št. 18. %S L O V E N K A' Str. 7 Treznosti in delavnosti nam treba! (V odgovor v. č. g. Danici.) Sp sai Jos. Grešnik. . _ : . Ko, sem nedavno napisal v pismu svojemu prija- telju tiste »grde besede", „uprav klasični stavek', da mi Slovenci kaj takega ne doživimo in takega življenja tudi ne potrebujemo — kakor ga imajo Francozi, ki ko- rakajo vedno skoro za par desetletij naprej pred dru- gimi narodi, in pri katerih sega med drugimi poskusi včasih tudi ženska emancipacija že preko mej človeške treznosti, tedaj pač nisem mishl, da bodem dal vrli so- trudnici »Slovenke", g. Danici povod k posebnemu članku, v katerem se obsojevalno spominja tudi mene. G. Danica je lahko uverjena, da nisem pisal brez. pomisleka ali morda v kakem potrtem položaju, v katerem bi bil ža- lobno obupaval nad usodo našega naroda in mui prero- koval morda ..celo propast; nikakor ne! Pisal sem. iz svojega trdnega prepričanja in tudi danes bi pisal in govoril istotako. G. Danica je neutrudna v načrtih, predlogih, opo- minih in v vspodbujanju, in parkrat sem si mislil : da bi bilo vse naše ženstvo tako agilno, bilo bi pri nas marsikaj drugače. S tem pa nisem hotel nikdar priznati, da ima g Danica redno prav, in da se da vse izirsiti, kar se v njenih navdušenih člankih vidi tako lahko. Saj veste : „Grau ist alle Theorie", — in take sive teorije so dostikrat polni načrti Danični. Ne odgovarjal bi radi malenkostne opazke o mojem pismu; ako bi že ne bil enkrat poprej čutil potrebe odzvati se, namreč proti nje- nemu članku .ženske studije". Toda najprej k sedanjemu ! Znano je, da se pri nas, kakor pri vseh narodih običajno marsikaj pretirava : z neko trmoglavostjo se trdi staro mnenje, in namenoma se ne mara priznati res- nica. Dokazov za to bi lahko navel na stotine; porabiti jih hočem le nekaj : Do najnovejšega časa se je kakor evangelij trdila in po šolah učila obligatna sodba o mi- roljubnosti starih Slovanov, ki so se slikali kakor prave ovčice, ki niti orožja ne poznajo. To sodbo so bili po romantično navdahnjenem Herderju podedovali potomci do današjega dne, nikdo pa se ni brigal, ali je vse res ah ne. Šele v novejšem času se je dokazalo, da Slovani nikakor niso bili tako nedolžne ovčice, tamvfeč da so tudi pošteno morili, kedar je bilo treba. Nemci in Italijani jadikujejo neprestano, da jih pritiskajo Slovani ob steno : nikdo jim tega ne veruje, a vendar nočejo priznati, da se jim ne godi nikaka krivica, ¦ker ne privoščijo Slovanom niti trohice pravice ! Stara praksa je, da se iz spekulativnih razlogov ne priznajo faktične razmere in mnogokrat slepe politični vodje narod in sebe. To naj bode dovoljeno v politiki, kjer mnogokrat prevladujeta srce in strast, v treznem razmotrivanju pa naj se to opušča! Jednako se goäi v nekaterih ozirih tudi pri nas. Zakaj bi ne priznali, da smo res majhen narod, ki se ne bo nikdar povspel do svetovnega naroda, če hoče ohraniti svojo samostalnost in svojo individualnost ! A zato nam ni treba obupati, temveč delati, da do- sežemo vsaj to, kar sodi tudi najmanjšemu narodiču, ki pa ima dovolj narodnega ponosa, duševnih moči) in trdne volje, da ohrani tudi proti volji svojih mogočnih sosedov vender svojo indiniduainost. Ali ni to tudi častno, da še ČAStnejše?! Saj v svoji pošteni odkritosrčnosti ne me- nimo, da smo kvalitativno slabši, torej inferijorni, kakor nas je v svoji tevtonski nadutosti, domišljavosti in ne- umnosti označil kričavi poslanec Wolf. Pod idimi pogoji, kakor Nemci