192. štev.
Velja v Ljubljani in po pošti:
telo leto >01 leta ietrt leta
ta mesec
Za inozemstvo:
celo leto pol leta. ietrt leta ta mesec
V Ljubljani, četrtek 12. avgusta 1920.
Poštnina plačana v gotovini.
01. leto.
Za Ameriko:
celoletno . .	8	dolar,
polletno ... 4 dolar]« četrtletno. . . 2 dolar]«
K 240*—
120-—
Novi naroCnikl naj pošiljajo naroCnlno po nakaznici.
hk.
*i..r zaraCnnajo po /: *!oro in sicer
V
-•:& j *:.v
2C0-
Urcdništvo je v Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo jc na Marijinem trgu —	štev.	8.	Telefon	štev.	44.	2ZZ2Z2Z2ZZTS
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se lržu. ■■■	Rokopisi	se	ne vračajo.
Izprememba v naši plebiscitni komisiji.
Beograd. 11. avgusta.	(Izvirno	odložil svoie mesto. Namesto niega
Poročilo.) Zastopnik naše	države v	je	imenovan za našega delegata biv-
medzavezniški plebiscitni	komisiit	ši	Doslanik v Londonu J Jovanovič
na Koroškem, profesor dr.	Cviiič je	ki	ie že odpotoval v Celovec.
Jugoslavija odklanja podpis turške mirovne pogodbe.
Pariz. 11. avgusta. (Izvirno poročilo.) V zadniem trenotku so nastale za nodnis mirovne oogodbe s Turčijo nove težkoče. Zastomiiki kralievine SHS so iziavili da oogod-be ne podoišeio. ker se ne striniaio s Drevzctiem enega dela turških dol-
gov. Turški delegatie so nato Iziavili. da v tem Slučaiu tudi oni ne bodo podpisali ker so k temu pooblaščeni le. če podDišeio vs.e ostale države. Nove informaciie iz Carigrada še niso dosnele.
Obkoljevanje Varšave.
Pariz, 11. avgusta. (Izvirno poročilo.)
Boliševiki so pričeli z velikimi, vojaškim’
masami obkolievatl Varšavo. Ako pogaja-nla med RUS| ,n PoljaIiJ y Mlnsku ne b()r,0
no pred V^TriU',e VC,1Iia b,tka "ePosrea. no pred Varšavo neizogibna.
Pariz, 11. avgusta. (Izvirno poročilo.) Po brezžičnem poročilu Iz Krakova se bo v najkrajšem času pričel splošni ruski napad na Varšavo. Ker je mesto na napad ta obleganje le slabo pripravljeno, jc pričakovati skorajšnjega padca.
AMERIKA NE OBSOJA RUSKEGA
prodiranja
TRGOVSKI PROMET MED ITALIJO IN RUSIJO.
Trst. 11. avgusta. (Izvirno poročilo.) Te dni le dospelo v Trst več ruskih oamikov s surovinami za Ita-liio. Prineliali so s seboi kovine. V par dneh se oričakuieio še nadallne ladie s pšenico. Dalie so na notu tudi druge potrebščine: les za zgradbe, gumi. netrolei in premog. Rusiia ie odposlala za Italiio že za 50 milijonov lir blaga V spremstvu poslanca Bucca ie dospel v ^Trst trgovski delegat sovietske vlade inženir Vodo-vozov. V Trstu ie bii soreiet od glavnega urednika »Lavoratora« Pasiglia in strankinega tajnika Benettija. V spremstvu teh dveh in urednika tu-rinskega »Avantiia« Pastoreia ie Vodovozov obiskal jtudi Istro in Opatijo. Vodovozov ostane v Italiii in bo vodil trgovske posle med rimsko in moskovsko vlado.
LDU. Nanen. 11. avgusta. (Brezžično.) Nemški -listi s Posebnim interesom nriobčuieio pariške vesti iz \Vashingtona. po katerih smatrajo Zediniene države postopanje sovietske Rusije proti Poliskj za legitimno obrambo.
OBUPEN POLOŽAJ POLJSKE ARMADE.
LDU. Nauen, 11. avgusta. Brezžično.) Po vesteh iz rusko-poliskega boiišča se ie ooložai v toliko izore-menil. da se ie pričela noliska voiska umikati tudi na južni fronti. Poljska voiska se na nobeni fronti resno ne ustavlia boliševikom. Poliaki niso mislili, da se bo bila odločilna bitka med Ostrolenko in Bugom. Poljska vlada »e prekinila vse privatne brzo-lavke z inozemstvom.
Curih. 11. avgusta (Izvirno poročilo.) Kakor poročaio »Times«, se ie našlo pri ruskih vietnikih talno oove-lie armadnega vodstva, po katerem bi morala vkorakati soviet.ska armada 11. t. m. v Varšavo. Isto poročilo govori tudi o izredni organizaciji sovietske armade. Antantini voiaški strokovniaki sami so iznenadeni. kako more napredovati ruska armada dnevno za 22 km ter pri tem voditi s seboi zadostno množino najtežje artileriie.
av2us*a- (Izvirno poročilo.) Vse inozemske misiie. kakor SS zastopstva so zapustila Varšavo znHt k V !Teslu edinole češki kon-
POLJSKA SOVJETSKA VLADA.
LDU. Nauen. 11. avgusta. Brezžična brzoiavka iz Moskve Javila, da se ie sestavila nrovizoma revolucionarna coliska sovietska vlada z J ulitem March!ewskim na čelu za nolisko ozemlie ki ga le okupirala Rusiia. Med člani vlade se nahaja tudi Feliks Dzferszinskv. zloglasni šef ruske izredne komisiie za pobijanje protirevolucije. Ta vlada ie izdala razglas na noliske kmete, da se vzdignejo'proti Pilstidskiievi vladi. Mir ie mogoč samo med socialistično Rušilo in socialistično Poljsko.
GRŠKI PORAZ V MALI AZIJI.
Rim. 11. avgusta. (Izvirno poročilo.) 'Mustafa Kemal oaša ie zbral močne čete v Armeniji in Ciliciii. ter iih vrvel proti grški armadi vzhodno o l Smirne. Prve grške čete so se morale v nhiladephiškem sektoriu (Alashehr. 118 km vzhodno od Smirne) Dred Kemalisti s težkimi izgubami umakniti.
Krize.
PRED IZPRAZNITVIJO ALBANIJE.
Trs«, 1J. avgusta. (Izvirno poročilo) Karfor poročajo Iz Ritna, se je v nedeljo vršil med nekim odposlancem albanskih vstašev Iz Vafono in mod voditelji Italijanskih vojaških oddelkov v Albaniji prvi raz-govor glede evakuacije Valonc po italijanskih četah. Glasom pogodbe med rimsko In tiransko vlado se mora Valena Izprazniti do 18. «. m. Zato so bile od obeh strani imenovane posebne komisije, ki bodo nadzirale Izpraznitev In bodo skrbele zlasti za Izročitev vojnih ujetnikov. Italijanska vlada je imenovala v komisijo za nadziranje Izpraznitve Valone korvetnega kapitana Gra-na, majorja Bonaugurija In Bocchlja ter poročnika Romana. Albanska komisija bo sestavljena iz več albanskih orožniških poveljnikov, med katerimi se nahaja tudi poveljnik albanskih žandarjev v KorlcI.
Trst, 11. avgusta. (Izvirno poročilo.) General Piazcntlnl, ki jo svojčas vodil akcije italijanskih čet v Albaniji, je dospel v Rim in je bil sprejet od vojnega ministra v avdijencl. 1 njim se je razgovarja! delj časa. Generalovo poročilo so je sukalo okoiu usode italijanske vojske v Albaniji in okoiu vprašanja izpraznitve Valone.
NOV POSLOVNIK ITALIJANSKEGA PARLAMENTA.
Rim. 11. avgusta. (Izvirno poročilo.) Za iraliianskl parlament velia nova ureditev DOslovania takole:
1.	zbornica se skliče na zahtevo večine poslancev: 2. Dreišnii uffizi so odpravljeni, mesto niih posiuie 9 komisih fcier so zastopane vse stranke sorazmerno 00 svoii moči. in sicer imaio v vsaki teh komisii: oficiialnl sociialisti 8 članov: liudska stranka
YxV 5 članoX: 1 ’ L er a 1 ni demokratle 4 člane: radikalci 3 člane; stranka obnove 2 člana: liberalci, reformisti republikanci, vsaka stranka p0 enega — skupaj torei 25 članov.
Krize vseh vrst so po svetovni vojni mednarodna bolezen, razširjena po celem svetu. A to So ni nikaka tolažba z« nas tn nlkako opravičilo, da se tudi Jugoslavija no Izkoplje iz njih. Komaj se rešimo ali prebo. Ilmo eno, smo že v drugi.
Danes Je vsepovsod, kamor se ozremo po državi, ena sama velika kriza. Kriza v vladi v Beogradu, kriza v razmerju pokrajinskih vlad do centralne. Kriza v prometu, v trgovini, v naših financah. Permanentna kriza v Narodnem predstavništvu. Itd., Itd. In k vsemu še kriza v plebiscitni komisiji na Koroškem.
Naš dosedajnl zastopnik v tej komisiji, profesor svetovne slave dr. CvijIČ, na katerega so stavili vsi velike nade, je odložil svoje mesto. Natančnejših poročil ni In kakor je to že pri nas navada, bodo gospodje pri vladi modro molčali In javnost ignorirali. Navezani smo torej le na privatne vesti in te zvene precej čudno. Baje je bil dr. CvIjlč nasproti antantarjem vse preveč popustljiv in mehak in ni znal dovolj energično zastopati našib Interesov. Od druge strani pa vedo ravno nasprotno. Dr. Cvijle je baje odstopil, ker pri merodajnih krogih v Beogradu ni našel dovoljnega umevanj« In še manj dovoljne podpore. Kaj je rev, bogvedl. Zadeva pa je za nas tako eml. nentne važnosti, da je neobhodno potrebno, da nam natoči vlada čiste vode.
Več luči bi bilo treba sploh v celo Koroško krizo. Poročila, kl nam jih uradno privoščijo, tako sumljivo' spominjajo na nekdanje avstrijsko komunikeje žalostnega spomina. Kljub lepo pobarvanim stavkom je vedno bolj podoba, da so nas Avstrijci % pomočjo antantarjev potegnili. Ne bojimo se novih nevarnostih, ker smo uverjeni, da je usoda Korotana že definitivno odločena
na našo stran, zahtevamo pa, da se nam naslika položaj brez evfemizma, da se moremo pripraviti.
In nekako mejno krizo Imamo tudi na Štajerskem. Dellmltacljska komisija, kl začno te dni z delom, razglaša po nemških listih, seveda ne uradno, da so njena pooblastila glede določitve meja zelo dalekosežna. Nemške govorice, da se bo še enkrat odločalo o usodi Maribora, so le pobožne In fantastične želje, a na meji sam! nam komisija res lahko škoduje, zlasti ker jim bodo Nemci pod protektoratom angleškega polkovnika Gosseta vedno na vratu. Bo naše zastopstvo dovolj energično in nepopustljivo? Upamo, da se ne bodo ponavljali žalostni dogodki s Koroškega.
