•1
P RO BANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00
68D	Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 04 i 2H0 10 40, 2X0 1017, 280 tO 30 faks: 04 2H0 1(112 ww*:gM.si, info(f gbdM
Gorenjska borzno posredniška družba d JI. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
	»arnost ■ strokotnmt ■ dt>ntr.no\t
ZEISS
KAKOVOST   ZA   VAŠE 0(1 (ari h\n d.o.o., Bttrmrcko 27, 2000 Maribor
POTROŠNIŠKI KREDITI
Gorenjska y Banka
Vižie ohrestm mere
OGLAS
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 52 - CENA 160 SIT (14 HRK)
Kranj, torek, 9. julija 2002
Foto: Tina Doki
Izseljenci, zdomci, zamejci
Nekdaj smo Slovenee po svetu razdelili po predalčkih, tudi ideoloških in političnih. Do posameznih skupin je bil odnos matične domovine, takrat še v sklopu jugoslovanske države, različen, do nekaterih celo sovražen. Počasi, posebno pa v desetletju obstajanja samostojne države Slovenije, so ti ljudje postajali in postali predvsem Slovenci, ki jih je zgodovina zaradi najrazličnejših razlogov pognala v svet, korenine pa imajo skupne, slovenske.
Politika slovenske države do rojakov po svetu, od doma jih je v 19. in 20. stoletju odšlo nad 300.000, je postala stvarnejša in sodobnejša ter podobna odnosu, ki ga gojijo do razseljenih rojakov dr/ave, katerih državljani so v zgodovini doživljali enako usodo kot Slovenci. Predvsem gradijo na zavedanju svojih korenin, na ohranjanju jezika in kulture ter na stalnih stikih in obiskih domovine. Takšen odnos počasi, vendar učinkovito blaži prepire in delitve, ki so (po vzoru domovine) žive tudi med Slovenci po svetu. Nič ni narobe, če razne delegacije slovenske oblasti potujejo po svetu in obiskujejo rojake ter delujejo usklajeno, kar žal ni vedno običaj. Najmanj toliko, če ne še bolj pomembno je poslati med Slovence po svetu učitelje slovenskega jezika, glasbe in petja, organizatorje kulturne dejavnosti in kulturne skupine. Predvsem pa je treba pogosteje kot doslej vabiti v Slovenijo mlade iz tretje in četrte generacije Slovencev, ki so šli po svetu.
Problematika Slovencev po svetu dobiva nove razsežnosti. Tudi zaradi kriz v nekaterih državah, kjer živijo Slovenci, se povečuje zanimanje za vrnitev in trajno naselitev v Sloveniji. Vabila /a vračanje prihajajo z vrhov države, ta možnost pa je zapisana tudi v najnovejši resoluciji o politiki Slovencev po svetu. Seveda pa ni dovolj le vabiti in govoriti, ampak bo treba še marsikaj narediti. Jože Košnjek
Atraktivni nastopi plezalcev na škofjeloškem Placu
Škof j a Loka - Številni domačini in obiskovalci Škofje Loke so minulo soboto in nedeljo na Mestnem trgu lahko opazovali atraktivno tekmo športnih plezalcev in plezalk v balvanskem plezanju, ki jo je pripravil Plezalni klub Škofja Loka. Na državnem prvenstvu je nastopila večina naših najboljših v tej zanimivi plezalni panogi, ki zadnja leta vse bolj osvaja športnike pa tudi gledalce. Tudi na škofjeloški tekmi ni bilo drugače, saj so tako starejši kot mlajši tekmovalci prikazali veliko vztrajnosti in moči, na koncu pa sta v absolutni konkurenci slavila Katja Vidmar in Urh Čehovin. Dobro so nastopili tudi nekateri drugi Gorenjci, med njimi tudi domačin Blaž Rant, ki je zmagal v mladinski konkurenci in bil šesti v absolutnem točkovanju.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Španski kraljevski par na Bledu
Hasta pronto, veličanstvo
S temi besedami, ki pomenijo "kmalu nasvidenje", je kralja Juana Carlosa I. in kraljico Sofijo ter slovenski predsedniški par v petek na Blejskem otoku pozdravil župnik dr. Janez Ambrožič.
Bled - Španski kraljevski par, kralj Juan Carlos I. de Borbon in kraljica Sofija Grška, sta pretekli teden med obiskom Slovenije dokazala, da resnično zaslužita sloves najbolj prisrčnega, najbolj
skromnega, najmanj vzvišenega in oblastniškega kraljevskega para na svetu. Zaradi velikih zaslug za ponovno vrnitev demokracije v Španijo sta kralj in kraljica želo spoštovana med Španci. Kralj, ro-
B|až Ra
nt, zmagovalec
Vlomilci nimajo počitnic
Kranj - Čeprav je bil minuli konec tedna po kriminalni plati na Gorenjskem dokaj miren - tudi nobene hujše prometne ali gorske nezgode ni bilo - pa ne gre pozabiti, da poleti, ko se sami odpravljamo na daljše počitnice, se odločimo za kopalni dan v Bohinju ali na Bledu, za gorsko turo ali kolesarski izlet, lopovi ne počivajo. Hitro opazijo, katera hiša ali stanovanje je "zapuščeno", v katerem avtu je na sedežu pozabljena torbica ali denarnica, v kateri kopalni torbi se brez nadzora skriva mobilni telefon ter drobiž za pico in sladoled, skratka, veliki in mali vlomilci in tatovi znajo poskrbeti, da v že tako vročem poletju temperatura še poraste. H. J.
jen 5. januarja leta 1938 v izgnanstvu v Rimu, in kraljica Sofija Grška, sta prevzela kraljevsko oblast in čast takoj po smrti diktatorja Franca leta 1975 in leta 1981 preprečila poskus državnega udara, [mata tri otroke: princesi Eleno in Cristino, rojeni leta 1963 in 1965, in prestolonaslednika princa Feli-peja, ki seje rodil leta 1968.
Španski kraljevski par je v spremstvu predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in soproge Štefke ter obeh zunanjih ministrov dr. Dimitrija Rupla in Josepha Campsa v petek obiskal Bled, kjer sta v Mlinem gostom najprej izrekla dobrodošlico župan mag. Boris Malej in šef Vile Bled Janez Fajfar. Blejska plet-narska flota je potem goste prepe-
ljala na otok, kjer jih je nagovoril blejski župnik dr. Janez Ambrožič in povedal, da je bil otok romarska pot že od leta 1140 naprej, ter V španščini zaželel skorajšnje ponovno srečanje.
Na otoškem dvorišču je zaplesala otroška folklorna skupina Bohinj in Bohinjske Bistrice, v cerkvi pa sta goste navdušila mlada umetnika, pevka Janja Hvala in organist Klemen Langus. Gostje so nato krepko potegnili še za vrv zvona želja in se vpisali v knjigo
Jože Košnjek, foto: Tina Doki
9770352666018
Sto milijard za nove elektrarne
Vlada je podelila koncesije za gradnjo še petih vodnih elektrarn na Spodnji Savi: Boštanja, Blance, Krškega, Brežic in Mokric. Elektrarna Vrhovo pa se že gradi.
Ljubljana - Gradnja novih vodnih elektrarn na Spodnji Savi postaja resničnost. Z njo so tudi soglašali sveti občin Sevnica, Krško in Brežice. Tako bo sedaj lahko minister za okolje in prostor Janez Kopač podpisal koncesijske pogodbe. Za vodno elektrarno Vrhovo, ki se že gradi, je koncesio-nar Savske elektrarne. Za pet elektrarn Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice pa bo koncesionar Holding Slovenske elektrarne. Novembra naj bi prvo od njih, Boštanj, že začeli graditi. Gradnja verige elektrarn na Spodnji Savi je gradbeno in finančno zahteven projekt. Za gradnjo petih elektrarn bo potrebno zagotoviti 95 milijard tolarjev. Skoraj tri četrtine tega zneska bodo porabili za tako imenovani "energetski" del gradnje, četrtina pa bo potrebna za urejanje infrastrukture, pri čemer bo glavni vir vodni sklad pri državnem proračunu. Pretekli teden so na seji vlade povedali, da
pri gradnji ne pričakujejo posebnih težav. Gradnja in kasnejše obratovanje elektrarn bo pomagalo polniti proračune prizadetih občin, na katerih ozemlju bodo elektrarne. 60 odstotkov konces-nine bodo dobile občine, 40 odstotkov pa državni proračun. Minister za okolje in prostor Janez Kopač je povedal, da naj bi občine za vsako novo elektrarno dobile letno okrog 80 milijonov tolarjev. Občine bodo dobile koncesni-no samo za elektrarne, ki bodo delovale na njihovem območju.
Komisija razmišlja o razpustitvi
Zaradi zavlačevanja pri sprejemanju zakona o vojnih grobiščih (zakon je obtičal v drugi obravnavi, razprava pa je bila prekinjena) je predsednik vladne komisije za reševanje vprašanja prikritih grobišč Peter Kovačič - Peršin najvišjim predstavnikom slovenske
države in oblasti poslal pismo, v katerem je protestiral zoper odlašanje. Zapisal je, da prekinjanje razprave in odlašanje izničujeta dosedanje delo komisije, ki je začela razmišljati, ali naj se razpusti ali pa naj nadaljuje delo. Pogoj za nadaljevanje njenega dela je nadaljevanje razprave v državnem zboru. Vladna dopolnila k zakonu so dobra in ni razlogov za prekinjanje razprave. Predsednik državnega zbora Borut Pahor je po posvetovanju z vodji poslanskih skupin povedal, da bodo z drugo obravnavo zakona o vojnih grobiščih nadaljevali na prvem zasedanju po parlamentarnih počitnicah, ko bo tudi dovolj časa za uskladitev različnih pogledov na posamezna določila zakona. Ta teden se bo začelo izredno zasedanje državnega zbora, na katerem imajo prednost nekateri "evropski" zakoni in predlagani rebalans državnega proračuna. Jože Košnjek Foto: Tina Doki
Ministra Janez Kopač in Ivo Bizjak. Kopač je zadovoljen z začetkom gradnje novih elektrarn na Savi.
Lev v predsedniški tekmi
Jubilej Stranke mladih
Ljubljana - Stranka mladih Slovenije je 4. julija letos praznovala drugi rojstni dan, ki ga je proslavila v svojih novih prostorih na Rimski cesti 8. Predsednik SMS Dominik S. Černjak pa je na krajši tiskovni konferenci spregovoril o uspehih in dejavnostih stranke v preteklem letu. Tako so npr. organizirali akcijo za ukinitev vojaške obveznosti in naborniškega sistema, ki poteka pod sloganom Izberi svoj cilj, spodbudili pa so tudi vlado, da ta vendarle javno spregovori o stališčih glede zveze NATO. Ob svojem rojstnem dnevu so se odločili tudi za sodelovanje z Zvezo prijateljev mladine Slovenije in se pridružili njihovi akciji Pomežik soncu. Tako bodo z. odkupom umetniškega dela petim otrokom omogočili brezplačno letovanje na morju. N.K.
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA JESENICE ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR
C.m.Tita 78, 4270 Jesenice Telefon: (04) 58 69 338 n.c, Telefax: (04) 58 69 261
Številka: 351-244/2002 Datum: 03.07.2002
Oddelek za okolje in prostor Upravne enote Jesenice, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1 /96) in 94. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 8/00, 70/00), v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo, uvedenem na zahtevo investitorja SŽ Acroni, d.o.o., C. Borisa Kidriča 44, Jesenice
OBJAVLJA
1. Upravna enota Jesenice je investitorju SŽ Acroniju, d.o.o., C. Borisa Kidriča 44, Jesenice, izdala enotno dovoljenje za gradnjo št. 351-244/2002 z dne 03.07.2002 za rekonstrukcijo, prizidavo in preureditev transformatorskega sistema EOP (elektro obločne peči) v jeklarni Bela, na zemljišču s parcelno št. 487/2, 464/2 obe k.o. Koroška Bela.
2. V postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo je bilo izdano okoljevarstveno soglasje Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje, Vojkova 1/b, Ljubljana, št. 35405-56/2002 z dne 17.06.2002.
3. Med javno predstavitvijo in obravnavo ni bilo podanih mnenj in pripomb v zvezi v vplivom načrtovanega posega na okolje, v izdanem dovoljenju so bili upoštevani ukrepi in sklepna ocena poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelala Alenka Markun, s.p., Bled, Okoljsko svetovanje, št. 30/1-2002 z dne 02.04.2002.
Pripravila:
Zorica Dabižljevič
Svetovalka I
Alenka Burnik
Vodja Oddelka
(GLAS
Ljubljana - Tako kot so napovedovali je tudi Združena lista socialnih demokratov predstavila svojega kandidata na volitvah za predsednika republike. To je 51-letni redni profesor za estetiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Lev Kreft. Pred njim sta se kot kandidata omenjala dr. Matjaž Kmecl in Miran Potrč. Predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor je v njegovi predstavitvi dejal, da je dr. Lev Kreft človek širokega političnega profila in tudi širokega srca, ki bo znal presojati, kaj je skupno dobro in bo zmogel osebne interese podrediti nacionalnim. Označil ga je kot lačnega politične tekme. Sam kandidat pa je dejal, da gre na zmago. Kdor ne gre na zmago, nima možnosti, da bi karkoli dosegel. Nič si ne dajem opravka s tistimi, ki pravijo, da nimam do-
volj možnosti za zmago, je povedal. Za seboj ima neko politično zgodovino. Politika ga je še posebej privlačila že od konca 60. let in od takrat je opravljal številne politične funkcije. Med drugim je dejal, da se je srečeval s politiki, ki mislijo, da so večni, od Boga dani, nezamenljivi. Proti takim se je boril v 70. in 80. letih in tak je še danes. Dr. Lev Kreft je v svoji predstavitvi opozoril na svojo
zavzemanje za varnost. Zanj to ni zgolj varnost pred teroristi, ampak je tudi varnost pred brezposelnostjo, varnost pred nasiljem v imenu prave rase, kulture ali vere. Varnost je tudi zrak. V politiki je za sporazumevanje. Vključitev v Nato je nacionalni interes Slovenije. Glede tega ni v zadregi. Odločitev o Nato pa je treba sprejeti na referendumu, vendar po povabilu. J.K.
Italijanski partizani na obisku
Skofja Loka - Tudi letos bo prišlo do tradicionalnega srečanja predstavnikov organizacija italijanskih partizanov ANPI iz Gorice in Združenje Zveze borcev iz Škofje Loke, ki temelji na dolgoletnem sodelovanju. Letošnje srečanje bo danes, 9. julija. Medvojni bojevniki se bodo najprej zbrali na kmetiji pri Žgajnarju v Zaprevalu, nato pa bodo obiskali spomenike in spominska obeležja na Rovtu, v Lenartu in za Kamnitnikom. Ogledali si bodo tudi muzej NOB na gradu v Škof ji Loki. J.K.
Priznani kot žrtve, pozabljeni kot veterani
Mobilizirani Gorenjci v redno nemško vojsko so priznani kot žrtve vojne, nimajo pa statusa vojnih veteranov, kar je običaj v Evropi. Če bo država postavljala spomenik vsem padlim Slovencem, morajo biti zraven.
Duplje - Skoraj 1000 članov Združenja mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1943 - 1945 in njihovih svojcev se je v soboto zbralo na turistični kmetiji Trnove v Dupljah na rednem letnem zboru, ki je bil tokrat tudi volilni. Dobrodošlico jim je izrekel župan občine Naklo Ivan Štular. Po smrti dolgoletnega predsednika Jožeta Ahačiča je dolžnost predsedujočega uspešno prevzel Janez Kališnik, ki je bil skupaj z Zdravkom Ribnikar-jem in Jankom Kovačičem izvoljen v novo predsedstvo Združenja.
Janez Kališnik je v poročilu opisal razmere v gorenjskem Združenju. Urejeni so podatki o članstvu. Skupno sta bila doslej v Združenju 3402 člana, članstvo pa se zaradi priznanih pravic mo-bilizirancev povečuje. Trenutno je članov 2452, med katerimi je 1671 mobilizirancev, ostali pa so svojci, večinoma njihove vdove. 1118 jih je invalidov, od katerih jih le 419 prejema invalidnino iz Nemčije. Pravega podatka, koliko
Slovencev je bilo mobiliziranih v redno nemško vojsko, po Kališni-kovem mnenju še ni. To je naloga zgodovine, ki mora ta tragični pojav v slovenski zgodovini pošteno in realno vrednotiti. Sedaj se najpogosteje govori, da je bilo mobiliziranih od 60 do 70.000 slovenskih fantov in mož, od tega od 9 do 10.000 na Gorenjskem, in da jih je padla ali se izgubila najmanj četrtina, to je nad 15.000.
Država je končno mobiliziran-cem priznala status žrtve vojne in začela izplačevati odškodnine. To
je velik dosežek. Nemčija pa še naprej zavrača plačilo odškodnine. Mobilizirana so bili pri teh zahtevah osamljeni, saj slovenska zunanja politika šele sedaj napoveduje ustrezne korake pri nemških oblasteh. Tudi slovenska država je še njihov dolžnik. Odškodnine morajo namreč dobiti tudi mobiliziranci, umrli pred letom 1996, oziroma njihovi svojci. Invalidi, teh je med mobiliziranimi veliko, morajo dobiti status vojnih in ne le civilnih invalidov vojne, slovenski fantje in možje v
nemški uniformi pa so bili vojaki in zaslužijo članstvo v organizacijo vojnih veteranov. Slovenija je ena od redkih držav, ki tega še ni uredila. Koje šla spomladi skupina mobilizirancev v Normandijo, kjer so leta 1944 kot nemški vojaki lebdeli med življenjem in smrtjo, so bili z vsemi častmi in spoštovanjem sprejeti kot vojni veterani. Če bo država postavila spomenik vsem padlim Slovencem, potem morajo biti upoštevani tudi rojaki, ki so umrli kot nemški vojaki. Jože Košnjek
Proti Natu in poklicni vojski
Ljubljana - Predsedniški kandidat Štefan Hudobivnik je na sredini tiskovni konferenci predstavil drugo točko svojega predsedniškega programa - Slovenija je pravna država - in pojasnil, da je ta ustavna določba v praksi velikokrat in grobo kršena. Dodal je, da se bo v primeru izvolitve zavzel za odpravo nepravilnosti in dosledno spoštovanje Ustave RS.
strnilo
Belvi
»tranl    98.3 MH*
Glasbene želje: 04 231 80 80 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972
Radio Belvi, (] 0.0, Smatnitna 6, 4000 Kranj
Hudobivnik je na podlagi več primerov opozoril na kršitve 2. Člena Ustave, ki določa, daje Slovenija pravna država. Tako npr. sodnik za prekrške izterjatve kazni ne zaupa sodišču, pač pa davčni službi, ki tako namesto sodišč od državljanov izterjuje obveznosti upravnih enot in državnih organov, RTV naročnino in drugo. S tem državljani postanejo davčni dolžniki, čeprav to v resnici sploh niso, davčne službe izter-jujejo nedavčni dolg, uporabniki
davčnih storitev pa se tako izognejo plačilu sodne takse.
V nadaljevanju je Hudobivnik povedal, daje na Ustavno sodišče tudi že vložil pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti 3. in 93. člena Ustave, ki sta si medsebojno v nasprotju. 3. člen namreč določa, da so vse tri veje oblasti ločene in neodvisne, medtem ko 93. člen poslancem državnega zbora, kot predstavnikom zakonodajne oblasti, daje pooblastilo za preiskovanje kazenskih zadev, kar si-
cer spada v pristojnost sodne oblasti. Gre torej za nezdružljivost funkcij, zato Hudobivnik meni, da bi morali 93. člen iz Ustave črtati. Dodal je, da mora Ustavno sodišče zadevo hitro razrešiti, saj sicer v primeru izvolitve ne bi mogel priseči po 104. členu Ustave, saj le-ta predsednika obvezuje, da spoštuje ustavni red in ne ustavni nered.
Dodal je tudi, da nasprotuje vstopu v zvezo NATO, še hujša napaka pa se mu zdi profesionalizacija vojske, saj se pridružuje mnenju nekdanjega poslanca Franca Lovšina, ki trdi, da bi bila tako Slovenija do leta 2010 dokončno razorožena.
Nika Kladnik
Torek, 9. julija 2002
AKTUALNO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
Srečanje v moji deželi
Slovenija je dom tudi za izseljence
Nedeljskega Srečanja v moji deželi na Bledu se je udeležilo okrog 1500 izseljencev in njihovih svojcev. Slovenci bomo morali v novih pogojih rešiti svoje nacionalno
vprašanje, je dejal v nagovoru predsednik državnega zbora Borut Pahor.
Bled - Začetek julija je že nekaj let v znamenju Slovencev, ki so morali v zgodovini zaradi najrazličnejših vzrokov po svetu. Organizacije, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem stikov s Slovenci in njihovimi organizacijami po svetu, so pripravile različne prireditve, svoj del naloge pa opravi tudi država. Tako je bilo včeraj v državnem zboru 2. vseslovensko srečanje Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki ni le priložnost, da si država in predstavniki Slovencev po svetu izmenjajo mnenja, ampak se srečajo tudi predstavniki slovenskih organizacij iz različnih koncev sveta. Takih priložnosti ni veliko.
Prireditev z najstarejšo, skoraj 50-letno tradicijo je Srečanje v moji deželi. Prvo, takrat kot izseljenski piknik, je bilo organizirano leta 1956 v Polhovem Gradcu. Letošnje srečanje je bilo v nedeljo na Bledu, po zaslugi Društva Ejga in njegove predsednice Anice Svetina, ki sta uspela na razpisu Slovenske izseljenske matice. Poudarek letošnje prireditve je bil na ustvarjalnosti tretje ali celo četrte generacije izseljencev in na njihovem seznanjanju s Slovenijo, kjer imajo tudi oni korenine in kamor se bodo, morda, celo kdaj vrnili. V Komnu in v Kočevju sta bili slikarski koloniji, ki sta bili zaključeni z razstavo na Ble-
Franc Strgar prejema priznanje Izseljenske matice.
du, na Bledu pa seminar za mlade, ki bodo delovali med Slovenci v svojih državah.
Osrednja prireditev je bila v nedeljo, 7. julija. Po jutranjem dežju se je naredil lep dan, tako da so številni izseljenci in njihovi svojci krenili po okolici Bleda in pod strokovnim vodstvom tudi dlje v Triglavski narodni park, nekaj pleten pa je odpeljalo dopoldne na otok, kjer je bila izseljenska maša, ali pa so prisluhnili koncertu godbe na pihala iz Gorij. Popoldanski uradni del se je začel v šotoru na promenadi ob jezeru z nastopom ansambla Slovencev iz Kanade Murski val in učenca osnovne šole Gorje Dejana Zupana, ki je zapel in na trobento Zaigral pesem Rojaki. Za to priložnost jo je napisal Franc An-kerst in zanjo prejel posebno priznanje izseljenske matice.
Nove razsežnosti nacionalnega vprašanja
Po pozdravu predsednice Slovenske izseljenske matice mag. Milice Trebše Štolfa, ki je opozorila na pomen delovanja med mladimi Slovenci na tujem in na njihovo zavedanje slovenskih korenin, prebiranju pozdravnega pisma predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in nagovorih župana Bleda Borisa Maleja in direktorja Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu dr. Iztoka Simonittija, ki je opozoril na veliko simbolno vlogo
Bleda med Slovenci po svetu, je izrekel dobrodošlico tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor. Spomnil je na prelomnost letošnjega leta, koje državni zbor sprejel obvezujoče Resolucijo o Slovencih po svetu in ko se bo treba začeti pripravljati na članstvo Slovenije v Evropski uniji, ko meja ne bo več in ko se bo odprl slovenski kulturni prostor. Nastale bodo nove razmere, v katerih bo treba na novo opredeliti reševanje slovenskega nacionalnega vprašanja. Dejal je, da je Slovenija prijazna, demokratična in napredna
Frančiška Por iz Toronta
država, iz katere ni nikomur več treba bežati. Slovenska država vabi rojake, da se vračajo in se morda tudi za stalno vrnejo. Vsi
Zbor Franceta Prešerna iz Skopja
pa se moramo zavedati, da smo Slovenci.
Med bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali odlični komorni pevski zbor France Prešeren iz Skopja z zborovodjo Tomislavom Šopovom, tamburaši iz Cirkulan, pevke Kulturnega društva Mandrač iz Kopra, mešani pevski zbor Camerata Slovenica iz Sarajeva, solo pevka Lidija Lapuh iz Avstralije, moški pevski zbor Svoboda iz Radeč in folklorna skupina Rib-no, je bilo veliko priložnosti za pogovor z izseljenci oziroma Slovenci, rojenimi v slovenskih družinah na tujem. Presenetljivo veliko pozornost žanjejo predlogi in prvi primeri vračanja izseljencev in njihovih potomcev v Slovenijo, čeprav se vsakdo zaveda ovir, na
Slovenijo je obiskal 14. dalajlama Tenzina Gvatsoja, tibetanski duhovni voditelj
Prišel sem vam govorit o sočutju
Dalajlama je kot Nobelov nagrajenec za mir leta 1989 obiskal Slovenijo na povabilo Društva za podporo Tibetu in slovenske Univerze v Ljubljani, ki mu je podelila naslov častnega senatorja. Neuradno se je rad srečal z javnimi osebnostmi, ki so to želele, topel sprejem pa je doživel predvsem s strani številnih slovenskih in tujih pristašev budizma in Tibeta na javnem predavanju v ljubljanskem Tivoliju.
14. dalajlama Tezina Gvatsoja že skoraj pol stoletja živi v izgnanstvu kot begunec. Po kitajski invaziji v Tibet leta 1950 je skupaj s številnimi Tibetanci pribežal na sever Indije, kjer je v Dharamsali kot vodja države za svoje ljudstvo v petdesetih letih ustvaril Malo Lhaso. Njihova vlada je demokratična, imajo ljudski volilni sistem, nimajo pa vojske in policije. Dolgo časa je dalajlama skupaj s svojim ljudstvom spremljal in poslušal žalostne vesti o agresiji kitajskega totalitarnega režima, vendar jim je s pomočjo budistične srednje poti sprejemanja, sočutja in po-
minjajo. "Zaradi totalitaristične-ga sistema se je kitajska država odtujila od ostalega sveta, ki danes sodeluje med seboj povezano. Počasi bodo spoznali, da bodo za vo^jo države in ljudstva morali sprejeti demokratični režim, ki jim bo omogočal razvoj in odprtost svetu. Kitajska je danes v procesu spreminjanja in veliko stvari je že drugačnih kot nekoč," je govoril optimistično. Dalajlama se zavzema za avtonomijo Tibeta in to je postala že njegova dolgoletna mantra, a, kot je dejal na predavanju na pravni fakulteti, ima Kitajska tudi svojo
Na svojem obisku v Sloveniji, kamor je prispel v četrtek, 4. julija, seje srečal s predstavniki medijev v Grand hotelu Union v Ljubljani, popoldan pa seje na Brdu pri Kranju najprej srečal s predsednikom Vlade RS dr. Janezom Drnovškom in nato v zlatem salonu s predsednikom Državnega zbora RS Borutom Pahorjem in vodji poslanskih skupin. Drugi dan svojega obiska se je srečal z gostitelji Univerze v Ljubljani, kjer mu je rektor prof. dr. Jože Mencinger slovesno izročil plaketo z nazivom častnega senatorja, ki mu jo je senat podelil že oktobra lani, ko je bil njegov prihod napovedan prvič. V povsem polni predavalnici pravne fakultete je dalajlama predstavnikom univerze, dekanom fakultet in ostalim gostom govoril o etiki za novo tisočletje in ponovil nekaj svojih osnovnih načel: sočutje, ljubezen, strpnost in skrb za sočloveka so vrednote, ki peljejo k notranjemu in zunanjemu miru, razumevanju, blagostanju in reševanju nasprotnih mnenj z dialogom do rešitve, ki
Sproščeno srečanje s predsednikom Milanom Kučanom.
Topel pozdrav pred Grand hotelom Union.
stavljanja mej uspevalo soočati se z žalostnimi razmerami, ki so dojele tibetansko ljudstvo. Danes živi v izgnanstvu po celem svetu skupaj okrog 140.000 Tibetancev, v Tibetu, ki ima uradni status oku-
pirane države, pa 6 milijonov in &5 milijonov Kitajcev. Problem •ibeta in Kitajske se vleče še da-iTefc, vendar se po besedah dalajla-Jtoe razmere v Tibetu kljub agresivnemu kitajskemu poseganju v llhctanski narod, njegovo kulturo ,n nudistično vero nekoliko spre-
mantro, Tibet je Kitajska. Na obisku v Sloveniji je večkrat poudaril, da se kot budistični menih zavzema za srednjo pot reševanja problema v Tibetu, kar pomeni najti skupno rešitev, ki bo sprejemljiva za oba naroda in obe vladi. Kljub temu pa je veleposlanik Kitajske v Sloveniji slovenskim politikom svetoval, naj se ne srečujejo z da-lajlamo, ker bi to utegnilo škodovati dobrim odnosom med državama. Vendar so se z njim radi srečali mnogi politiki.
Na sobotnem predavanju o sočutju.
bo sprejemljiva za obe strani, saj smo ljudje med seboj povezani.
Med poslušalci je bil tudi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode in obrambni minister Anion Grizold, s katerima se je dalajlama pozdravil posebej za zaprtimi vrati, prav tako z ljubljansko županjo Viktorijo Potočnik, ki ga je navdušila s podatkom, da v prestolnici ni veliko kriminala. Popoldan si je v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so ob obisku njegove svetosti potekale številne spremljevalne prireditve, skupaj s tibetanskimi menihi ogledal peščeno mandalo sočutja, ki so jo napravili budistični menihi iz Nepala, v Vili Podrožnik pa ga je sprejel še predsednik Milan Kučan.
V soboto dopoldan, na zadnji dan obiska, pa je dalajalama imel predavanje o sočutju za širšo javnost in predsednik Društva za podporo Tibetu Matjaž TronteU je bil mnenja, da mu boljšega darila za 67. rojstni dan ne bi mogli dati, kakor to, da o svojem poslanstvu, širjenju sočutja, spregovori širši javnosti. Dalajlama je še enkrat ponovil, da so ljubezen, vera, sočutje,
strpnost in skrb za druge bistvenega pomena za mir, harmonijo, blagostanje in sožitje. Ljudje pa danes dajemo vse preveč poudarka zadovoljevanju zunanjih, čutnih želja. "Obleka, dobra hrana, cigarete, parfumi ne dajejo dušnega miru in sreče. Imamo opravka z nadvse imenitnim inštrumentom, človekovo inteligenco, ki je lahko konstruktivna ali destruktivna. Zato je potrebno vsak dan spremljati mentalno dogajanje v mislih, čustvih in duši, ter sproti prepoznavati negativne misli in Čustva, ter jih spreminjati v pozitivna. Sam sem dolgo časa poslušal žalostne vesti iz svoje države, a le optimistična in pozitivna naravnanost mi je pomagala prebroditi težke trenutke vsa ta leta," je med drugim omenil. Poosebljena radost, optimizem, pozitivna naravnanost, živost in sočut-nost dalajlame je navdušila vse, ki so se srečali z njim. Dotaknil se je naših src in spomnil na tisto, kar vsi iščemo. Ljubezen in mir v duši. Pot sočutja je pot srca. Dalajlami hvala za opravljanje svoje božanske naloge, Bude sočutja.
Katja Dolenc, foto: Tina Doki
katere je treba računati. Toni in Milan Šprohar iz Sydneyja v
Avstraliji sta zunaj že 45 let. Doma sta z Ostrožncga Brda na Primorskem. "Vedno pogosteje prihajava domov, saj se nama zdi v Sloveniji vedno lepše. Vrnitev za stalno? Če bi nama kdo pred tridesetimi leti rekel, naj se vrneva, bi se, sedaj pa je prepozno. V Avstraliji imava družine, otroke, dom..." Podobno je razmišljala Frančiška Por iz Toronta. Očetu, doma iz Blata, in materi iz Cola se je rodila na tujem. Pogosto je v Sloveniji. Tudi tokrat je bila zaradi sodelovanja na šoli slovenskega jezika. "Zelo rada bi se vrnila, če ne bi imela v Kanadi družine. Večkrat sem že dejala, da sem se rodila v nepravem času v napačni državi. Kaj moreš. Sem pa vesela, da sta me starša vzgojila v zavednem slovenskem duhu." Frane Strgar, rojen v Gorjušah, je skoraj v celoti spet doma. Leta -1956 je odšel v Kanado in nato v ZDA. Bile je uspešen gradbeni projektant v Minesotti. Podjetje je prodal uslužbencem, sam pa odšel v Arizono, kjer preživlja zime, poleti pa je njegov dom Vila Bled na Bledu. "Zelo sem ponosen na Slovenijo in na njene dosežke. Na svetu ni lepšega od nje. Prijateljem sem govoril o njej in pripovedoval kje je, koje nastajala kot država in je bila v vojni. Danes pa jih vabim, naj obiščejo to lepo deželo..."
Jože Košnjek, foto: Tina Doki
www. gorenjskaonline. com
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, Izhaja ob torkih In petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsakdan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 160 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Zahvala in spomin Aljažu
V občini Medvode so s prireditvami sklenili letošnje praznovanje, osrednja ob prazniku pa je bila pri domu Jakoba Aljaža v Zavrhu.
Medvode - Prireditve ob letošnjem prazniku občine Medvode so se začele že junija, pred štirinajstimi dnevi s piknikom motoristov in različnimi glasbenimi skupinami, med drugim je nastopila po "sklepu otroškega parlamenta Medvode" tudi skupina Siddhar-ta. Prireditev, ki je poudarila letošnje praznovanje, pa je bila že drugič prireditev s povorko pod naslovom Kmečki praznik.
Pred tednom dni je bil osrednji dogodek letošnjega praznovanja 80-letnica gasilstva v Spodnjih Pirničah, Vikrčah in Zavrhu. Gasilci so dobili najsodobnejše, več kot 35 milijonov tolarjev vredno gasilsko vozilo, s katerim bodo zaradi kar sedem kubičnega rezervoarja lahko občane oskrbova-
li s pitno vodo ob suši. Pa tudi sicer bodo z njim gasilci usposobljeni za hitre intervencije ob požarih in drugih nesrečah.
Ta konec tedna pa je bila osrednja občinska proslava pri domačiji Jakoba Aljaža v Zavrhu. Na tradicionalni svečanosti ob njegovem rojstnem dnevu so se zbrali domačini in občani Medvod ter gorniki, ki delujejo v klubu Jakoba Aljaža. Slednji so v soboto častni znak podelili vsem, ki so minulo sezono opravili spominsko Aljaževo pot od doma do doma. V kulturnem programu je nastopil tudi Lovski pevski zbor, župan Stanislav Žagar pa je položil cvetje k spominski plošči na hiši Jakoba Aljaža v Zavrhu.v
Andrej Žalar
Krajani Hriba tokrat niso "šrangali"
Če do 4. julija ne bo podpisana pogodba o brezplačnem odstopu zemljišča za novo cesto v Potoče,
bomo 6. julija sedanjo cesto zaprli.
Preddvor - Tako so z zaporo ceste skozi naselje Hrib tamkajšnji krajani zagrozili podjetju Živila. To jim je namreč obljubilo, da bodo občini brezplačno odstopili del zemljišča, po katerem naj bi tekla trasa nove ceste, za katero je v proračunu občine Preddvor za letos že zagotovljen denar. Do zapore, ki bi v soboto predstavljala nenadejano "šrango" marsikateri poroki v gradu Hrib ob jezeru Črnava, pa naposled vendarle ni prišlo. Predstavniki Živil so se namreč dva dni prej udeležili sestanka s krajani in jim vnovič zagotovili, da obljube niso izrekli s figo v žepu.
Janez Studen je v imenu krajanov Hriba pojasnil problem, ki se v zvezi s staro cesto vleče že tri
Sporno knjigovodstvo, ne poslovanje
Pri finančnem nadzoru porabe proračunskih sredstev v ALC Lesce - Bled je bilo ugotovljeno, da zavod ne vodi obveznih temeljnih knjig.
Lesce - Finančna služba občinske uprave občine Radovljica je pri nadzoru porabe proračunskih sredstev za leto 2001 v Alpskem letalskem centru Lesce - Bled (ALC) ugotovila vrsto nepravilnosti v računovodskem poslovanju zavoda. Občinski nadzornici sta namreč ugotovili, da v ALC Lesce - Bled ne vodijo dvostavnega knjigovodstva ali bolje rečeno: ne vodijo obveznih temeljnih knjig (dnevnika in glavno knjigo), temveč zgolj pomožne knjige - blagajno, knjigo osnovnih sredstev ter knjigo terjatev in obveznosti.
Finančni nadzor je bil opravljen konec marca in v začetku aprila po oddaji zaključnega računa ALC Lesce - Bled za leto 2001. Ko sta občinski finančnici želeli vpogledati v arhiv glavne knjige in pomožne knjige, sta ugotovili, da letalci podatkov 0 poslovanju zavoda za leto 2001 v taki obliki sploh nimajo. Direktor zavoda Viljem Ekar in zavodova računovodja Marjana Mrak sta za razlog neobstoja glavne knjige navedla računalniški virus, ki da jim je v drugi polovici lanskega leta uničil vse podatke za leti 2000 in 2001." Zanimivo je, da nov računalniški program in glavna knjiga še do danes nista vzpostavljena. Razveseljivo pa je, da pri nadzoru niso ugotovili nepravilne oziroma nenamenske porabe občinskih sredstev.
Zaradi ugotovljenih knjigovodskih nepravilnostih sta župan Janko S. Stušek in na zadnji seji tudi občinski svet Radovljice zadolžila predsednika upravnega odbora ALC Lesce - Bled Aleša Smajiča in občinske predstavnike v upravnem odboru zavoda, da v roku treh mesecev sprejmejo ustrezne ukrepe za sanacijo finančnega poslovanja. To pomeni čimprejšnjo vzpostavitev knjigo-
vodskega računalniškega programa - pomagala bo občina - in vzpostavitev poslovnih knjig za zadnji dve leti in tekoče leto ter njihovo arhiviranje, kakor zahte-
vajo zakonske določbe. "Poslovanje mora biti v vsakem trenutku transparentno in zakonito," je dejal župan Stušek in ob navajanju računalniškega virusa kot krivca za nastalo situacijo cinično pripomnil, da gre verjetno kar za desetletni virus. Predsednik upravnega odbora ALC Lesce - Bled Aleš Smajič pa je občinskemu svetu zagotovil: "Problem ni v poslovanju zavoda, ampak zgolj v revidiranju računovodskih poslov." Simon Šubic
desetletja. Tedaj je namreč podjetje Central, predhodnik sedanjih Živil, gradilo kegljišče, zatem pa še hotel Bor, krajani Hriba pa so cesto odkupili in jo začasno dali v uporabo temu podjetju, ki je zagotavljalo, da bo zgradilo svojo pot do hotela. Po tolikih letih do jezera in objektov ob njem še vedno vodi tedanja cesta, promet se je zelo povečal, zlasti nevzdržno je ob sobotah, ko so v Preddvoru poroke. Krajani že dolgo opozarjajo na te težave, na občini Preddvor so že dosegli, da se bo gradila nova cesta. Trasa je že zarisana, in sicer se bo začela pri stavbi, kjer
je bila včasih trgovina Živil in peljala po grabnu skozi park ter se na vrhu klanca priključila cesti za Potoče. Krajani zagotavljajo, da je tu pred sto leti že vodila pot v Potoče, saj so našli stare opornike lesenega mostu. Domačini tudi opozarjajo, da bodo potrebovali obvozno pot, če se bo ob domu oskrbovancev v prihodnje začelo graditi naselje za starejše občane. Zadnji rok za podpis pogodbe z Živili pa so postavili zato, ker je v občinskem proračunu že zagotovljen denar za cesto. To je potrdil tudi župan občine Preddvor Miran Zadnikar, ki pravi, da bi letos zagotovili vso dokumentacijo za novo cesto, lahko pa bi letos začeli tudi z deli.
Da se tudi v Živilih zavedajo problema in da njihova obljuba ni bila s figo v žepu, je na sestanku zagotovil tudi član uprave Živil Gorazd Tršan. Dejal je, da podjetje želi ostati v kraju, kjer ima trgovino in turistične objekte (te
je sicer oddalo v najem), tu pa želi graditi tudi novo večjo trgovino z ustreznejšimi parkirnimi prostori. In ravno slednja je razlog, zakaj pogodbe o brezplačnem odstopu zemljišča z občino še niso podpisali. Ne vedo še namreč, kje bo lokacija nove trgovine: če ne bodo dobili druge, bodo verjetno ostali na parceli, kjer je zarisana tudi nova cesta in ta razdeli parcelo na dva dela. V tem primeru bo treba traso premakniti za nekaj metrov. V primeru druge lokacije pa posegi v načrte ne bodo potrebni. Rešitev bo znana v mesecu dni, zato krajane prosijo za potrpljenje in ponujajo zadnji datum, do katerega bo pogodba zagotovo podpisana: 10. september. Krajani so se tokrat pustili pregovoriti in v soboto na cesti, ki skozi Hrib vodi proti Potočam in hoteloma Hrib in Bor, niso postavili zapore.
Danica Zavrl Žlebir
Mednarodni utrip v Škofji Loki
Škof ja Loka • Ob občinskem prazniku Škofje Loke so mesto obiskali gosti iz Češke, Nemčije, Avstrije, Italije, Belgije in Srbije. Čeprav so gostje obiskali Škof jo Loko ob prazniku, pa vseeno ni šlo le za obiske protokolarne narave, temveč so potekali kulturni, gospodarski in drugi dogovori o sodelovanju.
Že na četrtek, v tednu pred občinskim praznikom, je župan Igor Draksler sprejel goste iz Smcdcrevske Palanke. Njihov glavni interes je gospodarsko sodelovanje, stike pa imata občini navezani še iz jugoslovanskih časov, ko sta se občini tudi pobratili. Večerje z gosti se je udeležila tudi Irena Mrlak iz Razvojne agencije Sora, kije predstavila možnosti za sodelovanje. Naslednji dan so prišli še gostje iz Češke, Nemčije in Belgije - skupaj s Srbi pa jih je župan sprejel v gostilni Pr' Premetovc. Razen uradnega dela je po večerji sledilo še veliko zanimivejše neformalno srečanje. Prav tu so se gostje iz Belgije in Srbiji že dogovorili za gospodarsko sodelovanje. Nazadnje so v soboto na praznovanje prišli še Avstrijci in Italijani.
Na obisku pri dr. Jožefu Bcrniku pa je bil tudi dr. Franc Rode, ki je zanimiv po svojih izumih. Dolga leta je delal pri Hevvlet Packardu, kjer je s skupino sodelavcev pred 30 leti naredili prvi žepni računalnik, ki je bil zmožen opravljati trigonometrične operacije. Iz tega je kasneje izšel še njegov najbolj znan izdelek - poslovni kalkulator s priročnimi funkcijskimi tipkami. Dr. Rode sicer prihaja iz Kamnika, njegova žena Mija je iz Stare Loke, Bernikova pa sta bila njuni priči.
Boštjan Bogataj
Spoznala sta se na veselici
Sredi junija sta Janez in Marija Čemažar obnovila sklenitev zakonske zveze izpred petdesetih let. Prvič sta se poročila v Poljanah nad Škofjo Loko, tokrat pa ju je poročil župan Občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj na Škofjeloškem gradu.
Škof ja Loka, Murave - Na slovesnosti se je poleg sorodnikov zbralo še veliko prijateljev in znancev, po kozarčku rujnega in plesu na dvorišču gradu pa je zlatoporočenca kočija s konjsko vprego odpeljala po Škofji Loki. Priči pri potrditvi abrahamske zveze sta bila hči Manca Jerman in sin Janez Čemažar. Ob 13. uri jih je čakala še cerkvena zaobljuba, nato pa so se vsi skupaj napotili v gostilno Blegoš na veselo rajanje.
Marija Čemažar, ali kot jo kličejo vsi, Marjanca jc k Žnidarju na Murave prišla s kmetije pri Bri-
novcu iz Gorenje Žetine. Janeza Čemažarja, po domače ga kličejo Janko, je bil drugorojeni v Žni-
šolski zazidalni načrt sprejet  Vroča kri zaradi plinifikacije
darjevi družini, ki se je preživljala s trgovino in obdelavo koščka zemlje. Spoznala sta se na veselici v Javorjah, Janko jo je še isti dan spremil domov in Brinovče-vim naznanil, da jo želi za ženo. Junija je bila že poroka.
Tako je Marjanca postala Žni-darjeva tamlada. Zakon so osrečili štirje otroci: Manca, Janko, Milan in Milena. Janko Čemažar je bil zaposlen v Kmetijski zadrugi, skupaj sta obdelovala nekaj zemlje, med prvimi sta začela pridelovati črni ribez in bila nekaj časa celo oskrbnika gostilne v Javorjah. Leta 1968 je Janko zbolel, zato ni mogel več opravljati dela v Kmetijski zadrugi, kot kuharica pa se je zaposlila Marjanca.
Otroci so medtem odrasli in si začeli ustvarjati svoje družine. Še vedno pa so se v veselje obeh radi vračali z vnuki in pravnuki. Danes imata že 9 vnukov in štiri pravnuke. Prav vsem sta dala v zibko dobro doto: ljubezen, delavnost in poštenje. Danes uživata v svojih sadovih lepe jeseni življenja v domači hiši, skupaj s sinom Milanom.        Boštjan Bogataj
Mestni svet je sprejel predlog zazidalnega načrta za šolski center na Zlatem polju. Tja želi tudi ljudska univerza.
Kranj - Območje zazidalnega načrta obsega dobrih sedemnajst hektarjev in je v pretežni meri že pozidano. V njem je občina dodelila prostor tudi novi ekonomski srednji šoli, medtem ko ima preostali večji del na novo načrtovane gradnje na jugovzhodu v mislih fakulteta za organizacijske vede.
Bled - Občinski svetniki oziroma komisija za nadzor nad uresničevanjem plinifikacije v občini Bled dokazuje, da je pogodba z Adri-aplinom kot koncesionarjem škodljiva in v nasprotju z občinskim odlokom, župan pravi drugače. Komisija si bo poiskala drugo pravno mnenje, če ne bo zadovoljna z odgovori pravnika, ki zastopa interese občine Bled.
Na osnutek zazidalnega načrta, ki so ga izdelali v Domplanu in ga je mestni svet obravnaval v začetku marca, je bilo v javni razpravi razmeroma malo vsebinskih pripomb. Večino je izdelovalec v predlogu upošteval. Tako bo višina intervencijske poti pri pasaži s 3,5 metra povišana na 4,5 metra, kot predpisujejo standardi za požarne poti. Tudi objekti so zdaj natančno določeni, da ne bi kasneje prihajalo do različnih "razumevanj" zazidalnega načrta.
Ljudska univerza, ki se očitno želi preseliti na Zlato polje, bo tod lahko našla svoje mesto, zavrnjen pa je predlog društva Sožitje, ki se zavzema za širitev varstveno delovnega centra. Razlog zavrnitve je ta, daje zemljišča, na katera naj bi se širil, mestna občina pridobila in namenila za srednjo ekonomsko šolo.
Za stanovalce ob Kidričevi cesti, ki jih zdaj moti živahen promet proti fakulteti, srednji šoli, dijaškemu in študentskemu domu ali športni dvorani, je zanimiva tudi prometna rešitev v novem zazidalnem načrtu. Po njem bo v šolski center mogoče priti s sedanje Kidričeve ceste, na novo pa še z bodoče severne obvoznice in s Koroške ceste. Po dograditvi severne obvoznice se bo motorni promet proti Kidričevi cesti prekinil s slepim oziroma omejenim dovozom, vhod s Koroške ceste pa zaključil na parkirišču.
