Glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko **rO XII., ŠT. 90 — CENA 10 DIN KRANJ, 18. NOVEMBRA 1959 Previdnost ali nezaupanje seji obeh zborov Občin-^ega ljudskega odbora Kranj * vilo pred dnevi največ go-*Qra o kreditih za rekonstruk- opekarne v Stražisču. Da * se odborniki tolikanj zamu-P« pri razgovorih o tem pred-°ZU, je bilo krivo površno in Ha hitro roko pripravljeno i^adivo. , So/;' zanimivo pa utegne bi-I nekaj, drugega: kako gledate na rekonstrukcijo in prihod-TOjt opekarne in gradbene de-1'vnosti sploh, z ozirom na no-x>e Zakone o finansiranju stanovanjskih iz°radenj. Ko so 9*mreč ugotovili, da bi od ce-jpttc investicije 75 milijonov farjev za opekarno Straii-^£ prispevali po 25 milijonov ***a'mi in občinski investicij-J' sklad in končno občinski ^novanhki sklad, je razpra-*" osivela. Posamezniki' so izdali boJaizen. čes da bi s tem fTeveć prizadeli stanovanjski *klad in tako okrnili stano-9anjsko gradnjo. Pri tem so tf sklicevali na nove stanovanjske zakone, po katerih, °t je predvideno, bo prišlo Tes mani sredstev v občinske ^znovanjske sklade, takim razlagam so. seveda. "g/ nasprotovali. Zatrjevali da bi tako reševanje vo-*'*o v slepo ulico, ker novi ^tnovaotjski zakoni nikakcr bndo zmanjšali stanovani-**c izgradnje, kajti stanovanj- *i Zakoni nikakor ne bodo ^ani'ali stanovanjske izgrad-kaiti odpirajo sc nove ^ŠnoMi udeležbe državljanov "Tt Jina>nsiran)u stanovanjske %r-.Tebe ostalih gradenj — sel Vse to narekuje, da n>ka-°T ne sme obseg proizvodnje %r<*dbeneva materiala ostati na rjf| ravni kot doslej, ali pa se *fy> zmanjšati. Stanovanjski "*d razen tega doslej nobe-jr° leto ni bil povsem porab-Zategadelj je tudi bojazen " sredstva odveč. In končno: <"7jen tega sklada ni v niče-fr okrnjen, če se delno po-**« za razširitev inaustrije %r<*dbenega materiala. Zlasti v •Fn času, ko hudo primanifa.t-'e opeke, je taka investicija e samo upravičena, marveč *Jo nujna. To je zlasti po-i*a.r'l občinski zbor. Zato 'o ^jasovali predlagani .kredit £di iz stanovanjskega sklada, "r je bilo povsem pravilno. K. M. V PLANIKI izdelali letos že milijon parov čevljev Delovni kolektiv Industrije obutve »Planika« v Kranju je slavil v soboto, 14. novembra redek in pomemben dogodek. Od prvih dni letošnjega januarja, ko so pričeli s proizvodnjo za tekoče leto, pa do sobote, so izdelali milijon parov čevljev. To je prvič v slo- tehnični direktor Ignac Kavec, predsednik delavskega sveta France Naglic in direktor podjetja Gustav Ž a cinik pa so se v krajših govorih zahvalili delavcem In uslužbencem za doseženi uspeh. V dokaz, da se je v Planiki letos proizvodnja občutno povečala brez priprave dela, velika delovna zavest zaposlenih in nov način nagrajevanja po učinku. S prehodom na plačevanje od enote proizvoda, ki so ga uvedli v Planiki že na pomlad, so vsi člani kolektiva stimulirali za svoje delo in za svoj trud. Z vsakim parom čevljev več, ki ga v kolektivu naredijo, se poveča gibljivi del osebnega dohodka vsakemu zaposlenemu. V zahvalnih besedah delavcem ob kratki slovesnosti je tehnični direktor Ignac Kavec med drugim rekel: »Prepričan sem, da se ne boste ustavili pri dosedanjih uspehih in da boste ob primerni rekonstrukciji strojnega parka ter z resnim delom kmalu dosegli poldrug milijon parov letne proizvodnje . . .1« Tudi naša želja in želja vseh naših bralcev je, da bi se ta napoved čimprej uresničila. Za to pa so nam zagotovilo dosedanji uspehi komaj 6 let starega, a že velikega kolektiva čevljarjev Iz Planike. D. R. Poznate to gradbišče? To sodi v začetek splošne preureditve kranjsko železniške postaje, oziroma desnega brega Save. Slika kaže prva etapo pri gradnji velikega skladišča, ki bo veljalo 83 milijonov din. Prav ta gradnja Je na predzadnjem zboru proizvajalcev kranjske občine povzročila še posebno razpravo. Na Gorenjskem in tudi v Kranju imamo svoja gradbena podjetja. Pri tej gradnji pa se je nepričakovano predstavilo novo gradbeno podjetje — Gradiš iz Ljubljane. Je to prav? Kakšne so torej perspektive domačih podjetij? Mišljenja na zboru proizvajalcev so bila različna. Nagibala s« se k mislim, da prihod novega podjetja nikakor ne bo ogrožal obstoja domačim gradbenim podjetjem. Najpreprltljivejše tolmačenje Je dal predstavnik občine. Naša podjetja, kot Je povedal, se niso razvila vzporedno z napredkom tehnike v tej stroki. Kdo Je temu kriv? Ali so subjektivni ali objektivni vzroki, to Je druga stvar. Res Je, da pri nas gradimo stanovanjsko hišo po dve leti In da Je Gradit prišel s ponudbo, da tako poslopje zgradi v 6 mesecih — štirikrat hitreje. Odbijati take ponudbe bi pomenilo zapirati oči pred napredkom. Jubilejni par čevljev v Planiki venski čevljarski industriji, da je neka tovarna izdelala v enem letu tolikšno količino obutve. Z večjo proizvodnjo se v Jugoslaviji lahko ponaša samo Kombinat Borovo. Na dan velikega dogodka so v Planiki ob 8. uri zjutraj prekinili delo. Po razglasni postaji so sporočili kolektivu veselo novico, RESKA BRIGADA NAJBOLJŠA Reška mladina je v soboto priredila svečan siprejem mladinski delovni brigadi »Nikola Car-Crni«, ki je dobila naziv najboljše brigade na letošnji graditvi avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost«. povečan delovne «lle, navajamo, da so lani izdelali s 1038 zaposlenimi ljudmi 931.559 parov čevljev. Letošnji uspehi in prav te dni izdelani milijonu par dajejo upanje, da bo ta kolektiv izdelal letos okoli 1,135.000 parov čevljev. To Je že 35.000 parov več kot predvideva njihov letošnji družbeni načrt, oziroma za 200.000 parov aH 22% več kot so izdelali lani! Razlogov za take uspehe Je več! Vsekakor največji so izpopolnitev organizacije proizvodnje in same V zadnjem času se vse več govori tudi o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. V sredo, 11. novembra sla odbor za zdravstvo in socialno politiko Republiškega zbora in odbor za vprašanja dela in socialnega zavarovanja Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS obravnavala predlog republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. O tem pa so govorili tudi že na nedavni sej4 OLO Kranj. ■ Po osnutku republiškega zakona so do tega zavarovanja upravičeni vsi, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo kot svojo osnovno zaposlitvijo ter njihovi družinski člani, H jih ti preživljajo. Republiški zakon pa šteje za kmetijiske proizvajalce tudi zakupnike kmetijskih zemljišč, člane kmečkih obdelovalnih zadrug, če niso zdravstveno zavarovani že po zakonu o zavarovanju delavcev in uslužbencev, prav tako tudi krneč- r REORGANIZACIJA JESENIŠKE ŽELEZARNE Na Jesenicah že dalj časa go- *0r'jo o reorganizaciji tovarne in ^ Ustanovitvi 5 samostojnih eko-£&mskih enot. Le-te naj bi pribli-4'e gospodarjenje in upravljanje , Proizvodnimi" sredstvi širšemu *?9u proizvajalcev in povečale zanimanje za gospodarjenje. V tem vpraišanju so razpravljali že evi'lni organi v tovarni. Pravza-JT^v ni nič posebno novega, tem-. eč samo nadaljevanje tistega, kar bilo začeto, pa ni bilo dosledno ^Polnjeno. Pred dnevi so se za-el> v tovarni tudi občni zbori 'ndikailnih pododborov, ki prav 'ko razpravljajo o omenjeni za-evi, keT bodo tudi sindikalne or-V^izacije organizacijsko prilago-"i novim enotam. V čem je stv.ar? Podjetje bodo 2delili( oziroma reorganizirali v I*1 ekonomskih enot. Za štiri take r*ot« bodo 'izvolili tudi obratne .e'«vske svete. Torej peta enota, Prava podjetja svojimi organiza-Jarni, ne bo imela lastnega delav-j..e9a sveta, kar je seveda razum-J'v°- Od teh enot 'bodo tri pro- v°dne in dve proračunski. V pro- izvodne ekonomske enote bodo vključene: v prvo enoto topilnice, v drugo tople valjarne in predelovalni obrati, v tretjo proračunski pa energetski dn vzdrževalni obrati ter promet in transport in pa uprava ipodjetja s svojimi organizacijami. Reorganizacija takega podjetja, kot je Železarna Jesenice, ni vprašanje enega dneva ali meseca. Stvar je treba izvesti postopoma, ob nemoteni proizvodnji. To je cilj, ki ga bodo izpolnili do konca prihodnjega leta. Osnovni elementi reorganizacije bodo zaceli veljati že 1. januarja prihodnjega leta. Cilj tega je, kako izpeljati kar največ možnosti za uveljavitev obračuna po proizvodni enoti. V ta namen so izvedli že nekatere reorganizarijske ukrepe. Med drugim so ustanovili upravo osnovnih sredstev, uvedli nekatere spremembe v knjigovodstvu, da bo leto, že za letošnje drugo polletje lahko prikazalo knjigovodsko in računsko pravo sliko podjetja. (Nadaljevanje na 2. «.traM ŽELEZNIKI V OSPREDJU s pripravami na volitve SZDL V občini Železniki so prvi začeli z občnimi zbori SZDL Im s pripravami na volitve. Prvi občni zbori so bili že 25. oktobra. V nekaterih organizacijah pa so Imeli občne zbore v nedeljo, 8. novembra. Od 15 odborov SZDL, kolikor Jih je v tej ob-čkni, so samo še