Državna železnica nima denarja, da bt Izplačala svoje nameščenec. Po cele teduo moralo čakati na borne plače. Železniški lfl finančni minister ne vesta drugega izhoda kakor blazno povišanje tarllov. Obeta s« nam bogata letina, ne bo pa lokomotiv tu vagonov, da bi preostanek izvozili. Tako so nam zna dogoditi po ruskem vzorcu, da nam bo gnilo banatsko žito, ml pa bomo stradali denarja in po nekod morda celo —> kruha.
Tako gre naprej brez konca In kraja. A za vse te krize, za vsa ta žlvljenska vprašanja so v Beogradu slepi. Za Beograd eksistira samo ena kriza: Kdo bo minister« kdo bo vodil volitve. In ni konca, ni izhoda-Kal so res tudi naši državniki In politiki tako zaslepljeni, kakor so bili oni nekdanjih centralnih držav, kl niso hoteli uvideti, da drve v gotov prepad, čeprav je bilo t® lasno že celemu svetu?
Pustite gospodje vse drugo In dajte, nam volitve. A hitro, hitro, drugače bodo že tudi volitve prepozne.
M. Zčvsco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman.
I11 Capestatig ie slišal ta noslialoči vzklik, ki je pretresel zrak liki glas trobente! Pogledal ie naokoli: za hipec se mu ie zdelo, da vidi nekie pred seboi glavo. čudno, režečo se butioo z neizmerno plešo namesto las.
»I o ie angel dežja.« ic rekel sam ori sebi.
Nato pa ie opazil, da ima nasprotna'streha lino..in v tiste lino le strmeč zapičil oči. Iz nienega okviria le namreč štrlela človeška dava. okradena s skoro neverjetnim bogastvom '3s. ter buliila v Capestanga tako osuplo, da se ie začutil izzivanega.
»Cuite vi!« te zavpil, pozabivši SVl>> grozni poležal »čuite vi. zijalo
nesramno...«
»Govorite tiše, gospod plemič.
^ mc ne Poznate
*Al: vas ne poznam? Tak bi vas
mS	i * • * Zares menda '■
nfcKie z.e videl ta Sillasti nos. široka usta. goveie cči in nepočesane ku-stre... Ze vem, corbacque! Spominjam se le in te preklinjam, zakai mole srečanie s teboi ie krivo, da sem tu! Ti. ti si tisti Snrola. k! naj ga kuga zadavi!«
»Ne zamerite gospod,« ie deiala dava v lini. »danes nisem Smola amoak Sreča.«
»Davi si rekel, da si Smola!«
»Ne davi. erosood plemič! Včcrai! Takrat sem bil Smola: včeraj dopoldne ko me le doletela čast. da me ie hotel visokorodni Rimaldo zaklati, in sreča, da ste me vi rešili.«
»Včeraj da sem se spoteknil obte pred tem hudičevim dvorcem?« se is začudil Capestaug. »Včeraj da sem se klal s Concuiitevimi lopovi? Potemtakem sem soal ves včeraišnH popoldan In vso snočnjo noč? A ti, kai delaš tam?« •
»Doma sem. v svojem stanovanju.«
»Doma? V tei razbojniški jami?«
.Tu ie drmra hiša. ne dvorec mar-
KONEC ZASEDANJA ITALIJANSKE ZBORNICE.
Trst. 11. avgusta. (Izvirno poročilo.) Po končani debati o sanžer-menski pogodbi. dede katere so sociialisti iziavili svojo nezadovoljnost, ie bila rimska poslanska zbornica odgodena. Zadnja seia se je vršila v nondeliek zvečer. Pred zaključkom ie nodal grof Sforza nekatera pojasnila na interpelaciie intemelantov. ki so zahtevali aneksijo Julijske Benečije. Predlo* socialističnih poslancev. naj se v tridentinski Benečiji izvede plebiscit, ie propadel. — Po od-goditvi zbornice skuša vladno časopisje v raznih Drededih o zborničnem delovanju pod Giolittiiem dokazati usnehe in plodonosno delovanje
 w ——-	 1
šala d’ Ancre; vrata so na Garan-
Ofplittiieve vlade, navajajoč razne v zbornici sprejete zakone. Temu nasproti na ugotavlja sociialističen tisk da se ni Giolittiiev program uresničil v nobenem oziru in da ie Giolitti s svoio politiko doživel poraz.
NAŠE POSLANIŠTVO NA DUNAJU.
Dunaj. II. avgusta. (Izv. poroč.) Jue\‘ir»vaiisk 1 poslaništvo ie Izdalo komunike, v katerem naznania. da ustanovi sedal ko ie postala senžer-menska pogodba Dravomočna. kraljevina SHS diplomatsko zastopništvo pri avstrijski vladi. Za prvega zastopnika ie bil imenovan legaciiskl svetnik Miroslav Jankovič.
ba vi jati potrebne stroje. Zanimivo jc pri vsem tem, da obeta zveza nemških inda-strljcev, da bo Izposlovala pri berlinski vladi dobavo svojih proizvodov, i:e da bi zahtevala kako kompenzacijo od nas
BORZA.
NEMŠKA INDUSTRIJA IŠČE ZVEZE Z NAMI.
LDU. Beograd, 10. avgusta. Današnja »Politika« poroča: Zadnji čas se med nemškimi industrijskimi krogi opaža živahno gibanje, da bi stopili v posebno zvezo z našo državo. Zveza nemških Industrljcev ss je obrnila sedaj na našo trgovsko zborni-co, naj bi sc v Berlinu ali kakem drugem nemškem industrijskem središču ustanovilo zastopništvo naše države, po katerem bi mogli stopiti v zvezo z nami ter nam do-
Dunal. 11. avgusta. (Izvirno poročilo.) Zacrreb 243—262. Budimpešta 102—116, Prača 373—393. Varšava 89—99. čcškoslov. krone 375 do 396. dinarji 975—1025.
Curih. 11. avgusta. (Izvirno poročilo.) Beriin 12.90, New York 600, London 21.90, Pariz 43.30. Milan 30.10. Praga 10.50, Belgrad 26. Zagreb 6.40. Dunai 2.90.
LDU. Zasereb, 11. avgusta. Borza. Devize: Berlin 188.50—190. Italija 465-467, London 320-335. New, York 88—91, Pariz 650—0. Praga 153—154. Dunai 39.50—39.90. Valute: amer. dolarii 85.25—87. avstrijske krone 39.50 —40. carski rublii 130—132. češkoslovaške krone 150 do 158. angleški funti 0—325. napo-. leondori 330—340, nemške marke I 192—194, romunski leii 185—190,
| švicarski franki 1375—0. ital. lire 468—474. turške lire 0—380.
ciersko ulico. Ampak, žlahtni gospod, če dovolite vprašanje: kako da molita vi glavo skozi streho in se nastavljate dežju?«
»Smrti čakam.« ie odkrito povedal Capestaug. ki ga ie-navdajal neznančev obraz kliub vsemu z nekakšnim zaupanjem.
»Smrti čakate? Strašna beseda!«
»Toda resnična. Lopovi so me opehali z meči in nožmi. da se komaj spoznam, in me v nameček zazidali v ta brlog. Ako si ne končam življenja z lastno roko. moram poginiti od gladu in žeje.«
»Maršalovi ljudi da so bili z vami tako ljubeznivi?«
»Kateri pa!«
»Kolika sreča!« ie vzkliknil Smola veselo.
»Obešeniak!« ie zarohnel vitez. »Norčuješ se. kftli?«
»Ne! Ker sem vas videl v družbi malopridnega Rinalda, sem mislil, da ste izmed Conciniievih zvestih: in zdai me veseli, ker vem. da ie narobe res. Kar se pa tiče vašega oo!o-
žaia. zauoaite ineni; Perigoržani smo iznaidliivi Iiudie. Razen tega sem danes Sreča, in to ne bo v vašo smolo, gosood plemič!«
S temi besedami le izginila glava, in lina se ic zaprla. Tudi Capestang. čuteč se dovoli osveženega do dežiu. ie skril glavo na suho. ves osupel in vzradoščen. poln. novih upov in ve-selia do živlienia.
Niegova prva skrb ie bila. da se je slekel in ogledal svoie rane. Nato ie raztrgal sraico. razložil kose po strehi, da so se namočili, ter sc obvezal. kakor ie vedel in znal.
»Skupai sedem ran.« ie naštel sam pri sebi. »To sc Dravi, da iih dolgujem sedem, olus obresti. Concini, Ri-naldo in onih pet diviakov ie tudi sedem. kakor nalašč. Bog bodi zahvaljen!«
Z opravičenim zadovoljstvom ie dognal, da ni nobena izmed ran globoka. Res ra ie tresla mrzlica in go ie skelelo na vseh koncih in kraiili, toda čutil ie. kako se oglala pod mrzlimi obkladki v mesu cGivna
moc.« ■
»Dobro ml de,« si le mrmral. »In gibliem tudi še lahko, z glavo, nogami in z rokami. Tek imam. hvala Bogu. :'n žeio takisto: manjka mi do-i tem takem samo dobre večerie in dobre postelje. Vešč ranocelnik bi mi nasvetoval srnic stegno, steklenico: vina in dvanaist ur krepkega, udobnega soauia.«
Toda naisi ie snoval še tako lepe '•eceote. stegna, vina in postelje le n« bilo od nikoder. Pač stokrat ie do-gleda! skozi luknjo v strehi, a-zaman f lina ie ostala zaprta. Ploha le bila ponehala in žeia se ie oglasila izno-va. glad pa ga ie zviial čedalie huje. Vsak hip se nnu ie zvrtelo v glavi. Trpljenje ie postaialo neznosno. Grlo. mu ie zatekalo. Strašna tesnoba sef ie noia.ščala niegovega duha.
Noč se ie spustila na Pariz. Ca-nestatfg ie legel pod odprtino, da bi našel v spaniu vsai trcnotno pozab-lienie svoie bede. Toda namesto spa-nla sc ie pogreznil v tisto mučno onemoglost, ko čuti telo nezmanjšano bol. duli na blodi hi trpi še Iitsie nego uri polni zavesti.	(D::ii: prih.)
Udarci,
V Rožu. 10. avgusta 1920L
Okrožna plebiscitna komisija v iVrbi ie razposlala občinam, ki se nahajalo v nienem področju (6 občin v ooni A, 7 občin v coni B) navodila glede občinskih zaupnikov. Okrožnico ie podpisal član italiianske dele-aaciie Trenti. Ne pečali bi se ž nio. da ne bi vsebovala tri točke, ki nas biieio naravnost s kolom oo glavi.
