TEDNIK TEDENSKO PEN DOGODJE 11. november 2022 št. 35/2022 UVODNIK SLOVO 30 LET BOSANSKEGA PEN MEDNARODNI PEN DOGODKI ZGODILO SE JE št.35/2022 UVODNIK Mir? V torek smo se na pokopališču v Polhovem Gradcu poslovili od naše Jasmine, ki ji bomo v naslednjih tednih pripravili spominski večer. O datumu vas bomo pravočasno obvestili. Počivaj v miru, Jasmina, mi te ne bomo pozabili. V miru… Mir je bil od nekdaj redka dobrina in bolj izjemno kot naravno stanje človeštva. Agresija znotraj socialnih skupnosti in med njimi je vzpostavljala nove odnose med ljudmi, nove družbe in državne tvorbe. Francoska revolucija, v kateri so se rodile človekove pravice, je nenazadnje tudi pojem za vladavino terorja, ko je pod rezom giljotine končalo nešteto nedolžnih ljudi. Človeštvo se je razvijalo, medtem ko se je pobijalo. Se lahko razvijamo tudi v miru? Je lahko mir trajna dobrina, ki jo gojimo na našem prostoru sobivanja, kot v naravi drevesa sobivajo z organizmi pod svojimi krošnjami? Slovenci nismo militanten narod in tudi naša himna, za razliko od mnogih drugih, ki povzdigujejo le sebe in svoj narod, je polna povezovalnih misli, katerih udejanjanje bi pomenilo eno človeštvo. Žive naj vsi narodi… V odboru Pisateljev in pisateljic za mir razmišljamo o temi prihodnjega Blejskega srečanja, ki bo predvidoma sredi maja prihodnje leto. Trenutno je v zraku ideja, da bi vzeli kot izhodišče pesem Imagine Johna Lennona, saj njeno besedilo naslavlja osrednjo temo in vprašanje: kakšna je tista oblika družbene ureditve, ki lahko svojim prebivalcem zagotovi, da bodo živeli v miru? Radi bi, da bi delegati razpravljali z literarnega, verskega, antropološkega, aktivističnega in še kakšnega drugega vidika. Približuje se čas raznih razpisov (MOL, JAKRS, MK) in lepo vabljeni, da nam sporočite vaše ideje za nove projekte. Vaš glas je pomemben, ne samo malodane vsako nedeljo na volitvah, pomemben je tudi za naše združenje. Ko spremljamo vojno v Ukrajini in trepetamo za življenja civilistov in vojakov, ki jih je napadel kriminalni režim, se vseeno zamislimo, zakaj so mu ljudje dali tako moč v roke. Politični komentatorji pravijo, da je šlo za tihi dogovor ruskega prebivalstva s predsednikom. Naveličani stoletnega nasilja, preganjanj, trojk, revolucij in pomanjkanja naj bi Rusi politična vprašanja ureditve države prepustili predsedniku in njegovi kliki, samo da bi jih politika in njeni represivni organi pustili pri miru. Niso hodili na volitve, malo so protestirali, še manj so se upirali. Hoteli so samo živeti, se ljubiti, veseliti in ustvarjati. Opozicija režimu, ki je kmalu pokazal svoj kolonialen in krut obraz v Čečeniji, je bila vedno šibkejša, kritične glasove so zaprli ali enostavno pobili. Ano Politkovsko. Alarmi so zvonili, a mir, četudi v njem ni bilo svobode govora in prave demokracije, je bil tako udoben, da so jih vse preslišali. Danes so se Rusi znašli v brezizhodnem položaju, odrezani od informacij, odrezani od sveta, osovraženi, saj v njihovem imenu v Ukrajini bombardirajo šole in bolnišnice. Kako drago jih bo stal ta navidezni mir. Kako žal jim mora biti zdaj za desetletja letargije. UVODNIK št.35/2022 Tudi v Sloveniji živimo bolj v navideznem miru, tako kot ves zahodni svet. Po Aškercu, ki je analiziral navidezni mir v drugi polovici 19. stoletja, ko naj bi vladal mir, a so se slovenski vojaki bojevali na raznih frontah rajnke monarhije, živimo v oboroženem