Območje zazidalnega načrta za šolski center na Zlatem Polju je v celoti namenjen izobraževalni dejavnosti, ki jo dopolnjujejo bivalni in športni objekti, urejene bodo tudi zelenice, parki, pešpoti, kolesarske poti in parkirišča.
H. J.
Na minuli seji občinskega sveta Bled so svetniki, ki sodelujejo v komisiji za nadzor nad uresničevanjem plinifikacije v občini Bled v polemiki z županom Borisom Malejem ostro nasprotovali plini-fikacijski pogodbi o koncesiji za gradnjo, distribucijo zemeljskega plina, upravljanje in vzdrževanje plinske infrastrukture v občini Bled, ki je bila sklenjena med občino Bled in podjetjem Adriaplin, d.o.o., Ljubljana. Svetniki so menili, da pogodba ni v skladu z odlokom o podelitvi koncesije, posebno v tistem delu ne, kjer je določena doba koncesije, saj po odloku traja 30 let in omrežje preide v last koncendenta, v pogodbi pa je navedeno, da preide omrežje v last koncendenta proti plačilu neamortizirane vrednosti omrežja za distribucijo plina. Za določitev protivrednosti vloženih sredstev pa naj bi se upoštevala amortiza-
cijska doba 50 let. Ta člen pogodbe koncesionarju zagotavlja, pravijo ogorčeni svetniki, da mu bo občina Bled po izteku koncesijske pogodbe morala povrniti 40 ali več odstotkov vrednosti zgrajene infrastrukture, kar pa je v nasprotju z občinskim odlokom, ki navaja, da koncesionar 100 odstotkov potrebna sredstva za izgradnjo omrežja pridobi iz cene plina. Do povrnitve stroškov je koncesionar upravičen le v primeru predčasne prekinitve pogodbe.
Župan je zagotavljal, da pogodba ni škodljiva in da ima že dovolj javnih mnenj in natolcevanj o škodljivosti te pogodbe. Na očitke, da komisija ni dobila vseh prilog pogodbe pa je dejal, daje treba razumeti, da komisiji niso mogli biti dostopni vsi dokumenti in priloge, saj je Adriaplin na trgu in ne more javno konkurenci razkriti vseh poslovnih skrivnosti.
Zato so na seji sklenili,da se odvetniška pisarna, ki opravlja pravniške posle za občino, v tednu dni izjasni, kakšna je pogodba - v skladu z odlokom ali ne - če pa komisija za nadzor ne bo zadovoljna z njenimi odgovori, si bo komisija za nadzor nad plinifikacijo lahko na račun občine priskrbela drugo neodvisno pravno mnenje.
Darinka Sedej
*8»
Tel.: 07/33*-33-00 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/33Z-40-24 Radio Sraka, d.o.o. Valantiče vo 17 •OOO Novo Mesto
Dobitniki občinskih priznanj znani
Radovljica - Občinski svet Radovljica je potrdil dobitnike letošnjih občinskih priznanj, kakor je predlagala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Veliko plaketo občine Radovljica bo prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Begunje ob 120-letnici ustanovitve, občinsko plaketo prejmeta Anton Pintar iz Globokega za življenjsko delo v gospodarstvu in aktivno delo v KS Mošnje ter Marija lic - sestra Valentina za življenjsko delo na področju slovenske kuharske stroke/umetnosti. Kulturno nagrado - plaketo Antona Tomaža Linharta - prejmeta JZ Muzeji radovljiške občine ob 50-letnici kovaškega muzeja v Kropi in Likovna sekcija VIR-KUD Radovljica ob 11-letnici uspešnega delovanja. Županu Janku. S. Stušku pa je prepuščeno, ali bo Slavku Kenetu (za dolgoletno delo v Območni obrtni zbornici Radovljica in pri ohranjanju in razvoju obrti v občini Radovljica) in Janku Pogačniku (za delo v dobrobit družbe in krajanov Kamne Gorice) podelil medaljo ali pečat občine Radovljica. S. Š.
Torek, 6. julija 2002
KULTURA / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 5. STRAN
Obujeni sledovi davnih človeških eksistenc, čaščenj, simbolov in razmišljanj nekdanjih civilizacij
Pradavne oblike žgane gline
V Tržiču so v petek, 5. julija, odprli zanimivo razstavo koroške keramičarke Nežike Novak, ki je duha stare žlahtne, tople in domače Kurnikove hiše napolnila
s keramiko pradavnih oblik, občutij in elementarne energije. Razstava je na ogled do 28. julija.
Tržič - Bolj primernega prostora za razstavo keramičnih del Nežike Novak tržiški kulturni delavci ne bi mogli izbrati. Domačnost zgornjih razstavnih prostorov, napravljenih in opremljenih v naravnih materialih lesa, kamna, opeke •n keramične peči služijo kot odličen ambient za ustvarjanje pradavnega duha elementarnih sil narave, zajetih v oblikah in formah keramičnih skulptur in reliefov Nežike Novak, ki razstavlja predvsem na Avstrijskem, Koroškem in Tirolskem. Rojena je bila 1961 v Železni Kapli, maturirala na BORG v Celovcu, v osemdesetih študirala arhitekturo na tehnični univerzi na Dunaju ter keramiko na Koroškem, za katero je opravila tudi mojstrski izpit. Od leta 1990 dela kot svobodna keramičarka.
Mednarodne poletne gledališke delavnice
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti prireja tradicionalno poletno gledališko delavnico, ki bo letos v Izoli v času od 22. do 31. avgusta 2002. Delavnice so izjemna priložnost za mlade, da se intenzivno seznanijo s sodobnim gledališčem in s pomočjo priznanih tujih mentorjev praktično preizkusijo svoje talente v gledaliških produkcijah. Zagotavljajo vpogled v vse plati umetniškega ustvarjanja in popeljejo udeležence preko različnih pristopov, metod in dejavnosti v svet gledališča. Namenjene so začetnikom, amaterskim igralcem ter profesionalnim gledališčni-kom, plesalcem in literatom. Gledališke izkušnje so dobrodošle, vendar niso pogoj za udeležbo. Delavnice bodo potekale v angleškem jeziku in bodo na teme Commedia dell'Arte, Od slučajnega k namernemu - od banalnega do znaka, Naredi si preformans, Ustvarjalno pisanje dramskih tekstov in scenarijev (vse v času 22. - 29. 8.), Okusimo gledališki cirkus (27. - 31. 8.), ABC teatra po avstralsko in "SEI - Bo tehnika".
Informacije na naslovu JSKD, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, na tel 01-2410-517 in na internetu http://www.slkd.si. Prijavni rok je do 19. julua 2002.
Katja Dolenc
Avtorica je razstavni prostor odlično uporabila za stapljanje stare slovenske in starodavne "neolitske" kulture. Črno kuhinjo je z kamni in keramičnimi aplikacijami spojila v enost tople in občutene povezanosti z naravo, ki se kaže v izboru, formi in tehniki oblikovanja materiala, kije človeku služil od pradavnine, v glini. Glina je topla, mehka, voljna, domača in večna moč zemlje, ki se vselej razdaja. Energija elementarne narave se je pod spretnimi rokami keramičarke, ki je, tako
kakor velja za vsakega pravega mojstra, na podlagi starega znanja in svojih izkušenj razvila svojo tehniko peke in oblikovanja. V oblikah posod je zajeta energija zemlje in ognja pri peki, poudarjena v barvi in kompaktnosti površine posode, ki ima okroglaste oblike mehko zaobljenega nekdanjega posodja, vaz, torzov, vodnjaka ali zgolj imitacije duha življenja, tesno povezanega z naravo, ki je narekovalo tudi oblikovanje.
Poleg žganega posodja kompaktnih oblik iz debele plasti rdeče gline, ki je ob peki dobilo bakren navdih, predstavlja avtorica tudi vaze širokih in odprtih form iz bele gline, ki s svojo razširjajočo obliko dihajo radost življenja. Pozornost pritegnejo tudi mehke organske oblike padajočih velikih kapelj, ki pa so tehnično zelo dovršene, saj so izredno tanke. Doseči takšno tenkočutnost krhkih sten je v keramiki prava umetnost. Oblike resnično spominjajo tudi po barvi na zglajeno kamenje preprostih oblik, ki so jih ljudstva uporabljala v vsakdanje namene. Med njimi so tudi oblike razpo-lovljenih semen, glinastih skladov in polnih mehkih organskih oblik, ki kar vabijo pod dotiku. In ob tem gledalcu zaigra v duši, ko se globoko v njem aktivira praspo-
Utrinek z otvoritve razstave, Nežika Novak prva z desne.
nih utrdb. Motivi se vse bolj jasno izrisujejo tudi na ciklusu rustikalnih reliefov s figuralnimi motivi. Ti se bodisi dvigujejo kot čutne podobe iz grobega in divjega materiala narave, ali pa so postavljeni v arhitekturni okvir. Med deli je tudi nekaj povsem abstraktnih v rdeči žgani glini, ki dajejo zaradi naravnega materiala zanimiv efekt in so zaradi tople gline sprejemljiva ter umetniško izrazna. Čeprav so njena dela navdahnjena po starodavnem posodju, pa njene stvaritve niso namenjene vsakodnevni uporabi, ampak delujejo kot čudoviti umetniški eksponati, polni lepote in življenja.
Katja Dolenc, foto:Tina Doki
min na življenje v davnini, tesno povezanim z naravo in materjo zemljo.
Vsa dela Nežike Novak imajo gladko ali grobo rustikalno površino, vaze pa v sebi rojevajo tudi življenje. Iz njih se na površje iz-dolbljajo silhuete figur in arhitekturnega okolja, ki zaradi barve in peščenega materiala spominjajo na kraje in zgodbe bližnjega vzhoda, kjer nomadskim ljudstvom vladajo peščene planjave neukročene narave, svoje zatočišče pa najdejo le za zidovi redkih in osamljenih "biblijskih" mest-
Edinstveni slovenski kozolci
V okroglem stolpu Škofjeloškega gradu je na ogled razstava maket dvojnih kozolcev Franca Pogačarja, ki predstavljajo pomemben prispevek k ozaveščanju vloge slovenskih kozolcev v bogati kulturni dediščini naroda.
■
Škofja Loka - Razstava kozolcev Franca Pogačarja je skrbno zasnovana in po svoji vsebini navaja k razmišljanju o njihovem preteklem, sedanjem in bodočem pomenu. Dr. Marjan Rožič, slavnostni govornik na otvoritvi razstave 3. julija, je pojasnil, da je slovenski kozolec nastal in se razvijal kot gospodarska sušilna naprava, v sodobnih pogojih pa je postal zanimiva dediščina, ki v sodobnem času ostaja prepoznaven del nekdanje vaške arhitekture. Vrsta potujočih razstav, ki predstavljajo makete različnih kozolcev po Sloveniji, so del projekta Turistične zveze Slovenije s sloganom Vnukom v dar. Zaradi njihove originalnosti v Evropi so vedno bolj pomemben del turistične ponudbe, obenem pa opo-
Srebrne sanje o Andvju VVarholu
$00©«
zarjajo tudi na nujnost njihovega obnavljanja, saj številnim grozi propad.
Franc Pogačar se z maketar-stvom ukvarja več kot deset let in izdeluje vrhunske makete kozolcev toplarjev v razmerju 1: 25. Izdelava posamezne makete je dolg proces, ki zahteva čas in tehnološke spretnosti. Slovenski etnolog dr. Janez Bogataj je pojasnil, da so sestavni deli posameznega kozolca izdelani povsem ročno, kar vključuje tudi "miniaturno" klesanje. "Vsi deli so pomanjšani v izbranem razmerju, enako velja tudi za strešno kritino, ki sicer mnogim izdelovalcem pomanj-šav povzroča veliko preglavic. Pogačarjevi kozolci imajo tudi
didaktično posebnost, saj se deli streh s posebnimi vodili lahko odprejo. Dobimo vpogled v konstrukcijo ostrešja in funkcionalne površine."
Izdelava makete kozolca traja pet do šest mesecev. Na razstavi se tokrat predstavlja s šestimi maketami kozolcev toplarjev iz Vranskega, Motnika, Mokronoga, Kandrša, Vač in Zadrečke doline. Zaradi kulturno spominske vrednosti predstavljajo obliko dokumentacijskega varstva te dediščine, zaradi umetelne izdelave pa zaslužijo še posebno strokovno in ljubiteljsko pozornost.
Katja Dolenc, foto: arhiv Loški muzej
Loka - V galeriji Ivana Groharja bo do 25. avgusta razstava avtorja Ganija Llalloshija iz Prištine, kjer je na Akademiji za likovno Umetnost zaključil tudi šolanje. Na ljubljanski akademiji je pri prof. . ndreju Jemcu opravil še slikarsko specialko, pri prof. Lojzetu Logarju pa kasneje tudi grafično. Razstava priča o velikem vtisu svetovno znanega umetnika Andvja VVarhola, "kralja" pop arta, ki s svojimi iko-
nami očitno še vedno navdihuje. Llalloshi je za razstavo uporabil ce-ten muzejski prostor, ki ga je na eni steni popolnoma zakril s srebr-0 folijo, na njej pa nanizal plošče z motivom krave, nasproti pa je obe-ena njena monumentalna podoba. Obe razstavni steni povezuje kon-^nuiran niz vinilnih gramofonskih plošč, na katerih je prostor, kije si-r namenjen besedilu z imenom avtorja ali izvajalcev ter seznamu po-etih pesmi, zapolnil s priljubljenimi motivi, kakor sta Mona Liza ali a'i Goghove Sončnice. Kljub očitnem vplivu Vvarhola, je razstava za-'miva umetniška osvežitev. Katja Dolenc, foto: Tina Doki
MESTNA OBČINA KRANJ VABI
na koncert v okviru akcije oživljanja starih mestnih jeder
IMAGO S LOVEN IAE - PODOBA SLOVENIJE
Nastopil bo: orkesterTOTI BIG BAND, Maribor (s programom: uspešnice slovenske in tuje zabavne glasbe) dirigent Marjan Golob in solistka Dada Kladnik v petek, 12. julija 2002, ob 21. uri.
Koncert bo na dvorišču gradu Khislstein. (V primeru slabega vremena bo izveden v Športni dvorani Planina.)
Vstop je prost! Vljudno vabljeni!
MOHOR BOGATAJ, univ.dipl.org. ŽUPAN
Jazz na Ljubljanskem gradu...
Ljubljana - Miha Jazbinšek in njegove legende bodo z začetkom 11. julija, vsak drugi četrtek v juliju in avgustu v času od 20.30 do 23.00 na ploščadi Ljubljanskega gradu igrali pregled jazz literature preteklega dvajsetega stoletja, v instrumentalnem delu pretežno main-stream in jazz today ter nekaj spontanega dixilanda, v vokalnem delu pa evergreene in dobri stari popularni jazz. Stalni člani že od leta 1995 nastopajo vsako leto poleti in pozimi na različnih lokacijah Ljubljane na odprtih prireditvah, pred štirimi leti pa so se predstavili tudi na 1. kranjskem poletnem jazz festivalu. V primeru dežja ali druge prireditve bo koncert v Skalni dvorani.
...in 50. Ljubljanskem poletnem festivalu
Ljubljana - Za ljubitelje jazzovske glasneje Brane Rončel pripravil svetovno znane koncerte v Križankah. Danes, v torek, 9. julija, bo ob 21.00 koncert Joeja Zavvinula zaznamoval praznovanje 70. rojstnega dne te jazzovske legende, ki bo nastopil s svojo skupino The Zavvinul Svndicate, vokalistko Mario Joao in tolkalistom Manolom Badreno. Jutri, v sred, 10. julija, pa bo ob 21.00 uri nastopila senzacionalna zasedba Nevv York Salsa "AH Starš". Ob tem naj opozorimo še na koncert klasične glasbe Komornega orkestra moskovskih solistov 9. julija ob 21.00 v Slovenski filharmoniji in koncert Vlada Kreslina, BeltinŠke bande ter Malih bogov 11. julya ob 21. uri v Križankah že deseto poletje zapored.
Glasbeno poletje v Bohinju
Srednja vas pri Bohinju - V četrtek, 11. julija, se bo s slavnostnim koncertom Stanka Arnolda s trobento in Klausa Kuchlinga pri obnovljenih orglah cerkve sv. Martina ob 20.30 začel že sedmi festival Glasbeno poletje v Bohinju 2002. Umetniški vodja Roman Leskovic je zagotovil, da so tudi letos k sodelovanju povabili vrhunske slovenske in tuje glasbene umetnike. Že četrtkov koncert prinaša zanimiv program glasbenih del C. Gervaisa, D. Buxtehuda, F. Veracinija, C. Merula, J. S. Bacha in G. Ph. Telemanna na obnovljenih in zelo akustičnih cerkvenih orglah, ki jih bo "krstil" mednarodno priznani orglist Klaus Kuchling. Koncerti bodo na sporedu vsak četrtek do 16. avgusta ob 20.30, vstopnice po 2000 sit pa na voljo v recepciji bohinjskih hotelov ali na blagajni pred začetkom koncerta.
Literarni natečaj za seniorske pisce
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti razpisuje literarni natečaj za 4. srečanje seniorskih piscev - začetnikov v letu 2002 iz Slovenije in zamejstva. Avtorji lahko sodelujejo s svojimi še neobjavljenimi pesniškimi, proznimi, gledališkimi in esejističnimi besedili, ki jih še niso poslali na dosedanja srečanja. Obseg gradiva naj ne presega 20 pesmi ali do največ 16 strani oz. 30.000 znakov proze ali drame. Prispevki naj bodo natipkani enostransko. Vsak prispevek mora biti označen z avtorjevim imenom, priložiti je potrebno še kratko pisateljsko bibliografijo, točen naslov (lahko tudi elektronski) in telefonsko številko. Besedila bodo prebrali strokovni ocenjevalci na treh območnih srečanjih v Mariboru, Trebnjem in Logatcu. Avtorji bodo imeli priložnost predstaviti tudi svoje najnovejše knjige. Najboljši avtorji z medob-močnih srečanj bodo novembra povabljeni na literarno kolonijo starejših piscev - začetnikov. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 01-2410516 ali 01-2410500, oz. po e-mailu dragica.breskvar@slkd.si. Prispevke je potrebno poslati do 20. julija 2002 na naslov revija Mentor, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana s pripisom "seniorji 2002". Katja Dolenc
Otroški Ronald McDonaldov Buc Buc te vabi, da prideš v nedeljo, 4. avgusta, na Kranjsko noč 2002 in na velikem odru od 14.00 ure dalje s svojimi sovrstniki zapoješ najljubšo pesmico. Klovn Ronald te čaka, da zavrtiš telefon 04/237-42-04 in zvezdici Danici zaupaš svojo pesmico, ki jo boš želel zapeti. Otroci - čakajo vas sladke nagrade. Prav tako ste v nedeljo, 4. avgusta 2002, vsi glasbeni talenti, ki ste otroško nagajivost vabljeni na Velike Karaoke z Gregorji. Vse informacije ter prijave na Info Točki ŠO FOV.
Info točka:
Kidričeva cesta 55 A 4000 Kranj tel.: 04/237-4-204 Kontakt: Danica Kotnik
4. - 17. julij 2002
informacije in rezervacije; tet.: 04/5780 504 ali www&Mv«lbtoUvm
Upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko o Beogradu in odnosih z Ljubljano
Svetujem sodelovanje in previdnost
Dr. Franc Perko je po končani slovesnosti na Sv. Joštu nad Kranjem, kjer je blagoslovil obnovljen oltar in orgle,
prijazno odgovoril na nekaj vprašanj Gorenjskega glasa.
Vi ste sedaj upokojenec. Kako izgleda nadškofovski pokoj?
"Kar prijetno, predvsem pa veliko boljše, kot je bilo v Beogradu. Sem precej bolan in ta bolezen napreduje. Najhujša oblika bolezni pa je starost, ki je ni mogoče ustaviti. Sicer pa malo pomagam pri birmah, pri raznih slovesnostih, čeprav gre včasih zelo težko. Pričakujem pa smrt, ki je končna odrešitev. Jaz se je nič ne bojim, ampak si je želim."
Kakšni so Vaši spomini na Beograd?
"V Beogradu sem bil skoraj 15 let. Če pa računam še služenje vojaščine in zapor, pa je moje beograjsko obdobje še daljše. Najprej sem bil namreč zaprt v Beogradu v vojnem zaporu in v centralnem zaporu, potem so me pa dali na Zabelo pri Požarevcu. Kot nadškof sem prišel v Beograd v zelo težkih časih, ko je začela razpadati Jugoslavija, za razpad pa so krivili zaroto Vatikana, Slovenije, Nemčije in še nekaterih evropskih držav. Stalno smo bili na udaru, čeprav je šlo za neizogiben zgodovinski proces, ki bi ga morali oni upoštevati, vendar ga niso, saj so želeli ohraniti Veliko Srbijo. To so bili hudi časi. Pritiskali so na nas, nam grozili in na našem imetju povzročili tudi nekaj škode. S fekalijami so nam mazali vrata in jih nosili v cerkev. Pravzaprav so počenjali neumnosti. Po drugi strani pa sem imel s pravos-
lavno Cerkvijo in s patriarhom Pavletom dobre stike. Vendar pa je ob tem treba povedati, da se je velikosrbska ideja, ki je bila v ozadju, gojila tudi v srbski pravoslavni Cerkvi."
Ljubljana in Beograd si prizadevata za oživitev sodelovanja, tako gospodarskega kot političnega. Kako naj v tem primeru ravna Slovenija?
"OotOVO se sedaj ponuja priložnost /a sodelovanje in jo je treba izkoristiti, sicer jo bodo drugi. To odobravam, čeprav je treba biti pri tem tudi previden. Tam vse stvari še niso urejene. Črna Gora je še problem. Prav tako Bosna s Srbsko republiko in Kosovo, za katerega Srbi vedo. da ga ne bodo
mogli nikdar več popolnoma vključiti v svojo državo, vendar obenem še upajo, da jim bo to uspelo. Izmenjavo obiskov med Ljubljano in Beogradom pozdravljam, vendar, kot sem že rekel, z. neko mero previdnosti. Kar zadeva končni mir na Balkanu, je razlika med optimisti in pesimisti. Optimisti pravijo, daje dan, ko bo prišel popoln mir na Balkan, že določen. Mi točno vemo za ta dan, pravijo. Na vprašanje, kateri dan je to, pa odgovarjajo: Sodni dan! Pesimisti pa dodajajo: Da, to je res, vendar šele popoldne!"
Ali lahko boljši odnosi med državama prispevajo tudi k sodelovanju med katoliško in pravoslavno cerkvijo?
"V Sloveniji med sestrskima cerkvama ni nobenih težav. Doli pa so včasih, saj človek večkrat ne ve. kdaj se jim zameri. Ko sem med marčnim obiskom Beograda
dal neki manjši intervju in tudi povedal, da me pri pravoslavnih bogoslužjih nikdar niso pozdravili, kot da me ne bi bilo, so mi zamerili, čeprav sem povedal po pravici. Hitro se jim lahko zameriš, moram pa reči, da smo imeli na splošno dobre, prijateljske odnose s patriarhom, s škofi in profesorji, s katerimi se še srečujemo na raznih ekumenskih simpozijih."
Še eno vprašanje. Ste še nejevoljni, ker so slovenski škofje odklonili pobudo za ustanovitev novih škofij. Do njihove poteze ste bili javno kritični.
"Po mojem mnenju je to zamujena priložnost. Sedaj bo vsak korak v tej smeri težji. Najbolj nerodno je to, da je dal pobudo za nove škofije papež sam in nam je hotel s tem pomagati, slovenski škofje so pa to odklonili. To ni bilo dobro."        Jože Košnjek
Skavti na Selu pri Bledu
Kranj - Gorenjski izvidniki in vodnice, skavti in skavtinje od 11. do 15. leta, izvajajo projekt Kvajdej 2002. Rdeča nit vseh aktivnosti je spoznavanje in oživljanje starih šeg in običajev. Rezultati dosedanjega dela bodo predstavljeni na skupnem taboru vseh gorenjskih izvidnikov in vodnic, ki bo od jutri, 10. julija, do srede, 17. julija, na Selu pri Bledu. V prijetnem okolju blizu Ribnega se bo zbralo okrog 300 skavtinj in skavtov iz. Homca, Domžal, Kamnika, Komende, Škofje Loke, Kranja, Železnikov, Breznice, Radovljice, Jesenic in Bohinjske Bistrice. V nedeljo, 14. julija, bo organiziran dan odprtih vrat za vse, ki bi radi od blizu spoznali dejavnost skavtov. J.K,
Ko nas boste potrebovali, bomo vsi prišli
Prebivalci Loga pri Kranjski Gori so z dobrodelno prireditvijo za otroke v Logu pod Mangartom zbrali milijon in 495 tisoč tolarjev prispevkov. Vsak šoloobvezni otrok iz Loga pod Mangartom je dobil v kuverti 65 tisoč tolarjev.
Kranjska Gora - Vsi večji gorenjski turistični kraji so s številnimi prireditvami vstopili v poletno sezono, z velikim pričakovanjem, da bo dobra. S prireditvami so ali pa še opozarjajo nase in vabijo v goste, zavedajoč se, da je tudi domači gost zelo dobrodošel gost. A Kranjskogorci so bili v letošnji otvoritveni sezoni nekaj posebnega: lokalna turistična organizacija in poseben organizacijski odbor sta na humano pobudo gostilničarja Rudija Kopina iz Loga pri Kranjski Gori med prireditve vključila tudi dobrodelno akcijo Log za Log pod Mangartom. Z veliko veselico in srečelo-vom pod šotorom, kjer so goste zabavali Vagabundi, so krajani Loga želeli pomagati 23 otrokom
Na oder je stopilo kar 23 otrok, ki so jim organizatorji vsakemu posebej izročili darila sponzorjev in vsakemu po 65 tisoč tolarjev.
Oskrbovanci na Bled in Brdo
Sredi junija so v Centru slepih in slabovidnih pripravili dva, že tradicionalna izleta za njihove oskrbovance. Tokrat so se odpravili na Brdo in Bled.
Škof ja Loka - Na Brdo se je odpravilo 20 oskrbovancev centra, ki se lahko premikajo le z vozički. Kot nam je povedala glavna sestra Silva Bizjak, je po njih prišel poseben avtobus z lažjim dostopom za vozičke.
Na Brdu so si najprej ogledali protokolarni del, seznanili so se, kdo je bil tam nazadnje, malce so posedeli na terasi, nato pa odšli na Račji otok, kjer so se osvežili v prijetni senci. "Sprehod je trajal dve uri, nato pa so nas vrhunsko pogostili v hotelu," nam je povedala Bizjakova. Vsak oskrbovanec je potreboval tudi spremstvo, največ je bilo svojcev, ki so bili tudi zadovoljni z. izletom.
Oskrbovanka Vera nam je povedala, da ji je bil izlet zelo všeč in si jih želi še več: "Popeljali so nas skozi rezidenco, skozi
lep park. kjer so jezera / lokvanji. Bilo je enkratno. Prvič sem bila na Brdu, tam kjer je bil tudi Tito. Na koncu so nas postregli še s sladico in pijačo. Hvaležna sem tudi hčeri Ireni /a spremljavo." Razen svojcev so osebju centra pomagali še vojaki na civilnem služenju vojaškega roka. za organizacijo pa je poskrbela delovna terapevtka Denis Kamnar.
Drugi izlet je bil na Bled, kamor so peljali 19 oskrbovancev - tudi ti so težje pokretni. Na Bled hodijo že vrsto let, najprej gredo v kavarno na kremne rezine in sok.
nato pa ob jezeru na sprehod, kjer so si ogledali park in nahranili race in labode. "Običajno gremo zelo počasi. S seboj smo prinesli tudi plastične klopi, kjer smo počivali, se pogovarjali in tudi zapeli," je povedala Bizjakova. Kasneje so odšli še na Brezje in /molili za vse varovance ter se vrnili v Školjo Loko.
Tudi Martina se je udeležila izleta polpokretnih oskrbovancev na Bled: "Zelo mi jev bilo všeč, vendar žal prekratek. Želimo si še več takšnih, kratkih izletov, saj nam je bilo zelo lepo. Sama bi še dolgo hodila ob jezeru. Ustavili smo se tudi na Brezjah." Na Bled je skupino vodila delavna terapevtka Romana Kumer.
Boštjan Bogataj
iz Loga pod Mangartom, vasici, ki jo je pred dvema letoma prizadel uničujoči plaz in pod seboj pokopal sedem njihovih sovašča-nov. Ložani pri Kranjski Gori so želeli pokazati, da nesrečni Log ni pozabljen: otrokom naj bi na prireditvi v kuverti izročili vse dobrodelne prispevke, da bi imeli za sladoled in poletni priboljšek.
Takega odziva in obiska pa niti v sanjah niso pričakovali, saj so ljudje prihajali od vsepovsod in prispevali. Kranjskogorski župan je obljubil 300 tisoč tolarjev občinskega denarja za otroška igrala pri vrtcu v Logu pod Mangartom, ostali pa so dajali denar. V kuverto in v roke otrokom. Ko so se dobrodelni prispevki prešteli, je vsak otrok odnesel s seboj kar 65 tisoč tolarjev. Komaj verjetno, a resnično! Iz male, a človekoljubne pobude Rudija Kopine je bilo obilo darov, kajti zelo pomembno je bilo, da seje denar takoj razdelil in dal otrokom - v roke.
Noč je že bila, ko so vsi stopili na oder, organizatorji in otroci. Pred mikrofon je stopila otroška glavica iz Loga pod Mangartom in spontano rekla: "Ko boste pa vi nas potrebovali, bomo vsi prišli. Res bomo. Brez skrbi!" In tedaj so se tudi moškim zarosile oči, še posebej, če se ve, kako trd je kruh staršev teh otrok v tisti dolinici pod Mangartom.
Na Slovenskem je 48 naselij, ki nosijo ime Log. S to prireditvijo so se krajani Loga pri Kranjski Gori izkazali za prave Ložane. Kot je dejal predsednik krajevne skupnosti Loga pod Mangartom Domen Černuta: "Ob tej prireditvi nas preveva topel občutek, da imamo prijatelje, da nismo sami in pozabljeni, iskrica upanja, da bo tudi nam kdaj šlo dobro..."
Darinka Sedej Foto: Mojca
Svetniki in godovi
Benedikt, Mohor in Fortunat
Danes, 9. julija, godujeta Veronika Juliani, redovnica, in Ana-tolija, mučenka. Današnja Veronika ni tista Veronika, ki je na šesti postaji Križevega pota obrisala Jezusov obrat s prtom (njen god je 4. februarja), ampak je Veronika Juliani, rojena v Italiji z imenom Uršula, kije šla med kapucinkc in dobila meniško ime Veronika. Na telesu je dobila znamenja Kristusovih ran, na glavi se ji je videla trnova krona, zaradi česar sije nakopala sovraštvo redovnih sester in predstojnice. Šele na ukaz papeža so ukinili vse prepovedi in jo izvolili za opatinjo. Napisala je deset zvezkov svojega dnevnika.
Jutri, 10. julija, bo praznik Amalije (Ljubice), redovnice, Rufine, mučenke, in Antonija Pečerskega, začetnika ruskega meništva. Na Slovenskem je kar nekaj žena in deklet, ki jim je ime Amalija, Malti, Malčka in Mal-ka. Nekateri to ime povezujejo z latinsko besedo "amare", ki pomeni ljubiti. Potemtakem bi se Amaliji po slovensko reklo Ljuba ali Ljubica. Španska oblika je Alma, kar je v našem prevodu Duša ali Dušica.
V četrtek, 11. junija, bo pomemben dan za Evropo. Godoval bo Benedikt, zavetnik Evrope, začetnik zahodnega meništva, znano pa je njegovo izročilo Ora et labora oziroma Moli in delaj! Papež Pavel VI. ga je 24. oktobra leta 1964 razglasil za prvega zavetnika Evrope. Rodil se je okrog leta 480 v Nursiji (Norcia) v današnji Umbriji. Znano je le to, da je imel sestro dvojčico Sholastiko, ki ga je posnemala in hodila po njegovih poteh. Postal je vodja benediktinskega reda in se z nekaterimi brati napotil proti mestu Cassino pri Neaplju. Na vrhu griča nad mestom je nastal znameniti samostan Montecassino, ki velja za matično hišo benediktinskega reda in vseh samostanov na krščanskem Zahodu. Benedikt je samostan vodil do smrti, verjetno leta 547. Pokopali so ga k sestri Sholastiki. Razen Benedikta go-dujejo v četrtek tudi Olge zaradi Olge Kijevske, žene kneza Igorja in matere sv. Vladimira, ki ima veliko zaslug, da so Rusi sprejeli krščanstvo. Olga se je dala krstiti za Heleno.
V petek, 12. julija, bosta godo-vala Mohor in Fortunat, mučen-ca, ki sta umrla okrog leta 304. Bila sta zavetnika oglejskega pat-
riarhata. Oglej je bil namreč središče katoliškega delovanja med Slovenci južno od Drave. Bila sta tudi prva zavetnika ljubljanske nadškofije (do leta 1961), sedaj pa sta njena drugotna patrona. Lan-gobardski zgodovinar Pavel Dia-kon, ki je umrl leta 799, je zapisal, da naj bi sv. Marko vodstvo oglejske škofije izročil sv. Mohorju, ki je pod cesarjem Dioklecijanom umrl mučeniške smrti skupaj z diakonom Fortunatom. Njune kosti so prenesli v Oglej in tako sta postala oglejska mučenca. P° nekaterih virih pa naj bi bil Mohor nižji klerik v takratnem Singi-dunu oziroma današnjem Beogradu. Imeni Mohor in Fortunat sta na Slovenskem redki. Iz njunih imen pa je izpeljanih več priimkov kot Fort i n, Fortuna, Forte, Mohorč, Mohorič, Mohorčič in Mohorko. Več naselij ima ime Mohor ali Šmohor, njima pa je posvečenih tudi nekaj cerkva.
V soboto, 13. julija, bo god Henrika I L, nemškega cesarja, in škofa Evgenija ter Klelije, redovnice, ki je bila rojena v Italiji-Henrik, sin bavarskega vojvoda Henrika, je odraščal ob vzgoji škofa Volbenka. Postal je kralj in nato še rimski cesar. Skupaj ? ženo Kunigundo sta dala imetje Cerkvi. Potomcev nista imela. Henrik II je freisinški škofiji leta 1002 podaril škofjeloško območje, briksenški pa leta 2004 Bled z okolico.
V nedeljo, 14. julija, bo godoval redovnik Kamil de Lellis, oh njem pa španski frančiškan Frančišek Solana. Kamilovi redovniki so leta 1595 v bojih s Turki prvič nadeli na svoje redovne obleke znake Rdečega križa, ko so pomagali ranjencem. Danes ima njegov red kamilijancev oziroma bolniških strežnikov okoli 2000 članov.
V ponedeljek, 15. julija, bosta godovala Bonaventura, škof in cerkveni učitelj, in knez Vladimir Kijevski. Bonaventura si je veliko prizadeval za ponovno združitev vzhodne in zahodne Cerkve, vendar mu to ni uspelo. Je med največjimi cerkvenimi učenjaki. Umrl je leta 1274. Je zavetnik frančiškanov. Knez Vladimir pa ima velike zasluge za širitev krščanstva v Rusiji. Sam je leta 988 prvi prejel krst. Po njegovem vzoru so v reki Dnjeper krstili velike množice ljudi.
Jože Košnjek
Dobri gasilci in gospodarji
Pred pol stoletja so v Srednji vasi pri Šenčurju ustanovili gasilsko društvo, ki je doslej veliko prispevalo za razvoj kraja.
Srednja vas - Gasilci so poskrbeli za odprtje trgovine v domu, sodelovali so pri napeljavi vodovoda in asfaltiranju ceste skozi vas ter pomagali prizadetim vašeanom ob požarih, je med sobotno svečanostjo ugotovil predsednik PGD Srednja vas Franc Kern. V nedeljo so prevzeli novo motorno brizgalno.
V Srednji vasi so napredni domačini že leta 1950 ustanovili desetino, ki je bila vključena v Gasilsko društvo Šenčur. Pozimi 1951 so se zbrali v Ukanovi hiši, kjer so ustanovili svoje gasilsko društvo. Registrirali so ga leto zatem, ko so se lotili gradnje gasilskega doma in požarnega bazena. Obe društvi sta se v letih 1961 - 1965 ponovno združili, vendar so gasilci v Srednji vasi delovali ves čas samostojno. Od ustanovnih članov je živ le Joža Kern, ki je bil prvi tajnik. Med zaslužnimi možmi sta tudi dolgoletni poveljnik Franc Delavec in predsednik Franc*Kern; slednji vodi društvo že 42 let.
Razvoj društva je predsednik Kern predstavil na sobotni svečanosti pred domom v Srednji vasi, ki so. ga za 50-letnico temeljito obnovili. Kot je poudaril, gasilci niso skrbeli le za zaščito pred požari, ampak so marsikaj storili za napredek v kraju. V domu so dali prostor za trgovino, pomagali so graditi vodovod in posodabljati ceste, sodelovali so pri urejanju naselja in nudili po-
moč krajanom, ki jih je prizadel ogenj. Obogatili so tudi kulturno življenje. Zato je pesem spremljala sobotno slavje, med katerim so izročili priznanja za dolgoletno delo in uspehe. Posebne pozornosti je bila deležna ženska desetina, ki je društvu polepšala jubilej z /mago na nedavnem tekmovanju GZ Kranj. Še bolj svečano je bilo v Srednji vasi v nedeljo, ko so po paradi gasilskih enot pri domu prevzeli i'1 blagoslovili novo motorno brizgalno. To je zadnja pridobitev društva z več kot 150 člani, od katerih so najbolj zaslužne nagradil' s priznanji GZ Kranj in
GZS.
Svečanost je popestril koncert kranjske pihalne godbe. Domačini so bogatejši tudi za jubilejn0 kroniko, ki jo je napisal Martin Kadivec.
Stojan Saje
www. ribeinvode. com
»■ MediaArt
www.goronjskaonline.com
locek, 9. Mila 2002
DRUŠTVA, PODLISTEK / stojan .saje@g-g las .si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
Veličastno praznovanje stoletnice   Tek™>™uireteranOT
M. *F Polje pri Vodicah - Za prehodni pokal PGD Vodice so se v F
Člani PGD Ribno so proslavili visok jubilej z več prireditvami. V nedeljo množično pod Ribensko goro.
Ribno - Na stotem občnem zboru so člani PGD Ribno sklenili, da bodo imeli svojo zastavo z grbom. Z njo so spremljali jubilejne Prireditve, odkrili pa so tudi sliko sv. Florjana na domu. Skupaj z domačini so v nedeljo praznovali gasilci iz 26 gorenjskih društev m pobrateno društvo Lokovica pri Šoštanju.
Eno od odlikovanj GZS je dobil tudi predsednik Gabrijel Ferjan.
Praznovanje 100-letnice ustanovitve PGD Ribno seje pravzaprav začelo že pred mesecem dni. Takrat so skupaj s člani civilne zaščite, gorske reševalne službe in zdravstvene službe sodelovali na vaji v gašenju in reševanju iz hotela Ribno. Julijske prireditve so se v petek začele s slavnostno sejo, se nadaljevale v soboto s športnimi in zabavnimi igrami, v nedeljo pa so jih sklenili z osrednjo proslavo. Med njo so odkrili in blagoslovili sliko sv. Florijana na domu, mimo katerega seje pozneje vila skozi kraj dolga parada gasilskih enot in vozil.
Na travniku pod Ribensko goro je spregovoril številnim domačinom in gostom predsednik PGD Ribno Gabrijel Ferjan. Zanimivo je, da se je enako pisal tudi prvi načelnik. Na ustanovnem zboru 8. junija 1902 se je vpisalo v društvo 26 članov. Ročno briz-galno in orodje so hranili kar v enem od skednjev. Zato so začeli
graditi dom, ki so ga odprli leta 1909. Nov dom so dobili ob 80-letnici društva, ko so podpisali listino o pobratenju z. gasilci iz Lo-kovice. Vmes in tudi pozneje so se v društvu veselili številnih pridobitev. Za 90-letnico so predali namenu nov avto z visokotlačno črpalko. Letošnjo stoletnico so dočakali z novo zastavo, ki jo krasi društveni grb. Polepšali so dom ter obnovili in opremili staro vozilo. Na srečo gasilskih avtov ne uporabljajo preveč; v prvih 50 letih obstoja so v društvu našteli 127 požarov, do stoletnice pa le 31. Seveda so to dosegli z. načrtnim preventivnim delom in vključevanjem krajanov v društvo, ki ima danes že več kot 120 članov.
Dosedanje dosežke je pohvalil predsednik GZ Bled-Bohinj Jože Smole, ki tudi sam izhaja iz PGD Ribno. Krajanom seje zahvalil za pomoč gasilstvu, za kar pa ima premalo posluha država. Blejski župan mag. Boris Malej je zaže-
Proslavlli so petdesetletnico
Zalog pri Cerkljah - Prostovoljno gasilsko društvo Zalog je bilo ustanovljeno leta 1952, zadnji teden v juniju pa so slovesno proslavili petdesetletnico.
Teden dni prej so pripravili sektorsko vajo, na kateri so vsa društva iz občine Cerklje prikazala reševanje iz osnovne šole, dan pred osrednjo slovesnostjo pa je bila v cerkvi maša za gasilce. Na slovesnosti so gasilci prevzeli novi prapor in orodno vozilo. Polovico denarja za slednjega so zbrali sami, pol je prispeval občinski proračun. Praporu je botroval Avguštin Lončar, vozilo pa so prevzeli trije ustanovni člani, Janez Kočar, Stanko Janežič in Franc Janežič, vsi trije še aktivni, ki so ob tej priložnosti dobili zahvale PGD Zalog. Od ustanovnih članov je živih še 19, pobudnik ustanovitve društva in njegov prvi predsednik pa je bil Boris Bolka. Novo pridobitev je blagoslovil duhovnik Ivan Petrič. V programu so sodelovali učenci zaloške podružnične šole, ki so prebrali nagrajene spise iz natečaja domačih gasilcev. V Zalogu je kakih 180 članov gasilskega društva, od tega je
okoli 70 aktivnih gasilcev, ki se pogosto _
udeležujejo in tudi zmagujejo na gasilskih tekmovanjih, najbolje pa se zadnje čase uvrščajo mladi. Prostovoljne gasilce v Zalogu vodita Predsednik društva Miro Janežič in poveljnik Tomaž Frantar, zadnjo večjo intervencijo pa so imeli ravno dan pred osrednjim praznovanjem. Črpali so namreč vodo iz kleti in delavnic v Zalogu in na Cerkljanski Dobravi, vmes pa so se udeležili maše, posvečene^asil-cem ob njihovi obletnici. Danica Zavrl Zlebir
lel, da bi dokončno uredili prireditveni prostor, za katerega skrbijo gasilci. Za vse njihove zasluge je med proslavo pripel spominski trak na gasilski prapor, društvu pa so že ob občinskem prazniku podelili bronasto plaketo. Poleg Janka Petroviča iz uprave za zaščito in reševanje RS je jubilantom čestital tudi podpredsednik GZS Vili Tomat. On je podelil priznanja več članom in pripel na
prapor odlikovanje I. stopnje GZS. Predsednik Smole je prej izročil članom PGD Ribno in društev iz okolice priznanja občinske zveze, predal pa je tudi diplome novim gasilskim častnikom in spominsko plaketo gasilcev iz Loga pod Mangartom za pomoč pri nakupu njihovega avta. Kot se spodobi za velik praznik, so ga kar tri dni končali z veselicami.
Stojan Saje
Polje pri Vodicah - Za prehodni pokal PGD Vodice so se v Polju pri Vodicah pomerili starejši člani in članice in med njimi še posebej tudi iz gasilskih zvez Medvode in Vodice.
Med starejšimi člani iz GZ Medvode je zmagala ekipa PGD Smlednik, iz GZ Vodice pa ekipa PGD Sinkov Turn. Pri članicah je bila iz GZ Vodice najboljša ekipa iz PGD Polje. Prehodni pokal je pri starejših članicah osvojila ekipa PGD Polje, pri starejših članih pa ekipa PGD Sinkov Turn. Skupaj je nastopilo je 25 ekip.
A.Ž.
Mojstrana - Na poligonu v Mlačci v Mojstrani je bilo tretje gasilsko tekmovanje veterank in veteranov za Pokal Mojstrane in 3. tekma IV. Pokalnega tekmovanja gasilske zveze Slovenije. Na poligonu v Mlačci, ki ga je prizadevno domače gasilsko društvo lepo uredilo in kjer gasilci vestno trenirajo, se je zbralo 35 ekip - deset ženskih in 25 moških. Ekipno je bila prva ekipa Mojstrana pred ekipo Trnov-lje in Šinkovim Turnom. D.S.
Mlado društvo v starem naselju
Prostovoljno gasilsko društvo Stražišče slavi stoletnico. Vseeno je prav mlado v primerjavi s tisočletnim krajem.
Stražišče pri Kranju - Člani društva in gostje so se minuli petek zbrali na slavnostni seji. Tam so predstavili brošuro o stoletni zgodovini, ki jo je napisal Matevž Oman. Ta teden pripravljajo srečanje članic in sektorsko vajo, slavje pa bodo sklenili s parado in proslavo pri obnovljenem gasilskem domu.
V 19. stoletju je ogenj pogosto uničeval premoženje prebivalcev Stražišča. Najhuje je bilo leta 1866, koje v dveh požarih pogorela skoraj vsa vas. Zato so premožnejši domačini leta 1902 ustanovili gasilsko društvo. Vanj seje prijavilo 29 delovnih in 25 podpornih članov iz Stražišča ter po 12 obojih iz. Bitnja, ki jih je prvo leto vodil Ivan Benedik-Puklov. Začeli so v malem orodišču, zato so se leta 1925 veselili novega doma, leta 1930 motorne brizgal-
Leta 1953 je dom dobil nov stolp in leto zatem je društvo razvilo nov prapor. Krajevni praznik leta 1974 so praznovali s sprejemom novega avta in brizgalne. V osemdesetih letih so obnavljali dom, v katerega so leta 1989 zapeljali novo orodno vozilo. Leta 1997 so dobili sodobno motorno črpalko in nov društveni prapor, lani pa tudi nov gasilski avto. Letos so obnovili gasilski dom na Pantah.
Vse to in še več opisuje brošura za naslovom "Na pomoč!", ki jo je
Novi častni člani PGD Stražišče, predsednik Vojko Mrak in gostje.
ne, leto zatem avta in leta 1933 prapora. Slednjega slavja se je udeležil celo ban dravske banovine, kar priča o tedanji vlogi društva. Za kraj je imelo poseben pomen tudi delovanje bolniške blagajne in bogato kulturno življenje. Po drugi svetovni vojni so morali spet začeti skoraj iz. nič, a je društvo obstalo in se razvijalo.
