C.  C.  Postale. -- Esce ogni  mercoledi   e   venerdi —   3   dicembre   1926.
Posamezna številka 25 stotink.
Izhaja  vsako   sredo
in petek zjutraj.
Stane za celo leto 15 L.
» pol leta 8 »
» četrt leta    4 »
Za inozemstvo  celo
leto  lir  40.
Na naročilu   brez   do:
poslune    naročnine    se
ne moremo ozirati.
Odgovorni  urednik:
Polde  Kemperle.
5/. 72       V Gorici, v petek 3. decembra 1926.       Letoix.
Nefrankirana pisma se
ne sprejemajo. Oglasi
se računajo po dogos
voru in se plačajo v
naprej. — List izdaja
konsorcij »Gor. Stnu
že«. — Tisk Kaioliske
tiskarne  v   Gorici.  Ri*
va Piazzutta St. 18.
Uprava  in  uredništvo:
ulica   Mameli  štev.  5.
(prej Scuole).
Teles,    int.   štev.   308.
Trg sv. flndrcja.
Prihodnji pondeljek 6. t. m. bo v
Gorici prvi in glavni dan starodav:
nega in po vsej dez.eli znanega trga
sv. Andreju. Na Travniku, kjer je
vedno sred;šče trga, njegovega vrs
venja in hrupa, že postal! ja jo lope,
sfojnice in kioske, da bosta pode:
y.elska radovednost in denarnica
prišli na svoj račun. Tudi po trgo:
vinah, delavnicah in pri izložbenih
oknih se že opaz' nekako mrzlično
gibanje in čiščenje. Kako se že
pričenjajo delati prve priprave po
gostilnah, pričajo purani, ki se se;
daj košatijo po dvoriščih in ne ve:
do, da jih za prihodnji pondeljek
čaka bridka s?nrt.
Letošnji sejem hočejo pridobit:
ni krogi dvigniti na izredno vU
kino in je zato določeno, da bo
trajal do 19. dec. Okroz.no fašistov:
sko udruženje irgovcev na Goris-
kcm nt\m je doposlalo daljši dopis
o seji posebnega odbora, ki vodi
priprave za sent andre jski trg. Iz
tega poročila posnemamo, da so
bili na tej seji sprejeti sklepi, po
katerih naj letošnji sejem izpriča
pred javnostjo odlično mcč našega
proizvajanja in dela. Pokaze naj
jasno sliko naših najboljših izdeh
kov. S tern se hoče pritegniti po:
zornost najširših krogov na goriš:
ki trg. Prekositi se bo skušal obi:
čajni trg z resno trgovsko obliko
in prikleniti paznja celokupne po-
krajine na važno gorisko tržišče.
linkrat za vselej se mora Gorica
otresii povojnega očitka, da tu ni
izhire v blagu in da so najvisje
cene. Doprinesti se hoče dokaz, da
je goriški trg založen z izdelki in
pridelki vseh vrst ter da lahko tek:
nmje /. raznimi bližnjimi in tudi
duljnimi tržišči ne sanjo po kako:
vosti blaga, temveč tudi po prvo:
vrstni i/.delavi. V stojnicah na
Travniku in po izlozbenih oknih po
mestii bo z marljivo vestnostjo
razsiavljeno raznoliko blago, ki naj
podčrta visoko trgovsko in obrtno
naobrazbo goriških pridobitnih
krogov. Ob zaključku sejmnih dni
bo »Planinski pevski zbor« (Chorale
alpina) pod vodstvom svojega pri:
znanega pevovodje g. Seghizzija
podal velik vokalni koncert, ki naj
dokaz.e, kako tudi duševni razmah
goriškegn prebivalstva krepko na;
preduje.
To bi bill najvažnejši sklepi in
pobude, ki so jih sprejeli na ome:
njeni seji. Mi od svoje strani jih
povsem odobravamo in samo zelU
mo, da \v rodili mnogo uspehov
Gospodarska kriza, v katero je za:
bredel goriški trg v zadnjih letih, je
tako težka in moreča, da grozi
udušiti vse zivljenje nekdaj cveto:
čega mesta. O vzrokih in krivcih
tega gospodarskega propadanja ne
homo podrobnejc razpravljali, ker
so preštuvilni in tudi taki, da je
najprevidnejše o njih molčati. 7.e:
limo te, da bi si goriški pridobitni
krogi iz zalostnih izkušenj, ki so
šle v teh letih preko njih, napravi:
li zdravo in irezno sodbo ter pra:
vilne načrte za bodočnost. Nočemo
nikogar žaliti, toda povedati mo,-
ramo na ves glas, da smo mnogo:
krat in mnogokje pričakovali več
stanovske in tudi politične zrelosti
in uvidevnosti. Brez teh bodo ostali
vsi napori in prizadevanja letošnje:
ga sejma voile besede brez vidnih
in  tako zelo potrebnih  uspehov.
H koncu še beseda . na naslov
onih, ki si domišljajo, da poznajo
Gorico, njen položaj in njene po:
trebe, pa so v veliki zmoti in ne:
vednosti. Zlasti naj pa velja za kro:
ge, katerim je dana odločujoča moč.
Ko se bodo prerivale po goriških
ulicah in trgih množice ljudstva, ko
bo kupc'ja živahna in v teku, pri:
sluhnite nekoliko: slišali boste sko:
l ro izključno    slovensko    govorico.
i Če boste brez zle misli, se boste mo:
J rali prepričati, da je blagostanje Go:
rice in vseh njenih pridobitnih slo:
jev odvisno v glavnem od    njenih
I žuljevih  slovenskih   okoličanov,   ki
se pa svojega jezika ne sramujejo,
I temveč so nanj ponosni in    zahte:
' vajo, da se ga ceni in spoštuje.
Kaj se godi po svetu?
Bratska    slovanska    scvcrna  re? i
publika, Čehoslovaška, je. iutri bo j
teden, doživela dan, ki ic važen v j
njeni    politični    zßodovini.     Pred {
zbornico    je    bil predlozen prora*  '
čun.   Vlada   se   je   bala.  da  nc   bo  )
prodrl. Obiliea politienih strank je
upravičevala tako boiazen.    Vlada
in vladne stranke. so v seii od so*
bote    na    nedeljo    dosetile zmatfo.
Proraeun  je bil z otiromno večino
sprejet. Zanj niso ^lasovali le stro*
g\  češki  republikanei,  marvee tudi
obe   najmoenejši    stranki    ncmške
narodne    manjšine    in — Slovaki.
Zlasti,    da so Slovaki tllasovali za
vladni predlotf, pomeni. da se v ee=
hoslovaški repubftki  bližaio novim
dnevom.
Pot do vrha.
Veekrat smo že opisali, kakšne
so po'litiene razmere na Čehoslova*
škem. Morda je v malokateri na?
sledstveni državi strankarski spor
divjal s tako strastjolco ravno tu?'
kaj. Predvsern j^loda moene teme*
lje države svobodnomiselstvo, ki
baš med našimi severnimi brati ta?
ko bohotno cvete. Ono ie povzro*
čilo, da se marsikdai niso motile ee?
ske stranke složiti v važnih narod?
nih zadevah. Prva leta se ie že sko*
raj zdelo, da bodo katoliške stran*
ke potisnjene v kot in kar kratko*
malo pro^lašene za protidržavnc in
od Kima podkupljene. Zdaj se v
tern oziru obraea na bolise. Kato?
liška češka ljudska stranka ima
danes v vladi par svoiih brihtnih
mož. Katolištvo postaia tudi na
("cškem živo i(ibanje,4:i vpliva na
javne poslc.
