Političen list za slovenski národ. F» polti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 ;ld. 40 kr. 7 administraciji prejeman velji,: Za celo leto 12 gld., za pol leta C grld., za četrt leta I (Id., za en mesec 1 jld. V Ljubljani na dom pošiljan velji 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/>6. uri popoludne. Štev. 235. V Ljubljani, v soboto 12. oktobra 1889. Letiiili XVII. Qiioiisqiie tandem Občina Podraga, več stotin duš broječa, izjavila je po svojih odposlancih pri razkolnera biskupu, da se odpove katoliški veri, tisočletnemu najdražjemu zakladu svojih očetov, ter da hoče prestopiti v „pravoslavje". To je dogodek med Slovenci tako nenavadeu, da zasluži našo največjo in vsestransko pozornost. — Mi trdno upamo, da se bo posrečilo modremu posredovanju cerkvene in svetne oblasti, razburjene strasti pomiriti ter ljudi pregovoriti, da ne store sebi najnevarnejšega koraka. Razumen človek pa se vpraša: Kje pa ima svoj neposredni in posredni vzrok ta nečuven dogodek? — Kot neposreden vzrok se navaja nezadovoljnost ondotnih občanov, ker se jim ne dovoli, da bi si osnovali samostojno župnijo, in ker jih silijo, da morajo vplačevati troške za ohranjevanje župnijsko-vikarijatne cerkve. Take želje po samostojnosti vsled vplačevanja za župnijsko cerkev ima po Slovenskem mnogo podružnic, ki nimajo do cerkve do dvajset minut, ampak dve, tri ure; tudi pri teh se pogosto razodeva nezadovoljnost, tudi pri teh se kažejo poskusi, otresti se neprijetnega jarma; a to se je doslej povsod vršilo po postavnem potu, n9 da bi se bila pri tem žalila cerkvena ali cesarska postava. Prepričani smo, da ljudem samim niti na misel ni prišlo, da bi hoteli odreči se edino zveličavni katoliški cerkvi v ta namen, da dobe svojo duhovnijo. Tako so Podražani že nad trideset let borili se za svoje osvobojenje, a so pri tem ostali dobri katoliki, ki so zadovoljno izpolnjevali svoje cerkvene dolžnosti. Odkod torej to, da se hoče kar nakrat občina odpovedati veri svojih očetov, in odkod to, da sa tudi še sedaj trmasto drži svojega sklepa ? Kje tiči posredni vzrok tega čina? Tega je posredno krivo slovensko liberalno, dan za dnevom „pravoslavje" in Rusijo poveličujoče časopisje, tega sta kriva v prvi vrsti „Slovanski Svet" in „Slovenski Narod". — Druzega vira namreč oni možje-občani, ki hočejo ta odpad pro- vzročiti v Podragi, niso imeli, kakor te časnike in njih sotrudnike. Kdor prebira „Slovanski Svet", vidi prav jasno, s koliko zgovornostjo, s kako železno doslednostjo v vsakem listu od prve vrstice pa skoro do zadnje piše in deluje za razkol, poveličujoč pravoslavno cerkev, v nebesa povzdigujoč Rusijo, goječ smrtno sovraštvo do rimske stolice, izpodkopujoč veljavo slovenskih škofov itd. On seveda trdi, da deluje za slovansko liturgijo, a dogodek v Podragi priča dovolj jasno, kaka je ta slovanska liturgija. „Slovanski Svet" — smemo reči — ima glavni namen ta-le: poveličevanje Rusije in razkola. Ali je ljubezen in udanost „Slovanskega Sveta" do Rusije in razkola res le platonična, o tem nam ni soditi, dovolj je vedeti, da je vsak delavec vreden svojega plačila. In ako „Slovanski Svet" leto za letom goni vedno to edino svojo pesem, ali se je čuditi, ako pridobi za svoje nazore tega ali drugega nezado-voljneža, posebno take, ki jim za nobeno vero ni veliko mar, vzlasti one, ki hote, da bi vera stopila kot deKla v službo modernega protikrščanskega ua-cijoualizma? In ali nam je treba dokazov iskati pri „Slov. Narodu", da goji isto politiko, kakor „Slov. Svet" ? Ali niso pisma iz Rusije, ki jih je donašal, jasna priča zato; ali ne spričujejo tega izrazi, s katerimi je obkladal namestnika božjega; ali tega ne kaže jasno dovolj rovauje zoper škofe in duhovnike katoliške? In ko bi vsega tega ne bilo, „Slov. Narod" je ob tej aferi pokazal čisto svojo barvo. On je v tej zadevi prinašal telegrame, dopise, dnevne novice, češ, to je njegova časnikarska dolžnost. Prav; zoper to, da je objavil zadevo, ni bil nihče, a kako jo je objavil, to je drugo vprašanje. Časnikarska dolžnost ni namreč le objavljati dogodkov, marveč v kočljivih in važnih zadevah tudi vplivati, da se razburjenost poleže, da se zabrani grozeča nesreča. „Narod" pa ne le, da ni z besedico zavračal tega protikatoliškega čina, on je prepuščal propagandi prostor v svojih predalih ter s tem že dajal jim moralno podporo. A 011 je šel celo dalje; tudi zagovarjal in opravičeval je resnost dogodka, češ, vere no mislijo premeniti, marveč le obred. Tako vrlo je stal na strani hujskačev, da se mu je eden izmed njih očitno zahvalil, rekoč: „Ker ste nas Vi, gospod vrednik, uljudno z odgovorom v „Slovencu" prehiteli, bodi Vam na tem mestu hvala izrečena." Torej „Narod" je pisal popolno v smislu in službi podraških hujskačev, sicer bi ne bili imeli vzroka, zahvaljevati se mu. Isti list, ki je torej posredno s svojim pisa-renjem pripravljal pot takim korakom, ostane zvest svoji tendenciji tudi v odločilnem trenotku ter daje moralno podporo onim, ki so zatajili svojo katoliško vero. Kolikokrat je on zlorabil besede: „Vera je v nevarnosti"; in sedaj bi mi vprašali: „Ali ni res vera v pravem pomenu besede v nevarnosti?" Iz tega torej je jasno, da „Slovenski Narod" in „Slovanski Svet" nista indiferentna v verskih reččh, da se ne brigata enako ali pa nič za vsako vero, marveč to časopisje kaže zamrzo do katoliške vere, do vere vseh Slovencev in naklonjenost do razkolne cerkve. In taki ljudje se drznejo pisati o slovanskih apostolih Cirilu in Metodu; taki ju proslavljajo, moža-svetnika, ki sta za katoliško vero toliko delovala, ki sta se trudila, da bi jenjal razkol, da se vrne vzhodna cerkev v naročje rimske matere ? Taki ljudje zlorabijo celo svetnike za svojo proti-katoliško agitacijo; zato se ne čudimo, da so naši nasprotniki proti imenoma Ciril-Metod tako nezaupni. Vprašamo tedaj: Ali sme verni slovenski katolik podpirati in brati take liste? Ali se ne bodo vsaj zdaj, ko se je posrečilo nasprotni agitaciji, celo občino pripraviti do odločilnega koraka, zatajiti katoliško vero, vsem onim nevernim Tomažem, ki nočejo verjeti in spoznati, da je položaj med Slovenci jako kritičen, odprle oči, da bodo videli in tudi lahko prijeli, da z ljudmi takih načel vernim