1. Okrožnica ie pisana samo v nemškem iezileu.
2. Tako v coni A kakor v coni B se nahaiaio slovenski zaupniki na drueem mestu.
3. Nemci imaio v obeh conah v vsaki občini nolea treh zaupnikov tudi tri namestnike, mi imamo satno tri zaupnike.
iz teh treh točk ie razvidno vse. ne da bi prisluškovali barantanju v Celovcu. Znana proklamaciia. ki ie bila oolna pravičnosti, modrosti in viteštva. ie bila pisana za obe coni v obeh iezikih. Istotako bi morale tudi vse nadaline odredbe izhajati dvojezično, Danes pa doživliamo. da se županstvom v coni A pošilja san^ nemške soise In slovenske zaupnike se stavi tudi v coni A na drueo mesto. Kar se namestnikov tiče oa se mora doenati. kdo tu nosi krivdo. Skoro neraoeoče se nam zdi. da bi plebiscitna komisiia oripoznala Nemcem v obeh conah namestnike, nam pa nobenesa. AH ni morda kaka pomota z naše strani, recimo površnost ali zooet slaba razlaga?
Danes smo torei dospeli tako daleč. da. ako dobimo tudi ml namestnike. oziroma ako Jih Nemcem črtalo, bomo y občinskih volilnih komisijah paritetne zastopani. V coni A. kier ni niti 5% Nemcev, bodo imeli Nemci ravno toliko članov kakor Slovenci. Predsednik in tainik. ki Jih imenule antantina komisiia. oa se bodo me-nlavali. Kai nam to pomaga, ako bo isto razmerie tudi v coni B. ko pa leži odločitev le v coni A in Je Nemcem predvsem za to šlo. da v coni A dobilo enako zastopstvo!
Zg <rn?a okrožnica, poslana občinam obeh con na nam tudi kaže namero antantine komislie. izvesti glasovanje povsod obenem in onemogočiti našemu zastopniku, da bi bil v smislu mirovne pogodbe enakove-liaven član antantine komisije v vseh vprašanjih, tičočih se cone A. Ze iz orve oroklamacne. naslovljene na prebivalstvo »plebiscitnega ozemlja«. te bilo to razvidno Naši b{ se Že takrat morali Dostaviti do robu. Temu dosledno ie antantina komisiia hotela odpraviti demarkacijsko črto. De fakto smo danes tako daleč, da o čisti Jugoslovanski upravi v ooni A ne moiemo v£č govoriti. Občinske glasovalne odbore sestavlja antantina komisiia. carinski uradi so podvrženi odredbam antantine komisile. To ni več nadzorstvo, predvidevano v mirovni pogodbi, to le poseganje v našo upravo.
Ako se nemški želii ni v celoti vstregio, s tem še ni rečeno, da Dri tem ostane. Sicer oa. ali ni zadosti, da se vozilo cele avtokolone z nemškim' zastavami no našem ozemliu iločim so bile naše ob črti odstranjene z motivacijo da pomenilo izzivanje pasatuov V St. Jakobu ie v nedeljo 7 avtnv Izzivalo na naravnost neču-ven način. Ponekod so Celovčani in BelUčani cele niive kromDiria pokradli. »Verkehr« z nahrbtniki Je dosegel svoJ višek. V zadnlih dneh J« 'došlo vse oolno verižnikov. da vse pokupilo, ker ie carina odpravljena.
oziroma ao navezani na dovoUenle samo gotovi predmeti. Jugoslavija le torei na eni strani skoro oooolno-ma odprta. V našo upravo ie posegla antantina komi sita ta s tem ustregla tistim, ki so celo voino vdIII »Gott strafe England!« Zastopniki bivše Srbiie. ki ie izkrvavela za antanto, pa odrivalo od skupne mize. dočim se istočasno Dredrzneio beračiti v Belgradu za pomoč proti našim bratom Rusom. __________________ A.	B.
Tragičen konec.
Jutri. Dorutrišniem morda že bodemo čitali vest. da Je padla Varšava. Poljska vlada se ie umaknila v Krakov. Tako se končuje baini sen Poljakov o nadvladi celega vzhoda, katerega bi radi UDravliali oo svoiih koristih. Danes pa Je vojaški in politični Doložai Poliske brezupen. Danes ali iutri zasede rdeča armada brez posebnega napora Varšavo, ker poljska armada Je v polnem razkroju Oni, ki so saniali o trenotku. leo bodo Rusi na kolenih orosili miru v Varšavi, oni bodo danes ali iutri videli rdečo zastavo na varšavski cita-deli. Poliska se ie spustila v to voino brez notranie pripravljenosti, brez najmanjše konsolidacije. Ni bilo enotnosti piti med posameznimi deli države. niti med posameznimi političnimi strankami, čeprav so Še pred kratkim tudi poliski sociialni demokrati glasovali za voino. vendar se ne sme podcenjevati število onih. ki so bili in so nriiatelii Rusije. Nočemo prerokovati, a kakor kaželo vsa dejstva. bode končala ta volna s strašnim porazom Pollakov in pred posledicami tega noraza nam ni treba zapirati oči. Jasno nam mora biti. da se naša politika naoram Rusiii spremeniti ne more in spremeniti ne sme. Večina naroda noče nikukih voinih pustolovstev in se Je iziavila odkrito za naistrožio nevt rahlost v tem pogledu. In če zapadne velesile presenečene no dogodkih na rusko-noUski fronti, danes nabirajo pomočnike. Jim moremo le odgovoriti: ne iščite Jih pri nas
Ruska sovjetska
armada.
Uspehi rud oče armade proti Poljski so naravno vzbudil! veliko zanimanje za njeno stanje. Podajamo zato kratek pregled o njenem razvoju in njenem sedanjem stanju.
Sredi 1. 1918. se je na podlagi odredbe sveta ljudskih komisarjev pričela tvoriti rdeča armada delavcev In kmetov. Orožje in opravo so dala v držvl se nahajajoča stara vojna skladišča. Organiziranje armade po Krylenku se Je popolnoma ponesrečilo, zato je vodstvo vzel v rokfi sam Trocky. Razdelil je državo na Sest vojaških okrajev, ki so Jim načriovall po en general b dvema komisarjema. Tako ustvarjene komisije so bili najvlSjl vojaSkl uradi v državi.
Po celi državi so se ustanovite nabiralne pisarne. Rdeča armada naj bi bila orodje v rokah sovjetske vlade in zato se niso sprejemali vanjo pripadniki vseh razredov; le delavci in seljakl so se smeli posluževati orožja, medtem ko se je uporabljalo pripadnike meščanskih strank le v zaledju.
V maju 1.1918. je štela cela ruska rdeča armada komaj 80.000 slabo organiziranih In za večje boje nezmožnih mož. Zato je že junija 1918 sklenila konferenca vojnih komisarjev v Moskvi upeljati splošno brambno dolžnost do 40. leta in postaviti do pomladi 1. 1919. trimilljonsko armado. Ustanovil se je odbor za narodno brambo z Leninom na čelu, centralni vojaški svet, ki mir je predsedoval Trockv in štab vrhovnega povelj-
nika. V oktobru 1. 1919. je štela rdeča armada na vseh frontah že 74 divizij s
460.000 možmi.
'Vsled svojih uspehov proti Denikinu In Kolčaku so pridobile sovjetske armado ogromno število moštva in vojnega mate-rljala. Plen boljševikov je znašal takrat
150.000 vojnih ujetnikov, 4600 topov, 13.000 strojnih ln 73.000 navadnih pušk, 30 oklop-nih vlakov in veliko množino munlclje, letal itd. Koncem januarja 1920 so spravili bolj-ševlki svojo armado na 2,000.000 mož, ki so bili organizirani v 16 armadah in 8 jezdnih divizijah.
Po porazu Deniklna ln Kolčaka je vzela vlada s fronte najprej 2 in pozneje še 5 armadnih zborov in jih spremenila s celim njihovim častniškim aparatom v delavne armade. Sedaj se delavne armade zopet reorganizirajo v bojne armade.
Najvišji vojni urad je ljudski komisarl-jat za vojno, ki mu načeluje Trocky. Poleg tega komisarljata obstoja kot najvišji organ za vodstvo vojne In ureditev vojnopolitlčnih vprašanj »najvišji vojni svet«. Pod vplivom poljske ofenzive mu je bil prideljen posebni svetovalni zbor vojnih veščakov, katerega naloga je zagotoviti rdeči armadi zmago nad Poljaki. Na čelu tega zbora stoji general Brusllov, kateremu je podrejen tudi general Polivanov, predsednik ljudskega komisari-jata za vojno. Vsi ostali člani tega zbora so bivši carski armadni poveljniki.
Najvišjemu vojnemu svetu Je neposredno podrejen vseruski gene • ’ štab, kot najvišja institucija za vodstvo armad ln centralna uprava. Prvi je sestavljen Iz organizacijskega oddelka, taktičnega oddelka, oddelka zo vojni promet, za vojno topografijo in za upravo vojaških vzgojevalnih zavodov. Centralna uprava pa Je razdeljena na oddelke po vrstah orožja. Ona oskrbuje oboroževanje In Ji je podrejena vsa vrtna obrt.
Vrhovni poveljnik ruskih frontnih armad je general Sergjel Kamenjcv, bivši carski polkovnik generalnega štaba. Na čelu armad in divizij stoje bivši carski generali in častuuvi generalnega štaba. Na nižjih vodilnih mestih šo oiU najprel poveljniki častniki, ki -- povspeli do te časti iz prostih vojakov po 3 do 4 mesečnih kur, zih. Danes pa so vsa poveljniška mesta do poveljnika voda zasedena po bivših carskih častnikih, ki Jih Imenuje od polkovnika navzgor vlada, ostale pa poveljnik polka. Carske častnike kontrolirajo takozvani vojni komlrsarjl, ki pazijo na to, da častniki ne Izrabljajo svoje moči proti sovjetski vladi. Na vojaške stvari pa nimajo nobenega vpliva.
Vojaške svete je Trocky popolnoma zruttl In vrnil častnikom vsa bivša prava.
Oprema rdeče armade je popolnoma moderna. Topništvo in tehnični oddelki od. govarjajo modernemu času. Organizacila armade Je ista kot pred revolucijo izpopolnjena z Izkušnjami svetovne vojne. Njena posebnost je le močna In obsežna politična propaganda, ki je v ostalih evropskih armadah nedopuščena.
Ženeva in Moskva.
Pod tem naslovom prinaša »Journal de Debats« zanimiv članek o treh socilalističnih kongresih, od katerih zasedata dva v Ženevi. tretfl na Istočasno v Moskvi. Prvi ie kongres ru-dariev. ki si nrilaščuie oravo odločevati o voinl in miru za celo Evropo, držeč v svoJIh rokah moč brez katere bi bila moderna voina nezmiselna, t. J. Dretnosr. čeprav nemški rudarji no-čeio oroelasitl splošne stavke, vendar so skušah doseči šestdnevno delavno dobo za nemške rudokope ln na ta način onemogočiti premocov-ne dodatke Franciii. katere bi H morala dalati Nemčija do doeovoru v SpaaJi. Računati se mora torej s skrajnim njihovim odporom proti pogodbi. Nekoliko korakov dalJe se vt-ši konsrres dnure internaciJonale. ka-
Sokolska nedelja.
(Konec.)
Sokolska manifestacija v Guštanlu na Koroškem.
Sokolski zlet mariborske župe y Guštanlu. Pod tem skromnim naslovom Je sklical mariborski župni odbor štajersko sokolstvo na pohod v osvobojeni Korotan, v dosedai do-nemčurleni GuštanJ. A zlet se Je razvil v nepričakovano sijajno manifestacijo sokolstva in tusposlovanstva. Nieza pomen oreseea daleč pomen običainih sokolskih prireditev.
