^Hf^cwe^ Izhajs vsak pondeljek m ietrtek ob 8. uri — predfioldnc. — ztaneza ce/o leto 15 L>., z*polleta 8 L.,za6etrt Ma 4 l». Zä inozemstvo ce/o leto 30 L>. rl* naročila brez «opos/ane naročnine se ne oziramo. Vdgovorni urednik: WjfflTtD O-REL. GORL. *m ju\al1 Stevii/ca 45. V Gorici v četrtek 7. janija 1923. Letmk vi Nefrankirans jzisma se ne sprejemajo Oglasi se računajo po dogovo- ru in sep/ačajo vnaprej List izdaja konsorcil „GOTflSKESTTiAZE* Tisk. 5. Spazzal v Trstu. (Jprava in llredniltvo: u/ica Mame/i 5. (pre/ Scuo/eJ Borba za gospodarsko svobodo . '''"'I vojiio j ¦ liil gospodarski polo- 'll I'l'inorskc^a knieta nmogo lažji. .!"°' j(' saint) nno skrb: da. pridela j1'" vor blaun /a Irg. Njeigov pride. . Sf- j<' z lahkolo prodal. Danes se Je Pa njpgov položaj popolnoiua spre. lll|nil, \aj\ecje vkrlii inn povzroča '"'»Smnjo: kam horn odda.1 svoj pri (1wk ? .Stare odjomake v tujmi jo iz- Kul)l1. novili nc moro dobiti. Todn '!aJbolJ tfa tlafi dejstvo, da so nj-go- '° hla.gQ izpodriva tudi iz doma^eßa i^f;. '7'P(Hlriva ga po Jiavadi nun\!.rn < fjjii» 1)!;(^()( ^j j,» |Xl mekoliko bolj If) c«»ni. Tako jo z vinoin nilokoin. si 11()|" '. 1, (I. Spoznanje, . lr'Jnorski kmet se je zgamil. Prifsel , ('° Prcpriranja, da &re gospadar- ' ('lr'U j)ropadn in gospodarski su?;- )!s|' nasprot.i, ako se ne združi v ^1()(;ne strokovno, gospodarske, tr- vske, razpi-od'ajahie in nakupoval- zadni&ne org;aniza-cije. Sj omin na s)>üdarsko sužnost je v našcrn s^l0(u š;> zelo ziv. Položaj itnlijan- v, pr(Hj uiüdorniin koloru , V(>1*', lo j(>: pred odvisnostjo 06. aak^ vcliklh trgovc«v in meüctar- v *ßr zadolževanjem svojega pose- ^j ,n- ^»(ispodarsko svobodon lux"«1 bi- . '" ostaiti pi'imorski kmet. zulo lio iy ^ in. so viaroval v»c.h nepotrebniti "i(i'UkoVi j^ skroninoniu življctnju l-o I VaJal tudi svoje otrokc in jiui- no I v''°Vo'il, da. bi nera/,sodii<> razsipali 'Ko prii)<)j'j,.ni zaslužok. Tndi no- l>o ^ioton primoraki kinct držal svn- jj ' ''r'hi*ainkov donui in jih tudi n: j^j. nallagal pri bankali, temvoč iz- Uj|llCn° f>rJ dorna^ib zadrugab: hra- ¦ ^'cah in (osojiliiicali, pri katorib (1('*i;ir odini) vai'Do malozcn. Važno orožje. j ' So dvo las'tnosti: požrtvovalnosl , vzti-ftjnoH| spo/nati niora. da uc kr» . Rosj)odarskr, or^-aniÄacije k^ ^!il U^nlstva na nnali vspohov, l)v • '"''^J'0 nnnogo n&sprolnikov. ski'lJS0<' '( Ka je pHMniayal potan» hranil- r%> ln ^OS()Jilnic-. Boj ]>roti orgianizi- i]i G^1U ^'al)i ma^i ^o slav^" pr- vi"«. ki jo gotovo mno- »e (loh- ^0*1 ^onnače. He-s ji1 sicor, da ^Še J tl^e vino Po nižjih ceixal) kot v Kostn1*1^0' toda i)ro(JaJa >He vseeno Kon^' naJl J^° w?lo visokih conah. ^ 'dJ1^ Ilima ()d l^a dobiftka, blagt». /ato jt' dol/.uost, konsiinici.'itov. da so organizirajo tor /alitcvajo, da so na domaČi zemlji prod a ja donin' ¦ vino in drngo (lon)ar<' Mago. It<\1- vs(mi so pozvano naš:1 go^jiodarske widrugo: iliKinilmico i'ii posojilnicc na.sa, konsiuniia društva kakoi1 tu-di kulturna dru^va, da ato pozivljslnio posanioznik»' in 'naše organ»iz&eije, da so vrž-rjo / vso silo na zavojcvanjc doniafo^a ti'^a. DoI^noM vsakogar j<'. da oliraiii dj-a- Kocoinos-vt, ki so nain jo priborili n-a:" linTc ininii \!iku(, lini ali im Naj oniomena. Najvočjc teiave «eveda povsod po- vzro(!a avni proratu'n, ki izka.zujravljanje deuiarja. 'l'o je končno tudi uvidela tor s; je ]>ri- ¦f-ela pripravljati. da zriiža število uradništva in na tia nafin ]>oceni upravno poslovamje in znianjša di1 ža.vne i/,datke. Avstrija j'' dosegla v tem oziri] največ usjieha, ki bi ga ja najbrž bi'ez prhiska društva naio dov nc dosegla. V splošneni snienio reči, da ho vse držav«' vsaj poskusile, pravilnirn ])otoni doseri znižanje iz- datkov ter uvC'dl«1 šiedenje v svojem gospodarstvu. Tega. pa ne nioreino trditi o dnigi 1st rani vprašanja ozdravljenja. držav- nega gospodarstva, o zvišanju drža\'- nib dohodkov. To zvisanje se da do- seCi edino z zviöanjern davkov. In ra.vmo to je težkoča, kor je za vsako vlado neprijetno, da ualaga F»reb.ivaJ- stvu in tako tudi svojini volilcnn nova brernema. Toda neiz})odbitno dejstvo je, da postane že v kratkem gospodarski položaj državljanov v onili drzavab, kjer so države nasto- p.ile to pot. rešitve vahitnega jiroble- nji'a, ninogo boljši kljub višjim brfi- inenom kakor pa v državab, ki