katolikom ni mogoče shajati mirnim potom, da tu treba izpregovoriti odločno besedo in po njej vrediti tudi svoje delovanje? Nobenega kompromisa z onimi, ki med katoliškimi Slovenci zagovarjajo in delajo za razkol; to ni strast, to ni zelotizem, to je sveta LISTEK. Pri luči. Gospod urednik 1 Zdaj še stoji moja „luč" na mizi. Toda povem Vam odkrito, da dolgo ne bo več stala, ako bode vreme delalo tako kisle obraze, kakor jih dela zdaj. Kar pomaknil jo bodem za peč, kakor sem dolg in širok. Menda je to „narodno vreme"! Ce znani „potresovohun" a la „kvaražugon" dr. Falb pro-rokuje, da bode kmalu vsa Evropa zamrznjena — kar je po mojem mnenji že davno — potem ne bode ostalo druzega, kakor da zasedemo zapečke. Saj menda zato letos ni nobenega polha, ki je vendar tako ukusna jed za zdrave in nezdrave želodce. Polšja mast se bode gotovo podražila. Polhovke bodo poskočile v ceni. Mogoče pa je tudi, da je polhe kak Darviuov učenec pripravil za svoj eksperiment. Torej vsekako pozor, polharji! Ko bi Vam hotel kaj veselega povedati, izrazil bi Vam svoje veselje nad tem, da tržiški nadepolni učenci, vzlasti učeuke v 4. razredu že prav dobro razumejo nemški. No, pa vsaj zlobni jeziki — kje jih pa ni — celó hočejo vedeti, da je v šoli vse „tajč" in da še slovenskega ne smejo govoriti. Tega jaz ne verjamem. Toda zasluga gré si. c, kr. deželnemu šolskemu svètu, ker je pred leti ukazal, da se poučuje v I. in II. razredu le slovenski. Tržič pa ima svoj privilegij, da namreč zá-nj ne velja na-pominana določba. Ženska emancipacija tudi napreduje. Kakor ste čitali nedavno, sozidala je ali bode angleška kraljičina zavod, hiralnico ali kali, na katerem bode osobje izključno le nežuega spola. Tudi pri nas bi se moglo že govoriti o takem napredku, ker slišimo, da so nekateri okrajni šolski zastopi jako galantni nasproti nežnemu spolu. Ravno sem premišljal, koliko umetnih zób si je dal staviti laški minister Crispi, kateremu je neki zlodejec tako hudo razbil čeljusti, ko dobim v roke Vaš list in čitam, da je neki gosp. doktor jako srčuo vihtel svoj rapir proti vročekrvnim kapelanom. A ta gospod ima dvojno naravo, katero Vi dobro poznate. Lahko bi storil svojo „časnikarsko dolžnost" ter Vam več povedal na uho, toda danes še molčim. Le to še opomnim, da je rekel neki narodnjak: „Okoristiti se moramo, dokler je čas." S časom pridemo na dan, četudi bi druzega ne vedeli povedati, kakor da se je velik gospod vozil okolu na visokem „kolovratu", kakor pravijo naši kmetje, v predpustni obleki v „važnih" zadevah. Važno je tudi to, da so v Gorico povabili in-ženerja Heidleina, da naredi načrt za norišnico. Ali bi ne bilo umestno, da bi ga povabili v Ljubljano? Tako vsaj si je mislil priprost politik, ki je čital in slišal, kaj mislijo v deželnem zboru spraviti na dnevni red. Pa svet mora vedeti, da ta in oni živi ter dela za narod. O uarod, kako te ljubijo domoljubi ! Živel narod in njega prijatelji! Gospod urednik, jaz se ne šalim; darujem Vam takoj deset novih forintov, ako mi poklonite v priznanje domoljubja sto starih, in klical Vam bodem vedno in povsod: živel naš rodoljub, kakor oni vojak, ki je nedavno pri orožnih vajah namesto „hura" klical „urlaub"! Poprašal bi Vas še rad, ali se založniki in knjigarji boje deželue naklade, ker ne naznanijo cene svojim knjigam? človek čita, da je izšla nova knjiga, in kot narodnjak si jo hoče kupiti; a ima dvojno delo, ker si mora knjigo naročiti in potem denar poslati, kar pa bi lahko ob jednem storil. Pa brez zamere! a -j- b 7777; S dolžnost vsakemu katoliku, ki hoče biti vreden tega imena. Toda ne le v verskem, tudi v političnem oziru zrni biti ta dogodek Slovencem v veliko kvar, posebno ker se govori, da se enaka agitacija vrši tudi po drugih krajih. Vsakdo vé, kako ao napete razmere med Avstrijo in Rusijo. Nemci neté to napetost in vsako uajmaujše gibanje Slovanov v Avstriji slikajo v višjih odločilnih krogih kot panslavizem, kot groi&o uporno pošast. Tudi ta dogodek naši nasprotni listi uporabljajo proti Slovencem ; govoré in pišejo že namreč o porusenji kranjske dežele, o panslavizmu, ki pridobiva vedno več realnih tâl. — Vémo, da to ni res, toda židovski listi po tem ne vprašajo; vendar dosegli bodo svoj namen: Slovenci bodo počrnjeni na najvišjem mestu kot panslavisti, kot rusolili, katerim treba ostreje stopati na noge; nasledek bo : da bo „železna roka" vedno huje pritiskala Slovence. In kdo bo nosil krivdo? Tisti list, ki je temu dal povod, škodoželjno obesil vso stvar ua veliki zvon in ni imel besedice, da bi bil grajal kot katolik nepremišljen korak zapeljanih Podraža-liov, marveč hujskačem z vsem svojim vplivom dajal monllno podporo. Z ozironi na vse to kličemo onim gospodom, ki imajo veljavno besedo, pa tudi odgovornost pri „Slovenskem Narodu" in „Slovanskem Svetu", resno besedo: „Quousque tandem —?" Politični pregled. V Ljubljani, 12. oktobra, botrami« dežele. Berolinska razstava priprav zoper nezgode je predvčeraj razdelila odlikovanja. Avstrijsko trgovinsko ministerstvo in splošnja delavska bolniška blagajnica sta dobili častno darilo. Predvčeraj je hrvatski deželni zbor pričel razpravo o postavnem načrtu gledé finančne poravnave z Ogersko. Miškatovic je naglašal, da se bodo s to poravnavo povišali hrvatski dohodki (1). Ne-odvisnjak Brlic mu je odgovarjal : Vlada mora najprej svojo politiko premeniti, potem se bo mogla še-le ugodna poravnava doseči. Govor svoj je ob 1. uri pretrgal ter ga je s predsednikovim dovoljenjem včeraj nadaljeval. Ogerski ministevski predsednik Tisza se je na banketu, kateri so mu priredili njegovi sege-dinski voli Ici, izjavil, da ne bo odgovarjal napadom na njegovo osebo zaradi segedinskega nasipa. On si ni umazal rok pri tej zgradbi, niti ni on učinil bedarij neveščih inženerjev. — To je res. Toda Tisza ne smé pozabiti, da je on nastavil te nezmožne ljudi, da je tedaj zanje odgovoren isto takô, kakor za način, kakô se je potrošilo znanih deset milijonov. Tnanje držav©. Kakor se poroča iz vatikanskih krogov, sklical je papež Leon XIII. kardinalsko komisijo, pomnoženo z izkušenimi prelati, da preiskujejo soci-jalno vprašanje, kako naj bi se rešilo gledé nasprotij mej delavci in delodajalci. Izid tega posvetovanja se bo objavil v papeževi okrožnici, ki bo koncem tekočega leta izšla. — Povodom stoletnice, odkar se je v Združenih državah ustanovila katoliška hijerarhija, zaukazal je sv. Oče, da se ustanovi pet novih škofij, in sicer del metropolitske škofije št.