Posebno m očan je bil prispevek kitajskih gostiteljev , ki so p rav za to priložnost objavili v nekaj knjigah in posebnih izdajah strokovnih revij rezu lta te svojih razisko­ vanj v zvezi z n ihanjem m orske gladine (C hina Sea Level C hanges, S tudies on the Evolution o f C h ina’s C oast, G eology of the B ohai Sea). Z a udeležence sim pozija so objavili povzetke predavanj (82), p rogram te r vodič za ekskurzije po obalah po lotoka Shandong. Sicer so na sim poziju sodelovali različni strokovnjak i, od geologov in ge­ ografov preko oceanologov, fizikov do paleontologov in botanikov. Z vidika nadaljn jega sp rem in jan ja m orske gladine sta se oblikovali dve stru ji: po m nenju prvih kažejo raziskave, da m orska gladina res le »niha« in v p rihodnjem sto ­ le tju ni pričakovati bistvenih globalnih sprem em b (lahko pa pride do večjih lokalnih sp rem em b), druga pa predvideva konstan tno naraščanje m orske g ladine, kar bi v naslednjih sto letih lahko povzročilo v skrajnem prim eru dvig gladine za dobrih 7 m! Na ekskurzijah , vsega skupaj je bilo opravljenih p reko 1.000 km poti, sm o si ogledali m anjši del južne te r večji del severne obale S handonga, k jer kitajski razisko­ valci odkrivajo in p rouču je jo sp rem in jan je gladine obalnih m orij H uang in B o. O b konkretn ih p rim erih na te renu je bila strokovna razprava še posebej živahna. Tudi s tehnične plati so ekskurzije odlično uspele - udeleženci so bili v m anjših avtobusih in tako tudi ozke obalne poti niso bile ovira. D a je vse po tekalo po načrtu , brez zam ud, gre v veliki m eri zahvala tudi številnem u m iličniškem u sprem stvu - do pet vozil - ki so praznili ceste in križišča. Z a udeležence z »zahoda« je bilo to videti zelo nenavad­ no , vendar tudi to kaže, poleg ob jav v lokalnem časopisju in prikazovanj na TV m re­ ži, kako pom em bno se je to srečanje zdelo gostiteljem in provincialnim oblastem (vendar je treb a vedeti, da provinca Shandong šte je 80 m ilijonov prebivalcev). Sim pozij se lahko pohvali z bogato bero novih dognanj (gradivo bo izšlo v poseb­ ni knjigi), ki bodo v veliko pom oč bazičnim in aplikativnim vedam , z m očnim p o udar­ kom na in terdiscip linarnosti in izm enjavi tehničnih izkušenj. Z m ednarodnega vidika, ozirom a z vidika U N E S C O , je treba srečan je še posebej pohvaliti, kot je v zaključku poudaril vodja P ro jek ta dr. P. A . Pirazzoli (F rancija ), ker ni prišlo do n ikakršnega razlikovanja , ne znanstvenega in ne političnega. N e glede na politiko in usm eritev po­ sam ezne vlade je K itajska brez ok levan ja izdala vstopne vize za vse udeležence. Tudi pri strokovnih vprašanjih ni nihče skušal »a priori« uveljavljati svojih znanstvenih na­ zorov, am pak so bile tudi razprave, ki so izhajale z nasprotu jočih si stališč, na znanst­ veni višini in v prisrčnem tovariškem vzdušju. A ndrej K ranjc Prvi jugoslovanski sim pozij »Teorija in m etodologija regionalne geografije«, L jub ljan a , 2. in 3. aprila 1987 T ežko je razložiti, zakaj se je številnim sim pozijem , ki so bili doslej nam enjeni najrazličnejšim področjem in usm eritvam geografskih raziskav, šele letos pridružil re- g ionalno-geografsk i. To je še to liko bolj nerazum ljivo , ker se je čestokrat p o u d arja ­ lo, da je regionalna geografija, ozirom a reg ionalno-geografski vidik p rikazovanja ge­ ografskih pojavov in pok ra jin , vendarle osrednji in sintetični vrh geografskih p reuče­ vanj. Na drugi strani pa ugotavljam o, da nam m an jka poleg sodobnih reg ionalno-ge- ografskih prikazov in študij o naših pokra jinah tudi m oderna , na em piričnih raziska­ vah tem elječa m etodologija. K olikor želim o, da bo regionalna geografija opravičila svoje m esto v sklopu geografskih raziskav, potem je po treb n o n jeno m etodologijo razvijati in u trjevati z novejšim i teoretičnim i izsledki najrazličnejših raziskovalnih m etod , ki jih upo rab lja jo prosto rske , družboslovne in naravoslovne vede. K ajti ge­ ografija išče p rostorske in funkcijske soodvisnosti geografskih pojavov v pokrajin i in osvetlju je n jeno regionalno s truk tu ro . R egionalni vidik, ki ga je vseskozi zagovarjal tudi pokojn i prof. S. Ilešič, s p o u darjeno zahtevo te rja kom pleksno p reučevanje p ro ­ storske stvarnosti, to je pokra jine ko t o b jek ta geografskih raziskav. L etošn ji, drugi po vrsti. 