miru. Razvili smo smrtonosna orožja, ki lahko Zemljo uničijo z enim pokom. In iz te groze se oglaša Prešeren in nam iz radijskih sprejemnikov poje Lennon. Če bi vsi ljudje živeli za današnji dan v bratstvu in slogi ... Slovenski PEN in Odbor pisateljev in pisateljic za mir smo močno vpeti v razmere na Zahodnem Balkanu in dobro sodelujemo s centri v regiji. Balkanska mreža in skupina odbora sta dejavni, saj četudi trhel, je mir vseeno boljši kot vojna. V Tedniku boste našli nekaj dokumentov iz zasebnega arhiva Borisa A. Novaka o ustanovitvi Bosanskega PEN-a pred tridesetimi leti med samim obleganjem Sarajeva. Ganljivo. Pogum, da pisatelji in pisateljice kljubujemo zlu, je očitno zapisan v naš DNK. Zato se ne pozabite prijaviti na branje v znak solidarnosti s protesti v Iranu, ki ga bomo pripravili v soboto, 10. 12. 2022 in ga praznično obarvali. Lahko beremo besedila izpod peresa iranskih pesnikov in pisateljev, lahko svoja, lahko se samo pogovarjamo. Književnost ne pozna meja. Po branju se bomo z dobro kapljico poslovili od tega strašnega leta v upanju, da bo nekoč tudi naš svet brez vojn - eden. Dókaj dni, naj živi, vsak, kar nas dobrih je ljudi! Tanja Tuma, predsednica SC PEN PEN INTERNATIONAL – AN ILLUSTRATED HISTORY Vabimo vas k nakupu knjige, ki jo je ob jubileju pripravil Mednarodni PEN in v kateri ima naš center posebno mesto PEN INTERNATIONAL – AN ILLUSTRATED HISTORY z dodatkom o Slovenskem centru PEN v slovenščini. Format: 250 x 300 mm, trda vezava Obseg: 320 strani, barvno Maloprodajna cena: 59,00 € Cena za člane SC PEN: 30,00 € Avtorji: Ginevra Avalle, Jennifer Clement, Peter McDonald, Rachel Potter, Carles Torner, Laetitia Zecchini Avtorica slovenskega dodatka: Tanja Tuma Uredila: Carles Torner in Jan Martens Lektura slovenski del: mag. Lidija Golc Oblikovala: Thierry Julliand, MGIP _ T'ink Studio Bruselj, Fotografije v slovenskem delu: Rokopisna zbirka NUK, Janez Bogataj in Ivo Frbežar SLOVO št.35/2022 Draga Jasmina, Slovenski PEN si zaznamovala s svojo toplino in kreativnostjo. Bila si srce in duša številnih mednarodnih srečanj pisateljev na Bledu in ko se je leta 2010 Ljubljana vključila v mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN, so rezidenti programa postali tvoja skrb. Vedno si dajala glas tistim, ki so jim ga vojne in nasilni režimi odvzeli. Tako si bila tudi pobudnica literarnega festivala Obrazi miru, ki bo za vedno nosil tvoj pečat. Izrazi sožalja si te dni podajajo žalostno štafeto. Elizabeth Dyvik, direktorica ICORN-a mi je poslala sporočilo: »Z globoko žalostjo smo sprejeli vest, da je Jasmina prekmalu in iznenada odšla od nas. Naše sožalje gre Lenartu in Natanu in vsej njeni družini, prijateljem in sodelavcem. Jasmina je bila spoštovana in ljubljena članica naše ICORN-ove družine. Poleg skrbi za rezidente v Ljubljani, je bila v dveh mandatih članica mednarodnega upravnega odbora. A morda bolj kot njene formalne funkcije v organizaciji je bila izjemna njena toplina. Bila je humanistka v pravem pomenu besede. Nikoli ji ni bilo odveč pomagati novopečenim koordinatorjem ali sprejeti nove pisatelje in umetnike z vsega sveta. Njeno človečnost je dopolnjevala profesionalnost in kot prevajalka je gradila mostove med ljudmi in kulturami. Leta 2014 je v Ljubljani organizirala izjemno srečanje in skupščino mreže, ki se ju v ICORN-u s hvaležnostjo spominjamo. Jasmina je prinesla dobroto v naše gibanje in v življenje ljudi okoli sebe.