2 mio SIT. NUMERO UNO Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor V CENTRU Celja, na odlični lokaciji, prodam stanovanje, približno 64 m2. Stanovanje je zaradi velike kleti in prostora na podstrešju, ki se lahko uporabita kol skladišče, primerno tudi za poslovne prostore, zdravniške ordinacije, pisarne ipd. V krogu dobrih 100 m se nahajajo sodišče, bolnišnica, gledališče, policija, kar še poveča atraktivnost lokacije. Telefon (03) 5485-602, Silva Pavlin, Gledališki trg 2. 2222 DVOSOBNO stanovanje v Šempetru prodam. Telefon 040 594-044, 041 814-210. Ž194 CEUE. Prodam stanovanje, 46 m2, Dolgo polje. Telefon 5418-304,040 899-294. 2327 DVOSOBNO stanovanje, 48 m2, Celje, bližina centra, prodam. Telefon 031 600-625. P V ŠTORAH prodam dvoinpolsobno stanova- nje, 63,49 m2, v stolpnici, dobro vzdrževano, dvigalo. Telefon 040 742-132. 2319 V GORICI pri Slivnici prodam trisobno stano- vanje, velikost 70 m2, I. nadstropje. Telefon 5793472, 041 836-228. Š349 Ljubljanska 14a, Celje NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956, 031862140 V CENTRU Celja prodam stanovanje, 22 m2, - primerno tudi za poslovni prostor. Cena 1.000 EUR za m2. Ogledi možni ob petkih. Telefon 031 345-195. 2355 TRISOBNO stanovanje, 91,26 m2, novogradnja v centru Celja, Maksimilijan, prodamo za 28.300.000 SIT. Informacije po telefonu 051 368-128. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska 5, Celje, n GARSONJERO, 41,23 m2, novogradnja v centru Celja, Maksimilijan, prodamo za 12.800.000 SIT. Informacije po telefo- nu 051 368-128. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n PRODAM novo stanovanje v Dečkovem naselju, Celje, velikost 60 m2 ♦ lastni, lastniški parkirni prostor. Cena 19.700.000 SIT. Telefon 031 541-592. 2391 CEUE, večsobno stanovanje v izmeri 150 m2, v pritličju in I. nadstropju (v pritličju možnost manjšega poslovnega lokala), z lastnim parkiriščem in vhodom, leto izgradnje 1980, prenovljeno 1995, prodamo za 16.800.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.p., .Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, e mail: janez.janez@gmail.com. n DVOSOBNO stanovanje, 51,05 m2, v Trubarjevi ulici 18 v Celju, prodam. Cena po dogovoru, telefon 031 786455. 2395 KUPIM ENO ali enoinpolsobno stanovanje, zaželena Hudinja in okolica, kupim. Telefon 031 261-345. 2336 ODDAM HRVAŠKA, Sukošan pri Zadru. Nove apartmaje in sobe (nočitve z zajtrkom, možnost večerje), 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, oddam. Telefon 00385 9153-19064. 1302 APARTMA v Termah Banovci oddam v najem. Telefon (03 ) 7001-611,041 476-104. n APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041 476-104. n PANELNE OGRAJE MESTNA OBČINA CELJE Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje skladno s 24. členom Pravilnika za oddajanje poslovnih prostorov in garaž v najem ter določanju najemnin za poslovne prostore in garaže razpisuje JAVNO PONUDBO za oddajo poslovnih prostorov v najem 1 Glavni trg 16, Celje, poslovni prostor, primeren za skladišče ali mirno storitveno dejavnost (831 SIT/m2), velikosti 30 2 m2 prit-ličje-dvorišče, ogled 3. 5. 2005 ob 9.00; 2. Glavni trg 18, Celje, poslovni prostor primeren za skladišče mirno storitveno dejavnost (831 SIT/m2), velikosti 65 95 m2 pritličje-dvorišče, ogled 3. 5. 2005 ob 10.00; 3. Gledališka 2, Celje, dve pisarni (862 SIT/m’2), velikosti cca 9 m2 ogled 3. 5. 2005 ob 11.00; 4. Gosposka 3, Celje, poslovni prostori primerni za trgovino storitve ali gost. lokal (671,69 SIT/m2), velikosti 21,07 m2 70 56 m2 in 142,65 m2, ogled 3. 5. 2005 ob 12.00; 5. Malgajeva 18, Celje, pisarne ali mirna dejavnost (534 SIT/m2) velikosti 53 m2, pritličje, ogled 3. 5. 2005 ob 13 00- 6. Vodnikova 9, Celje, pisarne (792 SIT/m2), velikosti 70 69 m2 2 nadstropje, ogled 3. 5. 2005 ob 14.00; 7. Gledališka 4 (vhod iz Vodnikove 13), Celje, poslovni prostor primeren za trgovino, storitve ali pisarne (792 SIT/m2), velikosti 25 m2, pritličje ogled 3. 5. 2005 ob 15.00; 8. Kocenova 3, Celje, skladišče (334 SIT/m2), velikosti 25 64 m2 podpritličje ogled 4. 5. 2005 ob 9.00; 9. Škofja vas 38, pisarne (430 SIT/m2), velikosti 79 4 m2 1 nadstropje, ogled 4. 5. 2005 ob 16.00; 10. Gledališki trg 7, Celje, skladišče (452 SIT/m2), velikosti 30 2 m2 pritličje, ogled 4. 5. 2005 ob 10.00; 11. Gregorčičeva 6, Celje, poslovni prostor primeren za pisarne (727,16 SIT/m2), velikosti 75,18 m2, 1. nadstropje, ogled 4 5 2005 ob 11.00; a 12. Glavni trg 8, Celje, poslovni prostor primeren za skladišče (862 SIT/m2), velikosti 28,46 m2, pritličje- dvorišče ogled 4 5 2005 ob 12.00; 13. Ljubljanska 10, Celje, prostor primeren za trgovino ali storitveno dejavnost (997 SIT/m2), velikosti 24,62 m2, pritličje ogled 4. 5. 2005 ob 13.00; 14. Linhartova 22, Celje, primerno za mirno storitveno dejavnost ali pisarne s soglasjem stanovalcev (508,35 SIT/m2) velikosti 24,31 m2, dvorišče-pritličje, ogled 4. 5. 2005 ob 14.00; ’ 15. Linhartova 22, Celje, primerno za trgovino ali storitveno dejavnost (562 SIT/m2), velikosti 44,29 m2, ulični - pritličje, ogled 4 5. 2005 ob 14.30; 16. Linhartova 22, Celje, primerno za trgovino ali storitveno dejavnost (640 SIT/m2), velikosti 32,36 m2, ulični-pritličje, ogled 4 5 2005 ob 15.00; OPOZORILO: Najemnine so določene okvirno (najnižje ocenjena dejavnost), točen izračun se določi skladno s Pravilnikom glede na dejavnost, katero namerava ponudnik v poslovnem prostoru opravljati. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno, za tekoči mesec na podlagi izstavljenih računov s strani lastnika. Najemna pogodba se sklepa za določen čas, za dobo 1 leta Ob izpolnj vanju vseh obveznosti najemnika, ki izhajajo iz najemne pogodbe, se p preteku 1 leta sklene najemna pogodba za nedoločen čas. Ponudniki morajo poravnati varščino v višini enomesečne najemnine za resnost ponudbe na TRR 01211-0100002855 MOC proračun - sklic na 4008001 19400 - varščina. Varščina brez obresti bo v roku 15 dni po odločitvi o izbiri vrnjena tistim ponudnikom, ki na izboru ne bodo uspeli. 1. Prijavi na razpis je potrebno priložiti: a. ) DOKAZILO O USPOSOBLJENOSTI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI: - za fizično osebo dokazilo o strokovni usposobljenosti ali dokazilo iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov za samostojnega podjetnika; - za pravne osebe: izpisek iz sodnega registra, star največ 30 dni; - za društvo: odločbo Upravne enote; kratko poročilo o dosedanjih aktivnostih ter predstavitev programa, ki se naj bi izvajal v poslovnem prostoru; b. ) DOKAZILO O PLAČILNI SPOSOBNOSTI: - dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih, dokazilo o poravnanih obveznostih do Mestne občine Celje in dokazilo, da ni blokiran račun (staro največ 30 dni); - za pravne osebe: potrdilo banke o plačilni sposobnosti za zadnjih 6 mesecev; - potrdilo o registraciji, ki ga izda Davčna uprava zavezancu za DDV' - dokazilo o plačilu varščine v višini enomesečne izhodiščne najemnine na transakcijski račun Mestne občine Celje. c. ) dosedanje reference kandidata za najem d. ) program dejavnosti, ki se bo odvijala v poslovnem prostoru lese po i,=jovi.uau, im oc uu uuvijaia v poslovnem prostoru 2. Komisija bo pri izbiri ponudnika kot kriterij poleg dejavnosti upoštevala tudi zanimivost programa in interes MOC po oživitvi mestnega jedra. 3. Poslovne prostore Si za potrebe svoje dejavnosti priredi s soglasjem lastnika najemnik sam in mora na svoje stroške pridobiti potrebno dokumentacijo in upravna dovoljenja. 4. PRIJAVA NA RAZPIS Prijave na razpis sprejema Mestna občina Celje, Komisija Mestne občine Celje za oddajanje poslovnih prostorov v najem, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, z oznako “JAVNA PONUDBA - NE ODPIRAJ! - s pripisom št. poslovnega prostora" Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa. Zadnji rok za oddajo ponudb je 14. 5. 2005. Ponudb, ki bodo prispele po razpisnem roku (nepravočasna ponudba), ali pravočasnih, vendar nepopolnih ponudb, komisija ne bo obravnavala. V primeru večjega števila ponudnikov, ki izpolnjujejo pogoje, lahko najemodajalec izbere najugodnejšega ponudnika, če tega ne more izbrati pa lahko razpiše javno dražbo, katere predmet je višina najemnine’ Ponudnikom, ki izpolnjujejo pogoje in bodo vabljeni na dražbo, se dana varščina za resnost ponudbe šteje tudi kot varščina za udeležbo na dražbi. O dnevu dražbe bodo ponudniki pisno obveščeni. Ftok vezanosti ponudnika na ponudbo velja do sklenitve najemne pogod- 5. Ponudnikom bo sklep o izbiri vročen 8 dni po seji komisije. Najemna pogodba bo sklenjena z izbranim ponudnikom v 15 dneh od odločitve komisije. Župan Mestne občine Celje lahko postopek oddaje v najem ustavi do sklenitve najemne pogodbe. Ponudniki si poslovni prostor lahko ogledajo in dobijo podrobne informacije na tel. (03) 4265667 ali 4265668. DVORIŠČNA VRATA Polzela, Ločica 65d Tel: 03/5701 221 , 041 754 865 Fax: 03/5701 446 ______www.ograJe.com Tipi vrat: ENOKRILNA DVOKRILNA DRSNA APARTMA, od 3 do 5 oseb, v Sovudriji, oddamo za l. majo, pred sezono in po sezoni 30 % popust. Telefon 041 424-086, Terezija. ž175 GARSONJERO v Celju, opremljeno, oddam. Telefon 040 788-422. 2338 ODDAM prenovljeno, opremljeno, enosobno stanovanje v Celju, za 200 EUR/mesečno + stroški. Telefon 041 661-734. 2399 NAJAMEM MANJŠE stanovanje v bližini bolnišnice, zaposlena, univ. diploma, nekadilka, najamem. Telefon 041 737-956. 2155 OPREMA PRODAM NAJNOVEJŠE hibridne jarkice pred nesnost-jo: rjave, črne, sive, grahaste, bele susex, jerebičaste Italijanke in bele težke piščance za dopitanje prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Večje količine dostavimo. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon (03) 700-1446. 1951 JARKICE, grahaste in črne, prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 5472-070,041 763-800. 927926 KMETIJSKA zadruga Laško vam nudi rjave in grahaste jarkice v začetku nesnosti, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677, (03) 734-4378. n BERNSKE planšarske psičke (samičke), cepljene, čistokrvne, brez rodovnika, prodam za 45.000 SIT. Telefon 051 312-138. 2290 ČISTOKRVNE škotske ovčarje (lessi), stare 8 tednov, tribarvni, cepljeni, ugodno prodam dobrim ljudem. Telefon (03) 5701-264,031 392-010. 2350 SENO prodam, v račun vzamem ovce. Telefon 041 747-847. 2256 MEŠANO belo in rdeče vino prodam. Telefon 031 501-669. Š341 CIPRESE smaragd, za živo mejo in male zimzelene ciprese za cvetlična korita, ugodno prodam. Telefon 5718-839, 041 317-588. ž 199 BELO sortno vino prodam. Telefon 5821-627,031 566-563. šseo SEMENSKO koruzo, stare sorte, prodam. Telefon 041 583-173. 2380 BELO haloško vino, laški rizling in mešano sorto, prodam. Telefon 802) 7712-221. GUME, 175/16,4 kose in 163/13,4 kose, prodam. Telefon 041 583-173. 2380 RDEČE vino, mešanih cepljenih sort ter dva brazdni traktorski plug, prodam. Tele- fon 5821-482. S361 OSTALO PRODAM KUHINJO s pomivalnim koritom in štedilnikom ugodno prodam. Telefon 041 313- ^ 2330 tu-,, uvi u/z-uiu. 2350 DVE omori ugodno prodam. Telefon 5708- NESNICE in peteline za zakol ugodno proda- 804, popoldan. Ž200 mo. Nakup 10 kokoši, petelin brezplač- KUHINJO, 220 cm, sive barve, z vgradnim no. Nimajo porezanih kljunov. Kmetija štedilnikom, pomivalnim koritom, napo, VVinter, Lopata 55, Celje. Telefon (03) pipo, robljeno je 3 mesece, prodam po 5472-070,041 763-800. 