-pavelske v Min-nesoti kot nova škofija winonska ; apostolski vikarijat dakotski se bo razdelil v škofijo siouxfallsko in jamestownsko ; konečno iz apostolskega vikarijata v severni Minnesoti škofiji sct.-claudeska in duluthska. Srbska skupščina se bo dné 1. oktobra st. st. otvorila. Vlada je sklenila uvesti pri vsaki vojni diviziji tečaje za izvežbanje rezervnih častnikov; pri pehoti bodo trajali dva za bolj in poltretji mesec za manj učene kandidate; pri topništvu in konjiči je pa brez izjeme vežbalna dôba določena na dva meseca. Ta naprava se bo v kratkem času izvršila. Dné 7. oktobra so se odpustili vsi bolgarski rezervniki, da napravijo prostor vojaškim novincem. Kar se tiče nasprotij mej princem in ministrom zunanjih zadev, Stranskim, poroča se iz Sofije, da sicer niso še poravnana, vendar pa se bo prihodnje dni vlada ž njimi bavila ter rešila to zadevo. V Sofijo je došel marquis d'Abzac kot zastopnik barona Hirscha, da vredi vse podrobnosti, tičoče se iztočne železnice. Govori se ob enem, da se mej njim in bolgarsko vlado vrše obravnave zaradi državnega posojila dvajsetih milijonov frankov. Princ bi bil temu načrtu posebno naklonjen, ker bi tako dobila Bolgarija denar iz avstrijskega vira. — Potovanju princa Ferdinanda v inozemstvo se pripisujejo razni nameni, vendar se pa z več strani odločno poudarja, da se hoče princ edino le nekoliko odpočili ter k večjemu se — oženiti. Kot nevesti se imenujete komtesa Helena Lujiza Ilenrijeta, rojena leta 1861, hči grofa Pariškega, in pa princesinja Margareta, rojena 1869, hči vojvode Chartreusse-kega, katere starejša sestra je omožena z danskim princem Waldemarjem. „N. F. P." pravi: „Ko bi hotel princ v resnici pri evropskih dvorih delati na korist priznanju za kneza in bolgarski neodvisnosti, potoval bi bil najprej v Carjigrad, ne pa v Monakovo in Pariz." — „National Zeitung" odgovarja bruseljskemu „Nord"-u, da bi Turčija, ko bi se obrnila do velevlastij zaradi bolgarske neodvisnosti, edino-le izvršila član 3. berolinske pogetlbe, ne pa ga rušila. Berolinska „Börsen-Zeitung" pravi, da bo nemSka vlada tirjala za vojaške namene kredit v znesku 106 miljonov mark; od tega se bo 80 milijonov porabilo za nove železnice. Vrhu tega bo zahtevala 1,600.000 mark za napravo brezdimnega smodnika. Ostali listi pa vojno tirjatev mnogo višje cenijo. — „Novoje Vremja" pravi, da je sedaj prišel čas, ko mora Rusija v Berolinu tirjati pojasnil glede Bolgarije. Toda tudi nemško časopisje je povodom carjevega obiska jako hladno. Zložno so vsi enega mnenja, da je carjev prihod le čin „dolžne uljud-nosti". Kakor se brzojavi iz Bruslja, preložil se je protisuženjski shod na 10. dan novembra. — Kralj Humbert je v Monzi predvčeraj italijansko-angleško pogodbo zoper trgovino s sužnji podpisal. Francoske republike predsednik Sadi-Carnot je z dekretom generala Fevriera uamestu umrlega Faidherbe-a imenoval za velikega kanclerja častne legije. — Ker je proračun za leto 1890 že dovoljen, sklenila je vlada, da se zbornica ne bo pred prvo polovico novembra sklicala. Sešla se bo najbrže dne 12. novembra. Ministerstvo se čuti vedno trdnejše. Odstopilo ne bo pred parlamentnim otvorjenjem, kakor se je to začetkoma trdilo, poleg tega morajo pa ravno republikanci biti ministru notranjih zadev, Constansu, hvaležni, kajti le njegovi odločnosti se morajo za volilni izid zahvaliti. V njihovem smislu je Constans jako zaslužen mož in čudno bi bilo, ko bi ga ravno sedaj odslovili. V to imajo tem manj povoda, ker Leon Say, katerega so imenovali že bodočega mini-sterskega predsednika, nikakor ne hrepeni po tem dostojanstvu, marveč bi mnogo raje postal predsednik zbornice. Izvirni dopisi, Iz vipavske doline, dne 10. okt. 1889. Ni mi namen, polemizovati z dopisnikom „SI. Nar." iz Podrage, in željno že čakam, da bo isti že kmalu, kmalu tako „rad v prijateljstvu in ljubezni „Slovencu" in „Danici" podal roko v slovo", kakor trdi v št. 231 „SI. Naroda." Gotovo se bo tega veselil ves zaveden katoliški slovenski svet in naj se ne boji g. Ivan Božič, da bi ga kdaj kdo k takemu dopisovanju in takim tožbam izzival, "kakoršno je za časa svoje aktivitete kot vodja podraške „jedne vrste" tako mirno (?) razvijal. V zaželjeno slovo naj mu torej „Slovenec" poda roko s tem, da prav kratko odgovori na njegov dopis v „SI. Nar." št. 231 iz Podrage, in tudi mi hočemo odgovor „omejiti le na stvar" v dopisu razglašeno. — Pa na vse še odgovarjali ne bomo, kajti ni nam znano, kako in koliko so se od višjih uradov — „tudi za kulisami" — delale in dajale Podražanom obljube, kaka usoda jih doletela pred „Poncijem" itd. Konstatujemo še enkrat, da z ozirom na krajevne razmere so bile njih „večletne" prošnje nepotrebne in neumestne, poudarjaje, da je po-draška občina takrat, ko se ji je imelo dovoliti lastno pokopališče, potrdila in podpisala vis. čast. knezo-škofijstvu pogodbo dne 13. febr. 1850, s katero se zavezuje, da hoče, če seji lastno pokopališče dovoli, obstoječo razmere med Št. Vidom in Po-drago nepremenjene ohraniti. — In njih ravnanje zdaj ? Dopisnik „SI. Nar." trdi nadalje, da so Podra-žani šentvidskemu vikariju morali dajati ne „nekaj bere, nego, kolikor je od njih zahteval". — In koliko je zahteval? — Toliko, kolikor je po starodavni, utemeljeni pravici smel zahtevati. Dokaz: Leta 1844 se je delalo na to, da bi se vikarijat šentviški povzdignil v samostojno župnijo. Pri določitvi dohodkov so se tudi Podražani s pogodbo dne 23. marca 1844 s podpisi zavezali: „Da hočejo tudi v prihodnje, če vikarijat postane župnija, dajati kakor dozdaj, kmetje po 1J3 mern. pšenice, hišniki pa po enega delavca na leto. — In to se je od Podrage zahtevalo, in do 1. 1887 dobivalo. Takrat, 1. 