314 Ventil 19 /2013/ 4 ■ Razvojna dejavnost V splošnem je vsebina razvojne de- javnosti jasna, če jo gledamo z vi- dika dodane vrednosti – gre za ak- tivnosti s skupnim ciljem ustvariti dokumentacijo, tehnična sredstva in organizacijo za proizvajanje in trženje novega izdelka. Če je pod- jetje oz. razvojna skupina del velike poslovne skupine (koncerna), pa so pristopi k razvoju izdelkov in tehno- logij malenkost bolj specifični. Za kaj gre? Vprašati se moramo, kaj pravzaprav sodelavci v razvojnih oddelkih podje- tja Hella Saturnus počnejo, kakšno je njihovo delo in kako je njihov prispe- vek umeščen v celoten mozaik aktiv- nosti, ki jih izvajamo v poslovni skupi- ni podjetij in katerih končni rezultat je kakovosten izdelek za našega kupca. Osnovna naloga razvoja je, da razvi- je nove izdelke in pripravi potrebno dokumentacijo in podatke za to, da smo nato lahko vsi skupaj po 1 do 2 letih pripravljeni na uspešen zagon proizvodnje. PODJETJA PREDSTAVLJAJO Kaj pomeni »razvoj izdelka« v Helli Saturnus? Hella Saturnus Slovenija, katere osnovno dejavnost predstavljata razvoj in proizvodnja svetil, se je razvila v razvojno izjemno napredno podjetje. 3 kompetenčni centri – za dodatne žaromete, enofunkcijske svetilke in Hellin program za športne avtomobile – potrjujejo, da črpa slovenska podružnica, tako kot koncern, močan zagon v tehnologiji in inovacijah. Hkrati Hella v zadnjih letih svoje bogato znanje in izkušnje s področja av- tomobilske svetlobne opreme intenzivno prenaša v koristne in učinkovite aplikacije v drugih panogah, kot so področja LED-razsvetljave ulic, zgradb in letališč ter štetja prehodov ljudi. Kakovost slovenskih inženirjev in širitev Hellinih razvojnih pristojnosti sta tako botrovali intenzivni širitvi razvojnega oddelka, kjer danes zapo- slujemo že več kot 200 strokovnjakov strojništva, fizike in elektronike. Dr. Tomaž Jurejevčič, univ. dipl. inž., Hella Saturnus, d. o. o., Ljubljana Tomaž JUREJEVČIČ Slika 1. Razvojni oddelek 315 Ventil 19 /2013/ 4 ■ Kaj pomeni "razviti izdelek"? Žaromet kot končni cilj je precej kompleksen izdelek, zato si pri ob- vladovanju tako zahtevne naloge pomagamo s projektnim inženir- skim pristopom. Kompleksne pro- bleme inženirji poskušamo rešiti na način, da jih najprej analiziramo in nato razdelimo na manjše naloge, ki so bolj obvladljive. Pomagamo si s časovnim planiranjem teh nalog, jih nato razrešimo in posamezne reši- tve na koncu sestavimo v končni iz- delek. Da se pri razvoju v posameznih pre- pletajočih se procesih med seboj razumemo, uporabljamo vnaprej dogovorjene metode dela in izme- njujemo informacije na dogovorjen način – preko elektronske pošte, standardiziranih dokumentov, tabel, diagramov, računalniških modelov in risb. Ker je omenjenih aktivnosti zelo veliko (uradno v Hellinem ra- zvojnem procesu govorimo o ok. 300 nalogah, ki jih moramo izvesti v okviru razvoja enega izdelka), so naši inženirji specializirani za posa- mezno skupino nalog, ki jih v okviru internega usposabljanja dobro spo- znajo in kasneje tudi odlično obvla- dujejo. V tem smislu v posameznem projektnem timu, ki od začetka po- sla skrbi za razvoj izdelka in pripa- dajočih tehnoloških postopkov, lo- čimo več strokovnih vlog inženirjev: imamo vodjo projekta, konstrukter- je, planerje kakovosti, planerje pro- cesa, simulacijske inženirje, optike, inženirja za homologacije in foto- metrijo itd. ■ Kako poteka projekt razvoja izdelka? Tisto, kar vidimo kot začetek pro- izvodnje izdelka, je praktično le končni rezultat razvojnega projek- ta. Na začetku projekta se prodajni oddelek koncerna in programski centri za žaromete ter meglenke s kupcem dogovarjajo o tem, ali bomo kot skupina Hella odgovorili na povpraševanje kupca po dolo- čenem izdelku za novo vozilo. Če ocenimo, da lahko pripravimo kon- kurenčno ponudbo, se lotimo nje- ne priprave. Priprava obsega izdelavo prvih kon- ceptualnih rešitev, prvih simulacij fotometrije in toplotnih obremeni- tev, nato pa na osnovi tako dolo- čenih podatkov o materialih, težah in potrebnih tehnoloških procesih izračunamo ceno bodočega izdelka. Hellina prodajna služba nato pripra- vi ponudbo za kupca. Če je ponud- ba uspešna in projekt pridobimo, se nato razvoj nadaljuje z inženiringom izdelka in tehnoloških procesov. V teh fazah izdelek z računalniškimi programi natančno zmodeliramo, preverimo potencialna tveganja in pripravimo rešitve za posamezne probleme. Izdelamo tehnično do- kumentacijo (risbe) in