Pridobitev za lokostrelce in strelce Novo strelišče v Kamniku j}0 odprli (z leve): v.d. predsednika Lokostrelskega društva Kamnik -ušan Letnar, sekretar Strelske zveze Slovenije Savo Strmole, župan fone Smolnikar in predstavnica Strelske družine Kamnik Irena Radej. VERA MEJAČ Obisk ministra Viranta Minister za javno ^Pravo dr. Gregor •rant je 30. marca obiskal našo občino. :.deležil se je skupš-c'n]e tajnikov slovenim občin v Termah n°vik, kjer je z mi-^'strom za lokalno iafiloupravo Ivanom Agarjem predstavil sPrernembe v lokalni imoupravi in obli-^°vanje pokrajin. Po-ebno pozornost je ”antenil obisku Upra-vne enote Kamnik. Več na 5. strani. Načelnik Upravne enote Kamnik Miha Novak in minister za javno upravo Gregor Virant. Našim bralcem Želimo Prijetne ln prijazne Prvomajske P/aznične dni! urednica Saša Mejač ^6likima|i Yaris Terra + Veliko opreme za malo ceno! www.adovse.si TODAV TOMORROVV TOVOTA (01) 729 9000 POMLADI V POZDRAV Strelski in lokostrelski šport je v Kamniku že dolgo prisoten in vsa leta tudi med najuspešnejšimi panogami. A prav poseben uspeh je dosegel pred dnevi, ko so 6. aprila v okviru praznovanja občinskega praznika Občina Kamnik, Lokostrelski klub Kamnik in Strelska družina Kamnik pripravili slovesno odprtje novega lokostrelskega in strelskega strelišča v objektu nad Kegljiščem Kamnik na Cankarjevi cesti. V njegovo ureditev so člani obeh društev vložili ogromno prostovoljnega dela in sredstev, del pa so primaknili še Občina Kamnik, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Fundacija za šport. Več na 5. strani »Na gregorjevo - oteč, še veš? - se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejiti gostili se, pili so... « S temi uvodnimi besedami, ki jih je kot spomin na pomladni ljudski običaj - gregorjevo zapisal pesnik Oton Župančič, so učenci centralne šole Frana Albrehta Kamnik in podružničnih šol v soboto, 31. marca, začeli Revijo pevskih zborov in pomladni sejem z lepimi likovnimi in drugimi izdelki, ki so jih postavili na ogled. Za to osrednjo in največjo prireditev OŠ Frana Albrehta, ki je bila hkrati tudi prireditev ob prazniku Občine Kamnik, so se poleg učencev trudili učitelji, strokovni delavci in vodstvo šole, sodelovali pa so tudi starši. Več na 9. strani. Na osrednji prireditvi osnovne šole Frana Albrehta je sodeloval tudi Otroški pevski zbor Podružnične šole Mekinje, pod vodstvom zborovodkinje Petre ZuPin- VERA MEJAČ ISKRENE ČESTITKE OB BLIŽNJIH PRAZNOVANJIH - OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, 27. APRILU, IN PRAZNIKU DELA, 1. MAJU. Vabljeni na slovesnost 26. aprila ob 18. uri v Dom kulture Kamnik in na prvomajsko srečanje v Kamniško Bistrico. župan Tone Smolnikar KOLEDAR PRIREDITEV na strani 2 NAŠI POGOVOR na strani 3 z županom Antonom Tonetom Smolnikarjem o najpomembnejših projektih občine vtem in prihodnjih letih KULTURA na strani 4 IZ DRUŠTEV na strani 6 iz upokojenskih in planinskih vrst, o Društvu podeželskih žena Tuhinjske doline... POGLEDI na strani 10 iz strank in Evropskega parlamenta na strani 11 MLADI IN NAŠA DEDIŠČINA na strani 12 ŠPORT na straneh 13 in 14 množica športnih dogodkov in dosežkov Naslednja številka Kamniškega občana izide 10. maja. Članke in oglase oddajte do petka, 4. maja; zahvale in oglase pa do ponedeljka, 7. maja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e.naslov: sasa.meiac@siol.net OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN PRAZNIKU DELA ČESTITAM IN ŽELIM PRIJETNO PRAZNOVANJE. MIHA NOVAK, NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK, S SODELAVCI Pomlad v Arboretumu v Volčjem Potoku je v znamenju tulipanov in razstavljenih miniatur značilnih stavb različnih delov Kitajske. Na sliki: triletna Ana in štiriletna Niki iz Celja sta v spremstvu starih staršev, ata Andreja in mame Zdenke Zajc iz Cerkelj, z zanimanjem opazovali miniaturo Konfucijevega templja. Originalni tempelj se nahaja v rojstnem kraju Konfucija, učitelja, ki je razvil pravila obnašanja za vse življenje. Kljub temu, da vojskovodij ni uspel spreobrniti, je večina kitajskih vladarjev po njegovi smrti zvesto sledila njegovim naukom in pravilom. Leto po njegovi smrti, 478 pred Kristusom, so njegovi učenci v spomin postavili hišo, ki je tempelj postala šele tedaj, ko so jo obiskali vladarji in veljaki. Leta 1906 so tempelj prekrili z zlatimi strešniki in ga tako iz arhitekturnega vidika postavili na raven cesarske palače. Več na 9. strani. VERA MEJAČ ^o^ohišt^: dabor SALON POHIŠTVA Kamnik Kranjska 3a, Kamnik . xb> tel.: 01/831-04-81, 051/399-577 xzP$9li4 SV1A* KUHINJE r mrtn TbdHccveibizz na dom 6Kfmm.nL 36, gornik, td: 018311760 ^CLTOClU M ttL.: 040 33S 226 19. aprila 2007 AKTUALNO ppr x iieiiFiB sme Medobčinski nabavni grozd Delovno srečanje županov s predstavniki nizozemske fundacije BIZOB - obisk nizozemskega veleposlanika Že pred časom sta predstavnik Ministrstva za finance mag. Andrej Dolinšek in direktor kamniške občinske uprave Ivan Pristovnik dala pobudo, da bi tudi v Sloveniji po zgledu nizozemske regionalne fundacije veljalo ekonomičneje, učinkoviteje, uspešneje in racionalneje uresničevati občinske nakupe oz. porabljati davkoplačevalska sredstva. Po določenih pripravah, ki jih je v meddržavnem merilu pokrivalo Ministrstvo za finance, sta bila na občini Kamnik, ki je pravzaprav medobčinski koordinator, dva delovna sestanka. Ločeno so sestankovali župani (oz. njihovi pooblaščenci) in direktorji občinskih uprav iz občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Trzin s predstavniku nizozemskega BIZOB-a. Prvi dan je bil prisoten tudi veleposlanik Kraljevine Nizozemske, Nj. Ekc. g. John Grof-fen. Nizozemska namreč preko svojega Ministrstva za gospodarstvo finančno podpira prenos modela v Slovenijo in bo pokrila vse stroške v zvezi s prenosom znanja oz. modela iz nizozemskega BIZOB-a v ustrezno medobčinsko nabavno organizacijo v Sloveniji. Sestankov sta se udeležila tudi predstavnika slovenske- ga Ministrstva za finance iz sektorja za javna naročila. Logično je, da ministrstvo kot skrbnik državnih in lokalnih javnih sredstev spodbuja ustrezne rešitve, ki imajo za cilj racionalnejšo porabo javnih sredstev. BIZOB je neprofitna (sicer privatna) fundacija (združenje) 15 približno enako velikih občin iz južne Nizozemske. Njena temeljna naloga je, da do neke mere skupini nabavne procese posameznih občin. Fundacija skrbi za ustrezne strateške priprave nabav, neposredni nakupi pa so še vedno v domeni posameznih občin. Poenostavljeno zapisano, fundacija pripravi vse potrebno v zvezi s pogodbami z dobavitelji, podpisniki pogodb in naročniki blaga in storitev pa so posamezne občine. Prihranki so trojni: temeljni so nižje nabavne cene zaradi ekonomije obsega, znižajo pa se tudi stroški zaradi nižjega števila dobavitel- metodiko implementacije v Sloveniji oz. v medobčinskem obsegu petih občin. Občine so izkazale zelo pozitiven načelni interes, a omenile, da zaradi lil m ■!; 1 Ob rob sestankoma na temo BIZOB je bil tudi ločen sestanek med predsednikom fundacije in hkrati županom mesteca Someren A.P.M. Veltmanom in županom občine Kamnik Antonom Tonetom Smolnikarjem, ki je Nizozemcem, še posebej veleposlaniku Nj. Ekc. g. Johnu Groffenu v kratkem nagovoru slikovito in izčrpno predstavil občino Kamnik. foto: FS jev in manjšega števila prejetih raunov. V primeru specifičnih nakupov (investicije) BIZOB ponudi le svetovalske storitve, in/ali pripravo in vodenje razpisnih postopkov, ostalo pa je prepuščeno posamezni občini. BIZOB ima dva mota: (1) »to DO MORE with LESS MONET« ali kot opisno rečemo izboljšanje kriterija VALUE of MONET in (2) zakaj bi se vsaka občina posamezno ukvarjala z enak imi ali podobnimi nabavnimi problemi. Predstavnikom občin so vodilni BIZOB-a podrobno predstavili sistem delovanja, poklicanosti fundacije in možno različne zakonodaje enostavno kopiranje ne bo izvedljivo. Določeno zaviranje bi lahko povzročil tudi aktualni proces regionalizacije v Sloveniji. Zaključki delovnega srečanja so bili: da posamezne občine zavzamejo stališče do pobude oz. do podpisa pisma o nameri, da se ob podpori Ministrstva za finance nadaljuje z iskanjem pravne oblike »medobčinskega nabavnega grozda« v Sloveniji in da se pričnejo neposredne priprave za izdelavo poslovnega načrta (predstavitev občinskih nabavnih potreb za izbrane pozicije). OBČINA KAMNIK mag. JOŽE TOMELJ Oskrba s pitno vodo in novosti na področju vaških vodovodov Že od nekdaj ima osrednji del občine Kamnik eno boljših pitnih voda v Sloveniji. Neoporečna čista pitna voda je zmeraj bolj privilegij, na katerega smo lahko ponosni in ga moramo po svojih močeh ohraniti za bodoče rodove. Vplivi in posegi v prostor, dostikrat tudi v širšem prostoru, nam narekujejo, da moramo z naravo in vodnimi viri ravnati skrajno previdno, predvsem pa tudi strokovno. V ta namen občina Kamnik preko koncesionarja - upravljavca Komunalnega podjetja Kamnik izvaja obvezno gospodarsko javno službo tudi na tem, zmeraj bolj občutljivem področju. Kako poteka oskrba s pitno vodo in kakšni so načrti v občini je bilo pred dnevi predstavljeno na posvetu, ki so se ga poleg nosilcev dejavnosti udeležili tudi svetniki občinskega sveta in predsedniki svetov KS. Čeprav je bilo v zadnjem obdobju končanih nekaj investicij, kot so vodovod Podgorje- Korenova cesta in še prej Iverje-Kamnik, so največ Novi pravilnik pravi, da mora upravljavec za zagotavljanje skladnosti z zahtevami tega pravilnika imeti zaposleno odgovorno osebo z najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri. Povsod bo potrebno določiti kriterije dobre higienske prakse, dodatne zaščite ukrepe in preventivo, posebej na občutljivejših področjih. Seveda pa bomo v dogovoru in s pomočjo dosedanjih vodovodnih odborov, svetov KS in koncesionarjem napravili načrt ter analizo vode in vodnih virov. Na podlagi teh rezultatov in ocene stanja na vodovodnih objektih in napravah bomo tam, kjer se bomo skupaj sporazumno dogovorili, pristopili k načrtu in prevzemanju upravljanja. Prednostno bomo obravnavali tiste sredine, ki imajo največ uporabnikov in napajajo javne ustanove (šole, vrtci, gostilne, trgovine, domovi KS), zato je naša skrb toliko večja. Seveda se bo treba o mnogih stvareh dogovoriti in sporazumno uskladiti prehodna VUUUVUU ruuguijc- IVUlCllUVd lil SC piCJ IVClJU-rvmiiiuiv, uojvvv ua KJ J.1111V51H Jttaiut uogvtotiu m v, ^- vprašanj namenili prav delovanju in problematiki vaških vodovodov, obdobja, saj naša želja ni, da bi na vsak način hoteli prevzemati vaške nr>_____1 x: „ U^ 1: A/„.