« Bila si veliko več kot sposobna organizatorka. V Mestni občini Ljubljana so zapisali: »Gostujočim pisateljem je Jasmina ob prihodu in v času njihovega bivanja v Ljubljani izkazovala neizmerno toplino in skrb. Poskrbela je za varen prihod pisatelja v Ljubljano. Nič je ni ustavilo. Komunicirala je z veleposlaništvi in konzulati, z ministrstvi in nadzornimi organi ter vedno uredila prav vse, da smo lahko sprejeli naše goste. Nikoli, ampak res nikoli se ni zgodilo, da ne bi dvignila telefona, pritekla v Ljubljano (tudi z Natanom, če ni šlo drugače) ter nekaj zelo nujnega uredila za svoje varovance. Lahko je bil obisk zdravnika, urada ali samo pogovor. Rezidente je spremljala in jim pomagala tudi potem, ko so odšli v druga mesta. Ljubljana in ICORN sta izgubila neprecenljivo sodelavko.« Maja za teboj prevzema delo z besedami: »Bila si čudovita, navdihujoča in vestna sodelavka. Bila si oseba, ki je tudi v najtežjih trenutkih ohranjala mirnost, zbranost in toplino. Tvoja ljubezen in strast do svobodne besede ne bosta nikoli umrli.« SLOVO št.35/2022 In kaj naj rečem jaz, draga Jasmina, ki v teh dneh s solzami v očeh odgovarjam številnim pismom z vsega sveta. Nimam še pravih besed za žalost, zato mi opraviči, če si izposodim verze pesnice Katje Plut: Ljubezen pa mi bo postavila roke ob bok, me nastavila prepihu vrha, spuščenih rok, odbila pokrove ledu in odplahnila vsako zanikanje ne bo metka, ki bi se imel kje ustaviti, tako neskončna, nedoločena in čista bom, da nož ne bo imel česa zarezati; mehkoba bo moja utrdba. Jasmina, hvala, da si bila z nami. Gospod Lenart Rihar, Natan in družina, sprejmite iskreno sožalje vseh nas: Slovenskega PEN-a, mreže zatočišč za preganjane pisatelje ICORN in Mestne občine Ljubljana. Tanja Tuma, predsednica Slovenskega centra PEN Polhov Gradec, 8. 11. 2022 št.35/2022 SLOVO O Jasmini Jasmina Rihar je, ko je leta 2008 šele začenjala svojo prevajalsko pot, sprejela vabilo Slovenskega centra PEN in postala njegova koordinatorka. Bila je srce in duša številnih mednarodnih srečanj pisateljev na Bledu. Leta 2010 se je Ljubljana na pobudo Slovenskega PEN-a vključila v mrežo mest zatočišč ICORN in tedanji odbor je spontano določil Jasmino za koordinacijo letega. V Ljubljani je leta 2014 organizirala konferenco celotne mreže, ki se je sodelavci ICORN-a še danes lepo spominjajo. Jasmina je bila tudi dolgoletna članica mednarodnega Upravnega odbora ICORN-a, kjer so zelo cenili njeno široko razgledanost in natančnost. Ko se je leta 2014 porodila ideja, da bi v PEN-u priredili literarni festival, kjer bi avtorjem različnih, tudi konfliktnih območij, dali priložnost in spodbudo, da skupaj nastopijo, je bila idejna vodja projekta prav naša Jasmina. Tako je nastal festival Obrazi miru, ki je zaživel v okviru Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu. Jasminino sodelovanje in delo je bilo dragoceno in takšno bo tudi ostalo. št.35/2022 SLOVO Sameer Sayegh DOBRODOŠLICA SLOVENSKI ZASTAVI V MOJEM LJUBLJANSKEM DOMU Poljubil sem slovensko zastavo. In o tem je zgodba Poprosil sem Jasmino "Jasmina, prosim, prinesi mi slovensko zastavo." Prikimala je in se nasmehnila, Prinesla je zastavo Rekel sem "Koliko?" Rekla je "To je tvoje darilo." Tedaj sem razumel Neprecenljiva je! Dobrodošla zastava Slovenije v mojem slovenskem domu. Ko sva ostala le midva zastava in jaz sem poljubil slovensko zastavo in veste kaj je še storila? Začutil sem Kakor da me je Pobožala ... Po glavi! 