Dru.^a razjedajoea rana na telesu
republike je bilo razmcrie do na*
rodnih manjšin. Ob Češkem lesu
dalee tja proti Pardubieam in v do-
lini reke O.Ljre so Nemei strnjeno
nasel.jenf. Narod, ki ie do 1. 1918.
nastopal kot ^ospodar, se ie zdaj
znašel v položaju narodne manjši*
nc. Sicer je nemška manišina pre-
cej številna, a prav to jo ie nema*
ra zapeljalo, da ie proti mladi slo?
vanski republiki kazala trmasto \U
ee. Na druui plati so pa bili krivi
tudi eeški naeionalisti. ki so živeli
v veri, da škodujcjo eeškim kori?
stim, če dobe Nemei svoie praviee,
politiene in kulturne. Trma na eni
strani je rodila se veeii odpor na
druLji- tako je ta zli plevel nacio*
nalne.Lja sovraštva rasel in se pasel
ter dušil mlado državo. ki je baš
rabila vseh moei, da se utrdi.
Koneno je pa slepa nacionalna
strast le ohladila svoj žole. zma^al
je raeunajoei razum in cut pravi?
ce: Nemei na Češkem so prišli do
svojih pravic, priznali pa so se tu?
di za zveste državljane, ki nimajo
nobenih prevratnih namenov. In
tako vidimo danes, da sedita v ee?
ški vladi dva Nemca kot ministra;
eden je celo minister pravic. Na
tak naein se je tudi ta rana izleeila
in sc j<^ tudi dru^im državam nudil
lep in priporoeljiv z^led, kako naj
se manšinjska vprašanja rešujejo.
Ko so te uredili so imeli že dobr?
sen kos poti do vrha. do utrditve
države, za seboj.
Bratski spor.
Še vse hujše zlo je pa to, da se
niso bratje z velehradskih in Vacla?
vovih tal do zadnjih dni moüli raz*
umeti. Glavni sestavini eehoslova?
ške republike Češka in Slovaška se
nista razumeli. Čehi in Slovaki, dva
tako sorodna naroda, sta eutila nad
seboj Svetopolkovo prokletstvo,
njeijov testament, ki je svaril sino?
ve pred razpori. Ko se ie ustanav?
ljala nova država so se voditelji
slovaške^a naroda med niimi nje?
gov prvi vodja župnik Andrej
Hlinka, razborit in darovit mož,
sesli v Pittsburj4u v Ameriki in se
do^ovorili, kako bodo stanovali v
skupnem domu. Ta pittburški do?
. ;ovor po so lomili. Kot je že na?
vada pri takih rečeh so dolžili druj4
dru^e^a. Najraje bi mi rekli iz iz?
kušnje, da so na obeh plateh bili
krivi. Slovakom ^re naivee za to,
da dobe avtonomiio. Slovaška naj
bo vtelešena v eehoslovaško re?
publiko kot samoupravna enota.
Dozdaj jo upravlja osrednia vlada
v Pra^i preko ministra za Slovaško.
Slovaška ljudska stranka pa zahte?
ya za svojo deželo prav široko sa?
moupravo z lastnim deželnim zbo?
rom. Nek^j sličneija skušaio dose?
ei tudi Slovenci v Sloveniii. Ta
slovaška zahteva se je pa praškim
voditeljem zdcla pretirana in ne?
varna za enotnost države. Takeiia
mnenja jc bila celo eeška ljudska
stranka, ki jc po vseh svoiih na?
zorih popolnoma sliena slovaški.
Zato sta se obe stranki, ki se skoro
v nieemer ne razlikuieta hudo
skrcLjali. Pri zadnjih volitvah je
eeška ljudska s'tranka celo postavi?
la po Slovaškcm svoje liste, /^e to
kaže, kako i»loboko se ie zajedel.
ta nokrajinski spor.
Seveda so Slovaki postajali od
dnc do dnc bolj razpenicni, ko so
v Pra.tii našli zi»olj .uluha ušesa. Zo?
pet se je ponovilo tisto. kar smo
zi*oraj popisali pri eeško ? nemških
odnošajih. Andrej 1 Ilinka. slovaški
voditelj, je moral celo veekrat v
jeeo. A zmeraj in zmerai je po?
navijal: Slovaški samoupravo! S te?
mi zahtevami je seznanial tudi zu?
nanji svet. Prav pred kratkim se
je vrnil z a.^itaeijske^a potovanja.
Taka a^itacija je Čehe še bolj raz*
l)alila. Hlinka je pa easnikarjem
izjavil, da je pripravlien dobojeva?
ti boj do konea ma^ari za ceno, da
se Slovaška odcepi od Češke. Ta?
ke izjave so pokazale resnost po?
ložaja. Kačunati je pa bilo treba
tudi na moe slovaske ljudskc
stranke. Pri zadnjih državnozbor?
skih volitvah je poskoeilo število
njenih poslancev od 12 na 23; se*
natorjev imajo 12. Ti že nekaj po?
menijo v parlamentu. Toda kaj
števiio, zavest bratske enote, za*
vest, da so pravzaprav eno. je skri*
ti vir, odkoder izvira novi tok po?
litike sporazuma.
Svetopolkova oporoka.
Umiral je silni Svetopolkov duh.
Še predno je splaval med oeake, je
sklieal k sebi svoie sine. S svež?
njem šib jim je dokazal. da bodi
slo.ua med njimi, ee naj ostane ded?
ščina neokrnjena. Komaj jc na^nil
Svetopolk trudno svojo ülavo, je
zadivjal razdor in sovražnik je z
lahkoto lomil palico za palico.
In na tleh Svetopolkove oporo?
ke je divjalo ^orje skozi vso dolgo
ziiodovino. Še v skupni domovini
se sinovi iste^a očeta niso složili,
krivi obojni. Zdaj se pa zdi. da bo
dru^ače. Preteklo nedeljo so po*=
slanci in senatorji slovaške ljudske
stranke poslali med r>;rod svoj
prok'las. Ta jc bil nujna nosledica
^jlasovanja o državnem proračunu,
kjcr so Slovaki pote.^nili za vlado
in s tern jasno izprieali. da hoecjo
sporazuma. Naslednje iutro torej
je ^lavno strankino glasilo »Slo*
vak« objavilo pro.alas »Draj4i slo?
vaški narod«. V njem so razloženi
vzroki, eemu stopi stranka v vlado,
kjer so ji bili že ob zadnii spre?
membi prihranili nekaj ministrskih
sedežcv. ProL|las oznania. da so
meščanske stranke obliubile samo?
upravo, kolikor se da izvesti. Če
bi pa Švehlova vlada ne izpolnila
vseh obljub, bodo šli pa nazaj v
opozicijo. Med dru^im ie tudi vo?
livcem povedano, da se leni pro?
L>ram (t. j. vse zahteve) slovaške
ljudskc stranke ne bodo dale kar
na en mah izpolniti.
Ta pro.ulas je znamenit, ker na?
]Kjveduje novo dobo bratskc^ia so?
žitja. Vse natankosti. kako naj
stranka stopi v kro^ vladnih strank
še niso domenjene. O tern sc vo?
ditelj Hlinka še po.^aja v Pragi.
Pojavljajo se sicer še nekatere te?
žave, pa dobra volja se že kaže.
Mi se moramo le veseliti. da se
bo izpolnila Svetopolkova oporoka,
ki bo Cehoslovaško utrdila. Potem
bo prišel dan, ko bodo tilasniki
oznanili vsej slovanski družini,
da se nad njo izpolniuie ta te?
stament.
DNEVNE VESTI.
Naročnikom  in   čitatelieml
Ker je prihodnjo sredo dne 8. t.
m. zanovedan praznik. ne moremo
radi tehnienih ovir izdati sredine
številke. Izdali bomo »Goriško Str.«
v petek 10. t. m. na šestih straneh.
Toliko v blagohotno vpoštevanje.
Za poplavlience.