1887, pa se je ta pogodba od Podrage hotela enostransko, samovlastno razdreti in razveljaviti, in ker vis. c. kr. deželna vlada ni mogla in smela tega pripustiti, nastalo je žuganje s „pravo-slavjem", klicalo v svet čez „krivice, o katerih so oni in ves svet, ki razmere pozna, prepričani"?! Na dalje lamantuje dopisnik o nebrižnosti šent-vidskih vikarijev za podraško šolo ob času: „dve-do triletnih vakatur", „dokler niso zopet kakoga benelicijata priberačili." Naj govori zgodovina: ßola v Podragi obstoji od 1863 ali 1864. ieta. Takrat bii je ondi beaeficijat v. č. g. Šraj, kateri jc v Podragi ostal do 31. avgusta 1875. Njegov naslednik v. č. g. Jarc prišel je tje 13. novembra 1876 ter bil ondi do 1. jutija 1881. Nasledoval mu je 19. julija 1881 v. č. g. Plačnik, kateri je ondi umrl 10. fobr. 1886 in &j»gov naslednik, č. g. Pleško, prišel je v P o dr igo meseca aprila 1887. Tu naj bralec sodi in občoltfje „temeljiti računski talent" dopiBniko? „SI. Nar." ki vé v teh podatkih dobiti: „dve- do triletne vafcêtsre"!? Še nekaj: l^pisnik kot vodja „jedne vrste" (katera pa hvala Bogu ni tako kompaktna in enako-misleča, kakor se trdi) se menda ne zaletuje s trditvijo o aebriimsti poduka v kršč. nauku v podraški šoli v sedanjega g. vikanja šentvidskega, ker je on službo tu nastopil pozneje, kot sedanji podraški g. beneficijat. Tudi je on že enekrati ob času vizita-cije „videl podraško šolo od znotraj", — ni pa še videl dozdaj podraške šolske mladine pri križevih procesijah, četudi postava vdeležitev zahteva, da šolski poduk takrat počiva, in je g. katehet mladini vdeležitev priporočal, katero pa so „inteligentni" Podražani svojim otrokom prepovedali, ter se sprevodov tudi o s t e n t a t i v n o sami vdeležili niso. — Da sedanji vikarij šentvidski oskrbuje vse cerkvene zadeve tudi podraške občine, n. pr. farne knjige, cerkveno premoženje, vsakovrstna dopisovanja z uradi itd., tega menda še g. Ivan Božič ne bo zanikal, vsaj mu je kot občinskemu tajniku znano, kam pošilja v potrditev stranke z ubožnimi listi in drugimi spisi, katerim je treba podpisa duhovnega predstojništva. — In vendar ravno temu vikariju ne gre (?) postavna bera, katero so oni sprednikom dajali ! — Komu da se „godi krivica", kdo si jo le do-mišljuje, to naj po podanih resničnih dogodkih sodi bralec sam; kakor tudi naj sam presodi: „kdo je hujskač", čegavo ravnanje je „ostudno" in kako opravičen je podraškim kolovodjem rek sv. pisma : „Jokajte nad seboj in svojimi otroci" — katere želite privesti v „pravoslavje", če tudi ljudstvo spoznava, kam s svojo nakano merite, in se nekateri od te negnusnosti in vašega ravnanja z vso resnobo proč obračajo. Bog daj, da bi kmalu bil vodja brez vojakov. Prestopil v „pravoslavje" še ni nihče. S Tolminskega, 10. oktobra. Z vremenom končal sem zadnji svoj dopis v 217. številki „Slovenca", z vremenom naj danes pričnem. Ajdo nam je slana in na sv. Matevža dan pa drobna gosta toča po bolj visocih krajih uničila, da so jo morali kar pokositi. Od tistega časa skoraj neprestano dežuje in nam brani še te male poljske pridelke spravljati, tako da mnogi na polji gnijejo. Jesenski pridelki nam veliko izdajo, če se pa vreme v kratkem ne „naredi", nam vse konec vzame, bati se nam bo najhujšega. Letino smeli bi imenovati srednje-dobro, ako bi nam jesensko deževje toliko ne nagajalo in pridelkov pokončavalo. „Novo društvo imamo od danes v Tolminu", nagovori me pred nekimi tedni prijatelj. „Kako ste pa tega novorojenčka krstili?", vprašam ga. Počasi, nekako boječe, kakor bi se katerega bal, in vsak zlog poudarjaje, mi odgovori: „Tolmeiner Verscho-nerungsverein". Ničesa ne rečem, z glavo zmajam ter grem to in ono premišljevaje svojo pot. Da, gospoda! Zdraviti treba bolnika, potipati treba ga za bolno žilo, zdraviti vstrajno. Pričelo se je že večkrat, storilo nekaj korakov, potrosilo tudi že nekaj stotakov — naj le omenim „Tolminsko godbo" — in dandanes kje smo! pa — „de mortuis nil nisi bene". Dragi sorojaki ! dajte temu novorojenčku slovensko ime in samo slovensko, vzgojujte ga v edino-pravem duhu — in prijateljev ter žlahte in botrov dobi za potrebo. Sapienti sat ! Vsakemu treznomislečemu je dopis v „Slovencu" od 4. oktobra o „goriških razmerah" ugajal. Nekateri volilci in drugi hočejo naše poslance kar tero-rizovati in jim narekavati, koga naj izvolé v deželni odbor. Tirjajte še to, koga naj volé v razne odseke, komu naj izroče različne referate. Povedano bodi tukaj glasno, da slovensko ljudstvo dobro vé, koga je velilo v deželni zbor in da svojim zastopnikom popolnoma zaupa ; vse spoštuje, na vse se zanese, ker vé, da ima v deželnem zboru može zna-čajne, može Slovence, može, ki ne vpijejo in kriče po listih, ki pa delujejo na tihem in vstrajno k pridu tlačenega slovenskega ljudstva, ne mené se, ali posameznikom vstrežejo in pogodijo. Vsak slo-vensk poslanec bil bi kot deželni odbornik na svojem mestu, ter nam ljub in drag. Prepustimo torej vso ———_______ ■^■—■■■»■■B Priloga 235. štev. „Slovenca" dné 12. oktobra 1889. skrb vrlim našim zastopnikom. Čemu groziti z volitvami za I. 1891., ko so nihče ni pregrešil! „Podružnici sv. Cirila in Metoda" v Tolminu ¡a Kobaridu sta se začeli gibati ter imeli menda še dobro obiskovane „občne zbore". Da bi lo navdušenost za dobro stvar ne pojemala, marveč se muo-žila in razširjevala! V to pomagaj Bog! x. i Dnevne novice. | (Odpovedal se je) danes predsedništvu trgovske f in obrtniške zbornice kranjske mestni podžupan in ^ trgovec v Ljubljani, g. Vaso Petričič. (Goriški deželni zbor.) Včeraj je goriški de-želni zbor izvolil v dež. odbor: Dr. Nikolaja Tonk- ( lija, dr. Abrama, dr. Pajerja in Verzeg- ( nassija. \ (Štajarski deželni zbor) je imel včeraj drugo sejo. Predloženo je bilo: Poročilo deželnega odbora s postavnim načrtom o vstanovi deželne zavarovalnice proti ognju; nasvet deželnega odbora, naj bi se ravnatelju na deželni gimnaziji v Ljubnem dovolila doklada letnih 300 gld; poročilo dež. odbora o prošnji okraja Friedberg, da bi se mu dovolila 40 odstotna naklada. V finančni odsek so izvoljeni: Neckermann, Kieuzl, Endres, Je rman, Franc Atems, Fürst, Gudenus, Pfrimer, Pscheiden, Tomscheg, Vogl, Wunder; v šolski odsek: Hackelberg (načelnik), Moscon (namestnik), Kautschitsch (zapisnikar), Fürst, Kaltenegger, Koller, Ö u c; v peticijski odsek : Moscon (načelnik), Endres (namestnik), Morre (zapisnikar), Reicher, Kurz; v deželno-kulturni odsek: Lipp (načelnik), Heilsberg (namestnik), Reicher (zapisnikar), Kottulinsky, Sutter, Schmiermaul, Radaj; v občinski oddelek :Zschok(načeluik),Portugall(namestnik), Thunhart (zapisnikar), Reicher, Köberl, Posch, Bürn-feind ; v železniški odsek: Heilsberg (načelnik), Vogl (namestnik), Ressavar (zapisnikar), Boss, Bayer, Vošnjak, Mosdorfer, Pfrimer, Stadlober. Finančnemu odseku je izročeno poročilo dež. odbora o računskem zaključku za 1. 