30 LET BOSANSKEGA PEN št.35/2022 Boris A. Novak TRIDESETLETNICA USTANOVITVE PEN CENTRA BOSNE IN HERCEGOVINE TER ZAČETKA HUMANITARNE POMOČI SLOVENSKEGA IN MEDNARODNEGA PEN-A PISATELJSKIM KOLEGICAM IN KOLEGOM IZ OBLEGANEGA SARAJEVA 31. oktobra 2022 je PEN center Bosne in Hercegovine proslavil tridesetletnico ustanovitve, ki se je zgodila v nadvse dramatičnih in nevarnih okoliščinah obleganja Sarajeva. 31. oktober 1992 je ostal v spominu Sarajevčanov kot eden izmed najhujših dni obstreljevanja, in tudi ustanovne članice in člani PEN centra so se morali na poti na prvi sestanek v hotelu Holiday Inn skrivati pred izstrelki in teči čez širok bulvar, kjer so nanje prežale strupene oči ostrostrelcev. Pesnica Ferida Duraković je 17. novembra 1992 poslala Slovenskemu PEN-u v vednost vabilo na ustanovni sestanek in posebno pismo zahvale za prvo pošiljko denarne pomoči, ki jo je Slovenski PEN poslal pisateljskim kolegom v obleganem mestu. To humanitarno pomoč je - najprej v zvezi z begunci iz vseh krajev nekdanje Jugoslavije – septembra 1991 sprožil in v letih vojn vodil tedanji predsednik Slovenskega PEN-a Boris A. Novak. Za prve pošiljke je finančno poskrbel Slovenski PEN, ko pa se je izkazalo, da so potrebe v Sarajevu in med begunci neprimerno večje, je Slovenski PEN koordiniral humanitarno pomoč v imenu Mednarodnega PEN-a, Novak pa je bil imenovan za predsednika t. i. Sarajevskega komiteja Mednarodnega PEN-a. Pri organizaciji humanitarne pomoči je z informacijami ključno sodeloval Josip Osti, požrtvovalno pomoč pa sta nenehno nudili sekretarka Slovenskega PEN-a Elza Jereb in knjigovodkinja Sonja Tomše. Pomoč so v Sarajevo tihotapili kurirji, največkrat sarajevski Slovenec Sašo Novak, l. 1994 tudi Boris A. Novak, ki je v Sarajevo potoval v okviru slovenske pisateljske delegacije, skupaj z Dragom Jančarjem, Nikom Grafenauerjem in Josipom Ostijem. Status delegacije UNESCA, ki so ga k sreči imeli, jim je nemara rešil življenja, ko je oklepno vozilo UNPROFOR-ja (oboroženih sil Združenih narodov), ki jih je prevažalo z letališča v mesto, zašlo na srbski teritorij in jih je ustavila množica, ki so jo vodili mladeniči s kalašnikovkami. 30 LET BOSANSKEGA PEN št.35/2022 Posebno pomoč je za Sarajevo organizirala Maruša Krese v imenu nemških pisateljev. Izjemno, tudi moralno je bil pomemben obisk ameriške pisateljice Susan Sontag, ki jo je za potovanje v Sarajevo pripravil Boris A. Novak z obsežnimi informacijami. Priloženo pismo Feride Duraković med drugim dokazuje, da je bila pomoč Slovenskega PEN-a sarajevskim pisateljem prva, ki je prispela v oblegano mesto in ki je na pragu prve vojne zime kolegicam in kolegom tudi moralno pomagala. Slovensko pomoč sta skozi vso vojno v Sarajevu pogumno in korektno distribuirala Ferida Duraković in Goran Simić. Kolegica Ferida, ki je bila nato dolgoletna sekretarka PEN centra BiH, je v priloženem zahvalnem pismu zapisala tudi naslednje: "Jedina lijepa stvar koja se dogodila sarajevskim piscima (osim osnivanja PEN centra) jesu vaša pisma i pomoć. Pisma su nas uvjerila da nismo sami na svijetu, a novac nas je izvukao iz gladi. (...) Hvala vam što ste nam dali nadu u kraj ovog pakla. Vaši sarajevski prijatelji" PEN CENTER BIH št.35/2022 30 LET BOSANSKEGA PEN Iz osebnega arhiva Borisa A. Novaka. št.35/2022 30 LET BOSANSKEGA