štirje, kjer bodo občni zbori v prihodnjih dneh. To so organizacije v Rudnem, Dolenji vasi, Davči In v Železnikih. Zato bodo v sredo, 18. novembra na plenumu Občinskega odbora SZDL že razipravljali o poteku občnih zborov v občini sploh. Hkrati so se domenili o dokončnih tehničnih pripravah za volitve, ki bodo, kot po vseh drugih krajih Gorenjske, 6. decembra. Po ocemi občinskega odbora SZDL so bili nekateri občni zbori zelo dobro pripravljeni. Omembe vreden je zlasti občni zbor v Podlonku. Ne zgolj zaradi dobre udeležbe, marveč zavoljo nenehne dejavnosti tega odbora. Zlasti Je tamkajšnji odbor uspel pritegniti članstvo k sodelovanju pri nekaterih gospodarskih zadevah. O ekonomskih uspehih te občine oziroma okraja so članstvo tudi obveščali, kar so ljudje zelo odobra-valL Pri dosedanjih predvolilnih pripravah so predvideli tudi nekatere organizacijske spremembe. Tako Je bilo na primer predvideno, da bi na področju Selc združili tri odbore v enega. Na teritoriju tamkajšnjega krajevnega odbora so bili namreč trije odbori SZDL, In sicer v Lajsah, Dolenji vasi in v Selcah. Toda na sestankih so prebivalci, oziroma člani SZDL menili, da tako združevanje ne bi vodilo k izboljšanju dejavnostk Kraji so namreč zelo oddaljeni, ločeni — vsak v drugi dolini oziroma na drugem hribu. Zato so se zmenili za drugo varianto: krajevni odbor bodo Izvolili tudi v Lajšah in tako poziven družbeno in ekonomsko dejavnost tega sicer osamljenega kraja. Zdaj pa, kot pravijo v občinskem odboru, gre še za tehnične priprave pred volitvami. Brž bodo začeli pripravljati volišča, volilni material, urejevati volilne ».piske in podobno. O teh pripravah se bodo pomenili to sredo. K. M. ke obrtnike, ki se (pretežno preživljajo od kmetijstva, če niso člani sklada za zavarovanje obrtnikov, ter preužitkarje, če so jim dajatve iz kmečkega preužitka glavni vir za preživljanje. Z zdravstvenim zavarovanjem kmetijskih proizvajalcev se bodo po predlogu zakona znatno razširile pravice kmetijskega prebivalstva, obenem pa se bodo spremenile njihove dosedanje pravice, ki so 'jih uživali pri zdravljenju nekaterih bolezni po uredbi o brezplačnem zdravljenju. Skoraj vse usluge, ki so bile doslej za kmetijske proizvajalce brezplačne, ostanejo brezplačne tudi v bodoče, razen nekaj izjemnih prime-tov, pri katerih bodo kmetijski proizvajalci prispevali po 10 do 20 odstotkov. Za zdravljenje v bolnišnicah volja načelo, da bo za prvih 14 dni krilo polovico stroškov zavarovanje, polovico pa zavarovanec, v nadaljnjem zdravljenju pa zavarovanec le 30 %, ostalo pa bo šlo na račun sklada za zavarovanje. Prav tako bodo zavarovanci dobili zdravila za polovično ceno. Za izvajanje zdravstvenega zava-Tovanja bodo skrbeli posebni okrajni skladi zdravstvenega zavarovanja, pri čemer naj bi pe sredstva načeloma ne prelivala iz okraja v okraj. Dedno nujno in upravičeno izravnavo bo uravnaval sklad za zavarovanje, osnovan pri Republiškem zavodu za socialno zavarovanje, to pa le na osnovah, ki jih ppdrobno določa zakon. Zakon dopušča tudi možnost nadaljnje razširitve zdravstvenega zavarovanja kmečkega prebivalstva, če to, omogoča zmogljivost kmetijskih gospodarstev, razvitost okrajev io kapaciteta zdravstvenih zavodov. Odbora bosta predlog zakona z nekaterimi dopolnili in predlogi predložila Izvršnemu svetu, ki bo o njem še razpravljal in ga ca'o predložil Ljudski (skupščini. DELEGACIJA JLA PRI SUKARNU Predsednik indonezijske republike Sukarno je v soboto priredil kosilo delegaciji JLA, ki se mudi na 20-dnevnem obisku v Indoneziji. Jugoslovaaska delegacija je bila 14 dni na potovanju po deželi in se je v petek vrnila v Džakarto. S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ DVA ODLOKA s stanovanjskega področja Na ločenih sejah obeh zborov Občinskega ljudskega odbora so v četrtek, 12. novembra sprejeli več zanimivih odlokov, ki maj pripravilo pogoje za uveljavljanje novih zakonov v stanovanjski politiki. J Pomemben Je odlok o najemninah za nesmotrno izkoriščanje stanovanj, pa tudi odlok o podstano-vanjskih razmerjih. Za tiste ko-ristnike stanovanj, ki imajo stanovanje dokaj večje kot je občinsko povprečje (11,80 kvadratnih metrov sobne površine na posameznika), bodo morali plačati do petkratno najemnino. Nesmotrno koriščenje stanovanj Je prav tako na primer, če na zakonca pride več kot spalnica in dnevni prostor, ali če pride več kot ena soba na dva družinska člana enakega spola stara nad 10 let, ali več kot ena soba na 3 otroke pod 10 letom starosti, V tem merilu bodo urejevali najemnine že decembra, kar Je zaupano občinskemu stanovanjskemu organu. Zanimiv Je tudi odlok o pod-stanovanjskih razmerjih. Čeprav Je višina najemnine in drago prepuščeno svobodni pogodbi med nosilcem stanovanjske pravice in poastanovalcem, je Vendar dolo- čena najvišja dovoljena meja za-hte\ do podstanovalca. Tako Je predvideno, da za prazno sobo podstanovalec v nobenem primera ne bi smel plačati več kot dvakratni znesek, ki ga nosilec stanovanjske pravice plačuje za ta del stanovanja. Ce le v sobi več pod-stanovalcev, sme povišati najemnino za vsakega za 25 odstotkov. Za posteljnino in čiščenje ter uporabo novega pohištva (mišljena je ena oseba) je dovoljeno doplačilo do 2000 dinarjev mesečno, oziroma 1500 dinarjev, če pohištvo nI novo. Na isti seji so tudi odobrili nekatere garancijske izjave posameznim podjetjem. Tako bo dobi* la Kmetijska zadruga v Cerkljah 3,552.000 dinarjev, Kmetijsko posestvo Mavčiče 1,800.000 dinarjev. Puškama Kranj 18 milijonov ta opekarna Stražlšče 75 milijonov dinarjev za investicije oziroma ie-konstrukcljo. -1. c. 2 »glas gorenjske« NOT1ANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO KRANJ, 16. NOVEMBRA 195? V sredo, 18. novembra bo v dvorani Zbora proizvajalcev OLO Kranj VII. redno zasedanje skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj. Med drugim bo na dnevnem redu tudi poročilo o higiensko-tehnični zaščiti in o gibanju nesreč pri delu v okraju. Število nesreč pri delu v prvih ■devetih mesecih se je od leta 1966, ko jih je bilo 3208 (7,8 e/o od vseh zaposlenih) dvignilo v letu 1959 na 3822 (7,3 % od vseh zaposlenih), lani pa jih je bilo v prvih devetih mesecih 3956 ali 8,3 % od števila zaposlenih. Iz tega je razvidno, da je bilo v zadnjih štirih letih največ nesreč pri delu lani, ko je začela z večjim razmahom delati predvsem gradbena industrija in Nehru sedemdesetletnik Proslava 70-lelnlce rojstva predsednika indijske vlade Nehrua mi-aulo soboto je pomenila za vso Indijo, in ne samo zanjo, pomemben dogodek. Po svojih delih, po zaslugah za osvoboditev Indije, in po vlogi, ki jo ima za pomiritev v svetu, se Je Nehru povzpel med najvidnejše državnike našega časa. Zgodovina mu je že izrekla visoko priznanje, da je znal indijsko osvobodilno gibanje vskladiti z naprednimi tokovi v svetu ln ga povezati z mednarodnim gibanjem za demokracijo in socializem. Kot učenec velikih duhov Indije, Gandija in Tagorea, se je Nehru ves predal boju za neodvisnost Indijskega ljudstva. Za te cilje Je prestal dolga leta ječe v britanskih zaporih. Ko je zamisel o svobodi in neodvisnosti postala stvarnost, je Nehru prevzel še težjo nalogo, zagotoviti deželi gospodarski in kulturni napredek. Kot politični voditelj in predsednik vlade neodvisne Indije, je Nehru v povojnih letih pokazal izredne državniške vrline. Usmeril je notranji! razvoj dežele na premagovanje težav zaostalosti in v graditev naprednih oblik gospodarskega in družbenega žlvl|enja. Indija iti njen voditelj Nehru sta si ustvarila v svetu velik ugled prav zaradi doslednega boja za mir in Za enakopravnost vseh narodov. Po zaslugi Nehruja je Indija danes v vrsti tistih dežel, ki utirajo nova pota v mednarodnem življenju v duhu načel aktivne in miroljubne koekslstence. Indija ostaja dosledna in vztrajna na tej poti, kljub vsem težavam in kljub vsem pritiskom, ki so očitni zlasti v zadnjem času. Morda smo napravili tisoč napak v našem delu, je dejal prav te dni Nehru, vendar nismo in ne bomo nikoli klonili glave pred nikomer. Povsem umevno je, da se je tudi Jugoslovansko ljudstvo z vsem srcem pridružilo Indiji v proslavi 70-letnice rojstva njenega velikega voditelja in našega iskrenega prijatelja, predsednika Nehrua. ko so bile prvič zajete prijave nesreč pri delu v celoti. Letos je število nesreč padlo za en odstotek, kar je posledica močno izboljšanega stanja v pogledu HTZ zaščite in organizacije varnostne službe. Podatki kažejo, da je vsaka nesreča pri delu povzročila v letu 1956 povprečni izpad 12,05 dneva, v letu 1957 17,092 dneva in lani 17,27 dneva. Ti podatki nam povedo, da so nesreče pri delu v nenehnem porastu, razen v prvih devetih mesecih letos. Na to brez dvoma vplivajo bolj energični posegi komisije za HTZ v problematiko posameznih podjetij in pa aktivnejša dejavnost