1888 in o proračunu za za 1. 1890 glede štajarskega učiteljskega pokojniu-sliega zaklada; dalje poročilo o finančnem položaji dežele koncem šestletne dobe. Občinskemu odseku so se izročile mnoge prošnje občin za zvišanje obč. naklade. Prihodnja seja v ponedeljek. (Koroški deželni zbor.) Med predmeti, o katerih bode sklepal koroški deželni zbor, so: Ustanova poslopja za reveže v spomin cesarjeve štiridesetlet-nice; ustanova prenočišč za revne popotnike; cesta na južnem bregu vrbskega jezera; jezovi pri Beli v žitaraki občini; nas\eti glede vravnanja Zilf, Drave in Gline; deželna zavarovalnica; ribiška postava ; oproščenje naklade od koritnjaka itd. (Visoka gosta.) Pripeljala sta se včeraj v Ljubljano premil. gosp. knezo-škof krški dr. J. Kahn in pa opat benediktincev v Sekovi preč g. Ildefons Schober. (Umirovljen) je na svojo prošnjo gosp. Fran Kandernal, c. kr. profesor na III. državni gimnaziji na Dunaji ter tem povodom dobil naslov šolskega svetovalca. G. profesor Kandernal, rodom Moravan, je več let poučeval na ljubljanski gimnaziji ter je gotovo še mnogim svojim uekedanjim učencem v dobrem spominu. (Umrla) je včeraj zjutraj po dolgi in mučni bolezni v Št. Vidu poleg Zatičine gospa Rozalija Lukan, rojena Treo, eoproga znanega zdravnika in posestnika v Št. Vidu, g. Lukana. Pogreb bode jutri. N. v m. p. 1 (Trgatev.) Iz R tdovice se nam poroča: Prvi dan trgatve je bil odločen na minoli ponedeljek. Ker pa je ta dan deževalo, pričela se je splošnja trgatev v torek ob najlepšem vremenu. Natrgali bomo manje od laui; blago pa bo mnogo boljše, kakor smo se midejali. Kupci, žurite se! (Novi zvonovi) za novo cerkev „Jezusovega Srca" v Gradcu. Kakor smo v našem listu napovedali, zvonili so predvčeraj popoludne za poskuiujo z omenjenimi zvonovi v livarni tukajšnjega zvonarja g. Alberta S am a s se. Prisotnega je bilo mnogo občinstva, med drugimi tudi knezo-škof dr. Missia in deželni predsednik baron Winkler. Zvonov je Sestero ter so prav izvrstuo vbraui iu poluoglasni. Kar je posebno hvalevredno, je to, da imajo v primeri s svojimi glasovi tudi pristojno težo, na kar se dandanes pri napravi zvonov splošno premalo ozira. Ljudje hočejo imeti zvonove s kolikor mogoče nizkimi glasovi, a primerne teže se ustrašijo Pri teh zvonovih pa se je hvalevredno oziralo nazaj v starejši čas, ko so lili debele, težke zvonove. Tako ima n. pr. véliki zvon A z 68 stoti skoraj za 20 stotov večjo težo, kot jo imajo tù pri nas kar od kraja vsi zvonovi s tem glasom, napravljeni zadnje čase. Zato pa je glas poln in bučenje velikega zvona se prijetno razlega med zvonjenjem drugih zvonov. Imajo pa taki zvonovi še drugo dobro lastnost. Kolikor debelejši so namreč, sevéda gré to do gotove meje, toliko dolgotrajnejši, delani za stoletja; a pretanek zvon se kmalu obrabi ali pri količkaj ue-ukretnem zvonjenji tudi hitro ubije. — Sodba o zvonovih bila je jednoglasna, da so zvonovi zares krasni, lepo vbrani, milodoneči ter da še prekosé one za cerkev J e z us o v eg a Srca v Sarajevem. Pre\zvišeni gosp. knezo-škof—izvrsten muzikus — izrekli so se o zvonovih jako laskavo ter čestitali zvonarju. Brez dvoma jih bodo tudi Gradčani jako veseli. (Glas izinej občinstva) Izpod hribov ob južni železuici se nam piše: Na željo mnogih tovarišev krčmarjev in mesarjev blagovolite sprejeti naslednje vrstice: Minoli mesec je bila obravuava za odkup vžituiuskega davka od vina in mesa pri c. kr. davkariji v —. Zbralo se nas je mnogo, da se dogovorimo. Ko smo se zjedinili, da se odkupimo za znesek, ki ga je za naš okraj cenilo c. kr. finančno ravnateljstvo, zvedeli smo, da je nekdo za ta okraj 10°/o več obljubil. Bili smo veseli, ker smo mislili, da je to storM slavni deželni odbor nam v polajšauje in na korist dežele, ker bi se radi oprostili jarma zakupnikov. Toda pred kratkimi duevi smo zvedeli iz gotovega vira, da je to storil neki drugi gospod. Torej smo zopet v kleščah. Vprašamo torej: ali bi dobiček deželi škodoval? Ali gg. deželni poslanci ne bodo storili gledé vina in mesa tako, kakor so na korist deželi storili gledé žganja? S.cer je eden gospodov trdil nekje, da bode zakupnik ponudil nekaj tisočakov več in bode ostalo pri starem ; vendar upamo, da večina tega ne bode potrdila. (.Promocija sub auspiciis Imperatorisï doktorjem prava kandidata g. Vladimirja Ž i tka, ki bi se morala vršiti zadnji četrtek v Gradci, je preložena na nedoločen čas zaradi njegove bolezni. (Plati pak šuti.) Od fare pri Kostelju: Pri nas so končali šolsko leto dné 26. julija. Danes pišemo 8. oktobra, in šola se ui še začela. Kje je vzrok? Cujemo, da je gosp. učitelja stanovanje preslabo in pretesno. Stanovanjo res ni najčednejše, zato pa naj bi se primerno osnažilo in priredilo. Vendar ne bode občina prisiljena, da bi morala zgraditi novo palačo ? (Slovensko gledališče.) Jutri zvečer bodo prvikrat predstavljali veseloigro v jednem dejanji „Kastor in Poluks". Po K. pl. Kohleneggu preložil Ig. Borštnik Druga igra je: „Išče se olgojnik", iz francoščine prevel Val. Man dele. (Dovoljenje.) Tehniške priprave za normalno-tirno železnico od Bobova do južna železnice med Poljčami in Ponikvo na Štajarskem do Slatine so se izročile tvrdki Sulzbach v Frankobrodu ob M. (V novo moško kaznilnico) v Mariboru so iz zapora deželnega sodišča v Mariboru pripeljali dvanajst kaznjencev. („Unio Catholica") se imenuje uovo zavarovalno društvo na Dunaji, ki se je z dovoljeujem notranjega minif-terstva osnovalo dne 21. septembra in nam je včeraj poslalo svoja pravila. To društvo vza jemno zavaruje proti ognju, toči in poškodovanju zvonov, v prvi vrsti cerkve in samostan«. Častni predsednik tt mu društvu je dunajski kardu al-knezo-nadškof dr. Celestin Ganglbauer; predsednik ravnateljstva je prelat Leopold Stöger, namestnik c. kr. vladni svetovalec Fel. Nitsch, svetovalci: prošt Frig. Se h molk, prelat E. Paie tz, odvetnik dr. Porzer, župnik