skir šajo doseči uravnovesenje svojiih. iz- datkov z doliodki j)otom pom.noževa- nja pa])irnat'eg1a de-narja. Tega sicer jirebivalstvo s]K)-T-etka ne občuti tako neprijetno, kakor zvišanja davkov, končno pa so posledice — gospod&r- ska propast — le tako hude, da tr))i prebivalstvo ninogo bolj, kakor l)i trj>elo vskxl zvisanja davkov. Kajti vsled tiskanja bankovcev izgublja de- nar vied no vcč svojc^ vnxlno.sti, cene rastojo in končno tudi — davki. ReJsitev j)red propastjo evropskiJi valut )e nanio ena: države inorajo uravnovesiti svoje prora-čune in z vsemi srodstvi pobijati pomnoževanje bankovcev. To so ugotovili strokov- njaki na intHlparlamentarni trgovin- ski konferenci v Pragi »n kadar bo- do to uvidele vse države ter se j>o tem tudi ravnalo, bo storjen prvi odlo^il- ni korak k gospodarskenm izboljša- Tiju, in k ozdravljemju evropskih valut. VpraSanje nem&ke vojne od&kodnine. Vprašanje nemške vojne odškodni- iie je ge vedmo na mrtvi točki in so giblje v okviru predloigov in načrtov. V zadnjem -Sasu se listi bavijo z no- vim j)redlogom Belgije, ki gre za tern, da bi Nemčija plia-čala Frainciji 30 mi- Hjard zlatih mark. Belgiji pa 5 mili- jard. Balkanske drfcave in. Italijia bi po tem načrtu ne dobile ni-Cesar. Kar pa se (ir-e vojne odškodnino Anyliji, naj lj»'('') nc nudl)o. Dosedanji u.-,,,, ;, ,.,,, /,,,,.-,..¦ ,..t>v,,ft v kolikor je splob mogoče govoriti o kakeni uspebu. ol.stoji v tem. da so iz einega nat-j'la. nastiali trije, 5-i -o . seveda prikrojeni jx» 'mi-re.-' tičniili. držav Uiko, da kf»nnie:-a >j»f>- razurna še ni prif-akovati. Anglija hcče doseči sporazum. Angloški ministrski predsednik Baldwin jc izjavil londoimkomu urednik 11 »Petit Pnrisiona«, da /je more š> vedeti. na kaksnib podlagah da se Ik) dosegel sporazum med za- veaniki z oziroin na odškodninsko vprasaj'jje, ker se niora jM-ej sesjati s I'oincarejem. Vendar j>a je angleški ministrski nredsednik izr»/il svoje prepri^anjf, da ga ni i!ioJ)loin:i, kjer se ne bi moglo dose.fi s;»orazunia irM'd zavezriiki. V drugi vrsti je Haldwin izjavil, (la Anglija prav do-lu-o razu- me probiern varnosti /a Krancijo in Bolgijo in da Jh> po svoji jnoei po- magala svojima zaveznicama za 11r> lii-arfi-.iti razgovorov. Mussolini je imei :i. t. m. v Benet- kah političen govor. V njrm se j« dotaknil tudi jadranskega vf^rafta- nja ter rekel, (ba sle
  • litiki Bcnetk, ki mo kraljevale nad Jadramskim inofjem. Jadramsko morje ostavi'- ......-,. .... stro !« Bolgar'rja vznemirjena. Kakor smo sKjjofali je bil na lo- zanski konferen<;i dosežen sporazuni med Tur-Cijo in Grčijo. Prva ne je odpovedaJa vsejn o4iAkod.7jinain. sle^o- 1 ii pri Černičah ter vinski oddelek llra- nilnice in Posojilnice v Itihembergu. kj so se združile v «Vinarsko zvezo» in otvorilo svojo skupno klet v (loriri. \ ia Mameli št. 8 (prej via Scuole) so najio plejše priporočajo za blagobotna naro- čila ronjenim gostilnirarjem in zasob- nim eenjenim odjemalecm. liazprodaja vina v skupni kleti, (iorica, via Manioii so jo započola s I. junijcm in razpro- daja so od 5(>. lhrov nnproj. Vino jo pristno -— cene so ugodne! «(ioriška Straža», ki je vedno klicala. kmoia, da so organizira v stanovski organizaciji, pozdravlja ustanovitov lo prepotrebne organizaoije |)rimorskili \ i- noroioev ter po?.ivlja gostilnifarje, da so spot oprimejo domarih vin. V našem listn liomn poročali stalno o gostilni- r-arjih, ki torijo domara vina. Pororali pa bomo tudi o gostilnifarjib, ki no tori jo domaf-ib vin. Mlad doktor. Duo •'$<>. rn. in. jo promoviral na vse- učiliščii v Zagrobu g. Jože Sede) v/. Cerkna, neoak prevzvšenega knezonad- škofa, za. doktorja prava. Naše mu vrle- n u rojaku iskcono ("asiitamo. Polom stavbinske zadruge. 1'ivd kratkim srno prinesli na podlagi poroeil v ilalijanskib listib vest, da j<; «Ccrg». znamenita stavbinska zadruga. Julijsko Benerije propadla in da znaši zguba vor milijonov. Vodstvo omonjono ztidrugo nam jo sodaj poslalo dopis, \ katerem izjavlja, da dotirna vest ni resničiui, ker so nahaja podjetje sloj ko prej v normalnib ra/.merab in nas pi>- zivlja. naj jo preklif-emo. Želji radi Nst.rožemo. kor smo mi priobrili noticu brez vsakega postranskega namena kot suho belo/ko in nikakor nismo boioli domaromu podjol.ju škodovati. Županstvom in cerkvenim oskrbniitvom. 