varnostnih tehnikov. Nesreče pri delu v Tovarni verig v Lescah jn v MLK Jelovica Škofja Loka so se znižale kar za eno tretjino. Tudi ostala industrija beleži letos man jnesreč, medtem ko pa te še vedno rastejo v gradbeništvu in gozdarstvu. Zanimivi so tudi podatki o smrtnih nesrečah pri delu, ki so se v zadnjih letih gibale takole: v letu 1956 jih je bilo 9, leto pozneje 11, lani 8 'in letos do konca septembra 5. Najbolj pogoste so nesreče pri delu v gradbeništvu. Ponesreči se skoraj 23% zaposlenih ali več kot vsak četrti delavec. Najpogostejši vzroki so nepoučenost, nedisciplina, nered na stavbiščih, opustitev varnostnih ukrepov pri odrih, posredni vzrok je pa tudi fluktuacija in pogosto nova delovna sila. Takoj za gradbeništvom je lesna industrija z nad 21 % ponesrečenih (skoraj vsak peti zavarovanec). Razmeroma visoko število nesreč beleži tudi črna metalurgija (Železarna), ki izkazuje v letu 1958 skoraj 18 % nesreč. Sledita kovinska industrija in industrija za proizvodnjo električne energije s približno 16% nesreč pri delu. Kot vzrok je tu na prvem mestu predvsem nedisciplina ter neuporaba zaščitnih sredstev in slaba organizacija notranjega prometa. V gozdarstvu se ponesreči prav toliko okoli 16% zaposlenih. Tu je razen fluktuacije usoden tudi teren in vremenske neprilike. Ven-1 povečali za 50 od-, stoikov. C. R. jeno vprašanje zdravstvene službe toliko, da prebivalstvo, ki potrebuje zdravstveno pomoč, ne bo prepuščeno dolgemu čakanju v čakalnicah. To pa je bilo doslej spričo pomanjkanja ordinacijskih prostorov neizbežno. Po preselitvi zobozdravstvene službe v novi paviljon bo v izpraznjenih prostorih moč urediti kompletno ordinacijo splošnega zdravni'ka. — Novi zobni oddelek je nedvomno velika pridobitev za zdravstveno službo in hkrati pomemben činitelj za zboljšanje družbenega standarda prebivalstva v občini. -jb SE ENA ZLATA POROKA V KRANJU Kranj, 14. novembra. Danes dopoldne je bila na Občinskem ljudskem odboru v Kranju že tretja zlata poroka v letošnjem letu. Po 50 letih skupnega življenja sta prisila na ObLO k temu redkemu jubileju — zlati poroki 69-letni Matevž Tratnik in 67-let-na Terezija iz Stražiišča pri Kranju. Po običajnih opravljenih slovesnostih ob takih jubilejih je zastopnik ObLO Janko Štefe poklonil jubilantoma skromna darila ljudskega odbora in jima hkrati želel še mnogo let srečnega skupnega življenja. -an MLADINSKA KONFERENCA V ISKRI Kranj, 15. novembra. Danes dopoldan je bila v tovarni Iskra redna letna konferenca mladinske organizacije, ki so se je poleg delegatov udeležeili tudi šte-vilmi gostje. Razpravljali so o bodočem delu, o perspektivah razvoja tovarne in o razširitvi obratov izven kranjskega okraja. »POKAŽI KAJ ZNAS« NA VAJENSKI SOLI reditev »Pokaži kaj znaš«, ki )° je priredila Mladinska organizaci' ja te šole. Nastopilo je dvanaj*1 recitatorjev in pevcev. KDAJ BODO BELCE DOBILE POSTAJALIŠČE Prebivalci Belce, ki leži vaeo Mojstrano in Martuljkom, že cd osvoboditve težijo po pridobi tv postajališča, kajti pešačenje dc postaje Mojstrana je za delavce i" številne šoloobvezne otroke zel" naporno, posebno v zimskih mi" secih. Prebivalci naselij, ki bi koristili železniško postajo na Belci so na zboru volivcev enotno spre-jeli sklep o samoprispevku za zgraditev tega postajališča. Vsak dela1, zmožen vaščan se je obvezal opr>' viti >po 100 prostovoljnih ur. Kmetje bodo dali po 3 prostorni"' ske metre lesa. Pa tudi kmetje M Gozd Martuljka so iz solidarnost' prispevali po 2 do 3 metre lesflr za kar jim gre vse priznanje. Le' je delno že posekan. Železarna J* senice je prispevala opeko in t>e' tonsko železo. Občinski ljudski odbor Jesenic' je že sklical komisijo s predstav" niki Jugoslovanskih železnic. Vs* je kazalo, da bo do gradnje prc' potrebnega postajališča skoraj Pri' šlo, toda ostalo je pri starem. < Zapisnika o komisijskem ogleda in ugotovitvi potrebe gradnje p0' stajališča ni nikjer. Belčani, ki sr žele z lastnim trudom in samopr'' ppevki izboljšati življenjske pogoja še vedno čakajo na postajo, o k»' teri sanjajo že vsa leta po osvoboditvi. Tak odnos predstavnikov J* do interesov delovnih ljudi in d< izboljšanja življenjskih pogoj«; prebivalcev naselij med Mojstrane in Gozd Martuljkom prav gotovo ne more ugodno vplivati. Be!čjn so med narodnoosvobodilno borbe V soboto zvečer je bila na Va- mnogo žrtvovali, zato bi bilo prav-jenski šoli v Kranju zanimiva pri- da bi jim to edino željo izpolni- Porast industrijske proizvodnje in razširitev industrije v Poljansko dolino Na območju občine Skofja Loka so bili v preteklem in tem tednu zbori volivcev. Na njih so razpravljali o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, istočasno pa pretresali poročila ljudskega odbora, iz katerega povzemamo naslednje. Industrijska proizvodnja je po-rastla napram istemu obdobju lani za 10,5 odstotka ter je bil ob deve tmesečj u letni plan dosežen z skarske stroje, celo del proizvod- 7^9 odstotka. Produktivnost je po-nje je bil namenjen potrebam par- rastla za 10,4 odstotka. tizanov. Po osvoboditvi so se v Plamenu še z večjim elanom vključili t delo. Zadruga je leta 1947 pretila v držani sektor, leta 1950 pa je podjetje iprevzel v upravljanje de- Po priključitvi nekdanje občine Gorenja vas se občinski ljudski odbor prizadeva v tem in prihodnjem letu razširiti nekatere industrijske dejavnosti tudi v Poljanski dolini. Tako je bil letos usta- ji Loki, IZO Gorenja vas ter Ter-mopol v Sovodnju in Zavod za zaposlovanje invalidov v Skofji Loki. Promet v obrti naglo raste in je bil ob polletju za 35,7 odstotka višji od istega obdobja lani. Dobro sta poslovali tudi obe mesarski podjetji, in je menda Skofja Loka edino industrijsko središče na Gorenjskem, kjer letos ni primanjkovalo mesa. MODERNIZACIJA TRGOVSKIH LOKALOV Vsa večja trgovska podjetja so v 9 mesecih letošnjega leta skoraj dosegla lansko celoletno realizacijo. Vložena so bila tudi večja LJUDJE IN DOGODKI SENCE PRETEKLOSTI V poročilih z Dunaja je sklepati, da avstrijska vlada proučuje svojo dosedanjo zunanjo politiko v ivezi s splošnim, čeprav še skromnim popuščanjem mednarodne napetosti. V ta okvir naj bi sodil tudi nedavni obisk avstrijskega zunanjega ministra Kretskega v Celovcu in njegov pogovor s predstavniki koroških Slovencev. Ob tem se vsiljuje misel na izjavo Kretskega po njegovi vrnitvi iz New Yorka, kjer se Je na generalni skupščini ZN potegoval za pravice avstrijske manjšine v Italiji. Dejal je namreč, da je treba dati koroškim Slovencem Iste pravice, kot jih Avstrija zahteva za svojo manjšino v Italiji. Toda mnoge stvari v današnji Avstriji kažejo, da meče preteklost močne sence na sedanje odnose v tej deželi. Zato take izjave zahtevajo dokajšnjo opreznost. Maj« CP >0«T«aJskl ttsfc« — Urataje uradatlki adkvr — Mraktar S. Baznik — Od-»twmi uradnik Vojka Ma-nk — Tal. uradnittva 4ff — Uprava 397 — Tak«« raaun pri Komunalni baaki v Kranju 607 70-135 — lakaja «b pMMdeljktfe in pet klk — Latea naročata« «W dinarja*, mnaaana M dte Denimo očitno težnjo po oživljanju raznih več ali manj odkritih fašističnih organizacij, ki se je močno odrazila prav v zadnjem času. K temu je dodati še dejstvo, rta je v vseh političnih strankah čutiti zadnje čase močan premik na desno. To velja tud! za socialistično stranko. Kaže pa se ta premik poleg drugega tudi v Izrazih dvoma v dosedanjo politiko nevtralnosti, ki jo Avstriji narekuje že sama državna pogodba^ s katero je dežela dobila neodvisnost. Zanimiva je teorija, ki Jo je zaslediti tudi v vrstah socialistične stranke, da Je treba pač nekomu »pripadati«. Od take teorije pa do dejanske pripadnosti kakšnemu bloku res nI velika razdalja. Odraz takih pojmovanj so več ali manj očitne težnje po čim tesnejši naslonitvi na Zahodno Nemčijo. Seveda ne bi bilo razsodno enačiti take težnje z anšlu-som, vendar pa so kljub temu zelo značilne. Da je temu tako, pričajo razne zahteve o priključitvi k Skupnemu trgu šestih zahodnih držav, kjer pa ima Zahodna Nemčija vidno vlogo. Splošni premik na desno v vsem političnem življenju Avstrije zadnjega časa se Je kazal tudi v raznih političnih manifestacijah, ki so jih letos prirejali v Avstriji. Naj omenimo Ba-mp zbor Sudetskih Nemcev, podonavskih Svabov, razne proslave dogodkov iz prve svetovne vojne, lovni kolektiv. Kljub zastarelemu novljen obrat podjetja »Motor« v sredstva za izboljšanje in moder in iztrošenemu strojnemu parku in Poljanah, v pripravi pa sta še nizacijo. Se letos bo dograjeno moderno skladišče grosističnega podjetja Loka na Trati ter v mestu nova pokrita tržnica, v kateri bodo prodajalne za mleko in mlečne izdelke, meso, sadje in zelenjavo. V gradnji je tudi moderna puslovalnica trgovskega podjetja Zeleznina, prav tako pa so pripravljeni elaborati za modernizacijo trgovine Pri Lukežu, Pri Sor-žu ter trgovine na Trati. Tudi trgovine v Gorenji vasi in Poljanah so dobile večja sredstva za nabavo opreme in preureditev. koroškega plebiscita in podobno. Vse te proslave so imele veliko-nemški ali pa velikoavstrijski značaj in njihov namen je bil vzbujati šovinistična čustva Avstrijcev. K temu je dodati tudi zelo zanimiv in značilen razvoj v avstrijski socialistični stranki, ki skupno s klerikalci odloča o politiki vlade. Čeprav je bila ta stranka glede zunanje politike vedno blokovsko usmerjena, pa je v notranji politiki le morala vsaj nekoliko upoštevati težnje delavcev. Zadnja leta pa se vedno bolj približuje okusu srednjih slojev. Zato se je na primer zavzemala za to, da se vnovič vrnejo privatnikom podjetja, ki so bila takoj po vojni nacionalizirana. Iz svojega programa so socilisti tudi popolnoma odvrgli vsko tudi formalno sklicevanje na marksizem. S tem se je zabrisala tudi zadnja razlika, ki je to stranko ločila od ostalih meščanskih strank. če se ravnamo po prelzkšenem in že mnogokrat dokazanem merilu, da je zunanja politika neke dežele samo izraz njene notranje Poljanah, v pripravi pa sta še ustanovitev obratov Planike v Poljanah in Tiskanine v Gorenji vasi. Ti obrati bodo postopoma zaposli1! 