Od oblastev smo dobili sporoei?
lo, da je finaneni    minister    nekaj
odredil za poplavlience v dolinah
Idrijce, Vipave in Soee. Finančna
intendanea je /e dobila naloi<o, da
u^otovi nastalo škodo in odpise
zemljišeni davek in davek na polj*
ske pridelke.
Izdana so tudi posebna navodila
davkarijam. — Unamo pa tudi, da
bodo obeinski naeelniki šli povsod
našim ljudem na roko za nojasnila
in jim pripömogli do odpisa davka.
Stran 2.
»GORIŠKA STRA2A«
Slovenska poroka v Kaiiri.
»Slovensko društvo« v Kajiri v
Egiptu ntim sporoča:
Dnc 21. m. m. so naše Slovenke
spremljale k poročncmu oltarju
gde. Olgo Mavrič iz Št. Petra pri
Gorici, ki se je poročila z g. Iva*
nom Mcrljakom iz Bili. Č. pater
Evgen ju je poročil in iima govoril
krasne besede na novo not. Mia*
demu zakonskemu paru naisrčnej*
še častitamo in želimo mnotfo sre*
če v zdravju -in veseliu.
Popravek.
V »Goriški Straži« št. 67. je bila
objavljena osmrtnica po ge. Karo*
lini Pavlie, roj. Slejko. V rokopisu
je bila med drugimi izrečena zahva*
la tudi g. drju. Furlaniju. čiuar ime
je pa pri objavi pomotoma izosta*
lo. Ugotavljamo, da ime ni bilo iz*
puščeno namenoma in upamo, da
je zadeva s tem popravkom ure*
jena.
V zadnii »Straži« smo mi zapisali
po angleških listih, da ie raini bolj*
ševiški poslanik v Londonu Kras*
sim zapustil miljone. Rusko posla*
ništvo v Parizu pa pravi, da ni to
nie res. Torcj je umrl kot berae.
Osebna  vest.
Ravnatelj tukajšnje trgovske so*
le prof. A. Vierthaler ie bil imeno*
van od ministra za narodno gospo*
darstvo za elana izpitnih komisij
na trgovskih šolah, ki so pričele
poslovati 2. t. m. v Rimu.
Časnikarska diplomaciia.
Tak naslov ima uvodnik v pred*
vecrajšnji številki »Corriere della
sera«, ki ga je spisal najbrže njegov
diplomatski sotrudriik. Uvodoma
pravi, da se inozemsko easopisje
zclo bavi z Italijo. Tod a to se godi
na euden način.
»Sovražno easopisje piše v so«
vražnem tonu, ki mu je že postal
lasten in ki smo se ga že privadili;
oni del easopisja pa, ki se kaže pri*
jateljsk:| pa piše z malo resnostjo.
To je pač euden naein prijateljskih
dokazov. Mi smo sedaj izpostavlje*
ni ofenzivni nenaklonjenosti in sum*
ničenju od ene strani ter ščuvanju
brez podlage od druge.« To vse pa
da pusti, se bcre dalje, dežclo hlad*
no in vse gorostasne novice, ki kro*
žijo po inozemskem časopisju ni*
majo odmeva tostran Alp. »Meto^
dični napadi kartelističnega fran*
eoskega tiska in kakega angleške*
ga in nemškega demokratienega
glasila skušajo spraviti v slabo luč
zunanji program Italije in jo opi*
sujcjo kot impcrialistieno in boja?
žcljno državo. Celo ugledni možje
kot Maurras so zatrjevali, da vpad
italijanskih čct na francosko ozem*
lje ni vee vprašanje tednov, mar*
več dnevov in celo le ur. In vendar
vsi lahko vidijo in v inozemstvu
se dobro ve, kakšni so vojaški
ukrepi Italije, kolikšne njene obo*
rožene sile in kakšen njen prora*
čun.«
Članek končuje, da dobri prijate*
lji razumejo italijanske potrebe.
Čudno pa da je, da se govoril o ne*
kem sestanku zunanjih ministrov
med tem ko se vrše taki časnikar*
ski manevri. Na zadnje pa uvodnik
še pripominja, da o kakem sestant
ku Mussolinijevem s komurkoli ne
more b'iti govora.
Premeščenie.
Premeščen je menda na lastno
prošnjo na prefekturo v Como
grof Attems, namestnik goriskega
podprefekta. 'Le vee easa sem je
bil na dopustu. Gospod Attems je
bil priznan kot izboren uradnik, ki
je poznal našo deželo. kcr je že
prej služboval na goriškem glavar*
stvu. Obvladoval je tudi popolno*
ma dobro slovenšeino in ie zato
bilo poslovanje na naši nodpre*
iekturi v marsieem pospešeno. Ta*
ko sposobnega namestnika mu naj*
brže ne bodo tako brž dobili. Gro*
fu Attemsu želimo na novem me*
stu vse najbolje.
Italija  in  Albaniia.
V Tirani, albanski prestolnici,
so podpisali pogodbo med Italijo in
Albanijo. Ta prijateljska pogodba
bo držala 5 let. V njej je tudi po*
vedano da ne smc nobena izmed
pogodbenic sklepati prijateljstva s
kako drugo državo, če bi to škodilo
eni izmed pogodbenic. Ta dogovor
je zlasti važen. — Ker sklepajo
Albanci pogodbe, se zdi, da je re^
volucija   popolnoma  pri  kraju.
Obsojeni komunisti.
Hitrim potom so goriški sodniki
obsodili na 4 mesece jeee tri mlade
komunistc stare po 23 let. Neki
orožniški marešjal jih je zasaeil v
neki gostilni v Rabatišču prav ko
so odvijali zavoje s komunistieni*
mi letaki. Na marešjalovo dokazii*
lo jih je sodišee smatralo za krive,
da so hoteli šeuvati socialne raz*
rede.
Sestanek štirih.
Vedno eešče se čujejo glasovi,
da se bodo sestali še pred sejo
Društva narodov stirje zunanji mi*
nistri: Briand, Chamberlain. Stre*
scmann in Mussolini. Poiavila so
se neka navskrižja med Nemci in
Francozi ter med Angleži. Zda] jih
bodo ravnali.
Videm  v  blagostanju.
Tržaški »Piccolo« se ie prav po-
sebno lotil dopisov iz Vidma. Po*
slal je tja doli svoiega dobrega
poroecvalca Maria Nordia. Iz Go*
rice pa pošilja g. C'unte nrav med*
la poroeila o bcraeih. tatovih, ne*
zgodah in podobni krami. Zgleda
ko da bi se gospodje kar domenili,
da je trcba V;idmu še boli poma*
gati. Iz enega Nordijevega poročila
iz Vidma se razbere, da ima Vi*
dem žc blizu 85.000 prebivalcev in
da se zmeraj boli razviia. Uradna
statistika za Gorico pa kaže, da
prebivalstvo v Gorici pada. Kaj bi
pa šele povedala gospodarska sta*
tistika?
Kitajska pogača.
Iz Kitajske spet pišeio. da se ge*
nerali koljejo med sabo. To pot
gre prav hudo zares.    Menda    so
vteknili ruski boljseviki prste vines
in prilivajo olja h kitajskemu so*
vrastvu do tujcev. Anglež in Amc*
rikanec sta zelo v skrbch. da jim
bo ta kitajska pogača v /elodcu
obležala.
Sedež DN.
Drustvo narodov ic razpisalo
natecaj za zgradbo svoie nove pa*
lače. Tekmujejo lahko vsi mladi
stavbeniki, ki čutijo zmožnosti.
Zmagovalec bo tudi lepe denarce
zaslužil.
Odprta srea.
Za poplavljence se ie steklo pre*
ko školijskega odbora za pomoč
poplavljencem že okrog 16.000 lir.
Vidi se, da ima naše liudstvo za
bližnjika odprto sree, kliub veliki
revščini povsod.
Zelena internacionala.