|ad^ > K.KlJolro »rn/J/MtA/lp KrvHr» tnnroli ticti Vi hrtrln V7frai'ili na «turih nnviriiuh To področje na novo in zmeraj bolj dosledno obravnava republiška zakonodaja in sicer nova pravilnika o oskrbi s pitno vodo ter pravilnik o pitni vodi. Pomembnejši členi pravijo, da mora občina zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh njenih območjih do 1500 metrov nadmorske višine in na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira več kot 50 prebivalcev, oziroma je pretok večji od 10 m' na dan. V občini Kamnik imamo kar 19 takih primerov vaških vodovodov, s katerim upravljajo občani sami, zato podrobnejše podatke na zahtevo Zdravstvenega inšpektorata RS prav zdaj dokončujemo. Vodovodni odbori se po svojih močeh, dostikrat pa tudi z iznajdljivostjo, trudijo voditi to področje, ki je v marsičem postalo prezahtevno in zelo odgovorno delo. vodovode. Zato bodo morali tisti, ki bodo vztrajali na starih pozicijah, sami nositi odgovornost, saj so časi amaterskemu delovanju zmeraj manj naklonjeni. Do težav prihaja že sedaj tudi na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj, saj ga brez ustreznega vodnega dovoljenja ni mogoče pridobiti. V zaključni razpravi smo ugotovili, da smo dolžni za zagotavljanje skupnega javnega interesa in opravljanja obvezne javne službe narediti vse, da ne bi prihajalo do motenj pri delovanju, predvsem pri preskrbi zdrave, nam vedno ljube čiste pitne vode. PODŽUPAN RUDOLF PFAJFAR 22. APRIL - SVETOVNI DAN ZEMLJE ZRAVEN SMO! Čistilne akcije v občini Kamnik, ki bodo potekale ob Svetovnem dnevu Zemlje. V petek, soboto in v nedeljo, 20., 21. in 22. aprila, bodo ob svetovnem Dnevu Zemlje v občini Kamnik potekale naslednje prireditve: Občina Kamnik na podlagi 24. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004, 34/2004 in 62/2006) in javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen v Kamniškem občanu, 19.10.2006, objavlja SEZNAM UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM, KI SO ZAVEZANCI ZA PLAČILO VARŠČINE NA LISTI B IME IN PRIIMEK Drolc Simona Violeta Vezenkova Sebila Hajrudinovič Najemodajalec bo skladno z objavljenim seznamom pozval upravičence k sklenitvi najemnih pogodb. Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Glavni trg 2 1241 Kamnik tel: +386 1 831 82 50 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: tic@kamnik-tourism.si www.kamnik-tourism.si KamniK KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 01/831 12 17 http://www.kam.sik.si in mkk@kam.sik.si sreda. 25. april, ob 19.30 Potopisno predavanje - PETRA HOLC & JANEZ MATOS: NA ŠTOR DO EGIPTA sreda. 9. mai. ob 19.30 uri Potopisno predavanje - Gregor GOSLAR: KIRGIZISTAN & UZBEKISTAN DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, 1240 Kamnik www.domkulture.org in info@domkulture org 041/360-399 ali 01/839-76-06 (uradne ure med 9. in 14. uro) nedelia. 22. april, ob 18. uri KD Sandžak: VEČER KULTURNEGA DRUŠTVA SANDŽAK Za izven, vstopnine ni sreda. 25. april, ob 18. uri Glasbena šola Kamnik: BALETNA PRODUKCIJA Za izven, vstopnine ni četrtek. 26. april, ob 18. uri Zveza borcev Kamnik PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU Za izven, vstopnine ni sobota. 12. mai Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik MATURANTSKI PLES Zaključena prireditev MLADINSKI CENTER - KLUB STARSEV Šutna 38, 1240 Kamnik Tel.: 041 957 609, 01/831 54 77 Nedelia. 22. april. Šutna od 15. ure dalje: DAN ZEMLJE- ustvarjalne delavnice (smrdozaver, plakati,...) Sreda. 25. april. Šutna od 9.30 do 12.30: DNEVI SLOVENSKE KNJIGE - obisk NODIJA, bibliobusa, ustvarjalne delavnice, lutke iz MK Kamnik (v primeru dežja bo prireditev v Matični knjižnici) TURISTIČNO DRUŠTVO GORA SV. MIKLAVŽ Šmartno v Tuhinjski dolini, tel. 041-223-631 (g. Korošec) Mežnarija na Gori bo letos (od 15.4. do 15.11.2007) odprta ob nedeljah in praznikih, od 14. ure dalje. Naš vodič vam bo z veseljem predstavil zanimivosti tega bisera nad Šmartnim. Vabljeni! Že prej pa so potekale akcije turističnih društev Motnik, Špitalič, Gora,... Petek, 20. aprila, ob 8.00 uri - zbirno mesto: OŠ Marije Vere Petek, 20. aprila, ob 8.30 uri - zbirno mesto: ŠCRM - skupna akcija ŠCRMja in Društva upokojencev Kamnik Sobota, 21. aprila, ob 8.00 uri - zbirno mesto: Glavni trg, Kamnik Sobota, 21. aprila, ob 9.00 uri - zbirno mesto: Dom krajevne skupnosti Volčji Potok Sobota, 21. aprila, ob 9.00 uri - zbirno mesto: MC Kotlovnica Sobota, 21. aprila, ob 9-00 uri - zbirno mesto: Terme Snovik Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, četrtek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 19. 4. 2007. _____________ PETEK, 20. april ob 8.45 uri OŠ TOMA BREJCA okrogla miza z evropsko poslanko Mojco Drčar Murko na temo ekologije PETEK, 20. april ob 12.00 uri deponija Duplica svečana otvoritev gozdnega parka in drevesne učne poti na sanirani deponiji komunalnih odpadkov na Duplici PETEK in SOBOTA, 20. in 21. april Čistilne akcije, ki jih bodo po celotni občini izvajala turistična društva Volčji Potok, Motnik, Špitalič, Gora,... SOBOTA, 21. april Glavni trg razstava Foto kluba Kamnik na temo Zemlja SOBOTA, 21. april ob 9 00 uri Glavni trg MC Klub staršev organizira naslednje ustvarjalne delavnice za otroke: Smrdozaver, skrinjice želja, Cicitožibaba, plakati, čestitke Zemlji,... SOBOTA, 21. april ob 11.30 uri Glavni trgi govor župana občine Kamnik g. Antona Toneta Smolnikarja SOBOTA, 21. april ob 11.40 uri Glavni trg dramsko-gimnastična predstava učencev OŠ Frana Albrehta in PŠ Mekinje z naslovom Pomagajmo Zemlji NEDELJA, 22. april ob 15.00 uri Šutna 38 MC Klub staršev organizira naslednje ustvarjalne delavnice za otroke: Smrdozaver, skrinjice želja, Cicitožibaba, plakati, čestitke Zemlji,... V soboto, po končani predstavi, predvidoma ob 12.00 uri, bo sledila pogostitev udeležencev. OBČINA KAMNl^ Pogovor z županom Antonom Tonetom Smolnikarjem »Tisti, ki so brez kriterijev, težko ocenjujejo ali je nek proračun razvojno naravnan ali ne< Konec marca je župan Anton Tone Smolnikar ob pomoči sodelavcev in koalicijskih partnerjev zaključil prvi veliki projekt v novem mandatu - pripravo občinskega proračuna za letošnje leto, ki je bil v opozicijskih vrstah deležen številnih kritik (med katerimi je najpogostejša ta, da proračun ni razvojno naravnan) in tudi zavajajočih ocen. Zato smo župana prosili, naj podrobneje pojasni strukturo letošnjega proračuna in predstavi najpomembnejše projekte občine v letošnjem in naslednjih letih. Po novem ima občina Kamnik dva profesionalna podžupana - Braneta Goluboviča in Rudolfa Pfajfarja (v Kamniškem občanu bosta kmalu podrobneje predstavljena, op. a.). Kaj ta kadrovska okrepitev pomeni za organizacijo dela v občinski hiši in ali ste vi zaradi tega kaj manj obremenjeni z delom kot ste bili v prejšnjem mandatu? To, da je z novim letom začel z delom prvi, s prvim februarjem pa še drugi podžupan, se na količini mojega dela doslej še ne pozna, toda pomoč Braneta Goluboviča in Rudolfa Pfajfarja sem v zadnjih dneh vseeno že čutil. Dela - tako s pripravo proračuna kot tudi s številnimi dogodki ob praznovanju letošnjega občinskega praznika ter s pogovori o projektih, ki se pripravljajo - je bilo res ogromno in bi ga sam le težko opravil, saj smo bili vsi trije ves čas polno zasedeni. Sedaj, ko je proračun pripravljen in se bo začelo operativno delo vodij oddelkov in njihovih svetovalcev, pa le upam, da bo zaradi dveh podžupanov mojih obveznosti nekoliko manj. Kako ocenjujete letošnjiproračun občine Kamnik - v čem se najbolj razlikuje od preteklih? Zakaj za prihodnja leta napovedujete bistveno nižje proračune in na katerih področjih bo treba najbolj varčevati? Že na seji občinskega sveta sem Povedal, da letošnji proračun občine Kamnik vsebuje veliko razvojnih Projektov, čeprav je opozicija mojim trditvam oporekala. Ko ocenjujemo razvojno naravnanost proračuna, je treba najprej določiti merila, po katerih bomo njegovo razvojno naravnanost merili. Tisti, ki so brez kriterijev, težko ocenjujejo ali je nek proračun razvojno naravnan ali ne. Projekte, kot so gradnja novega vrtca na Pero-vem, širitev obvoznice ali pa reševanje osnovnošolskih zagat, ocenjujem za razvojno naravnane zato, ker občanom in občini kot celoti prinašajo določen napredek in izboljšujejo kakovost našega življenja .... - toda nekateri vam očitajo, da so te investicije zgolj reševanje težav, ki si jih je občina nakopala v preteklih letih? Ja, res je, nekateri pravijo, da gre za gašenje požara. Toda po mojem prepričanju ni nobena investicija popravljanje napak. Že večkrat sem povedal, Pa bom še enkrat: v preteklih letih smo veliko investirali na področja, ki jih pokrivajo gospodarske javne službe, še zlasti v kanalizacijo, vodovode tn ceste. Opozicija mi med drugim °čita tudi to, da je letošnji proračun namenjen le polovici naših občanov, kar pa seveda ni res. To je proračun za celotno občino, saj v njem nismo Pozabili tudi na tiste dele občine, kjer 50 občani najbolj podpirali mojega glavnega nasprotnika na volitvah za župana Pri razporejanju investicijskega denarja nas torej ni vodila politika, Pač pa načrti, ki smo jih zastavili že Pred leti. O tem, zakaj bodo proračuni v prihodnjih let manjši, pa le toliko: letošnji proračun je tako velik zaradi precejšnjega prenosa iz preteklih letih, ker smo lani v proračun dobili približno 3,75 milijona evrov komunalnega prispevka, ki ga moramo porabiti namensko. Odločili smo se, da bomo ta sredstva porabili za nadaljevanje širitve Ljubljanske ceste: nadaljnje postopke in nakupe zemljišč za izgradnjo povezovalne ceste, pa tudi za širitev obvoznice. V prihodnjih letih tako velikih prilivov tz naslova komunalnega prispevka ne pričakujemo, zato bodo tudi proračuni manjši. Aa drugih področjih pa zaradi manjših proračunov ne bo treba varčevati ali pač? Že ob prodaji zemljišča v Volčjem votoku smo razmišljali, da bi del teh sredstev namenili v sklad za razvoj šolstva, vendar smo se nato odločili, Qa z odprtjem tega sklada še počaka- mo in se namesto tega letos nekoliko bolj intenzivno lotimo obnove občinskih cest, za katere bomo nato v naslednjih letih namenjali nekaj manj denarja, več pa ga bomo namenjali za kamniške šole. Je odločitev o tem, ali se bosta osnovni šoli Frana Albrehta in Toma Brejca obnavljali ali nadomestili z eno ali dvema novima šolama že sprejeta? Ne, odločitev o tem bomo sprejeli v naslednjih dveh mesecih, ker bo potem treba spremeniti tudi zazidani načrt območja K9. Da bi se lažje odločili, katera rešitev (obnova obstoječih šol ali novogradnja) bi bila boljša, smo si pred kratkim ogledali tudi šolo v Sostrem, kjer so pred kratkim staro šolo s prizidkom povečali še z enim prizidkom in telovadnico, vse skupaj pa povezali v čudovito celoto. Če se vrneva k proračunom: kakšne so prednosti pripravljanja proračunov za več let vnaprej in kako bo občina te prednosti lahko izkoristila? za zahodno obvoznico, ki jo moramo umestiti v prostor, ker