Mengšani na obisku v Šentilju
Mengeš - Mengeški gasilci, ki so že deset let pobrateni s kolegi v Šentilju (St. Egvden) in godbeniki so obiskali tamkajšnje gasilce, ki so proslavili 90-letnico društva, hkrati pa so proslavljali 50-letnico mašništva zavednega slovenskega duhovnika Petriča. Skupnega praznovanja, ko so jim Mengšani čestitali in izročili priznanja, se udeležil tudi koroški deželni glavar Jorg Haider.
ob 100-letnici PGD Stražišče pripravil nekdanji predsednik Matevž Oman. Kot je dejal ob predstavitvi med petkovo slavnostno sejo, je zanimiva za vse domačine, saj poleg omembe zaslužnih ljudi iz preteklosti in današnjega vodstva kroniko dopolnjujejo spomini starejših članov in številne fotografije. Nekaj jih je izbral za priložnostno razstavo, ki so si jo z zanimanjem ogledali krajani in gostje. Društvu so čestitali za jubilej član predsedstva GZS Vili Tomat, predsednik GZ MO Kranj Cveto Lebar in podžupan Štefan Kadoie. Čestitkam se je pridružil tudi mešani pevski zbor Svoboda; nastop zbora sta dopolnila harmonikar Rok Rozman in brat Anže s kitaro. Predsednik PGD Stražišče
Vojko Mrak je podelil zahvale zaslužnim članom in društvom ter razglasil sprejem častnih članov. Ta naziv so si zaslužili Miloš Kodrič, Pavel Jekovec, Marjan Gorjanc in Jože Pezdirc, ki so veliko prispevali za razvoj društva.
Pri gasilskem domu v Stražišču bo živahno tudi ta petek popol-
dan. Ob 17. uri bo srečanje članic GZ MO Kranj. Uro zatem bo sektorska vaja osmih društev v gašenju domnevnega požara na vrtcu. V soboto, 13. julija. 2002, ob 17. uri bo po ulicah parada gasilcev do doma, kjer bo slovesnost s podelitvijo priznanj. Oba večera bodo poskrbeli tudi za zabavo na veselicah. Stojan Saje
DRUŽINSKI NASVETI
Kaj boli otroke?
Damjana Šmid
Čeprav smo sredi poletnega, počitniškega časa, se življenje vseeno vrti naprej. V proces življenja pa sodi tudi smrt, o kateri se neradi pogovarjamo in bi najbrž takšna rubrika sodila bolj v novembrski čas. Toda, če se pogovarjamo o tem, kaj boli otroke, sodi med te bolečine tudi smrt. Bodisi, daje to smrt hišnega ljubljenčka ali človeka, ki je bil otroku blizu in ga je imel otrok rad. Prav tako kot ne moremo izbrati bolj ali manj primernega časa za to temo, pa tudi ne moremo vedeti, kdaj bomo dospeli na cilj svojega življenja. Zato naj bo današnje pisanje le spodbuda, da se o smrti in o izgubi pogovarjamo čim bolj spontano in s čim manj predsodki, kajti to je le eden izmed naravnih procesov našega življenja. Razumljivo je, da bi radi otroke čim bolj zavarovali pred tovrstnimi dogodki in pred žalostjo, pa vendar so stvari, ki jih moramo enostavno sprejeti. Zato je prvo pravilo, ko se pogovarjamo z otrokom, da smo čim bolj odkriti in da brez strahu odgovarjamo na otrokova vprašanja. Otroci, ki jim prikrivamo smrt, misleč, da je tako bolje zanje, se kasneje počutijo izdane ter v vsakem primeru čutijo spremembe, čeprav ne vedo, komu naj jih pripišejo. Odrasli ne smemo skrivali svojih občutkov pred otroki, saj se bodo le-ti preko nas naučili, kako čustva izražajo in prikrita Čustva prav gotovo niso dobra podlaga za medsebojne odnose. Otroci v različnih starostnih obdobjih doživljajo smrt na različne načine. Mlajši so prepričani, da to ni nekaj dokončnega in so prepričani, da se bo umrla oseba nekako že vrnila v življenje. Od petega leta naprej pa lahko dojamejo to dokončnost, vendar pa so prestrašeni nad dejstvom, da bodo tudi sami nekega dne umrli in to na različne načine včasih zanikajo. Pri razlaganju o vzrokih smrti bodimo jasni in konkretni ter informacije prilagodimo otrokovi starosti ter njegovemu zanimanju. Previdnost ni odveč, kadar rečemo, daje nekdo umrl zaradi bolezni, kajti mnogi otroci se potem bojijo, da bodo tudi sami umrli, ko bodo naslednjič imeli angino ali druge bolezni. Zato ni odveč razlaga o tem, kakšne bolezni poznamo in daje pri starejših ljudeh telo že utrujeno. Otroci nas pogosto sprašujejo, kdaj bodo ali bomo mi umrli in brez. strahu jim povejmo, daje to podobno kot rojstvo, ko tudi nismo vedeli, kdaj in komu se bomo rodili. Lahko jim rečemo, da imamo namen še dolgo živeti, da pa človek nikoli ne ve, kdaj bo umrl. Pravzaprav je dobra lastnost otrok, ker vse informacije sprejemajo na preprost način in zato nam ni treba kaj posebnega vedeti o smrti. Radi vedo, da človek ne umre, dokler ga nosimo v srcu in to je najlepša lastnost spominov. Saj veste, spomini so kot vrtnice sredi zime.
p'še Miha Naglic
po ljudeh gor, Po ljudeh dol
podlistek o znamenitih Gorenjcih
Rdeči besednjak
,  Z" Zgled jezika, kakor ga govore po Prešernu r°komavhi', navedimo le troje: Jože: to bo že napravil Jože = Stalin, ki mu je krstno ime Jožef. Likvidirati = umoriti. Poljubi naj ga Matilda = ustreme ga! Tako govore naši komunisti v OF. To so iz-r(iZi srčne surovosti. A kdo bi pričakoval kaj druge-8a kakor surovost od ljudi, ki brezsrčno more nedolžne matere in otroke!" Na koncu protikomuni-sjune knjižice Komunizem, Njegov pravi obraz, 943, seje zdelo Ušeničniku potrebno razložiti zna-ilno komunistično besedišče, njihov "novorek", ki hkratnim slovenskim ljudem v veliki večini res ni bil l^»nač. Tudi današnja mladina ga gotovo ne pozna.
nadaljevanju povzemamo z Ušeničnikom še nekaj nJc'govih prizadetih in duhovitih razlag.
Lenin. "Z izmišljenimi imeni jim je dal zgled že njih mojster Lenin sam. Pravo ime mu je bilo Vladimir Iljič Uljanov. Baje po spominu na neko (He)leno iz mladih let se je poimenoval Lenin. Pri nas so komunistični študentje in literati nekdaj njegov nauk radi navajali pod imenom lljiča, da so tako zakrivali Leninov nauk in sebe cenzuri. " Stalin. "Tudi Leninov naslednik Stalin ima izmišljeno ime. Njegovo pravo ime je Jožef Vi sari -onovič Džugašvili. Odvrgel je menda to ime, ko je pobegnil iz semenišča, kjer je bil pravoslaven bogoslovec. (Pravijo, da ima kot uskok Še dandanes posebno veselje s komunističnimi uskoki iz bogoslovnih semenišč.)" Imena so si spremenili tudi boljševiki, ki so bili judovskega rodu. Trocki se je pisal Bronstein, Kamenev Rosenfeld, Kadek Sobel-sohn, Sukanov Himmer itd.
Boljševiki in sovjeti. "Ime 'boljševiki' so dobili Leninovi pristaši I. 1903 na kongresu ruskih socialistom v Londonu. Lenin je tedaj odločno nastopil proti svo-
jim nekdanjim prijateljem. Med njimi je bil tudi Plehanov, ki je bil bolj za zmerno, reformno strujo, ko je Lenin zahteval dosledni revolucionarni Marxov socializem ali marksizem. Lenin je dobil večino (večji = rusko boljšij), Plehanov je ostal v manjšini (manjši = rusko menjši). Tako so se socialisti razcepili v boljševike, odločne in dosledne komuniste, in menjševike, socialiste, ki so pripravljeni delati z meščansko družbo v parlamentih..." "Sovjeti = sveti (rusko sovjet, svet): Lenin je zavrgel navadne parlamente, češ da so liberalna meščanska ustanova, in jih je nadomestil s sveti delavcev, vojakov in socializiranih kmetov. Ko ne bo več vojska, ampak vsa zemlja komunistična, bosta ostala le sveta delavcev in kmetov, zato sta že zdaj znak boljševikov kladivo in srp. "
Partizanske volitve v Brezovici pri Kropi, jeseni 1944
Komisarji, čeka, kulaki, kolhozi, komsomol ... "Namesto 'buržujskih' ministrov, kakor sestavljajo vlado po drugih državah, je Lenin postavil ljudske komisarje (po Rousseauju zastopniki 'suverenega' ljudstva). Ker je moral v stiski za vojsko prevzeti tudi nekaj starih generalov, ki jim ni zaupal, jim je postavil za nadzornike zanesljive boljševike, tako imenovane politične komisarje (politkomisarje). Sedaj so jih odstranili, ker so tudi višji oficirji že iz boljše-viških vrst (ohranili so se pa v naši OF). " Čeka: "V prvih letih je dušila vsak odpor in že vsak dvom, da morda komunizem ni le edino zveličavna ustanova, strašna čeka (r. črezvičajnaja komisija = črezobi-čajna, izredna komisija), ki je pomorila po ječah na tisoče in tisoče 'nezanesljivih' nedolžnih ljudi. Pozneje so čeko nadomestili z GPU (Gosudarstvenno-je političeskoje upravlenije = državna politična uprava; država = rusko gosudarstvo)." Kulaki in kolhozi: "Bogatejše kmete (kulake), ki si niso pustili urediti gospodarstva komunistično, so pogiudi s posestva in jih prisilili na delo po državnih goz.do-vili (večinoma so kmalu poginili), male kmete so razlastili in jih kot delavce nastavili na neka državna posestva, a ko se njih gospodarstvo ni obneslo, so začeli družiti kmete v kmečke kolektive, nekake kmečke zadruge (kolhozi = kolektivno hozejstvo, kolektivno gospodarjenje)."
Država je na gorski prelaz Vršič pozabila
Vršiška cesta - katastrofa
Vršiške ceste na gorenjski strani nihče ne vzdržuje, češ da ni denarja. Cesta vidno propada in za njeno obnovo bo treba veliko več denarja, kot bi ga porabili za redno
vzdrževanje. Sramota vseh slovenskih cestarskih sramot je nekdaj prelepi, zdaj pa podrti most nad Erjavčevo kočo.
na prste ene roke. Cesta, ki leži v varovanem področju Triglavskega narodnega parka se je morala ukloniti novodobnim cestarskim državnim navadam, volji oblasti se je moral ukloniti tudi Triglavski narodni park, ki drugače za živo glavo ne bi dovolil, da se kjerkoli na njegovem območju kaj posipa z uničujočo soljo.
Državna direktiva o prometnem režimu preko Vršiča bi bila morda hvalevredna ali vsaj dopustna, če hi država cesto, ki jo je pozimi uničevala s soljo, poleti normalno vzdrževala. Kje pa! Že nekaj let ni denarja niti za najbolj nujno vzdrževanje. Tisti, ki so poleti stalno na Vršiču, vedo povedati, da je bila lani kar dva meseca in pol okoli udora ceste na nekem kraju trak in opozorila, da je nevarno, pa ni bilo treba drugega kot pripeljati samokolnico ali dve gramoza. Ne. Le zakaj?
Cesto, ki so jo med prvo svetovno vojno gradili s krampi in lopatami, danes je pa ne more vzdrževati najsodobnejša mehanizacija 21. stoletja, je popolnoma načel zob časa. Začne se že pri hotelu Erika, ko kar ne moreš verjeti, ali
Ceste ponekod kar zmanjka - kar ni je.
Vršič - Ko so v Kranjski Gori svetniki opozarjali, da je cesta preko našega najvišjega gorskega prelaza Vršič v obupnem, naravnost katastrofalnem stanju, sprva sploh nismo verjeli. Cesta je bila vendar desetletja in desetletja kot državna cesta dobro vzdrževana, pozimi je bila zaradi snega zaprta, približno aprila in majaipa je najsodobnejša mehanizacija cesto splužila. A prišla je nova država,
ki je prinesla tudi nove cestne navade, s katerimi se poznavalci cest niso strinjali, a kaj so mogli: cesto so nenadoma začeli pozimi plužiti in posipati s soljo. Na tone in tone soli je morala prenesti, kajti tako je odločila država, češ da bo preko Vršiča tudi pozimi najkrajša povezava primorske strani z Gorenjsko in Ljubljano. A izletnikov preko zimskega Vršiča so Kranjskogorci našteli vso zimo
Nenehni udori na vršiški cesti
Ali bomo odpadke vozili v Avstrijo?
Čez dve leti bo v Podkloštru na Koroškem stala sodobna sežigalnica, občina Kranjska Gora je že podpisala predpogodbo, da bo vozila odpadke v Podklošter. Zakaj pa ne - če meje ne bo več in če bo sprejemljiva cena?
Kranjska Gora - V Podkloštru na Koroškem so simbolično zasadili prvo lopato za novo sežigalnico, prvo in edino na Koroškem in eno od štirih v Avstriji. Projekt so pripravljali šest let, zanj so se odločili prebivalci na referendumu. Koroška pa je morala projektirati sežigalnico, kajti leta 2004 se bodo v Avstriji morale zapreti vse deponije odpadkov, saj tako določajo zvezni zakoni, ki so bili usklajeni z zakonodajo Evropske unije.
Nova sežigalnica bo imela zmogljivost 80 tisoč ton odpadkov letno za vso Koroško, ki ima okoli 400 tisoč prebivalcev. Vrednost naložbe je 80 milijonov ev-rov, investitor pa je konzorcij največjih avstrijskih podjetij. Sežigalnica bo zgrajena čez. dve leti po najsodobnejših okoljskih standardih, s toplotno energijo bodo ogrevali objekte v Podkloštru, pridobivali električno energijo, občina pa je s tem pridobivala tudi nekaj državnih bonitet, ki bodo pocenile stroške ravnanja z odpadkov. Ob tem bodo zgradili tudi obvoznico in nov priključek na avtocesto, tako, da ne bo tovornega prometa skozi mesto.
Ni zanemarljivo, da bodo s tem pridobili 40 novih delovnih mest, v zvezi z gradnjo pa še dodatnih 300 delovnih mest.
Zakaj je nova sežigalnica v Podkloštru ali Arnoldsteinu na sosednjem Koroškem pomembna za Slovenijo oziroma za obmejne občine, ki s Podkloštrom že nekaj let zgledno sodelujejo na vseh področjih, predvsem občina Kranjska Gora?
Zato, ker je občina Kranjska Gora že podpisala s sosednjo občino na Koroškem dogovor o sodelovanju, ki ne nazadnje lahko vključuje tudi sodelovanje na področju ravnanja z odpadki. Občina Kranjska Gora se lahko odloči, da bo po vstopu v Evropsko unijo odvažala odpadke do sežigalnice v Podkloštru in je že podpisala
škem vse skupaj močno prehitela in prav lahko se zgodi, da se bo vsaj zgornji del Gorenjske odločil za Podklošter. Meja po vstopu Slovenije v Evropsko unijo tako ali tako ne bo več, odpadke bo po evropskih standardih treba sortirati tudi v Sloveniji, Avstrijci pa so dovolj pametni, da za začetek ponudijo solidno ceno.
pogodbo o tem. Zakaj pa vendarle ne, če se bo ponudila primerna cena? Občino Kranjsko Goro so ne nazadnje tudi povabili k položitvi temeljnega kamna za novo sežigalnico in tudi tako izrazili interes, da je čez dve leti dobrodošla.
Glede na to, da se v Sloveniji, še posebej pa na Gorenjskem, že leta in leta samo do onemoglosti ponavlja, sestankuje, ustanavljajo neki CERO projekti in projektne skupine, ki terjajo samo denar in denar, nazadnje pa od vsega skupaj ni nič, je sežigalnica na Koro-
Strah pred sežigalnicami na Gorenjskem je imel prevelike oči oziroma premalo kvalificiranih strokovnjakov, ki bi znali prepričljivo dokazati - tako kot so to znali na Koroškem - da ob najsodobnejši opremi ni vpliva na okolje. Najbolj pa je zatajila slovenska država, ki ob lepih in vzvišenih besedah in ob nič dejanjih neizmerno caplja in se obotavlja, tako, da se zna zgoditi, da se bo tudi na tem področju lepo obrisala pod nosom. Kajti sežigalnica pomeni denar, zaslužek in nova delovna mesta.    Darinka Sedej
Vrh sramote vseh sramot je podirajoči se most nad Erjavčevo kočo.
voziš po cesti ali po reliefu. Ponekod, vse do ruske kapelice, je ponekod kar za polovico zmanjka in je tako ozka, da se dva avtomobila brez problemov ne moreta srečati. Od razgledne točke nad kočo na Gozdu pa se začne prava cest-
na kalvarija ali sramota vseh slovenskih cestarskih sramot!
Mostiček za mostičkom je tako poškodovan, da je potrebna huda opreznost. Tu začneš premišljevati, v kakšni državi sploh živimo. Ali Slovenijo res ni nič sram, da
je cesta na Vršič, po kateri se poleti pelje domala vsa Evropa, v tako klavrnem stanju. Le kaj premišljuje Portugalec, Švicar, Avstrijec, Italijan, ko se vozi - mar je ta država bankrotirala v cestnem sektorju ali kaj? Ne gre vendarle za cesto v Spodnjem Kašlju, ampak za državno in turistično cesto prve kategorije?
Vrh vsega je najbolj poškodovani most izjemne arhitekture nad Erjavčevo kočo, ki se dobesedno podira. To pa je pika na i slovenske cestarske sramote vseh sramot!
Zakaj država ceste ne vzdržuje -je bilo vprašanje, ki smo ga minulo sredo naslovili na Direkcijo za ceste, a so si vzeli nekaj dni za odgovor. Prav. Objavili ga bomo, če ga bodo poslali, že zdaj pa je brez vsakih odgovorov jasno, da bo nekajletna ignoranca požrla veliko veliko več denarja, kot bi ga redno vzdrževanje ceste.
Darinka Sedej
Pustite otroka - bom jaz pazila nanju
Iztok Bohinec iz Radovljice pripoveduje povsem drugačno zgodbo, kot jo navaja policijsko poročilo. Dokler ni prišla njegova žena, je na otroka pazila gostja v lokalu*.
Radovljica - Pisali smo o domnevnem nasilnem I.B. iz Radovljice, ki naj bi v policijskem postopku za zaščito pred policistoma uporabil svoja dva mladoletna otroka in se nato s silo lotil policista. Podjetnik Iztok Bohinec nas je ogorčen poklical in povedal svojo plat zgodbe, ki so precej razlikuje od navedb v policijskem poročilu. -mm.
"Ni res, kar so napisali: predvsem nisem udaril policista, kajti bil je težak petdeset kilogramov, jaz pa tehtam še enkrat toliko. Če bi ga udaril, bi se mu to, verjemite, hudo poznalo," pravi.
Zgodilo se je takole: proti večeru okoli sedmih sem peljal svoja otroka, dvojčka, deklico in dečka, stara tri leta in pol, na sladoled k Percu v Radovljico. Pred prehodom za pešce na avtobusni postaji sem ustavil, kajti prehod je prečkal 20-letni fant. Ko je bil že na drugi strani, je nenadoma spet stopil na prehod pred moj avtomobil. To me je tako razjezilo - o njegovem stanju ne bom govoril -da sem stopil iz avta, ga prijel za majico in potisnil s prehoda na pločnik. Če pravijo, da sem ga udaril, ni res. Očitno je šel na policijo in me prijavil.
Ko sem sedel na havbi avtomobila pred restavracijo - poleg sta bila moja otroka s sladoledom - je prišel radovljiški policist in mi
dejal, naj grem takoj z njim na postajo. Odvrnil sem mu, naj počaka, da pokličem ženo, da ji izročim otroka. Tedaj se je zgodilo najhujše, kar lahko potrdijo vse priče v restavraciji: policist meje prijel za roke tako trdo in nasilno, daje nujno moral odriniti otroka, ki sta oba jokala: "ati, ati, ne ne,"
Iztok Bohinec s strgano majico...
... Tri in pol leta stara otroka, prosim vas! Otroka so vzeli v varstvo gostje, nato je prišla žena, rekla ni nič, samo stala je tam, koji je policist dejal: "Vi se pa odmaknite, ker preprečujete uradno dejanje!"
Nato smo šli na policijsko postajo, poklical sem odvetnika, odpeljali so me v zdravstveni dom na odvzem krvi in nato so me na postaji pridržali do jutra. Čeprav sem jih prosil, naj me ob šestih spustijo, da prerazporedim delavce na delo, me niso. Prišel je kriminalist iz Kranja, popisal tudi izjavepHČ, sam sem preko odvetnika podal kazensko ovadbo zoper policista, pritožbo na policijsko postajo, vložena pa je tudi odškodninska tožba. Tu bom pa res šel do konca, kajti grozno je to, da je odrinil triinpol leta stara otroka, jima vcepil grozni strah, saj ni mogel počakati, da pride žena. Le kam pa naj bi mu ušel, če je že sploh bila intervencija tako nujna, da me je bilo takoj treba nasilno odpeljati - vpričo jokajočih otrok! Le kam smo prišli," pravi 34-letni Iztok Bohinec, ki dodaja, da še nikoli ni bil v kazenskem postopku in daje prizor spremljalo najmanj 40 prič na terasi.
Pogovarjali smo se tudi z nekaterimi pričami, ki so potrdile, da je bil prizor, ko gaje hotel policist prijeti za roke in ko sta bila otroka odrinjena po stopnicah, grozljiv. Triletna otroka sta jokala in klicala ati, ati, kar je tako razjezilo gostjo v pizzeriji, da je vstala in zavpila nad policistom: "Pustite vendar otroka pri miru, bom jaz pazila nanje!"     Darinka Sedej
Kurijo, čeprav ne smejo
Inšpektor z odločbo zaprl obrat v Duplici pri Kamniku, a podjetje tega ne upošteva in kuri naprej, krajani pa ostro protestirajo. Inšpektorji so nemočni.
Duplica pri Kamniku - Krajani Duplice pri Kamniku so se spet zbrali pred podjetjem Piroliza, ki ga Inšpektorat za okolje in prostor že dalj časa obravnava v svojih inšpekcijskih postopkih. Inšpektorat opravlja redni inšpekcijski nadzor kurilne naprave v tem podjetju. Lastnik kurilno napravo uporablja kot energetski objekt za ogrevanje področja nekdanje tovarne Stol in za proizvodnjo električne energije. Ob inšpekcijskem pregledu marca 2000 je lastnik predložil meritve emisij v zrak, ki jih je opravila pooblaščena organizacija. Iz poročila je bilo razvidno, da koncentracije ogljikovega monoksida in prahu občasno presegajo mejno vrednost. Piroliza je prejela odločbo, v kateri je bilo odrejeno, da izvede ukrepe zmanjšanja nenadzorovanih emisij v zrak.
Po prijavi občinskega sveta Kamnik, da v napravi kurijo ekološko sporne materiale, je inšpektor ponovno opravil pregled in ugotovil, da trditev ni bila utemeljena. V krilni napravi so namreč kurili le lesne odpadke.
Inšpektor je lani opravil kontrolni pregled in ni ugotovil nepravilnosti. V podjetju so namestili nov frekvenčni regulator za doziranje suhe žagovine, za nadzor nad doziranjem lesnih ostankov pa tekoči trak z zalogovnikom. Nato je inšpektor ponovno odredil meritev emisij. Piroloza je izpolnila tudi to
zahtevo in čeprav ni bilo nepravilnosti, je inšpektor spet - zaradi neenakomernih rezultatov - z odločbo podjetju naložil znižanje emisij ogljikovega monoksida in prahu z enakomernim doziranjem kuriva in trajne meritve emisij oljikovega monoksida in kisika v zrak. Februarja letos pa je pri ponovnem inšpekcijskem pregledu inšpektor ugotovil nepravilnosti in z odločbo prepovedal kurjenje lesnih odpadkov, ki niso naravni les. Prav tako je bila opravljena analiza lesnih ostankov, ki je pokazala, da lesni ostanki vsebujejo tudi snovi v koncentracijah, večjih od predpi' sanih. Inšpektor je zato kurjenje lesnih odpadkov prepovedal do pridobitve dovoljenja na Agenciji RS za okolje. Piroliza je pridobitev omenjenega dokumenta zavrnila.
Pri ponovnem pregledu maja letos je inšpektor ugotovil, da je med gorivom, ki ga uporabljajo, večja količina ivernih plošč, zato je prepovedal obratovanje naprave. Podjetje tega ni spoštovalo, zato je inšpektor izdal sklep o dovolitvi izvršbe. Ta je bila opravljena dvakrat, zavezanec je plačal kazen, odločbe o prenehanju kurjenja pa še vedno ne spoštuje.
Na inšpektoratu za okolje in prostor pravijo, da s° naredili vse, kar so mogli in to, zakaj podjetje inšpekcijskih ukrepov ne spoštuje, prizadetim stanovalcem pojasni le podjetje samo.    Darinka Sedej
]oreki9. julija 2002
KRONIKA / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 9. STRAN
Na Gorenjskem odkritih že več deset povojnih grobišč
Zmagovalci ali poraženci -
gre za zločince
Policije ne briga, kdo je bil na "pravi" in kdo na "napačni" strani. Zanimajo nas dogodki - žrtve in storilci, v zvezi s povojnimi poboji pravi prvi mož
* gorenjskih kriminalistov Pavel Jamnik.
Kranj - V Sloveniji je policija spet aktivneje lotila razkrivanja P°vojnih pobojev, potem ko so lani odkopali množično grobišče v rudniškem zaklonišču v Slovenski Bistrici. In ko je generalna državna tožilka Zdenka Cerar ljudi povabila, naj povedo, kar v«do o povojnih krvavih dogajanjih, so se začeli oglašati z vseh koncev države. Oglasil se je tudi človek, ki je povedal za Lancovo -grobišče hrvaških beguncev.
Gorenjska policija, ki je začela Poizvedovati o tej in vseh drugih domnevnih lokacijah, kjer naj bi
pavel Jamnik
KRIMINAL
se zgodili povojni poboji, je podatke iskala tako v arhivih kot pri ljudeh, povezala pa se je tudi z občinskimi komisijami za ugotavljanje pobojev, zlasti radovljiško in škofjeloško, ter vsak podatek poskušala potrditi na terenu in s pogovori z vsemi, ki bi karkoli vedeli.
"Ker je bila Lancovo prva znana lokacija, smo se največ ukvarjali z njo. Pa tudi s Crn-grobom, ki je bil znan že prej in kjer je bilo po naših podatkih največ pobitih. Raziskovali smo, na primer, tudi poboj sedmih ljudi v manjšem breznu na Jelovici. Zvedeli smo za domnevne sorodnike pobitih in se odločili za analizo DNK. Na podlagi podatkov, ki smo jih doslej zbrali, smo poslali poročilo na okrožno državno tožilstvo, seveda pa delamo še
Vlomilci še neznani
Gorenja vas - V noči z minulega petka na soboto je neznanec vlomil v dve stanovanjski hiši. Iz prve, v katero je prišel tako, daje navrl kletjo okno, je iz avta v garaži ukradel mobilni telefon ericsson T-10S, iz druge pa 15.000 tolarjev gotovine. Policisti za nepridipravom še Poizvedujejo.
Sveti Duh - Noč pred tem pa je nekdo vlomil v trgovino Mak pri Sv. ^uhu. Odnesel je približno 70 zavojev cigaret in 100.000 tolarjev gotovine. Skupne škode je za 350 tisočakov.
Sobec - Svojega lumpa imajo tudi radovljiški policisti. V noči na jktrtek je namreč vlomil v trgovino Market Sobec. V pisarni je našel J-0.000 tolarjev gotovine in manjšo kovinsko blagajno, v kateri je bilo
5-000 tolarjev ter cigarete različnih znamk.
Pobegnil z žensko torbico
Kranj - V četrtek ob osmih zjutraj je za žensko, ki je pešačila po Uli-Cl Tatjane Odrove, pritekel neznanec. Ko jo je dohitel, ji je iz rok iztr-pl torbico ter pobegnil proti centru mesta. "Torbičar" naj bi bil star *akšnih 25 let, visok približno 180 centimetrov, temnejše polti in nekoliko daljših črnih las, oblečen je bil v črne hlače in črno majico, °but v natikače. Toliko zaradi morebitnih prijav na številko 113.
Neznanec je žensko okradel za najmanj 110.000 tolarjev. V torbici je j^mreč imela 90.000 tolarjev gotovine, mobilni telefon ericsson,
'juče, dokumente in bančno kartico. H. J.
KUCALI SO 112
Krava na hrbtu v jaslih
Kranj - V nedeljo je zagorelo v
drvarnici v Virmašah pri Škofji
L°ki. Posredovali so gasilcih iz
tfeh okoliških društev, ki so poga-
Jti goreče butare in jih, skupaj z
domačimi, prenesli na prosto. Popoldne pa je v hlevu na Ko-
krici krava živahno skočila in se
Povrnila na hrbet v jasli, kjer je
obtičala. Prišli so kranjski poklic-
Jl gasilci, ki so kravo z dvižnimi
bla*inami in škripcem živo in
'dravo, le malce prestrašeno, pojavili nazaj na noge. °o desetih zvečer je planinko z
otrokoma med sestopom s Komne
Prehitela noč. Na pomoč so pohi-
jf" gorski reševalci iz Bohinja in
,ruŽinieo varno pospremili do pri Savici. Ženska je še podala, da pogreša tudi dva pla-
^nca, ki naj bi sestopila čez Ko-
marčo. Reševalci so ju našli v
^P°dnjem delu Komarče ter jima
Pomagali do koče pri Savici. B°hinjski gorski reševalci so
Pomagali tudi v soboto popoldne,
naprej," pravi vodja urada kriminalistične policije v kranjski policijski upravi Pavel Jamnik in dodaja, da jim je dobrodošla vsaka nova informacija.
Za zdaj znanih grobišč s povojnimi žrtvami je na Gorenjskem več deset. Vsa še niso potrjena, ker je treba vsako potrditi z detektorjem in pogovori z ljudmi. V nekaterih primerih gre za poboje nemških ujetnikov, v drugih pripadnikov hrvaških sil ali za slovenske domobrance, ki so bežali proti Koroški oziroma so jih od tam vrnili. Posebno pozornost pa kriminalisti trenutno usmerjajo v raziskavo povojnih dogajanj v zaporih v Begunjah.
"V prostorih graščine so bili po doslej zbranih podatkih tudi po koncu vojne zapori. V okolici je znanih že več lokacij, kjer so brez dvoma pokopani zaporniki. Imamo tudi nekaj podatkov, da je bilo neznano število ljudi prepeljanih na Mežaklo in so bili tam usmrćeni."
Pavel Jamnik pravi, da v arhivih dokumentacije o povojnem dogajanju v begunjskih zapornih ni oziroma, če je, je še niso uspeli dobiti. "Policiji bi bila zato zelo dobrodošla pomoč ljudi, ki o tem karkoli vedo, predvsem o ljudeh, ki so bili v Begunjah zaprti po vojni, pa se niso vrnili domov, kot tudi o paznikih in zasliševalcih zapornikov."
Na vprašanje, ali ljudje hočejo sodelovati s policijo pri razkrivanju povojnih pobojev, Pavel Jamnik odgovarja, da je opazna precejšnja zadržanost. Nič čudnega, ko pa se več desetletij o tem ni smelo naglas govoriti. Kriminalist, ki seje z ljudmi pogovarjal, je dobil občutek, da o tistem, kar ga je zanimalo, marsikaj vedo, vendar jih ni uspel prepričati, da bi mu zaupali. "Policija njihove stiske sicer razume, vendar pa je od takrat minilo toliko let, tudi sistem se je toliko spremenil, da resnično ni nobenega razloga, da bi se ljudje bali kakršnegakoli šikaniranja. Edina zavora je pri njih samih. Pomembno je, da povedo, kar vedo; ne samo zaradi odkrivanja domnevnih storilcev kaznivih dejanj, pač pa tudi zato, da bomo vedeli za povojna dogajanja in zaprli to poglavje slovenske zgodovine."
Pavel Jamnik poudarja, da policije ne briga, kdo je bil takrat na "pravi" in kdo na "napačni" strani. Zanima jo dogodek. Tako kot umor, ki se je zgodil pred nekaj leti, pa morilca še vedno niso odkrili.
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
Križ na Lancovem
NEZGODA
Stroj zgrabil roko
Kranj - V petek dopoldne se je v mesariji v Gasilski ulici pripetila delovna nezgoda. 18-letni delavec in njegov sodelavec sta s strojem s slanine odstranjevala kožo. Mlajši je slanino s kožo dajal v poseben stroj, ki naj bi bil atestiran in varnostno pregledan, na drugi strani pa je sodelavec ločeno slanino in kožo pobiral iz stroja. Osemnajstletnik je enega od kosov potisnil naravnost v stroj, namesto na valje. Stroj je zgrabil prste na desni roki in zatem še vso roko do ramena. Sodelavec je stroj hitro izključil in poklical pomoč. Na kraju so nesrečnemu mladeniču pomagali zdravnica in reševalci iz kranjskega zdravstvenega doma, ki so ga zatem prepeljali v Klinični center. H. J.
Olje v potoku
Češnjevek - Iz cisterne podjetja Piro term v Češnjevku je v soboto izteklo v potok približno petdeset litrov kurilnega olja. Med pretakanjem iz cisterne je olje steklo v kanalizacijski kanal ter zatem v potok. Posredovali so poklicni gasilci iz Kranja ter prostovoljci iz Cerkelj in z Zg. Brnika. V potok so namestili lovilne pregrade in iz njega s pivniki pobrali razlito olje. Predstavnik ribiške družine poginjenih rib v potoku ni opazil. H. J.
Vozila sta dva
Šenčur - Voznik in alkohol, namreč. Zgodilo se je v soboto zvečer, ko je voznik osebnega avtomobila sporočil policistom, da mu je voznik avta s kranjsko registracijo izsilil prednost. Glede na njegov način vožnje je menil, da je pijan. Policisti so domnevnega prekrškarja izsledili in mu ponudili elektronski alkotest. 22-letni J. K. iz šenčurske občine je napi-hal 2,58 grama alkohola. Tistega večera seveda ni smel več voziti, o kazni bo odločal sodnik za prekrške, od policistov pa je dobil tudi položnico. H. J.
Voda je lahko tudi nevarna
Policija svetuje: če opazite, da se nekdo utaplja, ne skačite brezglavo za njim.
Kranj - Vroče poletje vabi k vodi in vanjo. Vendar je voda lahko tudi nevarna. V Sloveniji vsako leto zaradi utopitve umre nekaj ljudi. Lani je policija obravnavala petnajst utopitev, leto prej osemnajst, leta 1999 štirinajst in leta 1998 kar 26. V začetku letošnje kopalne sezone so se utopili že trije.
ko je planinka med sestopom s Pršivca zlomila roko. Na planini Ovčarija pa sije v petek dopoldne planinka poškodovala gleženj. Bohinjski reševalci so s policijskim helikopterjem ponesrečenki pomagali v jeseniško bolnišnico.
Da gasilcem ne povzroča preglavic le ogenj, pa je dokaz zgodnje petkovo jutro, koje na Škofjeloški cesti v Stražišču pri Kranju na hidrantu popustilo tesnilo. Voda je v velikem curku tekla po cesti. Poklicni gasilci so priprli hidrant, delavci Vodovoda pa kasneje zamenjali tesnilo.
Z vodo so imeli opraviti tudi jeseniški poklicni gasilci. Zaradi počene cevi je namreč tekla v drugem nadstropju večstanovanj-ske hiše na C. Cirila Tavčarja.
H. J.
www.gorcnjskaonlino.com
Zakon o varstvu pred utopitvami določa, da morajo objekti, pri katerih obstaja nevarnost utopitve, upoštevati varnostne ukrepe; kopališče mora biti označeno, dostopi in izstopi iz vode urejeni, dostop za reševalce in reševalna vozila neoviran, vsa nevarna mesta - tudi za skakanje v vodo - morajo biti označena in primerno zavarovana, manjkati ne smejo opozorilni napisi, predpisana reševalna opreme in prva pomoč ipd.
Če ni drugače določeno, smejo v morju kopalci plavati največ 150 metrov stran od obale, sicer pa morajo biti območja za kopalce fizično ločena od območja za vodne športne, označena z vidnimi, med seboj povezanimi plovki. Tudi upravljavci plovil morajo spoštovati mejo, prav tako pa poskrbeti za varnost ljudi na svojem in drugih plovilih. Rešilni jopiči morajo biti shranjeni na priročnem mestu.
Čeprav je vodna osvežitev v vročih poletnih dneh nadvse pri-
jetna, tudi kopalci sami ne smejo pozabiti na lastno varnost. Zlasti ne tisti, ki se odločajo za kopanje
na divjih kopališčih, v gramoznicah, jezerih, rekah, kjer se kopajo na lastno odgovornost, blizu pa tudi ni usposobljenih reševalcev. Previdnost ni odveč niti pri hoji ob vodi, še posebej ne, če so bregovi strmi. Starši naj pozorno spremljajo tudi igro otrok ob plitvi vodi. In še uvodni nasvet: če
opazite, da se nekdo utaplja, ne skačite brezglavo za njim. Ce niste dober plavalec, bo vaš pogum lahko zaman, reševalci pa bodo morali namesto enega reševati dva. Utapljajočemu lahko reši življenje že klic na 112 ali 113, na morju tudi na upravo RS za pomorstvo. H. J.
V moškem pretepu nasrkala ženska
Brata v Ševljah pretepla 23-letnico iz okolice Škofje Loke, ki je v prepiru enemu od njiju prisolila zaušnico.
Ševjje - Za policijo dogodek izpred dveh tednov ni v ničemer izjemen, po včerajšnjih vprašanjih na redni novinarski konferenci Policijske uprave Kranj pa je vodja urada kriminalistične policije, trenutno zadolžen tudi za stike z javnostmi, Pavel Jamnik, posredoval kratko informacijo.
16. junija zvečer sta se po ugotovitvah policistov na cesti v Ševljah v Selški dolini srečala voznika dveh osebnih avtomobilov. Ob srečanju sta ustavila. Iz prvega avta je najprej izstopil 27-lctni voznik in za njim še 23-letna sopotnica, ki sta stopila do 32-letnega voznika drugega avta. Tudi on je izstopil, saj so si, kot kaže, imeli dosti povedati. Med prepirom in zmerjanjem je ženska 32-letniku prisolila zaušnico, njen sopotnik pa mu je vzel mobilni telefon in ključe ter ju vrgel v travo. Ko je 32-letni Škofjelo-
čan spet prišel do svojega telefona, je poklical na pomoč leto starejšega brata. Ta se je res kmalu pripeljal in se vmešal v prepir. Brata naj bi pretepla žensko in potem še njenega moža, ki je to hotel preprečiti. Po prijavi priče so prišli policisti, ki so se z vsemi štirimi kršitelji pogovorili in proti njim napisali predlog sodniku za prekrške. Ženski, ki je zaprosila za zdravstveno pomoč, je priča pomagala in obvestila reševalce. Ti so jo odpeljali v škofjeloški zdravstveni dom, kjer so ugotovili, da seje v pretepu lažje ranila.
Kot je pojasnil Pavel Jamnik, je dogodek očitno zbudil medijsko pozornost zato, ker seje oče pretepene 1. julija pritožil, da policija kršiteljev ni zaprla oziroma proti njima ni ustrezno ukrepala. Na policiji so pritožbo zavrnili kot neutemeljeno. H.J.
Na letališču v Lescah so pripravili 3. tekmo za evropski pokal v padalstvu
Flycom ALC zmagovalci blejskega pokala
Gorenjski padalci so odlično nastopili na tekmi za evropski pokal in osvojili dve prvi mesti
ter po eno tretje, četrto in peto mesto.
KOLESARSTVO
Lesce - Ta konec tedna je v Lescah potekalo 12. tekmovanje za blejski padalski pokal, ki je štelo tudi za državno prvenstvo. To je bila dodatna spodbuda za domače skakalce, ki so v konkurenci 175 tekmovalcev iz 14 držav dosegli odlične rezultate.
Zmagala je ekipa Flvcom ALC v postavi Roman Karun, Uroš Ban, Senad Salkič, Domen Vodišek in Borut Erjavec, s sedmim mestom so njihov uspeh dopolnili v ekipi Elan ALC (Gorazd Lah, (Simon Dular, Matjaž Pristavec, Irena Avbelj, Maja Sajovic). Pri posameznicah je zmagala Irena Avbelj (Elan ALC), tretja je bila Maja Sajovic (Elan ALC), pri posameznikih pa sta trem zmagovalcem sledila Uroš Ban in Roman Karun na četrtem oziroma petem mestu. Ekipa Flvcoma ALC je z zmago vodilna tudi v
seštevku za evropski pokal pred ekipama iz. Italije. "Zmage nismo načrtovali, smo si pa želeli biti med prvimi petimi reprezentancami, ker se je tekmovanja letos udeležilo izredno veliko dobrih in kvalitetnih ekip," je po tekmovanju povedal selektor slovenske padalske reprezentance in vodja tekmovanja Drago Bunčič. Avgusta in septembra padalce čakata še dve tekmi evropskega pokala v Bellunu v Italiji in Locarnu v Švici. Padalci načrtujejo formo še stopnjevati in obdržati vodilno mesto, Bunčič pa dodaja: "Cilj je
prvo mesto, vendar pa sta pred nami še, dve tekmi. Glede na vremenske pogoje bomo videli, ali bomo zares dosegli tisto, kar si želimo."
S svojim nastopom je bil zadovoljen tudi Uroš Ban. "Dva kazenska centimetra v sedmih serijah je skoraj nič, le en centimeter za zmagovalcem. Še posebej sem zadovoljen, ker sem že tretjič zaporedoma osvojil tudi naslov državnega prvaka v skokih na cilj."
Zmago Flvcoma sta dopolnili še Irena Avbelj in Maja Sajovic. Av-bljeva pravi, da zmage ni pričakovala, ker je imela Kitajka Li Chen pred zadnjo serijo tri centimetre prednosti. Tekmovanje pri posameznicah se je tako odločilo v zadnji seriji, kjer se je Kitajki
Zmagovalna ekipa Flycom ALC po uspešnem nastopu na domači tekmi v Lescah.
Hokejisti za točke državnega prvenstva prvič že sredi septembra
Letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu se bo začelo 17. septembra in končalo najkasneje 29. marca - Spremembe v igranju končnice.
Kranj - Pred dnevi je Hokejska zveza Slovenije pripravila razpored za tekmovanja v letošnjem državnem prvenstvu. Državna prvenstva bodo letos potekala za kategorije članov, mladincev, kadetov, dečkov, mlajših dečkov in članic. Svoje tekmovanje bodo imeli tudi malčki, na turnirjih pa se bodo srečevale ekipe hokejskih šol. Članske ekipe se bodo nastopale še v mednarodni hokejski ligi (Olimpija, Acroni Jesenice, Slavi-ja M Optima, Bled, Alba Volan. Dunaffer, Vojvodina in Medveš-čak), na novo pa naj bi bilo organizirano še tekmovanje v tako imenovanem mednarodnem hokejskem tekmovanju, kjer naj bi nastopale preostale slovenske ekipe, vendar je izvedba tekmovanja še v pripravi.
Znan pa je že koledar in sistem tekmovanja v državnem hokejskem prvenstvu za člane. Tako naj
TRIATLON_
bi se osem ekip prvič med seboj pomerilo 17. septembra. Seveda ne po razporedu tekmovanja, saj je ena od prvih štirih tekem predvidena tudi v Kranju, kjer pa nič ne kaže, da bi imel H K Triglav, ki naj bi gostil Acroni Jesenice, že letos na razpolago svojo dvorano. Tako bo najbrž tekma na Jesenicah, kjer naj bi isti dan igrali tudi ekipi Hit Casinoja in Olimpije. Bled bo gostoval pri ekipi Marc Interieri, Slavija M Optima pa naj bi se na prvi tekmi pomerila z ekipo Maribora.
Tekmovanje v članski ligi bo tudi letos potekalo v dveh delih. V prvem delu bo enotna skupina z dvokrožnim sistemom, nato pa bo sledil drugi del s skupino A, kjer bodo nastopala štiri najbolje uvrščena moštva prvega dela in skupino B, kjer bodo nastopala preostala moštva. Sistem bo štiri-krožni. Sprememba bo v igranju
Seme med finalisti
Kranj - Urošu Semetu, doma iz Stražišča pri Kranju, je na evropskem prvenstvu v triatlonu v olimpijski dolžini (1,5-40-10) v madžarskem Gyoru po dolgih petih letih kot prvemu slovenskemu triatloncu uspela uvrstitev med finalnih 50 nastopajočih. V finalu je po 1500 metrih plavanja držal drugo skupino. Tudi na kolesu je še sledil najboljšim na repu tretje skupine. Za nameček je izgubil bidon, in v vročini na teku preveč dehidriral, da bi iztisnil več kot 41. mesto. Zmagal je Španec Rana. Mateja Šimic (TK Triglav) je v članski ženski konkurenci osvojila 42. mesto. " Kljub temu daje bila Šimiceva med petimi najmlajšimi, razočaranja po nastopu ni mogla skriti. Mi smo zadovoljni. 110 tekmovalcev med člani je največ doslej, od tega je v finalu med člani nastopilo kar 19 držav, kar zares govori o pravi olimpijski disciplini," je nastope ocenil vodja reprezentance Grega Hočevar.
Metod Močnik
V letošnjem domačem državnem hokejskem prvenstvu ne bomo videli nekaterih najboljših reprezen-tantov, saj bosta Marcel Rodman (na sliki) in Tomaž Razinger igrala v Rusiji, Tomaž Vnuk pa v Avstriji.
končnice, kjer bosta 1. in 2. tekma končnice na igrišču prvo uvrščenega moštva iz 2. dela tekmovanja, 3. in 4. tekma bosta na igrišču drugo uvrščenega moštva, naslednje pa izmenično po ena na vsakem igrišču. Za 1. mesto bosta ekipi igrali na 4. zmage, za 3. mesto pa na tri zmage.
Članice naj bi začele z igranjem državnega prvenstva 18. oktobra, končale pa 14. marca.
Redni prestopni rok za letošnjo tekmovalno sezono bo potekal med 5. in 9. avgustom.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Nasmejana zmagovalka pri posameznicah - Irena Avbelj.
skok rahlo ponesrečil, Irena Avbelj pa ni dobila nobenega kazenskega centimetra. Sajovičeva je tekmovanje odlično začela in je bila po prvih štirih serijah vodilna, potem pa v dveh skokih ni najbolje pristala. Kljub temu pa, pravi, je s končnim rezultatom zelo zadovoljna.
REZULTATI - posamezniki: 1. Ring (Dan), Henaff (Fra) in Tre-soldi (Ita) vsi 1 cm, 4. Uroš Ban 2cm, 5. Roman Karun 3 cm, 8. Matjaž Pristavec (vsi Slo) 5 cm; posameznice: 1. Irena Avbelj 4 cm, 2. Chen (Kit) 5 cm, 3. Maja Sajovic 7 cm; ekipno: 1. Flvcom ALC 23 cm, 2. Francija 33 cm, 3. Szolnoki Hese (Mad) 38 cm, 7. Elan ALC 44 cm; vrstni red v evropskem pokalu: 1. Flvcom ALC 585 točk, 2. Carabinieri (Ita) 565, 3. Eserchito (Ita) 495, 10. Elan ALC 335.
Barbara Todorovie, foto: Tina Doki
VESLANJE_
V Luzern pet slovenskih posadk
Bled - Ta konec tedna, od petka do nedelje, bo v Luzernu v Švici na sporedu druga letošnja tekma veslačev za svetovni pokal. Za razliko od prve tekme sredi junija v belgijskem Hazevvinklu, bodo tokrat nastopile vse najmočnejše slovenske posadke.