V obilnem številu so se udeležila zleta sokolska društva mariborske žime. prišli Da so tudi Varaždinčani in društva celiske žune Okroo 9. ure dopoldne Je dospel posebni vlak na leno okrašeni euštaniski kolodvor, kier ie goste pozdravila mlada koroška župa. Razvil se Je nato leo sprevod v Guštanj sam. pred katerim Je pozdravlial sokolstvo ponosen slavolok. Na okusno okrašenem treru pred občinsko hišo. kier ie bilo zbranih že več tisoč Hudi iz okolice, pozdravi! Je došlece srerent c. Leč-
| nik. kateremu se Je zahvalil dr. Piv-j ko. Svečano le zadonela nato. menda prvič med guštanJskimi hišami »Lepa naša«. Globok vtis Je naredila na zbrano množico mala Sokolica Rozana Plešivčnikova iz Pliberka, ki le odločno in prepričevalno govorila o slovenstvu Korotana. Govorili so še zastopniki celiske žuoe. starešinstva Saveza in varaždinskega Sokola. nakar so odšli telovadci k skušnjam. Javna telovadba, ki se ie vršila popoldne v navzočnosti najmanj 4000 Hndi. le izpadla v vsakem oziru zadovoljivo. Med telovadbo ie imel g. Novak govor o vseslovanski sokolski ideli. članica naraščala iz Studencev. Hrenova, pa Je navdušila navzoče z Uubko deldamaciio. Navdušenje ie orikinelo do vrha. ko ie proti večeru nastopil narodni predstavnik Džamonia iz Mostara. ki ie izrekel svečano prisego, da Jugoslavija ne odneha orej. dokler ne odreši celeea Korotana.
Sokolski dau na Bledu.
Gorenjsko sokolstvo se le v ne-delto na naidostoinelši način maščevalo za izzivanja Orlov in za kleve-
te. ki Jih širijo iz orlovskih krogov prot! blejskemu Sokolu Jn sokolstvu sploh. Na poziv agilnega Sokola na Bledu se le zbralo več sto Sokolov in Sokolic. ki so prikorakali ojkrog
3.	ure popoldne med burnimi pozdravi neštetega občinstva na naravnost idealno telovadišče na Zaki ood kolodvorom. Prostim vaiam in ostalim telovadnim nastopom ie ort* sostovalo naimani 4000 gledalcev z Bleda in okolice. Vaie so uspele nrav dobro. Posebno ie ugaial nastop !e-seniškega naraščaia in pa nastopi Ljubljančanov, ki so želi pod vodstvom dr. Murnika viharne aplavze. Pri naraščam smo opazili tudii to pot kakor že češče pri prireditvah gorenjske župe. da nastopa s pretežkimi vaiami. ki niso zani in ne vplivalo ugodno na niegov razvoi. V ostalem moramo telovadne nastope ln celo prireditev samo pohvaliti. Slavnostno razpoloženje te še posebno dvignilo sodelovanje Dravske diviziiske godb pod osebnim vodstvom kapelnika dr. Čerina. Incidentov ni bilo nikakšnih. Dan in večer sta potekla v nailepšem redu.
teta te r votal mnogo zgubila na *vo-
tem pomenu. Mirno lahko Prištevamo vse one. ki stote danes še na stališču druge Internadlonale. k tako-svanim državnim aodlalistom. Ta podržavlieni sociiaMzem Da ne zadostuje danes več zahtevam v volni zrevoluciioniranih ljudskih mas. ki zro bojevito proti Moskvi, odkoder pošilja Llenin svoie bliske na državne soclialiste in pripadnike kapitalizma in poziva na odločilni boj proti buržoaziii in zapostavitev diktature oroletariiata. Danes ie težko govorili o sili te nove internaciionale. ki ima tudi v Rusiii Ie manjšino prepričanih privržencev, a vendar obvlada ogromne mase. Nemogoče pa ie podcenjevali io. V Angliji se ie že osnovala komunistična stranka: približuje se Italiia. In sociialistična Francija, katera Je še v Strassburgu nastopala zmerno, se že nagiba brezpogojno k sooiu z Moskvo. To oa bi pomenilo izstop socilalističnih poslancev iz parlamenta in osnovno Dremembo cele sociialistične taktike, pripravljanje državljanske votne. Zdi se. da se v Franciji že bote. da bo Moskva premagala Ženevo.
Beležke.
Pomagal si sam ta antanta tl bo pomagala
Dunajski »Abend« prinaša rizbot. na kateri so naslikani pod naslovom »Pomagal si sam in antanta ti bo pomagala Čehoslovak. Avstrijec ln Ju-
oosiovan. držeči se za roke ln z orožjem naperjeni proti Madžarski metf, ktar se pripravljajo madžarski voiakl na napad. Je Dač britka resnica, do nam antanta ne bo dala niti nafmanb sega erižUala. ako si ga ne bomo priborili sami.
Polfska kri.
Dopisnik londonske »The Morv ning Post« poroča, da se poliski mf« nistrskl predsednik Witosz ne briga orav nič za strašno krizo v državi, amoak da ie odšel na svoie posestvo v Galicijo nadzorovat žetev na svojih poliih. Poročilo le datirano v Varšavi 3. avgusta. Dopisnik, ki te sam velik nolonofil. naglaša. da ie to nekaj izredno čudnega in nepojmljivega.
čudodelnik.
V Ameriki seveda. V Bostonu. Mož ie mlad Italijan, signor Ponzi. Ameriško časopisie piše te dni samo o predsedniški kandidaturi In o finančnem čudotvorcu Ponziiu. Signor Ponzi zna namreč tako spretno iz-rabliati visoko stanie ameriške valute proti evropski, da daie na vsak Drl niern vložen znesek tekom 45 dni 50 % obresti, oa ima še tudi sam lep dobiček. Ameriške ol lasti so uvedle sicer preiskavo in niegovo poslovanje strogo nadzorujejo, toda mu ne morelo nikakor do živega. Kliien« teli. ki se Je v nleeovi pisarni kar tre. Jzplači ;e Ponzi točno denar. Skrivnosti seveda ne mara izdati nikomur.
OosDudlne Stojanoviču, pošljite takoj svoJeea posebnega zaupnika v Boston.
Jugoslavija.
Jugoslovausko-češka zveza.
LDU Lyon, 10 avgusta. Dopisnik lista »Bukarest Journal« doznava Iz poučenih virov, da bo v kratkem sklenjena zveza mel Jugoslavijo In Češkoslovaško. — Isti list javlja Iz Sofije, da se vrši septembra meseca romunsko-bolgarska, konrerenca, ki bo razpravljala o vprašanju Dobrudže.
Za občinska volitve v Srbiji.
LDU. Beograd, 10. avgusta. Minister ca notranje stvari je Izdal dve naredbi v prilog svobodnih občinskih volitev v Srbiji. Prva naredba priporoča političnim organom, da ne vplivajo na Izid volitev, drugi odlok pa opozarla državliane, naj se poslinijo svojih državljanskih pravic ter prijavijo vsako nepravilnost uradnikov sodišču.
Italijanski avljatlk pobegnil iz Jugoslavije.
LDU Split, 10. avgusta. Iz Kotora javljajo, da je italijanski avlatlk, ki je nedavno s svojim letalom padrt na zemljo pri TI-vatu, pobegnil na krovu Italijanskega parnika »Kuto«.
Narodna straža na Reki.
LDU Reka, 10 avgusta. Vsled razširle-nja reške legije, so organizirali narodni stražo. Odpovedali so veliko število podpor nezaposlencem. Pred štirimi meseci je
vživalo podporo več kot 6000 nezaposlen«, dočim Ima danes podporo komaj 120*) oseb.
Gibanje proti Kemal paši.
LDU Lyon, 10. avgusta. »Times« javljajo, da se je razširil pokret proti Mustatf Keinal paši tudi na severno Anatolljo.
Odbit predlog pečušklh krščanskih so-cljatcev.
LDU Pečuh, 10. avgusta. Ministrski svet Je odbil prošnjo socljalne- krščanske org*, nizaclje v Pečuhu glede razveljavljenja na-redbe, po kateri naj se vzpostavi Narodno veče za mesto Pečuh ln se Izvedelo nove občinske volitve.
Pstavljen madžarofilskl Ust.
LDU. Beograd, 10. avgusta. Oblasti s* prepovedale izhajanje lista »Bacskal Hlr«, ker je širil propagando za veliko Madžar« sko.
Poslovnik ca izpite lekarnarjev.
LDU. Beograd, 10. avgusta. Ministrstvo ca narodno zdravje je Izdalo nov poslovnik, s katerim se ureja polaganje izpitov lekarnarjev.
Podpora za 7. olimpijski kongres.
LDU. Beograd, 10. avgusta. Dovoljena je vsota 31.500 frankov kot državna pomod za potovanje naših športnikov na 7. ollmplf-| skl kongres.
Razna poročila.
Koncentracija rdeče armade pred Varšavo.
LDU Lyon, 10. avgusta. Iz Varšave javljajo, da so boljševlkl v bližini Varšave kneentrirali veliko število čet, da napadejo glavno mesto Poliske, česar pričakujejo vsak čas.
Poljska Izjava ruski vladi.
LDU Pariz, 10. avgusta. Poliska vlada je v posebni noti, kt Jo je odposlala sovle«-skl vladi, Izjavila, da pristane na to, da se prlčno pogajanja za mir v Minsku pod pogojem, da se sovjetska vlada ne bo nit! pečala, niti vmešavala v notranja vprašanja Poliske.
L!oyd George sl želi jasnosti.
LDU Pariz, 10. avgusta. Lloyd George Je pozval pooblaščence sovjetske vlade, naj se jasneje Izrazijo, kakor pa v zadnji noti. Krasln se Je obvezal, da se odzove temu pozivu.
Poljski poraz ln stališče ameriške vlade.
LDU Lyon, 10. avgusta. Po vesteh, ki jih je dobil »Matln« lz Wasbingtona, le amerikanska vlada angleški In francoski vlad! obšfmo razložila svoje stalilče glede obrambe Poljske in razodela, kar se II zdi potrebno, da se rešijo Poljaki.
Uspehi antantine konference v Hythesn.
LDU Lyon, 10. avgusta. Kakor javlja Agence Havas, so došli angleški ln francoski državniki na konferenci v Hytliesu do prepričanja, da sovjetska vlada zavlačuje pogajanja s Poljsko, da bi mogla med tem zasesti Varšavo ter tam uveljaviti sovjetski sistem. Konferenca Je vpričo admirala Beatliyja pozvala vojaško strokovnjake, naj -predlože poročila o uredbah, ki so jih pod vzeli. To se tolmači tako, da bo angleška mornarica v kratkem proglasila blokado Rusije,,
Albansko-ltalljanska pogodba.
LDU Lyon, 10. avgusta. Po vesteh la Rima bo v kratkem došla v Rim albanska delegacija lz Tirane, ki bo dokončala dosedanje razgovore med Italijo In Albanijo.