jo samo tako lahko vključimo v nove prostorske dokumente. Letos in prihodnje leto bo zelo pomembno tudi prostorsko načrtovanje, saj bomo morali v nastajajoče dokumente vnesti 600 želja občanov, ki načrtujejo gradnjo individualnih ali večstanovanjskih objektov, področja za obrtne cone, turizem.... Do kdajpa lahko pričakujemo zahodno obvoznico in koliko nas bo predvidoma stala? V zvezi s tem projektom lahko povem, da smo razpis za izbor izdelovalca idejne študije izvedli že lani, vendar nismo izbrali nikogar, ker so bile cene teh študij zelo visoke. Zato bom za pripravo idejnih zasnov imenoval novo komisijo. Po prvih oce- Večje kapacitete vrtcev pomenijo večje izdatke občine za otroško varstvo Župan je ob pogovoru predstavil tudi nekaj zanimivih dejstev o kamniških vrtcih in občinskih stroških s predšolsko vzgojo: e investicija v novi vrtec na Perovem bo občino Kamnik v letošnjem letu stala 1,7 milijona evrov, oskrba pa še dodatnih 2,9 milijona evrov, kar je 0,6 milijona evrov več kot je oskrba stala lani, e informacija, da je lani v kamniških vrtcih primanjkovalo prostora za 310 otrok, je zavajajoča, saj ta številka vsebuje tudi tiste otroke, ki jih starši vozijo v varstvo v druge občine, njihovo varstvo pa ravno tako plačuje občina, • v naši občini je trenutno v vrtcih 753 otrok, 173 otrok pa je v vrtcu v drugih občinah. Letos se bodo kapacitete kamniških vrtcev povečale še za približno 150 mest, tako da bo imela občina Kamnik letos že več kot 72-odstotno vključenost otrok v vrtec kar je bistveno več kot znaša državno povprečje (približno 60 odstotkov), • ker večina staršev v naši občini plačuje le majhen del cene otroškega varstva, glavnino teh stroškov pa nosi občina, se bodo s povečevanjem kapacitete kamniških vrtcev stroški občine iz tega naslova še povečevali. Še pred dopusti se bomo lotili priprav proračunov za prihodnji dve leti tako, da bi jih lahko obravnavali že pred koncem leta. Temeljna izhodišča razvojnih programov pa bodo morala biti - ravno zaradi finančne zahtevnosti obnove kamniških šol - določena celo za tri ali štiri leta vnaprej. Prednost dvoletnih proračunov pa je tudi v tem, da ne prihaja do prekinitev pri izvajanju investicij, kar se pogosto dogaja, če se proračuni pripravljajo za vsako leto posebej. Na zadnjih sejah občinskega sveta smo slišali nekaj zanimivih predlogov, med njimi tudi, da bi občina pripravila investicijske programe za določena področja (denimo obnovo občinskih cest in kulturnih domov). Kaj menite o teh predlogih - se vam zdijo smiselni in uresničljivi? Najpomembnejše pri tem je, da ugotovimo trenutno stanje na posameznih infrastrukturnih področjih. Še posebej na področju kulturnih domov imamo res zelo pomanjkljive informacije o njihovem stanju. Te informacije bomo potrebovali, če želimo razvojne programe pripraviti za nekaj let vnaprej. O obnovi občinskih cest pa razvojni program že obstaja, enako pa velja tudi za področje športne infrastrukture, kjer pa bo treba v prihodnjih letih doreči tudi sistem upravljanja. Kateremu področju oziroma projektom bo v naslednjih letih (poleg obnove ali gradnje novih šol v Kamniku) posvečene največ pozornosti občine? Obnova ali novogradnja šol bo nedvomno največji zalogaj, velika zalogaja pa bosta tudi povezovalna cesta in priprava projektov in idejnih študij Anton Tone Smolnikar: »Z dosedanjim delom koalicije sem zadovoljen, saj deluje zelo usklajeno. Resje, da nekatere to moti, vendar je tudi naša večina del demokracije. Zagotavljam, da se z mojo ponovno izvolitvijo za župana razvoj Kamnika ni ustavil, vsega naenkrat pa ni mogoče narediti.« o javno - zasebnem partnerstvu za tovrstne projekte pomeni kaj bolj ugodno klimo od dosedanje? Dom za starejše občane je državna institucija, mi pa smo mu širitev in nadaljnji razvoj omogočili že pred leti s sprejetjem zazidalnega načrta za območje Ml (Pod Skalco). Ta zazidalni načrt omogoča tako povečanje doma starejših občanov kot tudi gradnjo varovanih stanovanj. Za to se zanima tudi zasebni kapital, vendar konkretne dogovore ovirajo nerešena lastniška razmerja na tem območju. Lahko pa povem, da se ravno v tem času dogovarjamo s potencialnimi zasebnimi investitorji, ki želijo na neki drugi lokaciji v naši občini zgraditi tako imenovano negovalno bolnišnico in ob njej tudi varovana stanovanja, za to pa potrebujejo približno dva hektara veliko zemljišče. Kako pa bo sedaj, ko ni uspel dogovor s potencialnim investitorjem,potekal nadaljnji razvoj Velike planine? Ali se bo vlaganj lotila občina sama in (če se bo) koliko denarja in v kolikšnem času bo vložila in za katere projekte (vodovod, hotel..) Konec marca smo prekinili pogovore s potencialnim investitorjem, v katerih smo se z njim skušali dogovoriti, da bi svoj 75-odstotni delež pri odločanju o nadaljnjem razvoju Velike planine uveljavljali postopoma, oziroma skladno s povečevanjem njegovega finančnega vložka na Veliko planino. Pri tem smo vztrajali zato, ker bi investitor z relativno majhnim zneskom pridobil kar tri četrtine te družbe, vendar investitor na to zahtevo ni pristal. Sedaj razmišljamo o tem, da bi družbo Velika planina organizacijsko posodobili in jo iz družbe z omejeno odgovornostjo preoblikovali v delniško družbo, kar bi ji z dokapitalizacijo omogočilo pridobivanje novih partnerjev. Za katere projekte pa bi v naslednjih letih občina lahko pridobila kaj evropskih sredstev - nekateri vam namreč očitajo, da proračun na področju pridobivanja evropskih sredstev ni dovolj ambiciozen? To mi očitajo tisti, ki nimajo pojma o tem, kako se projekti za prijave na evropske razpise pripravljajo. Vlada in posamezna ministrstva namreč še niso pripravila vseh kriterijev za črpanje evropskega denarja, ampak mi projekte, s katerimi se bomo prijavili na evropske razpise vseeno že intenzivno pripravljamo. Eden izmed teh je tudi 6,7 milijona evrov vreden projekt obnove CČN Domžale, v okviru katerega bomo v naši občini dogradili in obnovili tudi kanalizacijsko omrežje, če bo le mogoče, pa bomo vanj vključili tudi obnovo vodovodov. Priložnosti za pridobitev evropskih sredstev pa vidim tudi na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Občinski svetnik Vid Kadunc se je na zadnji seji občinskega sveta zavzel da bi občina pomagala kmetijstvu in s tem posredno tudi pri ohranjanju poseljenosti našega podeželja. Kakšne mehanizme za to ima občina na voljo? Občina na področju pospeševanja kmetijstva nima nobenih pristojnosti, vendar vsako leto za ta namen vseeno zagotovi določena sredstva, zato si bomo prizadevali za oblikovanje kriterijev, kdo je do teh sredstev bolj upravičen in kdo manj. Sedaj namreč višje ležeče in bolj odročne kmetije, ki bi ta sredstva najbolj potrebovala, dobijo najmanj. Zato bomo občinski denar za ta namen v prihodnje razporejali drugače. Kaj pa spodbujanje posameznih programov, kot so na primer ekološka pridelava hrane ali pa razne dopolnilne dejavnosti na kmetijah? Vsekakor se je treba dogovoriti, kateri programi so bolj perspektivni in omogočajo boljše življenje na kmetijah. Ekološko tržnico bi z veseljem podprli, če bi to pomenilo razvoj ekološkega kmetovanja. Ob obravnavi letošnjega proračuna je bilo spet veliko poveda- nega o onesnaževanju okolja na Duplici. Kakšni bodo nadaljnji koraki občine pri reševanju tega problema? S tem mlinom na veter se sicer borimo že lep čas, v zadnjem času pa le opažamo, da je dim, ki onesnažuje naše okolje, za malenkost manj črn kot je bil pred časom, toda problem je še vedno zelo pereč. Inšpekcija v svojih poročilih ugotavlja, da podjetje Tisa d.o.o., posluje v skladu z našo zakonodajo in bojim se, da je naša zakonodaja res tako zanič in neusklajena z evropsko, da je to res. Zaradi teh težav sem v zadnjem pismu ministra seznanil, da razmišljamo tudi o pritožbi na evropske institucije, ministrov odgovor pa še čakamo. Ob nedavnem obisku v naši občini je minister dr. Janez Podobnik predlagal, da bi se ponovno sestali s predstavniki omenjenega podjetja in podjetju pomagali pri zmanjševanju njihovih vplivov na okolje. Kakšno pa je vaše stališče o »Ljubljanski pokrajini« - vse več občin naše regije se namreč boji prevlade MO Ljubljana v naši pokrajini in si želi, da bi bila Ljubljana svoja pokrajina - podobno kot to velja za prestolnice v tujini? Župani občin naše regije smo se o tem pogovarjali že kar nekajkrat, pred dnevi pa smo se na to temo srečali tudi z ministrom dr. Ivanom Žagarjem. Povedali smo mu, da podpiramo ustanovitev manjšega števila pokrajin (pet do največ devet), če pa tega predloga vlada ne bo sprejela, podpiramo ustanovitev šestnajstih pokrajin, kjer je Ljubljana samostojna pokrajina, občine, ki sodelujemo v Podjetni regiji, pa želimo biti v tem primeru svoja pokrajina. Za ta korak smo se odločili, ker ne želimo biti podrejeni Ljubljani. Kaj pa bi izločitev Ljubljane v samostojno pokrajino pomenila za projekte, kakršen je na primer mestni in primestni potniški promet, kije zelo pomemben tudi za našo občino? Bo ta projekt v tem primeru dokončno propadel? Ne, mislim, da ravno nasprotno. Mislim, da bi ta projekt povezoval Ljubljansko pokrajino z občinami sedanje Podjetne regije. V primeru, da z Ljubljano ostanemo v isti pokrajini, pa bi nas Ljubljana pri tem projektu lahko preglasovala in uveljavila svoje interese. Res pa je, da v zadnjih petih letih na tem projektu ni bilo nič narejenega. ZORAN JEREB nah gre za približno 17 milijonov evrov težak projekt in pričakujem, da bo pri njem finančno sodelovala tudi država. Toda, če se ne motim, država izgradnjo tovrstnih obvoznic finančno podpira samo, če gre za tranzitne ceste, naša obvoznica pa to ne bi bila? Na Direkciji RS za ceste smo se o možnostih državnega sofinanciranja tega projekta že pogovarjali, zavedati pa se je treba, da gre za dolgoročni projekt, do katerega sem tudi sam nekoliko skeptičen, saj menim, da se da prometne težave v naši občini reševati tudi drugače. Od decembra do sredine marca smo se namreč čez Kamnik vozili relativno tekoče, nato pa se je začela nova sezona gradnje avtocest, ki pomeni večjo porabo Calcitovih izdelkov in s tem gostoto tovornih vozil na naših cestah. Torej je rešitev železniški tir do Calcita? Da, vendar je fizično težko uresničljiva, vprašanje je, kdo bi izgradnjo plačal. Kaj pa druge rešitve? Ne vem, podjetju izkopa ne moremo prepovedati, vendar je sporen tudi njegov odnos do lokalnega okolja. Na to nas opozarjajo tudi pritožbe občanov in vodstva krajevne skupnosti, ki se pritožujejo nad gostim prometom in s tem povezano nevarnostjo, ki so ji izpostavljeni udeleženci v prometu, še zlasti otroci. Kaj pa lahko poveste o povečanju kapacitete našega doma za starejše občane in gradnje varovanih stanovanj, po katerih bo vedno več potreb? Ali novi zakon Vi