300 delavcev, s čimer bo problem odvisne delovne sile v tej dolini dokončno odpravljen. Letos bo industrija vložila v le-konstrukcijo in povečanje skoro 400 milijonov din, od tega največ podjetja Motor, Gorenjska predilnica, Tehnik, Sešir in Transturist. Vložena sredstva bodo večji del svojega efekta pokazala šele v prihodnjih letih. POVEČANJE PROMETA V OBRTI IN USTANAVLJANJE NOVIH OBRATOV Tudi v obrt bo letos vloženih nad 32 milijonov dinarjev. Ustanovljena so bila 3 nova obrtna podjetja, Elek tro instalacije v Skof- ZAKAJ SLAB USPEH V GOSTINSTVU? pri domači lo 16 stotov. Plan kooperacije za leto 1959/^ je izpolnjen Šele s 15,6 odstotki Najslabše rezultate sta dosegli r** Trata in Poljane, kjer so pogoj' ravno najboljši. KZ Poljane je C" 164 hektarov sklenila pogodb za 20 hektarov ali 8,1 odstotka. Boljše rezultate kot kooperacij" je dala pogodbena proizvodnja v živinoreji, kjer je bilo spitanih * letošnjem prvem polletju 1212 OVM natih prašičev in 139 glav goved'' Kmetijske zadruge so letos i# vestirale 18,5 milijona, od tej* v proizvodnjo 14,5 milijona, osta'0 pa v gradnjo zadružnih domov. Večje investicije so v SOCiwI stičnem sektorju. Tako sta v grad' nji dva hleva, vsak za 100 glflV živine, večja sredstva pa so riamc njena tudi za nakup pleme©** molznic. DRUŽBENI STANDARD V PORASTU V začetku leta je bilo na P°(l[ ročju občine 3264 zaposlenih, dfl 15. septembra pa že 3734. Največ'" povečanje je v gradbeništvu obrti, dočim je povečanje v lO»M s t r i j i neznatno. Plače so naras1 za 17,8 odstotka, tako da InjH povprečna mesečna plača zaposli nega v občini 16.500 dinarjev. V prid izboljšavanja družbene^" standarda so bila letos vlož^'1" večja sredstva kot v preteklih 1P i" beležila vidnejših uspehov kljub znatnim vloženim sredstvom. Odprto je bilo novo moderno kopališče, katerega gradnja je veljala nad 25 milijonov din. Vzrok za tako slabe uspehe je iskati v nesposobnosti gostinskega kadra in slabi turistični propagandi. KMETIJSKA PROIZVODNJA IN KOOPERACIJA Kmetijstvo zaradi izredno vlažnega poletja, predvsem pa zaradi napak v agrotehniki (slabo in nepravilno gnojenje z umetnimi gnojili) ni dalo pričakovanih rezultatov. Tako je pridelek krompirja za najmanj 30 odstotkov nižji od lanskega, kar je povzročilo skok odkupnih cen na 14 do 15 din za ne. Imele bodo svoj sklad osebnih kilogram. Do sedaj je bilo odkup- Gostinstvo in turizem letos nista tih. Tako bo letos dokončanih' trosobnih, 35 dvosobnih, 2 en" sobni stanovanji ter 11 garsonjpr REORGANIZACIJA JESENIŠKE ŽELEZARNE (Nadaljevanje s 1. str.) Komisija je nalogo, pripraviti nov poslovnik za delo obratnih delavskih svetov, v glavnem rešila, Pripravila je nov poslovnih in predloge za dopolnitev pravil podjetja. Priprave za izvolitev novih delavskih svetov so tudi v polnem teku. Ekonomske enote bodo finančno precej, če ne popolnoma samostoj- v gradnji pa je še 105 družini'' stanovanj ter 21 privatnih en' stanovanjskih hišic. Vrednost del presega 220 milijonov din. *5 kanalizacijo, vodovod in elektrifikacijo bo porabljeno 74 rniH)0 nov, asfaltiranje cest Skofja L° .. —^Kranj in Škofja Loka—Gorenj vas pa je veljalo 39 milijonov d** Do konca leta bo zgrajena še n° ^ kino dvorana v Skofji Loki gradnji pa je tudi vajeniška v Skofji Loki. To so samo glaV r/ postavke vlaganj v družbeni sfal dard, skupnih vlaganj bo nad 3 milijonov din. Te številke in rezultati poved"' da je občinski odbor pametno 9 »podaril s sredstvi, s katerimi ' politike, potem smo upravičeni dohodkov, ki ga bodo ustvarjale ljenih le 90 vagonov krompirja ali razpolagal, ali pa so jih odstop1 »prejemati poročila o dejanskem na podlagi obračunane enote pro- tretjina tržnih viškov. Vidi se, ta preokretu avstrijske politike v izvodnje. To pa bo imelo poseben proizvajalci zadržujejo krompir z smeri pozitivnih sprememb z ve- odra/, v nagrajevanju, hkrati pa upanjem, da ga bodo kasneje bolje likim pridržkom. Sence preteklosti bo povečalo zanimanje prozivajal- plasirali. Tudi pšenica ni dala pri- so kot črni oblaki, ki zakrivajo cev za probleme proizvodnje, za čakovanih rezultatov. Povprečni znanijo ter v okviru krajevnih obzorje njenega razvoja v prihod- večjo produktivnost, za boljšo kva: pridelek pri kooperaciji — kjer so borov skrbe, da se bodo tudi sre~. ale- liteto, za znižanje proizvodnih gojili intenzivne sorte, je 22 sto- stva, s katerimi razpolagajo Zvone Kos stroškov itd. -k tov na hektar, dočim je povprečje enako smotrno uporabila. posamezni delovni kolektivi skupne investicije družben standarda. .Na volivcih pa Je-se s temi rezultati podrobneje 0964 KRANJ, 16. NOVEMBRA 19J9 »glas gorenjske« 3 03y£SC£VAL£C šport - šport - spori - šport - šport HOKEJ NA LEDU MALI OGLASI Enosobno stanovanje v Kranja *lpim. Ponudbe z navedbo cene Pošljite v oglasni oddelek pod »Vseljivo«. 4865 Za stanovanje ali večjo sobo v Kfanju ali okolici nudim 20.000 dinarjev nagrade. Ponudbe pošljite * oglasni oddelek pod »Oktober«. 4866 Prodam zazidljivo parcelo na Blejski Dobravi, blizu postaje *'ntgar. Vodovod napeljan. Naslov v Ogl. odd. 4992 Vajenca in pomočnika takoj •Prejme Jernej Legat, kolar avto-W)serija, Naklo. 5016 12. t. m. sem na poti na jutranji T,ak proti Ljubljani (4.30) preko •aivskega mostu (pri Tiskanini hi '°Vomega kolodvora izgubil desno Osr«jeno rokavico rjave barve. — Najditelj dobi 1000 din nagrade. Naslov v ogtl. odd. 5022 Avto-moto društvo Cerklje priče-■§ tečaj za voznike mopedov in *'cer: 16. novembra v Zalogu v snovni šoli s pričetkom ob 18. uri 11 27. novembra v Cerkljah v Zadružnem domu s pričetkom ob 18. *ri. Vabimo vse moped iste, da se ,e,«ia udeleiže. 5023 Iščem upoko Jenko za varstvo ••roka (za stalno) ali dekle, ki de-a samo v popoldanskem času. Na-8'ov v ogl. odd. 5024 Prodam gredenco, pomivalno ml-*° in obešalniško steno. Nasilov $ oglasnem oddelku. 5025 Radovljica: 17. novembra ob 20. uri ter 18. novembra ob 17.30 in 20. uTi jugoslovanski film v TRI KORAKE V PRAZNO«. Duplica pri Kamniku: 18. in 19. novembra ob 19. uri amer. film »ŽRTVOVANI«. PONEDELJEK, 16. NOVEMBRA 8.05 V ljudskem tomi; 8.40 Umetne in narodne pesmi poje mladinski mešani zbor gimnazije iz Celja pod vodstvom Egona Kuneja; 9.00 Naš podlistek -— Edgar Vallace: Klavir iz diamantov — I., 10.10 Nekaj sopranskih arij; 10.45 Pozdravi za mlade risarje; 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Dvignimo zastor; 11.35 Majhen solističen koncert mezzosopranistke Marije Bitenc in tenorista Gašperja Dermote; 12.15 Radijska kmečka univerza — Božo Jurak: Prispevek mladine k izvajanju socialistične politike na vasi; 13.30 »Vrh p.lan.'n«; 14.05 Mednarodne koračnice; 14.25 Radijsko šola za višjo stopnjo: Naskok na samo nebo; 15.40 Listi iz domače književnosti: Fran Albreht — sedemdesetletnik; 16.00 V svetu opernih melodij; 18.15 Poje Slovenski oktet; 18.30 Športni tednik; 20.00 Portret z Broadwnya — IV.; 20.45 Kulturna tribuna. TOREK, 17. NOVEMBRA 8.05 Jutranji spored solistične banj; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 18.00 Kulturna kronika; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Lahka glasba; 20.40 Ermarno VVolf Ferrari: Štirje grobijani, radijska priredba opero. ČETRTEK, 19. NOVEMBRA 8.05 Hollywoodski simfonični orkester pod vodstvom Carmena Dra-gona; 9.00 Skladbe Franza Schu-berta; 9.25 Glasbene razglednice; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Iz folklornih zapiskov Tončke Marol-tove; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Ferčej: Se o izkušnjah pitanja telet; 12.25 IV. dejanje Goudo.nove opere »Faust«; 14.25 Sport in športniki; 16.00 Drobne skladbe za violine in klavir; 17.10 »Kaj ti je, deklica...