'imnsKii Straža» je objavila prod kratkim okroznico kr. prefekturo '/ due 24. aprila 1923. št. 9214/1548 odd. LX., s katero se naznanja javnim bitjom (zu-. panstvom, oerkvonim oskrbnistvom, de- žolnim uradom itd.), da je rok za vlaga- njo prošenj podaljšan do 10. julija t. I. Isto notioo jo prinesla «Kdinost» in kne- zonadškoHjski ordinarjat je razposlal eorkvenim oskrbništvom omenjeno okro/.niro. \' izogib slabomu tulmačenju okrož nice jo potrebno razjasniti, katero proš- njo se naj predložijo do 10. julija t. 1. Okrožnica se nanaša na točko ü kr. odloka z dne 10. derembra 1922 St. 1722, katora se glasi dobesedno: «V zmislu točke 8 namestnigtvcnega odloka z dno 8. junija 1919., at. 925 in kr. odloka 0. oktobra 1919., št. 2094 in v interesu javnih bilij se vzpostavitvena in po- pravitvena dola tnorajo izvršiti ne- posredno (diroitamonte) po prizadeliii v novih kakor tudi v starib pokrajinah. ali pa potom Vspostavitvenega Urada (Uftk'io Hicostru/ioni), re prizadoti pro- sijo za vspostavo v teku *> meseeov po objavi tega odloka.» V kr. odloku stoji jasno (kar \ <;kroz- nioi ni), da imajo prizadeti (zupanstva. cojasnili tožkoče. ki izvirajo iz - ločila ^ledo uradne^a jozika na sod- riiijali. Justični mini stör Oviplio jo obljubil, da se hoč.? o vzroku prito/J) natančno povičiti in jn dolo-^il, da se vrše poizvodlx1 na Heu niosta. V no- kaj dnoili, ho — tako j ravi jioročilo — odpotoval edon prvili sodmikov kasacijske^a dvora v Hirmi v nov«1 pokrajino in bo na ücu mosta uproto- vil položiaj tor o njcni poro-čal v H'nn. Na podlagi t«ga poročila l)o izdal jn- stični ministor priinerna navodila.« Človek hi rad verjol, toda ne ve, če — «vino. Nova zbirka moških zborov. \' zalo/bi «(ilnsbene Matice» \ Lju- bljani je izšla pravkar zbirka trob nio^kib zborov znanega. skladatelja Jo sipa l'av(:i(".a. To so trijo rnozki zbori im sirer: l'esem (bosodilo Župaririrevo), Nocoj je ]>a lep voror (na.rodno besedilo) tor Majolrica (bosodo (lolarjeve). Zbori s(> lepo pevni ter so bodo vsled svojo izredno molodijoznosti lakoj priljubili ] ii našib jievskib zborib. (lena zbirk'.-. jo 10 Din. ter so dobiva v Matični knijgami na Kongrosnom trgu, poslopje Filliarmonifne družbe. Havnotarn so dobivajd t.udi posamozni litograflrani glasovi. Za jezikovno enakopravnost. Tirolski poslanor dr. Tinzl \\\ iniol zadnjo soboto v rimskern parlarnentu daljši govor, v katerem se je dotaknil tudi rabe jezika na sodiščib. Izjavil je: »Prav posebno moram podirtati žoljo, da se v])rasanje rabe jozika na sodiščib za dr/.avljane diugib narodnosti )»ri- memo reši, kajti pravica, da. so pri sod- niji vsakdo poslu/i svojog;i jozika ui samo ))osl(!dica njogovib državljanskih svoboščin, tonuor ludi neizpodbiten po- goj za vsako sodstvo, ki hoče biti do- bro, pravično in praktično«. Podpišemo z oborna rokama, samo dvomimo. da. l)i so naši sodanji gosj)O- darji na sodnijali dvignili al. Podal so jo na noko zvezdo, kjer ni bilo prcbivalcev in je tarn ustanovil časopis. Ni minul dober teden, ko so mu po- nudili brezplaono vstopnico za nebesa in za pokel. Revež je bil zöpet v jkrip- cib. Nezdrave razmere na goriSkih sodnijah. V davno pretekli dobi, ko jo vla- dar združeval vso oblast v svo- jiih: rok ah, ko še n.i bilo dulia ne slir ha o sodelovanju podlozinikov pri za- konodaji, ko jn tak alxsolutist ko(. jo bil cesar Jožef IT. hotel povsod vsi- liti nemščino -— sodnijam se je r.i upal vsiliti ! Njegov obeni S(Klnij«ki red iz 1. 1781, ki je yeljal voč kot ono stoletjo, je (Joločal, da se niomjo stivinko in odvetmiki pi'od sotlnijo po- služcvati deželnih jezikov. Od tedaj je miriulo polilruiuo stolo- tj(i. V neštetih borl)ali so se uvsljavi- la načeUi svobode, ernakostj, )>iiat?t.va. človeške dostojnosti in upravi-^enih gmotniih i\n moralnih koristi narod. nih manjših v državi. S temi na-Celi f'lovekoljuhja in pia- vičnosti pa se no vjema način kakor sedaj nastopajo nekatori mogotei proti nain Slovence,in po sodnijali. S siamovoljaimi, protizakonitimi uka- zi razodevajo prezii-anjo in mržnjo do vsepa, kni- jo slovensko. In to sr' pro- di z domačim ljudstvom. k-i je v sorcp;anja,jo slovonski jezik mishu", da s tem sluzijo sehi in državi. V prosvitljenem XX. stolotju liočcjo ukazovati proti volji ljudstva. naj mu bo \>ru\r ali ne, maj si1 Ij11^' stvo zvija v nolečinaii. in ponižbab -" kaj njiin mar ! Ali je to postopanje uzaktvnjß'i0 Ne ! Saj obstojajo pn^lpisi, iztlani °" italijanske vlade, ki primerno š^1"' jo rabo slovenšCine na sodnijali. 