Tako je trener Miloš Janša za nastop v enojcih določil Iztoka Čopa in Luko Špika, prav tako dve slovenski posadki pa bosta nastopili v četvercih brez krmarja. Enega bodo sestavljali Jani Kle-menčič, Milan Janša, Rok Ko-lander in Matej Prelog, drugega pa Tomaž in Miha Pirih, Andrej Hrabar in Matija Pavšič. V močni konkurenci nastopajočih držav, ki jo konec tedna pričakujejo v Švici, bo imela Slovenija svojo posadko še v dvojnem četvercu, v katerem se bodo za čim boljšo uvrstitev potegovali Gregor Novak, Boštjan Božič, Grega Srač-njek in Žiga Galičič.
Pred odhodom na pomembno lu-zernsko tekmovanje se je naša reprezentanca pripravljala na skupnem treningu prejšnji teden v Mariboru, kjer pa sta manjkala Luka Špik zaradi težav s hrbtom in Da-vor Mizerit, zaradi šolskih obveznosti. Davor v Luzernu ne bo nastopil.
Vsi naši najboljši naj bi znova nastopili na zadnji letošnji tekmi za svetovni pokal od 1. do 3. avgusta v Munchnu v Nemčiji, najpomembnejši nastop sezone pa naše veslače čaka od 15. do 22. septembra, ko bo svetovno člansko prvenstvo v španski Sevilli. Mlajši člani bodo od 23. do 28. julija nastopali na svetovnem prvenstvu v italijanski Genovi, mladinci pa od 6. do 10. avgusta na svetovnem prvenstvu v Trakai v Litvi. V.S.
Kerkez in Švab najboljša med mladinci
Kranj - Konec tedna so v Novem mestu pripravili mednarodno kolesarsko dirko za VN Krke. V članski konkurencije slavil domačin Uro-Murn, sicer član italijanske ekipe Mobilvetta, ki je ugnal vs« konkurente. Najboljša Šavčana sta bila Kristijan Fajt na 8. mestu Matej Stare na 10. mestu, ki sta v cilj pripeljala v času zmagovalca Lep uspeh pa so Savčani zabeležili v mladinski konkurenci, kjer Je zmagal Vladimir Kerkez, na drugo mesto pa se je uvrstil Miha S vab.
Po zlato čipko na Soriško planino
Železniki - Pred restavracijo Lušina v Železnikih bo start, na Soriški planini pa cilj sedaj že tradicionalni dirke za zlato čipko, ki jo soboto, 13. julija, organizira Športno društvo Kamikaze iz Železnikov * Prijave bodo zbirali med 8. in 9.45 uro na štartnem prostoru (p11' javnina je 2 tisoč tolarjev za odrasle in tisoč tolarjev za otroke do W let, za imetnike olimpijske kartice pa je 25 odstotkov popusta), letos p3 seje prvič moč prijaviti za tekmo tudi prek spleta http://www.drustvo-kamikaze.si. Start rekreativne dirke bo ob 10. uri, sledila pa bo zapr' ta vožnja do zalega Loga. Tam bo leteči start, cilj pa bo po 21 kil°; metrih kolesarjenja na parkirišču na Soriški Planini. Zadnji upoštevan) čas prihoda na cilj bo ob 12.30 uri. Nato sc bodo kolesarji spusti)1 nazaj proti Železnikom, kjer bo predvidoma ob 14. uri razglasitev najboljših v posameznih kategorijah in skupnega zmagovalca in z.magov' alke, ki bosta prejela tudi zlati čipki.
"Za našo dirko je iz leta v leto več zanimanja, letos pa jo priprav ljamo že četrtič. Pričakujemo več kot dvesto kolesarjev, za katere Je razpisanih osem kategorij, od tega dve ženski in otroška kategorija # dečke in deklice stare do 15 let. Za najmlajše je obvezna uporaba Čelade, za ostale kategorije pa jo priporočamo. Za domačine iz občili Železniki bo dirka štela tudi za Pokal Kamikaz, poleg tega pa je dirk-3 vključena v akcijo "Slovenija kolesari". Vsak udeleženec bo dob'1 spominsko medaljo in osvežitev na cilju ter topli obrok na prostoru z" razglasitev, kjer bo še žrebanje praktičnih nagrad," pravi Robe1"' Prezelj iz Športnega društva Kamikaze, ki daje tudi dodatne informacije po telefonu 040 836 486 in že sedaj vabi na dirko vse ljubitelje kolesarstva pa tudi navijače, da jih ob progi z višinsko razliko 82* metrov čim glasneje spodbujajo. Vilma Stanovnik
GORSKO KOLESARSTVO
Najboljši Lenart Noč
Planica - V dveh dneh se je na dirkah gorskih kolesarjev v krosu niča 2002 zbralo blizu 300 kolesarjev iz štirih držav. Glavna pozorno^ je bila usmerjena v nedeljske dirke za točke svetovne lestvice UCI, S^J je bila dirka članskih kategorij uvrščena v kategorijo E 2, hkrati je dif' ka štela tudi za točke pokala Alpe-Adria in slovenskega pokala.
Če je Nina Homovec upravičila vlogo favoritinje v ženski članski absolutni konkurenci, je Jeseničan Lenart Noč v dolini pod Poncami P° dolgih letih čakanja le ugnal konkurenco v kozji rog. Kdor čaka, doča; ka. Kolesar Završnice je čakal na razplet iz ozadja. Potem ko je po lep1 prednosti dobre minute omagal serijski zmagovalec kar petih zapori' nih dirk v juniju Rok Šolar, je v zadnjem krogu tik pod planiško likanko prišlo tudi do odločitve med domačinom Kranjskogorcem Gregom Mikličem (oba Svvatch) in Lenartom Nočem. "Vedno je bilo 5 kolesom kaj narobe, ali je šlo navzkriž kako drugače. Tokrat konČfl° nekaj veselega. Tudi tokrat je bilo v uvodnih krogih "vse rdeče" spredaj Šolar in Miklič sta se mi zdela že nedosegljiva. A koje omagal Mart"1 Grad, se je tudi razlika za vodilnima začela zmanjševati. Bil se^ povsem prepričan, da je to del taktike "Svvatcha". V zadnjem krogu 1 Miklič pod skakalnico na strmi prelomnici stopil s kolesa, darila pa st' ne mečejo stran. Ta teren mi je ljub, saj sem bil tudi lani tudi tik za retom Golčerjem," je pot do prve zmage opisal Jeseničan. Med 30° kolesarji na malce spremenjeni progi pod skakalnicami je že v pozne111 jutru Homovčeva iz Črnega vrha zmagala tretjič zapored. "Blaža Kje' menčič je že bila prijavljena, a sem bila kar malce žalostna, ko je ni bil" pod hribe. Rezarjeva je bila malce bližje kot na preteklih tekmah, a m's' lim, da sem odpeljala zelo dobro, tudi take tehnične proge so mi vftRg Nenazadnje bi bila med vrstniki, mlajšimi mladinci tokrat četrta," je bila zadovoljna zmagovalka.
Že v nedeljo, 21. julija, bo v dolini Završnice najpomembnejša dirk11 gorskih kolesarjev v krosu, 11. državno prvenstvo, ki ga prireja 's' toimenski klub iz Žirovnice. Teden dni kasneje bo gorskokolesarski tes' tival še na Jezerskem.
Izidi, člani elite in do 23 let abs.: 1. Noč (Završnica) 1,52:54, 2. Mik' lič (Svvatch) + 33, 3. Rudolf (Stop Črni vrh) 1:39, 4. Grad (Svvatch. 1L 23) + 2:50, 5. Šolar (Svvatch. 2. U 23) + 4:04, 6. Bizjak (Završnica, 3-" 23) + 5:36, 7. Rak (Uni) + 6:47, 8. Wieltschnig (AuT) + 7:03, 9. Kai*ef (Svvatch) + 8:03, 10. M. Šolar + 9:15, ženske abs: 1. Homovec (StoP Črni vrh) 1,32:42, 2. Rezar (Uni team) + 2:35, 3. Dal Pos (Ita) + 4#j 4. Posocco (Ita) + 5:05, 6. Andreje (Energia) st, mladinci: 1. Pahovn''' (Uni team), 2. Hribovšek (Calcitj, ml.mladinci: 1. Kodra (Calcit), mas' ters 2: 1. Brelih (Črni vrh), masters 3: 2. Zupan (Scott).
Metod MoČn,h
rhampionship .
forjunioiroomen.
Slovenija, Škofja Loka, 12.-21. julij 2002
U RiT^\i [■) N    1 N/C!) Rl 11 Emi^^-
11. julij 2002 ob 19.30 uri na Mestnem trgu v Škofji Loki
mimohod vseh reprezentanc udeleženk
Ljubljanske mažuretke plesno navijaški skupini Cvetke in Smart
pihalni orkester Šk. Loka prelet letala Antonov in spust 13 padalcev M EGA ŽUR - KINGSTON
I°[eMyuiija 2002 ŠPORT/ vilma.stan0vnik@gK3las.si_gorenjski glas « 11. stran
Plezalni klub Škofja Loka je bil organizator tekme državnega prvenstva v balvanskem plezanju
Urh in Katja premagala stene in konkurente
Všeč mi je, da je takšno tekmovanje tudi v Škofji Loki, pred domačimi gledalci, še bolj pa sem seveda zadovoljna, da mi je uspelo zmagati," je po slavju na tekmi v balvanskem plezanju povedala 18-letna domačinka Katja Vidmar.
SMUČARSKI SKOKI
Dvojna zmaga Kranjca
Škofja Loka - Prava atrakcija za staro škofjeloško mestno jedro, Oziroma Plac, je bilo konec tedna državno prvenstvo v balvanskem Plezanju. Najprej zato, ker smo se v času praznovanja občinskega Praznika v mestu privadili, da se vedno kaj dogaja (že od četrtka naprej bo v mestu tudi evropsko Prvenstvo v košarki za mladinke s slavnostnim otvoritvenim programom na Placu v četrtek zvečer), Pa tudi zato, ker smo na postavljenih plezalnih stenah videli (sko-
ne). Na koncu je največ znanja in moči pokazala 18-letna Katja Vidmar, ki je zmagala pred 15-letno Ano Kosmač iz Žirov in mlajšo sestro Majo. Katja Planine je bila četrta, Lucija Franko peta in Maša Ribnikar šesta.
"Nastopam tako v balvanskem kot težavnostnem plezanju, čeprav se zaenkrat bolj posvečam težavnostnem, saj sem še vedno tudi članica mladinske reprezentance. Sicer pa rada tekmujem tudi v balvanskem plezanju," je povedala
Tržičan Tomaž Valjavec je v steni prikazal iznajdljivost in moč, ki je še kako potrebna pri balvanskem plezanju.
raj) vse najboljše slovenske športne plezalke in plezalce. Manjkali Pa sta Martina Čufar in Natalija Gfos, ki sta se pripravljali na bližji nastop na evropskem prvenstvu, Natalija pa je bila pred kratkim tudi bolna.
Tako si je finale najboljših šestih deklet uspelo priboriti kar trem domačinkam: Katji Vidmar, Maji Vidmar in Luciji Franko (vse PK škofja Loka), poleg teh treh pa smo v zanimivih večernih bojih videli na stenah še Ano Kosmač (AO Žiri), Mašo Ribnikar (ŠPO Tržič) in Katjo Planine (AK Rav-
Katja Vidmar, ki pleza že pet let, najbolj pa je ponosna na letošnje šesto mesto na tekmi svetovnega pokala v absolutni konkurenci. Sicer pa je Katja zmagovala tudi že na tekmah evropskega mladinskega pokala, kjer letos upa celo na skupno končno zmago. "Že čez. nekaj dni me čaka evropsko člansko prvenstvo, zelo pa si želim, da bi se uvrstila v finale. Letos septembra pa me čaka še svetovno mladinsko prvenstvo v Franciji, kjer pa bi bila zadovoljna s kolajno," optimistično načrtuje Katja, ki je bila v Škofji Loki hkrati tudi
Domačinka Katja Vidmar je v stenah prikazala veliko spretnosti in zasluženo zmagala.
zmagovalka v mladinski kategoriji. Med kadetinjami je prvo mesto osvojila njena sestra Maja.
Sicer pa je bila konkurenca na Placu zlasti huda v moški kategoriji, kjer seje v veliki večerni finale uvrstilo dvanajst najboljših iz predtekmovanja, na koncu pa je zmagal borbeni Urh Čehovin (AO Ljubljana Matica), pred Hrvatom Markom Rozmanom, Juretom Golobom (AO Rašica), ki je vodil po kvalifikacijah ter tremi Gorenjci: Matejem Sovo, Tomažem Va-ljavcem (oba ŠPO Tržič) in Blažem Rantom (PK Škofja Loka). Sedmi je bil Aljoša Grom (AO Vrhnika), osmi pa Blaž Mur (AO Žiri), deveti Anže Štremfelj (AO Kranj), deseti Rok Klančnik (AK SI. Gradec), enajsti Jure Mohar (ŠPS PD Špik) in dvanajsti Miha Jensterle (ŠPO Radovljica). V konkurenci mladincev je bil najboljši domačin Blaž Rant, med kadeti pa Rok Klančnik (AK SI. Gradec).
Po sobotnem tekmovanju starejših kategorij so v nedeljo tekmovali še mlajši športni plezalci in plezalke. Najprej so se pomerili
cicibani in cicibanke. Med cici-bankami je zmagala Kaja Zupa-nek (AO Domžale) pred Ksenijo Zupane (PK Laško) in Manco Mlakar (ŠPO Jesenice), med cicibani pa Mark Grad pred Tinom Gostinčarjem (oba AO Domžale) ter Rokom Marinčičem (PK Škofja Loka). Med mlajšimi deklicami je bila najboljša Mateja Hohkravt (PK Laško), ki je zmagala pred Tjašo Golmajer in Patricijo Lev-stek (obe ŠPO Tržič), pri mlajših dečkih pa je slavil Jernej Kruder, pred Teom Brbetom (oba ŠPO Celje) ter Mihom Britovškom (AK SI. Gradec). Najboljši Gorenjec je bil Jure Bečan (ŠPO Tržič) na četrtem mestu. Zmaga med starejšimi deklicami je pripadla Ani Kosmač (AO Žiri), na drugo mesto se je uvrstila Kaja Švab (ŠPO Tržič), na tretje pa Mina Markovič (ŠPO Ptuj). Med starejšimi dečki je medaljo in diplomo zmagovalca dobil Matic Kozmus (PK Laško), drugo mesto je osvojil Luka Tamše (AK SI. Gradec), tretje pa Rok Deželak (PK Krško).
'     Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Velenje - Na prvih dveh tekmah celinskega pokala v smučarskih skokih v Velenju je nastopilo 90 tekmovalcev iz 17 držav, med njimi 29 slovenskih skakalcev. Pomerili so se v tekmovanju za rudarsko svetilko in pokal Gorenja.
Že četrtkov trening je pokazal, da sta najresnejša kandidata za zmago člana kranjskega Triglava Robi Kranjec in Primož Peterka, ki sta na treningu dosegla daljavo 95 metrov, kar je le meter manj od rekorda skakalnice Japonca Jamade. Skakalca Triglava sta bila oba tekmovalna dneva tudi najboljša posameznika. Tudi preostali slovenski skakalci so na prvih dveh tekmah mednarodne sezone dosegli solidne uvrstitve. Najboljši tujec na obeh tekmah je bil Japonec Kazuvoshi Funaki. V finale 30-terice se je oba dneva uvrstilo po 16 slovenskih skakalcev, kar 8 pa med 10 najboljših.
Robi Kranjec je s tem dosegel dve odmevni zmagi in postal še skupni zmagovalec dvodnevnega tekmovanja. Pred prvimi tekmi poletnega GRAND PRIX-a v Hinterzartnu v Nemčiji je dokazal, da bo z njim potrebno računati tudi na najpomembnejših tekmovanjih v tej sezoni.
Tekmovanja si je oba dneva ogledalo več kot 6000 gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali tekmovanje in četveroboj bronastih olimpij-cev, posebej pa po končanem tekmovanju še bogat ognjemet.
REZULTATI: Rudarska svetilka: 1.) Robi Kranjec, 2.) Primož Peterka (oba Triglav), 3.) Damjan Fras (Ilirija), 4.) Peter Žonta (Dolomiti), 5.) Rok Benkovič (Mengeš) in Jure Radelj (Ilirija), 7.) Kazuvoshi Funaki (Japonska), 8.) Vrhovnik Blaž (Ilirija) in Štefan Pieper (Nemčija), 10.) Bine Zupan (Triglav).
Pokal Gorenja: 1.) Robi Kranjec, 2.) Primož Peterka (oba Triglav), 3.) Damjan Fras (Ilirija), 4.) Peter Žonta (Dolomiti), 5.) Kazuvoshi Funaki (Japonska), 6.) Igor Medved (Ilirija), 7.) Grega Lang (Trifix Tržič), 8.) Santiago Remi (Francija), 9.) Uroš Peterka (Mengeš), 10.) Jure Radelj (Ilirija). Janez Bešter
ODBOJKA_
Rok Satler z Bleda v Kamnik
Kranj - Iz Odbojkarske zveze Slovenije smo te dni dobili obvestilo o kar nekaj želenih prestopih odbojkarjev in odbojkaric iz enega v drug slovenski klub. Prestopni rok je namreč trajal od 10. do 20. junija, registracijska komisija pa naj bi nekatere prestope po vsej verjetnosti potrdila že na svoji seji sredi tega meseca.
Tako naj bi OK Bled zapustil reprezentant Rok Satler, ki bo v novi sezoni igral za OK Kamnik, prav tako pa naj bi ekipo aktualnih državnih prvakov okrepil Mitja Koprivec, ki bo v kamniški klub prestopil iz Olimpije. Kamnik naj bi zapustil Damjan Marinko, ki bo po novem član ekipe Olimpije. V gorenjskih ekipah pa se obeta še ena sprememba, saj naj bi novega prvoligaša, ekipo Astec Triglava, okrepil Uroš Babnik, ki bo v Kranj prišel iz OK Žužemberk. V.S.
VATERPOLO _
Mladinci četrti v Nemčiji
Kranj - Konec minulega tedna je v Urdingenu na severu Nemčije potekal mednarodni turnir v vaterpolu za mladince. V konkurenci šestih ekip je naša reprezentanca osvojila četrto mesto, saj je najprej 7:9 izgubila s Francijo, bila 8:11 boljša od Nemčije, 8:4 izgubila z Nizozemsko, 3:7 izgubila s Hrvaško in na koncu še 3:13 izgubila z Madžari.
Madžarski mladinci so bili tudi zmagovalci turnirja, ki je za ekipe pomenil predvsem dober trening pred letošnjimi najpomembnejšimi nastopi na evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo od 3. do 11. avgusta v Bariju. J.M.
Slovenci z rolerji tretji v Evropi
Naši tekmovalci v hitrostnem rolanju so se na tekmi evropskega pokala v Italiji prvič
uvrstili med tri najboljše ekipe.
Kranj - Trener slovenske ekipe v hitrostnem rolanju Aleš Gros je minulo nedeljo iz italijanske Sul-mone poslal razveseljivo novico. Našim tekmovalcem je namreč na tekmi evropskega pokala us-Del pravi podvig. Kot ekipa so namreč prvič osvoji tretje mesto. Premagali so jih le domačini Ita-Hiani in ekipa Španije. Uspešno so naši tekmovalci nastope začeli že v petek zvečer, ko sta v ženski
konkurenci odlično nastopili obe slovenski predstavnici: Tina Šmid in Jasna Vidic (obe Roler-ski klub Kranj). Tina je na 500-metrski razdalji izboljšala državni rekord in s časom 47,66 osvojila deveto mesto, Jasna pa je izboljšala mladinski državni rekord in s časom 47,88 osvojila deseto mesto.
Mladinski rekord je izboljšal tudi Jernej Letica (ŠD Piran), ki
Maraton Franja letos drugače
Tradic
''onalni, letos že 21., maraton Franja so v organizaciji kolenskega društva Radenska Rog tudi letos izpeljali brez večjih zapletov. IQ 155 km dolgo preizkušnjo s startom in ciljem v Tacnu se je prijavi-2 '86 kolesarjev, veliko pa se jih je karavani samo pridružilo. Novost Vo .maratona Franje je bila, da kolesarjem niso merili časa in je pred dir k m'vozil0 spremljevalno vozilo. Po besedah Zvoneta Zanoškarja, od t 0fia kolesarskega maratona Franje, je bilo s tem zadovoljnih 90 ravn°tk°V udelezencev. ostali, ki bi radi tekmovali, pa spremembe niso km h odobravali- Sočasno z "velikim" maratonom je potekal tudi 21 d0'g družinski maraton po okolici Tacna. T.Č.
je s časom 43,59 osvojili petnajsto mesto. Odlično je nastopil tudi Kranjčan Urban Markič (Rolerski klub Kranj), ki se mu je finale na 500 metrov izmuznilo le za las, saj je tekmo končal na 7. mestu. Tina Šmid in Jasna Vidic sta solidno nastopili tudi na 3 kilometrski progi, kjer je bila Tina 6., Jasna pa 7., na 10-kilomctrski progi na izločanje pa je bil Jernej Letica 11., Urban Markič 15., Emanuel Letica pa 22.
V soboto zvečer sta Tina Šmid in Jasna Vidic nastopili na 1,5-kilometrski preizkušnji in na 5-kilometrski tekmi na izločanje ter štafeti.
Znova sta bili uspešni, saj je bila na prvi tekmi Tina deveta, Jasna pa 10., na drugi pa Tina 7. in Jasna 10. V štafeti sta osvojili tretje mesto. V moški konkurenci je na 1,5 kilometra Jernej Letica osvojil 6. mesto, Emanuel Letica pa 19. mesto, na 5-kilometrski preizkušnji pa je bil Jernej Letica 8., Urban Markič 11. in Emanuel Letica 17. V 10-kilometrski štafeti je ekipa Slovenije zasedla 5. mesto.
Od 10 držav udeleženk je v skupnem točkovanju naša reprezentanca zaostala le za Italijo in Španijo, razen po dobrem rezultatu pa si bo naša ekipa reprezentanca nastop zapomnila tudi zato, ker je na tekmovanju prvič sodil tudi naš trener Aleš Gros, ki je lani na evropskem prvenstvu na Portugalskem opravil mednarodni izpit za sodnika.
V.S.
Tržičani uspešni na rallyju na Češkem
Ekipa AMD Tržič je prejšnji mesec sodelovala na rallvju starodobnikov na Češkem, najbolje pa sta se odrezala Cveto Bohinjc in Karel Hadaž.
Tržič - Člani Avto-moto društva Tržič se redno udeležujejo domačih tekmovanj starodobnih motorjev, prejšnji mesec pa so se kot predstavniki Slovenije udeležili tudi rallvja starodobnikov v Pardubicah na Češkem. Dirka starodobnikov je tam tradicija, saj sojo letos organizirali že ena-indvajsetič, kot je povedal Cveto Bohinjc iz tržiškega kluba pa se jo je tudi sam letos udeležil že petič. Poleg njega so bili v tržiški motoristični ekipi še Janja Bu-dič, Jože Meglic, Jože Kuhar, Tone Čakš in Karel Hadaž ter predsednik kluba Marjan Romih.
Najboljša rezultata na rallvu, na katerem je nastopilo kar 150 tek-
BALI NANJE_
Gneča na vrhu
Kranj - Ta konec tedna se je končal tudi prvi del v gorenjskih balinarskih ligah. Pogled na vrh razpredelnice v 1. gorenjski ligi je zelo zanimiv, saj so kar tri moštva v igri za končno zmago, medtem ko ekipe od 4. do 8. mesta ločita le dve točki. Brez možnosti za ohranitev prvoli-gaškega statusa nista niti trenutno ekipi z dna lestvice Lesce in Žiri Magušar, zato bo zadnjih šest kol v jesenskem delu še zelo zanimivih. V 2. gorenjski ligi se bo jeseni najboljših šest ekip po prvem delu potegovalo za napredovanje v prvo ligo, ostalih pet ekip pa se bo pomerilo za razporeditev od 7. do 11. mesta. REZULTATI -1. gorenjska liga (12. krog): Jesenice Gradiš - TELE-TV Rogovila 7:9, Lesce - Čirče VAN-DEN 9:7, Adrijan Črnivec - Žiri Magušar 14:2, Železniki - Bratov Smuk 2:14, Trata Vedrialp - Center 12:4; vrstni red: Čirče VAN-DEN, Bratov Smuk - oba 24, Jesenice Gradiš 23, Trata Vedrialp in Center po 16, TELE-TV Rogovila in Železniki po 15, Adrijan Črnivec 14, Lesce 11, Žiri Magušar 9; 2. gorenjska liga - vrstni red: Visoko Rapa 30, Jurč Blej. Dobrava 22, Loka 1000 in Zarica po 16, Sava 15, Huje Kokra 14 (ekipe jeseni igrajo za 1. do 6. mesto); Podnart in Kres Javornik po 14, Milje 8, Žirovnica 6 in Planina 91 4 (ekipe jeseni igrajo za 7. do 11. mesto). S. Š.
Tržiški udeleženci letošnjega rallyja starodobnikov v Pardubicah.
movaleev in j<? bil dolg 80 kilometrov, sta osvojila Cveto Bohinjc, kije bil v kategoriji do 250 kubičnih centimetrov drugi, Karel Hadaž pa tretji. Skupno med vsemi tekmovalci je bil Cveto Bohinc dvanajsti.
Seveda se je z udeležbo na rallvju na Češkem za tržiške tekmovalce s starodobniki sezona šele dobro začela, saj je na sporedu še kar nekaj tekmovanj, naslednjo soboto, 20. julija, ob 14. uri, pa v Lešah pripravljajo tradicionalni blagoslov motorjev in motoristov.
Seveda pa se člani AMD Tržič že pripravljajo na svojo tradicionalno septembrsko prireditev, letos že VI. Hrastov memorial z dirko na Ljubelj.
Vilma Stanovnik, foto: Jože Meglic
Bruselj protokolarno in zasebno
Bruseljski utrinki
Bruselj - belgijska prestolnica ima kot vsako zahodnoevropsko mesto veliko obrazov: evropsko birokracijo, gospodarska in vojaška predstavništva, evropski parlament, multina-cionalke... Na drugi strani premožnih pa kot vsako velemesto lončke za vbogajme, propadle četrti, organiziran kriminal. Ko se bo v Bruselj preselilo kakšnih tisoč Slovencev-v parlament in druge službe - in ko bodo svoje predstavnike poslale tudi zdaj že pridružene članice, bo birokracije še enkrat več...
NATO mora biti moderniziran, da ne bo marginaliziran.
Bruselj - "Povem vam eno prav lepo zgodbo. Poučno za vse politike tega sveta. Se najbolj pa za politike iz držav, ki se želijo priključiti Evropski uniji, pa v svoji VZviSenosti in nadutosti še niso nikdar slišali za zgodbo mojega prijatelja, znanstvenika. Veste, kaj je naredil? V laboratoriju je imel majhne račke, ki so bile brez mame. Napravil je odličen preizkus: on jim je bil mama. Najprej se je sklonil, počepnil pred njimi, se začel gugati in gagati: ga-ga-ga... Male račke so vse šle pohlevno in v vrsti /a njim... Ga - ga - ga... Kamor je hotel in kolikor časa je hotel. Nenadoma pa seje /ravnal in zakrilil z rokami in vse račke so se prestrašene razletele na vse strani. Nikjer ni bilo več nobene. Ste doumeli, kaj vam /godba sporoča?"
Tako nas je spraševal direktor oddelka za regionalni razvoj Evropske unije gospod Granam Meadovvs v devetem nadstropju generalnega direktorata za regionalno politiko v Bruslju. Seveda smo doumeli: dokler si normalen, ljudski, človeški in pripravljen razumeti narod, ga razmeroma lahko vodiš po vseh poteh in čereh, če pa se delaš pomembnega, vzvišenega nad vsakomer in vsem, se bo ljudstvo razbežalo in ti ne bo sledilo.
Gospod Meadovvs je v maniri odličnega evropskega profesorja, poznavalca evropskih razmer in z značilnim angleškim humorjem nizal primer za primerom, izkušnjo /a izkušnjo.
Dr. Boris Cizelj
"V Evropi imate regije, ki so zelo bogate - Hamburg, severna Italija, denimo - in zelo revne. Grčija je pod vsemi povprečji. Pol Evrope je bogate, pol revne. Če daš denar Parizu, ga bo porabil. Če daš denar Madridu, ga bo spet sam porabil. Prestolnice, tudi vaša Ljubljana, naravnost sovražijo svoje regije in podeželje. Le zakaj bi se razvijale, ko pa tudi mi potrebujemo denar. Miselnost 19. stoletja! Zato smo pri dodelitvi denarja zelo zelo previdni. Dajemo ga pametnim investitorjem izven centra, kajti centralna politika tega noče in ne zna. Dajemo za nova delovna mesta in razvoj, kajti v Evropi se mora vzpostaviti nova gospodarska pot.
Kaj se je zgodilo, ko so v Bruselj prispeli Grki in rekli: mi
bomo pa imeli olimpijske igre. Naivno smo dali in kaj se je zgodilo s 50 milijonov evrov? Njihove ideje so bile grozne, doživljali so konstantno dramo, kako porabiti ves ta gromozanski denar. Niso ga znali. Tunele so gradili -v enem imajo zdaj ovce, v drugem albanske begunce, v tretjem pa gojijo sir. Ta Onassisov sindrom preveva tudi vse pridružene ali skorajšnje članice Evropske unije. Toooliko denarja - le kam z njim? Zato smo sitni, zato hočemo natančne programe, kajti vse preveč je Onassisov, ki ne vedo, kako bi ga zafučkali.
Na neumna vprašanja neumni odgovori
Kako se zafučka denar, če ni načrta, projekta in programa, pove majcen, a zgovoren primer mojega prijatelja, ki je ves živčen prišel nadme in zavpil: "Ti si kriv, da ne morem iz. hiše! Ti, ki si neki direktor za regionalni razvoj ali kaj vem kaj pri liv ropski uniji, ti, ki si jim dal denar, le poglej, kaj so mi naredili," je jokal.
In kaj so mu naredili? Gradili so cesto mimo njegove hiše. Brez projektov. Provizorij. Niso je dokončali. Končala se je tako, da je zavila v majhen hrib in - konec. Po tej cesti pa je vadila avto šola. In ko so nespretni šolajoči vozniki prispeli na hribček konca ceste, kjer ni bilo kje zaviti ali se ustaviti, so se seveda "rikvere" popeljali po hribu navzdol in vsi prispeli ravno pred prijateljeva vrata. In
tako dan za dnem, noč za nočjo, pred vrati so parkirali in vžigali. Živo je pobesnel...
Zakaj članice Evropske unije tako nizko postavljajo priljubljenost Slovenije? Zakaj je ne marajo v EU - se nemara sprašujete tam v Ljubljani. I - zato ne, ker 40 odstotkov Bruseljčanov misli, da je Slovenija nekje v Afriki. In na neumna vprašanja - ali želite vstop Slovenije v EU - bodo anke-tarji dobili neumne odgovore."
"Poglejte računalniške programe in preberite, kdo so avtorji. Priimki so večinoma indijski, mar ne," pravi Indijec po rodu, gospod Nigel Nagarajan, ki je na generalnem direktoratu zadolžen za ekonomska vprašanja. "Amerika je gradila na imigraciji. Mehičane za vsakdanja dela, indijske inženirje za računalniški razvoj. Imigracija ni problem, imigracija je rešitev. Res je, da ima Amerika veliko prednost: tak federalni davčni sistem, da se socialni izbruhi takoj sanirajo, en jezik, eno kulturo. Američanu ni noben problem seliti se za delom iz severa na jug - kako naj se preseli Bru-seljčan v Grčijo? Populacija Evrope: 302 milijona, več kot Amerika, a dohodek na prebivalca je v Evropi manjši kot v Ameriki in na Japonskem. V Evropi je nezaposlenost velika: 9,9 odstotka, v ZDA le 4,2 odstotka, na Japonskem 4, a največji problem je evropska inflacija. Kako se ogniti šokom? Z bolj fleksibilno ekonomijo, uvedbo tehnologije... In kaj je najhuje? Najhujša je statistika, ki neusmiljeno pravi, da ima Francija danes 27 odstotkov prebivalstva, ki je staro nad 65 let, leta 2050 bo starejših 51 odstotkov; v Nemčiji skoraj enako, v Italiji je zdaj 29
odstotkov starejših, leta 2050 jih bo 67 odstotkov, v Španiji 66 odstotkov. Pa smo spet tam. Pri nujni imigraciji delovne sile - pa če hočemo ali ne."
Moderniziran, da ne bo marginaliziran
"In NATO? NATO mora biti moderniziran, da ne bo marginaliziran," pravi Lvnne Platt, druga sekretarka v uradu svetovalca za odnose z javnostmi ameriške misije pri NATU.
Slovenije pač ni vabil v NATO nihče: če noče noter, bo pa zunaj. Brez besed in kakršnegakoli vpliva, brez sedeža za mizo, kjer se bo odločalo o varnosti, brez mednarodne teže, z lastno nacionalno vojsko, ki bo opravljala vse in bo tudi temu ustrezno dražja, medtem ko bo v NATU opravljala le določene dejavnosti, njen proračun pa bo navsezadnje veliko bolj nadzorovan. Islandija nima niti enega vojaka, pa odloča... Nevtralnost je preživeta kategorija in pravzaprav nobena država ni bila nevtralna, saj je tudi Švedska daleč od nevtralnosti... Ko je bilo treba in zaprošeno, je tudi nevtralna Švedska dovolila uporabo letalskih stez za NATOV-a letala. Toliko o nevtralnosti - se sliši na sedežu slovenske stalne misije pri NATU v Bruslju, kjer se jim zdi prav neverjeten pomislek o tem, da se ne bi vključili, ko pa je za Slovenijo toliko prednosti. Danes so grožnje povsem druge kot nekoč in v interesu tudi ZDA je, da je Evropa stabilna - zato tudi toliko investirajo v NATO.
In Slovenci v Bruslju? Zagotovo najpomembnejše je slovensko gospodarsko in raziskovalno združe-
nje pod vodstvom Borisa Cizfja. kjer koordinirajo gospodarske stike, obveščajo gospodarstvenike o razpisih in pravzaprav gospodarsko lobirajo in so pri tem uspešni - pravijo naši največji gospodarstveniki.
Tak je protokolarni del obiska, neformalni vtisi iz vaše in naše bodoče prestolnice pa so vtisi bogatega zahodnoevropskega velemesta. Z bogataškimi četrtmi, neverjetnimi jeklenimi palačami evropske birokracije, ki ji domačini pravijo "naš Hollywood", z birokracijo, ki je nikoli ne bo dovolj in bednim velemestnim beračenjem po cestah in kriminalom. Naši rojakinji, Slovenki, ki živi v Bruslju, so v enem dopoldnevu pokradli in s tovornjakom odpeljali vse pohištvo iz hiše, policija je rekla le: "Bodite veseli, da vas ni bilo doma, da vas niso pobili." Zdaj dnevno spremlja otroka k šolskemu avtobusu... V mesto vre rek« turistov, delegacij, v mestu so sedeži multinacionalk. Ko pride še kakšnih tisoč slovenskih birokratov, pomnoženo s številom vključenih novih držav - članic, bo tam, v državni bruseljski blagajni še bolj cvetelo. Morda se bo enkrat v velemestno blagajno nateklo dovolj davkov od vse te mednarodne invazije birokratov, da si sama prestolnica Bruselj, od koder dobimo toliko naukov in lekcij - tudi za naš Zgornji kašelj, ki še nima - ojoj - čistilne naprave -sama vendarle zgradi svojo čistilno napravo. Menda je Bruselj, velemesto, v katerem evropski komisarji delijo toliko ukorov in pridig drugim, še nima. Vse odteka kar v vodo...
Darinka Sedej
Lonček za vbogajme. regionalno politiko.
Mešani pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke v ZDA in Kanadi (16)
Pri nas zidar, v Kanadi pilot
Alojz Jenko je posnel film o šestih Godešanih v Kanadi, dolg je kar dve uri, vendar smo si ga z zanimanjem ogledali in niti za trenutek nam ni bilo dolgčas. Najbolj osupljiva je zgodba Lojzetovega brata Jožeta, ki je v Kanadi postal pilot.
Film je nastal že pred trinajstimi leti. Alojz Jenko ga je posnel s svojo amatersko kamero. Pravi, da ga je posnel /a prijatelje, saj ni namenjen javnosti. Vendar nas je povabil domov, da si ga ogledamo, pet se nas je stlačilo v njegov avto. In ni nam bilo žal, saj je na film ujel zgodbe o šestih Godešanih v Kanadi.
Vse se začne na Godešiču, v vasi pri Školji Loki, od koder je šest mladih fantov hkrati odšlo v Kanado: Alojz. Jenko, Rafko Ju-govic, Jože Jenko, Alojz Bobnar, Mirko Hafner in Lojze Jenko. Alojz je najprej posnel njihove rojstne hiše in napravil pogovore s starši, kolikor je bilo leta I989 še živih. Sevčanova mama, Tomažev ata. Reškova mama in Jugučov
ata so povedali, kako so njihovi fantje šli čez lužo in kako se vračajo domov. Seveda ne manjka posnetek vasi z vaškega zvonika, hriba Osolnik, kamor Godešani taki radi zahajajo, Mlinarjevega mlina, kjer so se igrali kot otroci in srečanja vrstnikov, na katerem so spomine obujali tudi s pomočjo ansambla "Jaz pa ti", v katerem je Alojz igral trobento.
Nato sledi šest zanimivih zgodb, kako je šest Godešanov uspelo v Kanadi. Vsi po vrsti, nihče ni propadel. Kar je nasploh značilno za Slovence, ki gredo po svetu. Rafko Jugovic je uspel kot orodjar, predstavlja svojo delavnico in lepo hišo, ki sojo od kleti do strehe in zelene trate postavili v sedmih tednih. Dvakrat so se preseli-
li, sedaj živijo v predmestju Toronta. Žena Kati, ki je doma iz Veštra pri Škofji Loki, pravi, da lepo živijo in da ji ni žal, daje šla Kanado. Tudi sin Raf in hči Anita pravita, da sta zadovoljna z življenjem v Kanadi.
Alojz Bobnar je šel najprej v Nemčijo in nato naprej v Kanado. Zena Danica je iz Celja prišla za tri mesece na obisk k teti in tam ostala, koje spoznala Lojzeta. Tri otroke imata, Eriko, Davida in Sendi. Lojze je izdeloval načrte za orodja in imel lepo delo. Žal je že pokojni.
Lojze Jenko je najprej živel v Torontu, kjer je na slovenskem plesu spoznal ženo, Nemko iz Vojvodine. Ker je imela težave z astmo, so se preselili v B. Colum-
bio na pacifiško stran Kanade. Tri dekleta imata, Katy, Sendi in Michel. Lojze je izdeloval aluminijaste profile za okna in vrata.
V Vancouvru, na drugi, pacifiški strani Kanade je prav tako živel sedaj že pokojni Mirko Hafner. Žena Ivanka gaje spo-
Lojze Jenko /nala Prek PriJa" telja Draga, delala sta v Iskri in štiri leta sije dopisovala z Mirkom. V pismih seje zaljubila vanj in šla v Kanado. Najprej jo je mučilo domotožje, nato se je navadila. Sin David in hči Anita pravita, da je Slovenija zelo lepa.
Najbolj osupljiva je zgodba Lojzetovega brata Jožeta Jenka. Že kot otrok je govoril, da bo pilot, v osnovni šoli so se mu posmehova-li. Postal je zidar. Vendar doma ni zdržal, najprej je šel v Nemčijo, kjer je delal kot zidar. Nato naprej v Kanado, žena Johana, ki jo je spoznal v Nemčiji, je prišla za njim, sina Andreasa imata. Drugi so v Kanadi najeli posojilo za
hišo, Jože ga je najel za šolo in postal pilot. Pa ne popoldanski, temveč poklicni pilot, brat Lojze gaje posnel v pilotski kabini letala, ki je 125 potnikov in 22 ton prtljage peljalo daleč na kanadski sever, pristali so na sredi snega in ledu, pri minus tridesetih stopinjah Celzija.
Tudi Lojze Jenko je bil orodjar, delal je v tovarni Weldig, nazadnje na zahtevnem stroju, ki je zamenjal kar sedemnajst delavcev. Žena Kristina pravi, da so se navadili življenja v Kanadi in da se ne bi več vrnila, saj imata tam vse. To sta seveda hči Irena in sin Samo, oba imata že svoji družini. Loj zetova zgodba je seveda zadnja in čisto na koncu tudi pove,
Žena Kristina z vnukinjo.
zakaj je odšel v Kanado. Ne sam0 zaradi želje po boljšem življenju* temveč predvsem zato, ker ni ho; tel delati za božič. Delal je v Iskri in zdravnik dr. Stanko Potočnik mu je za božič napisal bolniško, dan kasneje se je smrtno ponesrečil na Jeprci. Njegova smrt ga Je tako pretresla, da je sklenil, da ne bo nikoli več delal za božič. In Še' v Kanado.
Toda, glej ga šmenta. Prva leta je delal v tovarni s šestdesetim1 zaposlenimi, lastnik je bil madžarskega rodu. Ob koncu leta s° imeli zelo veliko dela, zelo se je mudilo in delali naj bi tudi za božič. Lojze se je uprl in vsi so mislili, da do izgubil delo. Toda las'' nik podjetja je prišel k njemu in mu dejal, da gaje prebudil iz zaS' lepljenosti ter pred božičem vse povabil na kosilo v restavracij0' Nato so delali čez novoletne pra2' nike in izdelki so bili pravočasno pri kupcu. Božič je zame najveČP praznik, pesem Sveta noč je hm1^ na kristjanov, če niste dovolj za služili vse leto, tudi za božič n boste, pravi Lojze. . ,
(se nadaljuj MarUa Volčja14
Jorek, 9. julija 2002
•••••••
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS »13. STRAN
Največji uspeh: nova
politika
Največji dosežek ministrstva za gospodarstvo v zadnjem letu in pol je oblikovanje in uveljavljanje nove politike
podjetništva in konkurenčnosti.
Ljubljana - Koje ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin na nedavni novinarski konferenci ocenjevala uresničevanje gospodarskega dela koalicijskega sporazuma v sedanjem štiriletnem mandatu, je kot najpomembnejši dosežek ministrstva v letu in pol delovanja izpostavila oblikovanje in uveljavitev politike podjetništva in konkurenčnosti, ki temelji na idejah, znanju in novih tehnologijah in zagotavlja visoko mednarodno konkurenčnost.
Ministrstvo v okviru ukrepov za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti sofinancira projekte povezovanja med "institucijami znanja" in gospodarstvom, razvoj tehnoloških parkov, centrov, grozdov in tehnoloških mrež in zagotavlja dodatni denar za podjetja, ki investirajo v tehnološki razvoj in v razvoj novih izdelkov. Med pomembne dosežke šteje tudi sprejetje zakona o raziskovalni dejavnosti, ki povečuje skupna vlaganja v razvoj in raziskave do leta 2010 na tri odstotke bruto domačega proizvoda, odpravljanje administrativnih ovir in uveljavitev sistema "vse na enem mestu", ustvarjanje pogojev za doseganje dolgoročne konkurenčnosti turističnega gospodarstva in podpis Mariborske deklaracije, ki Sloveniji omogoča polnopravno vključevanje v vse programe Evropske unije za mala in srednja podjetja.
Za prihodnji gospodarski razvoj Slovenije sta ključnega pomena globalizacija in vstop v Evropsko unijo, Slovenija pa je v okviru prizadevanj za krepitev konkurenčnih sposobnosti podjetij z izvozom in neposrednimi plačili končala pogajanja z Evropsko unijo o zunanji trgovini, podpisala sporazum z Bosno in Hercegovino o promociji in zaščiti investicij ter prosti trgovini in kot prva država "odprla" zavarovanje za posle v Zvezni republiki Jugoslaviji. Kar zadeva' zagotavljanje pravnega okvira za trajen in enakomeren razvoj na trgu, se že pripravljajo na spremembo zakona o prevzemih in na zakonsko ureditev notranjih odkupov, s čimer bodo preprečili zlorabe notranjih informacij pri tovrstnih transakcijah. Pripravili pa so že tudi spremembe zakona o trgovini, ki bo na novo opredelil obratovalni čas trgovin.
Na ministrstvu so objavo javnega razpisa za prodajo večinskega državnega deleža v tržiškem Peku napovedovali že za junij ali julij, vendar ga bodo objavili šele potem, ko bodo presodili, da razpis ne bo propadel.
Bistvo predloga je v tem, da so podjetja še naprej samostojna pri določanju obratovalnega časa in da so prodajalne odprte šest dni v tednu. Izjeme so možne le za trgovine, ki dobijo dovoljenje za obratovanje 24 ur na dan.
Likvidacija Srda
Na uveljavljanje novega koncepta industrijske politike kažejo tudi preoblikovanje in likvidacija Slovenske razvojne družbe (Srd) kot značilne tranzicijske ustanove in privatizacija Slovenskih železarn. Kot je ob tem dejala ministrica dr. Petrinova, Srda ne ukinjajo le zaradi zahtev Evropske unije, ampak predvsem zato, ker po desetih letih ni več razloga, da bi samo izbranim podjetjem nudili privilegiran položaj pri pridobivanju dr-
žavne pomoči. Država se bo tudi v prihodnje morala ukvarjati s podjetji v težavah, a le s tistimi, ki so nacionalnega oz. regionalnega pomena. Privatizacija odvisnih družb Slovenskih železarn se je začela, dve energetski družbi so že prodali, tri so v postopku, pred kratkim pa so objavili javno zbiranje ponudb tudi za prodajo najpomembnejših jedrnih družb, to je Acronija Jesenice in Metala Ravne.
Na ministrstvu za gospodarstvo bodo s sprejeto politiko nadaljevali tudi v prihodnjem obdobju, pri tem pa med pomembne naloge uvrščajo ustanovitev tehnološke agencije, pripravo spodbud za vlaganja v razvoj, likvidacija holdinga Slovenske železarne in Srda, usmerjanje regionalnih spodbud na območja, ki najbolj zaostajajo v razvoju, prodajo preostalih kapitalskih naložb države v podjetjih, s katerimi upravlja ministrstvo, ter sprejetje predpisov, ki bodo urejali dodeljevanje državnih pomoči gospodarskim družbam v težavah, prevzeme, notranje odkupe in lastništvo zaposlenih.        Cveto Zaplotnik
Delodajalci so previdni pri zaposlovanju
novih delavcev
Na Gorenjskem bo letos verjetno manjše povpraševanje po delovni sili, več presežnih delavcev in tudi slabšanje izobrazbene strukture brezposelnih.
Kranj - Kranjska enota republiškega zavoda za zaposlovanje je tudi letos razdelila med gorenjske delodajalce anketo z naslovom Zaposlovanje v letu 2001 in načrt zaposlovanja v letu 2002. Nanjo je odgovorilo 65 odstotkov delodajalcev, pri katerih je zaposlenih nekaj več kot 55 tisoč oseb. Ko so na zavodu za zaposlovanje anketo analizirali, so ocenili, da so podjetja pri svojih napovedih zelo previdna in da bo realnost njihovih odgovorov v veliki meri odvisna od gospodarskih razmer na trgu in splošne ekonomske situacije.