Prihodnje leto bo v Bukareštu
veliko zborovanje zelene« interna*
cicmale«. Tako se zovejo medna*
rcdne poljedelske organizacije in
tudi stranke, ki se zovejo »kmee*
ke«.
Iz sirohega sveta.
V črešniah.
Na južnem Francoskem blizu
mesta Toulona so našli tri prav le--
po rdece zrele črešnje. Pa pravi jo,
da so samo tri ...
Brzoparnika.
V  Italiji grade dva brzoparnika,
ki bosta v stanu priti iz Neaplja v
New  York v 4  ali 5  dnch.  lmela
bosta najmodernejše stroie. ki jih
pa italijanska    mornarica ne izda.
Eden    se    bo    zval    »Rex«,    drugi
»Dux« (vojvoda).
Vezuv bruha.
Ognjena gora za Neapliem je
zopet nemirna. Gori iz nie. bobni
in se kuha v žrelu, da ie ljudi v
podnožju že groza, da iih goreča
inasa nc zalije. Lava ie ponekod že
bruhnila na Jan. Znanstveniki pra*
vijo, da ni še nie hudeüa. Razume
se tudi, da je prišlo že vse polno
zjalastih Amerikancev in Angle*
/ev gledat ognjeno goro.
Boj  proti šnofaniu.
V  Ameriki so se močno    skupaj
vzeli  da bi odpravili njuhanje    to*
baka.    Pravi jo, da je to zelo škod*
ljivo.    Boj proti njuhanju    so prav
na veliko razprcdli    in ima jo    tudi
dosti denarja zanj.
KnjižEunost in umetnost.
Vinko Vodopivec: Poliske  rože.
4 mešani zbori. 1927. Na svetlo
dala Katoliška knjigarna v Gorici.
Tiskala Katoliška tiskarna v Gori*
ci. Zbirka vsebuje: Poliske rože
(B. Ciorenko), Kmečka pescm (A*
leksandrov), Žagar (J. Pouačnik),
Ena ptica priletela (Narodno bese*
dilo). Ti štirje mešani zbori so zlo*
ženi v zelo gladkem, lahno tekočem
slogu, tako da bodo dobrodošli po=
sebno našim društvenim zborom,
ki se jih je naš ljubeznivi sklada*
telj v prvi vrsti spomnil s tem no*
vim delom. Hvala Katoliški knji^
garni v Gorici, da smo vendar en-
krat dobili tiskane glaske mesto li*
tografiranih. Biležimo ta razvese*
ljivi pojav z zadoščeniem in želi*
mo, da bi se tudi drugi založniki
včasih spomnili naše slovcnske
glasbene kulture.              — a —
Pismo iz Bovškega.
Čudna prirodna znamenja.
Po silnem neurju in vihariu. ki sta
razsajala zlasti dne 29. oktobra in
9. novembra, je bilo zopet par le*
pih dni. A dne 18. novembra se je
nebo spet spremenilo. Začel je pa*
dati dež, ki je padal skorai nepre*
nehoma do 23. novembra. Lilo je
skoraj neprestano, tako da so Soča
in njeni pritoki zopet silno na*
rastli. Razen tega je divial štiri dni
zaporedoma — od 19. do 22. no*
vembra — silovit vihar, ki je div*
jal z nezaslišano naglico zlasti po*
noči. Presegel je grozote viharja z
dne 29. oktobra, kajti odkrival je
strehe, izruval več dreves s koreni*
nami vred in brzojavne drogove.
Posebno je bila zopet od tega vi*
harja prizadeta Čezsoea. Dne 21. in
22. nov. žvečer je bilo vee hiš več
ali manj odkritih. Zmočilo ie na ta
način ljudem tudi mnoilo sena.
Voda jim je tekla tudi v sobe in
kuhinje. Ljudje so bili vsi prepla*
šeni in potrti, tembolj, ker jih je
nesreča, ki gre v desettisočake, za*
dela ponoči. Z viharjem vred je tu*
di neprestano grmelo in treskalo,
tako da se je zdelo, da ie pravi
sodnji dan. Od te povodnii so bile
prizadete tudi naše ceste. Cesta
med Trento in Soeo je bila odneše*
na že poprej, zdaj je na vee krajih
zasulo tudi cesto, ki gre iz Bovca
v Sočo. V nevarnosti ie bila tudi
državna cesta med Srpenico in 2a*
go, ker je Soča izpodjedala in tr*
gala polje nahajajoee se med njo
in cesto ter prišla že 1 meter do
ceste. K sreči je povodeni v pra*
vem easu prenehala. Dne 25. nov*
je zopet padel sneg precei nizko po
hribih in zavladalo je zopet lepo
vreme.
S to povodnijo so bili naibrže v
zvezi tudi nekaki čudni pojavi v
vasi Soči. Več dni namreč so se
pojavljali nekaki potresni sunki,
ki so bili podobni dalinemu stre*
ljanju topov. Dosegli so svoi vrhu*
nee zlasti ponoči med 21. in 22.
novembrom. Treslo je vee ur zapo*
redoma s tako silo, da ie kar po*
soda skakala. Ljudje so bili zelo v
strahu radi teh pojavov, ker kaj
takega še niso nikoli doživeli in
ker niso vcdeli kaj da ie. Sklepali
pa so, da mora biti v tleh pod vas*
jo velikanska množina vode. Saj
je menda v davnih easih obstojalo
na Bovškcm jezcro. Da ie trditev,
da je bila teh pojavov voda kriva,
upravičena, lahko sklepamo iz te*
ga, ker so ti potresni sunki po kon*
čani povodnji prenehali.
Zanimivo bi bilo, da bi se kak
strokovnjak pozanimal za opisane
prirodne pojave in jih razložil.
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa,
poslovenil F. $. Cvetkov.
Že se je zmračilo. Na jasnem ne*
bu se je prikazala zvezda za zvez*
do, na nebu se je prikazal mesec
ter je sipal svoje zlato na široko,
srdito morje. Po valovju se je blis*
kalo na frisoee bliskov. (>im huje je
popihnil veter, tem bolj so vsplam*
tele črne baklje    Bcnečanove čete.
Na rtu pri morju je stala dekli*
ca; držala se je z desno roko skale,
z levo je krila prsa. Vihar ji je
raznesel lasc in obleko. A čuj! Öd
morja se je začul klic skozi bučanje
valov. Glej, na divji peni se ziblje
barka zdaj  kvišku, zdaj  njzdol, —
zdaj, — zdaj jo pokrije morje, ali
glej, zopet je tu ccla, glcj, primiče
se bliže in bliže rtu!
»Santa Trinitä!« je viknil Vitto*
rio, ste * li videli ono ladjoV Mar
se vozi sam satan po morju na spre*
hod? Svcti mi Marko, tu se spleta
prokleta mrcža. Da ni — brže ju*
naki! Se po onem holmu doli! Glej*
te rt! Deklica ne more nikamor! ju*
naki!«
Silni vihar je odmaknil ladjo
daleč od kraja. S strahom je opazi*
la deklica, kako se ji bližajo rdeee
baklje beneškega plemiea: s stra*
hom je opazila, kako sc trije ljudje
V barki zaman trudijo, da bi jo pri*
vedli h kraju. Zdaj, zdaj jo za*
grabijo. Na jedenkrat je zginila
z rta. Spustila se je s kamna proti
obrežju in se skrila v votlino, kate*
ro je  bilo  izdolbilo  morje.  Tu  je
pritisnila gb.vo na mrzlo skalo za*
prla oči, prekrižala roki, šcpetala
molitev, a okoli nog so ji kipelc
pene.
»Vpri se, sokol, vpri se!« Pozival
se je iz burje doneč glas; val je
dvignil barko, primaknil jo h kraju,
ali v tem trenutku se je osmelilo v
njej strušno človeče objelo z obe*
ma rokama trdo skalo in se privle*
klo tako h kraju pod rtom.
