Kje si, stabilizirana zeljnica?
LJUBLJANA, 16. sept. — Vodja naše Zeljame v Tomače-vem (Blagovni center, tozd Pre-hrana), Štefan Rozman, ki 34 let riba in kisa zelje ter repo, pravi, da so letos zribali 150 ton zelja, do konca sezone pa ga bodo (po planu) 650 do 700 ton, medtem ko so na stabiliziranje zel jnice, o čemer je bilo veliko »grmenja« pred dobrim desetletjem čisto pozabili.
Zakaj? Voda, ki jo spusti nari-bano in oteženo zel je, zel jni ca, je
doma in po svetu znana kot izredno zdrava in prijetna pi jača: okus, C vitamin in druge pozi-tivne sestavine. Nekateri trde, da je celo zdravilna, posebno za preganjanje »mačka«. Medtem ko po svetu stabilizirano (ustav-Ijeno) zeljnico uspešno pakirajo (flaširajo) in prodajajo, smo pri nas prišli samo na idejo. ki je za-spala. Škoda. Morda pa bi se je zdaj lotil kdo, ki je vnet za novo-sti. Kdo ve, koliko hektolitrov zeljnice gre zdaj namreč po zlu
— v kanal, namesto, da bi jo spe-Ijali v blagajno in z malo truda potrošnikuponudili še nekaj več. Kaj pa Dietetika? Toda naj bo dovolj.
Tomačevska zeljarna, ki ima stoletno tradicijo, dobiva okoli tristo ton zelja od okoliških kme-tov-kooperantov — iz Dola, Be-ričevega, Stožic, Savelj, Kleč, 300 ton iz Ormoža in Ljutomera (KK PtujJ; letos bodo naribali tudi 120 ton repe.
Na 1.500kg kislega zelja do-dajajo naši zeljari 10 do 15 litrov belega vipavskega vina, medtem ko ga v celoti letno stočijo v zelje okoli 500 litrov. Sveže zelje letos odkupujejo od kmetovpo 38 din.
V zeljarni je rednozaposlenih šest delavcev. v sezoni pa jim še dva do trije priskočijo na pomoč iz Blagovnega centra.
Zeljarna ima 30 bazenov od 12 do 20 ton zinogljivosti. Lzplen znaša do 55 %. Prvo zelje so ri-bali letos 29. maja. skisano pa je bilo po dveh mesecih. medtem ko se poleti skisa v mesecu dni. Poraba soli se suče okoli 2,5 tone.
Dva pakima stroja delujeta dobro. te rezervnih delov zanju zmanjkuje. Pakirajo tudi kisle zeljante glave za sarmo na po-sebnem stroju, zatika pa se pri foliji, ki jo dobivajo iz Srbije.
Kadar mora kdo priti na pomoč iz Blagovnega centra v Zeljamo, pravijo delavci. da gredo v kazenski bataljon. Zakaj? Tu je treba zares zagrabi-ti.
Pozimi zelje in repo pakirajo, spomladi pa je na vrsti remont; čiščenje in vzdrževanje strojev, bazenov ipd. Dobršen del opra-vijo sami. še posebej spretni Ste-fan Rozman, ki je deklica za vse.
N.I.
KJE SI, STABILIZIRANA ZELJNICA?
Prispevek o stari neuresničeni ideji je bil objavljen v glasilu »E informator, delavcev SOZD Emona« 16. septembra lani. Ob-javljamo ga tudi v Naši skupnosti iz več razlogov. Prvi razlog jedej-stvo. da tudi naša občina sodi med tradicionalno močne proizvajalce kakovostnega zelja z zelo staro tradicijo, ki je nekdaj polnilocelo tržaške kadi. To ne velja le za znamenito •kašeljsko zelje, tem-več za vse Zasavje v Ijubljanski kotlini. Pridelovanje na tem ob-močju iz leta v leto upada, ker je zelja kar naenkrat preveč iz dru-gih predelov Slovenije in tudi drugih republik po nižjih cenah. Pridelovalce v Ijubljanski kotlini že več let načrtno usmerjajo v pridelovanje drugih vrtnin in ne zelja, za katerega menijo. da je vrtnina »lenih« kmetov. ker za-hteva manj dela in je seveda zato pridelovalcev preveč.
Drugi razlog je dejstvo. da smo pri predelovanju zelja in po obli-kah ter načinu konzumiranja ob-stali in se nikamor ne premakne-mo. Velik napredek smo storili s pakiranjem v vrečice in samopo-strežno prodajo, od tedoj pa se nikamor ne premakne. nihče se ne trudi. da bi ga več prodali, da bi ga Ijudje uživali pogosteje in v
več oblikah, kot le s krvavico ipd.
Tretji razlog je razmišljanje o njegovi zdravilnosti. ki je že davno ugotovljena in možnostih. da se Ijudje z rednim uživanjem zelja inzeljnih izdelkov oskrbijos potrebno količino C vitamina ter drugiti komponent jn lažje prene-sejo tegobe, ki običajno pridejo z zimo. Prav v tem obdobju je ve-likoštevilo delovnih mest praznih zaradi prehladov in podobnih obolejij. Jaz kar verjamem, da bi na primer samo z rednim pitjem zeljnice to število lahko zmanjšali in prihranili med drugim tudi de-vize za prenekatero tono uvože-nih limon.
Pomembno nalogopa imazelje tudi pri uravnavanju prebave in verjetno še kaj. Naj mi strokov-njaki ne zamerijo prehudo. če nekoliko poenostavljeno razmiš-ljam o tem starem živilu in pre-maio izkoriščenih možnostihza večjo pridelavo in pestrejšo pre-delavo te naše tako domače po-vrtnine. Menim. da tudi uživanje zelja potrebuje širšo družbeno spodbudo. kot so jih bila pred leti deležna jabolka in mleko.
Prav gotovo bi tudi bralce vesc-lilo mnenje strokovnjakov. na primer zdravnikov. o tcm.
S. Gerlica