1°" da ti .absolutist'! »? za te pmlpise ne menijo. I'rwlpisi so samo na piipirj11' odkar je novi lu-odsednik ^or'^1 sodnije vrgel slovonšrino na d-st0- Kam je vslod krivice takih ljudi Pa' del moderni princi)». da moiiia sodn1 •moposredno obfovati s stranko, (lc zamore rosnico pnav spoznaii ? ^'e' 'iieposrednosti ni p]*avega sods*va" brez nje ni zaneslj.ivosti, da 7,nm01' sodnik pravičn-o razsojaü. Ol>5eva nje po tolmaču z večino piol)ival»tva je ()ravi nostvor, je v zasmoli zdr«ive' mu -človoškemu lazumu. Ali b' 9 morda sodnija oskrunila. ku !>' S(K. .nJk spref^ovoril v jeziku; ki je jt>7'' vefine njeipovih strank ? Ali jt1 n1^' da stranka, ki govori slovenski j07'1 ' vsled tfigia »nezmožna razumljiv^ izražanja«? Kaj govori cipransko, L treba zainjo poklicati tolrnača? * toimač mordia iiiti n<' obvlnduje pl0' voivskegu je/.ika in f;a morda n'«1 more tako obvladovati kot ga ol)" vladuje sodnik sain. Toda 'ali s'11, sodnik popraviti, ako je tolina-S ^a! krivepa. povedal, ko inora biti po s' novešč slovcnsknga jozika ? Vsled *si nfzmisel/nih novotai'ij bodo razpiiaV ' ki so že itak neznansko divide, tlva' krat toliko stale. Take razprave 15°J scdiaj siziöna "m. duševna inukä. kdo bo plačal toIirm-Sa ? JSrxlnija '^' torej spet, le uboga slovonska pai^ • Kaj je novega na deželi SOLKAN Opozarjamo na gledališko prodst:i- vö s koncertoni, ki jo prii-cdi v nedo- ljo due 10. junija pri nas v Solka^nu v dvoran i g. Moz^tiča »Gori ški irod- beni krožek«. Krožek nam jc ostal \- dobrem spoinin.u od social¦rwj.fa. lc-Ca- ja, mi kaierem jo tu
  • ršir in vsem mladim igralcom, zlasti junaku dramc, Cirilu, ki se jo z vso dušo poglobil v svojo vlogo. Nadobtidna, iiiladina, lo vrlo naprej! SV. LUCIJA. Zadnjo nedoljo so jo vršil pri gospodu Miku/u scstanck pripravljalnega odbo- ro za ustanovitev Živinorejsko zvezo. Soslanka so so vdoležili zastopniki za- clrug iz Nemskega lluta, Koritniro, Po- Ijubinja, IJovoa, Kala, Volarjev. Kanal- skega Lomu, Slapa, Idrijo ob llari in drugib obr.in. Sestanok je otvoril tajnik K. I). Z. dr. Bitežnik, ki jo v svojern govoru pojasnil važnost in koristnost strokovne organizacije ^.ivinorejeev. Povdarjal je, da jo gospodarski polozaj tak, da mom danes se svobodni pri- morski kmct gospodarsko j)ropasti, ak> so ga. prepusti zasebnumu gospodarstvu. Kdina pomoč je strokovna zadružna organizacija krneta. Omenil jo tudi, da se bo moral slovenski kmet nasloniti na strokovne organizacije svojegn 1ova- riša v državi, prod vsem na lurlanskega kmeta. Nato je presel k dnevnemu redu, tor razložil načrt krajevne in osrodnjo organizacije živinorejcev. Za njim jo go\oril ing. Hustja, ki jo podal mnogo dubrili nasvetov ter povda- rjal, da. moramo zelo previdno zidati strokovmr orgahizacijo žlvinorejcev. «Vi- na rska zveza» in «živinorcjska zveza» so bosta morali podpirati. Ko jo bil izrrpan dnovni vvi\ so.stanka sta da' gc.vornika pojasnila navzocini novi vok na..zomljiski dohodok. Omoniti moramo, da so so sest»11 w)oložili tudi fašistit, ki so žo v sob«t0 zvcror firiišli v sv. Lurijo z avtonfi»1) lorn. Mod njimi so bili organizaior oks]"1' no zadruge <^r. Losi, politiriii tHJ*11 tolminske cone in spisovatolj in Pr° t sor liandolj. Ze pr(»d sostankom s° ' gospodje predsiavili dr. Biteziiik'i , ing. Hustji tor izjavili. da so prišli |il toga, ker so zanimajo za gospodai"8 vprašanja našo dozolo. Ko jo dr. liitf1^1 dokonr.al svoj govor, ga je dr. Losi " prosil, da dovoli g. Handelju par l)l'sl v irnonu vlado. S])isatelj Handelj j(^ govoril# ki'""* 1 nir no bo pomagalo, ako so no b»1^ organizirali v vladnih organizac'J' , ker l»rez drzavne podjioro ne morel0 i-osar storiti. Odgovorila sta ing. Rustja dr. Hitcžnik. Primorski slov(>nski ^ ..1 so mora organizirati najpioj v sV°L domafib, samostojriib oi-ganizarija'1 mora obranit.i si popopolno svol'° . da st- prikljiiri labko oni ali ('r kj vorji organizaciji n" državi. Slovcrl> krnet je dovolj bribten, da bo sam HP nal svoje koristi. Ne zamota v bort'1 svojo gospodarsko svobodo t.udi di*/< tie, vbidne iiomoci, temvec jo jc ^ in prosil. Država in vlada sta d°y podpirati kmeta v borbi za obst»11 toda do danes tega nista storili, ^c \o. slovonski kmet vostrio vr.