K. Stern, Bert. Egger, dr. K. Schwarz, msgr. Seidl, Florijan Hostnik, Anton Ožjžek in H. Limbach. Kdor hoče imeti natančneje poročilo, piše naj vodstvu: Dunaj, 1, Biickerstrasse št. 14. I nadstropje. (Na Štajarskem) so letos v prvem četrtletji v primeri z lanskim letom prodali manje 4,032.400 komadov smodk. (V rokodelstvo, pa ne v šole!) Pod tem naslovom smo prejeli uasleduje vrstice: „Deček z dežele, star štirinajst let, ki je z dobrim vspehom do vršil drugo šolo, rad bi se učil pekarstva. Oče njegov me naprosi, naj bi dečku preskrbel kako mesto. Bil sem pri mnogih eg. pekovskih mojstrih, pa brez vspeha. Šel sem k drugim obrtnikom, kjer se mi ni bolje godilo. Povsod sera slišal, da neradi sprejemajo take, ki so že po šolah trgali hlače in morajo potem še vsak večer hoditi v šolo, ko večkrat učence največ potrebujejo. Tožili so mi mojstri, da so taki učenci navadno malopridni, ki so se po šolah že polenili in v tovaršijah spridili. Pri na« je torej še mnogo sramežljivosti. Da je kdo le nos vtaknil v knjige, že hoče biti „gospod" in ne diši mu težje delo. Radi tega pa smo ubog narod!" (Naznanilo glede pouka v telovadbi.) S petnajstim dnem tega meseca, to je, prihodnji torek, prične se v našem društvu početni sistematični pouk v telovadbi, ter se bode nadaljeval vsak torek, četrtek in petek od 8. do polu 10. ure zvečer. — Da pa ustreže „Sokol" tudi željam muogih gospodov, kateri sicer niso društveniki, pa bi se vendar radi vdeleževali telovadnega pouka v našem društvu, odredil je odbor v gori naznanjenih dneh od 7. do j 8. ure zvečer telovadni pouk tudi za nečlane dru-i štva. — Ker ima sedaj društvo izvrstne moči za poučevanje telovadbe, želeti bi bilo, da se je bratje „Sokoli" in ostala, za telovadbo uneta gospdda v prav obilnem šlevilu vdeležuje. Odbor „Sokola". Raznoterosti. — V vojaški kaznilnici v Mollersdorfu je straža nekega ua deset let obsojenega jetnika zaradi upornosti ustrelila. — črnogorska princesinja Milica, soproga velikega kneza Petra Nikolajeviča je dobila od ruskega carja za doto eden milijon rubljev. Princesinja je poslala svojemu očetu ta znesek, da olajša bedo črnogorskega prebivalstva, mej katerim razsaja ljuta lakota. Lep dokaz požrtvovalnega rodoljubja! — Najstarejši časnik nasvetu izhaja na Kitajskem v Pekiugu. Po tem mestu se tudi sam imenuje. Ravno je sedaj tisoč let, odkar je izšla prva njegova številka. List sam naznanja, da je bilo v teku tisočletja tisočdevetsto njegovih vredni-kov obglavljenih. Kakor se vidi, časnikarstvo ni posebno prijeten posel. — Most med Francijo in Anglijo. Angleški „Irou and Steel Institute" je imel minoli tedeu v Parizu svoje letno zborovanje. Obravnaval je o načrtu mostu med Anglijo in Francijo, kateri sta sestavila Schneider in Hersent. Most bi se prčel pri predgorji Gris-Nez na Francoskem in končal v Folkenstone-u na Angleškem. Tu je namreč „Kanal" najožji. Most bi slonel na 500 metrov eden od drugega oddaljenih stebrih ter bi bil sestavljen iz čistega jekla. Gradil bi se samo deset let; troški so proračunjeni na 680 milijonov frankov. Telegrami. Dunaj, 12. oktobra. „Vaterland" je iz zanesljivega vira zvedel, da je princ Alojzij Liechtenstein na pristojnem mestu odložil svoj mandat. I Praga, 11. oktobra. Julij Gregr je de-' želnemu vrhovnemu maršalu adresni načrt ! Mladočehov izročil. Podpisali so ga le Mlado-čehi. Ker še ni zadostno število volitev potrjeno, se ni mogel načrt še citati, j Pariz, 11. oktobra. Kralj Milan je danes clošel. Monakovo, 12. oktobra. Bolgarski princ Ferdinand je v strogem ineognito preko Lind-au-a in Ženeve v Pariz odpotoval. Berolin, 12. oktobra. Pri včerajšnji slavnostni predstavi v operi je car med cesarjem in cesarico sedel; velečanstva so hišo še-le 11 Vi- ur0 P° noči zapustila; na tisoče brojoča množica ju je udano pozdravljala. Danes zjutraj je šel cesar v rusko veleposlaništvo po carja, od koder sta skupaj ob 7 1/i. uro odšla na lov v Hubertusstock. Listnica vredništva: Gg. dopisnikom e Goriškega: Goriške razmere so nam premalo znane, da bi mogli ustreči Vašim željam. Naj dotični gg. turni stvar vravnajo. Umrli no: 9. oktobra. Marija Papež, usmiljena sestra, 32 let, Kravja dolina II, srčna partdisa. 10. oktobra. Domenika Koterle, gostija, 70 let, Kravja dolina 11, marasraus. — Primož lludovernik, posestnik, 78 let, Kolodvorske «liee 18, degeneratio srčnoga mesa. V bolnišnici: 9. oktobra. Jožef Belan, posostnik, 39 let, jetika. YroiiiciiNko M|»oro«'u, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarn Trnkoczy-jeve tvrdke je pet, in sicer: Na D u naj i Viktor pl.Trnk6czy, V., Hunds-thurmstrasso 113 (tudi kemična tovarna). dr. Oton pl.Trn-koczy, 111., Radeckyplatz 17, in lulius pl. Trnk6czy. Vili., Josefstiidterstr. 30. V Gradei (na Štajerskem) Vendelin pl. Trnkoczy. V Ljubljani Ubald pl. Trnk6czy. P. n. občinstvo se prosi, ako mu jo na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani Marijaceljske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slusti pri jedi, slab želodec, untk. vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bilje srca, zabasauje, (rilste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zliito žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gold., 5 tucatov samo 8 gl. Svarilo! Opozarjamo, da se tiste lstlnite marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoczy-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. Cvet zoper trganje (Gicn¿j, je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Maličuu z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat %djufrmaTf/ Ce nI na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. I Ml IUI II, za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine; i stekl. 