sprašujete, župan odgovarja Kamničani sprašujejo, koliko občinskih stanovanj bo letos dodeljenih na podlagijavnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem? Stanovanjski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju SSRS) in Občina Kamnik sta 19-10.2006 objavila javn i razpis za oddajo okvirno 16 neprofitnih stanovanj v najem in sicer 8 stanovanj na listi A namenjenim prosilcetn, ki so glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju pravilnik) oproščeni plačila varščine, in 8 stanovanj na listi B. namenjenim prosilcem, katerih dohodki družine presegajo mejo dohodka, določeno v pravilniku, in so zavezanci za plačilo varščine. Morebitno plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine lahko najemodajalec predpiše za največ polovico stanovanj, ki so predmet posameznega razpisa. Do dodelitve neprofitnega najemnega stanovanja v lasti občine, SSRS so upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje in merila, določena s pravilnikom. Prednost pri dodelitvi najemnih stanovanj predmetnega razpisa imajo sledeče kategorije prosilcev: mladi, mlade družine, družine z večjim številom otrok, državljani z daljšo delovno dobo, kandidati z višjo, univerzitetno, visoko, doktorsko ati magistrsko izobrazbo. Prednostna kategorija prosilcev, skladno s tretjim odstavkom 6. člena navedenega pravilnika, je tudi daljša doba stalnega bivanja v občini Kamnik. Do zaključka razpisnega roka je prispelo 47 vlog. Trije prosilci niso bili upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, en prosilec je odstopil od vloge, 40 prosilcev seje ob upoštevanju dohodkov njihovih gospodinjstev v letu dni pred razpisom uvrstilo na listo A in 3 prosilci na listo B. Najemodajalec je22.3-2007 v sredstvih javnega obveščanja objavil prednostni listi A in B. Občinska uprava je udeležencem razpisa izdala odločbe o uvrstitvi na prednostni listi. Po rešitvi pritožb bo objavljen seznam upravičencev z liste A in B, ki jim bo v letu 2007 in 2008 dodeljenih približno 25 stanovanj. Najemodajalec bo skladno z objavljenim seznamom pozival upravičence k sklenitvi najemnih pogodb za nedoločen čas. Deset neprofitnih stanovanj, namenjenih za oddajo v najem, bo na razpolago v poslovno stanovanjskem objektu Perovo. SSRS, Javni sklad in Občina Kamnik sta v letu 2006podpisala pogodbo o soinvestiranju pri zagotavljanju neprofitnih najemnih stanovanj. Predmet omenjene pogodbe je bilo soinvestiranje priprojektu nakupa 10 neprofitnih stanovanj, pri čemer je Občina Kamnik kupila pet novih neprofitnih najemnih stanovanj, SSRS pa z nakupom za potrebe občineprav tako pet neprofitnih najemnih stanovanj. Celotm vrednost nakupa desetih stanovanjskih enot znaša 704.961,00 EUR. Preostala razpisana stanovanja, ki bodo predmet oddaje, so izpraznjena nezasedena neprofitna stanovanja v okviru obstoječega stanovanjskega fonda in se nahajajo na območju občine Kamnik. Občina si bo tudi v prihodnosti v okviru razpoložljivih finančnih sredstev prizadevala s povečevanjem števila najemnih stanovanj rešiti čim več stanovanjskih problemov. Stanovanjski zakon in zakon o lokalni samoupravi med drugim nalagata lokalni skupnosti, da ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in da skrbi za povečanje najemnega neprofitnega sklada stanovanj in to na način, da gradi nova stanovanja za socialno ogrožene ali prenavlja stara stanovanja. Prav tako jo zakonodaja zavezuje, da sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov. Vsako leto se za te namene planirajo proračunska sredstva, tako za pridobitev stanovanjskih enot kot tudi za subvencioniranje najemnin. Prav tako v skladu s predpisi omogočamo občanom najemanje ugodnih kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj. Občina trenutno razpolaga s 165 stanovanjskimi enotami. ŽUPAN TONE SMOLNIKAR Tako so živeli in kuhali Iva Šubelj Kramar nas je ob predstavitvi svoje knjige z naslovom Tako so živeli in kuhali 23. marca v zapriškem gradu popeljala v svet predanosti izročilu naših prednikov in spoštovanja tradicije. V knjigo je zbrala in zapisala pričevanja o nekdanjih časih in življenju v svetu nad Kamnikom, prepletenimi z opisi stavbne in duhovne dediščine ter odkrivanjem skrivnosti narave, ki jih je vztrajno zbirala dolga leta. Ljubitelji dediščine najdejo v knjigi prijazno poljudno vsebino, strokovnjaki nevsiljiva in dragocena opozorila, domačini pa ohranjen lep spomin. V knjigi oživljajo zgodbe, ki so jih avtorici zaupali vaščani in okoličani, prav tako pa tudi dediščina, ki jo je našla zapisano in jo je posebej vznemirjala in navduševala. Najdemo tudi pripovedi o starih jedeh, pripravljenih na nekdanje načine. Iva jim je dodala recepte iz lastnih izkušenj, saj je več let pripravljala najrazličnejšo hrano, tudi na starodobnem odprtem ognjišču. Kot je ob predstavitvi knjige povedal urednik dr. France Malešič, je v ospredju vsebine knjige Budnarjeva oziroma Matjaževa hiša in pripovedi Mici Bud-narjeve, ki je ves čas z veliko naklonjenostjo spremljala oživljanje domačije in pri tem pomagala kot prava mama. Ohranjeni so opisi domačih opravil in običajev, vrstijo se domači izrazi in imena domačij, ki bi bili sicer za vedno pozabljeni. »Avtorica se pri pisanju z mislimi in besedami vrača v nekdanje čase in jih skuša razumeti. Knjigo prepletajo številne fotografije, ki nas razveselijo na prvi pogled, imajo pa tudi dokumentarno vrednost. Marsikatere od njih so takšne, da nas bodo s svojim žarom spremljale še dolgo časa. Avtorici naj se v imenu vseh zahvalim za njeno občuteno pripoved o domotožju in hrepenenju v prelepem svetu nad Kamnikom. Ob tem naj dodam iskrene čestitke in najboljše želje nas vseh«, je svoje tople besede Ivi zaokrožil France Malešič. Ivi Šubelj Kramar se je v imenu vseh, ki znajo ceniti njeno delo, toplo zahvalil tudi mag. Milan Krišelj, prof. zgodovine in geografije - predavatelj Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled. Med drugim je poudaril: »Ne poznam primera v Sloveniji, da bi kdo tako dosledno nadaljeval našo bogato dediščino kmečkega ali še bolje podeželskega življenja pred 50, 100 in tudi več leti, ga smiselno nadgrajeval s sodobnimi prijemi, ponujal kot ogrlico čudovitih, pristnih turističnih izdelkov. Kar pa je najžlahtnejše, čeprav so detajli, ki sestavljajo turistični izdelek, tako rekoč zgodovinski, pa je interpretacija te dediščine tako naravna, pristna, nevsiljiva, da nas vse po vrsti vedno znova navdušuje.« Iva Šubelj Kramar je ob zaključku slovesnosti ob predstavitvi knjige še dodala: »Delam vedno iskreno. Hotela sem narediti več. Delamo si meje. Zahvalila bi se vsem. Želim, da bi v tej knjigi našli delček tega. Mislila sem, da bomo naredili več za boljši jutri. Želim, da mi sledijo mladi ljudje, da je to Matjaževa hiša - SLOVENSKA HIŠA.« Večer, ki ga je zaznamovalo zavedanje izročila in spoštovanje tradicije, so obogatili mili zvoki citer pod prsti Tomaža Plahutnika, Marko Kobav nas je navduševal s prepevanjem, večer pa so prepletala zanimiva besedila iz Ivine nove knjige, ki jih je prebirala Marta Zabret. VERA MEJAČ Iz vsebine knjige: Tako so živeli in kuhali v Palovčah nad Kamnikom - Vranja Peč Duri Budnarjeve hiše - Matjaževe - so žive in vedno na stežaj odprte. Debele deske se vežejo poševno v trdno sožitje, človeka navdajajo z občutkom varnosti in domačnosti. Prag je zlizan od tisočerih korakov, dim črne kuhinje se vali pod podbojem. Vabi - budi - opominja - opozarja. Hiša oživi, ljudje pridejo, le malo povedo. Ujeti v hrib in dol, navezani na zemljo - dom. Preteklost živi - to je njih dediščina... »Hišo« v Matjaževi hiši v Palovčah nad Kamnikom sem vzela za »svojo«, z vsem spoštovanjem do ljudi, ki so jo gradili, v njej in z njo živeli... OBČINA KAMNIK organizira CVETLIČNO AKCIJO, v kateri sofinancira nakup okenskega cvetja za občane občine Kamnik. Cvetlična akcija bo potekala v ponedeljek, 23. aprila 2006 (oziroma do razprodaje razpoložljivih količin). Kraj in čas nakupa: Vrtni center Arboretum, Volčji Potok 3, 1235 Radomlje od 8.00 do 18.00 ure V prodaji bodo bršlinke, dvojne bršlinke in pelargonije. Cene z upoštevanim sofinanciranjem Občine Kamnik: cena premer lončka Bršlinke 0,35 € 10 cm Dvojne bršlinke 0,55 € 10 cm Pelargonije 0,55 € 12 cm Alboretum Volčji Potok je kot dodatno ugodnost ponudil nasvete za sajenje in oskrbo balkonskega cvetja. Ker želimo, da bi bilo v akcijo vključenih čim več gospodinjstev, je število rastlin na gospodinjstvo v akciji omejeno (10 rastlin). V skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-l-UPB4, Ur. list RS, št. 59/06) je potrebno pri nakupu rastlin, ki so sofinancirane s strani Občine Kamnik, predložiti tudi davčno številko (zaželena je fotokopija). Občane Občine Kamnik opozarjamo, da se tovrstne subvencije (npr. cvetlična akcija, sofinanciranje letnih kart za Arboretum Volčji Potok in Terme Snovik ter subvencije na področju kmetijstva) vštevajo v davčno osnovo pri obračunu dohodnine, in sicer: če višina posamezne subvencije presega 41,73 EUR oziroma skupna višina vseh prejetih subvencij iz proračuna Občine Kamnik v letu presega 83, 46 EUR' OBČINA KAMNIK Predavanje o sv. Elizabeti Ogrski Društvo sv. Jakoba je v okviru predavanj, ki jih prireja vsak tretji petek v mesecu, v marcu v dvorani frančiškanskega samostana predstavilo sv. Elizabeto Ogrsko. Ob tej priložnosti je bila izdana tudi zgibanka o tej zanimivi Evropejki. Avtorica knjige Tako so živeli in kuhali Iva Šubelj Kramar in urednik dr. France Malešič na predstavitvi. V uvodnem delu prireditve je v srednjeveških kostumih nastopil Ansambel za staro glasbo Glasbenega ateljeja Carl Orf Kamnik pod vodstvom prof. Bernarde Rakar, ki je zaigral dva plesa Hansa Lea Hass-lerja. Predvajani skladbi sta ustvarili primerno vzdušje predavanju, ki je sledilo. V njem je bilo predstavljeno življenje ženske, katere spomin zaradi pomena njenega dela in vloge sega še v današnji čas. Predavanje je ob 800-letnici roj- Deset črtic o Rudolfu Maistru Ob letošnjem občinskem prazniku je Matična knjižnica Kamnik pripravila pogovor s pisateljem Tonetom Partljičem o njegovi novi knjigi z naslovom General: deset črtic o Rudolfu Maistru, v kateri je zapisal nekaj najzanimivejših dogodkov iz bogatega Maistrovega življenja, ki je ob velikih zmagah in uspehih prežeto tudi z razočaranji in porazi. Po pozdravu ravnateljice knjižnice Brede Podbrežnik Vukmir je pogovor s Partljičem odprla Kamničanka Tadeja Rode Teran, urednica založbe Karantanija. Lepemu številu zbranih z županom Smolnikarjem je Partljič predstavil generala Maistra z različnih plati - kot človeka, bolnika, rešitelja Maribora, Koroške in Prekmurja. Komentiral je vseh deset črtic, v katerih odkriva Maistrovo delovanje v borbi za osvoboditev Koroške in Maribora