2348 zelo ugodni ceni. Telefon 031 649-215. TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. 2373 Telefon 041 579-358. Š344 JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 759-681. Š347 TELICO simentalko, težko 400 kg, prodam. Telefon 5738-189. L395 DVA bikca simenlalca, težka 300 kg, prodam. Telefon (03) 5730-790. L397 GRADBENI MATERIAL PRODAM mesece, prodam. Telefon (03) 5743-288,041 318-144. Š355 KRAVO, brejo osem mesecev, pasma simentalka in dve telički, prodam. Telefon (03)5888-520. Ž197 PURANE za nadaljnjo rejo, stare 6 tednov, prodom. Naročila po telefonu (03) 5773-744. p KOBILO, žrebico, žrebčka, toplokrvne pasme, prodam ali menjam za govejo živino. Telefon 031 562-39. 2376 KRAVO simentalko, s svežim mlekom, »pri-puščeno«, ugodno prodam. Telefon 5794-235. dam. Telefon 051 321-925. 2287 BUKOVA drva, po potrebi žagano, z dostavo, prodam. Telefon 041 793-891. Š343 DRVA, mešana in bukovo, razrezana in metrska, z dostavo, prodam. Telefon 041 574-703. Š346 BUKOVA drva, 16 m, prodam. Telefon 5738-189. l 395 ARMATURNE mreže in ostali gradbeni material ugodno prodom. Telefon 041617-220. 2345 METRSKA »cepana« drva prodam. Telefon 031 259-636. 2353 0PEnovo,ZSmbe7več"s^oOivtapiaSe ” Jimen,ajko'brjpo izbiri' Prodam volovitke, robljene, zelene, prodom. Te- J*0"103'5739-R lefon 041 645-898. §352 PRASICE 0(170 do ,0° k prodom. Možno dostava. Telefon 031 520-288. 2396 lefon 041 645-898. Š352 NERABLJEN schidel dimnik, dvocevni, prodorno. Ceno ugodna. Telefon 5740-908. 2394 ODDAM AKUSTIKA PRODAM KLAVIATURO Korg M 1 mušic vvorksfation prodam. Telefon 040 739-828. ž 195 KLAVIRSKO harmoniko, na 5 registrov, prodom. Telefon (03) 5777-414. Ž201 VAMAHA Clavinovo 120, staro poldrugo leto, prodam. Telefon 041 769498. 2384 ŽIVALI DVE zdravi odrasli sterilizirani muci nujno oddamo. Telefon 041 243-083, Barbara. 2310 PSIČKE mešančke podarim. Telefon 5720-667. 2326 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM PRODAM SENENE bale, težke do 25 kg, blizu Celja, prodom. Telefon 041 526-980 ali 5419-710. 1865 CIPRESE in česmin za žive meje ugodno prodam. Telefon 5461-063. 1791 NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnost- r—------------------------ jo, prodajamo. Zagotovljena takojšnja KRMO, približno 2 nakladalki, prodom, nesnost. Brezplačna dostava no dom. Možna menjava za bukova drva. Tele-Telefon (02) 5821401. p fon 041 243-089. SLIKO, F. Slana, Ribi na krožniku, olje, platno 75x85, prodam za 780.000 SIT. Telefon 031 587-980. 2111 ŠTIRI letne gume Kumho prodam. Cena in dimenzije po dogovoru. Telefon 041 791-279. 2186 BUKOVA klaftrska drva, seno, kvadratne bale, prodam. Telefon 041 649414. Š87 SALONITKE, nizkovalne, malo robljene, el. motor, 3,7 Kw, 1400 obratov, ugodno prodam. Telefon 031 445-580, zvečer. 2266 PRAŠIČA zo zakol, težkega 230 kg, krmljenega z domačo krmo in pogonske gume, 7,50x16, rabljene, prodam. Telefon 5736-537. 2280 ČEBELNJAK, 5x3 m, v dobrem stanju, približno 15 panjev, prodam. Telefon 041 648-116. 2323 DRVA, smer Lopala-Galicija, prodam. Telefon 041 627-937, popoldan. 2332 HIDRAVLIČNO stiskalnico, 1001, ročni mlin zo grozdje, vrtno kosilnico, samohodno, 4-toktno, z alu ohišjem, prodam. Telefon (03) 5452-348. 2335 NADSTREŠEK zo avto, lesen, samostojno stoječ, ugodno prodam. Telefon 4926-460. 2351 KOZOLEC in dva motorja Avtomatik ugodno prodom. Telefon 5418-180. 2343 BETONSKO strešno opeko, 1500 kosov, sokovnik Haloga in obnovljen kolovrat, prodom. Telefon (03) 5835456. 2367 PRIKOLICO za kampiranje Adria 450, primerno samo kot stabilno, prodom za 350.000 SIT. Telefon 041 201-259. 1982 STEBRE za vinograd, 4X4 cmx2 m, 2500 kosov, kostanjeve, prodom. Telefon 031 264-856. 2375 TRAKTORSKO kosilnico Imt 165, mlade ovce za zakol in mladega kroškega ovčarja, prodam. Telefon 031 646-031. 2379 KUPIM MLEČNI prevozni bazen, 400 I in starejs' traktor, kupim. Telefon 5794-212- Š345 ODDAM GARAŽO v Iršičevi ulici v Celju oddamv nojem. Cena po dogovoru. Telefon 041 791-279. 3186 GARAŽO v Vojkovi ulici v Celju oddam * najem. Cena po dogovoru. Telefon 04 791-279. 2186 47-letni zdomec, urejen, situiran, brez obveznosti, prijetnega videza, želi spozna ti prijetno žensko do 43 let. Otrok ni ovira. Če te oglas ne moti in si ž*y nekoga, ki te bo imel rod in spoštovo, potem pošlji pisno ponudbo na Nov1 tednik in priloži sliko pod šifro POM^- CEUAN srednjih let, urejen, želi spoznali urejeno žensko za občasna srečanja-Pisne ponudbe pošljite na Novi tedm pod šifro 1. MAJ. 2349 UPOKOJENEC, pošten, nekadilec, nealkoh^ lik, z domom na deželi, želi spozna i pošteno sopotnico, po možnosti up0-jenko, do 62 let, ki bi se preselilo k njemu-Pisne ponudbe pošljite no Novi tedni pod šifro SREČATE ČAKA. 2366 ZAPOSLITEV REDNO zaposlitev dobi dekle za strežbov dnevnem baru. Možnost stanovanjav hiši in hrana. Stanko Ferlič s. p., Bros ov-če, telefon 5709-074, 031 875-057- V CELJU, v dnevnem baru, zaposlimo natakarico in študentko. Telefon 5482-9 Bor Park, Maistrova 2, Celje. 