Ogromna eksplozija smOdnlšnlce v ItalljL
Trst, 11. avgusta. (Izvirno poročilo.) Ia Florence javljajo: Včeraj ob 17. Je nastata v okolici veHka eksplozija, ki je povzročila slino detonacijo. Vnela se je velika smod-nišnlca San Gervasio. Poslopje je bilo takoj do tal porušeno. Okollčanske hiše so začo-le goreti. Število mrtvih ln ranjenih je doslej neznano, gotovo pa znatno. Gore tud! bližnji gozdovi.
Mlllerandov sestanek z Glolittljem.
LDU Lyon, 10. avgusta. Iz Rima javljajo, da se sestane Millerand z Giollttijeni pričetkom septembra, najbrže v Alx les Balns.
Ceško-bolgarskl odnošajl
LDU l.yon, 10. avgusta. »Tempsov* dopisnik v Sofiji Javlja, da Je došla v Sofijo češkoslovaška gospodarska misija, kf bo uredila trgovinske odnošaje In poštni promet med obema državama ter pripravila vse potrebne za vzpostavitev kolikor mogoče tesnih gospodarskih odnošalev med Češkoslovaško In Bolgarsko. Omenjeni dopisnik vidi v tem zopetno ožlvotvorjenl« slovanske solidarnosti.
* Borza.
LDU. Beograd, 10. avgusta. Devize: Pariz 165—170, New York 23—24, Berlin 48.75—49.25, Dunaj 10—10.10, Praga 40 do 40.50, Rim 117—119. — Valute: 20 dinarjev V zlatu 2430—24.50, angleški funti 80 do 82, francoski franki 168—170, dolarji 22.10 I do 22.20, Italijanske lire 116.50—118, levi v 40—40.50, leji 49—49.50, nemške marke I 49.25—50, češkoslovaške krone 40—41, av-1 strijske krone U.25-^11.50,
Dnevne vesti.
— Kako sodi ljudstvo o beograjski krizi? Prijatelj nam niše: Na svo-iem Dotovaniu do Koroškem sem slišal eovoriti o sedanii ministrski krizi. ko bi z ozirom na dogodke ob Jadranu in na Koroškem naiboli Dotre-bovnli tnoeno, strnieno vlado. Da se naše stranke ne moreio. oziroma ne marajo zediniti: Vse bi bilo treba Dretensti od nrvesra od zadniesra. sami koritarii so. bombo bi človek vrve! med nie nroklete duše! Ostre in trnke, a umliive besede!
— Po noči nerazsvetljeni vagoni nudijo prilike za tatvine. Potujočemu občinstvu je v veliko nadlogo in težavo, da železniška uprava vozov po noči ne razsvetljuje. človek se mora voziti v popolni temi, ali pa sam skrbeti za kako brlečo svečo ali leščerbo. Naravno Je, da nerazsvetljeni vozovi nudijo tatovom silno ugodno priliko za razne tatvine. Žrtve pa so navadno povsem ubogi ljudje, ker bogatini sl lahko preskrbe udobnosti. Med vožnjo Zldanlmost-Ll-tija le nekdo v torek po noči odnesel služkinji Marici Pilek iz Krapine pleteni kovčeg z vsem perilom In prihranki. Pilck Je za 3000 K oškodovana.
— Mlada divja lovca. Nedoletna fantina Anton In Martin Izlakar sta bila prepričana, da se lahko Ipve srne po gozdnih revirjih nemškega kneza Wlndlschgraetza pri Litiji. Lovila sta srne na zanlke. Ljubljansko deželno sodišče Jima le prisodllot Antonu tri tedne in Martinu dva tedna leče. Njiju sestri Ani Izlakar pa en teden ječe, ker le »srno kuhala In ledin.«
— Poziv. Ing. Viktor Olatschulg v KO!-laclu na Štajerskem (N. Avstrija) objavlja kot poslednji poveljnik gorske topniške baterije 3-3, pozneje 7-3 In kot upravitelj zbranega zaklada za invalide ter baterij-!, naj se mu vpošljelo prošnje invalidov ter svojcev pndtlh te baterije, ki žele p.,dpore Iz zaklada, najkasneje do 10. senttmbra potom »Splošne organizacije vojnih Invalidov za slovensko ozemlje* Llubljana. Gosposka ulica 3. Prošnje naj se napišejo nemško in sc puste uradno potrditi glede Invalidnosti, kraja in datuma smrti oziroma ranjen m
— Poštno ravnateljstvo sprašidtio radovedni železničarji, če mu ie znano, kle se je »ulei« akt o pritožbi, oziroma poročITu železnice na poštno ravnateljstvu radi po-šiljatvc mobllj privatnih strank na račun In naslov kr. pošte kot »poštni ovoji«.
Stavka bančnih uradnikov v Splitu se je končala. Uranlkl so dosegli 50 odstotno povišanje plače. Poleg tega dobe oženjeni 6000 In neožcnjcnl 4000 kron enkratne podpore.
— Utonila je na Bledu dne 9. t. m. gdč. Kavčičeva iz Logatca. Potegnili so jo šele Cez četrt ure mrtvo iz vode.
— Sokolska slavnost v Trebnjem dne 15, avg. se vrši s sledečim sporedom! t. Sprejem gostov pri dopoldanskem (ljubljanskem vlaku) In popoldanskem (novomeškem) vlaku. 2. Pozdrav gostov In obhod po Trebnjem ob 2 uri. 3. Javna telovadba.
4. Ljudska veselica. — K mno.^obrojnl -udeležbi vabi odbor.	Ir
— Poziv gostiteljem potujočih dijakov. Kakor čujemo, se je dogodilo že več zlorab gostoljubja, posebno neprimerno so se vedli neki diiaki na Bledu. Nujno prosimo vse p. n. gostitelje, da postopajo napram dijakom strogo po predpisih, t. J. da jim prt. sprejemu odvzamejo legitimacije In lth vrnejo šele pri odhodu, v slučaju najmanjše netaktnosti pa naj v interesu ostalih dostojnih dijakov knjižice sploh ne vrnejo,' temveč jo pošljejo s pritožbo vred podpisanemu društvu. Obenem prosimo p. n. gostitelje, na) nudijo dijakom prav samo to, kar so obljubili, dijake pa, ki prosijo česa več, naj v našem imenu brez Izjeme zavrnejo. Dijaški Ferijaln! Savez, sekcija LJub-llatia, Narodni dom.
— O. Josip Rijavec, prvi tenor narodnega kazallšta v Zagrebu priredi dne 13.
avgusta koncert na Bledu in 17. avgusta v Unionski dvorani v Ljubljani. Prednašal bode skladbe Lajovica, Ravnika in Škerjanca, ter Konjoviča Hatzea, Gotovca kakor tudi arije iz oper Aida, Tosca in Carmen. Pred 6. leti je naš rojak g. Rijavec sodeloval pri koncertu Glasbene Matice ter že tedaj žel obilo priznanja. Nadejamo se, da sl. občinstvo počasti našega najboljšega Jugoslovanskega tenorista obilnim posetom že zato, ker že vspored nudi umetniški užitek. Predprodaja vstopnic v tobakarni Prešernova ulica.	k
— Zahvala. Za mater padlega poročnf-ka Uiriha Malič pri osvoboditvi Dravograda je sprejel Narodni svet za Koroško na našo notico »Klic uboge slovenske koroške matere« sledeča darila: g. inž. Pahernik 100 K, g. Janko Mravljak 100 K, g. Julka Prizz 100 K, g. Franjo Sgerm 80 K, g. Karl Kovač 80 K, g. P. Minaržlk 50 K, g. RobiB 5 K. g. Nendl 5 K, gdč. Tončka Kvasova 10 kron. Vsem darovalcem prisrčna hvala!
— Komponist L. M. Škerjanc, Pavel Gebevec, gojenec glasbene akademije v Pragi in pevski kvartet: Simončič, PremelC, Debevc in Sekula sodelujejo na koncertu,
1! ga priredi v Litiji dne 14. avgusta (v soboto) 1920 v veliki sokolski dvorani »Slov. ‘blaška zadruga Praga-Brno«. Ker bo prire-
itev na umetniški višini in se vrši v prjd
siromašnim visokošolcem v Pragi, Brnu In Pflbramu, prosi obilne udeležbe »Slov. dlj. zadruga Praga-Brno.
  Koncedt kvarteta Zlka v Rogaškt
Slatini se vrši 25. in 26. t. m. In ne 25. in 27.. kakor je bilo včeraj pomotoma jav-Ueno.
Koncert pevskega društva »Slavec« v zdraviliškem domu na Bledu v nedeljo 15. t. m. se vrši ob vsakem vremenu. Začetek ob polu 9. uri zvečer. Kakor lanski koncert, ki le Blejčanom še v najlepšem spominu, tako obsega tudi letošnji krasne umetne in
narodne pesmi.
 Igje se g. Jose! Winimer, četovodja
pri gorskih strelcih št. 2., ki se je zadnjikrat oglasil iz ruskega ujetništva v oktobru leta 1916. Takrat se ie nahajal v Taškentu 4. rgt., 2 baraka. Kdo kaj ve o njem, se vljudno prosi, naj to naznani g. Henriku Wlmmerju, Ljubljana, Stari trg štev. 15/11.
— Izgubil je neki gospod Iz Tržiča na poti Iz Lesc do Tržiča v nedeljo zvečer klobuk, ki mu je zlasti drag kot spomin. Najditelj se naproša, da odda klobuk proti dobri nagradi v hotelu Lončar ali pa pri načelniku kabaretnega društva v Tržiču.
Liufollatia.
— Dr. Peganova aiera pred sodiščem.
V torek popoldne je bila pred ljubljanskim deželnim sodiščem vzklicna razprava v znani častni zadevi dr. Pegana proti dr. Oblaku. Razprava je trajala štiri ure. Dr. Pegan je, kakor znano, vložil pri Ijubljan-skem okralnem sodišču tožbo zaradi žaljenja časti proti dr. Oblaku, ker Je bil slednji poda! v neki civilno pravdni vlogi zelo težke očitke glede Poganovega poštenja. Dr. Oblak ie bil oproščen. Nato le Pegan vložil vzkllc. Pegan se je vehementno zagovarjal in branil. Včeraj ob 11. dopoldne je nadsv. Žebre proglasil sodbo. Sodišče je Peganov vzkllc kot neutemeljen zavrnilo. Pred sodiščem je s tem afera končana, nadaljevala pa se bo Se pred odvetniško zbornico.
— Težka usoda verlžitika. Pred sodniki ljubljanskega deželnega sodišča čisto odkrito'priznava Hinko Zorc svoje življenje. Po končani razpravi pred sodbo ima še na visoki sodni dvor dobro naštudirani zagovor: »Gospodje! Sem bil verlžnik. Mca Vrhniko, Ljubljano In Mariborom sem v«, rižil s tobakom. In še eno besedo! Imel sem mater, ki je imela šest nezakonskih otrok. Za-me ni skrbela. Brez vzgole in strehe sem se potikal okrog.« Zorc nato pestro slika vso svojo težko preteklost, zgodaj je že skusil življenje ječ. Zaradi tatvine, ker Je nekemu kmstu v Stranskem Vihu ukradel srebrno uro in 160 K, je prejel eno leto težke Ječe.