«; 17.30 Evropski plesni orkester; 18.00 Turistična oddaja; 18.15 Spoznavajmo naše umetnike — VI.i 18.45 Radijska univerza — dr. Radoslav An-djus; Nevidni svet okusa in vonja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Pojo Los Ga-ribes; 21.00 Literarni portret: France Bevk. Preklicujem žaljive besede, kiglosbe; 8.35 Veliki plesni orkestri; **Tn jih izrekel o Jož.etu Gartnar * njegovem dekletu. 5026 Trgovsko podjetje »Gorenjka« ^rariij sprejme v službo s 1. janu-*TJem 1960 1 blagajnika(čarko) za Pisarniško poslovanje. Pogoj: najmanj 5-letna praksa, in 2 prodajal-za tekstilno in obutveno stro-*°- Pogoj: dovnšen pomočniški iz-P't- Prošnje poslati na upravni od-"Vr podjetja do 25. novembra 1959. 5027 Francoski, italijanski ter nemški Jezik poučujem po posebni metodi Jerice in odrasle. France Meden, C- Kokr. odreda bi. 11, Kran). Zamenjam cementno opeko za za kozolec. Koritnik Jože. Klane 29, Komenda. Kmetijska poslovna zveza Kran) 'Opisuje mesto skladiščnika v pkof j i Loki. Pogoj: kvalificirani de-avec v trgovski stroki z najmanj dvoletno prakso v trgovini s kme-''jsikimi pridelki. Nastop službe ta-°Ji plača po tarifnem pravilniku. V torek, 10. oktobra, sem Izguba očala od Maistrovega trga do arne cerkve. Poštenega najditelja Prosim, če jih proti nagradi odda v Zeleznino Kranj. OBJAVE GLAVNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV SLOVENIJE razpisuje svoje člane vpis v višje razre-dopisne splošnoizobraževalne •ole — osemletke oziroma bivše •zrasle. Šola bo *toPnjah. prvo — nižjo stopnjo (snov 5. in 6. razreda osemletke) se lahko vpiše vsak, ne glede . *»a dosedanjo šolsko izobrazbo, drugo — višjo stopnjo (snov 7. in 8. razreda osemletke) se lahko vpiše vsak, kdor je *ončal 6 razredov osemletke ali *ej ustrezne šole. Vpis traja do 31. decembra 1959. Pričetek šole bo v mesecu ja-^rju 1960. Prijave in podrobna navodila za BW dobite na okrajnih, občinah, krajevnih in terenskih odbo- 9.00 Dopoldanski koncert; 10.10 arhiva zabavne- glasbe; 11.00 An« sambelski prizor iz Mozartovih oper; 11.30 Oddaj« za otroke; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože španring: Z zimskim dognojevanjem v boj proti mrazu; 12.45 Zbor Slovenske filharmonije v radijskem studiju; 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike,- 15.40 Naši popotniki na itujem — Vera! Prus: Velemestni živžav; 16.00 Izbrali smo za ves; 17.10 Razgovor z volivci; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Črnske, duhovne pesmi poje zbor Graham Jackson; 20.30 Radijska igra — Emile Zola: Therese Raquin. SREDA, 18. NOVEMBRA 8.05 Maijhen simfonični koncert za mladino; 8.30 Popevke, ki jih Tadi poskušate; 9.40 Zabavni zbori; 10.10 Iz oper Giuseppe.ja Verdija; 11.00 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice; 11.55 Skladbice za vibra-fon; 12.15 Radijska kmečka univerza— prof. ing. Vinko Sodar: Najnovejši stroji za osnovno obdelavo tal; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.45 Pri španskih mojstrih; 14.55 Orkester Johnny Douglas; 15.40 Novost na knjižni polici — Bralko Kreft: Človek mrtvaških lo- Zmaga Jeseničanov HK JESENICE . HK KITZBUCHEL 13:7 Jesenice, 15. novembra. Včeraj zvečer je bila na Jesenicah odigrana tekma v hokeju na ledu med našim državnim prvakom HK Jesenice in drugoplasiranim moštvom Avstrije HK iKiitzbichel. Za srečanje z doslej močnejšim moštvom, ki ga trenira Kanadčan Bel F. John, je bilo veliko zanimanje in je bila tribuna do zadnjega količka napolnjena, kljub temu, da je že pred tekmo rahlo pršilo. Ze v pTvi tretjini se je dalo slutiti, da bo današnja tekma poseben športni užitek. V prvi tretjini, ki se je končala z rezultatom 3:3, je dal prvi gol Felc, ostala dva pa Klinar-Lilo. V drugi tretjini so bili domačini odločno boljši in jim je uspelo dati kar osem golov, gostom pa le tri. Zadnja tretjina se je končala z 2:1 v korist domačih. Ves čas proti koncu tekme je že resno deževalo, kar se je po- MLADOST NA VRHU Po sedmem kolu republiške rokometne moške lige, kjer jt^-Mladost visoko porazila Rudarja iz Trbovelj z 10 goli razlike, in ker ima Odred odigrano tekmo manj, se je Mladost trenutno uvrstila na prvo mesto na lestvici republiške rokometne lige. Rezultati 7. kola: Mladost : Rudar 17:7, Kovinar : Krim 21:22, Svoboda : Ajdovščina 29:18, Koper proti Slovanu 23 :12 - MLADOST 7 5 1 1 143:126 11 Odred 6 5 0 1 138:104 10 Rudar 7 5 0 2 125:97 10 Branik fi 3 1 2 109:103 7 Krim 7 3 1 3 115:120 7 Slovan 7 3 0 4 120:132 6 Svoboda 7 2 1 4 132:128 5 Koper 7 2 1 4 123:156 5 Kovinar 7 2 0 5 125:138 4 Ajdovščina 7 1 1 5 121:149 3 SPORT V ENEM STAVKU V Stockholmu je Švedska v petek visoko porazila v hokeju na ledu reprezentanco ČSR z rezultatom 11:5. — Na plavalni prireditvi v Haagu je tekmovalka Van Velsen preplavala 100 m hrbtno s čsom 1,10,9. — Jugoslovana Miha-Hča so povabili na veliki poulični tek v Alžir. — Avstrijski alpinci in tekači se resno pripravljajo na zimske olimpijske Igre v Sguav VValleju; po poročilih bo sodelovalo na olimpijadi 26 avstrijskih tekmovalcev. — Na mednarodnem prvenstvu Madžarske v namiznem tenisu sodelujejo Igralci iz osmih držav. — Naslednje evropsko atletsko prvenstvo bo v Beogradu od 12. do 16. septembra 1962. — IZBERITE NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE GORENJSKE Se imate čas za premislek. Do vključno 21. novembra pošljite na uredništvo »Glasu Gorenjske« lestvico najboljših Športnikov z Gorenjske, Jugoslavije in na svetu v letošnjem letu. V naši anketi lahko sodelujejo vsi bralci Glasa Gorenjske. Za vaše sodelovanje smo pripravili 9 nagrad v skupni vrednosti 10.000 dinarjev. Devet anketirancev, ki se bodo s svojimi desetoricami najbolj približali desetorici najboljših športnikov Gorenjske, ki jih bo dala končna anketa, bodo prejeli: 1. nagrada 4000 din 2. nagrada 2000 din 3. nagrada 1000 din ter šest nagrad po 500 dinarjev. Najboljši športnik Gorenjske, ki ga boste izbrali, pa bo prejel prehodni pokal, ki ga je pripravilo uredništvo »GlaSu Gorenjske«. * Uredništvo sobno pokazalo v igri gostov. Današnja zmaga 13:7 je vsekakor velik uspeh jeseniških hokejistov v novi sezoni. Za domače so dosegli gole: Kli-nar 4, Valentar in Smolej po 2 itd. U. Predzadnje kolo jesenskega dela slovenske rokometne lige SE ENA IZDATNA ZMAGA KRANJČANOV MLADOST : KRIM 16:6 (8:2) Kranj, 15. novembra. iNa blatnem in za igranje skoraj neprimernem igrišču RK Mladosti v Kranju sta se danes sreča* Ja ljubljanski Krim in domača Mladost. Ze v prvi minuti igre so prišli domačini v vodstvo. S preračunljivim igranjem v napadu in dobro obrambno igro so kmalu vodili s 4:0. Pri petem golu, ki ga je Mladost dosegla s kazenskega mesta, je moral sodnik zaradi prekrška in ugovarjanja izključiti za • celo tekmo Krimovega igralca Dominika. V drugem delu igre je prišla do izraza hitrost in premoč domačinov, ki so z nekaj hitrimi protinapadi povsem zmedli goste. Zal pa so proti koncu tekme nekoliko popustili in celo dopustili, da so Krimovci dosegli v zadnjih minutah igre tri gole. Ocenjujoč današnje srečanje, lahko trdimo, da je Mladost sicer dobro igrala, ni pa izkoristila priložnosti za izboljšanje količnika med doseženimi in prejetimi goli. D. R. JUGOSLAVIJA : GRČIJA 4:0 (3:0) Beograd, 15. novembra. Tu je bila danes pred 25.000 gledalci odigrana kvalifikacijska nogometna tekma za olimpijski turnir (1960 v Rimu) med reprezentancama Jugoslavije in Grčije. Kljub temu, da v naši reprezentanci ni smel nastopiti nihče od nogometašev, ki so igrali na zadnjem svetovnem prvenstvu, je jugoslovanska enajstorlca prepričljivo premagala goste iz Grčije. Za Jugoslavijo so bili uspešni Mujič v 31. in 43. minute ter Mihajlovič v 44. lil Kostič v 78. minuti. NAMIZNOTENIŠKO SREČANJE Jesenice, 15. novembra. Danes je NTK Jesenice porazilo avstrijske goste Katz iz Celovca z rezultatom 6:2. V predtekmova-nju so s<- pomerili igralci drugega moštva Jesenic in igralci Nove Gorice, Zmagali so Jeseničani s 5:0. Dvoboj med Novo Gorico in Katzoin pa so je končal z rezultatom 0:5. U. DVE SKRAJNOSTI ČAS; nedelja, 8. novembra 1959 popoldne. KRAJ: igrišče NK Triglav v Kranju. OSERE: Milan Kraševec, član nogometne enajstorice Triglava iz Kranja (igra v napadu), nekdo iz občinstva in ostalo občinstvo. Bilo je na nogometni tekmi 'Triglav : Maribor. Nekaj minut pred koncem — rezultat pa še vedno neodločen (1:1). Napadalca Kraševca so nezavestnega odnesli z igrišča. Samo še dve minuti manjkata, pa bo sodnik zapiskal, da je tekma končana. In rezultat? Bo res ostalo pri 1:1? Gledalcev se polašča vse večja Nestrpnost. Najbolj glasni »navijajo* za Triglav: vpijejo, mahajo z rokami, bodrijo domače igralce .. . Zdaj je še čas za zmago! Takrat pride na igrišče spet Kraševec, ki so ga medtem spravili k zavesti, in — goolf Odločilni, zmagoviti gol! Rezultat je 2:1 za Triglav. Konec tekme! Navdušenje gledalcev presega vse meje. Skupina navijačev vdere na igrišče, uprta Kraševca na rame in ga odnese .. . Tedaj pa: Nekdo izmed navdušenih kranjskih ljubiteljev nogomet* se prerine do njega, s tisočakom v roki, in pravi: »Na, zato, ker si dal zmagoviti gol, ti dam »jurja*!