ter njegovo neizmerno vnemo in srčnost, s katero se je boril, da bi Slovenci po prvi svetovni vojni dobili v novi državi tudi Koroško (kar pa našim takratnim politikom v Ljubljani in Beogradu ni uspelo). Ob tem pa pisatelj grenko omenja tudi razloge za dolgoletno zamolčanost veličine Maistrovih dejanj. Partljič se je še posebej ustavil pri črtici z naslovom General in deček Jaroslav v avtu. Zanimivo je, da je deček Jaroslav sin g. Dolarja, Maistrovega adjutanta (desne roke) in glavnega svetovalca pri reševanju Slovencev in priključitvi Koroške matični državi SHS. G. Dolar je bil profesor, zaveden Slovenec, popolnoma predan službovanju generala Maistra. V črtici je opisana zanimiva pot v Velikovec, na katero je Maister vzel s seboj v avto poleg prof. Dolarja tudi njegovega 7-letnega.sina Jaroslava. Za nas, Kamničane, je to zanimivo še posebej zato, ker je Jaroslav, ki je po dokončanem študiju slavistike in dramaturgije postal dramaturg Mariborskega gledališča in nato direktor Univerzitetne knjižnice v Ljubljani, zaslužen za neizmerno bogastvo kamniške frančiškanske knjižnice. Ko seje upokojil, so ga kamniški frančiškani in občina prosili, da je kot bibliotekar vrsto let urejeval in dokončno uredil frančiškansko knjižnico, ki je še danes dragocena turistična zanimivost Kamnika. V pogovoru po predavanju me je pisatelj Partljič poprosil, da opišem pogreb generala Maistra konec julija 1934 v Ljubljani, saj sem bil kot osmošolec prisoten na žalni komemoraciji v Ljubljani. General je umrl 26. julija 1934 v Uncu pri Rakeku. Krsto so iz Unca prepeljali s furgonom najprej v Ljubljano, kjer je bil postavljen katafalk pred uršulinsko cerkvijo na Kongresnem trgu, nato pa so ga odpeljali v Maribor. Po opisovanju zadnjega slovesa sem komentiral tudi različne razlage o bolezni generala Maistra. Ob njegovi smrti so namreč po Mariboru govorili, da je imel kot mlad oficir tako imenovano oficirsko gosposko bolezen, kar pomeni okuženost s spiroheto palido, ki je povzročala tudi odvzetost nog. Kot zdravnik in oboževalec generala Maistra sem natančno preštudiral njegovo bolezen in ugotovil, da je kot mlad oficir zbolel za pljučno tuberkolozo in bil nato poslan na klimatsko zdravljenje pljučne tuberkuloze v Egipt. Takrat streptomicina še niso poznali in bolezen je bila samo zdravljena, ne pa ozdravljena. Z leti se je ta bolezen lahko pojavila na kosteh, posebno rada je namreč napadala kosti hrbtenice in hrbtenjače, kar so enaki znaki kot pri bolezni spirohete palide. Pogovor je dal zaključek, da generalova bolezen še danes ni povsem raziskana in se o njej veliko ne govori. V Partljičevih črticah se pojavijo mnogi liki in pomembni zgodovinski podatki, vsem nam v spomin in opomin, da je dobro imeti pogumne in pokončne ljudi. Predvsem mladi, katerim je namenjena knjiga, lahko pobliže spoznajo veličino takratnih dejanj Rudolfa Maistra, ki je znal ob pravem času odločno dvigniti glas in sabljo. Vedel je, kaj hoče in kaj je treba storiti... NIKO SADNIKAR XI z stva in evropskem letu sv. Elizabete pripravila dr. Andreja Eržen, ki jo je prof. Marjeta Humar predstavila z besedami: »Kamničanka Andreja Eržen se je po diplomi iz splošnega jezikoslovja in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani pred desetimi leti zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij Kamnik in po nekaj letih zasedla mesto samostojne strokovne svetovalke na Območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Istočasno je nadaljevala študij na Inštitutu za humanistične študije v Ljubljani, magistrirala in se kot štipendistka švicarske vlade vključila v sociolingvistične raziskave slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Lozani. Kot samostojna raziskovalka v okviru švicarske univerze nadaljuje z delom tudi po opravljenem doktoratu. Posveča se mednarodnim primerjavam družbenih razsežnosti slovenskega jezika v različnih zgodovinskih obdobjih«. Z zgodovino so povezane tudi raziskave in aktivnosti, ki jim je Andreja Eržen kot Kamničanka v minulem desetletju posvečala pozornost: zlasti gre za obdobje nastanka mesta ter vlogo in pomen Andeško-Meranskih grofov, kar je obenem pomemben prispevek k zgodovini Evrope v visokem srednjem veku. Kot avtorica obsežne razstave, organizatorka mednarodnega simpozija in soured-nica zbornika na to temo - ne nazadnje tudi kot avtorica prispevkov v Kamniških zbornikih - je pomembno pripomogla k širjenju vedenja o naši evropski zgodovini ter utrjevanju pozitivne zavesti o tem.« Na kratko je bilo življenje sv. Elizabete tako: Sv. Elizabeta Ogrska (roj. 1207), mejna grofica Turingijska, se je rodila ogrskemu kralju Andreju II. iz arpadske dinastije in materi Gertru-di iz Andeško-Meranske rodbine, ki je imela obsežno zemljiško posest na naših tleh s sedežem v Kamniku. Štiriletno kraljevo hčer so zaročili s turingijskim mejnim grofom Ludvikom IV. Odslej je živela na gradu Wartburg. Štirinajstletna se je poročila in rodila tri otroke: Hermana, Zofijo in Gertrudo. Zadnja se je rodila po očetovi smrti in je bila prav tako proglašena za svetnico. Mož Ludvik je umrl leta 1227 v Otrantu kot križar na poti v Palestino. Po moževi smrti je Elizabeta zapustila Wartburg in odšla v Eisenach, M M 1 • Ob 800-letnici rojstva in evropskem letu sv. Elizabete Ogrske je dr. Andreja Eržen pripravila zanimivo predavanje v frančiškanskem samostanu, kasneje pav Pottenstein in Marburg. Živela je skromno, a odgovorno. Odpovedala se je bogastvu in moči in se posvečala skrbi za najrevnejše in bolne. Svojo bogato odpravnino, ki ji je pripadala po možu in si jo je morala izboriti od svojega nenaklonjenega svaka Raspeja, je uporabila za ustanovitev bolnišnice. V njej je negovala bolnike, ki so jih drugod odklonili. Sledila je vzoru uboštva sv. Frančiška Asiškega, ki je bil njen sodobnik in s katerim si je dopisovala Vstopila je v njegov svetni tretji red. Naporno življenje jo je povsem izčrpalo. Umrla je leta 1231, stara 24 let. Predavanju je sledil razgovor, v katerem je bilo postavljeno vprašanje, kaj pomeni, da se je sv. Elizabeta povsem odpovedala svoji volji. Dejansko to pomeni, da je v vsem sprejela božjo voljo. Življenje sv. Elizabete kljub veliki časovni oddaljenosti zbuja nekatere primerjave s sodobnim časom. V nenavadno kratkem življenju, zapolnjenem z delom in izpolnjevanjem dolžnosti, ni bilo prostora za prikrajšanosti, ki bremenijo sodobne generacije. Sodobno življenje je dvakrat, trikrat ali celo večkrat daljše od Elizabetinega, vendar ga v mladosti velikokrat razjeda občutek neizpolnjenosti in nemožnosti samouresničenja, v starosti pa doživljanje osamljenosti. Kot otrok je bila deležna izobrazbe, primerne delu, ki ga je opravljala, predvsem pa vzgoje k samoobvladovanju, čutu dolžnosti in spoštovanju avtoritete. Vsi ti elementi so bili uravnoteženi. Sedaj pa prevladuje izobraževanje, vzgoja je v podrejenem položaju, avtoriteta pa v krizi. Spodbuja se tekmovalnost, medsebojno sodelovanje in prijateljstvo pa imajo vse manjši pomen. Po končanem predavanju se je dr. Andreji Eržen v imenu Društva sv. Jakoba in vseh poslušalcev zahvalil Dane Holcar. Mnogi navzoči pa so se pod vtisom povedanega še dlje časa zadržali v pogovorih. JANEZ HUMAR Kamnik gre naprej Vzemite tole za reklamo celotni kamniški kulturi: Srednješolska skupina Rudolfi je prejšnji teden predstavljala kamniško ustvarjalno mladino v največjem kulturnem hramu - Cankarjevem domu. Ne, niso sami najeli dvorane, ne, ne gre za izmenjavo in ne, to ni obrobni dogodek, ki ga zdajle napihujem. Ne. Rudolfi so se po dolgih letih spet uvrstili na večmedijski festival Transgeneracije. Po domače - največ, kar lahko v Sloveniji doseže srednješolska skupina, ki se ukvarja z uprizoritvenimi umetnostmi. Še drugače - kamniška mladina je spet ujela korak z ostalo Slovenijo. Seveda ne bom pozabil omeniti, da se je predstava skoraj v celoti naredila v Domu kulture Kamnik. Pod taktirko mogočne in neutrudne mentorice Marje Kodra in z ogromno volje mladih igralcev in logistično podporo ekipe Priden možica in Kotlovnice. Še en pomemben dogodek seje zgodil - tokrat na Mali sceni Doma kulture Kamnik. Gostovala Je mlada ekipa KD Tuhinj z Beckettovo absurdno dramo Čakajoč Godota. Poleg tega, da je po dolgem času kulturno društvo iz Tuhinjske doline gostovalo v Kamniku, je pomembno predvsem to, da so (sicer maloštevilni) kamniški publiki pokazali, da ima Tuhinjska dolina igralce in režiserko, ki jih ni strah zahtevnih svetovno znanih tekstov. Upam, da bomo kmalu lahko uživali ob skupnih stvaritvah mladih ustvarjalcev iz celotne občine. Prireditev ob občinskem prazniku je bila tokrat dobro obiskana. Ja, vem, vem, na začetku je iz zvočnikov poleg županovega gromenjajni-hajal še Radio Slovenija, kar je kamniškim privošcljivcem zavdalo blaženi smehljaj, a je bila na njihovo žalost (in veselje vseh ostalih) napaka hitro odpravljena, tako da se je Skupina za organizacijo prireditev (ŠOP) na koncu kopala v pohvalah. Predice so v sodelovanju z Budnarjevo domačijo pripravile prijeten, ne-pretenciozen lokalni etno večer, zabeljen z gosti iz Koroške in od drugod. Naslednji dan pa se je večina Kamničanov in Kamničank verjetno ustrašila, da je predstava Kako smo ljubili tovariša Tita rdečkarska propagandna akcija in v slepi jezi nad bivšim sistemom spregledala, da gre za groteskno farso, predstavo, ki na polpreteklo zgodovino gleda z nekakšnim nostalgičnim posmehom. Ali, kot pravi ekipa te mega uspešnice, ki polni dvorane čisto povsod, razen pri nas: pri določenih štosih se reži pol dvorane, čez nekaj sekund pa drugi. GORAN ZAVRŠNIK Sprosti se, Kamnik. vodja Skupine za organizacijo prireditev A www.kd-domzale.si pril petek, 20. april ob 20:00 Prešernovo gledališče Kranj Gregor Strniša: ŽABE drama sobota, 21. april ob 10:00 Mavrično gledališče Jana Stržinar: KAPLJICA NA OBISKU lutkovna predstava sreda, 25. april ob 20:00 THORNETTA DAVIS Thornetta Davis vokal, Brett Lucas kitara, James Simonson bas, Phil Hale klaviature in Recardo Beamon bobni petek, 11. maj obj?0:00 GREVA SE JEŽKA - večer šansonov Franeta Milčinskega Ježka igrata in pojeta: Vesna Pernarčič Žunič in Matija Vastl 17., 18., 21. in 22. maj ob 20:00 Drama SNG Maribor Noel Covvard: INTIMNA KpMEDIJA komedija, igrajo: Ksenja Mišič, Branko Šturbej, Maša Židanik Bjelobrk in Vlado Novak 1NF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 © Kulturni dom Franca Bernika Domžale Pridobitev za lokostrelce in strelce Novo strelišče v Kamniku Strelski in lokostrelski šport je v Kamniku že dolgo prisoten in vsa leta tudi med najuspešnejšimi panogami. A prav poseben uspeh je dosegel pred dnevi, ko so 6. aprila v okviru praznovanja občinskega praznika Občina Kamnik, Lokostrelski klub Kamnik in Strelska družina Kamnik pripravili slovesno odprtje novega lokostrelskega in strelskega strelišča v objektu nad Kegljiščem Kamnik na Cankarjevi cesti. V njegovo ureditev so člani obeh društev vložili ogromno prostovoljnega dela in sredstev, del pa so primaknili še Občina Kamnik, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Fundacija za šport. V lepem, sončnem vremenu se je ob odprtju zbralo veliko športnikov vseh starosti, drugih Kamničanov in gostov. Praznično slovesnost, ki jo je povezoval Frenk Zore, član Strelske družine Kamnik od leta 1974, so napo- Veselje ob pokritem strelišču sta izrazila v. d. predsednika Lokostrelskega kluba Kamnik Dušan Letnar , v imenu strelske družine pa Irena Radej, aktivna strelka že 32 let. Dušan Letnar je nanizal vrsto lepih Kamniško strelstvo se lahko pohvali s kar nekaj uspešnimi strelskimi družinami, med njimi so tudi Repičevi. 