5(> kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 5C kr. je pravi. JW Kričistilne krogljice "TK ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah ii 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. ^Zdravila za živino.52 SI n pa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev- Konje varuje ta štupa trganja po črevili, bezgavk, vseli nalezljivih kužnih bo-lcznij, kaSlja, pljučnih in vrathib bolezni j ter odpravlja vso gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in Iskrene. Krave dobi mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretčgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznin,otrp-neiijl vboku.vkrlži itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, Izvlnjenji, tlSčanji od sedla in opruve, pri sušici itd. s kratka pri vseh vnnnjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Svarilo ! Naši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, če imajo ime Trnkoczy in našo varstveno znamko. Zoper ponarejanje istih so sodnijski postopa. Vsa ta našteta zdravila so samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovža (53) JlJT in se vsak dan s pošto razpošiljajo. "¿Z& VVVVVVVVV^AtfVVVVV* Anton Krejči, klohnoar in krznar 8 Kongresni trg v Ljubljani Kongresni trg 8 priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu svojo največji zalogo najfinejših klobukov in čepic za gospode in dečke po izvanredno nizkih cenah. 1'osebno velika zaloga vsakovrstne (13—6) kOKIltlOiilHN najfinejši kožiulioTinastl |>laš<'-i in muli za gospe, mestni in potovalni pluišči. X Brata Kbcrl, g Izdelovalca oljnatih barv, firnežcv, lakov H in napisov. ^ X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. M m j^jiiRiij»»», m ^ za Irančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. f5 «j» priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse S ^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ znano reelno fino delo in najnižje cene. M Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve u ¿J v ploščevinastih pušicah (Bleehbiichsen) v domačem lanenein oljnatem firneži najtineje naribane in boliše ^ nego vse te vrste v prodajalnah. (IG) u ^ ¡MT Cenili« uši zulitovauje. "•Gi m XHKXKXX*XHHHH**M>CK pošilja proti gotovini ali povzetju po čudovito nizkih cenah, in sicer: lo i*<» kakovosti: 310 m. blaga za opravo gld. 4-vSO 310 „ „ ,. boljšega „ G-80 310 „ ,. ,. finega „ 10-50 310 „ „ „ najfinejšega „ 10-50 2 10 „ „ za suknje „ 5*60 210 „ „ „ finega ,. 12-1« tovarniška zaloga sukna K. Kluisiser y Brnu, (20-6) Dominikanski trg 8. Obrazci gratis in franko. Neugajajoče vzamem nazaj. Zahvala in priporočilo, Udano podpisani zahvali se tem potom prečast. duhovščini in si. občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se ob onem priporoča tudi v bodočo v izvševanjo vsoh v čevljarsko obrt vštovajočih se del. Za točno, lično in trpežno izvršenjc jamči, istotako za mogočo nizko ceno. Spoštovanjem Matija Horvat, čevljarski mojster, (21) v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32. 7K ii SKI vt? ✓»v m i® /¡vi S pi li s s i Ü v/ Andr« Irušhovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoi-a j><> zelo nixki ceni okove za okna in vrata, štor je za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena Milna ognjišča posamezne Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu do VO(le priti; ravno tako so tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste troinbc in ventile in železna okova. a»aia 8 lelce. JJ^gT" Vzorci so franko na razpolago. (19) m S v Ljubljani poleg južnega kolodvora priporoča velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo največjo in najraznoterejšo zalogo % vsakovrstnih nagrobnih spomenikov I ter še posebno cerkvenim predstojništvom izgotovljenje cerkvenih umetnih kamnoseških del in sploh vsa v to stroko vštevajoča se dela. Za točno, trajno delo in najnižjo ceno vsestranski jamči. Popravila starih spomenikov, napisov itd. v mestu in na deželi točno in vestno ter ceno izvršuje, (G—») g i X Kranjske klobase pristno Zbirka se more v vsaki bukvami, posebno pa pri izdajatelju naročiti. Opazka. Pesmi je izdajatelj največ na svojem potovanji po Koroškem. Štajerskem, Kranjskem in Primorskem leta 1888 in 1889 nabral. Dosedaj izdani snopiči obsegajo G3 pesmi. Skoraj vsaka pesem ima dva arangementa: n) za spev in b) za glasovir*); oba sta samostalna. Na ta način obsega zbirka že 102 arangementa. Tekst je v celoti priobčen. --(5-1) Za jjlusovir vsuku. Otvorjeiije ffostiliiice. Podpisani uljudno naznanjam, da sem v hiši Mn roMeM Poljske ulice št lO dne 3. oktobra 1889 otvoril ter se priporočam za mnogobrojen obisk. Jamčim za izvrstno naravno vino in točno postrežbo. Odličnim spoštovanjem \ajboljfie brnsko blago prodaja po tovarniških cenah zalogu tovarno Siegel -I inhof v Brnu. Za eno elegantno jesensko ali zimsko moško opravo zadostuje I kupon. 310 m dolg, to jo 4 dunajsko vatle. 1 kupon stano gld. 4'80 od navadne gld 7'75 od line gld. 10'50 od najflneje gld. 12-40 od izborilo iine Daljo so morejo v največji izbiri dobiti: s svilo pretkano sukno, blago za gornjo suknje, palmerston in boy za zimske suknjo, surovo sukno za lovce in gospodarje, péruvienne in tosking za salonske oprave, sukno za žensko obleke itd., itd. Za dobro blago in točno dopošiljatev se jamči. t'xorci zastonj in franko. (15-10) Št. 33/C. C. Oklic! (3-2) (3-3) MATIJA POGAČNIK, gostilničar. Podpisani komisar konkurzne mase rajne Fetrinje Vizgoršek rojene Princis iz Studenca št. 42 naznanja: Dne 30. oktobra 1889 popoludne ob 2. uri se bode potom konkurza na Studenci hiš. št. 42 prodalo zemljišče vlož. št. 400 d. obč. Studenec, katero jo bilo eenjeno na 1065 gld. in pritiklina cenjena na 21 gld. 50 kr. Zemljišče obstoji iz hiše št. 42 in njive pri hiši. Hiša je v dobrem stanu, leži tikoma okrajne ceste, jo zidana in s slamo krita, obsega v pritličji 2 sobi, sobo za jedila, kuhinjo, štacuno ter klet, pod streho eno sobo. Štacuna ima železna vrata in okna. Hiša je jako pripravna za obrtnika. Po dražbenih pogojih mora vsak dražbeni ponudnik položiti pred dražbo v roke dražbene komisije 10% cenitvene svote za varščino in plača kupec tretjino kupne cene koj po prodaji, tretjino s 5°/0 obresti v 3 mesecih in ostanek v 0 mesecih po dražbi. Natančnejši pogoji so smejo pri podpisanem komisarju pregledati, kjer leži tudi izpisek iz zemljiških knjig in cenitveni zapisnik na ogled. O. lii*. okrajna soduija kr^ka, dne *21. avgusta 1889. Iionkurzni komisar: Gregorin. se priporoča preč. duhovščini, društvom, trgovcem, občinskim uradom in slav. občinstvu za vsakovrstna v tiskarsko stroko spadajoča naročila. iJnnr v Ljubljani, Valvazorjev Trg št. 5 mm X X X X X X XX X X X X X XX X X ' Prva in rut.