šil vse * dr/.avljarisko dolznosti. Clospodjc< šisti so nato segli v roko ing. BustJ1 dr. Bitežniku, druge vdeležence Pft pozdravili /, labkirn pokimanj<-lT1 odšli. Svetoludjski saiiitje in deklotu P rede v nedeljo, dne 10. t. ni. °h pop. v dvorawii gostilnr »Miku^« ^ no veselico s petje.ni in igro v dojainjih. Mod odmori svira (^°^ orkc^ster. Po prireditvi prosUt ^^ K obilni vdelejfchi vabi uijudno Svetolucijska rnM'1^ ,o«' •''III.^KA STIMZA- USTJE NA VIPAVSKEM. lz te prijazne naše vnsi jia Vipavskem sn>o Uobili zelo oster dopis o mlatnosti * narodnom in prosvetnem delu. Priob- Kl]l bi ga najmjše v oeloti, loda ker upamo, da so bodo razmciv zbol.jšale. nocemo za sedaj vdariti v ne/.dravo °2I>a(':j(i z vso ogorčenostjo. Naj navede- "l0 iz dopisa samo nckaj /.do znarilnih •^-ivkov: «Mud cerkvenimi pevei vlada HJd«i ucslo&a. Od štiriindvajsetih jih jo ^stal° «imo Scst. /a narodno petje ni ()ljenega navdušenja in se prcpevajo 'n»ne narodne popevke k vei-jcmii po Kj'stilnali, seveda no s posebnim b|;igo- »asjem. Tudi delo nokatcrili santov, ki l'o/rtvovHlno skrbeli za nov oder, so jjfrtovi SkodužeJjriži vnit-ili. Tako jo za- J'ali, vsako pmsvetno gibanje.» Pridni- ^Jjonio so zato pozivu dopisnika, da naj ^ fnladina no splasi raznih licprilik in _|«»J so kropko združi v delu za napredek 1 l^'osvoto. Dopisnika prosimo. da so s(! v«rkca| oglasi. ÖEVIN. u pi-ihki posvotitve spomonika v &st padliin vojakorn. «na LukavriK •zu I>eviM,a »mo slisali dne 27. in. in. *llst (luca d' Aosta lepe feesedo v jlfoslavo junakov, ki so so borili v ^"cloJineiu okolišu, kiakor tudi na na- ^ov dovinskega starodavnog-a grada. red nekaj dncvi so je izvršila tudi «Jiiii sprememba napisa maše želez ¦ lsk<1 postaje. Prej se jo namreč iinc- ito • >>I)uillo-s'stiana«, zdaj pa so ^enuje: »I)uino-Ti-innvo«. Badi lu- 'stov in dm«!Ji. ki potujojo od Trsta sil .D(n'ilm' bi želcli' da bi H« izvr- '(' u/c ena druga sprememba glode . al)1sa in sicer pri postaji »Bivio-Du- 'l0<(. Naj bi so imenovala »Bivin« ter "JN bi w opustila- označbn De- *na, kor je od tan» šo občut- y^ f dial Java in se zato vsi tisti Jxstopijo im inionovani postaji ter ^° 'larnonjeni v Devin zelo hudujrjo ^l iinpisoiu »Bivio-Dumo«. Da bo ek& Timavo, kjor je hil nekdnj pa- pnski tempelj v cast boginji »For- üiri18"* in k^Gr 'e biIa že lota 11H0 s<1" ^ana wlicastna romarska in obo- ni1^ farna cerkev sv. Ivainu, da bo ®T(?i ta roka Se bolj iirioniitna. jc rJuino potrebno, da so ta cerkev n<>- '^donia vspostavi. Ako so to zgodi, '? JJrišlo ljudstvo od 1)1 izu in iz pospodarske^a sta- (.^, niarvoč tudi iz zdravstvon.ib ^irov. p() vojni jo zarola naiiirer VS^ inočvirja -— napojeiu^a s i'ilna malarija. Z ozirom na ^ 'Vli», ki wi toliko opevajo radi ta- ir ^'an('^ra »I>antejeve|ra školja«, je l(l°r- • V(-clel'. o gorja in mno^ro pomanj- , ¦¦ muii>^o gorja in mnofro pomanj- aiiJa, V.oriiiia ljudi ni še prej*eUi ra- ^'l'1 pra/:nib hoinoC v eni ali drugi obli- nujTio potrebna. *"*"¦¦••¦« DJiROVl. JH a Sl°vensko sirotišče. Ilranilnica in l!S°iilnic.tt. v Miriui )iri r.orici 25 L. 1 • »^iy^ •¦¦•¦¦ LISTNICA UREDNIŠTVA jjgj., enle« Vuš dopis nus jo priiv r.izvo- '>ko r razviliimo iz nJ«8"» da v t.o- terti °brokova"i|» Brdih ni še vse tako vSa ° ko1 })i mnogi radi imeli. Kor bo Hhd' '. a Kotovo imela sodnijske po- bi s y' /-ato so nam ne zdi primerno, da ^orr» I>r°z^°*Ji>j'iTi poroCanjom napravili »t,0 ^ JlePrijctnos1.i. Vsckakor paobdr/.i- rn0 Us ^Pi« v dobrom sporniim in ssi- ro^a[^Oiilrn°. tla nata vefkrat kaj jw- Stram :\ GOSPODMRSTVO. Naše ireinie. Jumijeva št. »Gospodai'skoga jj^ia.«, ki i/cido la tedon pi'inasa sledoči čla- iiek: Našo črešnjo so bile prrd vojuo proct^j iskiano prvo sad jo, ki se je iz- važalo v o^roiiMiih količinah na ze- lo oddaljene tr-g.e, predvso-m na J)u- maj, i>a tudi v Berlin. Do veljavo so prišle vseh vrst ¦črešnj«, posebno j>a z^od'nje. Z novirni poliličnimi i'azniorauji snio pri Si i v nov položaj tudi gledp trgov za črešnje. Lani in letos sino 0]>azili da so zgodnjo črešmje ostule v voliki veeini noprodane in na dro- vesib. Poseslniki so pravili dia so jib tip iz,placa brati, kor ne pla-Cajo d.ni- nc. Druigače pa jo bilo glede drugiji črešonj, predvs^m gledo copljonc, kot jib i menu jo jo Vipavci, ali Vi]>avk, kot jib irnemijejo Brici. Te -erešnje so doscgle lftos primerno cono in v Gorici niso bile na dobelo nikdar bolj po co7ii, kot po 1.