Iz analize anketnih vprašalnikov, ki so jih podjetja dobila decembra lani, strokovnjaki predvidevajo, da se bo glede na napoved delodajalcev povprečna zaposlenost na Gorenjskem v letu 2002 znižala za tri odstotke, za 0,6 odstotka naj bi bilo manjše število zaposlenih or» koncu leta. Napovedana gibanja zaposlenosti na Gorenjskem so manj ugodna od napovedi v državi, kjer predvidevajo za 0,9 odstotka nižjo povprečno zaposlenost. Glede na število zaposlenih naj bi se po napovedih delodajalcev najbolj zmanjšala zaposlenost v predelovalni dejavnosti v nekmetijskem sektorju, ^ar ocenjujejo kot posledico negotovih gospodarskih razmer po 'anskih septembrskih dogodkih. Delodajalci so z anketo napove-
dali 1968 novih zaposlitev, to je desetino manj, kot so jih napovedovali lani. V storitvenem sektorju je predvidenih 58 odstotkov novih zaposlitev, v nekmetijskem pa 41 odstotkov. Domala 60 odstotkov vseh zaposlitev naj bi bilo za določen čas, kar je manj od napovedi v državi in tudi manj od lanskih napovedi. Kljub napovedanemu manjšemu obsegu zaposlitev za določen čas, bodo te še vedno odločilno vplivale na povpraševanje po delavcih, prav tako tudi na priliv brezposelnih. Zaposlitvene možnosti pripravnikov so v primerjavi z minulim letom manj ugodne (zaposlili naj bi jih 255, lani pa so napovedali zaposlitev 440 pripravnikov), izobrazbena raven načrtovanih potreb pa se zvišuje. Se naprej naraščajo
Gospodarstveniki v Romuniji, Moldovi in Ukrajini
- Ta teden se ob obisku predsednika države Milana Kučana v Romuniji, Moldovi in Ukrajini tam mudi tudi slovenska gospodarska delegacija.
potrebe po delavcih z vsaj poklicno izobrazbo (III. In IV. stopnjo), zmanjšujejo pa se potrebe po delavcih brez izobrazbe. Poklicne in strokovne usmeritve, kjer delodajalci načrtujejo več kot 50 zaposlitev v letu 2002, so zlasti lesarji, obdelovalci kovin, mehaniki in strojniki, clektrikarji, gradbeniki, trgovci, poklici za gostinstvo in turizem, ekonomisti in sorodni poklici, vzgojitelji in učitelji ter poklici v zdravstvu. Težave pri iskanju delavcev z ustrezno strokovno izobrazbo je navedlo 27 odstotkov vseh delodajalcev. V primerjavi z minulim letom je na VII. izobrazbeni stopnji še vedno težko pridobiti pravnike, strojnike, inženirje računalništva in informatike, elektrotehnike, profesorje angleščine in glasbene vzgoje. Na IV. stopnji izobrazbe pa je spet več težav pri pridobivanju ustrezno usposobljenih mizarjev, letos pa je težje dobiti tudi bolničarje, mesarje, orodjarje in šivilje.
V napovedih so delodajalci predvideli tudi letošnje upokojitve. Pogoje za upokojitev bo v anketiranih podjetjih izpolnilo 0,9 odstotka zaposlenih. Anketirana
Gospodarsko delegacijo pod vodstvom predsednika Gospodarje zbornice Slovenije Jožka Luka sestavljajo direktorji 14 slovenskih podjetij, med njimi sta
va tudi z Gorenjske, in sicer An-arej Polenec iz Iskratela in dr. Danica Purg j/ Mednarodne poslov-ne Šole Bled.
Delegacija se bo v vseh treh dr-ravah udeležila poslovnih konfe-°b tem pa so predvideni tudi ' °s,°vni pogovori in predstavitve gospodarstva države s poudarkom
a Privatizaciji in možnosti inves-
'"'ija Podjetje Lek (v gospodar-uelegaciji je tudi njegov direk-
tor Metod Dragonja) namerava v Romuniji graditi tovarno zdravil in ob obisku bo predsednik države Milan Kučan položil temeljni kamen na gradbišču v mestu Tar-gu Mures na severozahodu države.
V Moldovi bosta 10. julija gospodarska ministra podpisala sporazum o gospodarskem sodelovanju, predsednika gospodarskih zbornic pa sporazum o sodelovanju med zbornicama. 12. julija pa bosta v Ukrajini ministra za zunanje zadeve podpisala sporazum o znanstveno tehničnem sodelovanju. D.Ž.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Presenetljiva podobnost
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Japonsko gospodarstvo je v prvem četrtletju letošnjega leta raslo po letni stopnji nekaj pod šestimi odstotki, kar je za malenkostni odtenek več kot ameriško. Nesreča pa se skriva v nezaupanju mnogih ekonomistov v japonske že pregovorno nestanovitne številke in pričakujejo, da bo bruto družbeni proizvod (BDP) v drugem četrtletju spet padel. Po več kot ducatu let, odkar se je v decembru leta 1989 razpočil tamkajšnji borzni mehurček, je japonsko gospodarstvo še vedno zelo šibkega zdravja. Medtem se zdi, da so jo ZDA po poku svojega mehurčka pred dvema letoma odnesle precej bolje. Zaenkrat.
Podobnosti med ameriškim finančnim mehurčkom iz devetdesetih let preteklega stoletja in japonskim približno desetletje prej so dobro prepoznavne. V obeh primerih so cene delnic in kapitalsko trošenje poleteli kvišku, gospodinjstva in podjetja so se na veliko zadolževala, produktivnost je rasla na obeh straneh Pacifika in nekateri so tako v japonskem kot v ameriškem videli najboljši ekonomski model. Mnenje, ki se je naselilo v glave večine, je, da sta obe gospodarstvi po borznih zlomih ubrali razhajajoči se poti. Zahvaljujoč neusahlemu trošenju Američanov naj bi njihovo gospodarstvo letošnje in prihodnje leto uživalo čvrsto rast, medtem ko naj bi Japonska životarila v obdobju večne recesije. Toda ponoven in bolj natančen pogled pokaže presenetljivo podobnost med obema gospodarstvima in rečemo lahko, da je ameriško gospodarstvo v zadnjih dveh letih zrcalilo dogajanje na Japonskem takoj po finančnem poku. V dveh letih od decembra 1989 so cene na tokijski borzi padle za 40 odstotkov, kar je nekoliko več kot 33 odstotni padec ameriškega indeksa S&P500. Japonsko gospodarstvo se je tisti dve leti dobro držalo, saj si njegova rast ni pridobila negativnega predznaka vse do leta 1992. Investicije so se močno zmanjšale, trošenje prebivalstva se je nadaljevalo, cene nepremičnin so močno rasle še dve leti po zlomu borze. Ravno tako kot danes v ZDA, kjer rastoče cene hiš še naprej poganjajo trošenje gospodinjstev.
Nekateri radi poudarjajo, da hitra rast produktivnosti kaže na čvrsto ozdravljenje ameriškega gospodarstva, a tudi japonska rast produktivnost je bila v letih 1990-91 skoraj tako hitra. Tudi trditev, da je bila ameriška centralna banka uspešnejša pri svoji agresivni politiki nižanja obrestnih mer, medtem ko je bila japonska prepočasna in ji tako ni uspelo preprečiti deflacije, ne drži. Res je sicer, da so bile japonske denarne oblasti v zadnjih letih morda preveč previdne, a zdi se, da kritika tedanjih ukrepov ni na mestu, saj se je deflacija na Japonskem pojavila šele v sredini prejšnjega desetletja, inflacija pa je bila v letih 1990-91 višja kot je danes v Ameriki. Japonska je tako začela nižati obrestno mero 18 mesecev po začetku padanja cen na borzi, na drugi strani Tihega oceana pa se je enak proces pričel že po devetih mesecih. Če pogledamo monetarno politiko v povezavi s stopnjami rasti BDP prav tako ne najdemo jasnih dejstev, da so v ZDA svojo obrestno mero nižali hitreje. Japonska rast BDP je bila v prvih letih preteklega desetletja celo hitrejša od ameriške v zadnjem letu, obe centralni banki pa sta začeli niž.ati obrestni meri v tretjem zaporednem četrtletju, ko je bila rast pod svojo trendno vrednostjo.
Gre torej zgolj za naključno podobnost ali pa Američane glavne gospodarske težave šele čakajo'.'
podjetja so za leto 2002 napovedala 986 presežnih delavcev, kar je 54 odstotkov več, kot so imeli isti delodajalci dejanskih presežkov lani, hkrati pa so njihove napovedi kar za 68 odstotkov višje kot v lanski anketi. Med napovedanimi odvečnimi delavci jih bo skoraj polovica prešla v odkrito brezposelnost, 30 odstotkov pa jih nameravajo delodajalci prezapos-liti ali usposobiti za druga delovna mesta. Največ presežkov je predvidenih v predelovalni dejavnosti, skoraj polovica jih je brez izobrazbe, le dobra četrtina jih ima III. ali IV. stopnjo izobrazbe. Najpogosteje delodajalci kot vzrok za načrtovano odpuščanje delavcev navajajo zmanjšanje proizvodnje in storitev. Glede na izkušnje iz preteklih let na zavodu ocenjujejo, da bo priliv v odkrito brezposelnost še večji, kot kažejo napovedi, saj mnoga podjetja, ki so v težavah, ne odgovorijo na anketo, ali pa se kasneje razmere razpletejo drugače, kot so načrtovali. Poleg tega v anketi niso zajeti delodajalci z. manj kot 10 zaposlenimi, presežki pa se pojavljajo tudi pri njih.
Danica Zavrl Žlebir
Izšel je vodnik po evropskem pravu
Ljubljana - Raziskave o pripravljenosti podjetij bodočih držav članic na notranji trg Evropske unije kažejo, da skoraj polovica podjetij še ni začela z organiziranimi pripravami, četrtina pa jih priprave sploh šele načrtuje. Zaradi takih ugotovitev so se na oddelku za evropske zadeve Gospodarske zbornice Slovenije odločili, da pripravijo Vodnik po evropskem pravu, namenjen vodilnim manager-jem kot pomoč v prilagajanju še pred vstopom naše države v EU.
Prvo okoljsko poročilo
Kranj - V Savi Tires, podjetju koncema Goodvear, skrb za okolje in zmanjševanje vplivov podjetja nanj enakopravno vključujejo v svojo poslovno strategijo. Okoljevarstvena miselnost je vključena v celoten cikel izdelkov, od razvoja pnevmatik do njihove trajne in okolju prijazne odstranitve. Letos pa so prvič izdali tudi okoljsko poročilo podjetja, v katerem so zapisali dosežke s področja varovanja okolja v letih 2000 in 2001. Delo na področju varovanja okolja je načrtno, zato bodo svoje dosežke na tem področju vsako drugo leto predstavili v poslovnem poročilu. Več o tej problematiki bomo zapisali v prihodnjem časopisu. D.Ž.
Dodatno pokojninsko zavarovanje za zaposlene
Slovenske železnice so podpisale pogodbo o dodatnem pokojninskem zavarovanju za zaposlene. Slovenske železnice bodo za svoje zaposlene sofinancirale premijo v višini 3.683 tolarjev pod pogojem, da zavarovanci sofinancirajo premijo najmanj v višini odstotka svoje bruto plače. S podpisom pogodbe so se Slovenske železnice vključile v pokojninski načrt, ki bo začel veljati 1. avgusta letos.
Vodnik je pripravilo več avtorjev: Peter Grilc, Tomaž Ilešič. Miro Prek, Špela Majcen in sodelavci, ki so vključeni v procese približevanja Slovenije EU. V vodniku so pregledno predstavljena različna področja, pomembna za problematiko v podjetjih, razen tega pa prinaša tudi podroben opis krovne zakonodaje, zlasti uredb in direktiv ter opis vpliva na konkurenčnost podjetij s predvidenimi spremembami, na katere se morajo pripraviti podjetja.
Prvi del vodnika je že izšel, na 336 straneh pa zajema poglavja o EU in pravu, ekonomski in denarni uniji, konkurenčnem pravu, pravu gospodarskih družb, socialni politiki in zaposlovanju, varstvu okolja in prostem pretoku storitev. Oktobra in decembra pa lahko pričakujemo nadaljevanje.
V drugem delu bodo zajeta poglavja o prostem pretoku blaga, intelektualni lastnini in blagovnih znamkah, prostem pretoku kapitala, prostem pretoku oseb, carinski uniji in poslovanju z državami nečlanicami, uveljavljanju pravic pravnih oseb po pravu EU ter davkih in transportu. V tretjem delu pa Vodnik prinaša vse o politiki malih in srednje velikih podjetij, kmetijstvu, energiji, industrijski politiki, telekomunikacijah in informacijski tehnologiji, varstvu potrošnikov in zdravja. Avtorji vodnika so prepričani, da je razumevanje temeljnih načel EU pogoj za uspešno strategijo podjetij na notranjem trgu EU, zato želijo podjetjem pomagati, da se bodo lažje prilagodila na novosti.
D.Ž.
Zavod Mladim objavlja
RAZPIS ZA NAJEM STOJNIC DOMAČE TER UMETNE OBRTI NA KRANJSKI NOČI 2002
ki bo potekala od 31. julija do 4. avgusta 2002. Vsem obrtnikom ponuja možnost predstavitve izdelkov na stojnicah v petek, dne 2. avgusta, ter v soboto, dne 3. avgusta.
Ponudba naj vsebuje:
- ime podjetja, nosilca obrti
- naslov, telefonsko ter davčno številko
- opis dejavnosti
- dan najema stojnice
Pisne ponudbe pošljite na naslov:
Zavod Mladim, Kidričeva cesta 55 a, 4000 Kranj s pripisom "za najem stojnic", do vključno srede, 24. 7. 2002. Za dodatne informacije pokličite: 04/237-42-04
Jeseni znana nova lokacija
V podjetju Indramat elektromotorji pripravljajo proizvodnjo prenovljenih in novih izdelkov. Prihodnje leto
jim poteče najemna pogodba pri Domelu.
Železniki - Podjetje Indramat elektromotorji ima svoje proizvodne in poslovne prostore v stavbi podjetja Domel, vendar se trenutno intenzivno ukvarjajo z mislijo na selitev, kajti prihodnje leto jim poteče najemna pogodba in ker ni možnosti podaljšanja, se bodo morali seliti na novo lokaeijo.
lokacijo za nove poslovne in proizvodne prostore. "V obdelavi je dobrih deset lokacij v trikotniku Železniki - Ljubljana - Kranj. Računam, da bo do konca septembra znana rešitev, ki bo optimalna za vse - za lastnika in zaposlene," je pojasnil Jelene. Omenjeno podjetje deluje od leta 1998, ko je podjetje Mannesmann-Rexroth od podjetja Domel odkupilo proizvodnjo industrijskih motorjev. Lani je združenje Bosch od koncema Mannesmann odkupilo celotno proizvodnjo pogonske in regulacijske tehnike. V podjetju Indramat elektromotorji, kjer je 181 zaposlenih, za kakovost skrbijo tudi s standardom ISO 9001. "Načrtovane cilje dosegamo s prevzemanjem odgovornosti za kakovost dela po načelu "naredi dobro prvič", z izboljšavami kakovosti procesov, storitev in izdelkov, s pravočasnim odkrivanjem napak, z nenehnim izobraževanjem zaposlenih, s timskim delom ter z na-
Janko Jelene, direktor podjetja Indramat elektromotorji.
Po besedah Janka Jclenea, direktorja podjetja Indramat elektromotorji, je lastnik podjetja Bosch Rexroth imenoval posebno skupino, ki mora najti ustrezno
čelom internih kupcev in dobaviteljev," je pojasnil Jelene.
Indramatove elektromotorje prek prodajne službe Bosch Re-xroth prodajajo po vsem svetu in celotno proizvodnjo izvozijo. V naslednjih petih letih naj bi prodajo še povečali. Bosch Rexroth AG je stoodstotno hčerinsko podjetje Robert Bosch GmbH. Lani je 26.000 zaposlenih ustvarilo za približno 3,86 milijona evrov prometa. Investicijam letno namenijo
en milijon evrov. "Minula leta smo obnavljali predvsem opremo, letos pa bomo investirali v pripravo proizvodnje prenovljenih in novih izdelkov, ki bodo prišli na trg prihodnje leto. To so prenovljeni pogonski in linearni elektromotorji / boljšim izkoristkom, novi momentni elektromotorji in srednje frekvenčni varilni transformatorji," je dodal Jelene.
Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič
Dobiček S. I. B. ostaja nerazporejen
Ljubljana - Minuli teden je bila redna letna skupščina delničarjev Slovenske investicijske banke (S. I. B.). Obravnavali so letno poročilo poslovanja, sprejeli spremembe statuta banke, odločali o uporabi bilančnega dobička ter za pooblaščenega zunanjega revizorja imenovali revizijsko družbo KPMG Slovenija, d.o.o. Slovenska investicijska banka je lani za 28,5 odstotka povečala bančno poslovanje ter leto končala s čistim dobičkom 51,7 milijona tolarjev. Delničarji so odločili, da tudi lanski dobiček ostane nerazporejen, skupni dobiček banke je tako 215 milijonov tolarjev. Energetika Ljubljana ima kot večinska lastnica banke 78,83-odstotni lastninski delež, delež Republike Slovenije znaša 11,33 odstotka, Zavarovalnica Triglav, d.d., ima 1,46-odstotni delež, ostalih 235 delničarjev pa ima skupaj 8,38 odstotka. R.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
GRADBENI DELAVEC
GRADBENA DELA; d. č. 5 mes.; do 12.07.02; GANTAR JANEZ-ZIDARSTVO IN FASADERSTVO, POLJANE 138, POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO
DELAVEC BREZ POKLICA
KUHINJSKA POMOĆNICA; d. č. 6 mes.; 31, del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; vozn. izp. kat. B; ostali pogoji: LASTEN PREVOZ, NEKADILEC; do 12.07.02; BELLEVUE D.O.O., ŠMARJETNA GORA 6, KRANJ
POMOŽNI DELAVEC
DELO V PROIZVODNJI VERIG, RAZREZ IN SESTAVA; ned. č.; do 10.07.02; SCORPIO TRADE D.O.O., OLŠEVEK 31, PREDDVOR
MIZAR
MONTER MONTAŽNIH GRADENJ; d. č. 12 mes.; slov. j. -gov. in pis.; vozn. izp. kat. B; do 18.07.02; MLINAR TEAM D.O.O., GORENJESAVSKA CESTA 15, KRANJ
ORODJAR
ORODJAR; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; do 16.07.02; SAVA TI RES D.O.O., ŠKOFJELOŠKA CESTA 6, KRANJ
FINOMEHANIK
VARILEC VERIG NA AVTOMATSKIH VARILNIH ROBOTIH; ned. č.; do 10.07.02; SCORPIO TRADE D.O.O., OLŠEVEK 31, PREDDVOR
IZDELOVANJE STEKEL ZA OČALA; ned. č.; do 18.07.02; ALJANČIČ IVAN S.P, RUPA 23B, KRANJ
ELEKTROMONTER
SERVISER APARATOV KARCH-NER; d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; vozn. izp. kat. B; do 12.07.02; GITAS D.O.O. KRANJ, ZGORNJE BITNJE 1,ŽABNICA
ELEKTROINŠTALATER
ELEKTROINŠTALATER; d. č. 3 mes.; do 16.07.02; ELKOTERM D.O.O., BREZJE 70, BREZJE
TISKAR ZA TISK Z IZBOKLINE
DELO NA DVOBARVNEM HEI-DELBERG B-2 STROJU; ned. č.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; ostala znanja: natančnost; vozn. izp. kat. B; do 13.07.02; ADOZ TISK, PŠEVSKA CESTA 999, KRANJ
SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR - BANDAŽER; d. č. 12 mes.; slov. j. - gov. in pis.; vozn. izp. kat. B; do 18.07.02; MLINAR TEAM D.O.O., GORENJESAVSKA CESTA 15, KRANJ
ZIDAR
ZIDAR; ned. č.; 3 I. del. izk.; do 09.07.02; ROBIČ BRANKO S.P., SREDNJI VRH 17, GOZD MARTULJEK
ZIDAR; d. č. 5 mes.; do 12.07.02; GANTAR JANEZ-ZI-DARSTVO IN FASADERSTVO, POLJANE 138, POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO
S kartico GB dvig gotovine na poštah
Kranj - Gorenjska banka (GB) je s Poštno banko Slovenije podpisala pogodbo o dvigu gotovine na poštnih enotah. Dvig poteka prek POS terminalov s kartico Activa/Maestro, ki jo dobi vsak imetnik tekočega in gotovinskega računa v Gorenjski banki. Omenjena storitev nadomešča gotovinske dvige s čeki tekočega računa.
Imetniki kartice Maestro Gorenjske banke lahko dvigajo gotovino na poštah od 1. julija letos, brezplačen dvig gotovine pa je mogoč na enaindvajsetih gorenjskih enotah Pošte: Mojstrana, Zgornje Gorje, Podnart, Kropa, Visoko, Žabnica, Poljane, Blejska Dobrava, Javornik, Selca, Duplje, Srednja vas. Zgornja Besnica, Kamna Gorica, Gozd Martuljek, Sovodenj, Zgornje Jezersko, Rateče, Bohinjska Bela in Sorica. To so kraji, kjer Gorenjska banka nima svoje poslovalnice in ni bankomata. Za dvig gotovine na ostalih poštnih enotah po Sloveniji, bo banka zaračunavala nadomestilo, ki vključuje stroške dviga gotovine na pošli in je trenutno 245,00 tolarjev. Cenejši načini za dvig gotovine so: uporaba plačilnih kartic in bankomatov, ki jih je na Gorenjskem 70, trajnih nalogov in elektronskega načina poslovanja prek LINK-a.    R. Š.
Ustanovili agencijo za javnopravne evidence in storitve
Kranj - Vlada je na nedavni seji sprejela sklepa o ustanovitvi agencije za javnopravne evidence in storitve in o določitvi uradov uprave za javna plačila. Sedež agencije bo v Ljubljani, naloge, ki jih določa zakon o plačilnem prometu in drugi predpisi, pa bo opravljala preko enajstih organizacijskih enot, med katerimi bo ena tudi v Kranju. Za opravljanje nalog bo agencija prevzela potrebno število delavcev iz sedanje agencije za plačilni promet, pri tem pa bodo v programu, ki ga bo sprejel svet agencije, določili število delavcev, časovno prevzemanje delavcev ter merila glede strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj in uspešnosti pri delu. Upravo za javna plačila bodo sestavljali glavni urad in enajst uradov po regijah, med njimi bo tudi urad v Kranju, ki bo pokrival območje Gorenjske. C.Z.
Union iz Zagrebačke pivovarne
Ljubljana - Dogovor o strateškem partnerstvu, ki sta ga oktobra lani podpisala Pivovarna Union in belgijski koncem Interbrevv, vsebuje tudi licenčno proizvodnjo piva Union v Zagrebački pivovarni. Podpisnika dogovor že uresničujeta, saj so ob koncu junija v Zagrebački pivovarni začeli z licenčno proizvodnjo in prodajo svetlega Unionovega piva na Hrvaškem.
Kot so ob tem dogodku sporočili iz Uniona, bo Zagrebačka pivovarna, ki je v večinski lasti koncema Interbrevv. prodajo piva Union vključila v svojo distribucijsko mrežo, s katero pokriva celotno hrvaško ozemlje. To pomeni, da bo pivo Union kot točeno pivo in kot pivo v steklenicah z dolgim vratom (0,33 in 0,5 litra) v letošnji turistični sezoni na voljo slovenskim potrošnikom v letoviških krajih po vsej Hrvaški. Z ostalimi vrstami piva (Uni, Union Pils, Union Smile) ter brezalkoholnimi pijačami Sola in naravno pitno vodo Zala bo ljubljanska pivovarna oskrbovala hrvaški trg iz Ljubljane. Začetek proizvodnje in prodaje piva Union na Hrvaškem je po besedah Petra Tomšiča, ki je kot član uprave Pivovarne Union zadolžen za trženje, eden izmed prvih korakov v širitvi poslovanja na trge držav nekdanje Jugoslavije. C.Z.
Pregled borznega dogajanja
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK V MEDNARODNEM TRANSPORTU; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; nem. j. - gov., angl. j. - gov.; vozn. izp. kat.: B,C,E; do 12.07.02; GRZETIČ EDVARD S.P..AVTOPREVOZNIŠTVO, SREDNJA BELA 34A, PREDDVOR
PRODAJALEC
PRODAJALKA V TRGOVINI Z ŽIVILI; ned. č.; UR/TEDEN: 20; vozn.. izp. kat. B; do 20.07.02; ŠMIT MIRAN S.P, BREG 26, ŽIROVNICA
PRODAJALEC; d. č. 1 mes.; 3 mes. del. izk.; slov.j. - gov. in pis.; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil, Delo s preglednicami; do 09.07.02; FLI-SER D.O.O., LOG 14, KRANJSKA GORA
PRODAJALEC AVTOM. REZERVNIH DELOV; d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov.; vozn. izp. kat. B; do 09.07.02; MONY D.O.O., CANKARJEVA CESTA 30, BLED
NATAKAR
NATAKAR VNIK); d. č slov gov.
(LAHKO PRIPRA-
6 mes.; 1 I. del. izk.; j. - gov. in pis., nem. j. -znanje programskih orodij:
Delo s preglednicami; vozn. izp. kat. B; do 12.07.02; KOMPAS MTS D.D., POSLOVNA ENOTA MEJNA POSLOVALNICA LJUBELJ, PODUUBEU 116, TRŽIČ
V zadnjem času je pri delnicah, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v povprečju zaznati negativen trend gibanja cen. Po občutni rasti v prvih petih mesecih letošnjega leta je bil junij prvi mesec, v katerem so cene delnic zaključile mesec na nitji ravni, kot so ga začele. Slabo razpoloženje vlagateljev g te v določeni meri pripisovati padanju tečajev na vseh pomembnejših svetovnih borzah, poletnem času in počitniškem vzdušju ter vsakovrstnim finančno občutljivim informacijam v zvezi s poslovanjem podjetij. V zadnjem mesecu so se najbolj pocenile delnice Intereurope za nekaj več kot II odstotkov, Mercatorja, Krke, Pivovarne Laško, Leka in Save pa
KLHDIUAR
KLAOlVAnJb«
Tovtrrm •taffOTtov
Muatntaka J. I, w>. 14 S 47M TtK. StOVTNUA M .,3M|SM)»M10C tu . .ne |0M| «1» rs*
Podjetje Kladivar Ziri, tovarna elementov za fluidno tehniko, d.d. vabi k sodelovanju sodelavca v
- enoti trženja:
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST
Od kandidata pričakujemo:
- visoko ali univerzitetno izobrazbo ekonomske ali strojne smeri
- aktivno znanje angleškega in nemškega jezika (enega aktivno)
- organizacijske sposobnosti, samostojnost, komunikativnost, iznajdljivost, samoiniciativnost in urejenost
- poznavanje dela z računalnikom
- vozniški izpt B - kategorije
- nabavni enoti
ORGANIZATOR NABAVE NA TUJEM TRGU
Od kandidata pričakujemo:
- najmanj višjo izobrazbo ekonomske ali strojne smeri
- aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika
- samostojnost, komunikativnost in urejenost
- poznavanje dela z računalnikom
- vozniški izpit B - kategorije
Delovne izkušnje so zaželene, niso pa pogoj, zato se na objavo lahko prijavijo tudi pripravniki.
Ponujamo zanimivi delo, stimulativno nagrajevanje in možnost nadaljnjega izobraževanja.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas enega leta, s trimesečnim poskusnim delom in z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela, pošljite v 8 dneh po objavi na naslov. KLADIVAR ŽIRI, d.d., Industrijska ul. 2, 4226 Žiri
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
za okrog 9 odstotkov. Predvsem novice o občutljivih informacij so bile vzrok za vidnejši zdrs delnic Intereurope in Istrabenza. Nihanje cen omenjenih družb se navezuje na prodajo 25 odstotnega deleža v drugem največjem slovenskem operaterju mobilne telefonije Simobilu. V preteklem letu so namreč Intereuropa, Istra-benz, Medaljon, Probanka in Te-lemach prodali za 89 milijonov evrov avstrijskemu Mobilkomu 75-odstotni delež v Simobilu, do L julija letošnjega leta pa bi naj bil izvršen še drugi del posla, in sicer plačilo kupnine za še preostalih 25 odstotkov družbe. Še neplačani delež bi naj znašal okoli II milijard tolarjev, od tega naj bi dobil Istrabenz okoli 3,6 milijarde tolarjev, Intereuropa in Iskratel po 2,4 milijarde, Medaljon in Probanka po / milijardo ter Telemach 0,5 milijarde tolarjev.
Na borzi oblikovana cena delnic družb, ki so bile udeležene pri prodaji, je pričakovano kupnino že vštevala, novica, da avstrijski kupec do določenega roka ni poravnal svoje obveznosti, pa je zato posledično vplivala na znižanje cen omenjenih delnic, saj pričakovanja niso bila izpolnjena. Zaradi že vštetega zneska so bile delnice trenutno realno prevrednotene, kar so preračunali tudi investitorji in kot posledica so se trgovahu nivoji spustili.
To je povzročilo manjši preplah tudi pri tistih naložbenikih, ki so spremljali samo nižajoče se cene na trgu in še sami pričeli s prodajami, kar je dodatno ustvarjalo pritiske na ceno. Te so zdrsnila globlje, kot bi bilo sicer primerno. Vendar je pričakovati, da se bo zaplet s plačilom kupnine v kratkem razrešil, s tem pa tudi vzpostavilo predhodno stanje. Takšna trenutna neravnovesja so po navadi pravi trenutek za nakup vrednostnih papirjev, ki so v določenem trenutku podcenjeni in se pričakuje, da se bo cena v kratkem ponovno vzpostavila na podobni ravni, kot jo je dosegi'1 pred padcem.
Nina Pulko Ilirika BPH, d.d.
www.gorenjskaonline.com
15-letno stanovanjsko posojilo z devizno klavzulo!
BKS-leasing d.o.o.
Informacije:
01/ 3000 920
www. bks-leasing.si
Torek, 9. julija 2002
•••••••
PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 15. STRAN
Krivda ni le naša, je tudi od države
Slovenska hranilnica in posojilnica iz Kranja si je vse od ustanovitve prizadevala pridobiti status hranilnice, vendar se to ni zgodilo. Namesto tega je šla v stečaj in zaprla svoja vrata.
Kranj - Okrožno sodišče je 21. junija letos na predlog Banke Slovenije začelo stečajni postopek za Slovensko hranilnico in posojilnico Kranj (SHP). Stečaj je bil 28. junija objavljen tudi v uradnem listu. Ob stečaju je imela za 1,4 milijarde tolarjev depozitov in 740 milijonov tolarjev primanjkljaja. Tisoč osemsto aktivnih varčevalcev, vseh vlog je bilo 3500, je ostalo brez prihrankov, Banka Slovenije pa je odgovorne v SHP kazensko ovadila. Zakaj vodstvo ni pravočasno ukrepalo, zakaj so s svojim statusom zavajali varčevalce, zakaj so se ob* stečaju zavili v molk, kje je denar varčevalcev in kakšno vlogo ima podjetje SHP Istra, odgovore na ta in še nekatera vprašanja smo poiskali pri Petru Smuku, enem od treh ustanoviteljev kranjske hranilno kreditne službe.
Zaradi stečaja SHP Kranj so varčevalci praznih rok ostali pred zaprtimi vrati. Vodstvo jih na možnost stečaja, čeprav je zanjo vedelo, ni opozorilo, poleg tega ste jih prve dni pustili brez vseh pojasnil. Ali se vam ne zdi, da je prav molk med varčevalci povzročil še več nejasnosti in upravičenega ogorčenja?
"Pred stečajem smo za javnost pripravili kratko sporočilo, ki je potem žal ostalo zaklenjeno v pisarni bivšega ravnatelja SHP in šele po nekaj dneh smo dobili kopijo ter jo posredovali javnosti. V njej je kratko pojasnilo, ni pa odgovorov številnih varčevalcev. Ko so se razmere nekoliko umirile, smo varčevalcem spregovorili tudi preko medijev." Stečaj ste pričakovali. Ali se vam ni zdelo nekorektno in brez vsakršne poslovne etike, da ste še nekaj dni pred stečajem sprejemali vloge?
"To je zelo pogosta in težka pripomba iz ust prizadetih, vendar sem v medijih že poudaril, da smo v Banki Slovenije dobili točno navodilo za stečaj, na našem pogovoru 24. aprila letos pa sem predstavnikom Banke Slovenije izpostavil vprašanje občutljivosti razmer in nejasnosti izida ter nadaljnjega dela in poslovanja. Odgovor omenjene banke je bil, da mora hranilnica poslovati povsem normalno do izdaje sklepa o stečaju. Sklep o stečaju je bil izdan v petek, 21. junija, okoli 14. ure, čez dobro uro pa je prišel v našo hišo stečajni upravitelj (Andrej Toš; op.p.) in po kratkem pogovoru dal nalog za zaprtje poslovalnic. V tistem trenutku smo nehali poslovati."
SHP Kranj ni bila ne banka in ne hranilnica, ampak le hranilno kreditna služba, kar pomeni, da ni imela solidarnostnega jamstva za prihranke varčevalcev. Zakaj se je SHP v javnosti predstavljala kot hranilnica? Se vam to ni zdelo sporno?
"Od vsega začetka, ko se je zamisel porodila in je gospod Slavko Erzar po našem naročilu pripravil ustanovne akte za hranilnico, je bila zamisel le o ustanavljanju hranilnice in ne HKS. Zaradi zavrnitve s strani Registrskega sodišča v Kranju, smo poskusili še z ustanovitvijo hranilnice v obliki linančne organizacije, kjer bi bilo deset ustanoviteljev, vendar je tudi ta poskus na omenjenem sodišču propadel. Potem smo se odločili za registracijo HKS. Pravno formalno je to hranilno kreditna služba, imenuje pa se Slovenska hranilnica in posojilnica. Že od leta 1991 je bila naša želja pridobiti status hranilnice. Poskusov ustanovitve in registracije hranilnice je bilo veliko, vendar so bili dosledno zavrnjeni. Do neljubega dogodka stečaja, nihče ni oporekal uporabe imena ob takem formalno pravnem statusu." Kako pojasnjujete opravljanje storitev, za katere niste bili registrirani?
"Pri našem poslovanju je šlo izključno za spoštovanje zakonskih določil. Kot HKS le žiro računov manjših pravnih oseb nismo sme-11 voditi, kar lahko delajo hranilnice, in to je bil med drugim tudi eden od naših motivov nenehnega
Peter Smuk
pritiska na Banko Slovenije za ureditev statusa hranilnice, saj bi s pridobitvijo tega statusa, naši varčevalci dobili enak status kot v pravih hranilnicah in bankah." Kje so bili zadržki, da Banka Slovenije vaši nameri ni prižgala zelene luči?
"Naši poskusi leta 1992 in 1993 so bili zavrnjeni s pojasnilom, naj najprej uredimo odnose z ostalimi kandidati o uporabi našega imena, še istega leta je bil dan moratorij na ustanavljanje hranilnic, leta 1995 smo naslovili prošnjo za sprejem v Zvezo HKS, vendar ni bila sprejeta, saj naj bi bila zamrznjena širitev članstva. Sestanki in naše prošnje so se kar vrstile; leta 1996 spet sestanek na Banki Slovenije zaradi neurejenega statusa. Njihov odgovor je bil, daje status urejen po Zakonu o HKS, zakon bo sistemsko reševal status HKS. Mi smo še naprej zahtevali posodobitev statusa, naše sklicevanje na zakonodajo pa je bilo s strani Banke Slovenije zavrnjeno. Pojasnjevali smo, da mi nismo nov subjekt, zato naj za nas ne bi bil obvezujoč moratorij. Želeli smo zagotoviti večjo varnost varčevalcev, saj nam je to ves čas viselo nad glavo."
SHP Kranj naj bi po podatkih Banke Slovenije že od leta 1995 poslovala z izgubo. Zakaj niste pravočasno ukrepali in ste pustili, da je šla SHP Kranj v stečaj?
"Zelo velike likvidnostne težave je imela hranilnica maja leta 1992, to je bil čas, ko je od nas odhajal prvi direktor Igor Rupar. Oseba, ki je dobro poznala Rupar-jeve sposobnosti je izjavila, da ni bil usposobljen za to delo. Pri reševanju težav nam je pomagal Danijel Malenšck. Ker nismo uspeli urediti statusa in pridobiti garancije, je bil stalni nivo rezervnih sredstev zelo visok, v začetku leta 2000 je likvidnostna rezerva znašala več kot 300 milijonov tolarjev. Obvezno rezervo smo začeli črpati šele zadnji teden našega poslovanja, po podatkih stečajnega upravitelja je bila likvidnost na dan stečaja 50 milijonov tolarjev."
Ob uvedbi stečaja je imela SHP Kranj 1,4 milijarde tolarjev depozita in kar 740 milijonov tolarjev primanjkljaja. Je denar varčevalcev v "tveganih" kreditih?
"V naši hranilnici je bilo od 2,1 do 2,2 milijarde tolarjev deponiranega denarja posameznikov in podjetij. Samo zadnji dan poslo-
vanja je bil odliv 35 milijonov tolarjev ene pravne osebe, ki ji je tisti dan potekel rok vezave. Na vprašanje, kje je denar pa lahko rečem, da je ta denar pri naših komitentih preko kreditov. Po naših ocenah je od 290 do 300 milijonov tolarjev, ki so verjetno neizterljivi. Neodplačanih obveznosti pa je še veliko več. Leta 1992 so bila preko posrednikov, ki so delovali na sivem trgu in s pomočjo tedanjega direktorja, plasirana denarna sredstva SHP firmam, ki so iskale denar, ker ga na bankah niso dobile."
Koliko komitentov ste imeli ob stečaju, navajajo se zelo različne številke?
"Aktivnih varčevalcev je bilo med 1700 in 1800, približno 3500 pa je bilo vseh vlog. Skupno število tekočih in žiro računov samostojnih podjetnikov je bilo 900. Povprečna hranilna vloga na aktivne deponente pa jc znašala 85.500 tolarjev."
Banka Slovenije je vložila kazensko ovadbo zoper odgovorne v SHP Kranj, očitajo vam nevestno gospodarjenje, zagrožena je zaporna kazen do pet let. Ali so vas Že obiskali kriminalisti?
"Banka Slovenije nas je aprila opozorila, da je pri njih običajen postopek, da v primeru stečaja sledi tudi ovadba organom za notranje zadeve. Ob reviziji, ki jo je pri nas maja opravila Banka Slovenije ni v poročilu navedbe, da bi naleteli na nepravilnosti. O nevestnem gospodarjenju pa bi dejal le. da je zanj potrebno tudi urejeno okolje, pri tem mislim na izvajanje pravnega reda države, kajti v enajstih letih našega poslovanja preko sodišč nismo do uspešnega konca pripeljali niti enega izvršilnega postopka. V zadnjem času pa smo se z nekaterimi komitenti le uspeli dogovoriti in so nam poplačali za več kot 100 milijonov tolarjev kreditov. Kriminalisti pa me zaenkrat še niso obiskali." Znano je, da je imela SHP svoje premoženje tudi Hrvaškem, kjer je ustanovila podjetje SHP Istra. Ali bo to premoženje vključeno v stečajno maso?
"Leta 2000 je bila v našem podjetju visoka likvidnost, kar pomeni visok strošek. Odločili smo se za vlaganje v projekte in izbrali projekt naselja Karigador, podjetje SHP Istra pa smo ustanovili z namenom, da gradi počitniško na-
selje. Sto odstotni lastnik podjetja je SHP Kranj. Gre za gradnjo devetih objektov, zaradi letošnjih razmer v hranilnici pa smo se odločili, da projekt pospešeno zaključimo. Hrvaškemu podjetju smo prodali pet parcel, v zameno bi gradil četrti objekt z osmimi apartmaji. Za dograditev tega objekta je poleg kupnine petih parcel treba zagotoviti še približno 200.000 evrov. Ta projekt bi moral po poplačilu kreditov in obveznosti prinesti približno 200.000 nemških mark ostanka in stečajni upravitelj bo premoženje lahko prenesel v stečajno maso." Izkušnje ob stečajih podjetij kažejo, da se v stečajno maso običajno zbere malo sredstev oziroma premalo za poplačilo vseh upnikov. Upniki SHP na sodišču že prijavljajo svoje terjatve. Menda so tudi v tem primeru obeti zelo slabi, govori se o slabi tretjini?
"Oktobra bo na sodišču prvi narok za terjatve. Od 1,4 milijarde tolarjev sredstev je 300 milijonov tolarjev neizterljivih, ostalo pa je odvisno od postopkov, ki jih bo vodil stečajni postopek. Proti državi pa nameravamo vložiti tožbo za poplačilo približno 500 milijonov tolarjev škode, ki smo jo utrpeli zaradi pravno nekorektno vodenih stečajnih postopkov ali zaradi nerazumno dolgo vodenih postopkov naših dolžnikov. Žal mi je za zaupanje, ki smo ga imeli pri varčevalcih in smo ga sedaj izgubili. So primeri, ko so bili pri nas sprejeti plačilni nalogi in niso bili izvedeni, v teh primerih bo stečajni upravitelj poskušal najti dogovor s sodiščem, da se nalogi, ki so bili pri nas sprejeti in podpisani tudi priznajo. V drugem primeru je komitent zahteval prenos svojih sredstev iz naše hranilnice na drugo banko, depozit mu je tistega dne potekel. V tem primeru je prišlo do napake, saj depoziti ni bil prenesen, zato upam, da bo stečajni upravitelj to posebej obravnaval. Vedeti moramo, da absolutno varne ustanove ni. Del odgovornosti v tem primeru nosi tudi država oziroma Banka Slovenije, saj v vseh teh letih nobena naša prošnja po ureditvi statusa, ki bi pomenil tudi večjo varnost varčevalcev, ni bila uslišana."
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
Varčevalci, prijavite svoje terjatve!
Kranj - Tako varčevalce Slovenske hranilnice in posojilnice iz Kranja poziva Tatjana Mohar, članica šestčlanskega odbora upnikov kranjske hranilnice in posojilnice, ki je šla pred dobrima dvema tednoma v stečaj. Odbor deluje v interesu vseh varčevalcev, saj so se odločili za enoten nastop, poskrbel pa je tudi za pravno pomoč.
"Odvetniška pisarna Čeferin je prevzela naš primer in njeni odvetniki so pripravljeni zastopati vse varčevalce, ki so s stečajem SHP Kranj izgubili svoje prihranke. Vsakdo plača 14.000 tolarjev in po dobljeni tožbi še 5 odstotkov od iztožene vsote. Veliko se jih je za to pomoč že odločilo, predvsem pa je pomembno, da varčevalci ne zamudijo roka za prijavo svojih terjatev na sodišču. To lahko storijo do 27. avgusta letos in ne dan pozneje, kot je bilo napačno zapisano v nekaterih medijih," je pojasnila Moharjeva. Pri vloženi terjatvi morajo varčevalci izračunati še obresti do 21. junija letos.
Velike težave ima odbor z. obveščanjem svojih članov, saj številni sploh ne vedo, kaj morajo storiti, da bodo dobili nazaj svoje prihranke, odbor pa nima svojega prostora, kjer bi se srečevali. "Na kranjski obrtni zbornici so nam že odrekli gostoljubje, pravijo, da za to nimajo ustreznih prostorov, in tudi kranjska občina svoje obljube, da nam bo priskrbela prostor in oglasno desko, še ni izpolnila. Zato prosimo občine Kranj, Tržič in Bled naj nam omogočijo oglasni prostor, na katerem bomo o dogajanju lahko obveščali varčevalce," je dejala Moharjeva in dodala, da premišljujejo tudi o ovadbah zoper ustanovitelje in vodstvo SHP Kranj. Ta teden bo začela delovati spletna stran varčevalcev. Po besedah Moharjeve je nedopustno, da se je SHP vsa leta predstavljala z napačnim imenom in celo uslužbenci naj bi varčevalcem večkrat trdili, da Banka Slovenije jamči za njihove prihranke. "Zaenkrat kaže, da bodo varčevalci dobili manj kot eno tretjino prihrankov. Zato si prizadevamo zbrati vse varčevalce in če ne bo šlo drugače, bomo šli jeseni po svojo pravico pred parlament," je še dodala Moharjeva. R. Š.
"Naj planina s planšarijo 2002" - akcija Gorenjskega glasa in Planike
Bralke in bralci Gorenjskega glasa izbirajo najbolj priljubljeno planino s planšarijo, letos s predizborom. S poslanim kuponom sodelujete v žrebanju za nagrade Planike in Gorenjskega glasa.
Danes objavljamo drugi glasovalni kupon za "NAJ PLANINO S PLANŠARIJO 2002". Glasujete lahko za eno od naslednjih planin: BLEGOŠ, LEŠANSKA PLANINA, USKOVNICA, V LAZU, UPNIŠKA PLANINA, RIBENSKA PLANINA, PREVALA, KOROŠICA, KOFCE in PUNGRAT
Pošljete lahko neomejeno število kuponov, izmed katerih bomo na šestih vmesnih žrebanjih od 9. julija do 30. julija vsakič izžrebali bon Planike za 10.000 SIT za nakup pohodne obutve in 5 tola-žilnih nagrad Gorenjskega glasa.
Vsi glasovalni kuponi, prejeti do vključno 30. julija 2002 pa bodo sodelovali v zaključnem žrebanju, ki bo v nedeljo, 4. avgusta 2002, na planini, ki bo zbrala največ vaših glasov. Glavne nagrade so: 1. bon za nakup pohodne obutve PLANIKA v vrednosti 20.000 SIT, 2. malica z. okrepčilom na zmagovalni planini v vrednosti 8.000 SIT, 3. malica na drugouvr-ščeni planini v vrednosti 5.000 SIT, 4. malica na tretjeuvrščeni planini v vrednosti 3.000 SIT. Izžrebali bomo tudi 20 tolažilnih nagrad Gorenjskega glasa. Na zaključni prireditvi na zmagovalni planini bo za udeležence Planika pripravila posebno presenečenje.
Na prvem finalnem žrebanju so imeli srečo:
bon PLANIKA 10.000 SIT za nakup pohodne obutve prejme: ANDREJ JENKOLE, Zasavska 8, 4000 Kranj tolažilne nagrade: BARBARA ZADNIKAR, Zalog 10, 4204 Golnik HELENA FRELIH, Log 12, 4228 Železniki
FRANCI TERAN, Glinje 15, 4207 Cerklje na Gorenjskem SLAVA OBRADOVIĆ, Gubče-va 3, 4000 Kranj ANKA AVSENIK, Brezje 13, 4243 Brezje
Na kratko o treh prvouvrščenih planinah, naslednjič pa naprej....
Pungrat
hode do sosednjih planin. Postrežejo vam s kislim mlekom, žgan-ci, skuto, masovnekom, sirom, pa tudi žejni ne boste ostali. Do Pun-grata se da pripeljati iz Tržiča skozi Dolžanovo sotesko (zaradi udora urejen zasilni obvoz) in Je-lendol, kjer peljete naprej po gozdni cesti, ki vodi proti planinam pod Košuto: Kofcam, Šiji, Pungratu in Tegoščam. Smeri so označene, prav tako pa so markirane poti. če si boste za izhodišče izbrali Jelendol.