70-letna Ivanka Repič je ob odprtju z veseljem prijela za pištolo in ustrelila petico ter požela občudovanje zbranih. Ob njej sin Marjan, eden najboljših kamniških strelcev, vnukinja Kaja in vnuk Rožle (Marjanova otroka), ki sta tudi navdušena strelca. vedale melodije Mestne godbe Kamnik. Župan Tone Smolnikar je pozdravil vse zbrane, še posebej naša olimpijca Rajmonda Debevca in Mateja Krumpestarja ter sekretarja Strelske zveze Slovenije Sava Strmoleta. Izpostavil je prizadevanja članov obeh klubov pri urejanju novega strelišča v podstrešnih prostorih nad kegljiščem: »Zgodba je stara dobrih šest let. Lani aprila smo se začeli dogovarjati, da bi prazen prostor nad kegljiščem, kije bilo odprto pred dvema letoma, dobil vsebino. Strelci so doživljali neljube selitve. Brez njihovega organizi-ranja ne bi Kamnik imel te nove pridobitve. Na Duplici sojih izselili, tudi zato imajo danes svoje domovanje, zaslužili so si ga. Prepričan sem, da bo to strelišče, tako kot kegljišče, polno dan in noč.« Med drugim je povedal še to, da je že pridobljeno gradbeno dovoljenje za stadion ob keg-jjišču. Finančna sredstva za letos m prihodnje leto omogočajo le Prvo fazo. uspehov kamniških lokostrelcev in dodal: »Župan Tone Smolnikar in Mira Resnik sta ponudila priložnost za gradnjo strelišča nad kegljiščem. Uredili smo si lep prostor, kjer bodo naši lokostrelci lahko vadili tudi pozimi. Izhajamo iz tabornikov, pred 27-imi leti pa smo ustanovili Lokostrelski klub Kamnik, ki goji disciplino olimpijskega loka.« Irena Radej pa je spomnila na različne pogoje za razvoj strelskega športa, od časov, ko so delovale strelske družine skoraj v vsaki vasi in tovarni, a so nato s pomanjkanjem denarja zamrle in se zlile v eno družino. Iz kletnih prostorov Kulturnega doma v Kamniku so se strelci preselili v neustrezne kletne prostore KD Duplica, ki pa so jih s prodajo stavbe morali zapustiti. Nova priložnost se jim je ponudila pred letom dni, ko so se skupaj s kamniškimi lokostrelci, ki tudi niso imeli ustreznega pokritega vadbenega prostora, pričeli dogovarjati z županom o novem strelišču. »Vse delo, ki ga danes vidite tukaj na strelišču, so opravili naši strelci sami. Seveda so za nekaj del potrebovali pomoč specializiranih podjetij. Opravljenih je bilo več kot 1800 prostovoljnih ur. Pridobili smo 25 sponzorjev, sodelovalo je 21 strelcev, ki so opravili prostovoljno delo in tako danes stojimo tukaj pred to novo pridobitvijo, ki je v ponos Kamniku. Prav tako so v ponos Kamniku tudi dosežki naših tekmovalk in tekmovalcev in upamo, da bomo pridobili še več mladih strelcev. Naj se ob tej jmliki v imenu strelcev zahvalim ga. Resnikovi, g. Smolnikarju in občini, predvsem pa strelcu Matjažu Oražmu, ki je nesebično prevzel vodenje del in je v veliki meri zaslužen za današnjo otvoritev«, je pot do nove športne pridobitve opisala Radejeva. S strelstvom povezane družine Tudi sicer so Radejevi prava strelska družina. Irenin mož Roman se s strelstvom ukvarja že 35 let, Irena 32 let, tudi njuna sinova - Miha je bil dober strelec, s samostrelom je dosegel 7. mesto na svetovnem prvenstvu v Avstriji. Večkrat je bil državni prvak z malokalibrsko in zračno puško. Njegov brat Anže se je na mladinskem državnem prvenstvu v Lendavi z zračno puško uvrstil na 3. mesto - ekipno. Irena Radej je opozorila tudi na druge kamniške strelske družine: Burjevi - Bojan, Damjan in Mitja (Bojan, predsednik Strelske družine Kamnik, član MESTNE LEKARNE LEKARNA KAMNIK Zdravi imamo veliko energije, se dobro počutimo, se veselimo življenja, rešujemo težave in sprejemamo izzive. Zdravje ni nekaj samoumevnega! Vsakodnevne obveznosti, odgovornosti, nezdrava prehrana, vplivi okolja, kajenje nas izčrpavajo. Za zdravje največ naredimo sami. Pomagamo pa vam tudi v lekarni. Svetujemo vam pri izbiri zdravil brez recepta za alergije, potovalne bolezni, sončne opekline. Nasvet bo dobrodošel tudi pri izbiri medicinskih pripomočkov za različne poškodbe in prehranska Samo v lekarni pa vam ponudimo za nego in zaščito kože pred soncem izdelke Avene, Eucerin, Mustela, Nux, Uriage, Vichy. Sekretar Strelske zveze Slovenije Savo Strmole je čestital za pomembno pridobitev. Zupanu Tonetu Smolnikarju je izročil spominski znak Strelske zveze Slovenije z datumom prve uradne strelske tekme v Sloveniji -14.7.1562 v Ljubljani, ki je obenem tudi najstarejši športni dogodek na ozemlju Slovenije. O tej tekmi hrani avstrijski muzej v Gradcu celotno dokumentacijo, s seznamom nastopajočih, rezultatov in nagrad. pa od leta 1973, zadnjih nekaj let strelja na glinaste golobe, Damjan je še aktivni strelec), Repičevi - Branko in Ivanka, njun sin Marjan, eden najboljših kamniških strelcev, Marjanova hči Kaja in sin Rožle, Podgornikovi - pokojni Ivan in njegova žena Mara, sinova Sašo in Janez, strelsko družinsko tradicijo nadaljuje Janezova hči 13-letna Manca, Zoretovi - Franko je strelec več kot 50 let, strelec je tudi njegov sin Frenk, ki je navdušil za strelstvo tudi sina Anžeta. Na lično izdelanih keramičnih krožnikih, ki krasijo vhod v strelsko dvorano, je seznam 21 članov, ki so skupaj vložili 1800 prostovoljnih ur dela v ureditev strelišča. Matjaž Oražem je opravil kar 336 prostovoljnih delovnih ur, Frenk Zore 289 ur, Roman Radej 285 ur, Janez Johansson 214 ur, Marjan Repič 150 ur, Bojan Burja 149 ur, Anže Zore 71 ur ... Z deli na strelišču so začeli oktobra 2006, delali so vsak dan, do slovesnega odprtja. Rajmond Debevec in Matej Krumpestar sta delila veselje s kamniškimi lokostrelci in strelci Kamniški lokostrelec Matej Krumpestar - olimpijec v Atlanti leta 1996 z olimpijskim lokom je ob slovesnem odprtju strelišča za bralce Kamniškega občana povedal: »Vesel sem, da sem dosegel normo za sodelovanje na Olimpijskih igrah. Več pa mi pomeni 3■ mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v Italiji leta 1994, na katerem sem dosegel dva mladinska svetovna rekorda. Deloval sem bolj brezhibno kot čez dve leti na olimpijadi. Po Atlanti sem se začel ukvarjati z lokostrelskim biatlonom. To sezono sem še tekmoval na svetovnem prvenstvu v Moskvi. Zdaj pa sem odločen, da se ne bom več tako intenzivno ukvarjal s športom, ker mi večpomeni družina -žena Marjana ter leto in pol star sin David. Imam redno službo z dežurstvi, sem serviser na kabelski TV.« Nad novim streliščem je zelo navdušen, ker ve kaj za šport pomeni tak ambi-ent in pogoji treninga. Pravi, da je za razvoj športa to zelo dobra odskočna deska in čestita vsem, ki so zaslužni za izgradnjo in končno podobo prostorov. Pridružil se nama je najboljši slovenski strelec vseh časov Rajmond Debevec, ki je osvo- Pomembno pridobitev za kamniški strelski in lokostrelski šport je med mnogimi na pot pospremil tudi najboljši slovenski strelec vseh časov Rajmond Debevec (na levi). jil zlato olimpijsko medaljo, in povedal: »Navdušen sem, da so Kamničani uspeli narediti tako Naša olimpijca: strelec Rajmond Debevec in lokostrelec Matej Krumpestar na slovesnem odprtju strelišča v Kamniku. lepo strelišče z veliko entuzi-azma in prostovoljnega dela. Upam, da bomo organizirali kakšno srečanje in da bom tu lahko kdaj tekmoval.« V zanimivem pogovoru sem zvedela, da je Rajmond živel dve leti v Kamniku, od leta 1989 do 1991. Spominja se treningov z zračno puško v kletnih prostorih Kulturnega doma in v Kulturnem domu na Duplici ter z malokalibrsko puško na strelišču v Streliški ulici (pod trim stezo), ko se je pripravljal na olimpijske igre v Barceloni leta 1992. Novi strelišči omogočata dobre pogoje za treninge ter razvoj strelskega in lokostrelskega športa v Kamniku. Tako lahko strelcem in lokostrelcem zaželimo le še mirno roko in oster pogled. Besedilo in fotografije VERA MEJAČ Obisk ministra Viranta Minister za javno upravo dr. Gregor Virant je 30. marca obiskal našo občino. Udeležil se je skupščine tajnikov slovenskih občin v Termah Snovik, kjer je z ministrom za Jokalno samoupravo Ivanom Žagarjem predstavil spremembe v lokalni samoupravi in oblikovanje pokrajin. Posebno pozornost je namenil obisku Upravne enote Kamnik. Z načelnikom UE Kamnik Mihom Novakom in njegovo ekipo si je ogledal prostore in se srečal z zaposlenimi, nato pa se udeležil koordinacijskega sosveta, ki mu je sledilo srečanje z novinarji. Kot je povedal minister Virant, kije obiskal že skoraj vse upravne enote po Sloveniji, je kamniška UE med najuspešnejšimi: »V Upravni eno- ti Kamnik vlada pozitivna klima, zadovoljstvo med zaposlenimi in strankami. Gre za kolektiv, ki dobro deluje.« Pogovor se je sukal tudi okrog podaljšanja uradnih ur ob sredah in uvajanja uradnih ur vsako prvo soboto v mesecu, kar za zaposlene pomeni novo obremenitev. Kot sta povedala minister Virant in načelnik UE Kamnik Miha Novak, zaposleni podpirajo podaljšanje uradnih ur ob sredah, manj pa ob sobotah. Analiza ob koncu leta pa bo pokazala smotrnost uvedbe sobotnih uradnih ur in botrovala odločitvi o morebitnem nadaljevanju. Minister Gregor Virant je izpostavil tudi pomen ustreznega oblikovanja pokrajin, dvotirni si- stem, ki ga zagovarja, in vpliv na reorganizacijo državne uprave: »Pokrajine naj bodo usmerjene v razvojno in prostorsko načrtovanje in upravljanje infrastrukture regionalnega pomena. Pokrajinska uprava naj bo majhna, kvalificirana in visoko strokovno usposobljena, ne pa zbirokratizirana, ter naj še naprej deluje v povezavi z resornimi ministrstvi in vlado.