»Duma, dušica!« je kliknil ju*
nak, »tu sem! Pojdi na moje junaš*
ke roke, da te rešim! Da bi se bilo
peklo odprlo, bi bil prišel pa te, ko
sem eul črne glasove. Junaki, pa*
zite, da nam morje ne odnese bar*
ke. Pridi,, pridi, gdlobica moja;
pridi!«
Deklica je sedla onesvcšecna v
junakove roke, a ta jo je odnesel v
svojo barko.                          -
»Stojte!« je zagrmel na to z rta
Vittorjev glas. »Dajte deklico, raz*
bojniki!«
Preseneeen je stal Benečan, a
poleg njega je stala začudena četa
seljakov in arbanaskih najemnikov.
»Tebi naj jo dam! se je s kroho*
torn nasmejal junak iz barke,« na
drugih jabolk!« Puška je pocila;
Vittorio je pal na kolena, a junak
je zagrmel:
»To jabolko ti je od Juriša Orlo*
viča, vojvode senjskega. Vprite se,
sokoli, v božjem imenu in Sv. Ni*
kok!«
Barka je odrinila od kraja. Arba*
naski vojaki so sprožili na njo
puške. Zastonj. Ni je bilo vee med
valovjcm. Silneje in silneje je hru*
mela burja, silneje se je penilo
morje, a nad njim je migljala zla*
i ta mesečina.                      (Dalje.i
»Ijrv
STRAŽA«
Stran 3.
R. B.
Asimilacija.
l.
Pred par dnevi sem slučajno za;
gledal v nekem goriškem lističu pod
naslovom »La Voce di Gorizia«, z
dne 29. nov. t. /., ki pa mimogrede
omenjeno ne velja kaj prida niti
pri Goričanih samih, neki Članek z
naslovom »U assimilazione degli
allogeni« (Asimilacija tujerodcev).
Spisal ga je neki A. Scocchi, za mi;
lanski list »La Sera«. Kaj je ta list
in kakšno mnenje zastopa mi ni
znano. Do tu je še vse v redu; mor;
da tudi to, da je čutil goriški wed;
nik (vsled pomanjkanja gradiva?)
pofrebo, da ga ponatisne.
Bolj čudno je pa to, da je Scocchi
napisai tako netemeljit, časnikar;
sko vzgledno površen in sijajno
puhel članek. Morda ga v to zopet
nekoliko opravičuje dejstvo, da
gleda iz celotnega Clank a zgolj po;
litično kopito.
»Temeljite« trditve.
Člankar začenja z ugotovitvijo,
da jeziki in dialekti nastajajo, žive
in zginejo kof države. Druga trdi;
tev je, da so na hitro smrt obsojeni
zlasti dialekti in narečja (parlate)
narodnih manjšin v državah s sir?
njeno narodnostjo; torej bodo,
sklepa dalje Clankar, v Italiji kar
sami po sebi zginili tuji dialekti:
albanski, grški, francoski, nemški
in slovanski. To svojo trditev use;
meljuje Scocchi s tern, da skuša
dokazati, kako izginja furlanšcina.
Tretja brihtna trditev je, da so
bili »slovanski dialekti, ki se jih
poslužujejo tujerodci na Krasu in
v zgornjem Posočju (Alto Isonzo,
misli na Gore) najmanj odporni
proti asimilaciji od strani drugih
jezikov. Svoje mnenje podpre s in
ditvijo, da so slovanski jeziki zgi;
nili na Pruskem, Pomorjanskem,
Sleškem in Brandenburškem in da
zginjajo zdaj tudi na Koroškem; v
Julijski Krajini pa da se že skozi
vec rodov ponavlja asimilacija in
»Slovenci postajajo Italijani vsaj
po jeziku in ne malo jih je, ki tudi
po čustvovanju.«
Četrta trditev je, da se posebno v
Gorici kaže »sila latinske asimila;
cije in kako lahko se pusti sloven;
stvo absorbirati«; iz večjih središč
n. pr. iz Kanala, Tolmina, Ajdov;
seine, Sezane itd., da se širi asimi;
lacijska sila. Prav tako vtonejo v tuji
narodnosti oni, ki so primorani iti
v mesto iskat službe. Tu omenja
Scocchi predvsem slovenske služ;
kinje in pravi: »Šolski pouk, vo;
jaščina in zivljenje v mestu stori se
svoje«.
Svoj članek zaključuje omenjeni
časnikar z misli jo, da Italija prav;
zaprav nima nikake koristi od »sa;
me po sebi se razvijajoče asimila;
cije tujerodcev, ker se Italijani na;
množe vsako leto za 400.000 in se
morajo izseljevati. Ravnotako pa
da »ni nikakega vzroka, da ne hi
bili zadovoljni, če se asimilacija na;
daljuje.«
Take so torej te trditve o zginja;
nju in nastajanju narodov in jezi;
kov, o asimilaciji.
Ločimo dva pojma!
NeCemo z jezo in s politično
st rast jo odgovarjati g. Scocchi ju in .
vsem t'stim, ki enako misli jo koi
on. Mi zavračamo opisane najno;
vejše trditve mirno in nepristran;
sko kot ljudje, ki prisegajo na ena;
kopravnost vseh ras, piemen, naro;
dov, jezikov in — če hoče kdo še
dialektov. Mi ne prznavamo delit;
ve človešiva v gospodujoče in hlap;
čujoče narode; vsi smo ustvarjeni
po bo/.ji podobi in od Stvarnika oh;
darovani z enakiml pravicami. Ve;
lik ali ma j hen narod, lepo zveneč
ali magari uhožaleč jezik, vsi imajo
enako temeljno pravico do razvoja,
ki je ne bo nihče ovrgel.
To moramo pred vsem razumeti.
če hočemo nepristransko sodid
druge narode. Zategadelj je narav;
no, da se bomo odločno uprli tisti
nenapisani trditvi, ki pu logično
sledi iz Scocchijevega članka nam;
reč: naravni zakon je tak, da bo
slovenstvo v Julijski Krajini zgu
nilo. Clemu se torej Slovenci bra-
nijo proti temu naravnemu zakonu
asimilac'je?
No, pa popravimo malce 'no^gü;
ne raznim Scocchijem. Res je, da
vse v naravi raste in umira, tako
tudi narodi; toda vprasujo naj se,
kako, iz kakšnih vzrokov in v ko;
likšni dobi. Jezik in dialekt bo v
našem veku toliko časa živel, dokler
njegovi nosilci, to se pravi, dokler
živi narod. Izjema klasičnih jezikov
(latinščine in grščine), ki zive le v
znanstvenih knjigah (pa še v teh po
večini ne več) in v Cerkvi, ne pride
tu v postev. Tu je pa zdaj vseeno
ali je dotiCni narod številen ali ne.
Pac pa lahko izgine narod, oziroma
njegov jezik z gotovega ozemlja.
To se pa zopet lahko zgodl le tedaj,
Ce ima en narod, gospodujoči oziro;
ma močnejši, višjo kulturo; takrat
se bo manjši in kulturno nižji prve;
mu asimiliral in mogoče spreje>l
tudi njegov jezik in morda napo;
sled celo čustvovanje. Etnotogija
pa (te vede bržkone g. Scocchi ne
poznal) ve povedati, da so se večji,
a kulturno šibkejši narodi asimili;
rali manjšim. a kulturno višje sto;
ječim (grška kultura je n. pr. vplU
vala po I. 146, po propasti Gtčije,
tudi na latinsko). Saj heseda assh
milare ne pomeni v latinskem nič
drugega kot »koga si podobnega
storiti«. Za asimilacijo je tor&j
potrebna kulturna premoC. Zato tu
ne pride v poštev ne število, ne po;
litične razmere in tudi ne vedno
rasno križanje.