Kofce
Pod grebenom Košute, natančneje pod Kofce goro leži planina Kofce. Planšarija s hlevom in v neposredni soseščini tudi domom planinskega društva Tržič je na nadmorski višini 1505 metrov in je izhodišče za vzpon na Veliki vrh, Kofce goro in naprej na Kladivo, ali pa za pohod do Šije in naprej do Pungrata in Tegošč. Na planšariji obiskovalcem postrežejo z. mlekom, kislim mlekom, žganci, masovnekom in dnevno enolončnico. Posebej veselo je ob petkih in sobotah, ko zazvenijo zvoki harmonike, ki jo ponavadi raztegne kateri od glasbeno podkovanih obiskovalcev. Na Kofce je najbližji dostop s Kala, 30 mi nut(do Kala vodi makedamska cesta iz Jelendola), ali od kmetije Matizovec, 1 ura (do tja se pripeljete iz Polj uhelj a).
Korošica
Planina leži med planinama Šija in Tegošče pod gorskim grebenom Košuta, ki ga tvorijo gore med Velikim vrhom in Tolsto košuto. Vrhovi, med katerimi so poleg omenjenih najbolj obiskani še Kofce gora, Kladivo in Košutni-kov turn, so razen Kofce gore vsi višji od 2000 metrov. Na planini, ki je izhodišče za vzpon na Škrbino in Kladivo in je tudi veliko možnosti za krajše ali daljše spre-
Planina na višini okrog 1500 metrov med Košutico ali Ljubeljsko babo in najzahodnejšim delom gorskega grebena Košute je zaradi malo daljšega dostopa (dobro uro po zložni, senčni poti od zadnjega ovinka pred predorom) in izredno slikovitega okolja za marsikoga ena najlepših planin. Je izhodišče za vzpon na Ljubeljsko babo imenovano tudi Košuti-ca, ali samo do Hanžejevega sedla, za zahtevnejše pa še naprej na Veliki vrh in naprej do Kofc. Na planšariji postrežejo z masovnekom, kislim mlekom, žganci, su-homesnatimi dobrotami, pa tudi žejni ne boste ostali.
Kupone pošiljajte na naslov:
GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 KRANJ
j "NAJ PLANINA S PLANŠARIJO 2002"
akcija GORENJSKEGA GLASA IN PLANIKE j Glasujem za planino:
j Ime in priimek
i Naslov
Tretjina žit je polegla
Glavni krivec je dušik, ki je v suhi in hladni zimi skoraj obmiroval in začel delovati šele po prvih spomladanskih padavinah, precej pa so k poleganju pripomogli tudi vetrovi,
ki so bili še posebej močni 16. junija.
Kranj - Če so poležena žita mala naravna nesreča, je druga, družbeno gospodarska "nezgoda" ta, da minuli konee tedna, ko so je tudi na Gorenjskem v večjem obsegu začela žetev, še vedno ni bilo znano, kakšna bo letošnja odkupna cena pšenice, saj so si bili pridelovalci in žitarji še vedno vsaksebi od štiri do pet tolarjev.
Kot je povedala Marija Kalan,
specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je na Gorenjskem tudi letos podobno kot že vsa zadnja leta okrog 1.600 hektarjev vseh vrst žit, od tega je največ pšenice, okrog tisoč hektarjev. Glavni pridelovalec žit je Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj, med pomembnejšimi je še Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce, že tradicionalno pa jih pridelujejo tudi na nekaterih ravninskih kmetijah. Letos so bile razmere za pridelovanje dokaj ugodne, še največ preglavic je pridelovalcem povzročil dušik. Ker je bila zima suha in hladna, je skoraj ves obmiroval v zemlji in je začel delovati šele po prvih spomladanskih padavinah. To je povzročilo, daje precej posevkov poleglo, dodatno pa so k temu pripomogli vetrovi, ki so bili najbolj izraziti 16. junija. Polegla je približno tretjina žit, predvsem jara žita in žita na območjih, kjer so globlja tla (Kranjsko polje, del Cerkljanskega polja). Bi se poleganju lahko izogni-
Marija Kalan
li? Kmetijska svetovalna služba bo po besedah Marije Kalan v prihodnje vsaj večje pridelovalce pozvala k temu, da bodo dali vzorce zemlje v analizo in
tako ugotovili potrebe po dušiku. Izkušnje tudi kažejo, da so stroški tovrstnih analiz običajno precej nižji od zneska, ki bi ga ob bolj preudarnem gnojenju lahko privarčevali.
Ko je po dovolj vlažnih majskih in prvih junijskih dneh nastopila vročina in sušno obdobje, v katerem so bile temperature še posebej visoke po 20. juniju, je žito že začelo prisilno zoreti, a se je po padavinah in ohladitvi le ustavilo. Vlažno in toplo majsko in junijsko vreme pa je spodbudilo pojav bolezni, zlasti fuzarioz in septori-oz, za katere pa bodo šele po tehtanju pridelkov ugotovili, kakšne bodo njihove posledice. Letošnji pridelek bo po oceni kmetijske
svetovalne službe na ravni lanskega (okrog pet ton na hektar), morda bo malo manjši. Žetev se je tudi na Gorenjskem začela, ozimni ječmen je že "padel", glavno spravilo pšenice pa se bo, odvisno od vremena, začelo med 10. in 20. julijem.
Majhne njive in višji stroški
Ko so si kmetijski strokovnjaki, pridelovalci pšenice in drugi v četrtek na KŽK-jevem posestvu Sorsko polje ogledovali poskus z več kot dvajsetimi različnimi sortami pšenice in se ob tem še pomenkovali o pridelovalnih in tržnih pogojih, letošnja odkupna cena pšenice še ni bila znana. Pogajalsko izhodišče kmetijsko gozdarske zbornice za pšenico standardne kakovosti je 31,78 tolarja za kilogram, žitarji pa so jo pripravljeni plačati po 26 tolarjev, kar je celo 10 odstotkov manj kot lani. Če se bo to zgodilo, bodo pridelovalci, zlasti na Gorenjskem, kjer je živinoreja dobro razvita, po mnenju Marije Kalan še več pridelka kot lani pokrmili živini. Po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije bi odkupna cena morala znašati vsaj 28,10 tolarja oz. skupaj s 56.000 tolarji državne podpore 38,74 tolarja za
1
Med četrtkovim ogledom poskusa z več kot dvajsetimi različnimi sortami pšenice, ki so primerne za pridelovanje na Gorenjskem.
kilogram, da bi pokrila pridelovalne stroške. Cena pšenice je na evropskem trgu resda precej nizka, vendar se Slovenija prav zaradi velike razdrobljenosti zemljišč in s tem tudi večjih pridelovalnih stroškov težko primerja z. Evropo, je dejala Marija Kalan in se tudi
Sredozemska artičoka sredi gorenjskega Britofa
Britof - Ivo Zadražnik iz Britofa se že štirinajst let ljubiteljsko ukvarja s čebelarstvom, zelo rad pa dela tudi v domačem vrtu, kjer mu je ob gojenju že tradicionalnih vrtnin največji izziv pridelati kaj takega, kar na Gorenjskem nima "domovinske pravice" ali uspe bolj redkim.
V njegovem vrtu najdemo japonsko nešpljo, bambus, banano-vec, kivi, drevesni paradižnik ta-marilo, limonovec, bolj redka zelišča in še bi lahko naštevali. Najbolj je ponosen na artičoko, predvsem pa na to, da mu je sicer zna čilno sredozemsko rastlino uspelo prezimiti tudi v gorenjskih podnebnih in vremenskih razmerah. Lansko spomlad je s Primorskega prinesel pet sadik in jih posadil v svojem vrtu. Čeprav jih je čez zimo zaščitil pred mrazom s skoraj meter visoko praprotjo, sta dve pozebli, a to se, kot je kasneje zvedel od svojih prijateljev, zgodi celo na Primorskem, kjer so zime bolj mile. Tri artičoke so v zavetju praproti vendarle dočakale pomlad, tudi tem pa ni bilo lahko, saj so jih napadle koreninske uši in še voluhar. Trud nazadnje le ni bil zaman, na pokončnem steblu so se razvila velika osatu podobna socvetja z mesnatimi ovojnimi listi in cvetovi. Kasneje se socvetje posuši in vsebuje velika podolgovata temna semena.
Ko je Ivo posadil artičoko v vrtu, je o njej vedel bolj malo, zdaj je njegovo znanje že bogatejše, saj je marsikaj koristnega prebral v strokovni literaturi ali zvedel pri prijateljih na Primorskem. Kot pravi, je to značilna rastlina sredozemskih vrtov, kjer jo gojijo predvsem kot zelenjavo. Uporabljajo jo kot zdravilno rastlino, za krasitev vrtov ali dekoracijo v cvetličarstvu ter v kulinariki. Zdravilno moč imajo cvetovi, korenine in listi. Pripravki iz. artičoke dobro vplivajo na delovanje jeter, uravnavajo prebavo in raven sladkorja v krvi ter zmanjšujejo količino holesterola. Mlada ome-senela socvetja z ovojnimi listi pripravljajo v solati ali jih vlagajo v kis ali slanico, zaradi dobrega vpliva na prebavo pa artičoko uporabljajo tudi za izdelovanje likerjev in grenčic.
In kaj se bo zgodilo z Zadražni-kovimi artičokami? "Mlada socvetja bom v kratkem porezal, potlej pa bom stvar prepustil ženi Damjani. Prepričan sem, da bo
vprašala, kje ostaja razlika do 260 tolarjev, kolikor v trgovinah stane kilogram najcenejšega kruha.
Pridelek verjetno boljši kot lani
V KŽK-ju, ki je največji pridelovalec žit na Gorenjskem, letos pridelujejo okrog štiristo hektarjev žit, kar je približno enako kot lani. Tristo petdeset hektarjev je pšenice in skupno petdeset hektarjev rži, tritikale, ječmena in ovsa. Dve tretjini je merkantilnih žit, ostala so semenska. Kot je povedal vodja poljedelstva Janez Bergant, so bili pogoji za pridelovanje dokaj dobri, vendar pa so zaradi vlažnega vremena, ki je bilo ugodno za razvoj bolezni, morali vso pšenico škropiti dvakrat. Nekaj žita na Kranjskem polju je zaradi nevihte poleglo, vse skupaj je poleženega okrog
Janez Bergant
j  petnajst odstot-^jpHB^I  kov. Pridelek bo
pi količinsko verjetno boljši kot lani, kakovost pa bo veliko odvisna tudi od vremena v času žetve. Kar zadeva ceno, se zavzemajo, da bi bila vsaj toliko višja, kot so od lani porasli pridelovalni stroški. Poskuse z različnimi sortami pšenice, za katere so letos prispevali seme Semenarna, Ag-rosaat in Kmetijski kombinat Ptuj, delajo zato, ker se pšenica, ki lepo uspeva v Prekmurju ali celo v bližnjih Jablah, vedno ne obnese dobro tudi na Gorenjskem. Medtem ko so ozimni ječmen že poželi, bodo z žetvijo pšenice začeli po 10. juliju in jo ob ugodnem vremenu končali v enem tednu.
Cveto Zaplotnik
Jubilej radgonskega sejma
Ivo ob artičokah.
pripravila kaj okusnega," je dejal Ivo, ki se je enkrat s sodelavci v Iskri stavil, da bo paradižnik, ki ga je posadil julija, sredi zime tudi obrodil. To se je dejansko
zgodilo, plod se je februarja na toplem v hiši obarval povsem na rdeče, Ivo pa si je za stavo prislužil zaboj piva.
Cveto Zaplotnik
Gornja Radgona - V drugi polovici avgusta bo v Gornji Radgoni 40. jubilejni kmetijski in živilski sejem. Na Pomurskem sejmu so že ocenili meso in mesne izdelke, mleko in mlečne izdelke, sadne sokove in brezalkoholne pijače. Kakovost ocenjenih izdelkov je dosegla visoko raven. Stalnim in že uveljavljenim proizvajalcem so se pridružili nekateri novi kar je razveseljivo. Slovenski trg postaja zanimiv tudi za proizvajalce iz tujine.
Pri ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov je bilo letos nekaj novosti. Ocenjevanje je potekalo v več kategorijah. Kot so povedali ocenjevalci, je še posebej kakovost
svežega mesa presegla vsa pričakovanja. Konkurenca je bila najmočnejša doslej. Nagrajenih je bilo kar 78 odstotkov ocenjenih izdelkov. Zadovoljiva je bila tudi kakovost mesnih izdelkov. Komisija je ocenila 583 vzorcev od 34 proizvajalcev. Ocenjevanje za radgonski sejem je potrdilo, da se kakovost mleka in mlečnih izdelkov v Sloveniji hitro dviguje. Izdelki, v ocenjevanje jih je bilo poslanih 180, so bili ocenjeni po evropskih merilih. Prav tako so bili ocenjevalci zadovoljni s kakovostjo sadnih sokov in brezalkoholnih pijač. Prevladovali so domači slovenski vzorci.
J.K.
Kriv je predVSem minister   Srečanje kmečkih žena na Blegošu
OSNOVNA ŠOLA TONETA ČUFARJA JESENICE, Tavčarjeva 21
tel.: 5860-015 fax: 5860-016
razpisuje prosto delovno mesto
- UČITELJA GLASBENE VZGOJE
Za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: profesor glasbene vzgoje. Stopnja izobrazbe: visoka VII. Začetek dela: 1.9. 2002
- PEDAGOGA
Za določen čas s polnim delovnim časom.
Pogoj: Pedagog.
Stopnja izobrazbe: visoka VII.
Začetek dela: 1.9. 2002 do 31.8.2003
Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave razpisa na naslov šole. O izboru bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku.
Ljubljana - Odbor za kmetijstvo Nove Slovenije je obravnaval položaj slovenskega kmetijstva in izrazil zaskrbljenost nad njegovim stanjem. Upošteval je poročilo o stanju kmetijstva, gozdarstva in živilstva v letu 2000 in poročilo Evropske komisije o napredku kandidatk za leto 2001. Rast proizvodnje in bruto dodana vrednost padata. To se dogaja tudi v drugih državah, vendar je padanje v Sloveniji preveliko. Niža se tudi ekonomičnost kmetovanja in vedno več slovenskih kmetij gospodari na račun amortizacije. Delež aktivnega prebivalstva, zaposlenega v kmetijski proizvodnji, je leta 2000 padel pod 10 odstotkov. Površina obdelovalnih zemljišč se zmanjšuje, površina zemlje, ki se zarašča, pa se povečuje. Evropska unija v svojem poročilu ugotavlja, da ima samo v kmetijstvu za 700 milijonov mark trgovinskega presežka. Tudi Slovenija postaja vedno večji uvoznik hrane. Problem
slovenskega kmetijstva so majhne kmetije. Povprečno so kmetije v državah članicah Evropske unije štirikrat večje kot v Sloveniji. Slovenski veterinarski in sanitarni predpisi so v primerjavi z večino drugih držav prezahtevni in se prehitro izvajajo, večkrat pa niso smiselni, če se ne izvajajo tudi v državah, iz katerih uvažamo živali in hrano. Ti ukrepi so dodaten strošek in slabšajo položaj kmetijstva in predelovalne industrije. Za take odločitve ni odgovoren direktor Veterinarske uprave Slovenije mag. Zoran Kovač, ampak predvsem minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But. Na odboru so opozorili na počasno izplačevanje pomoči zaradi suše, pozebe in toče, zaskrbljujoče pa je zmanjševanje vlaganj v gozdove. Leta so znašali vložki le 2,2 milijarde tolarjev, kar je 41 odstotkov potrebnih sredstev, so zapisali v izjavi za javnost. J.K.
Gorenja vas - Poljane - Društvo podeželskih žena Blegoš in Kmetijska svetovalna služba Škofja Loka bosta letos priredila jubilejno 25. prireditev Srečanje kmečkih žena ne Blegošu. Srečanje bo v nedeljo, 14. julija, ob 12. uri pred kočo na Blegošu. V kulturnem programu bodo sodelovali Marija Kavčič s pesmijo o Blegošu, Mira Primožič bo govorila o začetku delovanja društva, s skeči se bodo predstavili Jer-načeva Micka in njena zvesta pomočnika, pela bo družina Štibelj, Bu-hovi otroci pa bodo igrali na različne inštrumente. Za razvedrilo bo igral duo Jereb. Prireditev bosta popestrila prikaz tradicionalnih dejavnosti, ki jih negujejo na Škofjeloškem, in krajši nagradni kviz. Na Blegoš bo mogoče priti z več smeri: Hotavlje - Leskovica in nato poldrugo uro peš hoje, Hotavlje - Suša - Črni kal in nato poldrugo uro hoje, Železniki - Zali log - Potok - Črni kal in Poljane - Javorje - Gorenja Žetina - Črni kal. V primeru slabega vremena bo prireditev 21. julija.
J.K.
Resje vabi na tržnico v Ziri
Škofja Loka - Razvojna agencija Sora in Društvo za razvoj podeželja Resje vabita na tradicionalno Tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov, na kateri se bodo predstavile kmetije s škofjeloškega območja. Ponujeni bodo izdelki blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca -Naravni izdelki iz škofjeloških hribov, ki obsegajo izvrstne pekovske izdelke od kruhov iz. krušnih peči, potic in piškotov do izdelkov iz sadja, alkoholnih pijač, izdelkov domače obrti in medu. Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov bo v soboto, 13. julija, med 8. in 12. uro pred Zadružnim domom v Žireh. J.K.
Torek, g. julija 2002
TURIZEM / ursa.peternel@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Po bohinjski progi vsak četrtek
sopiha muzejski vlak
Že mesec dni vsak četrtek z Gorenjskega na Primorsko vozi muzejski vlak. Parna lokomotiva iz avstro-ogrskih časov z vagoni iz različnih zgodovinskih obdobij potnikom obudi
čas naših dedkov in babic.
Bled, Bohinj - Po bohinjski progi, zgrajeni že v začetku prejšnjega stoletja, kar je tedaj predstavljalo enega največjih gradbenih podvigov, že sedemnajsto leto sopiha muzejski vlak. Danes z njim upravljata Slovenske železnice in Železničarski muzej Slovenije, trži pa ga turistična agencija Intours, ki z njim prireja izlete po slovenskih krajih. Najpogosteje ga proga vodi z Gorenjskega po bohinjski progi skozi predor pod Crno prstjo do Mosta na Soči na Primorskem. Letos je muzejski vlak začel voziti 13. junija in bo vozil vsak četrtek do 26. septembra.
Muzejski vlak je prisopihal na blejsko železniško postajo.
Vožnja z muzejskim vlakom je pravo doživetje. Ko vlak prisopiha na železniško postajo in se iz lokomotive igrivo suče-dim, ko nas pozneje na peronu pozdravi v stari uniformo oblečeni železni-čarsko uslužbenec, nam pričara stare čase, ki jih naše generacije poznajo le iz starih filmov. Čar starih časov najbolj občutimo med vožnjo skozi tunele, ko se v temi krešejo iskre, ki jih iz parne lokomotive prinaša mimo oken vagonov. Takšna romantika je lahko poleti tudi zelo nevarna, saj se suha trava in vejevje ob progi lahko hitro vnameta, zato v takih primerih za vlakom vozi posebna drezina z gasilci, ki hitro pogasijo morebitni požar.
Muzejski vlak, ki zimo prebije v železničarskem muzeju v Ljubljani, štiri poletne mesece pa služi turizmu, je sredi junija torej začel svoje poletno službovanje. Stoji na Jesenicah, od koder vsak četrtek po poletnem voznem redu prek Bleda in Bohinjske Bistrice potuje na Primorsko. Vlak je mo-
Uradni pozdrav uslužbenca v zanimivi železničarski uniformi.
goče najeti tudi izven tega voznega reda, če gre za veliko skupino ljudi. Kot nam je povedal eden od sodelavcev muzejskega vlaka, so slednjega nekoč najeli za novoletno praznovanje, nekoč je z njim potovala večja skupina ljudi v slogu Orient Expresa, svoje čase so z njim potovale skupine na sindi-
Pričakujejo dobro poletno sezono
Na Bledu bo največ prireditev julija in avgusta, a tudi v jesenskih mesecih zaradi mednarodnih in odmevnih prireditev pričakujejo soliden obisk. Pazite se žeparjev, zelo profesionalni so!
Bled - V prvih letošnjih mesecih so na Bledu zabeležili nekoliko slabši obisk gostov kot lani, predvsem zato, ker so bili hoteli v začetku leta zaprti: hotel Toplice od decembra lani do maja letos, Golf od januarja do konca februarja in hotel Park. Zdaj pa, ko se je začela sezona, pričakujejo znatno več gostov ali kot je povedala direktorica direkcije za Turizem Bled Eva Štravs Podlogar, prireditve, ki jih je letos poleti na Bledu res veliko, bodo tudi statistično vplivale na večji obisk. Prireditve se v obisku kraja zelo poznajo, zato na Bledu težijo, da bi jih bilo veliko, raznovrstnih in kvalitetnih. Pričakujejo torej lepo, solidno poletno sezono.
Minuli konec tedna je bil sploh Poln prireditev, saj se je začelo blejsko poletje, ki bo trajalo do konca julija, Riklijevi športni dnevi, srečanje izseljencev, mednarodni glasbeni festival Bled, praz-
novanje 100-letnice gasilstva v Ribnem in športna tekmovanja. 19. julija se začnejo Blejski dnevi s sejmom domače in umetnostne obrti, golf turnirjem in zabavnim programom, ognjemetom in luč-
kami na jezeru, na Bohinjski Beli pa bo Marjetin sejem. Še posebej bo živahno v Zdraviliškem parku, kjer se bo vse poletje nekaj dogajalo: od nastopa skupin do otroškega programa in sejma domače in umetne obrti. Avgust bo začel Okarina Etno festival. Tem večjim prireditvam se bodo pridružile številne manjše na gradu, na terasah hotelov in kavarn.
V začetku septembra bo svetovno prvenstvo v kastingu, oktobra svetovno barmansko prvenstvo in od 25. oktobra do 13. novembra šahovska olimpiada.
Če bo lepo vreme, bo na Bledu res dovolj obiskovalcev, saj se jim pridružijo tudi kopalci na kopališčih. Prometni režim je urejen, Blejci pa prosijo obiskovalce, naj se varujejo - žeparjev. Na Bledu se vedno bolj pojavljajo organizirane skupine žeparjev, tako profesionalne in tako izurjene, da iz denarnic izmaknejo samo in le
denar, tako, da okradeni prvi hip niti ne vedo, da so jih okradli. Še posebej uspevajo v množici, zato organizatorji opozarjajo na previdnost. Darinka Sedej
ZELIŠČARSTVO
"PREŽLA"
kalne izlete, z njim se vozijo otroci na končne šolske izlete ali pa malčki iz vrtcev, ki jim je srečanje s starodobnikom na tirih še v posebno veselje. Veselo popotovanje pa so si z njim zadnji junijski četrtek privoščili tudi varovanci Varstveno-delovnega centra Kranj in tamkajšnji zaposleni, o čemer pripravljamo še poseben zapis.
Po bohinjski progi vlak z Gorenjskega počasi sopiha proti Primorski. Nič zato, potnikov v prvem in drugem razredu (čeprav so v slednjem lesene klopi) to ne moti, saj v primeru muzejskega vlaka čar potovanja ni hitrost, pač pa doživetje. In teh izlet ponuja kar nekaj, od zanimivega razgleda, ki se odpira skozi okna vagonov na mimo bežečo pokrajino,
drugačno, kot smo je vajeni iz avtomobila, do krajev na Primorskem, ki jih sicer ne obiščemo ravno pogosto. Izletnike z. avtobusi odpeljejo do Tolmina, jim razkažejo osupljiva Tolminska korita, ki veljajo za eno najbolj slikovitih alpskih sotesk, jim pokažejo jamo, kjer je menda največji italijanski pesnik Dante Alighieri dobil navdih za slovito Božansko komedijo, z znamenitega Hudičevega mostu jim pokažejo sotesko in jih po želji popeljejo čisto do njenega dna. Izletnikom pokažejo tudi Kobarid z zanimivim muzejem iz prve svetovne vojne, ki priča o osupljivih zgodbah s tedanje Soške fronte, ene najhujših izkušenj prve svetovne vojne. Muzej je bil pred devetimi leti nagrajen kot najboljši evropski muzej. Še nekaj biserov skrivajo kraji ob Soči, ki jih je vredno videti, lahko pa obiskovalce odpeljejo tudi v druge primorske kraje, denimo v Goriška Brda, kjer izlet ne mine brez pokušnje vin. Dolina Soče, ki jo na ta ali oni način vse pogosteje obiskujejo turisti, podjetnim domačinom ponuja mnogo priložnosti, kako k turizmu primakniti svoj lonček. Eden takih je tudi domačin z Mosta na Soči, ki vabi goste na svojo ladjico Lucija in jih z njo vozi po Soči. Na ladji lahko doživijo tudi poroko, zagotovo pa slišijo legendo o tem, kako je nastala Soča in od kod njena smaragdno zelena barva.
Danica Zavrl Žlebir
TERME OLIMIA
3-, 5-, 7-dnevni paketi z možnostjo bivanja v HOTELU BREZA****
* ŽAREK POLETJA
(05.05. - 20.07.2002 in 19.08. -30.09.2002)
že od 27.900 SIT
30% POPUST ZA OTROKE °0 14 LET, če uporabljajo testno ležišče
40 % POPUST NA DODATNEM LEŽIŠČU
* POLETNA VROČICA AQUALUNE
(20.07. - 19.08.2002)
že od 30.800 SIT
brezplačno bivanje za enega otroka starega do
12 LET, če biva v sobi skupaj 2 dvema odraslima osebama
Obnavljajo hotel Dobrna
Dobrna - V toplicah Dobrna so konec junija začeli obnavljati hotel Dobrna s 170 hotelskimi sobami na nivoju štirih zvezdic. Dela, ki bodo veljala okoli dve milijardi tolarjev, bodo predvidoma končana 20. avgusta. Medtem zdravilišče ne bo docela zaprto, saj bodo gostje lahko prebivali v hotelu Švicarija in vili Higiea. ludi za termalno vodo ne bodo prikrajšani, zagotavljajo v zdravilišču Dobrna, saj je že obnovljen bazen v Zdraviliškem domu, za otroke pa je na voljo otroški bazen ob hotelu Švicarija.
Preureditev hotela Dobrna je prva v ciklu investicij, kijih začenjajo v toplicah Dobrna. Obnovili bodo sobe, preuredili hodnike v etažah, posodobili dvigala v hotelskem in zdravstvenem delu ter zamenjali okensko pohištvo. Razširili in posodobili bodo vstopni prostor v hotel ob recepciji in kavarni, in sicer zaradi ustreznejšega dostopa s povezovalnimi dvigali za predvidene kopalne površine. Obnovili bodo tudi bazen v hotelu Dobrna za rekreacijske namene, hkrati pa bodo razširili vodne površine z otroškim bazenom in vvhirlpoolom na teraso hotela Dobrna. Prenovili bodo tudi medicinski center s selitvijo "vodnih programov" na etažo bazena, "suhe programe" pa bodo imeli v ločeni etaži. Dela izvaja podjetje Vegrad iz. Velenja. V času zaprtja načrtujejo okoli 6300 nočitev, kar pomeni 80-odstotno zasedenost zmogljivosti, ki bodo na voljo. D.Ž.
Terme topolšica Počitnice
--1 so dnevi, ki vas
obogatijo in napolnijo z energijo!
i m i a
Atomske toplice, d.d. Zdraviliška cesta 24, SI - 3254 Podčetrtek Telefon: 03 / 829 70 00 Fax: RECEPCIJA, 03 / 5829 024
UPRAVA 03/ 582 90 09 info@terme-olimia.com www.terme-olimia.com
Cena vključuje: polpenzion, kopanje v vseh bazenih s termalno vodo, dnevni program vodne aerobike, telovadba za dobro jutro, uporaba fitness studia, vsak dan v tednu določeno zdravstveno storitev s 15% popustom v Centru zdravja in lepote.
i
j. ' i 3$ I
5 DNI ALI VEC ŽE 00:
UPOKOJENCI IMAJO 10% POPUSTA POSEBNI POPUSTI TUDI ZA OTROKE
Privoščite si
pomladno prebujenje v Termah Topolšica
CENA VSEBUJE
- pol penzione v 1/2 sobi
- prost vstop v zunanje - notranji bazenski kompleks
- posvet pri zdravniku
- eno zdraviliško storitev
- vsak dan gimnastiko v bazenu in telovadnici (razen nedelje)
- bogat kulturni in športni animacijski program...
Rezervacije: (03) 896 31 02, Recepcija: (03) 896 31 00, Fax.: (03) 896 34 00
Terme Topolšica, Topolšica 77, 3326 Topolšica E mail: info@t-topolsica.si, www.Htopolslca.si
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
do
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Trst 17.7.; Madžarske toplice od 17.8. do 20.8. 2002; Lenti 10.8.; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; nočni Gardaland - Aqaland 22.7; Prevoz: možnost plačila na čeke.
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p.
Trst 11.7; kopanje v Izoli 15.7. Cena 2.200 SIT; Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
AVTO ŠOLA
A, B, C, E, H
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
PLAVALNI KLUB RADOVLJICA Kopališka 9 4240 Radovljica
Kopališče Radovljica je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 19. ure. Od ponedeljka do petka je od 21. do 22. ure večerno rekreacijsko plavanje. Plavalni klub Radovljica med poletnimi počitnicami v dopoldanskem in popoldanskem času organizira začetne in nadaljevalne plavalne tečaje za otroke od 4. leta starosti dalje.
Informacije in prijave na blagajni kopališča po tel. 04/53 15 770.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
20. evropsko košarkarsko prvenstvo
Škofja Loka - V četrtek, 11. julija, ob 19.30 uri bo na Mestnem trgu v Škofji Loki uradno odprtje 20. evropskega košarkarskega prvenstva za mladinke. Reprezentance držav udeleženk bo pozdravil Mestni pihalni orkester Škofja Loka z mažoretka-mi iz Ljubljane in plesnima navijaškima skupinama Cvetke in Smart iz Škofje Loke. Sledil bo prelet letala in spust 13 padalcev, zatem pa bo zabava z ansamblom Kingston.
Prireditve v Tržiču
Tržič - V rotundi Abanke si do 15. julija lahko ogledate razstavo avtorice Andreje Arbiter z naslovom "Duša stekla". V galeriji Ferda Ma-yerja poteka razstava ponatisov knjižnih iluminacij "Vpisne spominske knjige ljubljanske plemiške družbe sv. Dizme" avtorja Simona Tadeja Volbenka Grahovar-ja. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 17. do 19. ure razen ob ponedeljkih ter sobotah od 10. do 12. ure. V galeriji Občine Tržič je na ogled razstava akademskega slikarja Jožeta Meglica z naslovom "Barvitost slovenskih krajev". V Kurnikovi hiši pa svoje keramične objekte pod naslovom "Šepet davnih časov" razstavlja akademska kiparka Nežika Horakova iz Avstrije. Razsava bo na ogled do 28. julija. Do 12. julija, od 10. do 12. ure bodo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču potekale Poletne počitniške delavnice z naslovom Uporabni filc. Mentorica bo Minna Rautiainen. V petek, 12. julija, bo ob 20. uri v atriju Občine Tržič nastopil narodnozabavni ansambel Vita. V soboto, 13. julija, bodo ob 10. uri na sporedu Pikine sobotne otroške matineje. Tokrat se bo v atriju Občine Tržič predstavil Plesni klub M iz Tržiča. Od 11. ure dalje pa bo potekal šahovski turnir članov ŠD Tržič in občanov, in sicer v atriju Občine Tržič.
Vodenje po Kranju
Kranj - V sklopu brezplačnih vodenj po Kranju organizira TD Kranj naslednji takšen ogled, ki bo v soboto, 13. julija, z zbirnim mestom na Maistrovem trgu pri spomeniku ob 10. uri. Po mestu vas bodo vodili izurjeni vodiči.
Lesko poletje 2002
Lesce - KS Lesce vabi na številne prireditve, in sicer danes, v torek, 9. julija, ob 20. uri bo v Studenči-cah podoknica (Moško pevsko društvo Triglav Lesce in Pevsko društvo upokojencev Lesce). Jutri, v sredo, 10. julija, bo na nogometne igrišču ob 18. uri potekala nogometna tekma NK Lesce -Medijske zvezde. Podoknica bo ob 20. uri v Hrašah in ob 20.45 uri v Hlebcah. V petek, 12. julija, ob 20.30 uri bo pod šotorom pri Družbenem centru veselica z ansamblom Čuki. Ob 19.30 uri bo v
soboto, 13. julija v atriju 0$ F. S. Finžgarja Lesce osrednja proslava, podelitev priznanj KS Lesce, obeležitev 55-letnice KO RK Lesce in razstava ročnih del od 18. ure dalj. Ob 20.30 uri pa se bo pri Družbenem centru pričela veselica z ansamblom Lojzeta Slaka.
Marjetin sejem
Bohinjska Bela - Pred Kulturnim domom na Bohinjski Beli bo v soboto, 20. in v nedeljo, 21. julija, potekal Marjetin sejem. V soboto bo ob 19.30 uri otvoritev razstave ročnih del in kulturni program -zabavni večer z vaškimi godci. Ob 21. uri pa si lahko ogledate igro na prostem Kje je meja, igrajo KUD Rudi Jedretič - Ribno. V nedeljo bo ob 8.30 uri sv. maša: ob 9.30 uri razstava ročnih del in ob 18. uri bo sejem, kjer bodo nastopili otroci OŠ Bohinjska Bela, pevski zbor Gorjanski fantje, zanimivosti Boh. Bela - Janez Zupan, zabavne igre in zabava z ansamblom Bonbon. Med 10. in 17. uro pa si lahko še v ponedeljek ogledate razstavo ročnih del.
Likovna kolonija
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi, da se jim pridružite na likovni koloniji pod Studorom, ki bo potekala od 11. do 13. julija, z začetkom ob 10. uri pred Oplenovo hišo pod Studorjem. Motovi naj bi bili vzeti iz narave, v tehniki akvarela, tempere in gvaša. Prijave in dodatne informacije: Irena J. Di-movska, 201-39-82 ali Mija Ogrin, 031/617-577.
100 let PGD Stražišče in 1000 let Stražišča
Stražišče - Ob 1000-letnici kraja Stražišče in 100-letnici PGD Stražišče vas vabijo na prireditve: v petek, 12. julija, bo na Pantah (pri gasilskem domu) ob 17. uri srečanje članic GZ MO Kranj, ob 18. uri sektorska vaja osmih PGD MO Kranj in ob 19. uri veselica z ansamblom Gregorji. V soboto, 13. julija, bo ob 17. uri gasilska parada od OŠ Stražišče po Delavski in Škofjeloški cesti ter Gasilski ulici na Pante, kjer bo nato pozdrav gostov, kratek program in veselica z ansamblom Storžič.
Otroške poletne delavnice
Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice vas vabi na otroške poletne delavnice, in sicer: do 12. julija - Spoznajmo domači kraj; od 15. do 19. julija - Barvanje kamnov; od 22. do 26. julija - Oblikovanje nakita; od 29. julija do 2. avgusta - Izdelava motivov na prtih -vezenje in od 5. do 9. avgusta - Izdelava cvetlic iz papirja in blaga. Delavnice bodo potekale od 10. do 12. ure. Vsaka se bo zaključila s kvizom Lepo je biti bralec. Prijavite se po tel.: 58-34-201.
Poletje na igrišču
Kranj - Center mladih iz Kranja letos že drugič organizira projekt Poletje na igrišču. Projekt je na-
menjen osnovnošolski mladini, poteka pa med poletnimi počitnicami trikrat tedensko. Dogaja se na igrišču osnovnih šol Matija Čop (torek 9. -13.) in France Prešeren (četrtek 9. - 13.) ter pokritem olimpijskem bazenu (sreda 9. -11.). Brezplačni program obsega športne in družabne igre, ustvarjalne delavnice ter plavanje in vaterpolo. Več informacij lahko dobite na spletni strani: poletje.center-mladih.com, ali pa pokličete po tel.: 23-60-631.
Pokaži, kaj znaš
Kranj - DU Kranj vabi upokojenke in upokojence, da se prijavijo za nastop na že tradicionalno prireditev Pokaži, kaj znaš, ki bo v soboto, 20. julija, s pričetkom ob 17. uri na vrtu točilnice DU Kranj, Tomšičeva 4. Vabljeni so godci na razna glasbila, pevci, humoristi in imitatorji. Prijavnico dobite v točilnici in izpolnjeno vrnite najkasneje do 17. julija.
Kolesarski in kopalni izlet
Kranj - Kolesarska sekcija pri DU Kranj organizira v torek, 16. julija, kolesarski izlet v Tržič, združen s kopanjem v tamkajšnjem bazenu. Zbor kolesarjev bo ob 8. uri pred stavbo društva na Tomšičevi 4.
V osrčje Notranjske
Kranj - DU Kranj - pohodniška sekcija organizira in vodi v četrtek, 18. julija, pohodni izlet v osrčje Notranjske. Izpred hotela Crei-na se boste ob 6.15 odpeljali s posebnim avtobusom. Prijavite se v društveni pisarni.
Potepanje pod Stolom
Žirovnica - PD Žirovnica vabi na potepanje pod Stolom, ki bo v soboto, 13. julija. Zbor udeležencev bo ob 6. uri pri jezeru v Završnici. Nezahtevne hoje bo'za 8 ur, potrebna je planinska oprema. Prijave sprejema Dušan Rajgel, tel.: 031/322-249 zvečer, do petka,
12. julija.
Družinski pohod
Kranj - TD Kokrica vabi v soboto,
13. julija, na družinski pohod Go-vejek - Grmada. Zbrali se boste ob 13.30 uri na parkirišču pri Živilih - Storžič in se z avtomobili odpeljali do Govejka, od tam dalje pa boste nadaljevali peš. Hoje bo za 3 ure. V primeru slabega vremena pohod odpade.
Na Rdeči rob in Krn
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v soboto, 20. julija, izlet v kraje Soške fronte, na Krn in Rdeči rob. Odhod posebnega miniavtobusa bo ob 3.30 uri. Tura je tehnično srednje, kondicijsko pa zelo zahtevna. Za dodatne informacije vam je na voljo Darko Koder, tel.: 23-16-540. Prijave so možne od ponedeljka, 15. julija, Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207-67-03 in Niko Ugrica, tel.: 041/734-049, do srede, 17. julija.
V Snežno jamo in na Raduho
Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje, sekcija za pohodništvo organizira v sredo, 17. julija, planinski izlet v Snežno jamo in na Raduho. Odhod manjših avtobusov bo ob 6. uri od Sv. Duha in s postanki na vseh avtobusnih postajališčih do Globusa v Kranju. Za varnost in vodenje bodo poskrbeli planinski vodniki. Prijave za izlet z obveznimi vplačili sprejemajo po tel.: 231-22-88 do zasedbe mest v avtobusih.
Letovanje na Lošinju
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju od 29. avgusta do 8. septembra. Dodatne informacije ter prijave z vplačilom v društveni pisarni do zasedbe mest.
Obvestila
Triglavski narodni park obvešča
Bled - Triglavski narodni park obvešča, da je Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni odprta ob petkih, sobotah in nedeljeh od 10. do 17. ure. Ogledate si lahko muzejsko urejeno stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje ene najstarejših domačij v parku, kjer je tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka.
Poletni tečaj angleščine
Kranj - Evangelijski center Kranj obvešča, da od 17. do 26. julija organizira tečaj angleščine za osnovnošolce in dijake. Tečaj bo potekal v Dijaškem domu Kranj, vsak dan od 9. do 12. ure, popoldan pa bo še dodatna konverzacija. Voditelji tečaja bodo iz ZDA. Vse dodatne informacije dobite po tel.: 25-12-023.
Osrednja knjižnica Kranj obvešča
Kranj - Osrednja knjižnica Kranj obvešča vse svoje člane in uporabnike, da so do 31. avgusta Pionirski, Splošni in Študijski oddelek odprti po poletnem urniku, in sicer: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 9. do 15. ure, torek od 11. do 19. ure, ob sobotah pa so zaprti. Izposojevališča so odprta po običajnem urniku, zaradi letnega dopusta pa so zaprta v naslednjih dneh: izposojevališče Cerklje od 15. do 26. julija, izposojevališča v Stražišču, Šenčurju in Preddvoru od 22. julija do 2. avgusta in izposojevališče Naklo od 5. do 16. avgusta.
Šola hujšanja in zdrave prehrane
Kranj - Vsak ponedeljek, ob 19. uri je v Domu krajanov Primskovo šola hujšanja in zdrave prehrane.
Barvitost slovenskih krajev
Tržič - Občina Tržič vas in vaše prijatelje vabi, da si ogledate razstavo akademskega slikarja Jožeta Meglica iz Loma z naslovom Barvitost slovenskih krajev. Razstava je na ogled v Galeriji atrija Občine Tržič.
Narava
Ljubljana - V Foto Tivoli - prodajalna Atrij, Slovenska cesta 58 je na ogled razstava barvnih fotografij z naslovom Narava avtorja Mirka Bijukiča, člana Foto kluba Nova Gorica. Razstavo si lahko ogledate do 22. avgusta.
Od blizu in daleč
Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled vabita prijatelje fotografije na ogled fotografske razstave z naslovom Od blizu in daleč, kjer svoja dela predstavlja Peter Pokom iz Škofje Loke. Razstava bo na ogled do 24. julija.
Razstava del Igorja Banfija
Ljubljana - V prostorih Poslovnega centra Mercator na Dunajski 107 v Ljubljani je na ogled razstava del akademslega slikarja Igorja Banfija. Razstava bo odprta do 1. avgusta, vsak dan od 8. do 20. ure.
Odsev
Ljubljana - V Moderni galeriji Ljubljana je do 25. avgusta na ogled razstava Odsev Uršule Ber-tol.
Retrospektivna razstava
Ljubljana - V razstavnih prostorih Mestne galerije Ljubljana si lahko do 22. julija ogledate razstavo slik in grafik akademskega slikarja Janeza Kraka.
Razstava Cirila Velkovrha
Ljubljana - Do 10. septembra si lahko ogledate razstavo, ki jo je pripravil Ciril Velkovrh, in sicer v Galeriji Krka Ljubljana, Dunajska cesta 65.
6. kolonija Iveta Šubica
Škofja Loka - V galeriji Loškega muzeja je do 25. avgusta na ogled likovna razstava v okviru 6. kolonije Iveta Šubica. Galerija je ob delovnikih odprta med 9. in 13. uro, ob sobotah in nedeljah pa md 9. in 17. uro.
Travniške igrarije
Radovljica - Do 31. julija je v Knjižnici A.T. Linharta na ogled razstava likovnih del učencev OŠ Antona Janša iz Radovljice pod mentorstvom Tadeje Resman.
Podobe v bakru
Škofja Loka - Do 14. julija bo v mali razstavni galeriji Občine Škofja Loka - Žigonova hiša na ogled razstava Vinka Mohorčiča z naslovom Podobe v bakru.
Izseljenec
Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška c. 23 v Ljubljani, vas vabijo, da si ogledate občasno razstavo Izseljenec - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Razstava bo zaradi velikega zanimanja odprta do 15. septembra. Hkrati vas vabijo na ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju.
Predavanja
Tehnika Transcendentalne meditacije
Kranj - Vas zanima, kako lahko preprosta metoda globoke sprostitve, poznana kot tehnika Transcendentalne meditacije, vnese radost uspeha v vsakdanje življenje? Pridite na uvodno predavanje, ki jih Društvo za TM prireja vsak četrtek ob 19.30 uri v svojih prostorih na Maistrovem trgu 11 v Kranju. Učitelj tehnike TM, Rajko Jerama, vam bo razjasnil to in še marsikatero drugo vprašanje.
Toti Big band
Kranj - Mestna občina Kranj vabi na koncert v okviru akcije oživljanja starih mestnih jeder, cerkva in gradov Imago Sloveniae - Podoba Slovenije. Nastopil bo orkester Titi Big band iz Maribora (s programom: uspešnice slovenske in tuje zabavne glasbe). Koncert bo v petek, 12. julija, ob 21. uri na dvorišču gradu Khislstein. V primeru slabega vremena bo izveden v Športni dvorani Planina.
BeiVB
Krang BB,smM*
Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972
Radio Betvi. d o.o, šmarjetna 6. 4000 Kranj
4:
Tel.: 07/932-33*00 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/332-40-24 Radio Sraka, d.o.o.
Valantičevo 17 8000 Novo Mesto
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 68. letu nenadoma zapustil dragi mož, oče, deda, tast, stric in brat
VELJKO RADANOVIČ
Pogreb dragega pokojnika bo danes, v torek, 9. julija 2002, ob 15.30 uri na pokopališču v Zg. Bitnjah. Žara bo na dan pogreba v mrliški vežici od 8. ure dalje.
Žalujoči: žena Amalija, sin Zoran, hčerki Biserka in Sonja z družinama ter
ostalo sorodstvo Kranj, 9. juhja 2002
Torek, 9. julija 2002
AVTOMOBILIZEM / matjaz.gregoric@g-glas.si
GORENJSKI GLAS »19. STRAN
Test: Tovota Corolla 2.0 D-4D Sol
Evropeizacija azijske miselnosti
Približevanje okusu evropskih kupcev, ki naj bi veljali za najbolj zahtevne, je med avtomobilskimi tovarnami z Daljnega vzhoda postalo že skoraj obsedenost. Tudi pri Tovoti so mnenja, da je tisto, kar je dobro za staro celino, dobro tudi za ves svet, zato je nova generacija corolle, njihovega najbolj množičnega avtomobila,
namenjena predvsem spopadu z evropskimi tekmeci.
Corolla je že doslej veljala za enega najbolj zanesljivih avtomobilov, ki svojih uporabnikov ne jezijo s tem, da bi jih pustili na cedilu, niti s pogostimi obiski mehaničnih delavnic. Toda ker se tudi avtomobili kupujejo tudi zaradi tistega, kar vidijo oči, so se morali Toyotini oblikovalci pošteno potruditi, da so deveto generacijo končno uspeli narediti dovolj privlačno in tudi dobro razpoznavno. In nenazadnje je nova corolla prav zaradi želenega ugajanja kupcem na stari celini nastala v Tovotinem evropskem studiu.
Petvratna kombilimuzina, ki utegne biti najbolj priljubljena med vsemi različicami, je kompakten avtomobil, z visokimi boki izžareva samozavest, pri
tem pa pomaga tudi trapezoidna maska hladilnika s prijetno izboklino v motornem pokrovu in z jasno vidnim hišnim znakom. Karoserijske linije so torej privlačne, niso pa posebej izvirne, oziroma, tudi tokrat so oblikovalci naskrivaj škilili k evropski konkurenci.
Evropski miselnosti so oblikovalci enako zvesto sledili tudi v notranjosti. Corolla ima pohvale vredno dobro odmerjeno potniško kabino, ki omogoča udobno sedenje za volanom in na desnem sopotniškem sedežu, prav tako dovolj potovalnega udobja na zadnji klopi, s tem pa dokazuje, da zna dobro opravljati delo povprečnega družinskega avtomobila. Slabši prostorski izkoristek je v prtljažniku, ki z 289 litri kar
TEHNIČNI PODATKI
Vozilo:..........................................kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev
Mere:.............................................d. 4,180, š. 1,710, v. 1,451 m
Medosna razdalja:..........................................................2,600 m
Prostornina prtljažnika:................................................260/1016 I
Motor:............................................................štirivaljni, bencinski
Gibna prostornina:........................................................1995 cem
Moč:............ .................................81 kW/110KM pri 4000 v/min
Navor:......................................................250 Nm pri 2000 v/min
Najvišja hitrost:.............................................................185 km/h
Pospešek od 0 do 100 km/h:..............................................10,9 s
Poraba EU norm.:......................................7,5/4,8/5,8 1/100 km
Maloprodajna cena:...............................................3.934.220 SIT
Zastopnik:..................................................Tovota Adria, Ljubljana
|+j sodobna zunanjost, prostornost potniške kabine, motorne zmogljivosti
■(pre)majhen prtljažnik, samo višinska nastavitev volanskega obroča, motorni hrup
THE COMPANV OF SNAKES
Festival bo potekal od 19. do 20. julija 2002
Nagradno vprašanje:
Naštejte 3 izvajalce, ki so kadarkoli nastopili na festivalu!