posreduje- mo podatke orodjarnam, da lahko dobavitelji orodij izdelajo načrte za orodja in pričnejo z izdelavo orodij in montažnih linij. Ko so orodja izdelana, dobimo na voljo prve komponente iz orodij in jih začnemo preverjati. Preverimo dimenzije, trdnost, toplotno odpor- nost, primernost za nadaljnjo ob- delavo (npr. naparevanje, lepljenje, montažne operacije), fotometrične Slika 2. Razvojne lokacije koncerna Hella PODJETJA PREDSTAVLJAJO 316 Ventil 19 /2013/ 4 PODJETJA PREDSTAVLJAJO ■ karakteristike itd. Če so komponen- te ustrezne in skladne z zahtevami kupca, se lotimo sestavljanja prvega izdelka za validacijo (kvalifikacijo). Tak izdelek je lahko sestavljen roč- no, vendar iz preverjenih kompo- nent, ker ga v nadaljevanju prever- jamo na testih, ki jih zahteva kupec. Če izdelek uspešno prestane taka testiranja, lahko govorimo o "kvali- ficiranem" izdelku, ki ga šele v tem trenutku smemo dobaviti kupcu. ■ Zakaj je kvalifikacija prvega izdelka tako pomemben mejnik? Zato, ker smemo v skladu z zakono- dajo, ki velja na posameznih trgih (Evropa, Amerika, Kitajska ...), proda- jati samo izdelke, ki niso nevarni za uporabnike – končne kupce vozil. Ko torej dosežemo, da izdelek ustreza vsem zahtevam kupca, lahko take iz- delke šele tržimo – prej pa ne. Med procesom kvalifikacije se seveda ukvarjamo z optimiranjem orodij za brizganje, procesov naparevanja in z montažnimi procesi. Zagotoviti je po- trebno interno izdelane komponente in kvalificirane komponente, ki so jih izdelali poddobavitelji. Tudi sodelavci iz proizvodnega sek- torja so v teh fazah projekta tesno vključeni v razvojni proces, ko npr. izvajamo šolanje na posameznih de- lovnih mestih in izvedemo test pro- izvodnih procesov, ki mu pravimo »Full-Run«. To je eden od končnih mejnikov razvoja izdelka in ocena tega testa pove, ali smo v podjetju vsi skupaj pripravljeni za proizvo- dnjo planiranih količin novega iz- delka in njegovo dobavo kupcu. Torej je prvi potrebni pogoj, da so naši inženirji usposobljeni za inter- nacionalno delovno okolje, da po- znajo tuje jezike, različne kulture in mentalitete in da so dobro teh- nično podkovani. Vse to so nujne osnove za to, da posameznik sploh lahko sodeluje v razvojnem timu. Seveda pa je tu še poslovna plat sodelovanja v skupini – posame- zne posle skupina prevzema v pa- ketu več projektov, kjer je potreb- no včasih od določene razvojne ali proizvodne lokacije prevzemati projekte, ki mogoče niso najbolj atraktivni, kjer so donosi enkrat večji, drugič manjši. Ta pristop je namreč bistveno odvisen od upra- vljanja portfelja izdelkov, razvojnih kapacitet in proizvodnih tehnolo- gij, ki na koncu na nivoju skupine rezultira v najboljši izkoristek kon- solidirane bilance podjetij. Vse- kakor to za posamezno razvojno lokacijo pomeni, da se mora ne- prestano dokazovati tako pri kup- cih kot interno v okviru skupine, da si v pogojih današnjega glo- balnega tržišča z uspešno izvedbo razvojnih projektov zagotovi dol- goročno stabilnost in prihodnost. Slika 3. Razvojni proces izdelka in pripadajoče tehnologije Zagon proizvodnih procesov Testiranje komponent in kon čnega izdelka Izdelava orodij in naprav Konstruiranje izdelka in procesov Izdelava ponudbe DOGODKI – POROČILA – VESTI ko (oblikovanje plakatov in logotipa), Dejan Roljič (finance in promocija) in Matej Sehur (pogon in izbor kom- ponent). Tudi ostali študenti so so- delovali pri zgoraj naštetih nalogah in so z a slu žni za izvedbo projekta. Wichita je zibelka svetovnega letal- stva, zato smo poleg tekmovanja Skupinska slika v podjetju Bombardier Learjet pred maketo njihovega novega letala Learjet 85 obiskali tri letalska podjetja in dva letalska muzeja. Ogledali smo si pro- izvodnjo v podjetjih Cessna Aircraft Company, Hawker Beechcraft De- fense Company in Bombardier Lear- jet Business Aircraft ter muzeja Kan- sas Cosmosphere & Space Center in Kansas Aviation Museum. Viri [1] Uradna stran tekmovanja DBF: http://www.aiaadbf.org/ [ 2 ] Letališče podjetja Cessna (CEA): http://www.fltplan.com/Airport- Information/CEA.htm [3] Vreme na letališču CEA v času tek movanja DBF: http://www. wunder ground.com/history/ airport/KICT/2012/4/13/Daily- History.html?req_city=NA&req_ state=NA&req_statename=NA [4] AMA (Academy of Model Aero- nautics): http://www.modelair- craft.org/ [5] AIAA (The American Institute of Aeronautics and Astronautics): https://www.aiaa.org/ Izr. prof. dr. Tadej Kosel, UL, Fakulteta za strojništvo, mentor projekta