— L z.a kig., doseglo pia so tudi niTiopo visjo cone im so prišlo tudi do 2.— L. Zakaj ss> l)ile c?ne zgodnjib rrošenj tako nizko, drugili in deboliili, cepiouc ali Vipavk p;i tako vis-oke? V (iorici, ki jo središfo za -črešnjo, kainor ji'n dovažajo v volikib količLnali iz Bid in Vipiavskr doline jo bilo sicer tudi za zg'odnje i-resnjo dovolj kupcev, a niti eden jib ni kupoval v velikib kolifinab, ker jib ni potrelxjval. N;i- še zgodnjo črešnj? so tedaj zrele, ko so v ostalih pokraj'mah 1 tali jo prvc ¦iTošnje r/.v. })ros "i<<» lialožone v vr- like kos'are. I'opolnoma (Ij'uga^e j»a jo •/. drugi- mi črešnjlimi: cojiljencami ali Vipav kami. Zo po obliki so zelo lej> siad, de- be lo in prijotne barve. Kost ni v pri- meri z niosnatiin dolom ]>rodebola, skorja. trda. /, eno l)oseda, blago, ki ugaja, jo z-a vsak trg in i>renose tudi daljšo voÄnjo, Polog teg-a so te Cres- njo skoi'ajda brez konkurence, ter se jib je izvozilo ogroii)no koli<:ino v inozoinstvo, nekoliko na Duiiaj, vo- lika večina p'a v Egipt, na Amgk\ško in tudi v Amoriko. Tudi te črešnjo no bi zdržale dolge })revožmje, ako jib dp bi v tia namen posehoj ]>ripravili z zveplanjorn. Pod vplivom žvcj>l''n(1 sokislimo izgube te •čre.šnjo svojo rde- čo barvo in postainejo bele. Žveplona sokislina uniči tudi vse baktorije in kviasila, ki bi črešnjevomu mesu mo- gl.M. škodovati. Po fcveplenju pridojo sicor iTošnje še v dotiko z zrakoin in tako z različnimi kvasili in bakterija- mi, a, v glavnom vendar onkratno žveplanjo zadostuje. Ako se boče crošnje odiirorniti v daljne kraj;1 in bi morale prestati mesec dolgo vož- njo jib zopet zažvepliajo v sodfkib kainor zrak nim,a dostopa. Tako mo- !'«^jo rrosnje proskiti tudi par lne&e- cev. Tako CreSnje sevoda niso za nc- jjosnnlein konsum inn vor lc za raz- lirne kompoto. Kdor je imol letos nrno,go copljcnc ali Vipavk, je mogel ^asluziti lepe do- 'narje, kdor pa je imel predvsem z.godnjo črešnje in ni bil takoj pri za- cetku dobo CreÄenj z njimi na trgu, ta -ni nrnogo zaslužil, ker jo konsun» istib omejoin. Iz tega moramo skloj)a- ti, da morajo naši kmetovalci iuaj- vo-č ]>až»ije posvoLili cepljencain ali Vipavkain, prev»em te gojiti v voliki minoŽinii, zgodnje (Ren.ške, Sollčnico itd.) pa jn'pcepiti, seveda no vse kor oni, ki jitli bo imel -mod prvimi na trgu, bo irnel gotovo lepe dobodke. Glavne črešnje n.aj brwlo pi'od-vsem cepljenco ali Vipavke. Pi-i prodaji črešenj jo letos naso zadružništvo že nfkoliko sodelovalo, v glawiom pa ni irnelo prodaje po- |)olnoma v rokab. Tudi drugo leto bo ostalo v glavnorn pri tern, a sčasoma boino žo prišli imeli v TiokaUjriih delih našo goriške okolico točo, ki jo napravila prav ol>čutno škodo. Kakor pravijo poroči- la je ponekod vničila skoro vso polj- sko pridelke. Najbolj je kiestila \t» Kromborgu, Solk'amu.. fit.. Mavru, Podsabotinu, Oslavju, delomia po Steverj'anu, Vipolfcali in Mofii. ftla j« do im vrtu komcert s šaljivo ]xj.što. Ob osmih zvečer bo }.a v dvorani zopet predstav,a. Vi)rizri vseb to/adevnib korakib Urad so imcmijc Opera Nazionale per lAssistenza Civi'o e Heligiosa degli ()r- ihi)i dei Morti in (iuoria, lor uraduj* Ukom meseca jimija vwik lorok in vsak r.Hrtek od 11 -¦¦!>' dop. Zviianje brzojavnih pristojbin. i'ofttni kornisarijai v Jrstu javlja, da se je y.vikn\n dodatna pristojbina pri ])T7>ojavkali z Avstrijo, Čehoslovaško Švjoo in ostaljrni državaini počensi s 1. junijorn \. I. od .'410 na :fc!0 odstotkov. Malo novostl. V /.«iuiij'-iii ras11 je postalo v našerri rnestu zelo dolgocasno in suhoparno. Vse sarno to/.i o slabih rasih in o K'>- spodarskeni pro]»adanju, toda zgodi s« ne ničesar, kar l»i bilo vredno, da pride v javnost. Trgovina s i'resnjami, ki je bila zadnje dneve pra\ dobni in ži- valjua, je dala nekateiirn ulicarn neko- liko /ivljenja. Ce bi imela goriška okoli- ca pri vseh letošnjib pridelkib tako do- bre vspehe kot j»ri crešnjah, bi tudi niestn in njoKovomu prometu l>ilo krepko j)omagano. Upajino! saj to dose- daj še ni bilo prepovedano. PROSVETNA ZVEZA. Naš čolnič izide ko«ncem tcdna. Opozarjamo na. velevažon članek o društvoinem in zbor-ovaln.cm pravu