¡starejša allopatična in homeopatičiui lekarn« na Kranjskem. Vinko Camernik kamnosek, v Ljubljani, Parne ulice štev. 10, filijala tik mesarskega mostu, se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetii<»«>-a kamnoseškega dela slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo naj-raznovrstnejsih po najnovejših načrtih prav lično in iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališči stoječe, in pri njem izgotovljene spomenike, kateri rp vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat lia leto lil sicer pomladi in pred Vsemi svetimi. Se posebej opozarja na krasen, od kajnah-talskega, kararskega in črnega marmorja izgotovljen mr spomeni k, katerega proda po primerno jako nizkoj ceni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna (13-11) stavbinska dela, katera lino, trpežno in ceno izvrši. Ludovika v LJUBLIANI, priporoča se «lav. občinstvu vaja nastopno le nekaj svojih vspehom rabljenih zdravil in Sirup iz planinskih zeljišč proti kašlju, hripavosti, prsnim in pljučnim boleznim itd. je napravljen iz pravih planinskih zeljišč — Cena stcklenici 50 kr. Kričistilne krogljice, poprej univerzalne kroaljice imenovane, najboljše sredstvo za čistenje krvi in odvajanje kisline iz telesa — (lena škatljici 21 kr., zavitku s 0 škatljicami in navodoiu rabi 1 gld. 5 kr. Krogljice za bledico dr. Blauda (pocukrene), jiroti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pešanju) — Škat-ijica velja 00 kr. Kapljice za bledične. dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi. — (lena tlakonu 40 kr. Grenko vino, tudi želodec krepčujoče vino imenovano, iz najzdravilnejših gorenjskih rastlin, izvrstno upliva pri raznih želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodci, slabem prebav-Ijenju, posebno pri zastaranih boleznih želodca. Steklenica. ki drži '/a litra, z navodilom rabe velja le 80 kr. Dorševo ribje olje Krohna in Coiup. v Bergenu, najčistejša in najvplivnejša medicinska ribja mast, katero edino zapisujejo zdravniki. Dobro sredstvo proti kašlju, posebno pri pljučnih boleznih, proti škrofelnom pri otrocih, angleškej bolezni, kroničnim izpuščajem kože itd. — Mala steklenica velja 50 kr., dvojno velika 90 kr. Železnato salo iz kitovih jeter, nedosegljivo v vplivanji svojem na preživljanje in okrepčanje slabih otrok, katerim primanjkuje krvi. — ''ena stcklenici z navodilom rabe 60 kr. Železnato kineško vino za prebolele in slabotneotroke, katerim manjka krvi. — Cena 1 butelji 1 gld. 20 kr. Francosko žganje s soljo ali brez soli, pristno francosko blago proti revmatizmu in za oživljenje in okrepčanje. — V steklenicah po 20, 50 kr. in 1 gld. Ruska maža za ozebline, jako dobro sredstvo proti ozeblinam in zastarenim ozebam, kakor tudi proti rude-čemu nosu in obrazu. Po 8—10 dnevnej rabi je bolezen popolnoma ozdravljena. — Cena lončku 40 kr. Fijakerski prašek, znano zdravilo proti kašlju. — Cena škatljici 25 kr. Cvet za protin in revmatizem, najvspešnejše in naj-sigurnrjšo sredstvo proti revmatizmu, trganju po udih, protinu, boleznim v križi, revmatičnemu zobobolju itd. — Cena steklenici 50 kr. Voda za čiščenje obraza. — Cena steklenici z navodilom za rabo 80 kr. Guarana praški,zanesljivosredstvo za migreno in enostranski glavobol. — Cena škatljici z 10 praški 50 kr. Tinktura za rast las, proti izpadanju las in za obnovljeni« in oživljenje rasti las — Cena steklenici 00 kr. Tinktura in obliž za kurja očesa, sigurni sredstvi za popolno odpravo kurjih očes, bradavic in trde kože. (2) pri „Mariji romagaj" Grečel-na Mestni trg 11, in preč. duhovščini, ter na-izkušenili in že z gotovim specijalitet, in sicer : — •iteklenica s čopičem in navodilom za rabo vred velja 40 kr., 1 obliž 40 kr. Kapljice za odpravo krča, neprekosljive glede zdravilne moči, nekaj kapljic na sladom ali v kamilčnem čaji takoj ukroti krč. — Cena steklenici 36 kr. Cvet za gušo proti guši in napetemu vratu, za utiranje — Steklenica velja 20 kr. Olje iz repja je najreelnejšo sredstvo, da se zabrani i prehitro osivenjo las, laso naredi mehke, odstrani in i zabrani delanje sitnih luskin na glavi. — Flakon 30 kr. Želodčne kapljice Marije Pomagaj. Te kapljice ozdravijo vsakovrstne bolezni želodca, da celo najtrdomitnojše, . zlasti pomanjkanje slasti do jedij, tiščanjo v želodci, krč, j v želodci, motenje prebavijanju, koliko, zagnetenje vranice in jeter, žoltico in zlato žilo in sploh vse bolezni, ki izvirajo iz slabega želodca ali pa slabega prebavljanja. — Cena steklenici 30 kr. Ustna voda dr. Duflosa in Heiderjev zobni prašek ohranjujeta zobe in dlesno čisto, zdravo in ozdravita vsakovrstne zobne bolečine. — Cena večjemu Hakonu 60 kr., škatljica zobnega praška 30 kr Univerzalni jedilni prašek je izvrstno sredstvo proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti do jedij in zabasanju. — Cena škatljici z navodom za rabo 35 kr. Cvet za luskine je najracionalnejše sredstvo za od-stranjenje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrat uzrok plešam. — Cena steklenici z navodilom rabe 80 kr. Homeopatična zdravilna kava, izvrstno sredstvo proti boleznim srca in živcev. 1 zavitek (.'/., kilo) 25 kr. Zobna pasta, odontosmegma imenovana v porcelanastih skatljieah. Preskušena pasta za polituro in olira-njenje zob. — Skatlja 00 kr. Zobne kapljice po dr. Ifagerji, ukrote nakrat tudi najhujšo zobno bolečino — Steklenica velja 30 kr. Zobne kapljice, odontin imenovane. — Steklenica velja 10 kr. Zobne kapljice Litonove proti revmatičnim zobnim bolečinam. — Steklenica z navodom rabe velja 20 kr. liazven navedenih zdravilnih sredstev dobijo se v deželni lekarni pri „Mariji Pomagaj" raznovrstna medi-cinična mila, lepo dišeče pomade, lasna olja, razni pristni angleški in francoski parfumi. Pariški prašek za dame (bel in rudeč), poudre de riz, kadilni papir, ka-dilne svečice, potpourri itd., dr. Bochardovo aromatiško zeljiščno milo in jako fino glicerinsko milo in glicerin-sko vijolično-milo (1 komad 35 kr.) Poleg tega imam vedno v zalogi razna obvezila, kakor kemično čisto, raztolščeno vato, šarpi, jodoform pline, guttoperhni papir, Dillrothov, liolcstov itd. Spoštovanjem Iiiid. Grečel, lekar. Zaloga zanesljivih tu- in inozemskih medicinsko -farmacevtiških preparatov in specijalitet.