Vse nekaj drugega pa zajame po;
jem Taznarodovanjc. Tu pa ne
pride v poštev naravni razvoj in tu;
di ne nikakrsna »sama posebi raz;
vijajoča se asimilacija«, marveč si;
la močnejšega, protinaravna deli;
tev ljudstev v gospodujoče in hlap;
čujoče. V prvih vekih je bila ta
sila fizična, danes je bolj politicna.
soda tu ne izginjajo jeziki in
»dialekti« sami po sebi, marveč se
njih nosilci, čhmi enega naroda,
uklonijo prisiljeni od raznih umef;
nih činiteljev. Zato tudi vidimo na
zgodovinskih kartah, da kjer je
prej sedela ena narodnosi, je tarn
danes druga. Germani so potisnili
ne toliko s svojo višjo kulturo Slo;
vane od Labe proti jugovzhodu,
marveč bolj z mečem svojih vises;
kih redov in s svojim fevdalnim go;
spodarskim načinom. Ravnotako se
je tudi latinski kulturni obroč ved;
no bolj stisknl prisiljen po german;
skem, arabsko ; izlamskem in hi;
zantinskem valu.
Dandanes se pa s pojmom asimi;
lacija meri na povsem nekaj dm;
gega. () kaki resnični asimilaciji v
Evropi danes, ko so vsi evropski
narodi, če morda izvzumemo Ah
bance, na visoki stopnji kulture in
civilizacije, skoro ne more biti go;
vor a. O asimilaciji poedinca se še
da govoriti n. pr. ce pride služkinja
v mesto in se vrhutega še poroči s
kakim tujerodcem; o asimilaciji
tisočev pa že ne več.
Ko torej zasledujemo eventueh
no pretapljanje enega naroda v
drugegu, moramo dobro držati oba
pojma vsaksebi. Danes ie otroCja
pamet ve, da se ne jezik, ki je poleg
telesnih znakov zunanji znak za
pripadnost k enemu na'rodu, in ne
narodnost, to je zavest, da je meni
in gotovemu številu soljudi skupno
isto custvovanje, stremtjenje in
ista preteklost, ne dasta menjati
kot navadna srajca.
Na temelju teh stavkov in s po;
močjo znanstvenih podatkov bomo
prihodnjič skušali razčleniti Scoc;
chijevo modrovanje.
„Gorišha Fpatiha" je izšla
Znana in priljubljena »Goriška Pratika« za leto 1927.
je izšla in se že razpošilia. Njena vsebina je zanimiva ka=
kor vsako leto in najde v niej čitatelj tudi razna navodila.
ki jih rabi pri vsakodnevnih opravilih.
Naročniki »Goriške Straže«, ki plačajo celoletno naroč?
nino za list vnaprej, dobe »Pratiko« zastonj.
Sedaj ob času trga sv. Andreja se nudi našim naročs
nikom najugodnejša prilika. da ob obisku Gorice in nie«
nega starodavnega sejma Doravnajo v upravi »G. Straže«.
Via Mameli 5, naročnino za prihodnje leto in vzameio
»Pratiko« kar s seboj. S tern si prihranijo stroške in sitno=
sti, ki so združene s pošilianjem denarja, ter vstrežeio
tudi najbolj našemu listu in njegovi upravi.
»Goriška Straža« bo izhajala tudi v bodočem letu dva=
krat na teden. Celoletna naročnina znaša kakor doslei 15
lir, za pol leta 8 lir, za četrt leta 4 lire.
Kaj je novega na cleželi?
Sirite Jaš Čolnič"!
Štandrež.
Ker se od nas malokdo o.^lasi,
čeprav bi bilo veekrat dobro. sprej-
mi pa danes, cenjena »Goriška
Straža« ta dopis:
V pondeljek dne 29. novembra
sta obhajala zlato poroko 734etna
Ivan in Terczija Nanut, rojena
Zavadlav. Zjutraj pri zorni sv. ma*
ši sta zlatoporoeenca pristopila k
mizi Gospodovi, ob devetih sta pa
v spremstvu svojih otrok. vnukov
in sorodnikov prišla v ccrkev, da
ponovita zakonsko zvestobo. Cer*
kveni obred je izvršil naš č. g. žup*
nik, sv. mašo je pa daroval č. g.
insgr. Valentineie. Jubileini govor, i
katerega je imel e. g. župnik v tako
izbranih besedah, je scgel liudstvu
do srea; posebno pa še iubilanto?
ma. Po koneani sv. maši se je za?
pela zahvalnica, potem pa so zapu*
stili sv. kraj in se podali polni ve*
selja domov ter se po stari navadi
telesno krepili in se veselili. kakor
jim tudi mi iz srea privoščimo in
kličemo: Bog Vas živi šc mnogo
let! — Okoli štirih zjutrai se je pa
obesil 52*letni Jožef Budal. kremar
v Štandrežu. Kaj ga ie do tega de=
janja privedlo, nihčc ne ve. Naj;
brže se mu je v obupu nad svojimi
strašnimi boleeinami. katerih ni
mogel zadnjc ease skoro prenašati,
zmraeil urn, da si ie koneal življc*
nje. Ranjen je hi] v fronti na Do*
berdobu, poškodovan ie bil tako
moeno, da ni bil za nobeno delo.
Kos želcza je nosil še vedno v se*
bi, kar mu je povzročalo naiveeje
boleeine. Da je pa bil mož eislan in
miroljuben, je pokazal pogreb. O*
gromna množica obeinstva se je u*
deležila pogreba in mu izkazala
zadnjo east. Bog mu bodi milost?
ljiv, družini naše sožalie!
Pevma.
Na predlog kmetiiske potovalne
sole v Goriei je bil dne 23. nov. v
Pevmi otvorjen kmetijski teeaj za
kmeeke mladeniee iz obeine Pod*
gora. Podueevalu se bode ob sre*
dah in sobotah od 3—5 ure pop. v
ljudski šoli v Pevmi. Teeai bo imel
80 uenih ur, katere bo poueeval g.
ueitclj kmet. Radin ja Anton. Oni
mladeniei, kateri misliio postati
kmetovalci in ki so izvršili ljudsko
solo, so vabljeni, da se v teeaj vpi?
šejo in da bodo redno obiskovali
uene ure v njih lastno korist in
napredek kmeekega poklica.
Dornberg.
Naša občina pridobiva na svoji
važnosti. Urejujejo se'eeste, ravno
te dni se je otvorila lekarna, ima*
mo zdravnika in živinozdravnika,
par žganjekuh in vee zadrug je v
vasi, avtomobili imaio ugodnost tu*
di nanovo postavljenega bencin*
skega rezervarja — kot se domne*
va dobimo v dogledncm easu tele*
son. Pa naj kdo reee, da nimamo
od vsega po nekaj! Ciotovo bo to
vplivalo na dotok    tujcev in leto*
višCarjev. Tako procvitamo na zu*
naj. — Mnogo imamo vina v kle*
teh, prodaja se le polagoma — tu*
di cene so razliene. Menda ne bo
za denarno krizo — tudi še vinske
krize? Huda nam bo predla, ee se
to zgodi! Gospodarsko stanje ob*
eine ni prevee rožno — dokaz za*
to je beg mladih v Ameriko. Da ne
omenjamo starih bremen — dav*
kov — pae pa na novo vpelianega,
ki zadene obeino za nie manj kot
4.UU0 lir letnih, raje vee, t. j. 5 lir
za pregled vsakega prešiča po živi*
nozdravniku, potem ko ie vsak že
plaeal 20 lir za vsako svinisko gla*
vo! Tudi o teh dvajsetih lirah bi se
dalo govoriti, kajti bivši obeinski
svet je v svojih seiah doloeil v
resnici 10 lir za prešiea. Gospod
poteštat, ki ga do sedai poznamo
iot dobrega upravnika, nai blago*
voli pregledati sejne zapisnike —
in hvaležni mu bomo, ee bo sledil
temu sejnemu sklepu, sicer smo res
radovedni, zakaj ni prišlo do iz*
vršitve tega sklepa.