Narocnike, k«tori se niso poravnali 'narornine i>rosimo, da to storo. Gledališkim odsekom, ki žele ii|»ri. zoriti kako bolj so igro, je na razpola- go za ležijo g. režiser B. Kasnov. Društva, katera žele d-a pride omo- njeni park rat mod texJnom zvečer k vajam, naj javijo to Prosvetmi zvezi in so o))vežojo. da poravnajo potne stroÄko. Dopisi, katero j>ošiljajo društva pod rubriko Prosvetnia zvczia, so brezplačni, za oatale jo treba plaf-ati upravn ištvu »Straže«. * Avče. V nedeljo dno ,'J. junija jo j»r/ nas v »Tzobraževalnom drufitvu« ]>ro daval odposlfinrc »Proavetne zveze«. g, dr. Glaser, o zaonodaji. G. doktor j'O pomožnosti raz ožillštevilnemu ob- činstvu važne stviari iz te stroke. Ob- cinstvo jo z zanimianjern sledilo izva- janjem g. govornika in so je po kon- •f.tiTiem govoru živabno udeltževalo debate, ki se je razvila zlasti glede movih vojnoodskodTiinwkib odroxlb. Predovanje je ostalo vsom V n(ajle))- Äem spominu. G. doktorju in »Pro- «vetni zvezi« bodi izrečona tu najlep- ša hvala in prosnja, da nam »Zvezct.« priredi še več preri na-; cerkvoni stfi«d »Marije smezuice«, ve. čjo veselico. Prosijo se vsa Imatska di*utva in mladina iz Kanalskf doli- ne, da no prirejajo na ta dan aob«'- nib prirediti'v. Natam-čriejfti »pored giede vesoJico so obj/avi pozTtejo. Druitvene vesti. Veselica v Batnjah, katora He j*1 imela vrSiti d;ne '.i. t. m. ho oblasti za isti dan propowdale; dovoljena pa jo za 10. t. m. Spored o»tane isti, kot je bil že objavljen v,»Goriški Straži« St. 4.r'. Toliko ii-a znanje. * »Slovensko izobraževaJno društvo« v Gabrijah (Bubije), pri red i pri hot!- mjo nedeljo, dne 17. juinija svojo prvo veselico. Na vsporedu je v glavnem Krekova igra »Tri se»tro«, j>etjo, tan» burainje in e'lirnlojanka »Nale t-oviSč<"«. Opoza.rpa.mo da se je v Gabrijaii dru- štvo o«nov«Jo Öeie pred par me«eci in je vsekakor razve«eljivo da fa pri- javljia i>rireditov n tako pestrim spo- redom.Zato prifwrocamo: vdeležite s« v obilnem .stevihi nclii in Gab-errHm v vesolje. * Selo na Vipavskem. Bralno druši.., . Selu priredi dne 8. julija t. 1. na »bod Sv. Cirila in Metoda veselico z bogatim vsporedorn. Prosimo vsa sosedna brat ska društva, da to upofstevajo in nimajo isti dan prireditev. OÖbor! St ran \ »GORISKA STHAZ.-V Iz Kmetsko delavske zveze. I.) Na |>rvi S(?j' prinravljalnega. od born '/.a ustanovitev osrednje orguni- zacije. živmorejcev so je .skleuilo: 1.) Kmetska-delavska zveza naj poskr- t)i, da Sf živinorojci združijo v živi- norejskih zadruigcah najprej lam. kjor nimajo niti mlekarskih zadrug. Za vso dežolo naj se priredijo cnotna pravila živinorejskih zadrug. Ko l>o krajevna organ izaci ja živimorejcov iz- "vedena, naj so ustanovi osred'nja or- ¦gtanizacija »Zveze ži.vinorejc?.v« s se ošljejo zgoraj?inje pod&tkc. 3.) Tzvoljeni so bili v ožji priprav- ljalni odbor: Hvala Anton, Slap ob Idriji Bača : Mlekuš l'Yanr L$ovc( Kcmperle Peter. Nem.ški Hut; Man,- freda Ivan, I'oljubinj, Mavec Jakob, Kanalski Lorn, Šorli Franc, Korit nica. Odbor se je pooblastil, da labko pritegno šo druge nniiio zivinorejee k sodelovaoju. II.) V nedeljo dnc 17. junija 1923. so bo vršil v dvorani g. Mikuža ob 2 in pol popoldno občni zbor Kmotske- delavske zveze v Sv. Luciji s slede- T'im dnevnim rcdom: 1.) (.iospcdiar- ski položaj s po^bnim ozirom >na no- ve davko; 2.) Volitev otlbora; 3.) Shi- iajnosti. III.) Skupinani K. I). Zveze, jinseb- no v hribih (Bovec, Tolmin, Voice. Sv. Lucija. Grahovo, Cerkno, &\). Idrija i. t. d.) se naroča, da morajo organizirati najživahnejšo akcijo, da so primorski vinorejicc reši potom svoje Vinarske zveze iz tožke gospo- darsko krize. \r disciplinirani orga- nizaciji je ključ tudi i\. junija 102^ ob 15 Uiri se bo vršila v občinskom uradu javna dražba za določitev lov- ske najemnin?, obrime Sorpenica >:a dobo 5 let, izvzemši zemljišr-ji. vx /,;i- sebni lov. Vzklicna ceiia jo določci,;. ,,.. !.i: 300 le"tnih. Lovska najenmina lio pii sojercia najboljšemu jiojiujalcu, i/ vzcniSi one osobe, ki no iiiorojo vdc- biti lovsko dovoljenjo ali ] a oiV>zu list. Pred ponudbo vsak vdeležoncc nif ra ])oložiti dvajsetodstotno kavcijr vzkliono cone. Ce hi se nioralo zinanjšati ali pnvo- čati \nv.d zakup'no dobo lovišče (x smislu. ^ 10 deželnoga ziakoina z clue 15. fobruar}a 1890 1). Z.) letni prispr. vek bi so odnosno zmanjšal ali povi sal. Zakupni pogoji so položoni na vjc gled v tuk. uradu kakor tudi v ol^in skem uradu ma Sorponici. Podpr.3.sekt: GIORDANO. VABILO k rednemu občnemu zboi-u »Kmf'i'-kp hranilnice in posojilnice« v Hudajuž. ni, ki s«j bo vršil dno 17. junija 1. li)23 ob 2. uri popoldinc v zadružnih ln-o- storih s sledečim dnevnim rodorn: 1.) Poročilo mačelstva in nadzorstva. 