* Milan Kraševec pa brez pomišljanja odkloni »darilo*: »Nogometa ne igram za denar! Sem amater in ga igram zato, ker me veseli! Hvala lepa!* , Kakršenkoli komentar tn bil odveč! Povedati velja le eno: denar je ena skrajnost odnosa preveč navdušenih navijačev do športa in športnika, ena stran medalje, druga skrajnost, druga stran medalje, pa je — fizični obračun, pretep. Ta skrajnost pa je pri nas precej bolj »v navadi* kot prva! Vzroka za take pojave ni težko ugotoviti! Prenekateri se namreč ne zavedajo, da cilj in edini namen Športnih tekmovanj ni zmaga za vsako ceno, pač pa preizkušnja sposobnosti ter spretnosti in krepitev sposobnosti posameznikov ali skupine posameznikov. Prava športna morala zato ne dovoljuje ne pretepov in ne nagrad v obliki »jurjev*. Zato take športnike (med njimi tudi Kraševec!) velja posnemati/ A. T. C gimnazije po programu za organizirana v dveh 11 to koristi? ŠPEKULACIJA S KROMPIRJEM V ŽARNICI |gT**i rvi a je vunu ui leiciiojviij uuuu P ZB ali na DOPISNI SOLI, Ljub-^la, Likozarjeva ulica 3 (telefon *tevi.lka 30-043). »RADIO«, Jesenice: 18. in 20. ft°vembra ital. film »STREHA«. »PLAVŽ«, Jesenice: 17. novem-amer. barv. film »VELIKAN« ' Hitj 19- in 20. novembra jugoslovanski film »EDINI IZHOD«. Žirovnica: 18. novembra ameri-kl barv. film »VELIKAN« I. del. . Dovje - Mojstrana: 16. novem-?ra amer. barv. film »VELIKAN« del. _ Koroška Bela: 17. novembra ^adžarski film »KROŽNE STOP-^ICE«. , *^ed: 17. do 19. novembra češki J** »ZAOSTRITI, PROSIM« — l^dstava v tOTek in četrtek ob ■ uri, v sredo pa ob 17. in 20. uri. Kdo bi preštel vse sestanke, ki so bili letos zaradi nemotene preskrbe s krompirjem in ostalimi kmetijskimi pridelki!? Lahko bi rekli »sestanke na najvišji in najnižji ravni« — v zadrugah, pri zadružni in poslovni zvezi, na občinah in okraju . . . Kdo bi preštel vse okrožnice, ki so jih v ta namen dobile kmetijske zadruge I? ln kaj je bilo bistveno za vse te sestanke in okrožnice? Zagotoviti potrošniku, vsem našim delovnim ljudem, zadostne količine krompirja, oskrbeti jih, z ozimnico, ostale tržne viške pa na podlagi sklenjenih pogodb prodati večjim potrošnikom izven našega okraja! V ta namen so sklenili, da bo Poslovna zveza krompir odkupovala na odprt rač\in, s poznejšim doplačilom eventualno nastale pozitivne komisijske Tazlike v ceni, za stimulacijo pogodbene proizvodnje pa so uvedli en dinar razlike pri odkupni ceni med kooperanti in nekooperanti. Pri taki politiki odkupa ne more biti bojazni, da bi bil kdo na slabšem, predvsem ne pogodbeni proizvajalci, če krompir ne bi prodali preko kmetijske zadruge. Kljub vsem tem ukrepom pa so kmetje krompir zadrževali in ga še zadržujejo. Do konca oktobra ni bilo odkupljenih niti polovico vseh tržnih viškov. In kar dela na trgu še večjo zmedo «■*• spet se pojavljajo primeri nedovoljenega posredovanja in prodajanja krom- pirja mimo zadruge. Prvi odstavek 72. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o trgovanju ter o trgovinskih podjetjih in ti-govinah (Uradni list FLRJ, 16/58) namreč pravi, da »kmetijske pridelke« za predelavo ali prodajo smejo kupovati naravnost od individualnih proizvajalcev samo kmetijske zadruge«. Žalostno pa je pri vsem tem predvsem to, da so v tako nedovoljeno trgovino Včasih vmešani tudi člani zadružnih svetov ali celo upravnih odborov kmetijskih zadrug. Karakterističen primer takih špekulacij in nedovoljenega nakupa in prodaje krompirja so organi Ljudske milice letos izsledili v 2ab-nici. Ni pa to edini primer, ki nam je znan. Radoslav Vrabec, referent za komunalne zadeve pri podjetju »Slovenija ceste« Ljubljana, je konec oktobra in v začetku novembra letos v Zabnici s pomočjo znanca železničarja Rudija Vajdiča dvakrat naložil krompir pri posameznih proizvajalcih za potrebe menze njihovega podjetja. V izjavi z dne 3. novembra 1959 pravi Radoslav Vrabec takole: »Skupaj z Vajdičem sem se napotil okoli kmetov po Zabnici in se z njimi dogovoril glede možnega nakupa. Ze takrat smo se dogovorili s kmeti za ceno 16 din za kilogram. Na podlagi dogovora smo se napotili dne 31. 10. z dvema avtomobiloma v Žabnico po krompir in ga naložili pri kmetih nekaj pTeko 11.000 kilogramov. Plačal sem v gotovini po 16 dinarjev . . . Dne 3. novembra smo se ponovno napotili v Zabnico po krompir z dvema avtomobiloma (to je bil dan, ko so jih izsledili! — opomba uredništva). Na enega smo naložili 4646 kg, za drugega pa še ne morem povedati, kje sedaj nalaga. Navedeni avtomobil sem nalagal pri kmetih in pri enem sem že tudi plačal po 16 dinarjev, medtem ko ostalim še nisem plačal. Ko smo prišli v Zabnico, sem šel po Vajdiča, da je šel pokazat, pri katerih kmetih lahko nalagamo. Z njim sem bil namreč dogovorjen, naj se zanima, kje ga še lahko dobimo, kar je tudi storil. Pripomniti moram, da je Vajdič rekel, da razpolaga z večjo količino krompirja, kot pa ga mi potrebujemo oziroma odpeljemo ... Plačeval sem z denarjem v gotovini, ki sem si ga izposodil od našega podjetja. Imamo pa dogovor s podjetjem »Poljski pridelki« v Ljubljani, da nabavimo krompir preko njih, oziroma da nam nabavljeni krompir oni fakturirajo. Za primer v soboto (31. oktobra) so nam to že naredili . . .« Za konec pripomnimo samo še to, da je Radoslav Vrabec s pomočjo Rudija Vajdiča odkupoval krompir tudi pri predsedniku upravnega odbora KZ Zabnica Ludviku Sifrerju in menda še pri nekaterih drugih članih upravnega odbora! A. T. I? i J. A. MOŠNJE p. BEGUNJE Vprašanje: Želite si sezidati enostanovanjsko hišo na zemljišču, kd ni določeno v gradbenem okolišu kot zazidalni prostor. Zanima vas, kako vam je ravnati, da lahko pričnete z gradnjo na omenjenem zemljišču. Odgovor: Po 6. Členu Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. list LRS št. 13/56) se lahko samo izjemoma v posebno utemeljenih primerih izda za to potrebno dovoljenje. V vašem primeru morate napraviti na pristojni občinski ljudski odbor prošnjo, v kateri navedite okoliščine, zakaj ste se odločili za gradnjo na tem zemljišču, kot n. pr., da |e v bližini že gradbeno naselje, dalje vodovod in da zemljišče nima pomena za kmetijstvo. Po odobritvi ObLO bo pristojni okrajni Svet za urbanizem in komunalne zadeve dal soglasje, nakar boste prejeli ustrezno odločbo od pristojnega ObLO. B. S. GORENJA VAS Vprašanje: Do kolikšnega odstotka invalidske pokojnine ie upravičen invalid, ki je 100 8/o nezmožen za delo. Odgovor: Zavarovancu, ki je postal invalid, preden Je bil star 55 let, in zavarovanki, ki je postala invalid preden Je bila stara 50 let, gre po 72. členu Zakona o invalidskem zavarovanju (Ur. list FLRJ 5t. 49/58) naslednji odstotek invalidske pokojnine: če znaša »kopna pokojninska doba dve tretjini ali več kot dve tretjini obračunskih delovnih let, Jim gre za pokojninsko dobo do 10 let 50% od pokojninske osnove in za vsako nadaljnje leto zavarovancu še po 2 % od pokojninske osnove, zavarovanki s pokojninsko dobo do 25 let po 2 Voi * pokojninsko dobo nad 25 let pa po 4 % od pokojninske osnove. M. A. LJUBLJANA Vprašanje: Zanima vas, kdaj nastopi izbris kazni, če je bil nekdo obsojen na pogojno kazen. Odgovor: V sklada z 88. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika (Ur. list FLRJ It. 30/59) se pogojna obsodba izbriše iz kazenske evidence po enem letu, odkar Je pretekel las, za katerega je bila izvršitev kazni odložena. / 4 »glas gorenjske« KRANJ, 18. NOVEMBRA 1930. leta jugoslovanski Manchesier - V dvajsetih letih od 4000 na 24.000 zaposlenih Današnji Kranj je nesporno Izrazito industrijsko mesto. V silhueti starega srednjeveškega mesta so se v zadnjih desetletjih uveljavili mogočni tovarniški dimniki. Zato se ni čuditi, če ■mo Kranj v dobi hitre rasti novih tovarn radi imenovali tudi jugoslovanski »Menčester«. Stoletja nazaj je že postal Kranj pomembno središče trgovskega in obrtnega prometa. Seveda bi bil takratni Kranj, v primerjavi z današnjim skorajda neznaten. L. 1754 Je bilo izvršeno prvo štetje in ugotovljeno, da ima Kranj 210 hiš s 1500 prebivalci. Trideset let kasneje se je število prebivalstva povečalo za novih tisoč in približno za 100 hiš. Med prebivalci so bili že takrat obrtniki in trgovci vseh strok. Kasneje, vse do 20. stoletja, Kranj ni imel bistverrh gospodarskih premikov. Vendar v prvih letih po I. svetovni vojni. Leto 1818 je bila doba inflacije, ki je omogočila takratnim premožnejšim Kranjčanom dokajšnje investicije za industrijo, predvsem za stroje. Pollak si je zgradil celo lastno elektrarno (200 KS). Začela se je porajati tudi lesna industrija (Fr. Heinrichar in Fr. Gorjanc). Propadati pa je začel Majdlčev mlin, ker je izgubiJ svoje nekdanje močno zaledje. 