2296 Gostilna ASADO Levec zaposli za nedoločen čas natakarje -natakarice in kuharje - kuharic® z ustrezno izobrazbo. Informacije: 041/680 809 Kukovič Srečko s.p. 101 Petrovče 2200 www. .si Bass d.o.o.. Načrtovanje in izvedba računalniških projektov in program5 opreme. Ulica XIV. divizije 14,3000 CELJE OBJAVLJA Prosto delovno mesto za DELO V RAČUNOVODSTVU IN ADMINISTRACIJI Kaj pričakujemo? - Najmanj V. stopnjo izobrazbe ekonomske oziroma druge ustrezn® izobrazbe, podkrepljene z najmanj dvema letoma delovnih izkn5 - aktivno uporabo MS VVIND0VVS okolja in paketa MS OFFICE, ^ - poznavanje dvostavnega knjigovodstva in veljavnih računovoo standardov; - komunikativnost, urejenost, sproščenost, posluh za ekipno de\o, - željo po dodatnem izobraževanju, znanjih; - samoiniciativnost, inovativnost. Kaj ponujamo? - Delo v mladem dinamičnem kolektivu; - stimulativno nagrajevanje. .gS Z jzbranim kandidatom-ko bomo sklenili delovno razmerje za nedoloč® ..{e s šestmesečnim poskusnim delom. Vloge z življenjepisom in dokazi i P genj na naš naslov do vključno 10.5.2005. Kandidati bodo o izbiri pisno oDv . v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Vse dodatne informacije dobite na 034 900 900vsak dan od 8.00 do 16.00- ' »OVIT FORMACIJE 29 Odšla si tiho, brez slovesa, ne bo več tvojega nasmeha in ne tvojega pogleda. Ostala žalost je in bolečina, nastala velika je praznina. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababice JOŽICE ROMIH s Polzele (1. 3.1926 - 23.4.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, Prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili pisna in Ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili k večnemu Počitku. Hvala gospodu dekanu Jožetu Kovačecu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo odpete Pesmi, trobentaču za odigrano žalostinko, gospe Dani Za organizacijo pogreba in pogrebni službi Morana. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni 2356 Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. V SPOMIN Mineva že 10 let, kar nas je zapustil FRANČIŠEK DIVJAK iz Levca Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi 2142 .LIMO dekle-žensko v strežbi, redno V P°9odbeno. Možno takojšnjo zapo-,„ev- Prijave osebno ali po telefonu 041 ^ 384. Gostilna Jež, Linhartova 6, išSL u šoferja v mednarodnem cestnem ro,Tietu (Nemčija, Belgijo, C + E). Infor-očije 041 643-142. Anton Grm s. p., Č4p0° ”in”4,3206 Stranice. LIMO dva gradbena delavca. Vilko-(031 ^ °"' ^D,ece 8 a, Šentjur, telefon llfnSl | 6-1221- Š339 j LIMO fasaderje in pleskarje. Mauer ■jj' °' Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 'V"l4- 2325 sire in J u Postih delovnih mest za žen- ^Ž4Xc,Ske' že|jne zaslužka. POKLIČITE: ri^~p-kl£OJ41/710 663. Informacije po ™ in torek od 10.00 do 15.00 ure. J.o.o.. Mariborska c. 44. Celja v ^0 voznika za mednarodni pfe-jri I a9Q- C, E kategorija. Telefon (03) j ^0, 041 620-448. Avtoprevoz niCjUt Fi'avž s- P / Bukovje 1,3206 Stra- šne Z°|flos^mo udarja, pleskarja, stre-kleparja, delovodjo in keramičar- , --on 041 631-770. Tigrad VN 0' Celjska cesta 13,3212 Vojnik. RE|)||q 23882389 to vZJpos^mo gradbenega tehnika-co ijd ? enie evidence gradbenih del in fon f)ai° predrac’unov 'n racunov- Tele-ska cestQ631 ^?2Tv9-radkVN d ° °"Cel|_ Nn r J,4zl2Vo|nik. 23882389 v l e»a zaposlimo natakarico za delo Sto ni11'Telefon 041 729454, Vinko 'S-Pv Levstikova 3,3000 Celje. 2398 Razno vDs .. LNICA strojev in raznih naprav Sam lih V,SeFl ležav. Izposojevalnica leU’„ n”,ratov Oobrotinškov 13, Celje, 'fon 041 629-644,5414-311. „ DVE telički, A kontrola, 300 kg, kravo simentalko, brejo 8 mesecev, drugega teleta, traktor, 22 konjskih moči, na štiri pogone in bukova drva prodam. V Kamni Gori damo v najem košnjo, 4 hektare. Telefon 5774-808, zvečer. 2262 2267 HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. o. o., PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. o. o., Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. n 8 - 12 kg mesečno in oblikovanje postave )2#2I2> 32- 55,01/519 35 P __ Dr. Pirnat d.o.o., Razlagova 29, Maribor J STRELOVODI, izdelava, montaža, meritve in manjša popravila na strehi, prelaganje opeke, montaža žlebov. Jože Kline s. p., Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736- 229. 1905 KRČNE ŽILE, ODPRTE RANE? o!-: 05 640 02 33 dr. J. Zimmerman, Koper POZOR, graditelji! Po konkurenčnih cenah izdelujemo strojne omete, tlake in fasade. Telefon 031 598-355, Tr-Grad d. o. o., Ledina 40,8290 Sevnica. 1396 1$ LJUDSKAUlIfEIZtoUE RAČUNOVODSTVO 72-urni tečaj, začetek 5. 5. 2005, telefon 0342867 59. ELEKTROINSTALACUE, računalniške mreže, razsvetljava z optičnimi vlakni. Elektro Igor s. p., Ahtikova 7, Vojnik, telefon 041 813-875. 20802081 Kako je prazen dom, dvorišče, oko zdaj naše zaman povsod te išče. Nikjer ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 51. letu nas je zapustil dragi mož, zet, ati in dedi Vse življenje trdo si garala, vse za dom, družino si dajala, sledi za tabo ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok, spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Za tabo ostala je praznina, ki zelo, zelo boli... ZAHVALA IVAN ROMIH iz Turnega (28.1.1954 -17.4.2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na mnogo prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, hvala za vso pomoč ter za izražena sožalja. Iskrena hvala tudi kolektivu Bohor in spajalnici d. o. o., sindikatu Bohor ter kolektivu Zanzibar. Hvala gospodu Marku Štramlu za opravljen cerkveni obred, cerkvenim. pevcem za odpete pesmi in pogrebni službi Zagajšek. Hvala osebju kliničnega centra za zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala govornikoma gospodu Alojzu Jevšniku in gospodu Andreju Kladniku. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči: žena Fanika, tašča Angela, hčerka Urška, Metka z družino in sin Janko ter ostalo sorodstvo ___________________________ Š356 Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame KAROLINE MAČKOVŠEK iz Male Breze (4.11.1928-17.4.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. Zlatečanovi, sestri Ireni in patronažni službi - gospe Tomiči. Hvala tudi gospodu župniku Jožetu Muršiču za lepo opravljen cerkveni obred, govornikoma Jožetu Kapelu in Mariji Salobir, vsem praporščakom, Komunali Laško za organizacijo pogreba ter godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči otroci: Ivanka, Dragica, Vinko in Anica z družinami L 394 Celje V celjski porodnišnici so rodile: 15. 4.: Danica SAJOVIC iz Žalca - dečka, Mateja JAGER iz Celja - deklico, Taja PEJOVNIK iz Šmartna ob Paki - deklico, Melita ŽURAJ iz Bistrice ob Sotli - deklico. 16. 4.: Martina POLŠAK iz Prevorij - dečka, Petra KOLAR iz Šentjurja - dečka, Klavdija KOŠIR iz Celja - deklico. 17 4.: Katja FAJFAR iz Prebolda - dečka. 18.4.: Karmen KREJAN iz Sevnice - deklico, Mojca ZAKRAJŠEK iz Dobrne - dečka, Mateja IVAKIČ iz Šentjurja - dečka. 19. 4.: Lidija KOKOL iz Šmartna ob Paki - dečka, Andreja DŽUMHUR ČOKLC iz Celja - deklico, Štefanija MULEJ iz Dramelj - dečka, Tanja JAKOPIČ iz Laškega - deklico, Barbara FANTINATO iz Laškega - deklico, Marija ZORKO iz Celja - deklico, Nina ROVŠNIK iz Polzele - deklico. 20. 4.: Katarina HABJAN iz Slovenskih Konjic - deč- SLIKOPLESKARSKA dela izvajamo hitro, poceni ter za sabo počistimo. Andrej Terglav s. p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. Telefon 041 216-214, (03)5720-673. 2123 ELEKTROINSTALACIJE, strelovodi, montaža in popravilo el. strojev in aparatov. Drago Kos s. p., Loka 109,3223 Loka pri Žusmu. Telefon 041 592-184. š 320 NUDIM dvosobno stanovanje za pomoč pri hišnih opravilih. Najboljšemu ponudniku oddam v najem mizarsko delavnico. Odsesovalne naprave vgrajene. Telefon 031 833-537. 23332334 Sen/is štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servis sesalnikov SPEEDV in LIV. Rado STRNAD s.p., Tremerje 6, Celje. Tel.: 03/548 82 14, gsm: 041/558 370 TELIČKO simentalko, smrekove deske in »fo-sne« prodam. Kupim kiper prikolico, 31. Telefon 031 557-754. Š354 ka, Mateja VISOČNIK iz Luč - dečka. 21. 4.: Jasmina KOROŠEC iz Zreč - deklico, Nataša PO-ŽEK iz Buč - dečka, Maja FRECE iz Griž - deklico, Suzana ROMIH iz Laškega - deklico, Darka BESEDNJAK iz Velenja - deklico. Celje Poročila sta se: Boris TURK in Brigita BREČKO, oba iz Goričice pri Šentjurju. Velenje Poročili so se: Damjan ANDREJC in Katarina STRO-ŽIC, oba iz Florjana, Cvetko STRMČNIK in Ksenija ČU-JEŠ, oba iz Skal. Celje Umrli so: Terezija BLA-ZINŠEK iz Zadobrove, 84 let, Anton ŠERGAN iz Zgornje Rečice, 79 let, Marija AŽAM iz Trnovca pri Dramljah, 64 let, Angela POLAJŽER iz La-hovine, 94 let,Štefan OGRIZEK iz Šmarja pri Jelšah, 81 let,Marija GROBELNIK iz Petrovč, 74 let, Stanislava PIN-TER iz Prožinske vasi, 80 let, Jelja DOLNIČAR iz Celja, 80 let, Marjeta STANIMIROVIČ iz Celja, 80 let, Marjana JONKO iz Celja, 64 let, Ivana VIVOD iz Konjiške vasi, 81 let,Vida KOŽELJ iz Celja, 80 let, Ljudmila MOČILAR iz Jelova, 79 let, Karl ZAZUAL iz Brdc, 71 let. HITRO NUOCnE EMU Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 130 tolarjev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji le 1.300 tolarjev, kar pomeni, da mesečno prihranijo več kot 400 tolarjev. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. mimm Prešernova 19 3000 Celje NAROČILNICA Ime in priimek: Kraj: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis; m 30 ODNIK KINO PLANET TUŠ 17.00 18.30 20.30 22.30 Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 16.00 XXX2: V pripravljenosti vsak dan: 16.20, 18.40, 21.00 petek in nedelja: 23.30 petek, sobota, ponedeljek: 11.40,14.00 Misija: Cucelj vsak dan: 16.00,18.30, 20.50 petek in nedelja: 23.00 petek, sobota, ponedeljek: 11.20,13.50 5 otrok in željozaver vsak dan: 15.10,17.30,19.40 petek in nedelja: 22.00 petek, sobota, ponedeljek: 11.00,13.00 Prevajalka vsak dan: 15.20,18.00,20.40 petek in nedelja: 23.20 petek, sobota, ponedeljek: 12.30 Vohunska naveza vsak dan: 16.40, 19.00, 21.20 petek in nedelja: 23.40 petek, sobota, ponedeljek: 14.20 Bodi kul vsak dan: 15.00,17.50, 20.20 petek in nedelja: 22.50 petek, sobota, ponedeljek: 12.00 Propad vsak dan: 16.50, 20.00 petek in nedelja: 23.10 Medvedek Pu in Slovon vsak dan: 16.30 petek, sobota, ponedeljek: 11.10,14.40 Jesen prihaja, Dunja moja vsak dan: 18.20, 20.30 petek ih nedelja: 22.40 17.30 19.45 21.30 16.15 18.45 20.30 18.00 20.00 18.30 20.30 18.00 20.00 mala dvorana: otroška matineja Medvedek Pu in Slovon Misija: Cucelj Prevajalka počitniška predstava Njegovi tastari PONEDELJEK počitniška predstava Medvedek Pu in Slovon Constantine Misija: Cucelj Prevajalka mala dvorana: počitniška predstava Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega počitniška predstava Njegovi tastari Mesec ljubezni: Japonska zgodba TOREK Misija: Cucelj Constantine mala dvorana: počitniška predstava Njegovi tastari Mesec ljubezni: Japonska zgodba SREDA Misija: Cucelj Prevajalka 1 PRIREDITVE I PETEK, 29.4. 17.00 Interspar Velenje Lutkovna predstava za otroke SOBOTA. 30.4. 16.00 Terme Olimia Postavitev mlaja 19.00 Športno igrišče Štore KOLOSEJ Tradicionalno kresovanje s Pihalnim orkestrom štorskih že-lezarjev XXX2: V pripravljenosti 12,40, 14.50. 10.00. 19.10, 21.20, 23.30 Lepotica pod krinko 13.50. 16.30, 19.00, 21.30, 00.00 Pet otrok in željozaver 12.00. 14.00. 