2.) Potrjonjo rafunsko,«ia zaključka zn I. 1922. 3.) Promomba pravil. A.) Sklo- panjo o izpopolnitvi Tjadr. prostorov. 5.) Volitev načelstva in nadzorslva. 0.) Čita-nje reviz. poorčila, 7.) Slučaj nosti. Huflajužna, 4. junija li)23. NajviSje cene plačam za kozje in oveje kože. WINDSBACH GORICA Corso Vittorio Emanuele 16 POZOR! na staro slovensko tvi*dko Razprtdajam pehistvo po jako znüanib cesah in sicer Omare. . . od 200 lir naprej posteljnjake. , 90 , , vzmeti(sušte) 70 „ „ blazine . . , 60 „ , kompletne spalnice 800 , „ Velika Izbera navadnih in finejfth sob, kakor tudi ieteznih posteljnjakov. Prlporeča bc Hnt. Breščak najveÖja zaloga pohlgtva na Goriškem z lastn« tovarno v Gorlci, Via Carducci 14 (prej Gosposka ulica) in V C. Favettl St. 3 idtlttJolMtaliogtilni' Lastne prodajalne: GORICA, Corso G. Verdi 22 TRSTt Via dei Rettori 1. POZOR I Ravnokar mi je došla velika ranožina 3taroznanih kos, znamke Feistric-IIim- melberg ali po domače «petnajsterce». Sezite pridno po njih, ker to so kose najboljše vrste. Nadalje naznanjam, da imam veliko izbiro sekir za drvarje in tesarje ter vsoh vrst žag, vse od Martina Sußsmann Himmelberg. Imam tudi brzoparilnike Futterdämpfer) vseh velikosti ter kova- nja za stavbe, mizarske potrebščine, vo- dne ^age. steklarijo, oljnate osi in vzme- ti (äuäte) za kočije najboljäega nemškc- ga isdelka. Cene nizke ! Za obilen obisk se priporoča ANTON ZUODAR, trgovina z meya- nim blagom Voice 1S5 pri Tolminu. Na prodaj jo uov tamburaški zbor 12 instrurnentov, 1 liarinonij s pe- dalom, 4 hawnoniji, brez j>edala in 1 orkeslron za gostilno. Ve^- jk>vo Ivan Kacin, Via Carlo Favctti (i, (lorica. Izknšeni civilni geometer DOMENICO ROCGO bivši geometer I. reda na zemlj'5^' knjigi . Gorica, Corso V't'll. Em. 3* Pozor na domaio tvrdko Franc Saunig - Gorica Gosposka uiic sedaj v. Carducci st. 25 Velika izbera Pfafforih in drugih šivalnih strojev iz prvih nemških tovarn za kro- jafe, šivilje, čevljarjc in sedlarjc za katere jamči do 20 let Velika izbeia dvuko]»:s. 1/jemuo prodaja tudi na obroke. Ceniki na zahtovo poStninc prosti. Lastna mahanična delavnica. Brezplačni pouk v umetnum vezenju ^jlIllfllllllllllllllllllltlllllfllllllllllltlllllllllUlllilttltUHttntfMllllllllllllillltllllllllHltllllliriltMltllltlfMltflfltlllHlIltlfllllllllllllllHlni^ | KJe kuplte dobro in po nlzkl cenl klcbuke in f | modno blago? I | Edino be pri tvrdki | ( Mozefic & Dekleva ( j prej Ivancu Kurinčic | | : v Gorici ulica Carducci St. 11. Gosp. ul. : j "^iliiiiiiiiiiii.......itiiiiMHHtttfHintiiiiiiiujuncwHiiiiiii........nniifi......iirMHiiiittiiriiiiiiiiiiiHii.......nniiir......fmimiiiciiiiimH^ TEOD. HRIBAR «,*!> GORICA = Corso Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.)=: Velika zaloga češkega platna iz znane tovarne Reg^nchart & Rymann9 vsakovrstno blago za poročencc kakor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Blaoo solidno! Cene zmernel Cene ugodne. Vino pristno. Gostilniöarjeml Zadruge v Dobravljah, v Dornbergu, v Selu in Hranilnica ter Posojitaica * Rihembeiou ter Emetijsko društvo v Vipavi, kl so se združile v Vinarsko zvezo, se priporočajo gostilnlčarjem In vsem cenjenim odjemalcem za blago- hotna naročila domačih vin v svojih lastnih kleteh in v sknpni kleti, v Gorici* Razprodaja vina v skupni kleti v Gorici se priene s 1. Jnnijem 1323. Razpro* dnja se od 56. litrov naprej v vsaki množini in po zelo ugodnih cenah. Vino pristno. Cene ugodne« PODfJUZfllCA LiD&liaDskB kreäide banks v Gorki u Corso Verdi „Trgovski Dom* Telefon st. 50. -------------- Brzojavni naelov: Ljubljanska banka. Delniäka glavnica in rezerve: 80 MILJONOV 6ENTRALA: LJUBLJANA teserva S H S kron 64 MILIJONOV PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4V,% Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakip in prodaja vsakovrstnega tujega denarja« — Izyrsoie vse v bančno stroko spadajoče posle aajkalantaeje.