1912. leta je bil začetek današnje »Save«, tovarne gumijevih izdelkov. Fr. Sumi je v inozemstvu na- KranJ v Valvazorjevem času naj omenimo konec 19. stoletja. Okoli leta 1870 je nastalo v Kranju prvo industrijsko podjetje, in sicer umetni mlin LeopoCda Jugo-▼ica iz Aleksandrije (Egipt). Zaradi slabega gospodarjenja pa se je moral Jugovic kmalu vrniti v svojo domovino in leta 1874 je mlin odkupil Kranjčan Peter Maj-drič. Mlin je moderniziral s turbino, ki je imela 100 KS. Leta 1897 je mlin spet obnovil ta povečal moč turbine na 300 KS. Žito je dobival iz Vojvodine ki Rusije, moko pa je prodajal na Koroško, Salzburško, Tirolsko, Predarlsko ta ▼ Dalmacijo. 1908. leta je tudi K. Pollak moderniziral svoj dotedanji usnjarski obrat, tako da je znašala dnevna proizvodnja 2000 do 2500 kg. Istega leta je tudi Ed-mund Kocbek začel na bolj mehani-ziranejši način izdelovati obleko in perilo. Dve leti poprej pa je ing. Fock svojo obrt preimenoval v tovarno mila. Ze leta 1899 je Lam-pret iz Ljubljane uredil (na Maj-•trovem trgu 1) dokaj moderno tiskarno. — Spričo tega razvoja je močno poraslo tudi število prebivalcev in hiš — nad 4000 oziroma 570. Kljub temu pa vseh dotedanjih poizkusov modernizacije ne ■memo jemati kot začetke prave industrije, temveč le obrt višje stopnje, to je z nekaj stroji na električni pogon j to pa je dalo slutiti, da bo Kranj nekdaj dme/1 tudi ugodna oporišča xa razvoj industrije. i. faza: Prave obliko industrije v Kranju se začenjajo pojavljati kupil nekaj strojev in »Vulkan«, ki se je kasneje preimenoval v »Sem-perit«, je že 1931. leta kril 80% potreb po gumijastih izdelkih v stari Jugoslaviji. Leta 1921 je bila ustanovljena tudi puškarska zadruga; ustanovitelji so bili boroveij-ski puškarji. Delo te zadruge pa je kmalu preprečila takratna oblast, ker je bila puškama v neposredni bližini meje. II. faza: Večji razmah je industrija dosegla v letih med 1920 in 1930. Nova državna carinska tarifa je onemogočila dotedanji uvoz tekstila predvsem iz češke .n Poljske. Zato so se tamkajšnji kapitalisti začeli ukvarjati z mislijo, da pri nas ustanovijo tkalnice, predilnice in tiskarne. Vodilnim kranjskim gospodarstvenikom )<>. takrat uspelo pritegniti konzorcij, pri katerem je bila udeležena prv ška banka Peček et Co. In 1. 1922 je nastal* »Jugočeška« (sedanja »Iskra«), ki je zaposlovala oko.i NAJHITREJŠA FILMSKA KAMERA NA SVETU V angleškem Nacionalnem institutu za raziskovanje in razvoj oborožitve, v Noekholtu južno od Londona so skonstruirali novo vrsto filmske kamere, ki lahko posname 100.000 slik v sekundi. Kamera natančno beleži, kaj se dogaja ob eksploziji granate. Skonstruirati nameravajo še popolnejše kamere, ki bodo posnele 200.000 slik v sekundi. 100* ljudi. Nato so v iptih letih zfasli še dimniki Intoksa, Jugo-brune, »Ike« in vrste manjših ple-tilnic. Razmah tekstilne industrije je bil tolikšen, da so Kranj že takrat upravičeno začeli imenovati jugoslovanski Manchester. Vzporedno s tekstilno industrijo se je močno razvila tudi čevljarska industrija, pojavljati pa so sj začeli tudi večji industrijski obrati ostalih panog. Skratka, razmah industrije je bil v teh letih toMkšen, da je bilo pred drugo svetovno vojno v Kranju zaposlenih že nekaj nad 4000 Ljudi. ni. faza: Vsakršno primerjanje nekdanje industrije z razvojem t novi Jugoslaviji je skoraj tako, kot bi primerjali pritlikavca z velikanom. Samo »Iskra« danes zaposluje le četrtino manj ljudi (3000) kot jih je nekdaj vsa industrija Številke kažejo, da je bilo lani v Kranju zaposlenih približno 6-krat več ljudi kot pred drugo svetovno vojno. Industrija zaposluje nad 10.000 ljudi, ostale gospodarske organizacije pa skoraj 15.0001 Medtem ko je bila v Kranju nekdaj le tekstilna ln v malem usnjarska industrija, lahko šele po osvobodJV vi govorimo tudi o kranjski elektroindustriji, industriji gradbenega materiala, lesni industriji, živilski industriji, elektrogospodarstvu in grafični industriji. Razumljivo jt, da je tolikšen razmah industrije v III. fazi omogočil nov družbeil red, delavsko samoupravljanje, ki nam zagotavlja še nadaljnji nenehni razvoj ne le industrije, temveč vseh dobrin, ki so najzvestejše spremljevalke industrializacije, B. Fajon Zadnje velike poplave v Južni Ameriki so imele za nekatera ozemlja Bolivije, Brazilije, Paragvaja in Argentine naravnost katastrofalne posledice. 350.000 ljudi Je ostalo brez strehe, več tisoč pa Jih Je izgubilo življenje. Slika prikazuje reševanje živine, pri katerem so ljudje tvegali svoja življenja Nova elektronska pljuča Nova elektronska pljuča, ki so baterij nepretrgoma 20 nr. Name- Jih izumili britanski znanstveniki sto da bi pacient ležal v pljučih, lahko s pridom zamenjajo mnogo kot Je bilo to pri Jeklenih pljučih, težja in bolj komplicirana jeklena je pacient povezan z novim instru- pljura. Novi aparat so delali 7 let, mentom po dveh plastičnih ceveh, izumitelji so: dva zdravnika — pa- Zrak prihaja v pljuča vsled prl- tolog Ronald VVelch in anestetik tiska, ki ga proizvaja ventilator. James Rochford ter medicinski teh- Pritisk se menja v samem stroju, nkk Dereg VVtaks. Elektronska tako da pacient lahko zrak izdihne, pljuča Imenovana »Barnet-vemtila- Nova pljuča lahko uporabljajo pri tora so težka 27 kilogramov In lah- bolnikih, ki se lahko gibljejo, prav ko delujejo s pomočjo vgrajenih tako pa tudi ra dajanje anestezije __________ pacientom pred operacijo. Aparat NAJMOČNEJŠE »MESTO« V Italijanski provinci Lecce pri vasi Acaia je konec oktobra padel na neko livado kos ledu, težik okrog 3000 kg in je pri padcu izkopal jamo s premerom 1,80 m. To pa ni osamljen primer. Pred 1800 leti je na primer v bližini mesta Seringapatama padel izpod nebi kos ledu v velikosti slona. Menijo, da je to med drugim spodbudilo inženirja Horbidorja za njeg .-vo znanstveno delo o »Znanosti za proučevanje ledu v svetu«. r V. FRVI MOTEL NA PRIMORSKEM V postojnski občini bodo pričeli z graditvijo prvega motela na Primorskem. Motel bo razpolagal z večjim številom garaž, servisom za hitra popravila motornih .vozll In s tujskimi sobami. Dograjen bo do 1. maja prihodnjega leta in bo stal na cesti proti Postojnski Jami, k| ima vedno večji obisk in kjer je bilo doslej pomanjkanje sob za prenočevanje. DOHODKI V BORSKEM RUDNIKU Domnevajo, da bo letos rna-iala vrednost proizvodnje v borskem rudniku v Srbiji okrog 1200 milijonov več kot lani, in sicer 23 milijard din. Samo proizvodnja bakra bo ra več ko 2000 ton večja kot lani. V obrata za elektrolizo bodo proizvedli tudi okrog 300 kg zlata več kot lani. Ze čez leto ali dve pa bo rud-ilk povečal vrednost bruto proizvodnje na 38 milijard letno. To bodo dosegli, ko bo začela delati notacija v Majdan-pekn, tovarna iveplene kisline ▼ Boru in tovarna superfosfata v Prahovu. VELIKO DELO PREPROSTEGA ČLOVEKA Na nacionalni razstavi v Beogradu je vzbudilo precej zanimanja poprsje dveh kmečkih ljudi, ki ga Je izklesal preprost nepismen kmet Nikola Štrbac iz Klstanj pri Sibenikn. Štrbac Je gluhonem ln brez desne dlani, zato njegova dela vzbujajo tem večjo pozornost. NAJSTAREJŠA ŽENSKA v drŽavi Čeprav ni znano, kdaj se je rodila, sodijo, da je Mika To-mlč, ki živi v Dolnjem Vardištu pri VLšegradu v Bosni, stara najmanj 115 let. Baba Mika, tako Jo imenujejo sosedje, Je imela 104 potomce, 10 svojih otrok, 42 vnukov, 50 pravnukov ln 12 prapravnukov. so preizkusili v 3.000 kliničnih primerih. V začetku prihodnjega leta bodo pričeli s serijsko proizvodnjo. Aparat bo veljal 1078 dolarjev, kar bo ceneje od jeklenih pljuč, saj leta stanejo 2.520 dolarjev. KRIŽANKA ST. 34 i— ! 5 4 5 fr 7 • 9 iT * _J n H Vodoravno: 2. nočno popivanje, 5. arabski knez, 7. trenje, 8. štev-nik, 9. pesnik »Godčeve balade«. 