ODKRIL  SEM LEPOTE D0M0VINE
Med počitnicami sem bil pri stricu. Njegova hiša stoji tik ob robu listnatega gozda. Ta gozd sem si nekega dne ogledai.
Bilo je zjutraj, ko je bila dolina še zavita v meglo. V gozdu pa je že postajalo živahno. Slišalo se je ptičje petje. Tudi kukavica je prvig zakukala. Na \eski si je ve-verica nabirala hrano. Tudi še za-spani jež se je že urno sukal. Gozd je bil poln gob in tudi bo-rovnic je bilo toliko, da si se jih lahko dodobra najedel.
Sonce se je dvignilo. Zagledal sem srno. ki je v skokih zdirjala mimo mene. Bila je vitkega tele-sa, dolgih nog in rjave, bleščeče se dlake. V notranjosti gozda se je razprostiral zelen travnik, poln travniških rož in žuželk. Največ je bilo kobilic, rjavih, zelenih, in rumenih. Bilo je tudi nekaj me-tuljev in čebel, ki so letale s cveta na cvet in srkale medičino. Na obronku travnika se-je vil potok, poln brzic in tolmunčkov. Nato pa spet gozd in kdo ve, kaj še vse.
A vrniti sem se moral, kaj:': lahko bi se bil izgubil ob vseh reh lepo-tah narave.                       •
Lahko smo ponosni, ker imamo tako lepo domovino. Zato moramo paziti nanjo in jo, če je potrebno, tudi braniti.
DAMJAN ZAGOŽEN 6. c OŠ L. Mačka-Boruta