Bivši obeinski svetovalec.
Ukve na Koroškem.
Ker mnogi sprašujejo, kako je v
letošnjem deževju v Ukvah. naj se
še mi oglasimo v »Straži«. Dne 25.
oktobra je zapadel precej visok
sneg. Za par dni je pa zapihal ne=
navadno topcl južni veter. ki je
vsega stajil. V noei od 29. na 30,
oktobra smo imeli, kot drugod,
grozen vihar, ki ie metal opeko s
streh, prevraeal plotove in zlasti
okrog postaje in na planini izrul
s koreninami mnogo dreves ali jih
polomil. Voda v kanalu skozi vas
je naraščala in divjala. Zaeasni
brani so se ugreznili in bili smo v
najveejem strahu. Hujšega pa, hva*
la Bogu, ni bilo. Pri tei priliki ne
sracmo zamoleati, da so se v oni
noei posebno odlikovali tukajšnji
orožniki in finanei, ki so edini mi*
slili na zavarovanje kanala. med*
tern ko so domaeini skrbeli vsak
zase ali pa so bili vsi zbeüani in
niso vedeli kaj zaeeti. Praznik
Kristusa Kralja so vse tukajšnje
vasi: Ukve, Žabnice in Oveja vas»
slovesno obhajale.
Zalošče pri Dornbergu.
K zadnji notiei o poroki g. Mi*
roslava Budina z gde. Marico Pi*
panovo moramo še dostaviti, da so
za veselo razpoloženje na ženino*
vem domu zlasti poskrbeli dorn*
herški in zalošeanski fantie z ubra*
nim petjem, za kar se iim mlado*
roroeenca iskreno zahvaliujeta.
Odbor »Dolenje * vipavskega o*
krožja« posilja ob priliki poroke
svojega tovariša M. Budina z gde.
Marieo Pipan istemu kot svojemu
delavnemu in požrtvovalnemu taj*
niku iskrene eastitke.
Sirite „Gorisko Stražo,,
Stran 4.
"QRISKA rA STRATA«
Gornja Kanomlia.
Dra^li čitatelji »Goriške Straže«
od Sp. Iclrijc do Dol. Tribuše! Do
pisnik tch vrstic vas lepo nrosi, da
se združite k skupnemu delu, ki nas
čaka. Dajmo napraviti not skozi
Kanomljo doli v Tribušo! Dol{4o
/e odlašamo to dclo, pa konečno
,Ua bo treba vendar izvršiti. Ako
se ozremo k našim soscdom, vidi*
mo, da so tudi oni imcli usadc in
nesrcčc. Toda priieli so dclo v n>
ke in šlo je. Res, da mo^oče njiho
va škoda ni bila tako občutna in
težka kot naša, vendar tudi mi ne
sinemo držati rok križem. Zdrami*
mo in združimo se k skupnemu de*
lu, pa bomo ^otovo zbolišali svoj
obupni položaj. V skupnosti je moe
in tudi napredek. Pomislimo samo
še nato, da sili zima v deželo. Do?
kler je še kopno, lahko nckaj na=
pravimo; ko bo zapadel sne.i«, bo
prepozno. Ko bo prišla pomlad, bo
imel vsak svoje.Lja dela čez tflavo,
naša gospodarstva bodo na two*
padala. Sedaj pravijo mnosn, da v
roboto ne bodo delali. Toda bolj-
še je delati prvo roboto kot čakati
na druj4o. Če ne bomo delali se te,
potem bomo delali tretio s trebu*
horn za kruhom. Zato šc enkrat
pravimo: sporazumimo in združi-
mo se v teh nujnih Ljospodarskih
vprašanjih! Naša složnost bo goto*
vo rodila tudi lepe sadove.
Potoki (občina Kred).
(Odgovor na .dopis v »Edinosii«
št. 266.) — Ni moje naeelo g. dop.,
da bi domaee zadružne neuspehe
javnosti razlagal, saj je že tako za?
dosti slabo, ee sami vemo o tern.
Ker ste pa Vi, g. dop. mislili radi
nove mlekarne v živo zadeti Poto*
čanc zaradi njih neekonomičnosti,,
naj sledi tukaj resnicepoln odgo*
vor. Ali je nova mlekarna potreb*
na, ker sta vusi Kred in Potoki ko?
maj 700 m oddaljeni ena od drugc
in štejeta skupno le 99 hiš? G.
dop. jaz bi Vam stavil nebroj takih
vprašanj n. pr. zakaj ni celi bivši
kobariški sodni okraj eno samo
županstvo ali cna duhovnija, kakor
je bilo to nekdaj?
Potoeani smo širili idejo, da bi sc
v bližini Starega sela zgradila ena
zadružna mlekarna, mlekarna ka?
tera bi ugodi'la vsem štirim vasem:
Staroselo, Kred, Potoki in Robie.
Ta ideja je pa ostala, žal, le bescda
in kdo je tega kriv, g. dop.? Poto?
eani j>otovo ne. No, ko smo videli,
da iz tega ne bode nie, smo se ho?
teli združiti s Krejci in zgraditi
eno času odgovarjajočo mlekarno
pri »znamenju« na Gorišeah. Ko
se nam je posreeilo dobiti celo vas
za to idejo, smo stavili Krejcem
ustmen predlog sledeee vsebine:
1.  Mlek. društvo Kred naj skliee
obeni    zbor za vse ude in neude,
da  sc bodo  pogovori'li  ozir.  dogo«
vorili med seboj;
2.  Nova mlekarna naj se    zgradi
pri »Znamenju na Goriščah«    kjer
ni oddaljeno vee kot 100 m od prve
Krejske hiše    in je bolj v    prilog
Krejcem  nego  Potočanom.
Ko smo videli, da pri Krejcih ni
pravega smisla zato, smo si z^ra?
dili svojo mlekarno. Da je pri nas
zadružna ideja doma. izprieuje še
to: vas Potoki štcje 34 his in ima v
mlekarskem društvu 30 elanov, vse
ostale številke pa pridejo na vas
Kred, katera pa nima v svoiem ml.
dr. več kot 23 elanov. Gos. dopis;
nik pravi tudi, da tukaj ie poletu
sploh malo mleka ker ženejo pre?
cej živine na pi an inc. V Potokih je
en sam posestnik, ki ima na mata?
jurski planini za deset tilav govede
pravieo do paše in v Kredu tudi en
sam. Da je tukaj poletu manj mle?
ka nego ob drugih letnih časih, je
vzrok košnja v hribih in ker smo
a doma.
Naši stroiski radi nove mlek. po?
snemalnika, novih kotlov in druge*
ga orodja pa naj Vam nič glave ne
belijo saj  so neverjetno nizki. Pri?
dete lahko k našemu predsednik'üf
da Vam pokaže stroškovni    raeun.
Na koncu elanka se g. dop. do^
takne še cerkve, sole ter nedavno
iz Staregasela v Kred prenesenga
obeinskga urada in pristavi k te?
mu, da ne gre pae druga'ee.
Na takšna vprašanja Vam ne
bodem odgovarjal ker to niso vpra?
šanja zadružništva, ampak prvo je
vprašanje cerkvenih,, drugo šolskih
oblastev in tretje jc vprašanje celo?
kupne obeinc, ki štejc šest vasi in
ne samo Kreda in Potok. Bi se dalo
še marsikaj omeniti, kar bi bilo zelo
pametno in potrebno, ali radi pic?
losti prostora se moram omejiti
samo na odgovor že omenjenega
elanka. — Potoki, 28. novembra
1926. — Ivan Skočir.