11. kemijski znak za prvino radij, 12. poje, 13. ime junaka v Shakespearovi drami (Kralj . . .), 14. njegovi pripadniki so erijanci. Navpično: 1. raketa za umetni ogenj, 2. ime filmskega igralca Douglasa (fonet.), 3. enaka soglas-nika, 4. združba več podjetij ists vrste, 6. ime umrlega predsednika naše Zvezne skupščine, 8 ženske ime, 10. vrsta razprave, 13. vpra-šalnica. REŠITEV KRIŽANKE ST. » Vodoravno: 1. Maribor, 8. ogore-lo, 9. deska, 10. Nurmi, 11. imata, 12. dz, 13. stikalo, 16. sin, 17. ton. Navpično: 1. moder, 2. age, 3. rosna, 4. Irkutisk, 5. Beara, 7. Robinzon, 12. Ho, 13. SS, 14. in, 15. at. OBRAZI IN POjflVj OBČNI ZBORI ALI VESELICE? Jesen je in z njo čas obrat*' nov, ko pregledamo svoje delo * minulem obdobju in sprejem**** načrte za prihodnost.. . Tudi društva in politične or%r nizacije obravnavajo v tem Č*** svojo problematiko. Kaj so tiare' dile, kaj je bilo dobro in kaj Uspeh in kakovost takega zbor* sta odvisna od tega, kako je zbor pripravljen. Ali je resničen odrti potreb in aktivnosti posamezne organizacije, ali zgolj formalnost, ki pač zaradi statutarnih pred p*' sov mora biti opravljen. Prav te dni so na sporedu stt' vilni občni zbori, ki jih poleg dr*' štev pripravljajo sindikalne orgf' nizacije, osnovne organizaciji SZDL in drugi. Toda ze med strt' dikati in SZDL so razlike, ki j* pa v bistvu ne bi smelo biti. Kar je SZDL na terenu, to bi morala bi' ti sindikalna organizacija v V0., jetju, v tovarni. Morala bi b:* množična politična osnova dela*' skega upravljanja, borbena vrst* za napredne ideie tako v politič' nem kot gospodarskem življenj*', kot je to obširno nakazal nedavt* občni zbor Republiškega sveta sitr dikatov. Toda ali je povsod tako. žal moramo ugotoviti, da v mnO' gih primerih ni, čeprav je doseže* splošen napredek. Še imamo org*\ nizacije, ki se ne moreio otresti starih oblik in metod dela. Pred dnevi smo bili na neke** sindikalnem občnem zboru. ZMf je bil napovedan za 15. uro. Zf! čel se je z več kot uro zamude i* to s sila skromno udeležbo. Q* skupno 270 članov je bilo na z*' četku občnega zbora navzočih * 58. Seveda so ves čas zborovati)*, še Prihajali. . . Ko so bile na vrst* volitve, jih je bilo že 74, števil* pa ie še naraščalo, kolikor boli c£ ie bližal konec zbora in začete* »veselice*. Takrat je bila že prtt' va gneča. Če primerjamo še vse' bino zbora, lahko mirno trdim0' da je potekal bolj v mislih na ve' selico in . . . In končno je bila dana tudi rat' resnica staremu odboru, ne da y sploh prišlo do razprave. Kot d* ie v obratu vse v najlepšem red*' da ni problemov o nagrajevani* o produktivnosti, skrbi za defr?' ne pogoje itd. Volitve so ^b"e opravljene brez tega. Vprašam* se: bo novi odbor delal $ cuto*\ odgovornosti, če je bil izvoli* tamo zato, da je bila opravlje** neka formalnost. ..? Že nekoč smo se vprašali, če 1e pametno povezovati sindika'n: občne zbore z družabnimi večera ali bolie rečeno: z veselico, lz%°' vor, da sicer ne bi dobili Vmdh j. jalov in na Uniji naimaniŠega n<*" pora. Zakaj so občni zbori S7.VJ** m raznih društev lahko d~°"1 obiskani in zanimivi, pa čePrf niso združeni z veselico? Zato, «e so bolie pripravljeni. In če W*j rekli, da mora sindikalna orga*1' zaciia v tovarni odigrati prav t*" ko vlogo kot SZDL na terenu, t* kai ne bi bili tudi ti zbori *arti': mivi. KoVko drugih možnost imaio sindikalne organizacije *. prirejanie zabavnih večerov, ki rj bili verjetno mnogo boljši. doklej še, občni zbori z vesehf0 -k Itaac Ajtrnov 6 ene kletk »Moral bi imeti čin C-5, Daneel.« »Seveda, razun_Jlvo.ec »Ti pa nisi C-5« Hrup Je preglasoval sleherno besedo. Na manj zaščitenem spodnjem delu ekspres a je bHo žvižganje v zraku še bučne)še. Razen tega pa Balev u niti ni bilo do tega, da bi govoril preglasno. Cisto umljivol R. Daneel Je rekel: »Zakaj ne bi bil C-5? Tvoj sodelavec sem In moram imeti isti čin. Dali so mi tole.« Iz notranjega žena je potegnil štirikotno, popolnoma istovetno legitimacijo. Legitimacija je glasila na Ime Daneel OUvaw, bres pomembne prve črke. Čin Je bil C-5. »Pojdiva gor,« Je hladno rekel Balev. Ko sta sedla, Je Balev zaplčil pogled naravnost predse, Jezen Je bil nase kn na robota, ki Je sedel ob nJem. Do zdaj se je ie dvakrat zmotil. Prvič R. Daneela nI prepoznal kot robota, drugič pa Je prezrl logičnost, da bo imel R. Daneel čkn C-5. Vsa nesreča Je bila v tem, da ni bil detektiv iz romana. Ni bil nezmotljiv, podlegal Je presenečenjem, nI se znal v hipu prilagoditi spremenjeni situaciji. Ze večkrat doslej Je lahko »poznal te svoje slabe strani, a nikoli doslej mu nI bilo žal, da Je takšen. Zdaj pa ga je nenadoma popadla Jeza, posebno še zaradi tega, ker Je bil R. Daneel OUvaw prava živa slika takega idola. Moral Je biti. Bil Je robot. Balev se Je začel sam pri sebi opravičevati. Navajen je bil na robote, kakršen je R. Sammv ▼ uradu. Pričakoval je bitje s kožo lz trdega, svetlega, malone mrtvaškega plastika. Pričakoval Je na obličju tega brezizraznega bitja okrnel idiotski nasmeh. Pričakoval Je negotove, okome gibe. R. Daneel pa ni bil takšen. Balev Je tvegal hiter pogled na robota. R. Daneel se je v istem trenutku obrnil ln prestregel njegov pogled. Resno mu Je poklmal. Ustnice so se mu naravno premikale, kadar Je govoril. Pri Zemeljskih robotih pa so ostajale razmaknjene. V njegovih ustih je bil tudi Jezik, s katerim si je pomagal pri artikulaciji. Balev je mislil: Zakaj le tako mirno sedi? Zanj Je tu gotovo veliko novega. Hrup, svetloba, ljudje. Potem je vstal, stopil mimo R. Daneela in Tekel: »Pojdi za mano.« Po trakovih z zmanjšano hitrostjo sta stopila z ekspresa. Balev Je pomislil: Kaj naj rečem Jessle? Ko je bil zagledal robota, Je popolnoma pozabil na to. A ko sta se vozila z lokalnim vlakom, ki Je vozil v Sekcijo Bronx, se Je spet spomnil. Da bi obrnil misli drugam, Je začel govoriti: »Vse, kar vidiš, celo Mesto je ena sama stavba. V njej živi dvajset milijonov ljudi. Ekspres! vozijo podnevi in ponoči s hitrostjo 60 milj na uro. Ekspre-isov je okrog dvesto petdeset milj, lokalnih vlakov pa več kot nekaj •to mil].« Se malo — Je pomislil Balev — pa bom začel računati, koliko kvasa poje dnevno New York in koliko kuhlkov vode popije in koliko megavratov energije pošiljajo v obrat atomske centrale vsako uro. Daneel se Je oglasil: »Da, to Ln še druge podatke, imam zapisane v svojih navodilih.« Pomeni torej — Je pomislil Balev — da mi ni treba govoriti o hrani, o vodi, niti o atomski energiji. Zakaj pa bi navsezadnje poskušal vzbujati ne vem kakšne vtise pri — robotu T Prišla sta na vzhodno 182. ulico. Se dvesto korakov, pa bosta pri dvigalu, ki spaja Jeklemo-betonske bloke stanovanj, med katerimi Je tudi njegovo. Ze je hotel reči:: »Po tej poti,« ko Ju Je ustavila skupina ljudi, ki se Je zbrala pred bleščeče razsvetljenimi vrati ene izmed številnih trgovin v pritličju te Sekcije. Najbližjega Je vprašal z uradnim glasom: »Kaj se dogaja?« Možak, ki mu Je bilo namenjeno vprašanje, se Je vzpenjal na prste in buljil naprej, a Je vendar odgovoril: »Res ne vem. Tudi jaz sem šele prišel.« \ Nekdo je razdraženo rekel: »V trgovini so smrdljivi roboti. Mislim, da Jih nameravajo vreči ven. Ah, kako rad bi tudi Jaz katerega raztolkel.« Balev je nemirno pogledal Daneela, če Je razumel pomen besed. A četudi jih je slišal, tega nI pokazal niti z najmanjšim znakom. Balev se je pognal v množico. »Pustite me. Pustite me notri. Policija.« Ljudje so se razmaknili in ga pustili naprej. Balev Je slišal za sabo nejevpljno godrnjanje. »...raztrgali Jih bomo. Žico za ileo. Razparali jih bomo po šivih ...« Nekdo se Je glasno zasmejal. Baleva so medklici prizadeli. Mesto je bilo vrhunec dobro ot9*' nizirane skupnosti, toda to Je zahtevalo od njegovih prebivale« skrajno disciplino. Morali so živeti strogo ln enolično, življenje J* bilo natančno urejeno in pod strogim znanstvenim nadzorstven** Toda zgodilo se Je kdaj pa kdaj, da so se zbudili zakrneli Instknk*'' Spominjal se je uporov ob Pregradi. Res Je, da so obstajali vzroki za antirobobske akcije. Ljudje- |jj so pol življenja preživeli v delu, se niso mogli kar tako sprlja*111^ z dejstvom, da zanje ne bo več dela in da bodo prepuščeni ži*° tarjenjn z minimalno prehrano, če bodo deklaslficirani. V takih Pr merih niso mogli hladnokrvno presojati, da posamezni robot nI Pr nič kriv. Ravno po posameznem robotu Je človek mogel udariti- Človek se ni mogel zaletavati v nekaj, kar se ie Imeno*8 »vladna politika« ali pa v parolo kot »zvlšajmo pridelovanje * °v ' janjem robotov.« Vlada je imenovala to obdobje »graditev, ki zahteva ^rtY^tf Kolektivna gla - se Je žalostno tresla in zagotavljala, da bo ™ tem obdobju nastopilo boljše in lepše življenje. » Medtem pa se je medlevallstlčno gibanje širilo prav tako proces deklaslfikaclje. Ljudje so padali v obup in meja med °3 čenjem ln divjim upiranjem Je bila kaj slaba. 9 V tem trenutku so le kratke minute delilo dolgo zataj«''*^ sovraštvo od besnih orgij krvi In razdejanja. Balev se Je prerinil do vrat. Tretje poglavje DOGODEK V TRGOVINI S ČEVLJI V trgovini Je bilo manj ljudi kakor na ulici. Upravnik KV^^JZ slutil zmešnjavo, zato Je ie zgodaj spustil zaščitno zaveso 1» " ^ prečil nekaterim najhujšim razgrajačem vstop v trgovino. Zave** ■■ sicer tudi tistim, ki so bili notri, zapirala izhod, vendar to ni tako hudo. Balev je uporabil policijski nevtrallzator ln stopil skozi *<" ^ zaveso. Nepričakovano Je ugotovil, da Je R. Daneel še vedno za nJim. Ravnokar Je spravljal v žep svoj lastni nevtrallzatofi tanek ln dosti bolj priročen kot Balevjev policijski model. Nemudoma Je prihitel k njima upravnik in rekel zelo 9,a »Gospoda policaja, Mesto ml Je postavilo uradnike. Nič nI-««01 pri tem, le svoje pravice uveljavljam.«