1 1 e š i č e v i spom inski dnevi so bili nam enjen i jugos­ lovanskem u sim poziju z naslovom »T eorija in m etodologija regionalne geografije«. D vodnevno posvetovan je , ki je bilo prvo te vrste pri nas, je zgledno pripravil O d d e­ lek za geografijo F ilozofske faku lte te U niverze E . K ardelja v L jub ljan i, ozirom a n je ­ gova kated ra za regionalno geografijo . Številna udeležba z vseh delov Jugoslavije (iz­ ostali so sam o m akedonski geografi) in izredno živahna d iskusija, ki je obogatila , po­ globila in dopolnila m nogotere poglede na p redstav ljeno vsebino 22 referatov , sta os­ novni značilnosti jugoslovanskega regionalno-geografskega posvetovanja z m edna­ rodno udeležbo. Prav tako ne sm em o prezreti dejstva, da je vsem delom sim pozija v obeh dneh . in sicer tako dopoldanskim kot popoldanskim , prisostvovalo izredno veli­ ko število geografov in drugih strokovnjakov . T udi po tej plati je bilo ljub ljansko sre­ čan je jugoslovanskih regionalnih geografov izjem no in posnem anja vredno. N adrobnejšo vsebinsko podobo sim pozija je m ogoče izluščiti po predstavljenih refera tih . Poročali so: I. G a m s, R egionalna geografija v sistem u geografskih zna­ nosti; V. K l e m e n č i č , D ilem e o vsebini in položaju regionalne geografije v siste­ m u znanosti; M. P a k, O sodobni regionalni geografiji; M. K l e m e n č i č , Sistem s­ ka teo rija - po t k novi regionalni geografiji?; F. L o v r e n č a k , R egionalna geogra­ fija v slovenski geografiji; W. F r i c k e (iz H eidelberga), U p oraba reg iona lno - geografskih izsledkov kot razpoložljivih potencialov za prakso (na prim eru A dam aua v K am erunu). N. Z u b i č in R. G n j a t o sta poročala o tem i Planske regije in problem i kom ­ pleksnega regionalnega razvoja; A . Č e r n e . R egionalne razlike in regionalni raz­ voj; M. V r e s k. M etropolitanske regije v sistem u regionalizacije; A . P u s h k a. U poraba d iskrim inacijske analize v regionalizaciji (na p rim eru SA P K osovo); I. V r i š e r , R egionalni razvoj v Sloveniji; M. S i č. A vtobusni p rom et ko t dejavnik so­ dobne organizacije p rosto ra ; D. B u g a r s k i in P. T o m i č , M etodolog ija geografs­ kih m onografij vojvodinskih občin; M. C e r a b r e g u . R azm erje m ed ljudsko in znanstveno zasnovo prostorsk ih (pokrajinsk ih) eno t na prim eru SA P K osovo; J. Ž i - k i č, U poraba gravitacijskih in potencialn ih m odelov pri določevanju nodalnih regij (na prim eru S rb ije). T rije referen ti so posegali na turistično področje . O tem so p o ro ­ čali: Z . K l a r i č , N ekateri vidiki turistične regionalizacije Jugoslavije na osnovi in­ deksa turistične funkcionalnosti; S. S t a n k o v i č , M etodološke osnove določitve p rio rite tn ih turističnih regij v Srbiji in M. H a d ž i b r a h i m o v i č, T uristično-ge- ografske regije v uljcinski občini. Poročali so še: R. D a v i d o v i č, R egionalno-ge- ografski oris T unizije; S. N u r k o v i č. R egionalna s truk tu ra Sandžaško-starov laš- kega obm očja; M. N a t e k. H ribovske km etije v pokrajinski struk turi M ežiške doli­ ne in T. F e r j a n , Sodobni vidiki obravnave regionalne geografije sveta v srednji šo­ li. M ed sim pozijem so prired ite lji pripravili ogled Pivovarniškega m uzeja , ki je v sklopu ljubljanske Pivovarne U nion. Predsednik Z veze geografskih d ruštev Sloveni­ je , prof. dr. J. K unaver in p redsednik organizacijskega od b o ra , prof. dr. M. Pak, sta pripravila za vse udeležence posvetovanja p rije ten družabni večer. Ž e pred začetkom sim pozija je izšel zbornik referatov , in sicer v zbirki D ela , štev. 4, ki jo izdaja O d d e­ lek za geografijo Filozofske faku lte te U niverze E . K ardelja v L jubljani. Z borovan je in izid zbornika referatov (T eorija in m etodologija regionalne geografije, 240 s tr ., Lj. 1987) sta podprla R aziskovalna skupnost S lovenije in Z nanstveni inštitut ljubljanske filozofske fakulte te . M ilan N atek