« Minister Virant je pohvalil tudi dobro sodelovanje kamniške upravne enote z državnimi organi tudi pri izmenjavi podatkov, ob tem pa obljubil, da bodo z Davčno upravo RS rešili le manjši problem pri projektu Vem - vse na enem mestu. Projekt, ki je namenjen registraciji podjetnikov, sicer dobro poteka, a podjetniki nato nekoliko dlje čakajo na odločbo o vpisu v register davčnih zavezancev. Miha Novak, načelnik UE Kamnik, je ob obisku ministra Viranta poudaril, da se s sodelavci zavedajo svojega poslanstva, ki ga opravljajo hitro, strokovno in v zadovoljstvo strank, da je kamniška upravna enota kadrovsko zelo racionalno organizirana. Zato vsaka odsotnost zaposlenih predstavlja dodatno obremenitev, saj ne želijo, da bi stranke pri opravljanju storitev to kakorkoli občutile. SAŠA MEJAČ Ob svetovnem in slovenskem dnevu knjig vam želimo, da ne bi nikdar izgubili stika z dobro knjigo. Če ga niste imeli ali če ste ga izgubili - nikoli ni prepozno, da postanete bralec dobrih knjig. Postanite član naše knjižnice, postanite bralec/bralka! Vaša ^ F Matična knjižnica Kamnik ^ TEI(Mt SNOVIK SVEx termalnih UŽITKOV V Termah Snovik smo poleg redne ponudbe (plavanje, sproščanje v savnah, masaže,...) za naše goste pripravili: - v času prvomajskih počitnic ustvarjalne delavnice in igre za otroke, - v restavraciji Potočka: od 23. 4. do 27. 4. dalmatinske dneve z izbrano ponudbo ribjih jedi, 28. 4. glasbeni večer s TONI-jem TUHINJSKI-m, 29. 4. glasbeni večer z DUO HOPSI, 1. 5. prvomajski golaž - 8. 5. ob 17.30 Tradicionalno tekmovanje v nogometu z znanimi športniki v OŠ Šmartno, razglasitev rezultatov v Termah Snovik -12. 5. družabni večer rojenih v znamenju bika Za zaključene družbe prirejamo kosila ali večerje z izbrano in dobro hrano za razna praznovanja, kot so birma, obhajilo, rojstni dnevi in podobno. VABLJENI! KAMNIŠKI UPOKOJENCI O SVOJEM DELU Letne skupščine Društva upokojencev Kamnik se je v sredo, 28. marca, udeležilo več kot dve tretjini izvoljenih delegatov, ki so bili v lanskem letu aktivni društveni delavci. Skupščine so se udeležili tudi številni povabljeni gostje in predstavniki Marjana Berlec, naj koordinatorka programa Starejši za starejše za celotno Gorenjsko, je podala poročilo o humanitarni dejavnosti društva in finančno poročilo. upokojenskih društev, podžupan kamniške občine Brane Golubovič, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, predsednik Pokrajinske zveze upokojencev za Gorenjsko M. Prinčič in drugi. Društvo upokojencev Kamnik sodi med večja društva, saj šteje preko 3.000 upokojenk in upoko- jencev. Nekoliko zajetnejše poročilo, ki ga je podal predsednik društva Stane Simšič, obravnava vrsto uspešno organiziranih aktivnosti. Težko jih je po pomembnosti opredeliti, ker se med seboj dopolnjujejo in predstavljajo celotno društveno življenje. Vsekakor velja spomniti na izredno razgibano športno-rekreativno področje: balinarji, kegljači (v letu 2006 so postali državni prvaki), pohodi, sprehodi, planinske ture, kolesarjenje in druge zvrsti. Posebno pomembno delo je bilo opravljeno na polju humanitarne dejavnosti in skrbi za zdravstveno in socialno zaščito članstva. Redno se izvajajo meritve krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov, na voljo so pravni in zdravstveni nasveti, v pripravi pa so še nekatere dodatne aktivnosti npr. dihalne vaje. Posebno skrb društvo namenja bolnim, ostarelim in jubilantom in stanovalcem v domovih za starejše - članice socialne komisije letno obiščejo blizu 500 naših članov. Izletništvo in počitnikovanje sta izredno priljubljeni dejavnosti, saj se izletov letno udeleži do 1.800 članov, počitnikovanja pa tudi do 200 članov. Kulturno zabavno življenje, aktivnosti folklorne skupine in pevskega zbora, ki sta slavila 10-letnico uspešnega dela, in ljudske pevke Predice dopolnjujejo pestrost upokojenskega vsakdana. Ženska sekcija je poleg rednih srečanj organizirala odmevno razstavo ročnih del in razna predavanja. V ta okvir se uspešno vključujejo tudi Sekcije v Srednji vasi, Selah, Šmartnem in Tuhinju. Vsi društveni organi, upravni in nadzorni odbor ter razne komisije so svoje naloge uresničevali v skladu z delovnim programom. Nadvse uspešni pri delu so bili vsi poverjeniki, med njimi so nekateri tudi prostovoljci v projektu »Starejši za starejše«. Društvo je imelo na voljo cca 11 milijonov prihodkov in prav toliko izdatkov. V celoti so bile pokrite vse obveznosti, ki so omogočale nemoteno delo vseh društvenih organov. Skrbimo tudi za izobraževanje članstva: uspel je začetni računalniški tečaj, ki ga nadaljujemo tudi v letošnjem letu, organiziran je bil plesni tečaj, krepi se družabno življenje itd. Podžupan Brane Golubovič je v svojem nagovoru poudaril pomembne naloge, ki jih društvo upokojencev opravlja na področju občine in izrazil pobudo za še tesnejše sodelovanje na številnih področjih. Pozdravili smo njegovo pobudo, da se sestanemo predstavniki občine in društva. Vinko Gobec, predsednik ZDUSA, je govoril o opravljenih nalogah in spomnil, da morajo biti upokojenci pozorni pri spremljanju upokojenske zakonodaje, saj nekateri vztrajno zahtevajo krčenje upokojenskih pravic. Tem težnjam se je potrebno odločno zoperstaviti s konkretnimi argumenti, ki so na voljo upokojenski strani. STANE SIMŠIČ 7. april je Svetovni dan zdravja VLAGAJMO V ZDRAVJE, GRADIMO VARNEJŠO PRIHODNOST Svetovni dan zdravja je tisti dan v letu, ko naj bi pogledali čez plot zaverovanosti vase v širni svet. Postali naj bi občutljivi za sodobne zdravstvene probleme v svetu in doma in se vprašali, kaj lahko storimo za lastno in skupno boljše zdravje v prihodnosti. V današnjem globaliziranem svetu skupaj z generalno direktorico Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) dr. Margaret Chan lahko ugotavljamo, da nove in obstoječe bolezni prestopajo državne meje in ogrožajo našo skupno varnost bolj kot kdaj koli prej. Pri tem Slovenija ni neka »oaza varnosti«, saj tudi nad njo visi grožnja s ptičjo gripo, boleznijo norih krav in drugimi boleznimi. Slovenci tudi radi potujemo. Sodobni načini potovanja omogočajo hitro premagovanje velikih razdalj in s tem tudi hiter prenos bolezni. Zaradi klimatskih sprememb kot posledice segrevanja ozračja pa v prihodnosti lahko pričakujemo pojav in širjenje bolezni, ki za naše kraje sedaj niso značilne. »Zdravje in varnost sta postala medsebojno odvisna« ugotavlja generalna direktorica SZO. To v svetu, predvsem v Afriki, dobro ponazarja bolezen AIDS, ki prizadene produktivne člane družbe in s tem ogroža stabilnost celotnih pokrajin in držav. Na srečo AIDS v Evropi ni dosegel takih razsežnosti. Lahko pa ugotovimo, da že samo ukrepi za prepreče- vanje širjenja bolezni med živalmi, ki predstavljajo nevarnost za ljudi, močno vplivajo na gospodarstvo in socialno varnost. Ko se tega zavemo, nam postane jasno, da je nujno vlagati v zdravje in s tem graditi varnejšo prihodnost. Res je, da ima pri tem država, ki sprejema ukrepe za povečanje zdravstvene varnosti, pomembno vlogo. Nič manj pomemben pa ni posameznik, vsak izmed nas. Dosledno in odgovorno izvajanje ukrepov lahko največ prispeva k varnejši prihodnosti vseh nas. Vlaganje v zdravje za varnejšo prihodnost pa mi pomeni tudi vlaganje v zdravje otrok in mladostnikov. Najnovejša raziskava med enajst-, trinajst- in petnajstletniki v Sloveniji v letu 2006 kaže, da so v primerjavi z letom 2002 mladostniki manj telesno dejavni, da več časa presedijo pred televizorjem in računalnikom in da seje med njimi povečalo nasilje. V prihodnosti se bomo morali verjetno soočiti tudi z odvisnostjo od računalnika. Zato bo potrebno prizadevanja tistih, ki se ukvarjajo z mladino, usmeriti v aktivno preživljanje prostega časa in krepitev duševnega zdravja. Najbolj pomembno vlogo pri tem pa ima družina, ki otroka lahko dobro pripravi na življenje ali pa tudi ne. Samo otrok in mladostnik, ki bo pripravljen na življenje, je zagotovilo za varnejšo prihodnost zanj in za vse nas. Milena Cerar, dipl. m.s. Zdravstveni dom Kamnik Z neuporabljenimi zdravili v Leciklarno Prav na svetovni dan zdravja - v soboto, 7. aprila, se je na območju osrednje Slovenije začela akcija zbiranja starih zdravil Leci-klarna, ki jo že nekaj let organizira Društvo študentov farmacije Slovenije (DŠFS) v sodelovanju s farmacevtsko družbo Lek, članom skupine Sandoz. Namen akcije je širšo slovensko javnost opozoriti na nevarnosti pri uporabi zdravil s pretečenim rokom uporabnosti in pri njihovem nepravilnem odlaganju, obenem pa uporabnikom ponuditi možnost pravilnega uničenja teh zdravil v skrbi za okolje. Študentje farmacije so stojnico, na kateri so zbirali zdravila, postavili tudi v Kamniku pred Mercator centrom, in sicer 7. in 14. aprila. Zdravila, ki jih niste porabili, pa jim je že ali jim bo kmalu pretekel rok uporabe, pa lahko oddate na stojnici še prihodnji dve soboti, 21. in 28. aprila, med 8. in 12. uro. Stojnice sp postavljene med drugim tudi v Domžalah na Mestnem trgu, v Ljubljani na Prešernovem trgu, v Mercator centru Šiška in v BTC-ju (Aleja mladih in Hala A). Organizatorji akcije upajo, da bodo tovrstne aktivnosti pripomogle k smotrnejši uporabi zdravil, ohranjanju čistejšega in bolj zdravega okolja ter k ustrezni ureditvi problematike zbiranja neporabljenih zdravil. Prav gotovo pa je za vse uporabnike zdravil koristno, da se pred jemanjem zdravil pozanimajo o pravilni rabi ter da spoznajo, kako ravnati z zdravili, ki jih niso uporabili in jim je pretekel rok uporabnosti. SAŠA MEJAČ DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA TUHINJSKE DOLINE JE IMELO SVOJ OBČNI ZBOR Ustvarjalno sodelovanje in skrb za varovanje dediščine podeželja Vsako leto v mesecu marcu, ko se bliža naš praznik, materinski dan, smo žene in matere v pričakovanju živahnega dogajanja. Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline je imelo letošnji občni zbor v gostilni Repnik. Zbralo se je blizu 100 deklet, žena in babic. Zbrane je uvodoma pozdravila predsednica društva Janja Pestotnik. Poseben pozdrav je bil namenjen neutrudni organizatorki, svetovalki kmetijstva Marti Kos, predstavnici TlC-a Nuši Resnik, gostom iz sosednjih društev.