dospeli bi bili tudi mi vsaj do iste stopinje kulture kakor oni, ako ne — višje ! V to so nam porok posamezni individuji, ki so se tekom let vredno postavili v vrste prvih veleumov vzporedno z drugimi narodi. To je dokaz, da kvalitativno nismo ni za las za drugimi narodi, a v celoti smo za njimi, toda le kvantitativno f Torej res, kakor g. Danica pravi, „slabši nismo", a -- premalo nas je \ Mari ni tako?! In to javno in odkri- tosrčno priznati, vendar ni sramota : nasprotno, pametni elementi v iJriigih narodih bodo prav naš'e trezno mi- Str. 8 .S L O V E N K A- Št. 13 šljenje in našo žilavost občudovali in priznali, di fi i«. \ kemu narodu ohtanck zagotovljen ! ! Sicer pa nam ni treba obupati radi osamelosti, saj nas tolaži zavest, da imamo moralm oporo za nami, — preko sto milijonov drugih Slovanov, katerih Bog gotovo ni zastonj ustvaril. V borbi za svojo individualnost pa. smo vendar majlien narod. Numerićno smo torej res za drugimi in kot taki ne moremo doseči istih vspehov, l;et nhnamo istih pogojev ! Vsi oni praktični dokazi, katere navaja g. Danica, električna razsvitljava, tramvaj, telefon itd. itd. so ničevi. Vse te naprave pač niso naša duševna la^'t^ ker jih nismo izumili mi, in privoščijo [si jih tudi lahko — zulukafri, ako imajo — dovolj denarja in spretnega — impresarija. Vse to res lahko dosežemo in moramo doseči, ako no- čemo preveč zaostati, a celotnih, samotvornih duševnih uspehov samostojno ne dosežemo takih kakor veliki na- rodi. Za tako pripoznanje nam je treba treznosti, ki ni- kakor ne vzame poguma, temveč le razbistri pojme in faktične razmere ter pokaže delavnim močem mesto, kje se je lotiti z vso žilavostjo kulturnega dela! (Zvršetek pride.) St. 15 ;s L O V E N- k a:« Str. r Treznosti in delavnosti nam treba I (V odgovor v. č. g. Danici). '¦ (Zvršetek) ^ : Silno neprijetno me je dirnula tudi v članku „0 Ženskih študijah vrle g. Danice sodba o literaturi, samo, da upravičena évomim, ima-li gosp. Danica pravo mnenje o ženski emancipaciji, za katero je očitno nasto- pila kot navdušena pristašica in vneta zagovornica, 'moram se v prvi vrsti odločno protiviti njeni sodbi o literaturi, zlasti o leposlovju. Zaničevalno in prezirljivo govori č. sotrudnica o »suhoparnem čtivu", v ^praznih, mehkužnih, neverjetnih, dolgočasnih romanih, ki so si naposled vender vsi podobni, naj jo suka pisatelj uže tako ali l^ko" i. t; d. G. Danica obsoja torej- karf .vse vprekj celo le-' Str. 8 .SLOVENKA" St. 15 poslovje, ter poživlja ženstvo, da se loti znanstvenih po- učnih knjig, „ki bi dale tisočkrat boljše duševne hrane'. Taka sodba je prenagla in presumarična. Literatura, v ožjem smislu leposlovje,, ima gotovo tako veljavo, da bi se o njej ne smelo tako govoriti, kakor je pisala gosp. Danica. Literatura je pri vsakem narodu del njegovega du- ševnega premoženja, ona je slika narodove duše in zr- calo njegovega mišljenja in čutstvovanja. Romani — ra- zume se, da dobri — niso ali se vsaj ne smejo smatrati kot slučajni proizvodi kakega pisatelja, temveč so izraz istodobnega svetovnega nazivanja. Romani imajo svoje junake, ki seveda ne smejo biti fantastične figure oz. ka- rikature temveč ljudje z mesom in krvjo, ki so podvrženi strastem in drugim vplivom. Ti junaki v zvezi z narav- nimi razmerami, zapletki in situvacijami dajejo romanom znak najvernejše slike življenja. Pri večini našega ženstva ne pogrešamo strokovne omike, katera je pač namen ženski emancipaciji temveč splošne izoiraebe ! Koliko jih je, ki ne znajo pravilno pisati ali da imajo okoren slog, druge ne znajo v družbi vzdrževati konverzacije. K večjemu da se zakriva taka nesposobnost z banalnimi pogovori. In vsemu temu v veliki meri odpomore slovstvo ! Prav iz leposlovja, kjer se v lahko umljivi obliki rešujejo razna prašanja iz vseh strok, razni problemi iz vseh vrst znanstva, si lahko pri- dobimo velik del one splošne omike, ki nam potem iz- borno služi v vsaki družbi. Pri tem je paziti na dvoje ; 1. kaj se čita in 2. kako se čita ! Vsakdo bode ra-d priznal, d.a niso- vsi romani dobri, temveč da je treba izbirati in imeti dober ukus in nekaj poznanja pri takem delu. Koliko se danes maže, ki ima le namen za moment zadovoljiti čitanja željno občinstvo. Da taka skrpucala nimajo nikake literarne vrednosti, ker ne odgovarjajo umetniškim zahtevam, temveč sodijo v vrsto petkrajcarskih romanov, in da takih ne maram braniti, je umevno. Toda vsaka literatura ima dela, ki bodo ostala nesmrtna in bodo čitateljem vedno v poduk in zabavo'. Zlasti realistični romani nam predočujejo življenje uprav plastično in hranijo v sebi, kakor proizvodi drugih struj, toliko globokih mislij, da pišejo literarno historiko zopet cele knjige o njih. Tako čtivo pač ne more škoditi i našemu ženstvu. Potrebno bi bilo, da bi naše ženstvo do dobra poznalo v prvi vrsti slovensko literaturo, kar doslej z malimi izjemami bridko pogrešamo, potem pa vse znamenitejše pisatelje svetovne literature vseh evrop- skih narodov. V pravo spoznanje literature pa je treba znati citati in jaz mislim, da bi bilo mnogo zaslužnejše delo, pove- dati kako naj se čita, mesto odvračati od čitanja. Prav umevno mi je, zakaj ima gosp, Danica tako slabo menenje o leposlovju. Kako je čitala? Navadno sem prebrala samo prvih deset, dvajset strani, da se se- znanim z glavnimi osebami, in na koncu sem pogledala, „če se dobita ali ne!-' — Aha, torej zato sodite tako zaničljivo o literaturi ! V romanih se najde pač še kaj druzega nego zaljubljeni parček, katerega res večina čita- teljev spremlja z najvećim zanimanjem. Pri romanih je vender treba gledati na idejo cele osnove, na morebitna tendenco, na notranjo zvezo in izpeljavo, na značaje ia njihovo mejsebojno občevanje, na jezik, slog itd. itd. Moj namen ni natanko poučiti, kako treba čitati, samo po- trebno se mi je zdelo, upreti se taki sodbi, kakoršno je izrazila g. Danica v svojem članku. Pri nas je že itak prevelika letargija in brezbrižnost za leposlovje. Skoro sramotno majhno je številce onih^ ki se zanimajo za naše slovstvo, za .Zvon', „Dom in Svet', „Matico Slov." Po priporočilu marljive g. Danice pa naj se še naše ženstvo odvrne od literature ? Ne, to se ne sme zgoditi in uverjen sem, da tudi g. pisateljica ni imela tega namena ! Nasprotno, uprav naše ženstvo naj bi se upoznalo z našo literaturo, da je ne bode po- znalo samo po imenu, temveč tudi po vsebini. Uverjen sem, da bode crpilo iz nje in iz svetovne literature več omike, nego mu ga morejo dati razne fizike, kemija,, astronomije, logike itd. —ako si hoče pridobiti splošno družbeno izobrazbo. Gosp. Danici ne bode potem treba vsklikati : »Delajmo tedaj naporno, navdušeno, da si do- bimo vsaj pravico do izobrazbe!' Pravico do splošne izo- brazbe ima naše ženstvo, ,le jemat od nje ne zamudi.'' Konečno še prosim v. č. g. Danico, da mi mojega, odgovora ne zameri ! Naj ji bodi v zadoščenje dokaz, da marljivo čitam njene zanimive in mnogobrojne članke. Jos. Grešnik,