Za gospodarja in gospodinjo,
Gost jesih zopet lepo očistiš, če
priliješ na vsak liter dve mali žlički
sladkega mleka in ga pustiš štiri?
indvajset do oseminštirideset ur
na miru stati. Če se v tern času šc
ni izčistil, ponovi čiščenje še en?
krat. Ko se vleže gošea na dno, pre?
vidno odlij eisti kis v steklenice in
jih zamaši.
Kuko sc shrim> juhn več dni?
Zlasti na deželi, kjer se ne kuha
vsak dan meso, pogrešajo večkrat
dobre goveje juhe, čeravno ni tako
težko, ohraniti jo več dni, če trcba
ves teden. Kadar je namree juha
skuhana, naj se natoči v posebno
steklcnico prav do vrha; potem se
zamažc stckleniea s surovim ma?
slom tako da ni nie zraka v stckle?
nici in se potem zamaši.
Kuko očistiš igrulnc kurte? Očis?
ti.š jih če jih natareš z mešanico po?
loviee  vode  in  polovice  salmijaka.
Kuko spoznus pomirejeno kuvo?
Kavo potvarjajo iz kruhove siedi?
ce. Ako nekaj zrn namočiš v vodi,
ločiš lahko ponarejena zrna od pri?
stnih, ker postanejo prva mehka,
prava pa ostanejo prejkoslej trda.
Težje je razloeiti kavi enako po?
barvana lesena zrna.
Knjigc obvarujes mrčesu, ee daš
v omare kjer jih hranis, krpice, na-
močene v terpentinovo olje. Dull
olja prežene živalce. Seveda moraš
krpice večkrat nanovo obliti, ker
se olje izdiši.
Mhide koprive so jako dobro
sredstvo za snaženje šip. Če je po?
tala šipa tudi od solnca meglena, se
z njimi popolnoma očisti.
Kuko se pare kožuhovina? Na?
vadno milo kuhaj v vodi, da se raz?
topi. V raztopino precejeno skozi
prt in napol ohlajeno, pomakaj be?
lo kožuhovino in vselej prav rahlo
ožmi. Knako pomakaj potem v
kapnico ali dežnieo. Kožuhovino
posLiši na zraki^, potresi z zdroblje?
nim škrobom, izkrtači in z mehkim
jermenom izpraši.
Krompir, čistilo zu namizno orods
je. Zelo dobro in priprosto čistilo
za namizno orodje je krompir.
Krompir se prereže eez polovico,
potrese se s prahom od opeke ali
železa in z njim obdrgne nože ali
vilice, ki se potem zelo lepo svetijo.
Niimrznjen krompir izgubi nc?
ugodno sladkost če mu pri kuhanju
vrelo vodo večkrat odliješ in jo na?
domestiš s pripravljeno svežo vre?
lo vodo.
Zmrznjcn krompir ali sadje. Če
zmrzne krompir ali sadje, ga deni,
preden ga rabiš, v ledeno vodo,   da
. polagoma odmrzne. Tako odmrz*
njen sad se drži še nekaj easa, ven<
dar tudi ne dolgo.
Kako ohraniš kruh svež? Kruh
in drugo pecivo ohraniš dolgo sve?
že, če ga hraniš v pločevinastih po?
sodah ali loncih. Tudi kvas ohraniš
več dni, ako ga zaviješ v vlažno vol*
neno krpo in ga postaviš na pro*
stor ki ima 8 stopinj Reomirjeve
toplote.
Čiščenje belega krzna. Dobro
pšenično moko razgrej v skledici
na štedilniku. V tej moki operi belo
krzno. Paziti pa'moras, da je moka
ves čas vroča. Ko si gotova, iztepi
moko in krzno bo kakor novo. Na
enak naein lahko opcreš belo oble?
ko iz tibeta.
Listnica uredništva.
Kojsko: Odgovor na dopis v
»Straži« z dne 19. XI. smo prejeli.
Z zadevo se pa v listu ne moremo
več pečati, ker postaja prevee oseb?
na. Obrnite sc na pristojno višje
oblastvo.  Pozdravljcni!
Darovi za poplavlience.
N. N., Padova 5 L; Mohorjani v
Dol. Cerovem 9 L 30 stot.
Darovi.
Za »Alojzijevišee«: Veleč. g. F*i
lip Ahram, vikar v Pliskoviei, 25 L;
veleč. g. Ivan Kodrie, kurat v ()?
patjemselu. 23 L 75 stot. — Vsem
prisrena hvala!
NAZNANILO.
Na prodaj ie mala štacuna v
Pevmi št. 175, obstoieea iz nekaj
jestvin in štacunske oprave za in?
ventarno vrednost L 1688. Ponud?
be naj se dopošljejo podpisanemu
upravitelju konkurzne masc do 15.
deeembra t. 1. Pri njemu so tudi na
razpolago vse potrebnc informacije.
Matej Primožič.
odvetnik v Gorici, C. Verdi 23 ; I.
KOVAŠKEGA UČENCA za po*
ljedelsko orodje, če mogoče že iz?
učenega sprejmem takoj. Hrana
in stanovanje v hiši. Friderik Pod*
gornik, Vrtovin St. 124 p. Črniče.
NASA VINA, dobra. po nizkih
cenah, tudi v manjših količinah;
marsalo, vermut, grenčice, žganje,
vinski jesih itd. prodaja trgovina v
ulici Ascoli št. 31 (na vogalu trga
Korenj, de Amicis).
Lloyd Sabaudo.
Prihodnje vožnje:
v Severno Ameriko:
»Conte Biancamano« 10. 12. 1926.
»Conte Biancamano« 25. 1. 1927.
Iz Oenove v Njujork v 9. dneh;
v Južno Ameriko:
»Conte Verde« 7. 1. 1927.
»Regina d' Italia« 4. 2. 1927.
Iz Genove v Buenos    Avres    v
1314 dneh.
v Avstralijo:
»Re d' Italia« 15. 1. 1927.
Informacije daje in sprejema pred-
naročila na vozne listke zastopnik
F. Rosich. Gorica,
Via Contavalle št. 4.
ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE
ROBERT   BERKA
Gorica, sedaj Corso Verdi 3Ä,
Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil več
let asistent zobozdravnika dr.ja Pikla. Labo-
ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema od
9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah
in praznikih od 9. do 12.    —    —
Enonadstropna    nova    hišica   v
Gorici se poceni proda. Naslov po?
ve uprava »Goriške Straže«.
Röntgenologicni zavod
za zdravljenje in diagnostiko
ppimarija Dü. 9. DE FIDRI
U GORICI, COHSO V1TT. EM. III. Št. II
SPRE3E1M OD 9 ¦ IZ IN Z - \
Plačam najvišje cene za kože
¦ lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk,
krtov, veveric, jazbecev itd. itd.
Prodajam PASTI in POSEBNO MESO
za lov na divjačino.
Delavnica za strojenje in ba w ; 1 . (
Nihče    nima   pravice   kupovati   zame
WALTER WINDSPACH
GORICA - Via Carducci 6 - GORICA
Pozor na izpremenjeni naslov!
Teod. Hribar (nasi.) - Gorica
CORSO VERDI 32  - -   (hiša Centr. Posoj.)
Velika zaloga Cešhega platna iz znane tovarne Regsnchart I Raymann, ysaho-
vrstno blago za popočence hahar tudi VEliha tzbira moškega in zenskeya suhns.
Blago solidno!                    Cene zmerne!
Tradicijonalni sejem sv. Andreja
Od 6.-19. deeembra 1926   ®   V    GOtflCl   ®   Od 6.-19. deeembra 1926
Pojasnila daje „Okrožno fašistovsko udruženje trgovcev na
Goriškem" - Associazione Intercircondariale Fascista dei
Commercianti  del  Goriziano", Corso  Vitt.  Em. III. št. 10-1.