Odisejada čchoslovašklh icgljonarjcv.
Ljubljano Je tekom včerajšnjega dneva paslralo deset transportov čehoslovaškin legionarjev. Transporti so skupno šteli 5600 mož. Večina teh legionarjev je prestala dolgotrajno In težavno pomorsko vožnjo. Dne 12. aprila 1920 se je v sibirskem pristanišču vkrcalo 4500 legionarjev cchoslo-vaške sibirske armade na veliki transportni parnik »Mont Vernon«. Parnik je vzel smer preko Tihega oceana. Vožnja po tem morju je bila zelo nemirna in težavna, ker so bile številne morske nevihte. Ko jc parnik dospel do Panamskega kanala, se mu I* pripetila velika poškodba, tako, da bi se bil kmalu potopil. Kurjači so zakrivili, da se le glavni vijak razletel In odtrgal zadnji del ladje. Mornarji so razjarleni na licu mesta linčali kurjače. Legionarji so sl s težavo rešili življenje. Prekrcali so se na parnik »Amerika«. Preko kanala so srečno dospeli v Atlantski ocean. Parnik je vzel začetkoma smer proti Hamburgu. Na sredi morja pa je kapitan prejel brezžično obvestilo, da mora kreniti na Trst, ker Nemčija ne dovoli svobodnega prehoda oboroženih legionarjev. Parnik je moral kreniti proti Gibraltarju v Sredozemsko morje in od tam po Jadranu v Trst. — Ta naporna In dolgotrajna pomorska vožnja je zelo vplivala na duševno razpoloženje nekaterih te-g ionarjev, ki so zblazneli, se metali v morje, drugi pa se tudi postrelili.
- Z upa Ljubljana I. Bratska društva naj takoj javijo župnemu predsedstvu eto 15. t. m. število vseh udeležencev zleta v Mariboru, dalje pa število telovadcev za Hofmanove in Vidmarjeve vaje ter telovadk za Vidmarjeve in češke vaje, In na raščaja. Vsi člani, ki se udeleže zleta v kroju sc morajo udeležiti redovnih vaj, naj-manje dvakrat. Kdor se redovnih vaj ne udeleži ne sme v kroju nastopati. Dalje naznanite število obedov in prenočišč. Na prijave po 15. t. m. se ne bo oziralo. — Tajništvo.
Maribor.
Mestni magistrat opozarja branjarije,
da je po magistratni naredbi še vedno prepovedana prodaja kruha in slaščic na stolnicah. Izjemo delajo le klobasičarji, ki smejo prodajati kruh, v kolikor ja to izvrševanju njihove obrti potrebno.
Nesreča pri kegljanju. 38!etnl prodajalec Franc Samuh je pri kegljanju v »Pil-zenski restavraciji« tako nesrečno Izpodrs-nll, da sl je zlomil nogo.
Tatvine na pobreškem pokopališču. Na mestnem pokopališču na Pobrežju se do-
gajajo dan za dnem tatvine. Neznani zlikovci odnašajo grobne svetilke, cvetlične
vaze in drugo. Ljudstvo je že zelo nevoljno ln splošno izraža zahtevo, da se postavi tja grobni čuvaj.
Celi e.
Tukajšnja železniška posiaja je izdala Ustlno z žigom: Čili 7. August 1920. k. k. priv. Sttdbahn. Neverjetno, a resnično.
Primorje.
Izžemanje Kraševcev do Italijanskih častnikih. Dne 10. t. m. se ie vršil Dred tržaškim vojaškim sodiščem pozornost vzbulaioč Droces. v katerem se !e moral Doročnik Stura od 5. Dlaninskeea oolka. civilni komisar in vodia aorovizacile v Št. Petru na Krasu, zaeovariati radi velikih troliufii. katere ie izvršil v družbi treh civilistov, uradnikov tržaškeaa Žitnega zavoda na škodo revnih Kraševcev S nomočio računskega uradnika Di i civilnem komisarliatu v Postojni Renata Pertote ie Stura občino Št. Peter ogoljufal za 733 ke sladkor-la. Ta sladkor le bil določen za raz-» orodaio v občini. Stura ln Pertot sta orodaiala tržaškim verlžnikom tudi moko in sta na ta način oškodovala Postojnčane in Vipavce za dva vagona njoke. Pri nlunih eollufiiah sta lit nodnirala dva uradnika tržaškega Žitneva zavoda Ivan Korošec in Marii Gel. Sodišče le doenalo. da so sleoarll imeli Dri svolih maniDulaci-lali 34 tisoč Hr čisteča dobička. Za moralo in duševni nivo italijanskih oficirjev le bila iziava Doročnika Stu-re nadvse značilna. Iziavil ie: »Sem mlad človek z enim razredom gimnazije. Ne znam UDravIiafi občin, tudi one ne v St. Petru. Knjigovodstva nisem ume! voditi. Blaeo sem izdaial tlavcndan. Kdor le orel Drišel. ta ie dobil. »Ko ca ie predsednik vojaškega sodišča ooomnil. da ie liudstvo mroliufal za sladkor ie Stura odgovoril- »Grliufal nisem. I.fudstvo te-dal ni ootrebovalo sladkorja, ker ie delalo r>a noliu.« — Len in značilen edeovor za moralo italiianskeea ofi-cirla.
GLAS O UČITELJSKEM KONGRESU.
(K dosedanjim preosebno prikrojenim prročilom o učiteljskem kongresu v Eeo. gradu smo prejeli od uglednega slovenskega učitelja sledeči komentar.)
V poročilih o kongresu so dosedaj zastopana vsa mnenja, izražene vse misli, ki Jih more Imeti politik, raalkontent in človek, ki ni bil na kongresu, a sl pusti sugerirat* mnenja ln sodbe od oseb, k' Iščejo p'vsoJ le sebe In lastno korist. Organizirano lugo-siovausko učiteljstvo prezira to ln zato ns brska za osebnimi malenkostnimi neprijet-u~5lml, Iri so potiskale pero v roke tuil nekaterim bratom preko Sotle in Kolpe.
Toda na .Slovenčevo« poročilo :. <jj. 31. linija c slavnostnem zborovanj Slomškove J'-cze ob rriiiki Orlovskega tabor* v Mariboru ne moremo molčati. Tamkaj zbrano učiteljstvo krščanskega svetovnega nazora obsoja izraze in se zgraža nad dejstvi, ki se niso vršila ali pa ki so bila popolnoma drugače mišljena. Izraz »klerikalizem« je v Beogradu sicer padel, pojavili so se tudi vzkliki proti njemu, toda to so ne more podtikati »Zvezi« in njenemu predsedstvu.
Da je bilo mogoče dopovedati opoziciji, naj neha s svojo trdovratnostjo in ekstremnostjo, Je bila potrebna Izjava Slovencev, da so prišli v Beograd samo zaradi unije učiteljstva brez ozira na vero, narodnost ln strankarsko pripadnost. — V razburjenju ln jezi človek ne razmišlja mnogo o obliki vzklikov in pove svoje mnenje pač na oseben način. Srbski tovariš čeda Todorovič pa presoja organizacijske razmere pri nas s srbskega stališča m zato mu lahko njegove v tumultu izgovorjene besede o liberalizmu in klerikalizmu mirno odpustimo. Da bi popravljalo posamezne opoziciji namenjene opazke, za to ni imelo slovensko učiteljstvo ne časa in ne prilike, ker bi na ta način prišlo najprej do zmede in potem do brezpomembno brbljarije. Zato bi dotične Izjave tudi informator »Slovenca« lahko razumel bre* strankarske navlake In namenov podtikanja In sumničenja mase, ki Je zrla ponosno na ujedlnjenje učiteljske raje, veseleč se ideje skupnosti, ki nai ve*e vae učitelje od Triglava do Vardarja, od Jadrana do Tl-moka.
Klic »proč od Rima« je pa prostaška izmišljotina človeka, ki zre na učiteljstvo z gnjevom, ker se mu noče več udinjati. — Smešno In naravnost otročje Je nasedatt lažem, oziroma potvorjenim vestem ter na javnem zborovanju protestirati proti klicem ln izjavam, ki jih ni bilo, ter tako razburjati strasti, metati osebnost v boi načel In uničevati delo resnih delavcev obeh dosedaj le prerado za oslovo senco prepirajočih ?e učiteljskih' taborov.
Toliko bodi povedano v pomlrjenje strasti in ugotovitev resnice, zakaj, čas je, da pomete učiteljstvo tudi na Kranjskem z osebnostmi in s strastmi političnega |jq1»! --------------------------
NAPREDNI OMLADINL
Tovariši, tovarišice I
Bliža se trenutek, ko bo naš »Sokol« prvič v s.J. . V- dr” ’	to;:*!	na mejt,
da pokaže svojo slino moč. Zlvo čutimo tudi mi akademiki potrebo, da se sestanemo in pogovorimo. Ideja, ki nas je privedla do skuisiega dela, naj nas v Mariboru združi še tesneje in naj v nas utrdi voljo In moč do neustrašnega in požrtvovalnega dela za Jugoslovanski narod. Naša volja mora premagati vse ovire, naš duh mora dvignit!" ljudstvo do najvišje stopnje Izobrazbe.
Bratje in sestre! Naj blatijo naše hotenje in stremljenje kakor jim drago, naš odgovor jim bodo ne besede, ampak vedno le dejanja. Ni še dolgo, kar so nas napadli kot svobodomiselne bojazljivce, pokažimo jim, da smo preponosni, da bi se skušali v zahrbtnih napadih ž njimi. Eno pa na) stou zapisano visoko na našem praporu: Bratstvo ln ljubezen vsem, ki delujejo za celokupno In nedeljivo domovino, smrtno sovraštvo In brezobziren boj pa njenim sovražnikom ln razdiralcem.
Naše meje se tresejo, naše ljudstvo trepeče vsled popustljivosti merodajnih faktorjev, mi napredni omladlncl pa stiskamo zobe in trpimo nečuveno ob pogledu na kosanje velikega dela, ki je plod krvi In po žrtvovalnosti največjega dela omiadln*. Najlepša prilika, da damo duška svojemu hotenju In čuvstvovanju, se nam nudi te dni v Mariboru! Odzovlte sc vsi In vse našemu klicu, prijavite imena svojemu kut-turno - političnemu društvu ;'! pa direktno na: Jug. napred. akad. društvo »Jadran« v Ljubljani, Narodni dom. V Mariboru bomo Imeli vsi svobodomiselni dijaki (akademiki in srednješolci) skupno zborovanje. Delegati srednješolcev na kongresu v Varaždi-
nu se ga udeleže korporativno! Zg stana« vanje In hrano, kakor tudi za polovična vožnjo bo poskrbljeno. Na svidenje! Zdravo! — Predsedstvo »Jadrana«.
Šport !n turistika.