Podelili bomo 4 vstopnice za letošnji festival.
NAGRADNA IGRA		
Založba Dallas Records SlCp   DALLAS MUSIC SHOP		
Nagradno vprašanje: 12 katerega dela Slovenije so Frajkinclerji?	ii\ i	
pdgovore na odpisnicah (s pripisom Oallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj (do 15. 7. 2002).	r tj	
dodelili bomo 2 kaseti-ja Založbe Dallas Records. j*a9rajenca iz prejšnje nagradne igre:
Urša Kavčič, Hribarjeva 21, 1234 Mengeš uaša Zaletel, Nasovče 16, 1218 Komenda
Iskra
Iskra PRINS, d.d.
Prodo|0, mioniring, s*rvit
Smo uveljavljeno podjetje na področju orodij, izdelkov široke Potrošnje, klimatizacije, nadzora, telekomunikacij in zaščite.
bstoječo mrežo prodajnih enot želimo razširiti z novimi franšiznimi Partnerji, zato vam nudimo
Možnost poslovnega sodelovanja v enoti v Kranju.
Pogoji;
~ skušnje pri prodaji _ Poznavanje prodajnega programa l2Polnjevanje pravnih pogojev za sodelovanje (s.p. ali d.o.o.)
|w?.re8en*' nai svoje ponudbe pošljejo najkasneje v 8 dneh na eJslov: Iskra PRINS, d.d., Rožna dolina c. IX/6, Ljubljana ali na
ektronski naslov maloprodaja@iskraprins.si. tel <?0datne informacije lahko pokličete po
efonu št. 01-47-69-809 ali 031-330-681 (g. Vodnjov Mitja)
dovolj že kratek pritisk na gumb.
Ker se v zadnjem času povečuje povpraševanje po turbodizel-skih motorjih, so tudi pri Tovoti odgovorili na izziv in v corollin nos vgradili hišni 2,0-litrski pogonski stroj z visokotlačnim neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu. Motor, ki ima oznako D-4D razvije 110 konjskih moči in ima spodobno strmo krivuljo navora. Zato pri spelje-
pod 8 litrov na 100 kilometrov. Pospeški sicer niso ravno športno sunkoviti, vendar še vseeno dovolj odločni, končna hitrost je dovolj velika /a povprečno hitra potovanja.
Avtomobil je zaradi motorne prožnosti in urejenega podvozja lahko vodljiv in takšen zna ugajati tudi ženskim rokam. Na cesti se obnaša kot večina sodobnih štirikolesnikov s prednjim pogo-
Nova corolla je bila oblikovana z jasnim ciljem popolnega približevanja okusu evropskih kupcev.
usnjem, v želji ugajati evropskim kupcem, pa so se pri Tovoti naučili celo tega, da mora biti električen mehanizem za pomik stekel v vratih narejen tako, da je
KAJ PRAVI ONA?
Če ne bi prebrala napisa na zadku, najbrž ne bi vedela, da corolla pripada Tovoti in lahko bi jo pripisala kakšni evropski avtomobilski tovarni. Ni kakšna posebna lepotica, vendar je prijetna na pogled in tudi vožnja je žensko lahkotna. Ugaja svetla notranjost z lesom in usnjem, precej pa moti motorna robatost.
Kompakten zadek petvratne kombilimuzine skriva prostorsko dokaj skromen prtljažnik.
Evropeizacija je šla tudi v potniško kabino, kar dokazuje urejena armaturna plošča.
krepko zaostaja za razrednimi tekmeci, in toliko prtljage sprejmejo tudi za številko manjši avtomobili.
Vtis o dobri izdelavi in pazljivi izbiri materialov se ponuja tudi na armaturni plošči. Plastika, ki je na pogled in otip kakovostna, sega precej visoko pod rob vetro-branskega stekla, njeno monotonost pa razbija sredinska izboklina, kjer je med dve zračni reži stisnjen radijski sprejemnik skupaj z gumbi in zaslonom, ki sta hkrati namenjena tudi potovalnemu računalniku. Pri najbogatejšem paketu je notranjost obogatena še z vložki v vzorcu lesa in
vanju skoraj ni čutiti turbo luknje in tudi pri pospeševanju se zdi, da avtomobil žene močan veter. Toda motor je pri svojem delu preveč bučen in tudi njegovo žejo po nafti je težko spraviti v okvir
Turbodizel v nosu: zmogljiv, na zgornjem robu zmernosti pri porabi in malce preveč robat.
Četrt stoletja BMVV-jevih treningov varne vožnje
Vsestransko usposabljanje za varno vožnjo
Pred 25 leti je bavarski BMW kot prvi avtomobilski proizvajalec začel uvajati posebne vozniške treninge za lastnike njihovih avtomobilov in motociklov. Ti se na tečajih naučijo obvladovanja dvo- in štirikolesnikov v različnih voznih razmerah, predvsem pa ustreznih reakcij, ki so osnova za varno vožnjo.
Samo lani se je številnih treningov varne vožnje, ki jih je BMW organiziral v 13 državah, udeležilo kar 15.000 voznikov avtomobilov in motociklov. Udeleženci, ki so običajno vozniki avtomobilov in motociklov znamke BMVV, pogosto pa tudi pomembneži in znane osebnosti, v teoretičnem in praktičnem delu poučevanja spoznavajo prvine aktivne in pasivne varnosti, se seznanjali z reakcijami v nepredvidenih prometnih situacijah in v neugodnih vremenskih razmerah. Za varen in strokoven potek treningov varne vožnje skrbi več kot 80 izurjenih inštruktorjev, ki posamezne stopnje prilagajajo sposobnostim posameznikov. BMW-jev oddelki za trening varne vožnje ima od leta
1997 na voljo dobro opremljen center na munehenskem letališču, kjer na površini 63.000 kvadratnih metrov lahko s posebno opremo simulirajo različne vozne razmere in usposobijo voznike, da znajo ustrezno reagirati na posamezne predvidljive in nepredvidljive ovire. Poleg tega uporabljajo še druge poligone in steze v Nemčiji in tujini, 13 državam, kjer potekajo treningi, pa bodo dodali še
sedem drugih. Poleg običajnih treningov varne vožnje pri BMW-ju udeležencem nudijo tudi trening vožnje po brezpotjih, trening ekonomične vožnje in športno vožnjo, del programa izvajajo v italijanski Toskani, francoski Pro-vansi in pod vročim afriškim soncem, pozimi pa s odpravijo na zimske treninge v Avstrijo in na Laponsko.
M.C., foto: BMVV
nom, torej dokaj dobro prenaša hitro vožnjo skozi ovinke in tudi bolj sunkovito menjavanje smeri ali ne začne pretirano obremenjevati zavor.
Zato je bolj ali manj jasno, da je corollin preboj med evropske tekmece vsaj delno uspel, delno pa so se pri tem avtomobilu ohranile malenkosti, ki so značilne za manj uspešne japonske avtomobile. Sicer pa je velik uspeh že sprememba v miselnosti tistih, ki so ta štirikolesnik spravili v življenje.
Matjaž Gregorič
Ford proti zlorabi blagovne znamke
Ford Motor Companv je vzel pod drobnogled zlorab zaščitene blagovne znamke Ford, med katerim bodo najprej opravili pregled na nekaterih trgih srednje Evrope.
Pri Fordu so doslej opravili že več takih pregledov, v tokratnem "napadu" na ponarejevalce je bil pod budnim očesom skupine za zaščito blagovne znamke, ki se ukvarja z zaščito rezervnih delov, tudi slovenski trg. Zaključno poročilo o pojavu ponarejenih oziroma neoriginalnih rezervnih delov je že v pripravi. Ponarejeni deli se v celotni avtomobilski industriji pojavljajo precej pogosto, glavna skrb avtomobilskih proizvajalcev pa je varstvom potrošnikov.
Ponaredki namreč vodijo k razvrednotenju blagovne znamke in znižujejo dohodke proizvajalcev. Fordova skupina za zaščito blagovne znamke deluje v sodelovanju s pooblaščenimi Fordovimi trgovci, prav tako pa ima stike z drugimi proizvajalci vozil. Pri odkrivanju zlorab strokovnjaki i/ skupine obiščejo posamezne trge in predstavijo rezultate revizije oziroma trenutno stanje. V skladu z mednarodno zakonodajo o zaščiti avtorskih pravic imajo avtomobilski proizvajalci pravico sodelovat v postopkih, kadar menijo, da gre za trgovanje s ponarejenimi deli. Če je v preiskavi odkrita kršitev zaščite blagovne znamke, se sproži pravni postopek ali stečejo pogajanja o odškodnini in avtorskih pravicah.
Od leta 1994, ko so pri Fordu ustanovili skupino za zaščito blagovne znamke, o odkrili 42 dobaviteljev, ki so prodajali ponarejene rezervne dele pod Fordovim /nakom.
M.G.
Novi Opel Vectra cilja v vrh srednjega razreda
Ena najpomembnejših prelomnic
Avtomobil preporoda, avtomobil, od katerega je odvisna prihodnost, in avtomobil, ki se hoče povzpeti v sam vrh srednjega razreda. S temi besedami so pri Oplu pospremili prihod nove vectre, ki v limuzinski različici prihaja tudi na slovenske ceste. Jeseni se ji bo pridružila še vectra GTS, ki bo najmočnejši Opel vseh časov.
Nova tretja generacija vectre se ponaša s popolnoma novo zunanjostjo in z vrsto sodobnimi tehnološkimi rešitvami. Oblikovalske smernice tudi nedvomno napovedujejo, kakšna bo podoba prihodnjih Oplovih avtomobilov. Serijska proizvodnja najnovejšega modela se je začela v začetku januarja v nemškem Ruesselshe-imu, kjer je Opel postavil najmodernejšo avtomobilsko tovarno na svetu. Najprej je nova vectra aprila zapeljala na nemške ceste, od konca junija je tudi v slovenskih prodajnih salonih.
Tovarna sprva ponuja samo eno (štirivratno limuzinsko) karose-rijsko različico, ki pa je bistveno
prostornejša od predhodnice. Medosna razdalja je namreč pridobila 6,3 centimetra dodatne dolžine, s tem pa se je občutno povečal prostor namenjen udobnemu potovanju potnikov. Vectra z osnovnim nivojem opreme poimenovanim club, med ostalo opremo vključuje klimatsko napravo, osrednjo ključavnico z daljinskim upravljalnikom, vsa potrebna elektična pomagala in radijski sprejemnik s CD predva-jalnikom. Za varnost potnikov skrbi obe čelni varnostni vreči (ostale so za doplačilo), aktivni naslonjali za glave na prednjih sedežih, elektronika za stabilnost vozila in še vrsta drugih dodat-
kov. Na seznamu dodatne opreme je še vrsta drugih možnosti med drugim napeljava za telefon, ksenonski žarometi, senzorji za dež...
Pogonu je namenjenih pet različnih motorjev, osnovni je 1,6-litrski bencinski štirivaljnik (74 KW100 KM), nato pa močnejša 1,8-litrski (92 kW/125 KM) in 2,2-litrski (108 k\V/147 KM). Tem se pridružujeta še 2,0- in 2,2-litrski turbodizel (74 k\V/100 KM oziroma 92 kW/125 KM), ki se ponašata z visokim navorom pri nizkih vrtljaiih in varčnostjo pri porabi goriva. Prvič se v vec-tri pojavlja samodejni menjalnik z možnostjo elektronsko nadzo-
Renault Avantime z novima motorjema
Štirivaljnika za ljudstvo
Renaultov kupejevski enoprostorec Avantime, ki se vozi tudi po naših cestah, je sedaj na voljo z novima oziroma že znanima štirivaljnima motorjema. 2-litrski turbo in turbodizel dopolnjujeta motorno ponudbo, ki je bila do sedaj omejena le na 3-litrski šestvaljnik. Še zlasti dizelski agregat naj bi privabil veliko kupcev.
štirivaljnik s turbinskim polnilnikom s 165 KM in 250 skozi široko območje vrtljajev. Po besedah Renaultovih inženirjev so se za tlačno polnjeni motor odločili zaradi od 15 do 20 odstotkov nižje porabe goriva in manjših emisij. Ob tem pa naj bi 2-litrski motor ponujal toliko moči in navora ter s tem povezanih vozniških užitkov kot recimo 2,5-J.itrski atmosferski motor. Nekaj šibkejša je druga motorna novost in sicer 2,2-litrski dCi oziroma štirivaljni turbodizel-ski motor s 150 KM in kar 320 Nm največjega navora. Močan dizel ob prepričljivih zmogljivostih porabi le 5,9 litra plinskega olja na 100 kilometrov. Na domačem trgu pa naj bi predstavljal kar 60-odstotni delež v motorni ponudbi avantimov. Slednji je vezan s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom. Najmočnejši 3-litrski motor pa je pridobil 5-stopenjsko avtomatiko proactive.
Miloš Milač, foto: Renault
^      ^ ^^^^^^^^^^^^^^^
Avantgardni francoski kupe je sprva prišel na trg le v najmočnejši različici s 3-litrskim šestvaljni-kom, ki razvije 210 KM. Zdaj pa so mešanca pri Renaultu skušali približati s šibkejšima in tudi ce-
nejšima motorjema, ki naj bi dovolj prepričljivo opravljala svojo nalogo in hkrati pocenili prestižnega posebneža. Cena za osnovni motor naj bi v tujini zdrknila celo pod 30.000 Evrov. Ta bo 2-litrski
Posebna ugodna ponudba - lepo je živeti s Citroenom
C3 - dobava takoj - že od 1.920.000 SIT dalje
SAXO 1.1 (klima, servo volan, el. paket, air bag, kovinska barva, 5 vrat) 615.541 SIT + 72 x 26.314 SIT
XSARA EXCLUSIVE 110 KM z vso dodatno opremo že za 2.929.000 SIT
PICASSO že od 3.279.000 SIT
BERLINGO SUN s klimo - 2.967.850 SIT + 300 I goriva
C5-že od 4.052.000 SIT
JUMPV I. 2001 - 3.110.000 SIT
JUMPER I. 2001 - 3.394.000 SIT
Avtohiša Kranj
Pot za Krajem 38, 4000,
Kranj - tabore, tel.: 04/201 59 50
Al. d.d.. Vodovodna 93. Ljubljana, p o Kranj
lmljtwllvJ^il>
servis nvtoguiii
Danlela Klemene, s.p.
Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70
• optična nastavitev
• centriranje
• vulkanizerstvo
• popravilo in prodaja vseh avtogum
0
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil).
Znamka in tip
Citroen ZX 1,6 aura Volvo 460 gle Ford Mondeol,6 clx Renault Megane 1,4 RN Fiat Brava 1,4 sx Fiat Bravo 1,4 sx Renault Tvvingo 1,2 Kia Sephia 1,5 Is VW Passat 1,8 T Vw Lupo 1,0 Honda Civic 1,6 Ford Ka air
Letnik-barva
1993 bela 1992 rdeča
1994 modra 1996 srebrna
1996 m.modra
1997 črna
1999 oranžna
1998 rdeča
2000 met.zelena
2000 zelena 1996 redča
2001 rdeča
Cena v SIT
540.000,00 599.000,00 780.000,00 990.000,00 1.070.000,00 1.099.000,00 1.160.000,00 1.170.000,00 3.290.000,00 1.390.000,00 1.380.000,00 1.490.000,00
RENAULT
www.alpetour-remont.si
Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEGENDA:
■ 0, VOZILO Z GARANCIJO -K: KI.IMA
■ SV SERV0 VOLAN
■ (7.: CENTRALNO ZAKLEPANJE
♦ K KAD10
is ELEKTR DVIG STEKEL
♦ AIR: AIRHAG
Vse za vaš avto na enem mestu:
♦ Prodaja vozil Renault    ♦ Zavarovanje in registracija vozil
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
♦ Vzdrževanje vozil
♦ Najem vozil
♦ Vleka vozil
• Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil
rovanega ročnega pretikanja. Jeseni se bo tem različicam pridružila še petvratna z oznako GTS, v njenem nosu pa se bo vrtel tudi 3,2-litrski šestvaljnik (155 kW/211 KM), ki bo tudi najmočnejši Oplov avtomobil vseh časov. Vectra ima tako kot že neka-
teri že znani Oplovi modeli dvanajstletno garancijo na prerjave-nje karoserije, pra tako pa so se podaljšali servisni intervali, pri bencinskih na 30.000 in pri dizelskih motorjih na 50.000 kilometrov. Osnovna različica je na slovenskem trgu napordaj 3,94
milijona, nato pa se cene povzp-nejo na 5,90 milijona tolarjev. Kakšen je prodajni načrt za letošnje leto še ni znano, verjetno pa ima Opel tudi na slovenskem trgu z novim modelom precej ambiciozne načrte.
Matjaž Gregorič, foto: Opel
Honda s prenovljenim rekreacijskim terencem CR-V odgovarja tekmecem
Najmanj štirikratna uporabnost
Japonska Honda je s svojim modelom CR-V pred leti postavljala merila v razredu rekreacijskih enoprostorcev. Njihov predstavnik se je prebil v sam prodajni vrh, vendar pa vse lepo enkrat mine in pri Hondi so se po skoraj sedmih letih odločili za oblikovno in tehnično osvežitev.
Honda model CR-V uvršča med večnamenska vozila, zato je njegova zunanjost postala prilagojena trenutni modi v tej avtomobilski kategoriji. Oblikovalci so s spremembami posameznih delov zagotovili bolj elegantno podobo, ki se na nosu izkazuje z žarometoma z gladkim steklom, na maski hladilnika se blešči večji hišni logotip, zadaj pa je CR-V razpoznaven po novih lučeh, ki se zajedajo v strešna stebrička.
Prtljažna vrata so ostala krilna, nanje je pripto rezervno kolo, odpirajo pa se lahko ločeno (stekleni
BOLTEZ
Del. čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Telefon: 04/20 14 050 www.boltez.si
Sjoul>cl
del posebej) ali v celoti. Prtljažnik sprejme 527 litrov ali tovora, s podiranjem zadnje klopi se izdatno poveča in je primeren tudi za prevoz večjih športnih rekvizitov, na primer koles ali jadralnih desk.
Rahlo povečana karoserija je tudi v potniški kabini zagotovila nekaj dodatnih centimetrov prostora, zato je sedenje udobnejše, prostora za kolena pa več. Armaturna plošča nekoliko diši po dalj-novzhodni dolgočasnosti, ki jo nekoliko razblinja inovativna namestitev ročice ročne zavore; slednja namreč štrli iz predla med armaturno ploščo in sredinsko konzolo.
Spremembe so vidne oziroma občutne tudi pod motornim pokrovom. 2,0-litrski bencinski štirivaljni s 110 kW/l5() KM spada v novo generacijo Hondinih pogonskih strojev. V njegovi glavi je Hondina tehnologija časovnega variabilnega prilagajanje odpiranja kota ventilov i-VTEC, ki zagotavlja več prožnosti že v nižjem območju vrtljajev in posledično
tudi manjšo porabo goriva. Sicer pa nameravajo pri Hpndi kmalu ponuditi tudi sodoben turbodizel-ski motor z visokotlačnim neposrednim vbrizgom goriva p° skupnem vodu. Izbira pri menjalnikih je ustaljena, petstopenjski ročni ali samodejni brezstopenjski CVT. Že iz prvotnega CR-V-ja je poznan pogonski sistem, s katerim se motorna moč glede na pod' lago v osnovi prenaša na prednji kolesi, na spolzkih podlagah pa se del moči samodejno prenese tudi k zadnjim kolesom.
Na slovenskem trgu je bil prvotni CR-V tako kot tudi v drugih evropskih državah, med precej prl" ljubljenimi avtomobili. Pri zastopniku AC Mobil računajo, da bo do konca leta novi CR-V privabij 75 kupcev, ki bodo morali odštet' 5,85 milijona za različico z bogatejšim paketom opreme.
Matjaž Grego foto: Honda
www.gorenjskaonline.com
]2!£K_9. julija 2002
MALI OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
MALI OGLASI
«201-42-47
* 201-42-48
* 201-42-49
APARTMA -,__PRIKOLICE
PORTOROŽ - oddam nov konfortno Premljen 2 sobni apartma, z ragledom na IllPjT^za počitnice. g 041/75-75-50 9103
°tok Šolta pri Splitu APARMAJI oddam, godne cene v juliju in avgustu, g 2JV596-015 9UB
prodam PRIKOLICO ADRIA tip 500 z balonom 1981, cena po dogovoru. g 531-
^81____9318
,SAVUDR|JA - BAŠANIJA, prodamo dva ?^ena apartmaja, vsak 45 m2 s svojim ^°dom in 370 m2 dvorišča. IDA nepremične, 04/2361 880, 041 331 886
^APARATI STROJI
ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje 240 I ^°dam za 10.000 SIT. Tf 040/801-320
Prodam SAMONAKLADALKO SIP 17 m3 in ^s'erno za gnojevko 3200 I ali menjam za H^jšo P 031/766-842_9335
Poceni prodam VRTNO KOSILNICO, P^gbno manjšega popravila. g 257-15-34
8TV MINERVA 37 cm, daljinsko, teletekst, <*na 24.000 SIT. g 041/853-020, 531-2£42__9343
Ugodno prodam HLADILNIK Z ZMRZO-ALNIKOM, star 1 leto, lepo ohranjen, višina ^Ocm. It 041/983-777_9348
Prodam 60 I. KOTEL ZA ŽGANJEKUHOin I!1'm z motorjem za mletje sadja, vse za ^000 SIT. g 23-10-021_9355
Prodam visoki HLADILNIK BEKO z zamrzo-^no skrinjo. g 031 /666-446 9411
ftj GARAŽE
RADOVLJICA: Prešernova ulica, možen tudi °dkup. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
_ GR. MATERIAL
Ugodno prodam LES za gradnjo hiše. g 2^/791-814_ 9293
Prodam 14 m2 TLAKA PROFIDO in 100 |^ck_g 25-75-022_93u
Prodam leseni GRADBENI ODER, cena £^£00SIT. g 031/613-619_9317
Prodam 15 IZOLIRNIH ELEMENTOV, Primernih za vikend, dimenzij 120x260 in 3 ^[jA. cena P° dogovoru. g 512-06-85
Prodam suhe hrastove, smrekove PLOHE, ^■OLARICE 4-5 m, večje količine. g 574-___9349
Prodam notranja KRILA s podboji, štiri -!rna za 15.000 SIT in dalnogled. g 514-70-
9402
Ugodno prodam VEZANA OKNA z žaluzija-2'- vrata za zasteklitev verande, 800 kom-2^neopeke Bramac. g 041/541-995
Prodam fini CEMENT (beli), maltit in mreže. '040/607-015 9416
^HIŠE KUPIMO
.*uPimo starejšo HIŠO, lahko potrebno .^tacije, na relaciji Šk. Loka - Kranj - Tržič sta ovl''ca z okolico. Možna menjava za dva ^^anja. g 031/782-386_som
^okolici Škotje Loke in Kranja kupimo riovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem
dn^k00 s,ranko z gotovinolNepremičninska uzba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, W-: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
^ HIŠE ODDAMO
--._
r«A LOKA, oddamo v stanovanjski hiši
'ePo LUKA, oddamo v stanovanjski hiši ^2 ' ^osobno stanovanje z balkonom, 75 %o4['a'emnina >e 250 EUR/mesečno + O41 oo,DA nepremičnine, 04 2361 880, -J J06 930, 031 635 387
hiš
GORENJE, oddamo stanovanjsko
3ss iriA°^nost naiema posamezno 2ss ... 63c ~A nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 -^igA_041 386 930_
biv^|nNj" ŠENČUR oddamo -4,5 ss, v hiši, na innPovr^ne 155 m2, mesečna najemnice n°'00 SIT + stroški-IDA nepremič-386f"*- 2361 880' 031 635 387' 041
'930
KRANJ - BITNJE, prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo, na parceli 661 m2, cena je 30 mio. SIT, prevzem možen takoj. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930._
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena po dogovoru.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - PREBAĆEVO, prodamo hišo v IV. gradbeni fazi, na parceli cca 500 m2, cena je 33,3 mio. SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
BLED - Zasip, prodamo lepo, novo stan. hišo, na parceli 625 m2, vredno ogleda. Cena je 45 mio. SIT.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
ŠKOFJA LOKA - POLJANE, prodamo manjšo, podkleteno stanovanjsko hišo, klet, pritličje, mansarda, 90 m2 bivalne površine, CK na olje, velikost zemljišča 380 m2, primerno tudi za vikend, cena je 14,6 mio. SIT.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - Tomšičeva, prodamo starejšo večstanovanjsko hišo, na parceli 511 m2, cena po dogovoru.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
^JgŠE PRODAMO
Darceb^°DE SENIČICA HIŠA dvojček, -■j^^gljTg, prodam, g 041/746-103
rnarij^ANE NAD ŠKOFJO LOKO - prodamo 90 m2 Podkleteno stanovanjsko hišo, cca Parceh Površine, CK na olje, na
30o , j;00 m2, vsi priključki, g 50-60-^-^il^Premičnine 9364
BLEDT^r---
rana 12r7    vaniska hiša, v celoti adapti-priiet m2 stan' Površine, parcela 511 oarno jviiu  lokacija, klas. ogrevanje, pro-49-2{ mKe *Co. d.o.o., 20-26-172, 236-
^o^anoia • stanovanjska hiša, pomožno ■J«, novon f5ka' cca 220 m2' Parcela 654 da' vredni'3' lepa lokacija ob robu goz-d 0 o 3n^9leda' Prodamo, Mike & Co. ^j^gll72. 236-49-21_
Dorr,°žno hR" okolica' stanovanjska hiša, Cca 160mo os,anovanjska, mirno okolje, <!?4c     parcela 1328 m2' Pr°damo.
l^-^oo., 20-26-172, 236-49-21
,°druž'r?skPaRl UUBLJANI - vrstna hiša, en-ondrzeVan!' CCa 65m2' Parcela 129m2, C^S^o Prodamo' Mike & Co. d o o , ^^lii36-49-2i___
SANj' tS?*NJE' ŠENČUR, KOKRICA, do 5r^- -' P^amo hiše od 18 mio. 361 880 n!?; SIT- ,DA nepremičnine, 04 u' 041 331 886, 041 386 930
ndomplan družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem mij^l iin energetiko, d.d.
kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, far. 04/2048-701 GSM: 041/647-433
KRANJ, bližina - gostinski objekt vel. 240 m2, velika terasa, odkup inventarja, parkirni prostori, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LOKAL PRODAMO
KRANJ - trgovski lokal v sklopu večih trgovin na frekventni lokaciji, 36 m2 in 10 m2 uporabnega zun. prostora, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ- prodamo gostinski lokal, 78 m2. FRAST, d.o.o., 04/ 234 40 80 041/ 626 581
PREDDVOR - poslovni prostor-pritličje 150 m2 (trgovina, gostinska dejavnost,..), cena = 13,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Vodovodni stolp - 60 m2 v pritličju objekta za poslovno dejavnost, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
GORENJSKA, restavracija, z dolgoletno tradicijo in priznanim imenom, 114 sedišč, vpeljano in kvalitetno opremljeno, z velikim parkiriščem.Cena: ca 51 MIO.Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
IZOBRAŽEVANJE
Prodam KNJIGE, zapiske in primere izpitov za 1, letnik visoke upravne šole, ugodno, g 041 /844-630 9420
IZGUBLJENO
Najditelja svetlomodre JOPICE - kratek rokav (Kranj 2.7.) prosim, da pokliče g 041 /949-959 9291
BOHINJSKA BISTRICA: 1 /2 dvojčka, pod-kletena, v pritličju, I. in II. nadstropju po eno stanovanje, velika podstreha, parcela 500 m2, blizu smiičišča Kobla.ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVLJICA: stan. hiša na parceli 843 m2, tloris 210 m2, prostorna, velik vrt, 2 garaži, v celoti podkletena, neizdelana mansarda, lepa mirna lokacija ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
Kranj: prodamo kvalitetno dvodružinsko hišo, mirno okolje, 68 mioFRAST- nepremičnine 041/ 626 581 04/ 234 40 80
CERKLJE: prodamo novo hišo 12x 9m, urejena okolica, 42 mio FRAST-nepremič-nine 04/234 40 80, 041 / 734 198
Kranj-smer Preddvor: prodamo hišo v 3.grad, fazi, parcela 500m2, cena 23 mio. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 626 581_
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš, različne velikosti in cenovnega razreda. Za vse informacije smo vam na voljo na tel: 04/23 66 670, 04/ 23 81 120 ali na internet strani www.itd -plus.si. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
KRANJ, proti Golniku - nova hiša na idilični lokaciji s parcelo 3.200 m2, prodamo ali menjamo za manjšo hišo ali stanovanje proti Ljubljani, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
NAKLO - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 15 m (klet, pritličje in mansarda), parcela 1.646 m2, cena ■ 58,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Primskovo - 35 let stara hiša vel. 9 x 10 m, parcela 700 m2, primerna tudi za dve družini, prodamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Stražišče: polovico hiše s stanovanjem v 1. nadstropju in pripadajočim vrtom prodamo za 11,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena ■ 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Stražišče - stan. hiša skupne površine 340 m2, parcela 1.500 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, parcela 650 m2, primerno za neživilsko dejavnost, cena - 33,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V bližini BREZU: nova hiša vel. 10x11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, prodamo K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
TRŽIČ: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Pri DUPLJAH - v bližini obnovljeno hišo, delno podkleteno, pritličje in mansarda, parcela 1.200 m2, že bila gostinska dejavnost, cena ■ 43,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Visoko - starejša hiša na parceli 594 m2 in nezazidano stavbno zemljišče 1729 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
MEDVODE, enodružinska, 2 x 70 m2 in klet, garaža, na 450 m2 ravne, sončne in mirne parcele.Cena: 26 MIOIPŠEVO pod Joštom, posestvo ca 8500 m2, z enos-tanovanjsko hišo na sončni in idilični lokaci-jilCena : 33 MIO.DRULOVKA, dvojček, stara 9 let, 160 m2 + klet, takoj vseljiva, zelo ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
LOKAL ODDAMO
KRANJ - severni del, na frekventni lokaciji oddamo poslovni prostor, 33 m2, najemnina po dogovoru.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930_
Primskovo - oddamo 2 urejeni pisarni, 2x 22 m2. FRAST, d.o.o. 04/25 15 490 041/ 734 198
KRANJ - poslovni prostor 300 m2 v objektu poleg gl. cesti s parkirnimi prostori, za različne dejavnosti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KUPIM
Odkupujem HLODOVINO smreke, jelke, lubadarice, plačilo takoj, g 041/584-233
Kupim HLADILNIK za kampiranje 12V, 220V in plin, prostornine cca 501, g 51-03-700, 041/849-886_9294_
Kupim CEVI ZA PUHALNIK tajfun, g 041/867-652_9310
Kupim dobro ohranjen SKUTER. g 031/251-723 9313
HLADILNO KOMORO starejšo, uporabno za skladišče, dolžine 5.5 m, kupim, g 05/37-79-763 9320
TRAKTOR! lahko 4x4 in PAJEK SIP, kupim, g 57-25-254 9336
Kupim RABLJENE UČBENIKE za srednjo zdravstveno šolo, smer bolničar - negovalec g 533-14-49 9356
Kupim SONČNI TOPILNIK za topljenje čebeljega voska oz. satja, g 533-12-60 9358
Kupim KOTEL za žganjekuho od 40 do 60 I po nizki ceni g 25-21-167 9407
Kupim rabljene ŽELEZNIŠKE PRAGOVE -švelerje, 20 KOSOV, g 512-70-71 940a
Kupim dobro ohranjeno SPALČNICO. g 041/822-134 9421
MOTORNA KOLESA
prodam VESPO PK 50 XLS PIAGGIO, 1.92, bele barve, g 595-77-61 9304
Prodam MOTOR TOMOS AVTOMATIC A 3 za 20.000 SIT. g 25-11-057, 040/810-494
OBVESTILA
Želite preživeti prijetne in drugačne počitnice ali vikend tik ob obali in s prijetnimi izleti z jahto in ob sočasnem ribarjenju v Istri. Pokličite 00 385 52/863-371 v popoldanskem času od 14. do 18. ure. 9380
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA BO GOSTILNA MARINŠEK MARIJA ZARADI DOPUSTA ZAPRTA OD 9. DO VKLJUČNO 23. JULIJA. HVALA ZA OBISK IN SE PRIPOROČAMO. GOSTILNA MARINŠEK, KRANJSKA 5, NAKLO 9385
OTR. OPREMA
Prodam kombiniran VOZIČEK INGLESINA in ležalnik, g 031 /839-562 93oe
Prodam malo rabljen NAHRBTNIK za nošenje dojenčka, ugodno, g 041/896-535 9404
Prodam 6 mesecev star OTROŠKI VOZIČEK, g 040/348-578 9424
OSTALO
Jahanje za začetnike in terensko, na mirnih islandskih konjih, g 031 /442-038 9332
PRIDELKI
Prodam domače OČIŠČENE PIŠČANCE z dostavo na dom. g 041/741-516 9123
ČEŠNJE, kvalitetne domače hrustavke, nudim dnevno sveže nabrane. Kmetija Princ, Hudo 1 (pri Kovorju), Tržič, g 595-60-80, 041/747-623_9139
Prodam nov krmilni KROMPIR, g 25-95-
440 9328
Prodam JEČMENOVO SLAMO z njive. Podbrezje 218, g 530-66-44_9357
Prodam VIŠNJE, g 23-11-031 9422
PODARIM
DVA PRIJAZNA MUCKA IŠČETA DOM. g 031/834-806 8798
Podarim rabljen OBRAČALNIK za BCS Kosilnico, g 041/827-132_94oe
Oddam tri mlade MUCKE - samčke, g 040/22-77-61 9423
POSESTI
Prodam manjšo PARCELO 200 m2, obstoječi objekt, g 041 /77-44-32 9323
BLED - BODEŠČE, prodamo stanovanjsko - gospodarsko poslopje v podaljšani III. gradbeni fazi z 1.8 ha travnikov in njiv ter 1.7 ha gozda. Ravna sončna lega. g 041/225-
489 9366
BLED, TRŽIČ, PODVIN, MEDVODE. ŠKOFJA LOKA..., prodamo več parcel različnih velikosti. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
BRNIK - okolica, oddamo skladiščne prostore, lahko tudi kot garaže za tovornjake, avtobuse..., večji hlev (lahko za konje) in j ha travnika (primerno za konje). Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
BLED, prodamo zazidljivo parcelo na dobri lokaciji 700 m2, ravna, sončna, ob zelenem pasu, cena po dogovoru IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
ŠKOFJA LOKA - TRATA prodamo zazidljivo parcelo, 1260 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
SELŠKA DOLINA - BUKOVICA prodamo 900 m2 zemljišča z dvema obstoječima objektoma. Cena je 9 mio SIT.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387
SMLEDNIK - okolica, lepa, ravna, sončna parcela, končna, 1305 m2, zazidalni načrt, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
MAVČIČE - okolica, ravna parcela, 1200 m2, stroška spremembe namembnosti ni, lok. dov. v postopku, ugodno prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
Prodam brunarico, bivalno, 5x4 m, pritličje in mansarda, cena 1 mio. 041/ 626 581.
Kranj - zazidljiva parcela 5.000 m2 za poslovno dejavnost, komunalno opremljena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Ambrož pod Krvavcem - 375 m2 zazidljiva parcela za bivalni vikend, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Pševo pod Joštom - 1.700 m2 zazidljiva parcela za stan.hišo, cena ugodna, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Medno: zazidljiva parcela 878 m2 z lokacijsko dokumentacijo za poslovni objekt (kafić, mesarija itd), na odlični lokaciji, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Gozd Martuljek - parcelo 2000 m2 ob glavni cesti prodamo po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BITNJE pri Kranju, ravna parcela 1800 m2, ob cesti Kranj - Škofja Loka, primerna za poslovno stanovanjsko gradnjo, cena po dogovoru! BREG ob Savi, ob cesti, ravna in kvadratna parcela, možnost razdelitve na manjše enote, odlična lokacija za stanovanjsko gradnjo!LAHOVČE pri Cerkljah, 800m2, ravna parcela, ugodno! Preddvor, okolica, nadomestna gradnja, parcela ca 900 m2, mirna lokacija! Cena dogovor. MEDVODE, Preska, ca 550 m2,rob naselja, ob gozdu, mirna lokacija, urejen dostop! Cena: 12 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
POSLOVNI STIKI
Posojilnica GORFIN d.o.o., Radovljica, Kranjska c. 4 - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. g 040/633-903, 04/531-56-64, int. 284 8706
RAZNO PRODAM
DRVA meterska ali razžagana. možnost dostave, ugodno prodam, g 041/718-019
Prodam bukova in hrastova DRVA. g 514-14-76
Prodam ČEBULO, RDEČO PESO, PUHALNIK TAJFUN, g 041/517-551, 01/834-20-59
Prodam TRAKTORSKO PRIKOLICO za lažji traktor, g 510-17-92 9300
Ugodno prodam OPREMO ZA FRIZERSKI SALON, g 031/309-716 9315
Prodam PESJAK OGRADO izdelano iz armature z okvirjem, g 031/325-654 9322
Prodam 10 m3 suhih bukovih DRV. g 514-61-41 9354
Prodam pet novih ZABOJNIKOV za žito ter kupim malega BIKCA, g 041 /920-699
Prodam suha bukova DRVA, suhe smrekove in hrastove PLOHE, balirano SLAMO in plinske jeklenke, g 040/384-187 9377
DRVA prodam in dostavim, g 041/618-
351 9386
STANOVANJA ODDAMO
V okolici Kranja oddam dvosobno STANOVANJE, g 255-18-95 9191
Oddam 1 sobno opremljeno STANOVANJE - Slov. Javornik. g 57-42-089 9325
KRANJ - PLANINA, oddamo 3ss, popolnoma obnovljeno, neopremljeno, najemnina je 57.000,00 SIT/mesečno + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
TRŽIČ - Ravne oddamo 1 ss, 40 m2, CK, balkon, opremljeno, mesečna najemnina znaša 41.000,000 SIT + stroški.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ - center, oddamo s 01.09.2002 2ss, 42 m2, brez CK, najemnina znaša 45.000,00 SIT /mesečno+ stroški.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ - razkošno 3 sobno stan v meščanski vili blizu centra mesta, 150m2, nadstan-dardno opremljeno, I.nad., vrt z vrtno uto, parkirišče, ugodno oddamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
RADOVLJICA: 50 m2, Cankarjeva ulica, 3. nadstropje, CK, balkon, 2 kleti, z opremo. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
ODDAMO: Planina- garsonjero, 2ss in 4ss; Britof-50 m2, Kokrica-dvosobno, Visoko-garsonjero, Kranj-meščansko hišo. FRAST-d.0.0.  04/234 40 80, 041/ 734 198
Kranj, Planina 1-1 SS 40 m2 v 5.nad z delno opremo, Planina II - 2 SS 68 m2 z opremo, 2 SS + K 80 m2 z vso opremo, Stražišče - mansardno stanovanje z vso opremo, ločen vhod, Britof - stanovanje v pritličju hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STANOVANJA KUPIMO
Drulovka - enosobno STANOVANJE za znano stranko, z gotovino, kupim, nujno g 23-15-600, 040/200-662 , 041/774-101, Pianova nepremičnine 9370
KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine).IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA: KUPIMO GARSONJERO in ENOSOBNO STANOVANJE za znane stranke FRAST-nepremičninska hiša 04/234 40 80, 041/ 734 198
KRANJ, Planina III ali Šorlijevo naselje, 2,5 -sobno ali 3- sobno stanovanje, nizek blok, za znanega kupca! ! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
STANOVANJA NAJAMEMO
V Cekljeh ali bljižni okolici iščem STANOVNJE. g 041 /386-603 9334
Najamem prijetno SOBO v kranju z okolico, g 23-73-194 od 16. do 20 ure 9414
Par najame opremljeno STANOVANJE -Kranj, 6 mesečno predplačilo, s septembrom, g 040/440-500 9418
Kranj- najamemo manjša stanovanja za znane stranke.FRAST, nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198
STAN. OPREMA
Prodam RATAN SEDEŽNO GARNITURO z blazinami, ohranjeno, ugodno, g 255-10-42
Ugodno prodam OMARO uporabno za dnevno sobo ali spalnico, g 031/285-244
zelo ugodno prodam lesen JEDILNI KOT 160x160 cm. g 041/810-493 9342
Prodam 2 malo rabljena JOGIJA velikosti 90x190, ortopedska, trša izvedba, g 51-57-440 9346
Prodam OTROŠKO SOBO in rolarje Roces št. 35. g 51-33-742 9415
ŠPORT
Prodam ROLERJE št.30-35, črne barve, dobro ohranjene, g 041 /268-535 9347
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter,s.p.,Senično 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust!
Prevzamem VSA ZIDARSKA DELA od temeljev do strehe, tudi kanalizacije, fasade, tlakovanje dvorišč, škarpe. DELAMO HITRO IN POCENI, g 041/593-492, Bytyqi oče in sin,d.no, Cegelnica 48 B, Naklo 8097
Prevzamemo vas ZIDARSKA DELA od TEMELJEV DO STREHE, tudi fasade, kanalizacije, tlakovanje dvorišč, škarpe. Delamo hitro in poceni, g 041/593-492, Bytyqi Hysni,s.p., Breg ob Savi 7, Mavčiče 8098
Obnova STANOVANJ in POHIŠTVA. Plan-inšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor, g 2531-673,040/645-855 siei
Prevzamem VSA GRADBENA DELA z materialom ali brez. g 031/442-779, 031/830-416, Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3 a, Kranj san
Nudimo različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Role-tarstvo Berčan Matjaž s.p., Mala vas 3 a, Ljubljana, g 01/5683-894, 041/630-700
Fasade in strojne omete izdelujem kvalitetno, g 041/584-227, Vajdec Damjan,s.p., ul. Prvoborca 6, Jesenice 8927
FLAMME DIMNIKI iz nerjaveče pločevine, sanacija starih dimnikov, dimniki za nove gradnje, vrtanje dimnikov, ogled na objektu, g 515-44-90, 041/634-656, Flamme d.o.o, Potočnikova 11, Škofja Loka 9043
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov
- hitro in po ugodni ceni. g 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar d.o.o, Zakal 15, Stahovica 9082
ŠKORC vodovodne inštalacije in ogrevanje
- izdelava in montaža vodovodnih in centralnih inštalacij, adaptacije kopalnic vključno s keramiko. Zajamčena kvaiiteta In ugodna cena. g 041/941-067, 04/59-58-360, Aleš Škerjanc s.p., Žiganja vas 70, Križe
ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, g 01/839-46-14, 041/680-751,-Adrovic in comp., Jelovška 10, Kamnik 9094
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, TALNIH IN STENSKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI KNAUF, KERAMIČNA DELA, KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ, g 031/379-256, 04/23-81-900, BENJAMIN JAGODIC S.P., ZLATO POLJE 3C, KRANJ 9107
Polaganje keramike, celotna adaptacija kopalnic, oblaganje stopnišč, cokla, postavitev peči in kaminov ter tlakovanje dvorišč, g 041/648-920, 592-37-50, GIT d.o.o., Lom 5, Tržič._pue
MONTAŽA POHIŠTVA IN OBLOG, g 25-31-673, 040/645-855, Planinšek s.p . Hotemaže 21, Preddvor 9186
STANOVANJA PRODAMO
Prodam 2 sobno STANOVANJE, 55 m2, Kranj-Zlato polje, popolnoma obnovljeno, vredno ogleda, kuhinja opremljena, g 041/681-510 7609
Pritlično STANOVANJE, podkleteno, z vrtom in teraso, vsi priključki, na Trgu rivoli, prodam, g 232-68-38 9361
ŠKOFJA LOKA - Frankovo naselje prodamo 2 sobno stanovanje, 62 m2 stanovanjske površine, I. nadst., dva balkona, vsi priključki, g 50-60-300, Loka nepremičnine 9365
KRANJ, Planina I - 1 G 29,6 m2 v 3nad., takoj vseljivo, cena = 9,2 mio SIT, 1 SS 40 m2 v 12.nad. za 9,0 mio SIT, 2 SS + K 69,5 m2 v 5.nad., velik balkon, cena - 14,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o.. tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, Planina I, Ul. Janeza Puharja, garsonjera 30 m2, balkon, 6. nadstr., cena ca 8,8 MIO.
Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/347 323
KRANJ, Planina II, Ulica Juleta G , garsonjera 30 m2, 1. nadstr, ločena kuhinja, adap-tiranafcena dogovor.Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323_
KRANJ, Planina III, 2 sobno 63 m2, sončno, takoj vseljivo. cena ca 16 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
KRANJ, Begunjska ulica, 2 sobno, 48 m2,
I. nadstropje nizkega bloka, CK plin, adaptirano, sončno, takoj vseljivo, cena ca 12,5 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323_
Zlato polje - dvosobno STANOVANJE (54 m2), komplet obnovljeno, priključki, prazno, prodam, g 23-15-600, 040/200-662, 041/774-101, Pianova nepremičnine 9367
Golnik - dvosobno STANOVANJE (56 m2), III. nadst., priključki, sončno, ugodno prodam, cena 11 mio SIT. g 23-15-600, 040/200-662, 041/774-101, Pianova nepremičnine 9368
PLANINA I - gars., 27,40 m2, I.nad., zast. balkon, prazna, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
TRŽIČ - gars., 20,48 m2, VIII.nad, prazna, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
LESCE - mans. gars., 24 m2, IV.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
DOMŽALE - gars. (po pog 1 sob. stan), 24,80 m2, II.nad. nizkega bloka v zelenem okolju, prodamo, Mike & Co. d.o.o, 20-26-172, 236-49-21
ŠKOFJA LOKA-Trata, 1 sobno, 45,30 m2, pritličje, funkcionalno, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
KRANJ - center, meščansko 1 sobno stan., 48,20 m2, II.nad., prenovljeno, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA III -1 sobno, 46,80 m2, VIII nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
ŠKOFJA LOKA - 1 sobno, 37,50 m2, pritličje, delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
PLANINA I - 2 sobno, 56,80m2, II. nad., nizek blok, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49:21 _
PLANINA II - 2 sobno, 68,20 m2. II.nad., prodamo, Mike & Cb. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
VODOVODNI STOLP - 2,5 sobno, 63,50 m2, IV.nad., potrebno adaptacije, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ - okolica, 3 sobno v večstanovanjs-ki hiši z upravnikom, mansardno, 65,35 m2,
II. nad., delno obnovljeno, vrt, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o , 20-26-172, 236-49-21
PLANINA I - 2+2 sobno, 88,80m2, I.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
ZLATO POLJE ZG - 3 sobno, 61,85m2,
III. nad., vzdrževano, brez CK, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, NAKLO, ŠENČUR, prodamo in oddamo stanovanja različnih velikosti in cenovnih razredov IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387_
KRANJ-KIDRIČEVA ul, prodamo 3,5 ss, 85 m2, v pritličju, potrebno obnove, cena ugodna, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930, 041 635 387_
KRANJ - Šorlijeva, prodamo 1ss, 39,5 m2, 3. nad., cena ugodna. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
RADOVLJICA - Gradnikova ul., prodamo 2 ss s kabinetom, 61 m2, 3.nad., lasten parkirni nadstrešek, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ - PLANINA II. prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nadstropju, vzdrževano, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - Gubčeva, prodamo 2ss + 2 kabineta, 89 m2, v 1. nad, vsi priključki, lepo, vzdrževano, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - NAKLO prodamo novo 3 ss, 67 m2, v pritličju stanovanjske hiše, cena je 14.6 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
PLANINA I - prodamo 2 ss, 56,8 m2, v II. nad., vsi priključki, lepo, vzdrževano, vredno ogleda, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387
KRANJ - PLANINA I., prodamo 2 garsonjeri, 25 m2 v 1. nad. in 30 m2 v 6. nad, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - Zlato polje prodamo 3 ss, 62,50 m2, IV, nadst,vsi priključki, cena 15,1 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
TRŽIČ - Deteljica prodamo zelo lepo 3 ss, 80 m2,lll. nadstrop., vsi priključki, cena 14,8 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880. 041 331 886, 041 386 930
LESCE - ob Vodnikovi ulici Nova sodobna stanovanja 47 - 100 m2, zanimivi tlorisi, gradnja na ključ, lastni vhodi z verande, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta, vseljivo: oktober 2002. Ujemite ugodne cene! ALPDOM, d d Radovljica. 04 537 45 00, 04 537 45 15, www alpdom.si
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / andrej.zalar@g-glas.si
Torek, 9. julija2O02
Poveijnikova torta za trud Najhitrejši in najmočnejši v Medvodah
Polje pri Vodicah - Ne dogaja se ravno pogosto, da bi se gasilski poveljniki zahvaljevali ekipam na tekmovanjih s tortami. Na sobotnem tekmovanju GZ Medvode in GZ Vodice v Polju pri Vodicah, ko so se veteranke in veterani pomerili za pokal PGD Polje, pa je poveljnik GZ Vodice Lojze Kosec izročil desetarki ekipe veterank PGD Polje Angelci Žnidar po
žavnem prvenstvu podobno s tor to zahvalil mladinkam v PGD Sinkov Turn. Tokrat pa so po dveh letih njegovega mentorstva in rednega treninga na nedavnem državnem tekmovanju za memorial Matevža Haceta v Moravskih Toplicah zmagale veteranke PGD Polje pri Vodicah. Zmagale pa so tudi v soboto v Polju. "Mislim, da so si za trud in vztrajnost ter za
končanem tekmovanju torto. Na vprašanje, zakaj torto in zakaj ravno veterankam PGD Polje, je povedal, da je bilo nekaj podobnega pred desetimi leti. Takrat se je za trud in vztrajnost na treningih in nato za zmago na prvem dr-
zmago tokrat tudi veteranke PGD Polje zaslužile torto."