16.00, 18.00, 20.00 Misija: Cucelj 12.20. 14.30, 16.40, 18.50, 21.00,23.10 Bodi kul M 15.50, 18.20, 20.50, 23.20 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so od petka do nedelje predstave so od petka do ponedeljka 19.00 Lovski dom nad Celjsko kočo Kresovanje s turnirjem v biljardu, streljanjem z zračno puško na skrito tarčo, glasbo ... Likovni salon Celje: Performativna zvočno-slikovna konstelacija: son:DA/ enota 1008 do 12. 5.; Vstop prost 6, do 28. 5. Galerija sodobne umetnosti Celje: pregledna slikarska razstava Jožeta Ciuhe, do 6. 5.; Študijska razstava del dijakov Gimnazije Celje - Center program umetniška gimnazija - likovna smer, do 26. ■ 5. Galerija Borovo: slikarska razstava Franca Polanta, do 19. 5. Galerija Mozirje: likovna dela Cvetke Kravos Osrednja knjižnica Celje: Celjanke in Celjani 2005 - nagrajenci MOC, avtorja Janka Germadnika, do 3. 5.; Celje na zemljevidih od 16. do sredine 19. stol. iz zakladnice Osrednje knjižnice Celje - prodajna razstava Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v senci gradu, avtorja mag. Aleksandra Žižka, do 13. 6. Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12. Galerija Mik Celje: olja in akrili na platno akademske slikarke Vide Slivni-kar, do 16. 6. Kulturni klub Ivan Cankar: tempera na platno Majde Zličar, do 30.4. Galerija Volk: Celje v slikarjevi podobi, slikarskega Ex-tempora ljubiteljskih likovnikov, ob prazniku MOC, do 30. 4. Pokrajinski muzej Celje: Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005, Kuharca -kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in v prvi polici 20. stoletja, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 30. 4. Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.6. I* * ,x f' .. adinski center ce Petek ob 19.00 Predavanje: Sant matu in učenje kompetentnih mojstrov Razstava: Stripburgerjeve naslovnice, do 18.5. Do 6. maja zbiramo nove predloge za celostno grafično podobo MC Celje - razpisne pogoje lahko pošljemo po elektronski pošti. Klub Smeh uyy Stalnice delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00); gledabške delavnice (sreda ob 13.45); pomoč pri učenju (četrtek). Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj). Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava fotografij V objemu cuna-mija Blaža Laha iz Kluba popotnikov in fotografov Fotograf. Info na www.filter-slovenia.org 20.00 Športno društvo Začret Tradicionalno kresovanje z ansamblom Modrijani STALNE RAZSTAVE 21.00 Terme Olimia Veliko zabavno kresovanje NEDELJA, 1.5. 5.30 do 10.00 Celje METROPOL Prvomajske budnice po ulicah Celja nastop Pihalnega orkestra Celje PETEK 17.00 Kresnica 20.00 Pomlad, poletje, jesen, zima ... in pomlad SOBOTA 16.00 Niko vabi: Neverjetni 20.00 Pomlad, poletje, jesen, zima ... in pomlad NEDELJA 19.00 Kresnica 20.00 Marija milosti polna 5.30 do 10.30 Štore, Pečovje, Laška vas Prvomajske budnice nastop Pihalnega orkestra štorskih železarjev 5.30 do 11.00 Ljubečna, Trnovlje, Teharje Prvomajske budnice nastop Godbe na pihala KUD Ljubeč- SLOVENSKE KONJICE 7.00 do 11.30 Občini Podčetrtek PETEK 20.00 Napad na policijsko postajo 13 SOBOTA 19.00 Zelo dolga zaroka 21.00 Napad na policijsko postajo 13 NEDEUA in PONEDELJEK 20.00 Zelo dolga zaroka Prvomajska »Budnca« 12.15 Vas Lipa Terme Olimia Koncert PONEDELJEK, 2.5. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Galerija Vlada Ceršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonarda Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov. Mladinski center Patriot Slovenske Konjice Petek ob 19.00 prostočasna delavnica: izdelava dekorativnih lončkov Predizborni koncert za Rock Otočec: finale Sobota ob 20.00 TGV - sobotni rock, pop, poprock, britpop, britrock Sobota - Stari grad Tradicionalno kresovanje Redno: Petek: 19.30-21.00 košarka, namizni tenis, 21.00 - 22.00 aerobika Sobota: 17.00 -18.30 odbojka, namizni tenis, 18.30 - 20.00 badbinton, namizni tenis, razno na štirih frekvencah 18.30 Gostilna Pod oboki ŽALEC NEDEUA 18.00 Zadeta modela 20.00 Ray Robert L. Horvat: Moja Popotovanja odprtje fotografske razstave PLANINSKI KOTIČEK VELENJE RAZSTAVE : " ■ sm .. .. .. ,. 17.00 PETEK 18.00 Misija: Cucelj 20.00 Constantine 22.30 Prevajalka mala dvorana: počitniška predstava Popotovanje cesarskega pingvina 18.30 Njegovi tastari 21.00 Misija: Cucelj SOBOTA 18.00 Prevajalka 20.00 Misija: Cucelj 22.00 glasno predvajanje Constantine Muzej novejše zgodovine Celje -Občasni razstavni prostori: Astrid Lindgren & Andersen, do 2.5. Galerija Mozaik: umetniška dela iz ateljejev Mestne občine Celje v starem mestnem jedru, do 23.6. Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: likovna dela učencev/. moskovske gimnazije, Moskva, Rusija, do 18. 5.; pregledna razstava nagrajenih ex librisov mednarodnega razpisa Ex librisHlohovec, Slovaška, do 18. 5. Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 30. aprila na Vremščico in Sveto trojico. Odhod ob 5.uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669. Planinsko društvo Slivnica pri Celju vabi: 2. maja na 9. pohod po jugozahodnem delu slivniške krajevne skupnosti. Odhod ob 9. uri izpred gasilsko-kulturneea doma v Gorici. www.novitednik.com Petek ob 20.30: Prostor - galerija 3 oko V soju pušk in bajonetov. Inte' raktivna razstava na temo osvobodilnega in delavskega gibanja. Trenutna razstava Prostor - galerija 3 oko: Deep&Blue’ avtor: Zvonko Pušnik Redno ŠKMŠ: Petek ob 18.00 nadaljevalna skupin3’ 19.30 začetna skupina v vrtcu na Pišnici: vadba joge (mesta zapolnjen3’ H smeti s Počitnice! Petek: Rolanje v parku Sobota: Ustvarjamo v kuhinji Ponedeljek: Risanje s kredo po asfaltu (v parku) Sobota ob 19.00 12. kres pod Laškim gradom In the Crossfire, Hard.com, Movek" novledgement, Dubiozakolektiv, chiU' out glasba Sobota ob 21.00 Kino - stimulativni film Nedelja ob 16.00 francoščina za začetnike šah MLADINSKI CENTER VELENJE Petek in sobota ob 20.00 Klubski večer Ustvarjalni pristan - Prešernova 11 Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, v ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 ure; oblikovanj6 gline: za šoloobvezne otroke, v p° nedeljek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za starejše šoloob vezne otroke, v torek od 18.00 do 19.3 ure; likovna delavnica: za šoloob vezne otroke, v sredo od 16.30 d0 18.00 ure. _ KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VAR^A HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUe pomoč ljudem s težavami^ ^ duševnem zdravju; Krekov trg Celje, tel.: 03 492 57 50 CENTER ZA POMOČ NA D°*og Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-^ ŠENT CELEIA Slovensko združenje ■ za duševno zdravje - pompv *'cjji socialni in psihološki rehab®1 oseb z duševnimi motnjam Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENtER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencij sko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 130, petkovega pa 300 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 14.652 izvodih. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.200 tolarjev. Številka transakcijskega raču- na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.,.Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Nove® lLtve. ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske. ^e- ed® Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna r Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl jič. Organizacijski vodja: Franček Pong61, {/0\'k paganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petr Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija1 @nt-rc-sl EDRILO 31 Nagradna križanka Rivj'3;. nagrada: vstopnica za 3-urno kopanje na Rogaški Nagradni razpis J Ograda: bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir in ^ Pnica za savno na Rogaški Rivieri Ro- Zagrada: vstopnica za savno in za 3-urno kopanje na toski Rivieri •eri ^ žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (ge-nh bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, ^ rriova 19, 3000 Celje do četrtka, 5. maja 2005. •lil^ns objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega ted-’ hi je izšla 22. aprila. Prispelo je 981 rešitev. k '■ ®sitev nagradne križanke iz št. 28 pravno: AFORIST, DALARNA, ONEK, EB, BRIGITTE, ’ RS’ AMARO, MARINIZEM, PARK, FI, KAMELA, CUA’ 0LIN’ ST0NE» HVAR, NETO, TIT, SPAAK, p °N’ 0SLER, RISL LAST, AL, POLICAJ, SRETEN, ABiC ^ANA, KNA, akant, sn, tr, ian, rotator, °Wtt MaRIEL, KARINA, NEMKA, GAZELA, TEAM, g^ um, SRP, NI, VALJ, ATA. °: Francoske filmske igralke. j Izid žrebanja iri Kuh8rado "tri vstopnice za savno na Rogaški Rivieri BRo arske bukve Radia Celje, prejme: Nande Jakopič, Ca 9, 3270 Laško. 2. nagrado - kilogram Tropic kave in vstopnico za savno na Rogaški Rivieri, prejme: Friderik Hribernik, Bratov Vošnjakov 5, 3000 Celje. 3. -5. nagrado - vstopnica za 3-urno kopanje na Rogaški Rivieri, prejmejo: Maja Ciglar, Petrovče 219, 3301 Petrovče, Danica Petaver, Rožna 5, 3000 Celje in Danica Padežnik, Strmca 31, 3270 Laško. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Ime in priimek: Naslov: ________ Bi Davčna številka: HOROSKOP Ona: Ne jemljite govoric povsem resno, saj pomenijo le to, da nasprotniki ne zmorejo ničesar konkretnega. Z nekom se boste dogovorili za prijeten izlet, ki vam bo prinesel nepričakovana doživetja. On: Visoke cilje bi lahko povsem z lahkoto uresničili, le dober načrt morate imeti. Prispevala ga bo partnerka, zato jo vsekakor poslušajte in sodelujte. Koristi ne bodo samo finančne, ampak tudi v ljubezni. Ona: Pogovorili se boste s partnerjem in tako v večji meri razrešili nesporazume, ki so zadnji čas kar na dnevnem redu. Vse bo odvisno zlasti od vas, saj imate veliko več poguma, da pridete z besedo na dan. On: Slišali boste novico, ki vam bo v veliki meri olajšala trenutno poslovno situacijo, saj si boste pridobili kar precejšnjo prednost pred konkurenci. Vse vam bo šlo kot po maslu! DVOJČKA Ona: Če boste želeli, da vam partner pokaže, kar čuti, gaboste morali do tega pripraviti sami, saj drugače ne bo nič. Nekdo se vam bo oglasil z zanimivim predlogom, kipa gaboste gladko zavrnili! On: V kaosu se precej težko znajdete, toda prav v takšni situaciji lahko pridete do povsem nepričakovanega dobitka. Na delovnem mestu boste doživeli presenečenje, saj vam bo uspelo tudi tisto, kar niste pričakovali. Ona: Nekdo iz stalne družbe si že dalj časa vztrajno prizadeva, da bi našel področje, kjer bi vam lahko kar najbolj škodoval. Poglejte malo okoli sebe ali pa se kar najbolje zaščitite pred neljubimi presenečenji. On: Odločitev na poslovnem področju bo sicer težka, a na nek način tudi odločilna, saj se vam bodo ravno zaradi tega začele uresničevati tudi nekdanje želje. Vse je v vaših rokah, zato nikar ne čakajte. Ona: Nekdo vas zelo nestrpno pričakuje, zato ga ne pustite predolgo čakati, če nočete ostati praznih rok. Ne izzivajte svoje sreče v ljubezni, saj se lahko hitro vse skupaj zasuče povsem v nasprotno stran! On: Spoznali boste, da niso vse potencialne partnerke iz istega testa, kajti tista, ki jo boste srečali, ki vas bo popolnoma