Nogomet. Rezultati zadnjega tednai Ljubljana: Kombinirano moštvo ljubljanskih akademikov : kombinirano moštvo Ilirija« Slovan 4 : 3 (1 : 3). Prvenstvena tekma Slovan : Maribor 3 : 1 (3 : 0). — Celje« Odločilna tekma za drugo mesto v Sloveniji Rapid, Maribor : Sportvereln, Celja 5 : 4 (3 : 2). — Maribor: Prv. tekma Rota Elf : Maribor 8 : 3. Hertha : Amateuro, Oraz 3:3. — Karlovac: Ljubljanski srednješolski team : komb. m. Olimpija - Vlc-toria S : 2; revanš 3. : I. — Prvenstvena tekme za Slovenijo so bile 8. tm. zaključene. Na I. mesfu je Ilirija z 12 točkami ln a razmerjem golov 51 : 3. II. meSto Ima mariborski Rapid. Slede nadalje Slovan, Hertha, Sportvereln Celje, Rote Elf, Maribor. Natančnejši podatki in izčrpna poročila v & štev. »Športa«.	b
Tekma v plavanju In skakanju. Športna zvfca Ljubljana priredi v nedeljo 15. t. m. na Bledu v hotelu »Toplice* tekmo v plava* nlu in skakanju, dostopno vsem klubom Jugoslavije. Prijave je 'nasloviti na Športno zvezo Ljubljana, Tourist offlce nalkasnejo do 12. t. m.; event. zakasnele prijave se bo Izjemoma po možnosti upoštevalo Prijavnina, ki jo je plačati zajedno s prijavo znaša za osebo in točko programa 20 K. Program Je objavljen v 6. in 7. štev. »Športa«. Za vsako točko programa je razpisan« častno darilo In 3 kolajne. Ob 21. url v hotelu »Toplice« razdelitev daril in plesna zabava.	k
Pokrajinske vesti.
Z Bleda. Kakšni angelji so Orli, kaze naslednji dogodek z zadnjega orlovskega shoda na Bledu. Prišel ie neki 161etnl fant obiskat svojega brata, ki tukaj služi. Dobe ga na cesti Orli in ga vprašajo: Ali sl Orel ali Sokol? Na odgovor: Sokol — planejo po njem, ga vržejo na tla in ga bijejo, kar se je dalo. Pride mimo vpokojenl župnik Kieindienst, ko vidi položaj, prosi za fanta, ki jim nič ni naredil. Malo je manjkalo, da je Še ta ni skupil od podivjancev. Sele, ko je povedal svoje Ime, so oba spustili. Podrobnosti pove lahko omenjeni župnik, kakor tudi 81etnl sin železničarskega uslužbenca, ki je za vsak nagovor ln odgovor dobil nekaj palic po zadnji plat!.
Medvode. Pravijo, da se je naša papirnica nacionalizirala. Kljub temu pa stoji podjetje še vedno popolnoma pod nemškim vplivom. Slovenci ne zavzemajo nekakega boljšega mesta. Mi pa mislimo, da bi bilo dovolj strokovno izobraženih mo* tudi v Jugoslaviji in bi ne bilo treba vso.i dovažati iz ljube Avstrije.
Sodražica. (Verska blaznost.) Mlad fant iz 2igmaric pri Sodražici, sin poitenc napredne družine, se je pred neka) tedni oženil. Ko se Je vrnil od Izpraševanja pri župniku v Sodražici, je bil ves spremenjen. Takoj je Izstopil iz organizacije JDS, katere Član je bil takrat, zapustil tudi druge napredne organizacije, odpovedal napredne liste In postal zelo pobožen. Pretečeni teden so ga morali odpeljati v blaznico Zbolel je na verski blaznosti.
Vinica. Po Bell Krajini je prebivalstvu v veliko nadlogo In nadlego številna ciganska drhal. Tekom ene noči s! je neka ciganska družba obstoječa Iz dveh ciganov ln ene stare, kozave ciganke prilastila v UČa-kovcu z vlomom pri posestnici Mariji Hu-dak velike zaloge masla, masti, trdnim, jajc, slanine, šunke In moke. Pri posestniku Matiji Vrbancu pa so isti cigani pokradli razno obleko in perilo. Skupna škoda v obeb slučajih znaša okoli 6000 K.
Velik požar v Bistrici, 9. t. m. je nastal v Bistrici velik požar, ki je prizadejal mnogo škodo poslopjem Franca Knafeljca, Franca Tomšiča, Ivana Ložarja, Ivana Tomšiča in J. Gašperšiča. Požar je nastal vsled vnetja nekega dimnika in le napravil za četrt milijona Ur škode.
Trbovlje-Bovško. Na dopis, ki ga je prinesla »Jugoslavija« pred kratkim pod tem imenom, se nam poroča, da pritožbe na pismonoši niso utemeljene. Bevško leži Izven dostavljalnega okraja trboveljske pošte ln se tja vsled tega pošta sploh ni dostav. Hala. Pač pa pošiljajo Bevčanl že od nekdaj po pošto staro ženico, ki pa seveda ne posluje v nobenem oziru uradno. Oba pismonoša sta tako preobložena z delom, da pač ne pride nobeden do tega, da bi lahko prebiral tuje časopise.
Mengeš. Ljudstvo v menglški okolici je zelo razburjeno nad dejstvom, da hoče stara baronica I.Ichtenbergova v Habaškem
gradu, privabiti na svoj grad nekega pruskega junkerja, ki je bil med vojno častnik nemške armade in se je znal start dami prilizniti. Baronica mu baje namerava izročiti celo posestvo. Oba tekata od Ponclja do Pt* lata, posebno pa skuša omenjeni pruski pritepenec pregovoriti slovenske občine, d« mu podelijo domovinstvo. Upamo, da s« ne najde nobena slovenska občina, ki bi pomagala čednim nakanam te vzorne dvojice^ s katerim bi se zopet pnševanje nemških aristokratov začelo v osvobojeni Sloveniji. Deželno vlado, posebno pa poverjeništvo za agrarno reformo opozarjamo, na te razmere, ter se čudimo kako je mogel Imenovani sploh priti v Jugoslavijo.
Šoštanj. Za kateheta in kaplana so nam pred nekoliko meseci poslali od nekod 2a proslulega Lužarja. Ml bi se zanj mala zmenili, če bi opravljal le svoje stanovska dolžnosti in bi se ne brigal za reči, ki ga malo brigajo. Takoj začetkoma se je spravil z vso vnemo na delo, da bi zabranil šolski mladini z vsemi sredstvi pristop k sokolskemu naraščaju. Te gonje se je vde-ležll tudi njegov tovariš, ki se ima edino-ta prizanesljivosti šoštanjskega Sokola zahvaliti, da se je rešil s položitvijo večjega zneska za Jugoslovansko matico pravnih posledic vložene ovadbe. Lužar je spretna porabil osebni prepir v Sokolu, da je osnoval »Vrtec«, nekak začetek orlovskega naraščaja. Seveda tu naj bi se šolska mladina od nezrelih dečkov in deklic vzgajala neoporečno v verskem duhu, a izprašana učiteljstvo po njegovem nr iju pa ne M bilo zmožno vzgalatl izročene mu mladina v smislu državnih predpise.. V zadnjem času agitira omenjeni gospod okoli članov Sokola ter jih vab! z lepimi besedami ln S« lepšimi obljubami k Orlu. Prepričani sm« sicer, da se takemu nečednemu početja vsakdo upre In mu nihče ne sledi. Obetam« pa, tia bomo še prav čedne stvari spravilt na dan, če ne miruje, in takrat poknžema faranom, kdo da le — Lužar.
Zg. Savinjska dolina. Podružnica Jug« Matice za občine Mozirje, Rečica in Kokarje priredi dne 22. avgusta v Vrbovca pri Mozirju (v prostorih Vrbovškega grada) veliko narodno slavnost z mnogovrstnim vzporedom. Prireditev Je zamišljeni M večjem Obsegu. Vprizori se gledališka predstava, nastopi več pevskih zborov« med njimi »Celjsko pevsko društvo«, tel! Igra Gornjegrajska godba na lok ln pihala. Za zabavo bo skrbelo mnogo drugih -mn!-mlvostl. Pridite bllžnl! ln dalnji sosed)», la podpremo naše narodno-obrambno društvol
Rogaška Slatina. Sokol v Rogaški Slatini priredi s Tehničnim odborom Sokolskega Saveza v nedeljo, dne 15. avgusta t. t« javno telovadbo v Rogaški Slatini, Nastopijo samo vzorne vrste telovadcev Saveza« Začetek ob E, popoldne. Zvečer ob 9. Jd ples v veliki dvorani Zdraviliškega doma« Prt telovadbi in plesu svira zdraviliška vojaška godba.
Drobiž.
* Najdaljše smotke na svetu se izdelju-JeJo na Filipinskih otokih. Tam vidiš domačine, ki pušijo meter dolge smotke. Smotko v hiši kje obesijo, pa jo potem puši vsa družina. S tem da se dovoli gostu, napraviti par dimov iz velike družinske smotke, se mu izkaže največja čast
* Dneva dobrih cest. V državici Mls-louri .v. Severu! Ameriki irpJo zelo slabe
ceste. Guverner te države Je radltega določil dva dni v mesecu, na katera so morali vsi moški popravljati in nasipati cesta« Zdravniki, odvetniki, duhovniki, trgovci, delavci itd, sa »e morali oborožiti z lopa-, tam! in motikami in Iti na delo. V teh dvcK dneh se le izvršilo vsakokrat delo v vred« nosti 2 milijonov dolarjev, vsled česar Irt je začelo ljudstvo imenovati »dncY8 tiobFlIi cest«.
Pridobivajte naročnikov/
Mali oglasi.
Proda se:
POSESTVI Z MLINOM trg. lokal z vso opravo, gosp. poslopje, ter sadni in zelenjadnl vrt se proda v Motniku pri Vranskem zraven cerkve. Več se poizve pri g. Kramarju ravnotam, pismeno pa pri g. Mrovlje. Vič 13.
PRODA SE
peči iz vlitega železa, plinov lestenec, podobe, ročna blagajna, omare, in pisarniška oprava. Valvazorjev trg 7. II. nadstr. levo od 4-6.	1459
BENZ1N-MOTOR 5-6 PH se proda. Proda se tudi 200 kg benzhia, 200 kg strojnega olja in 20 m gonilnega jermena. Več se izve pri Fran Piškur trg. in pos. na Trebelnem pri Mokronogu. 1455
2-3 VAGONE
trdega, žaganega lesa, za mizarje pripravnega t. j. češnja, oreh, hrast, jelša, suho in polsuho, v raznih dimenzijah prodam. Sprejmem tudi dobrega mizarskega pomočnika, yeščcga finejšega, pohištvenega dela. Ponudbe je poslati na: Franc Kunstler, parna žaga in mizarstvo Litija.	1463
ENONADSTROPNA ItlSA
I 7 sobami, 3 kuhinjami, vrtom, njivo, rib-
nikom, lepa lega, vodovod in električna raz-
svetljava v hiši se proda. Vprašati je pri
tvrdki E. Hofman, Kočevje.	*
GODBENI GOSTILNIŠKI AVTOMAT
se po primerni ceni proda. Zraven spada 45 kosov not. Ogleda se v gostilni Velkavrh na Brezovici.	1456
DVE SLIVnTkaDI
ena 4373 1 druga 4248 litrov v Slov. Bistrici Južni kolodvor. Rcstav. Soršak, se proda-sta.	1437
DOBAVI SE
vsak teden več vagonov živega apna po znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno in debelo Franc Podla], trgovec z apnom, Stranje pri Kamniku.	1421
DVOKOLESA
nova kompl. z dobro pnevmatiko od 2200 kron. Pnevmatika po znižani ceni F. Batjel, Ljubljana Stari trg št. 28.	1341
Sluibe:
VAJENCA ZA KOVAŠKO OBRT
starega 14 do 15 let, iščem za takoj. Vsa oskrba in drugo po dogovoru. Ivan Gomir-šek, kovaški mojster, Vrhnika št. 39. 1466
TRAŽIM MLINARSKOG POMOČNIKA
ledičnog, kojl se podpuno razumije u bjelo brašno. Mirko Konig, Zagreb, Sv. Saver 4.