PEN Iz osebnega arhiva Borisa A. Novaka MEDNARODNI PEN št.35/2022 Italija: Odprto pismo predsednika Mednarodnega PEN-a Burhana Sonmeza predsednici vlade Giorgii Meloni v podporo Robertu Savianu Spoštovana predsednica vlade Giorgia Meloni, pišem vam v imenu organizacije PEN International, svetovnega združenja pisateljev, ki si prizadeva za promocijo literature in zaščito svobode izražanja, da izrazim svojo globoko zaskrbljenost zaradi kolega pisatelja Roberta Saviana, ki mu grozi do tri leta zapora zaradi obtožb kaznivega dejanja obrekovanja. Pozivamo vas, da opustite postopek proti njemu in storite vse, kar je v vaši moči, da podprete preiskovalno novinarstvo in neodvisne medije. Saviano je bil večkrat tarča napadov zaradi mirnega izražanja svojih stališč. Zadnje obtožbe proti njemu žal kažejo na zaskrbljujoč trend v Italiji, kjer novinarji in pisatelji delajo z zavestjo, da jih lahko tožijo in zaprejo zaradi tega, kar rečejo ali napišejo. Kljub pozivom italijanskega ustavnega sodišča k celoviti reviziji kazenskih zakonov o obrekovanju so novinarji in pisatelji v primeru obrekovanja prek tiska še vedno kaznovani z zaporno kaznijo. Kazenske tožbe zaradi obrekovanja izčrpavajo žrtve. Oropajo jih časa, denarja in življenjske energije. Poleg tega so kaznovalne in lahko vodijo v samocenzuro ter odvračajo od preiskovalnega novinarstva, ki je tako potrebno za zdravo in delujočo demokracijo. Ogrožajo svobodo izražanja, ki je zapisana v domačih in mednarodnih obveznostih Italije na področju človekovih pravic. Če bi kot predsednica italijanske vlade nadaljevali postopek proti njemu, bi to pomenilo mrzlično sporočilo vsem novinarjem in pisateljem v državi, ki si morda ne bodo več upali spregovoriti, ker se bodo bali povračilnih ukrepov. Saviano ni osamljen. Podpiramo ga in bomo nadaljevali s kampanjo, dokler ne bodo umaknjene vse kazenske obtožbe za obrekovanje zoper njega in dokler ne bo enkrat za vselej zagotovljena njegova pravica do mirnega izražanja svojih stališč. Burhan Sonmez Predsednik Mednarodnega PEN-a št.35/2022 DOGODKI Svetovno branje v znak solidarnosti s protesti v Iranu ob dnevu človekovih pravic Sobota, 10. december 2022, ob 17. uri. V dvorani DSP/PEN Tomšičeva 12, Ljubljana Mednarodni literarni festival Berlin (ilb) poziva posameznike, šole, univerze, kulturne ustanove in medije, ki skrbijo za pravičnost in svobodo, da se 10. decembra, na dan človekovih pravic, udeležijo svetovnega branja klasičnih in sodobnih perzijskih literarnih besedil v podporo iranski vstaji. Cilj branja je poslati sporočilo brutalnemu iranskemu režimu, naj preneha z nasiljem, in izraziti solidarnost z iranskimi ženskami, ki so bile v zadnjih desetletjih žrtve diskriminacije in mizoginije. Iranske ženske so znanilke upanja, upanja ne le za iranski narod, temveč za vse nas, ki si želimo konca rasističnega kapitalizma, diktature in gospodarskega zatiranja ter se zavzemamo za bolj življenjsko prihodnost za vsa bitja na tem planetu. Srce parajoča smrt Mahse Amini, 22-letne ženske v iranskem policijskem priporu, je sprožila vsesplošno protestno gibanje, ki že več tednov pretresa državo. Iranska vlada se je na te proteste odzvala z nasiljem in prelivanjem krvi. Da bi izrazili podporo iranskemu ljudstvu na poti k demokraciji in svobodi ter pozvali iransko vlado, naj prisluhne močnemu glasu iranskih moških in žensk, ki želijo spremeniti obliko vlade in končati nasilje nad njimi, vas Slovenski center PEN, Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih književnih prevajalcev vabimo na branje, ki bo 10. decembra ob 17. uri v dvorani DSP/PEN. Prosimo, da svojo udeležbo na branju potrdite na naslov: slopen@guest.arnes.si do 23. 