očarala. Ne smete se prenagliti, saj se lahko sicer ugodna priložnost sprevrže v katastrofo. DEVICA S* Ona: Obeta se vam viden uspeh, saj ste se za nastop do popolnosti pripravili; zablesteli boste prav tam, kjer so vsi ostali odpovedali. Toda vsak uspeh ima dva obraza in vedite, da poti nazaj pač ne bo. On: Sorodstvo vam bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boste vseeno morali ukvarjati z njihovimi navideznimi problemi. Še najbolje bi bilo, če bi se podali na krajše potovanje ... EDIEEBil Ona: Ne odnehajte, četudi si boste domišljali, da je vaš trud zaman, saj je rešitev problema prav presenetljiva. Prijatelj vam bo nakazal možnost, vi pa jo boste realizirali na najboljši možen način. On: So dnevi, ko lahko mislite tudi na sebe. Izprezite in si vzemite vsaj dan počitka. To vam bo izboljšalo tako fizične, kot tudi psihične sposobnosti. Vse skupaj pa se bo prav gotovo odrazilo tudi v ljubezni. Ona: Kadar se človek znajde v položaju, ko lahko v hipu izgubi vse, se je pač treba zanesti na iznajdljivost. Seveda ne velja zanemariti pomoč prijateljev, ki so vam že dostikrat pomagali razrešiti podobne situacije. On: Prepozno boste odkrili, da niste ravnali prav. Edino, kar vam ostane, je, da čakate in upate, da posledice ne bodo prehude. Naslednjič se ne spuščajte v zadeve, ki jih ne obvladate, saj se boste grdo opekli. STRELEC & Ona: Prizadevali si boste pobotati se s partnerjem, saj je bila zamera povsem brez potrebe. Na začetku vas bo sicer pustil malo v negotovosti, vendar pa se bo na koncu vse skupaj dobro končalo. On: Prijatelj vas bo prosil za uslugo, ki mu jo boste z veseljem storili. S tem si boste naredili dobrega zaveznika, predvsem pa prijatelja za v bodoče. Sicer boste pošteno utrujeni, vendar na vsak način zadovoljni. KOZOROG Ona: Srečanje z ljubljeno osebo vas bo pomirilo, vendar ne za toliko časa, kot bi si želeli, kajti kmalu boste doživeli neprijetno presenečenje. In prav lahko se zgodi, da se vam bo vse skupaj podrlo. On: V smislu ljubezni je trenutno obdobje izredno negativno. Bolje bo, da jemljete partnerko čimbolj z rezervo, saj se vam lahko vsaka sumljiva poteza še kako maščuje. Posvetite se raje prijateljicam. VODNAR jfe Ona: Stvari so se nepredvi-doma zapletle, ker niste bili dovolj previdni. Vse se še da lepo rešiti, seveda če boste bolj pametni. Poskusite z manjšo zvijačo, ki bo vsekakor obrodila sadove. On: Zaradi skrivnostne neznanke vam bo srce hitreje utripalo. Poskusite - več kot spodleteti vam ne more, pri tem pa sploh nimate tako majhnih možnosti, kot si predstavljate. Ona: S partnerjem se bosta odločila za potezo, o kateri sta se že dolgo pogovarjala, vendar se nikakor nista uspela dogovoriti. Pred vami je izredno prijeten vikend, ki si ga boste pošteno zapomnili. On: Ne menite se za obrekovanja, ki so zlasti plod zavisti prijateljev. Zastavljen načrt izpeljite do konca in obrestovalo se vam tako, kot ste si lahko samo želeli. Predvsem na finančnem področju! m Za vas imamo pripravljeno vrsto osebnih, zdravstvenih in premoženjskih zavarovanj -zagotovo potrebujete vsaj enega izmed njih. Za vas skrbimo tudi zastopniki: Ivan Krušiš Štefka Krušiš Zoran Lipar Darko Žurej Vida Černelš Robert Požek Milan Lapornik Dragica Vengust 041-693-467 041-497-194 041-745-601 041-574-584 041-209-080 041-759-337 041-759-360 031-478-830 Z veseljem vam bomo predstavili našo ponudbo. Marjan, Zlatko in Milan! Marjan Golež 041-576-734 Zlatko Bendelja 041-759-334 Milan Ramšak 041-407-818 Adriatic ManTin**** 041/651 056 in 03/490 0222 Adriatic zavarovalna družba d.d. W t - $3ipjfe , ■&- r.j-' Lava 7, 3000 Celje Tel.: 03 425 35 00 Fax: 03 545 17 72 www.adriatics' m wm Premalo znanih obrazov Vsi tisti, ki ste se pred časom udeležili modne revije ekipe Vulcano Models v Celju, ste se zagotovo spraševali, če niste morda prišli v vrtec, saj so se po odru ves večer namesto manekenk sprehajali otroci. Tokrat je bilo v dvorani Union v Celju hvala bogu drugače. Na višji in bolj profesionalni ravni. Nekje med modelom Bernarde Marolt in Modnimi navdihi Vladimi-re Skale. Pa vendar, med gledalci smo pogrešali znane obraze. Obraze, ki jih ponavadi vidimo na podobnih modnih spektaklih. Zakaj so ostali doma, seveda nismo uspeli izvedeti. Od manekena do lastnika butika Maneken Dani Salobir, mladenič, ki je od začetka aprila znova samski, je prejšnji teden sredi mesta odprl povsem nov butik z imenom Urko. Poznavalci mode dobro vedo, da gre za zelo znano firmo iz Ljubljane, ki je Salobirju zaupala lastništvo celjske prodajalne. Ker se poba od prejšnjega tedna vozi s povsem novim kabrioletom znamke Audi, nismo bili prav nič presenečeni, da so se na dan otvoritve okoli njega sukale Irina Osypenko, Ana Lamut, playboyeva zajčica Tina Lah in Kathy Mlakar. A brez skrbi, zraven je bila tudi njegova mama Romana Salobir, ki ni prav nobeni pustila preblizu. Mitji Udori, tp„ Šlandrov trg 32, Zateč ADAMAS Mamica Je zdravo hrano Ponosno in simpatično mamico Vladimiro Skale, ki se po porodu znova vrača ha prizorišča vseh mogočih prireditev, smo prejšnji teden ujeli med pokušino špargljev gostinske šole v Celju. Zdrava, polna elana, energije in dobre volje nam je zaupala, da ji hčerkica pomeni največ na svetu, da pa nas bo kljub temu še vedno presenečala s svojimi prireditvami in z radijsko oddajo. Smo vaši zastopniki Adriatic zavarovalne družbe za Šentjur in Rogaško Slatino z okolico Sanjski ženski Miši je kreacija Petra Thalerja pristajala kot ulita. Peter ji je pristajal malce manj, zato je domov odšla sama. osT,t-/y Zpri