TRGOVSKI POMOČNIK
soliden, vojaščine prost, resen in dober prodajalec, kakor tudi en učenec iz dobre kmečke hiše ne pod 14 let star z dobrimi spričevali se sprejmeta od 15. septembra 1920 v trgovini z manufakturo in špecerijo Rudolf Anderlič Ormož.	1454
Razno:
MEBLOVANA MESEČNA SOBA,
popolnoma separirana z električno lučjo ter hrano se odda za čas od 15. avgusta do 1. oktobra. Naslov pri upravi lista.
ŽELIM GOSTILNO
na račun kjerkoli, ponudbe pod »gostilna« na upravo lista.	1461
500 K NAGRADE
Onemtt, ki mi preskrbi ali odstopi preprosto mesečno sobo v mestu, po mogočnosti tako]. Ponudbe na upravnlštvo pod »Prej ko rao-KOČe«.	i458
KDO PRESKRBI
mirni stranki stanovanje 3-4 sob? Lepa nagrada zajamčena. Dopisi pod »Stranka brez otrok« na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.	1451
STANOVANJE DVEH SOB V vili se zamenja 8 stanovanjem 3-4 sob. Stranka mirna, samo odrastle osebe. Ponudbe pod »Zamenjava 2-4« na Anončno ekspedicijo, Al. Matelič, Ljubljana. 1450
PLANINSKI SIR
razpošilja vsako množino po pošti in železnici Mijo Orobotek, Bohinjska Bistrica. ______________________________________ 1447
VIŠEK PRIPROSTOSTI:
Olajšano in okrajšano dvojno knjigovodstvo. Takoj in lahko uporabljivo za vsako podjetje. Sestavil Maks Kovač v Mariboru, Krekova ulica 6. Prospekt zastonj. 1405
3 KLETI S POPOLNO VINSKO POSODO
v Radomljah pri Kamniku oddam v najem. Franc Kanc, Radomlje pri Kamniku. 1463
PRIMEREN LOKAL
iščem v najem bodisi v Ljubljani ali na de« želi za trgovino z mešanim blagom. Cenjene ponudbe prosim pod št. 1446 na upravo’ lista.	1445
MEBLIRANO SOBO
s posebnim vhodom išče soliden uradnik. Ponudbe na upravnlštvo »Jugoslavije« v Ljubljani pod »Soliden«.	1427j
SLIKE ZA LEGITIMACIJE
izvršuje najhitreje Hugon Hibšcr, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Kri« žanske cerkve.
Zenitne penisdba
TRGOVEC
24 let star se želi seznaniti z gospodično 20-24 let, katera ima veselje do trgovine a nekaj denarnega premoženja. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod: »Sreča Listopad« na upr. Jugoslavije.	1464
Proda se
v najboljšem stanju lahki zakriti voz (Landauer). Na vpogled pri Franc Janže-vič, Št. Jernej, Dolenjsko.
Potni listi!!
Vsled velikega podraženja železniške tarife piiporoča se strankam vporabiti zn potne vizume in informacije posredovanja, ki se vršijo hitro in pod kulantniml pogoji. ~ Naročila pod .TALPRA MYR. M1XT. CO.‘ na ANONČNO EKSPEDICIJO, AL. MATELIČ, Ljubljana. 1305
la apno
v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone
i, A V A“ ec varna, Laiko.
dalmatinsko črno in belo priporoča po konkurenčnih cenah veletrgovina
Barbič <& RndouR
Novi Udmat-Ljubijana v hiši g. Lapanje. 1302
Cement
ROMAN
SILIKAT
PORTLAND
dobavlja „ A V A '* Laško.
Trstje
za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno mJ po K 4-80, pri večjih naročilih znaten popust, ffint. Steiner, Ljubljana, Jeranova ui. 13. (Trnovo.) 771
PiicorcEa se slavnemu občinstvu
Izdelovatelj usnjatih
dokolenic (gamaš) Ljubljana Zo. Šiška it. ki
Oblast, konces. informačni zavod
Drago Beseljak
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
dobavlja vse kreditno 111 privatne informacije v tu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne.
BConiaik
Pri slabostih vsled starosti, lež-kočah v želodcu, pešanja moči je
stari vinski konjak
pravo življenje vzbujaioče sredstvo. — Dve literski steklenici, pošlje z zabojem vred kot zaporno blago franko za v naprej poslanih 180 40 K ter za porto in pakovanje (odbivši povzetje) 16 40 K, skupaj za 196'80 K
BEN ES H E A T L, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štajersko.
Slovencem!}	Fotograf ima S	1
ki potujejo v Zagreb, se priporoča 15 Metol, Hydrochinon, Rhodina), Srebrov i Olovni nitrat i druge Che- g ...	,	ti S mikallje prodaje: .ISIS" Drogerija na veliko. Zagreb, Palmotičeva g
fiflniiiin mmm nnin i s	uL	66,	ce°8ra^	L°vecnska	ui<ca	n-	1296	»
11..
Pod zIUgdi. za ielatitevin tiiom.
Irna sobe za tujce, toči prvovrstna ljutomerska vina, dobra kuhinja po zmcrnili cenah, kr prosi za prijazen obisk.
Proda se
300 m9 smrekovih in jelovih desk od 20 do 35 mm debelosti. Ponudbe, franko vagon Podro-žica, je vložiti do incl. 20. t. m. na podpisano upravo, kjer se dobiva natančna pojasnila. — Glavna uprava posestev Liechtensteina v Rožeku. 1295
Prodaja lesa
■*
Na veleposestvu grofice Lamezan-Salius v Kokri se proda 300 m* smrekovih žaganic. — Ponudbe je zaprte in reko-mandirano vposlati na nadzorništvo tega posestva v Kokri do inlduzive 16. avgusta 1.1. Pogoji pod katerimi se bo oddal ta les so interesentom na "vpogled pri oskrbništvu.
Mi RbHSn irofite Uhi-Mr v Uti.
h&i bi kupil mojemu
malemu 3a gad? —
Moj zverinjak
knjižica našim malim za zabavo in pouk s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom.
= Cena 20 kron. =
Dobiva se v Ljubljani:
v Zvezni kojigsri>i,Marijintrg8, v Zvezai tiskzrnl, Stari trg 19,1.
JURJEVO
terpeatinovo čistilo za čevlje
(vprežna, z opremo), nadalje 1 kočija za par in 1 voz za enega konja, se takoj ugodno proda.
Ponudbe in vpraša se pod »Dobra kupčija M. S. 40“ v upravništvu »Jugoslavije".
KOLONIJALNO,
špecerijsko in
PREKOMORSKO BLAGO na veliko
100 pri veletrgovini
(( d. d. za promet
Jlt
a. d. za pi zemeljskih izvodov, kolon, in drugega blaga
pro-ol<
prejo
Telefon: 106. - Brzojavi .»Fructus'' Usta nov Ij. 1883. Zahtevajte cenik!
Zidne opeke,
Strangfalz — Blbcrschvvanz -
Strešno opeko
dobavlja „ATA“, IJnhcinc
Gonilne jermene
1121
nudi
„DRAVA“ atrijska delniška družba
Maribor.
OPEKA
■ svaka količina, franco vagon skrad, K 1800. — Od 1000 komada f
g	  Narucbe	na	.	■■	jj
S »GORANIN* industrija drva d. d. Zagreb, g
Ulica baruna Jelačiča 2.
POZOR, POZOR
K. Worsche, Maribor
tlospesha ulica štev. 10.
Veletrgovina z manufaktura im blagem.
Priporoča svojo bogato zalogo
po Jako znlSanih cenah,
5E3EsmHHBe«®eee©««Gac«iec!®eecffieeeceeea«BBEE2EeBB
3 Pozori i Pevci in pevska druživa! | Pozor! §
razpošilja glavna zaloga
M. TREBAR
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta G. Telefon 589.
da pesmarica
za molki zbor; žepna Izdaja 11X15 cm —
Stev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? „ 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka.
„ 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča Je brleia.
„ 4. Anton Hajdrih: Pod oknom.
„ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah.
* .6. Anton Hajdrih: Jadransko morje.
Vsaka pesem stane i K; h Izvodov xo K. Številka 6 ttanc 2 kroni, U izvodov 20 krcn.
Dobiva se v
Zvozul knjigarni, Ljubljano, Marijin trg žtov. 8.
liniBBIBl|S|l
\ URI AY! 'di I
| gjeiBf pa[{,g ■
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin trg 8, Wolfova ul, 1. Podružnica V Murski Soboti.
Telefon 54.	:---
i Pariš-Ljubljana, j j* našholiši. i
H	n	U
^BBEBBBBBBSEEBBEHEEBB^gH^nEBICBEEaiBEB
Sprejema
limiti irasla lode Mi
Speciifiini modni salon x« dame In gospode
P. Potočnik, Llubllana
ielenburgcua ulica Dev. 6,1., desno.
Opozarjam sl. občinstvo, da sc nahaja moj salon samo v prvem nadstropju in ne tudi v pritličju pod firmo Kllmanek.
i
hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 4 °j0.
= Hranilne vloge =
na knjižice 2,»75.355*54 K, na tekoči račun 8,856.847 04 K.
— Daje ■■■	■ ■
posojila na vknjižbo, poroštva in trgovske kredite.
= Financira	=
trgovska in industrijska podjetja.
Denarni promet nad 65 milijonov K
Tf"1"	~
S
V Ulili
Zvezna tiskarna
časopise, fcnffge, brošure,
cenike, ie ake, lepake, magam w _____________ ,	_-------
vabila, v zp o rede, račune	y	Ijubijfinl,	Stari trfl 19-
kuverte in pisem8kl psplr Naročile tprejeitia (udi upr&vntttvo „Ii:scs!avlle“
S firmo vizitke naslour.lce v Ljubljeni, Ksrijln trg 8 ter njera pedminlco v '	.L	,	Mariboru, Gisvnl trgi u (eiju, Kralja Petra ce-ta in
iti. natisne hitro* lično IH cono	w	Ptuju,	Prešernova	cesta.
»tv.,	it#,!,««««'*
uJ*O.Y.orni urednik Anton Pesek.