11. 2022. DOGODKI št.35/2022 DOGODKI št.35/2022 št.35/2022 DOGODKI Anno domini 2022. Četudi že kar nekaj desetletij živimo kot sosedje v združeni Evropi, se v glavnem še vedno poznamo bolj po blejskih kremnih rezinah in Sacherjevih tortah, kot pa po ustvarjalnih dosežkih v kulturi. Nova dvojezična serija oddaj 100 women. Slovenian literature I 100 žensk. Slovenska literatura popravlja zaostanek na tem področju in vsem zainteresiranim poslušalkam in poslušalcem ponuja aktualne, strokovno podkovane in razgibane oddaje o literaturi izpod peresa slovenskih ustvarjalk. V novi seriji boste imeli priložnost spoznati najpomembnejša imena slovenskih literatk skozi vsa zgodovinska obdobja vse do danes. V načrtu imamo predstavitev kar sto slovenskih pesnic, pisateljic, esejistk, avtoric knjig za otroke in mladino ter kritičark, ki so sooblikovale in sooblikujejo podobo slovenske literature. V vsaki oddaji bo z vami tudi posebna gostja, ki se poklicno ukvarja s preučevanjem vloge ženskih ustvarjalk slovenske literature in bo posebej osvetlila delo posamezne avtorice. Prav tako bodo oddaje popestrili tudi odlomki iz literarnih del. POSLUŠAJ št.35/2022 ZGODILO SE JE ABSURDANIJA d.o.o. Tanja Tuma in Maja Gal Štromar »Čez vikend se je zgodilo še nekaj izvrstnega: premiera monodramedije Absurdanija d.o.o. v gledališču v Medvodah. Vsestranska umetnica Maja Gal Štromar je opravila velikansko delo: scenarij, režija, igra, vse na najvišji ravni, pristen humor in trezen razmislek, satirične puščice in globoka tragičnost današnjega trenutka, grenko-sladki uvidi, vse obenem. Predvsem pa smeh, smeh, žlahten smeh. Predstava s toliko energije, ki jo še vedno občutim in razmišljam o njenih sporočilih. Draga Maja, ponovno iskrene čestitke in velika hvala! Lahko si ponosna nase, kot smo vsi, ki smo bili na premieri, ponosni nate. Vsem ostalim pa želim veliko užitkov na ponovitvah predstave, ki jih bo prav gotovo še veliko!« Dr. Vesna Mikolič Foto: Benjamin Vrankar »Ključno vprašanje avtorske monodrame: »Sprašujemo se ali se nam bo izšlo. Oprostite, toda izšlo kaj?«, postavlja absurd v položaj irelevantnosti. Življenje, ki ga živimo v današnjem svetu, je postalo absurd. Poiskati moramo nov izraz za absurd absurda, če se nam bo izšlo. V treh dejanjih Maja Gal Štromar virtuozno in silovito, z izjemno odrsko prezenco preigrava komedijo postcovidne nove stvarnosti, parodijo splošne epidemije poneumljanja in politični oportunizem, ki se lahko na tej podlagi razvije samo še v fašistoidno diktaturo. Če smo se na začetku sproščeno smejali (žal), nas je na koncu zmrazilo.« Barbara Habič Pregl, založnica in Slavko Pregl, pisatelj št. 35/2022 Tednik PEN, glasilo Slovenskega centra PEN, št. 35/2022 Izdal: Slovenski center PEN, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana Zanj: Predsednica Tanja Tuma Uredništvo Odgovorna urednica: Tanja Tuma Glavna urednica: Maja Ferjančič Oblikovanje: Maja Ferjančič Leto izdaje: november 2022 Kraj: Ljubljana ISSN 2784-7586 Publikacija Tednik PEN je brezplačna. POVEZAVA https://www.penslovenia-zdruzenje.si/tednik Naslovna fotografija: Tina Witherspoon