Zagotovo so si jo, čeprav, priznajte, se ne dogaja ravno pogosto, da bi se poveljniki takole zahvaljevali svojim "učenkam in učencem". A.Z.
Maskote so nagradile
Kranj - Pred letošnjim slovenskim kmečkim praznikom v Medvodah smo objavili nagradno vprašanje, koliko sena je v vseh treh maskotah. Dobili smo več kot sto odgovorov in največ vas je bilo, ki ste ocenili, daje v vseh treh maskotah med 4000 in 4500 kilogrami sena. Takšen je bil po strokovni oceni tudi pravilni odgovor, zato smo izmed vseh izžrebali pet pravilnih. Nagrade prireditelja prireditve dobijo: Ivanka Kirar, Trilerjeva 5, 1215 Medvode; Marija Megušar, Kalanova 14, 1215 Medvode; Vida Bobnar, Vasca 12,4207 Cerklje, Helena Frelih, Log 12, 4228 Železniki in Sonja Lotrič, Kališe 18, 4228 Železniki. Nagrade bodo srečni izžrebanci dobili po pošti.
Rolkarji in najmočnejši Slovenci so sklenili praznovanje.
karjev, ki so se tudi letos odgovorno lotili zahtevnega tekmovanja in ga tudi brezhibno izvedli, žal niso bili najbolj uspešni z udeležbo tekmovalk in tekmovalcev tako po številu kot konkurenci najboljših. Tokrat so bila nekatera poznana imena oddana v tujini ali na treningih. In ker je ta tradicionalna prireditev ob občinskem
ci. Najbolj atraktivna igraje bila seveda nošenje kobilice in sodčkov piva. Številni domačini so tokrat spodbujali tri domačine m šest tekmovalcev i/, drugih krajev. Medvodčani so seveda navijal' najbolj za domačine, za brata Ev-gena in Dejana Trampuša in za Zorana Črešnika. Vendar je nazadnje največ točk (53) /bral Peter
Medvode - Med zanimivejšimi prireditvami tradicionalnega občinskega praznovanja v Medvodah, ko se spominjajo rojstnega dne Jakoba Aljaža, so zadnja leta tekmovanje rolkarjev in igre za najmočnejšega Slovenca.
Tekmovanje rolkarjev je bilo v soboto popoldne nekakšen uvod v večerno srečanje najboljših, ki so se tokrat v Medvodah merili za najmočnejšega Slovenca s kobilico Martina Krpana in drugimi igrami. Prireditelji tekmovanja rol-
Po domače pri Repanšku
Homec - V nedeljo, 14. julija, bo na Homcu že osemnajsto srečanje godcev z diatoničnimi harmonikami. Tekmovanje Pri Repanšku se bo začelo ob 15. uri godci pa se bodo pomerili v treh starostnih kategorijah.V lepem okolju stare domače gostilne pri Repanšku bodo lahko sodelovali vsi, ki radi raztegnejo meh diatonične harmonike. Prijave bodo sprejemali dve uri pred začetkom tekmovanja. Sodelovali pa bodo godci in godčevke iz občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin.
Harmonikarje bo ocenjevala posebna devetčlanska komisija pod vodstvom Francija Lipičnika, tekmovalci pa bodo razdeljeni v tri kategorije. V prvi kategoriji bodo nastopili najmlajši harmonikarji do petnajst let, v drugi kategoriji harmonikarji od 15 do 50 let in v tretji kategoriji harmonikarji nad 50 let. Za vse sodelujoče bo prireditelj pripravil veliko nagrad, najboljši pa bodo prejeli tudi priznanja.
Prireditev Po domače Pri Repanšku na Homcu bo povezoval igralec in humorist Kondi Pižom. Za zabavo in ples pa bo do poznih večernih ur igral ansambel Melos. Tekmovanje godcev in godčevk Pri Repanšku na Homcu, ki bo letos že osemnajstič po vrsti, je na spodnjem delu Gorenjske "po stažu" najdaljše, zaradi številne udeležbe godcev pa je v primerjavi z različnimi manjšimi srečanji harmonikarjev po raznih krajih še najbolj primerljivo z množičnim gorenjskim prvenstvom harmonikarjev v Bcsnici, na katerem se najboljši uvrstijo na tekmovanje za zlato harmoniko Ljubečne. Andrej Žalar
t- 3
■■■■■■■■■
prazniku postala že kar nekakšna rdeča nit, bi veljalo o njej v prihodnje razmisliti in jo morda premakniti na drug termin v okviru tritedenskih prireditev ob občinskem praznovanju.
Drugače pa je bilo potem zvečer, ko so merili moči v stilu Martina Krpana najmočnejši Sloven-
Mohorič iz Idrije, Zoran Črešn* je bil z 42 točkami četrti, Evgen Trampuš s 23 točkami sedmi ,n Dejan Trampuš z 19 točkam1 osmi. Vsem nastopajočim je Čestital tudi medvoški župan Stani*' lav Žagar, ki je najboljšega Med' vodčana Zorana Črešnika tudi nagradil. Andrej Žafer
Srečanje šestdesetletnikov
Komenda - V komendski fari je bilo 1942. leta 58 rojstev. P" končani šoli je mlade farane iz Komende, Križa, Most, Suhadol$ okoliških vasi v komendski fari življenje usmerilo na različna pota,v različne poklice, v razne kraje po domovini in tudi v tujino. Pa so # potem po petdesetih letih 1992. leta, ko so tisto leto praznovali Abrahama, zbrali skupaj in proslavili jubilej. Čez pet let, ob 55-letnici. W srečanje spet ponovili. Konec junija letos pa so se srečali Pri GorjanU na Gori pri Komendi ob šestdesetletnici. Tokrat se jih je zbralo nekaj nad dvajset, jodločeni pa so, da bodo tovrstna srečanja nadaljevali Še naprej.  A. Ž.
Prodamo popolnoma obnovljena stanovanja različnih kvadratur, z vsemi priključki, lastnim parkirnim prostorom, vseljivo septembra 2002, cena po dogovoru. Na voljo so še štiri stanovanja in sicer dvosobno stanovanje v pritličju 58,73 m2, v prvi etaži trisobno stanovanje 89,70 m2 ter v mansardi dvosobno stanovanje s kabinetom 75,50 m2. Pri nakupu obnovljenih stanovanj ni provizije. Za več informacij nas pokličite na zgoraj navedene številke.
telefon: 04/2365 360, 2365 361
KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo enosobno stanovanje 55,60 m2.
KRANJ - MLAKA - novogradnja - prodamo stanovanja, v pritličju 64,42 m2, 64,60 m2 in-85,70 m2 v mansardi. Stanovanja so vseljiva takoj in opremljena z vsemi priključki.
GARAŽE
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo garažni boks, prevzem možen takoj, cena 1,5 mio SIT._
GARSONJERE
ŠKOFJA LOKA - P00LUBNIK, prodamo garsonjero 26,60 m2, 13. nadstropje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru.
KRANJ - PLANINA I, prodamo garsonjero 25,60 m2, visoko pritličje, opremljena kuhinja, Z lega, vseljivo po dogovoru.
EN0S0BNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje 39,20 m2, 5. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj.
TRŽIČ - CENTER, prodamo enosobno mansardno stanovanje 31,64 m2, popolnoma adaptirano, 3. nadstropje, vseljivo takoj.
DVOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 82,50 m2,3. nadstropje nizkega bloka, dva balkona, vseljivo po dogovoru.
KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosob-no stanovanje 62,50 m2, 6. nadstropje, opremljena kuhinja, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj.
ŠENČUR - GASILSKA ULICA, v stanovanjs-ki hiši prodamo dvosobno stanovanje 60,40 m2, z lastnim vhodom, 60m2 kleti, souporaba zemljišča, vseljivo po dogovoru.
TRISOBNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA I, prodamo štirisobno stanovanje s kabinetom 100,56 m2, 8. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo novembra 2002.
JESENICE - JAVORNIK, prodamo trisobno stanovanje 67,5 m2, 3. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj.
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 95,41 m2, 3. nadstropje, dva balkona, vsi priključki, vseljivo takoj.
HIŠE
OREHEK - NOVOGRADNJA, prodamo pritlično stanovanjsko hišo v 4. gradbeni fazi, cca. 80 m2 stanovanjske površine v pritličju in 80 m2 v mansardi, 400 m2 zemljišča, podkletena, atrij, vsi priključki, prevzem možen takoj.
DUPLJE, prodamo večjo, lahko večs-tanovanjsko hišo, stara cca 50 let, zunanjost hiše obnovljena, 496 m2 zemljišča, prevzem možen takoj.
TRŽIČ, prodamo 3/4 stanovanjske hiše, s pripadajočo kletjo, trisobno stanovanje 90 m2 v 1. etaži in neizdelana mansarda, možnost menjave za stanovanje v Kranju.
K0KRICA, prodamo stanovanjsko hišo, primerno za adaptacijo, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža, cca 70 m2 v posamezni etaži, 726 m2 zemljišča, hiša je stara cca 50 let, vsi priključki, prevzem možen takoj.
KUPIMO
KRANJ - Š0RLIJEV0 NASELJE, za že
znano stranko nujno kupimo dvosobno stanovanje, cca 60 - 65m2 stanovanjske površine, lahko potreben adaptacije, zaželen nizek blok.
KRANJ - PLANINA, kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje do 10 mio SIT.
KRANJ - ZLATO POLJE, kupimo dvosobno stanovanje s kabinetom ali trisobno stanovanje do 61.500,00 EUR, za resno stranko, ki prodaja lastno enosobno stanovanje.
_NAJAMEMO_
ŠENČUR, BLIŽNJA OKOLICA, NUJNO najamemo stanovanje za tričlansko družino, obvezno vsi priključki, lahko tudi polovica hiše ali manjša samostojna hiša.
L m.
BLED - NOVOGRADNJAlLe še dve 2ss v pritličju (55 m2), terasa, klet, garaža, vsi priključki, vseljivo: december 2002. Pohitite! ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
RADOVLJICA: 25,62 m2, garsonjera v 4. nadstropju, ohranjena, z opremo, vseljiva takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
BLED: 32 m2, 1ss v 1. nadstropju, CK na elektriko, ohranjeno.ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVLJICA: 61,47 m2. 3ss v 4. nadstropju, CK, zastekljen balkon, pogled na Jelovico, ohranjeno, vsi priključki, vseljivo v začetku novembra. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
ZAPUŽE: 63 m2, dvosobno stanovanje v 1. nadstropju, svetlo, vsi priključki, velik balkon, garaža, možen nakup z opremo ali brez.ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16
KAMNA GORICA: 76 m2, trosobno stanovanje, mansarda, ohranjeno, etažna CK, klet, drvarnica, nadstrešnica, ugodno, vseljivo takoj.ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16_
PLANINA 2: prodamo 1ss, 49,5 m2, pritličje, cena 11,9 mio. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/734 198
PLANINA 1- prodamo 3ss, 78 m2, 16,4 mioFRAST-nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/ 734 198_
ZLATO POLJE: prodamo 3ss, 62 m2, CK, 15,5 mioFRAST-nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/ 734 198_
PLANINA 2: prodamo lepo atrijsko stanovanje, 2ss+kabinet, 85 m2.FRAST-nepremičnins-ka hiša 04/ 234 40 80 041 / 626 581
ŠKOFJA LOKA - prodamo 2,5 ss, 71 m2, balkon.FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/734 198
PLANINA 3- prodamo mansardno lepo trisobno stanovanje, cena 18,5 mio FRAST-nepremičnins-ka hiša 04/ 234 40 80 041/ 626 581
Kranj - Planina I: Lepo 2SS+2kabineta, 89m2, IV.nad,vsi priključki, kopalnica renovirana, mirna sončna lepa lokacija, takoj vseljivo. Planina I. 2SS, 68m2, IV/IV nad, velik balkon, zelo sončno, mirna lokacija.ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661_
Šk.Loka-Podlubnik: 2SS,63m2, IX.nad, vsi priključki, takoj vseljivo, Podlubnik: 2SS, 62m2, VIII.nad, vsi priključki, ugodna cena.ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
RADOVUICA-Gradnikova: zelo lepo 3SS, 74m2, obnovljeno,izredno lepo, cena po dogovoru. Cankarjeva : 3SS, 72m2, VP, zelo lepo ,takoj vseljivo, Žagarjeva: 3SS,63m2,ll.nad, nizek blok, takoj vseljivo, vsi priključkilTD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 031/669-272_
KRANJ-center: 3SS,98m2,VP, obnovljeno, vsi priključki, KRANJ-mestno jedro: 2SS,45m2,vsi priključki, KRANJ-mestno jedro: 3SS, 135m2, P, popolnoma obnovljeno, vsi priključki Kranj-Žagarjeva: V več stanovanjski hiši 3SS, 90m2, Lnad.vsi priključki + garaž. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS + K 63 m2 v 4.nad., CK ni, cena • 13,2 mio SIT, 2 SS 54,6 m2 v4.nad., vsi priključki, cena = 13,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 57 m2 predelano v 2,5 SS v 3.nad., cena ■ 13,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2 v l.nad., obnovljeni prostori, primerno za stanovanje ali poslovne prostore, cena = 18,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II - 1 G 29,8 m2 v 5.nad., ločena kuhinja, cena ■ 9,7 mio SIT, 2 SS 68 m2 v 2.nad./3.nad., plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., pogled na hribe, cena - 14,9 mio SIT, 2 SS 62,5 m2 v 6.nad., takoj vseljivo, cena ■ 14,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
Planina I. DVOSOBNO + DVA KABINETA, l.nad., priklučki, vzdrževano, ugodno prodam. V 23-15-600, 040/200-662, 041/774-101, Pianova nepremičnine 9369
Prodamo stanovanje na Drulovki. tt 041/63-00-88 9384
TOVORNA VOZILA
Prodam FURGON RENAULT TRAFIC, I.90, tehnično brezhiben, rt 041/654-664
VOZILA DELI
Prodam 4 GUME Good year NCT 5 205x60x15, prevoženih 5000 km. rt 041/33-55-39 8866
"CITROEN" avtoodpad rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. rt 50-50-500
prodam MOTOR za Jugo 55, prevoženih 70.000 km, cena 10.000 SIT in motor za Lado 1200, cena 15.000 SIT. O 041/283-461
Prodam GUME GOODYEARdim 175-70-13. rt 041/950-139 9361
VIKENDI
VIKEND 10 km od Podčetrtka, opremljen, vsi priljički, 1300 m2 zemlje, prodam. It 041/419-888 9337
VOZILO KUPIM
ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL, takojšn-je plačilo, prepis, odvoz, tt 041/643-054, CORK 2000,d.o.o., Krnica 42 8709
Kupim OSEBNO VOZILO diesel ali TDi, 1.94-01. rt 031/406-715 9413
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), It 5134-148, 041/632-577_9005_
JEEP VOJAŠKI z vgrajenim diesel motorjem, redistriran, odlično ohranjen, prodam. It 531-
83-40 9292
NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459
Internet: HTTP://www.sveke.si Ematl: info@svet-re.si
GARSONJERE IN EN0S0BNA STAN0VAN.
KRANJ - Planina; 24 m2, garsonjera, 1. nadstropje, CK, takoj vseljiva. Cena: 7,8 mio SIT. PS00846JN-KR
KRANJ - Planina II; 34 m2, garsonjera, 3. nadstropje, ločena kuhinja, balkon, zahodna lega. Cena: 9,7 mio SIT (43.000 EUR). PS00855JN-KR_
KRANJ - Planina lil; 47 m2, enosobno, deloma mansardno, ohranjeno, klima, balkon, dvigalo, V lega, vseljivo 8/02. Cena: 11,5 mio SIT (50.500 EUR). PS00766MA-KR
KRANJ - Planina; 57 m2, dvosobno, 2. nadstropje, odlična lokacija, balkon, nizek blok. Cena: 13,8 mio SIT (61.000 EUR). PS00786JN-KR
DVOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - Planina Ul; 62 m2, dvosobno, 7. nadstropje, velik balkon, sončna lega z razgledom. Cena: 14,5 mio SIT (64.000 EUR). PS00668MA-KR
KRANJ - Planina; 55 m2,2,5-sobno, dobra prostorska razporeditev, 9. nadstropje, sončna stran. Cena: 13,4 mio SIT (59.000 EUR). PS00834JN-KR
KRANJ - Planina ti; 82 m2,2,5 - sobno, 2. nadstropje, dva balkona, lega V-Z. Cena: 17,1 mio SIT (75.000 EUR). PS00842MA-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 52 m2, dvosobno, pritličje, adaptirano, dobra prostorska razporeditev, CK-plin. Cena: 13,9 mio SIT (61.500 EUR). PS00837JN-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 55 m2, dvosobno, 4. nadstropje, dobra lokacija, CK, takoj vseljivo. Cena: 13,4 mio SIT (59.000 EUR). PS00839JN-KR
TRŽIČ - Deteljica; 61 m2, dvosobno, popolnoma obnovljeno, delno opremljeno, 1. nadstropje, nizek blok. Cena: 14 mio SIT (62.000 EUR). PS00820MA-KR
TRI IN VEČ SOBNA STANOVANJA
KRANJ - Vodovodni stolp; 74 ni2, trisobno, 3. nadstropje, v celoti adaptirano, dobra lokacija, CK-plin. Cena: 18,6 mio SIT (82.000 EUR). PS00782JN-KR
KRANJ - Stražišče; 110 m2,1/2 hiše oz. v celoti obnovljen del pritličja ter celotno 1. nadstropje, 3 x balkon, 170 m2 vrta. Cena: 19,3 mio SIT 85.000 EUR). PH00724MA-KR_
DRULOVKA; 84 m2, trisobno, adaptirano, v dveh etažah, CK, balkon. Cena: 18,6 mio SIT (82.000 EUR). PS00826JN-KR_
NAKLO; novo, trisobno + bivalna kuhinja, pritličje starejšega objekta, CK, možna menjava za manjše stanovanje. Cena: 14,5 mio SIT (64.000 EUR). PS00715MA-KR
TRŽIČ - okolica; 120 m2,1/2 hiše oz. 3,5 - sobno stanovanje, CK, velika terasa, vrt, dve garaži, sončna tega, možna menjava za stanovanje v Kranju. Cena: 14,7 mio SIT (65.000 EUR). PH00853MA-KR
KRANJ; 600 m2, luksuzna poslovno-stanovanjska hiša, dvojna garaža, klet in pritličje primerna z3 posl. dejavnost, nadstropje in mansarda za stanovanjski del, parcela 515 m2, dobra lokacija. Cena: 79,4 mio SIT (350.000 EUR). PH00844MA-KR ^
NAKLO; 294 m2, tloris 12 x 9m, novejša, izredno kvalitetno grajena, varovana, lahko dvodružinska* kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene počele. Cena: 63,5 mio SIT (280.000 EUR)' PH00800MA-KR__j
LJUBNO; 130 m2, starejša, delno adaptirana, enodružinska, na parceli 540 m2, nova streha in CK-sončna lega, lep razgled. Cena: 15,9 mio Sfl (70.000 EUR). PH00859JN-KR__j,
ŠKOFJA LOKA - okolica; 170 m2, enodružinska, P*1'' merna za 4-člansko družino, parcela 522 m2, lep3' mirna lega. Cena: 37,4 mio SIT (165.000 EUR)-PH00746JN-KR____,
PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 25 let, na parceli 800 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseljiva. Cena: 42,1 mio SIT (185.00° EUR). PH00857JN-KR_
CERKLJE; 170 m2, dvodružinska, potrebna adaptacije, parcela 480 m2, mirna lokacija. Cena: 30,2 m'0 SIT (133.000 EUR). PH00794JN-KR __.
CERKLJE - Poženik; 280 m2, dvostanovanjska, parcela 998 m2, idilična, mirna lokadja, obrobje vas'' Cena: 35,8 mio SIT (158.000 EUR). PH00809MAjW
BLED; 340 m2, prestižna novejša vila, sodobna arhitektura, parcela 2.500 m2, končna, sončna, mir"3 lega. Cena: 136 mio SIT (600.000 EUR)' PH00841MA-KR
POČITNIŠKI OBJEKTI
BLED - Sp. Gdrje; 180 m2, Ul. gr. faza, mir"3; sončna lega, parcela 600 m2, primerna tudi za*1 kend. Cena: 18,1 mio SIT (80.000 ELW" PH00807MA-KR_____
CERKLJE NA GOR. - Stiska vas; 100 m2, tloris S,S* 6,5 m, bivalni vikend - brunarica, zidana gara*3, rasa, sončna parcela 711 m2, asfalt do his ' PV00761MA-KR_
KRVAVEC - Ambrož; 93 m2, zidan vikend z garajo sončna parcela 713 m2, končna, mirna lega. te 20 mio SIT. PV00858MA-KR_
KRVAVEC - Kriška planina; 31 m2, apartma v depandansi, praktično na smučišču, nizko Pnt ogrevan z el. ali kaminom, lasten parkirni pr tor. Cena: 7 mio SIT (31.000 EUR). PV00822"" KR
ARCELČ
HIŠE
KRANJ - Klanec; hiša - dvojček, 112 m2 stanovanjske površine, dve etaži, 56 m2 kleti, parcela 414 m2, odlična lokanja. Cena: 34 mio SIT (150.000 EUR). PH00801TJ-KR
ZAZIDLJIVE R
GOLNIK - Letence; 1300 m2, vikend parcela, so^ na mirna lega, asfaltiran dostop. Cena: 14,3 mi
(63.000 EUR). PZ00825MA-KR___
PREDDVOR - Možjanca; 484 m2, sončna pa^ v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razS ^. 0 Cena: 7,9 mio SIT (35.000 EUR). PZ008?^j
CERKLJE - Apno; 486 m2, parcela zavike^' rahlo v hribu, z lokacijsko dokumentacijo« ^ in elektrika na parceli. Cena: 5,7 m' (25.000 EUR). PZ00814MA-KR
KRANJ - 8 km v smeri proti Lj.; wna'i0^\ob zazidljiva parcela, tlorisa 16 x 45m, Pn7uPijR). njej. Cena: 13,6 mio SIT (60.000 c PZ00773MA-KR_
LJUBNO - Praproše; 2984 m2, stavbno zej^n; če, mirna lokacija v vasi. Cena: U (48.500 EUR). PZ00674JN-KR
-fagk, 9. iuliia 2002
MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
FIAT PANDA CLX, 1.94, registriran celo IgJM^rodam. S 031/238-944 9297
WVJETTA, 1.86, lepo ohranjen, registriran, !jg°jno prodam, rt 041/566-302 9298
Prodam FIAT PANDA 1.92, reg. celo leto.
!L°il/J1^026_9306
SAXO 1.0 I,LET 99 1.REG 00, 50.000 Ml. KOT NOV, AIR BAG, 980.000 SIT, ^J-ESCE DO.O., TEL 04-5319-118
LAGUNA 1.8, LET 99, SREBRNA, 1. LASTNIK, SERVISNA, KLIMA, 4X AIR BAG, REG ^/03,2.450.000 SIT, AVTO LESCE ijg-0-.TEL: 04-5319-118_
KIASEPHIA 1,5, LETNIK 1999, METALI K MOD-38.000 KM, ZELO LEPO OHRANJEN, ^EG.DO 5/2003, CZ, ES, EL. OGLEDALA, RANO. 1 LASTNIK, CENA: 1.249.000,00 UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE AVTO MLAKAR PODF30RŠEK, LJUBLJANSKA C.30, 4000 !^jJ;TEL:04/20 19 308
plAT BRAVO 1,2, LETNIK 1999, 3RE-°RNE BARVE, SERVO VOLAN, CZ, ES, 2X J»R BAG, 44.000 KM. LEPO OHRANJEN. JgNA 1.580.000,00 SIT. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, J^ANJTEL.:04/20 19 308
ALFA ROMEO 147 2.0TS, LETNJK 2001, 2-OOOKM, METALIK ZELENE BARVE, VSA OPREMA+USNJE. CENA: 3.990.000,00 KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ JJL_^)4/20 19 308_
.RENAULT MEGANE 1,9 DTI KARAVAN, ttTNlK 2000, 60.000KM, METALIK ^RAFITNA BARVA, KLIMA, SERVO VOLAN, S DCZ, CENA: 2.450.000.00 SIT. URE-UIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA G-30, KRANJ TEL.:04/20 19 308
SUZUKI SVVIFT 1,3 GL, LETNIK 1993, RDEČE BARVE, 5V, REG. DO 2/2003, 114.000KM. CENA: 399.000,00 AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA
C. 30, TEL.04/20 19 308_
PASSAT 1.9TDI VARIANT 4X4,LET 98, ZE-LEN, REG 5/03, VSA OPREMA, ALU, 3.450.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O., TEL.:04-5319-118
ASTRA 1.8 KARAVAN,LET 92, MET MOD-RA, SERVO, S STREHA, REG 4/03, 590 000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
KANG00 1.4 RT,LET 99, RUMEN, 5 SEDEŽEV.SERVO, EL OPREMA, 2X AIR BAG, MEGL, 1.LAST, SERVISNA, 1.510.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
CITROEN, ZX 1.8 AURA,LET 94, BEL, SERVO, EL OPREMA, 580.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
CORSA 1,2,LET 94, BELA, 2X AIR BAG, EL STEKLA, 650.000 SIT, AVTO LESCE
D. O.O., TEL: 04-5319-118
GOLF IV 1.9 SDI.LET 99, 52.000 KM, REG 5/03, 3V, 4X AIR BAG, 1.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ROVER 214 I,LET 97, BELA, 1.LASTNICA, AIR BAG, 5V, OHRANJEN, 1.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ESCORT 1.6 CLX,LET 95, MET ZELEN, AIR BAG, REG 10/02, 3V, SERVISNA, 790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FORD, MONDEO 1.8 TDI KARAVAN GHIA.LET 99, MET SREBRN,AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG,LES, 2.250.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MEGANE 1.4 16V.LET 2000, 31.000 KM, MET MODER, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, AR, KOT NOV, 2.180.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel.: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561, fax: 28-11-392
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba
B|ejska Dobrava
URADNE URE: od 7. do 15. ure
od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222
Dežurna služba popoldan do 20. ure
tel.: 5874-222 ali neprekinjeno 24 ur.
POGREBNIK Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
POGREBNE STORITVE NOVAK
Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c 43/a, Škofja Loka
°d ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel.: 50-23-500, 041/648-963
°ežurna služba od
14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne
041/648-963
041/357-976
^ogrebne storitve hipnos d.o.o.
°arletova cesta, Preska - Medvode, te'/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699
za objavo osmrtnice ali zahvale v Gorenjskem glasu dobite obrazce
p*l VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
SUZUKI, VITARA 1.6,LET 94, MET SIVA, 5V, SERVO, EL OPREMA, ALU, OHRANJENA, 1.395.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FORD, FIESTA 1.3,LET 2000, RDEČA, 51.000 KM, 5V, AIR BAG, 1.LASTNIK, 1.190.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O,AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
AUDI, A3 1.8,LET 98, 4X AIR BAG, AVT KLIMA, EL OPREMA, ALU, OHRANJEN, 2.440.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MPGflNTftR
I C1 Bratov Praprotnic 10, NAKLO ■Lh-J Te|,/fax; 04/25-76052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV¥MONROES
MONDEO 1.8 TDI KARAVAN,LET 99, MET MODER, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, AR, EL OPREMA, OHRANJEN, 2.270.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
KOMBI MB 100 D,LET 90, MODER, POVIŠAN, 590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118_
OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO VOZIL S SLIKAMI, TER KORISTNE NASVETE Z IZRAČUNOM REGISTRACIJE ZA VAŠE VOZILO NA NAŠI INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI_
PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O.JEL: 04-5319-118
CITROEN AX, 1.93. 42.000 km, 1.lastnik, sevisna knjiga, reg. do 3/03, lepo ohranjen, 310.000 SIT. rt 041/673-812 9307
R 19 GTS, 1.89, reg.6/03, 235.000 SIT, OPELASKONA 1.6 diesel, 1.84, reg.11/02, 135.000 SIT. rt 23-25-823 9316
Prodam ŠKODO FAVORIT, 1.91, karamboli-rana, v voznem stanju, rt 25-41-074 9319
Prodam GOLF II 1.3, 1.90, bel, izredno ohranjen, ugodno. It 041/436-346, 041/453-070
Prodam FIAT PANDO 4x4, 1.1 motor, 90.000 km, črne barve, reg. do 5/03, cena po dogovoru, rt 031/505-572 9359
Prodam CITROEN XANTIA, I.93, 2. lastnik, prevoženih 152.000 km, nova lamelna košara, aluminjasta platišča, spojlerji, elek. odpiranje stekl, avto radio, nov menjalnik reg. do 12/03, cena 880.000 SIT. rt 031/272-844, 201-14-37_9362
Prodam nove letne GUME 185-65-15, primerne za R SCENIC, rt 041/582-829
Prodam FIAT CINOUECENTO, 1.95, 56.000 km, cena po dogovoru, rt 031/599-770 9379
Prodam SEAT MARBELA, 1.93, 140.000 km, zelo ohranjen, rt 041/650-944 9389
Prodam FIAT PUNTO 55, 1.97, reg. do 6/03, prevoženih 36.000 km, 1. lastnik, rt 041/863-515 9388
GOLF 1.79, ben., dober motor in zelo ohranjen, ugodno prodam, rt 031/647-
968 9409
ZAPOSLIM
Brez tveganja in stroškov, ni akviziterstvo, nudimo kredit, rt 041/784-151, Tomaž, Podjetniško svetovanje, Planina 7, Kranj
Zaposlim VOZNIKA kombija za prevoze doma in v tujini. Delovno razmerje po dogovoru. Tadej Brce s.p., J.Platiše 11, Kranj, rt 041/35-80-55 Matej 9099
V mesecu avgustu honorarno zaposlim ŠOFERJA C kategorije, rt 041/718-782, Podobnik Tomaž s.p., Pod Plevno 3, Škofja Loka_
Zaposlim AVTOKLEPARJA. rt 280-85-00, Matevž Ribnikar s.p., Jezerska c.86b, Kranj
Redno zaposlimo KUHINJSKO POMOČNICO. Pogoj je lasten prevoz. Hotel Bellevue d.o.o., Šmarjetna gora 6, Kranj rt 270-00-
70 9138
Podjetje ALPE TRANSPORT d.o.o., Jesenice, zaposli VOZNIKA C in E kategorije z ustrezno izobrazbo za nedoločen čas za mednarodni prevoz. Inf. na rt 586-54-20 ali na naslov: Sp. Plavž 6 b, Jesenice 9234
Zaposlimo ELEKTROTEHNIKA - ELEKTRONIKA. Pisne prošnje pošljite na naslov: Meritve PG d.o.o., Zalog 2, Golnik 9266
Zaposlim samostojno FRIZERKO, pogoj 2 leti delovnih izkušenj. Frizerski salon Sabina, Weingerlova 6, Šenčur, rt 031/683-672 Sabina 9363
Redno zaposlimo 3 ZASTOPNIKE za prodajo tehničnih artiklov, poskrbimo za uvajanje, redna izplačila in možnost napredovanja. Sinkopa d.o.o., Žirovnica 87, Žirovnica, rt 031/634-584,041/793-367 9378
Zaposlimo PICOPEKA. Picerija Pod Jenkovo lipo, Dvorje 58, Cerklje, rt 041 /692-821
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo - ZIDASKA DELA ( notr. in zu-nan. ometi, fasade adaptacije ..) in KERAMIČARSKA DELA ( obnove kopalnic, stopnišč ipd.), rt 031/782-386_9054
Iščem delo - pomoč starejšim in nega. rt 58-63-862 9301
Iščem redno delo v Kranju, proizvodnja, pom.dela, sem 42-letna, zanesljiva! rt 031/262-119 9308
IŠČEM REDNO DELO V KRANJU -PROZVODNJA, POMOČ V KUHINJI, rt 041/795-329 po 14.uri 9309
Iščeva delo - harmonikaš in kitarist, igrava na ohceti, obletnicah, imava program, rt 533-10-15 9344
ELEKTROTEHNIK TELEKOMUNIKACIJ, išče delo, primerno izobrazbi (instrukcije ali prevajanje - angleščina), rt 20-45-275 Igor
Iščem delo - igranje na obletnicah, porokah, frajtonarica + midi. rt 25-22-152, 031/582-457 940!
ŽIVALI
V SPOMIN
Jutri, 10. julija 2002, bodo minila štiri žalostna leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
DAMIR KERN
13.1.1977 - 10.7.1998
Bil je mlad, pred njim je svet kot roža zacvetel, tisoč je imel želja in sanjam je verjel. Ljubil je hitrost in lesk samotnih nočnih cest, mlado moč motorju dal, kot z njim bi šel vihar.
Bil je miren tih večer, kot vlival bi zlato, je pomahal in odšel, nazaj ga ni bilo. Le trenutek in njegov je svet potonil v mrak, marsikdo bo tam molče ustavil svoj korak.
Preveč je belih rož ob cestah, na njih napisanih bridkosti, namesto smeha in mladosti, spomin v tišini onemi. Preveč je belih rož spletenih, preveč oči z dlanmi pokritih in sanj za vedno izgubljenih v sencah večne je noči.
(Fantka Požek)
Hvala vsem, ki se ga spominjate s postankom ob njegovem grobu, s svečko, cvetjem, ali mislijo spomina. Mami Marija, ati Alfonz, sestra Vesna z družino
ZLATE PRINAŠALCE, rodovniške, stae 9 tednov, cepljene in tetovirane, prodamo, rt 041/366-600,51-31-498 9238
Prodam KOZICO in 3 KOZLIČKE, stare 2 meseca rt 513-83-50 9298
Prodam dva perzijska MUCKA, stara dva meseca, rt 041 /202-089 9312
SAMOJEDE, mladiče z rodovnikom, cepljene prodam, rt 031 /632-333 9327
Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. rt 041/969-672_9329
Dva PRAŠIČA, stara tri mesec, prodam, rt 01/839-16-91_9330
Prodam mlado KRAVO simentalko. rt 257-20-29 9333
Prodam tri tedne starega ČB BIKCA, pod-brezje 150, rt 040/330-606_9339
Prodam brejo KRAVO simentalko. rt 595-74-57, zvečer 9341
Prodam PUDLE, dve psički, stari 12 tednov, 2x cepljeni, čistokrvni, brez rodovnika. rt 204-13-01 9353
Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. rt 041/582-168 9360
Prodam 14 dni starega ČB BIKCA. C 580-30-56 9375
Prodam mlade ZAJCE orjake po ugodni ceni, rt 232-45-39_9375
Prodam PIŠČANE za dopitanje. rt 041/515-867_9387
Prodam KRAVO in TELIČKA, rt 51-35-
805 9400
Prodam ZAJČKE hermeline. rt 572-58-65
Prodam mladega KOZLA brez rogov in MORSKE PRAŠIČKE, rt 041/265-877
Prodam 2 BIKCA simentalca, težka 120 in 350 kg. rt 031-525-730 9412
Prodam dve PSIČKI nemški ovčarki, stari devet tednov, g 031/720-137_9417
Prodam ZAJKLE za rejo - kličite zvečer tt 01/83-23-686 9419
ŽIVALI KUPIM
Kupim BIKCA simentalca težkega od 150 do 200 kg. rt 041/821-094 9345
Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. rt 533-07-55 9352
	V SPOMIN
Iščem te v travah,	
iščem te v morju,	
najdem te v zvezdah,	
ki sijejo name.	
(M. Kačič)	
	Mineva leto, odkar smo se poslovili od našega
	ALOJZA PAVLICA
	iz Zg. Dupelj
	Hvala vsem, ki se ga spominjate.
	VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustila draga mami, mama, tašča, sestra in teta
IVANKA KLANDER
z Velikega hriba pri Kranju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku Grdenu za lepo opravljen obred s sveto mašo, pogrebni službi Navček, pevcem in solistu za zaigrano Tišino, zdravnikom in osebju nevrološke klinike Ljubljana, osebju Doma upokojencev Kranj in Društvu upokojencev Kokrica. Posebna zahvala ge. Eli in ge. Jeleni za pomoč in podporo. Zahvala vsem imenovanim in neimenovanim.
Žalujoči: hči Mojca in sin Marko z družinama, vnuki David, Anže, Tjaša in Leja ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Najhujša vseh je bolečina v nesreči srečnih dni spomin.
Danes, 9. julija 2002 mineva žalostno leto, odkar smo se z bolečino za vedno poslovili od nadvse dobrega moža, očeta in deda
VINKA ŠIBERLA
Vsem, ki se ga kakorkoli spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in mu prižigate sveče, iskrena hvala.
Pogrešamo ga: žena Vera, sinova Gorazd in Izidor z družinama.
ZAHVALA ,
V 89. letu je za vedno zaspala naša draga mama, stara mama, tašča in teta
KRISTINA FRELIH
p.d. Kejžarjeva mama iz Spodnjih Danj
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Iskrena hvala dr. Habjanu in patronažni sestri Dolenčevi za
zdravstveno oskrbo in obiske na domu. Prav tako se zahvaljujemo tudi g. župniku Kožuhu za pogrebni obred s sveto mašo ter pevkam za petje. Posebna zahvala sosedi Tilki in Martini ter pogrebcem in vsem, ki ste jo pospremili na
njeno zadnjo pot.
ŽALUJOČI VSI NJENI Sp. Danje, Ljubljana, 30. junija 2002
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
tJA fr*K O-faeo, SO
glATA
ne ve se še ni se Se o*h.a!
TOREK	SREDA	ČETRTEK
	v Vit,,	
		/Y^A J~
od 13 °C	od 14 °C	od 15 °C
do 30 °C	do 31 °C	do 32 °C
Danes, v torek, sredo in četrtek bo sončno in postopno topleje. V četrtek zvečer lahko nastane v gorah kakšna vročinska nevihta.
Kovaški šmaren v Kropi
Krope ni mogoče pozabiti
Kovaški šmaren v Kropi, šesti po vrsti, ki ga pripravlja Turistično društvo Kropa, ima svoje korenine v letu 1705, ko je sedem fantičev v gozdu tik nad Kropo našlo sliko sv. Marije kroparske Matere Božje. Na tem mestu je bila v njeno čast postavljena cerkev in datum njene postavitve, 2. julij je postal praznik, Kovaški šmaren,
praznik vseh Kroparjev.
Kropa - Praznik, ki je pomenil tudi oddih za kovače in kovačice, rudarje in oglarje kot tudi za fuži-narje od vsakdanjega trdega kovaškega dela. Danes pa je Kovaški šmaren prerasel v najpomembnejšo kroparsko prireditev, katere glavni namen je prikaz kovaškega vsakdana nekdanje Krope. Krope, ki je v svoji 700 let trajajoči zgodovini z ognjem in železom oblikovala svojevrstno komuno, ki jo s ponosom imenujejo zibelko ko-vaštva. Na Kovaški šmaren zato turistično društvo s pomočjo občine Radovljica, Muzejev radovljiške občine, LTO, Športnega društva Kropa, gasilskega dru-
štva, krajevne skupnosti, kulturnega društva Kropa pripravi vrsto zanimivih prikazov ročnega kovanja, kovaške kolonije, likovne delavnice, kroparske štorije in modrovanje starega Kroparja po zapiskih umetnega kovača Joža Ber-tonclja, kulturni program s pevci iz Radiš na Koroškem, športne igre...
Kovaški šmaren je vključen v mednarodni projekt Venerina pot,
Bojan Gašperšič
ki združuje gradove in srednjeveška mesta Nemčije, Avstrije, Češke, Slovenije in Italije.
S kovaško kolonijo želijo spodbuditi in ohraniti kovaške veščine, letošnjo kolonijo so podprli in omogočili Gorenjska Banka Kranj, Merkur Kranj in UKO Kropa. Otroci so risali, dvanajst kovačev in pomočnikov pa je kovalo po zamislih likovnih umetnikov, arhitektov in oblikovalcev.
V UKO Kropa, ki je odprla duri tisočem obiskovalcev, ki so prihajali v Kropo, je minulo soboto kovač, Kropar Anton Smrekar dopolnil natančno 30 let delovne dobe. Anton Smrekar nam je de-
Zabavne kmečke igre
Lom pod Storžičem - Športno društvo Lom je minulo soboto organiziralo prireditev kmečko-vaških iger, na kateri so poleg domače ekipe sodelovale še ekipe Jezerskega, Jelendola in Podljubelja. Prav domača ekipa pa se je na koncu veselila zmage in nagrade, hrane v vrednosti 10 000 SIT.
Že zgodaj popoldne se je pred domom krajanov v Lomu pod Storžičem zbrala množica ljudi, in sicer na tradicionalnem srečanju štirih dolin /. naslovom "Prav fletno se bomo imeli". Popoldne so se tako med seboj udarile štiri ekipe, ki so v različnih igrah skušale prikazati kar največ motoričnih sposobnosti, fizične pripravljenosti, borbenosti, iznajdljivosti... Na koncu so slavili domači-
ni, sledili so Podljubeljčani, na tretjem mestu je pristala ekipa Jelendola, zadnja, z istim številom točk kot tretjeuvrščena, a eno zmago manj, pa je bila ekipa Jezerskega. Čeprav je bilo med ekipami čutiti veliko tekmovalnosti, želje po zmagi in požrtvovalnosti, pa je kljub temu vse skupaj potekalo v sproščenem in prijateljskem vzdušju. Ekipe, sestavljene iz osmih čla-
nov, so se med seboj pomerile v več igrah. Tako so npr. člani ekip morali pokazati, kako hitri in iznajdljivi so pri košenju in grabljenju trave, kako spretni so pri zajemanju vode iz čebra, na programu pa je bila tudi igra imenovana Kdor ne skače ni Sloven'c. Pri slednji so se morali vsi člani ekipe izkazati v skakanju z vrečami. Takšne in podobne igre so nekaterim tekmovalcem povzročale več, spet drugim manj težav, ob vseh njihovih napakah in nerodnih padcih pa so se gledalci zabavali in dodobra nasmejali. Vse'ekipe so imele tudi svoje zveste navijače, ki so s plakati, zastavami, predvsem pa z bučnim navijanjem vseskozi podpirali in spodbujali svoje sovaščane. Še dodatno pa je obiskovalce ogrela predvsem na-rodnozabavna glasba, ob kateri so mnogi prepevali in uživali že med samim tekmovanjem. Vse skupaj pa se je nadaljevalo tudi po končanem tekmovanju, ko je za družabno srečanje skrbel ansambel Zarja.
Prijetno sobotno druženje ljudi vseh starosti je zagotovo zadosten razlog za ohranjanje tradicije tudi v prihodnosti, tekmovalci pa si s tem pridobijo priložnosti za ponovne zmage. Nika Kladnik, foto: Tina Doki
Kovač Anton Smrekar
jal, da se pri ročnem kovanju ni prav nič spremenilo, edino, kar so kupili je hidravlično kladivo. Delajo po naročilu, največ je zaščitnih ograj, svečnikov, podstavkov -po naročnikovih zamislih. Delo je težko, zelo naporno, oglušujoče, ampak Anton je kovač in kovač bo za zmeraj ostal...
Novorojenčki
V obeh gorenjskih porodnišnicah se je v preteklem tednu rodilo 33 otročičkov, in sicer v Kranju 27 in na Jesenicah 6.
V kranjski porodnišnici je 27 mamic povilo svoje novorojenčke. 11 jih je rodilo deklice in 16 dečke. Na prvem tehtanju je bila najtežja deklica, ki je tehtala 4.340 gramov, najlažji pa je bil deček z 2.800 grami.
V jeseniški porodnišnici je prvič na ves glas zajokalo 6 otročičkov, od tega 4 deklice in 2 dečka. Kazalec na tehtnici je 3.010 gramov pokazal najlažji deklici, najtežjemu dečku pa 3.470 gramov.
Mali Tine v vigenjcu Vice že kuje.
Bojan Gašperšič, predsednik Turističnega j društva Kropa: "Vsako leto je veliko obiskovalcev, potrudimo se po najboljših močeh, da je Kroparski šmaren raznolik, privlačen in da se ohranjajo stari običaji. Upam, da nam to uspeva..."
Pa še kako! Že dopoldne je bilo v Kropi ogromno ljudi, še več po-
poldne in zvečer. Minilo je celo stoletje, odkar so kolesa Zj dovine ustavila mehove in pogas'' la ognje kovaške Krope. Utihni'' so udarci kladiv in zaukazano jc bilo "nehavanje". A ostali so tra' dicija, kulturi, običaji in govori simboli starodavne fužinarske Krope, ki se ne pozabijo.
Darinka Sedej
Danes izšle Novice
izpod
Krvavca
Brezplačno
za občanke in občane
občine Cerklje
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 21. KROGA, z dno 7.7.2002
13, 15, 18, 26, 27, 28. 33 i
dodatna 25
Izžrebana LOTKO stovilka 417552
V 28. krogu jo predviden sklad za SEDMICO: 80 miljonov SIT
/a dobitek LOTKO. 17 miljonov SIT
GLA.3
0V: Izvajalec: /,ivo<l mladiiji; Prireditev omogoča: Mestna občina Kidi
Danes izšla Kranjčanka
Brezplačno
za občanke in občane
občine Kranj