* Trojane, Lukovica, Komenda-Kamnik ter letošnjemu glasbenemu gostu Franciju Pušniku iz Črne. Vsa leta delovanja je bilo naše poslanstvo poleg rednega dela (sodelovanja na prireditvah, kuharski tečaji in podo- bno) tudi skrb za varovanje bogate kulinarične in vsakršne dediščine podeželja. Zahvala in zasluga gre predvsem upravnemu odboru, ki vleče ta voz. Da smo lahko aktivne, se moramo odreči marsikateremu delu, ki ga kot gospodinje vsakodnevno opravljamo pri hiši, in prostemu trenutku, toda to je cena za to, da se družimo, si izmenjujemo izkušnje, recepte, itd. Vesele smo, da društvo raste, kljub temu pa vabimo medse nove članice. Na zboru je bilo pohvaljeno izredno aktivno delo članic in vodstva društva, sprejeli pa smo tudi obširen načrt za tekoče leto. Pri našem delu nas z optimizmom spodbuja in nas vedri naša Marta. Kot materina roka nas vodi posvetu, večkrat neprijaznem za nas, podeželske žene. Prav je, da se v tem trenutku dotaknemo tudi našega materinskega dneva, ki smo ga čutile že tisto sončno soboto, 17. marca. Zavedale smo se večkrat izrečenih besed »lepo je biti mati«. S hvaležnostjo v srcu za ta dar v življenju se veselimo poslanstva darovati življenje. Nehote nam je svoj blagoslov dal gospod Franci, ki je s svojimi globoko čustvenimi melodijami popestril naše srečanje. Nevede smo pozabile na utrujenost in vsemogoče viharje. Toda na koncu je v vseh udeleženkah zmagala tista materinska volja, ki ohranja življenje. Ustvarjalno naprej, zvesto sodelovanje, nasmeh, vera, ljubezen. To nam vliva novo moč. za DPŽ Tuhinjske doline ANČKA PODBEVŠEK PLANINCI V LETU 2006 Na rednem letnem občnem zboru v dvorani razstavišča Kavarne Veronika Kamnik v petek, 23. marca, je bilo veliko za poročati, veliko je bilo problemov, ki jih je društvo med letom uspešno premagovalo. Planinsko društvo Kamnik se uvršča med večja, saj šteje skoraj 1.300 marljivih in večinoma delovnih članov. Redni letni občni zbor pomeni za članstvo velik dogodek. Spremljal ga je pester kulturni program, v katerem so sodelovali Kamniški Kolednikkz Janezom Majcenovičem in Rokom Lapom ob spremljavi Boža Matičiča. Prvič so na planinski prireditvi sodelovale tudi pevke Predice. Uvodno poročilo o delu društva v letu 2006 je podal predsednik Ivan Resnik. Ugotovil je, da je društvo kljub določenim težavam delovalo uspešno, tako v materialnem pogledu, kot tudi v aktivnosti društvenih organov. Čeprav je doseženi dohodek društva kot celote nekoliko manjši od preteklega leta, so bili znatno manjši tudi stroški poslovanja v obeh kočah na Kamniškem in Ko-krškem sedlu. Poleg pomembne društvene naloge - 110-letnice koče na Kamniškem sedlu je društvu uspelo rešiti vsa vprašanja, zlasti kadrovska. Med letom so bile obnovljene posamezne planinske poti, tako da je bila hoja v Kamniško-Sa-vinjskih Alpah varna. Obiskovalcev naših gora je bilo veliko in tudi z oskrbo so bili zadovoljni. Dobra je bila tudi organizacija planinskih pohodov. Večina načrtovanih tur in pohodov je bila realiziranih, le nekaj jih je zaradi neugodnih vremenskih razmer odpadlo. Pohvala velja vodnikom, ki so udeležence varno vodili v gore. Alpinistični odsek se po mnenju navzočih po svojih uspehih uvršča ne le v slovenski, ampak celo v svetovni vrh. Marko Prezelj je prejel najvišje planinsko odličje zlati cepin, Matej Kladnik pa je bil proglašen za najbolj perspektivnega alpinista. Odsek je tudi vzorno skrbel za izobraže- vanje in druge naloge. Mladinski odsek se po manjšem zastoju stabilizira in že aktivno pripravlja posamezne akcije. Po mnenju Ivana Resnika so tudi ostali odseki - za gospodarstvo in pota, propagandni odsek, odsek za varstvo narave in drugi, dobro opravili svoje naloge. Poročilo gorske reševalne službe je podal Janez Podjed, načelnik odseka, in prisotne seznanil s konkretnimi akcijami v letu 2006. Poročilo o finančnem poslovanju je posredoval Marjan Kobav. Na občnem zboru je sodelovalo več vabljenih gostov, med njimi predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar, ki se je vključil v razpravo in predstavil naloge, ki stojijo pred planinsko organizacijo, ter podžupan občine Kamnik Brane Golubovič, ki je pohvalil društvene aktivnosti ter menil, da je delo planinske organizacije potrebno bolje vrednotiti. Občni zbor je sprejel vsa poročila za leto 2006 in tudi predlog delovnega in finančnega načrta za leto 2007, ki ga je podal predsednik gospodarskega odbora Jože Klene. Priznanja planinske zveze Slovenije sta podeljevala predsednik PZS Franci Ekar in predsednik PD Kamnik Ivan Resnik. Zlato odličje PZS je prejel Marko Prezelj - prejemnik zlatega cepina, srebrno odličje PZS najbolj perspektivni alpinist Matej Kladnik, bronasta odličja PZS pa so prejele planinske vodnice Darja Jenko, Saša Lindič in Marija Pollak. Priznanja in značke PD Kamnik so prejeli: bronasto značko s priznanjem: Lučka Derganc, Ivo Gašperič, Erika Herle, Magda Kladnik, Matej Kladnik, Ani Koderman, Marinka Prezelj, Mira Resnik in Tomo Tomše; srebrno značko s priznanjem: Zdravko Bodlaj, Alojz Jerman, Marjan Kobav, Matej Brvar, Franci Obreza, Katja Tabernik, Marko Trobevš-ek in Miro Uršič; zlate značke s priznanjem: Matevž Košir, Ivan Kovač, Ivan Resnik, Stane Simšič in župan Tone Smolnikar. Za 30-kratni pohod v organizaciji PD je zlato pohodniško značko prejela Marinka Hribovšek. V družabnem delu ob zaključku občnega zbora pa je tekla beseda o nadaljnjem delu, med drugim tudi o praznovanju 110-letnice koče na Kokrškem sedlu 22. julija letos. STANE SIMŠIČ Priznanja planinske zveze Slovenije sta podeljevala predsednik PZS Franci Ekar in predsednik PD Kamnik Ivan Resnik. Zlato odličje PZS je prejel Marko Prezelj - prejemnik zlatega cepina, najvišjega alpinističnega priznanja v svetu. Kaj pa župan misli? v Od leve proti desni: Čipkovka (Monika Golob), Tone (Matic Smolnikar), Siparica (Maja Korošec), Tomaž (Silvo Balantič), Žakar (Roman Golob), Šipar (Uroš Pančur), županja (Denise Zajc), v ozadju Cipek (Igor Tonin) in župan (Brane Golob). Koncert kitarista Matica Smolnikarja Akademija za glasbo iz Ljubljane je 25. marca priredila koncert Pihalnega orkestra akademije za glasbo v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Orkester šteje 75 študentov oddelka za trobila, pihala in tolkala, njegov dirigent in umetniški vodja pa je ugledni slovenski dirigent Milivoj Šurbek. V prvem delu koncerta so se predstavili trije študentje dirigiranja iz njegovega razreda: Marjan Grdadolnik, Slaven Kulenovič in Ivan Marinovič. Kot solist na trobenti se je izkazal Luka Ipavec iz razreda profesorja Antona Grčarja. V drugem delu koncerta pa je nastopil kamniški kitarist Matic Smolnikar, sicer študent tretjega letnika kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Njegov mentor je profesor Tomaž Raj- terič. Zaigral nam je koncert za klasično kitaro in orkester in to v treh stavkih skladatelja Hermana Snijdersa. Kitara je v rokah Matica zazvenela kot inštrument širokih zmožnosti izražanja, prefinjenega občutka s pridihom liričnosti. Kot odličen poznavalec zvočnih zmožnosti kitare nam je postregel s tonom visoke kvalitete, vibratom, tremolom in efekti, ki povečajo izrazne zmožnosti kitare. Tudi usklajenost igranja orkestra in solista je bila na visokem nivoju. Matic je edini izmed nastopajočih odigral svoj nastop na pamet, kar še povečuje končni dosežek. Z bučnimi ovacijami in večkratnim prihodom na oder je občinstvo znalo nagraditi kamniškega kitarista. Omenjeni koncert je bil ponovljen 27. marca v dvorani Karantanija hotela Lev. Kitarist Matic Smolnikar se s svojim načinom igranja čedalje bolj uveljavlja kot koncertant v širšem slovenskem območju. Doslej je imel že več samostojnih recitalov po Sloveniji, poleg solističnega nastopanja pa aktivno sodeluje tudi v različnih komornih zasedbah. IVO DROLJC V Mekinjah so zakonci stavkali! Za popestritev pomladnega dogajanja v Mekinjah so poskrbeli člani Dramske skupine Športno kulturnega društva Mekinje, ki so po nekaj letih premora zopet pripravili novo dramsko igro - veseloigro v treh dejanjih avtorja J. Pohla Zakonci stavkajo. Premiera igre je bila v petek, 30. marca, ponovitvi pa sta sledili v soboto in nedeljo. Dvorana Športno kulturnega doma je bila, na veliko veselje igralcev in ostale ekipe, vsak dan polna do zadnjega kotička. Komedija ZAKONCI STAVKAJO, katere režiserka je Andreja Humar Gruden, se odvija v neki vasici, v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Idilični mir v vasi razburka novica, ki jo vneto širi gospa županja, ki pravi, da ni več vino tisto, kar vleče može v gostilno, ampak nova natakarica Hanca. Žene tega seveda ne morejo dopustiti, zato sklenejo, da bodo naredile to, kar v mestu naredijo delavci, če gospoda noče popustiti - odločijo se za stavko!!! In ker možem početje njihovih žena ni prav nič po godu, sklenejo, da bodo zadevi prišli do dna in to skozi potek igre tudi naredijo na tako komičen način, da gledalce vedno znova spravljajo v smeh. Glede na to, da je uprizoritev veseloigre v Mekinjah doživela tako velik odziv, se igralci (Marija Golob, Silvo Balantič, Lara Bernot, Matic Smolnikar, Denis Zajc, Brane Golob, Maja Korošec, Uroš Pančur, Monika Golob, Igor Tonin, Roman Golob) skupaj z vodjo Sonjo Bernot že pripravljajo na gostovanja, ki bodo sledila v prihodnjih tednih oziroma mesecih. Po nekaj letih premora je v Mekinjah spet uprizorjeno novo dramsko delo, ki dokazuje, da tudi mlajša generacija kljub zelo spremenjenemu življenjskem ritmu nadaljuje s tradicijo prirejanja dramskih iger, po katerih so Mekinje slovele že pred drugo svetovno vojno in še približno deset let po njej. Pred približno osmimi leti se je ta tradicija spet delno obnovila, vendar je moralo preteči spet nekaj časa, da je prišla na oder nova igra, ki bo po besedah organizatorjev nasmejala še marsikateri obraz širom Slovenije. Za SKDM Matej Slapar Kulturniki iz Tuhinjske doline uprizarjajo tragikomedijo V uprizoritvi tragikomedije so sodelovali (z leve): šepetalka Ljuba Lajmiš, igralci: Matej Bajde, Irena Levec, Franc Lajmiš, Aljaž Bajde in Primož Kožlakar ter Marta Vrankar v vlogi režiserke in šepetalke. »V 1 m i 'I * * i : ■ H 1> Člani Kulturnega društva Tuhinj in Mladine s thinskega konca so za letošnjo sezono pripravili uprizoritev tragikomedije z naslovom Čakajoč Godota. Prvič se je v režiji preizkusila mlada domačinka Marta Vrankar. Predstava je privabila že precej gledalcev v Tuhinju, Šmarci in drugih krajih, v sklopu prireditev ob občinskem prazniku pa so 29. marca gostovali v, žal, skoraj prazni dvorani male scene Doma kulture Kamnik. Samuel Beckett, stoletnico njegovega rojstva smo praznovali lani, je omenjeno dramo napisal kot absurdno grotesko z bivanjsko problematiko. Glavna junaka Estragon (Gogo) in Vladimir (Didi) sta čudaška klošarja, ki neprestano pričakujeta Godota (Boga - God=Bog), vendar le-ta ne pride. Življenje se tako spreminja v pasivni nesmisel, glavna junaka pa v groteskni kreaturi. Kljub resni tematiki drame in absurdnim dialogom v njej je igralcem uspelo ustvariti sijajno predstavo. VERA MEJAČ IS ■6ČT Ww m W Vlogi glavnih junakov Vladimirja in Estragona kot čudaških klošarjev, ki pričakujeta Godota (Boga), sta odlično odigrala Primož Kožlakar in Matej Bajde. •tiUAuAMčhii rčr )D r a I a r 1 51 i M D) VL- ir ni s r j A \ s ni SPECIALIZIRAN SALON KUHINJ IN BELE TEHNIKE .,Y v www.liiz-karantania.si , x / sloveni BELA TEHNIKA: GAGGENAU SIEMENS ©BOSCH BLANCO Vabljeni v prenovljeni Salon bele tehnike in vrhunskih kuhinj Del. čas: 8.00-19.00, sobota 9.00-13.00 „„„LOCO„,s-Y v DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 www.newformcucine.it Občni zbor TD Gora Sv. Miklavž Petega občnega zbora TD Gora Sv. Miklavž, Šmartno v Tuhinjski dolini so se 1. aprila v mežnariji na Gori udeležili skoraj vsi člani društva. Predsednik TD Jože Korošec je na kratko poročal o delovanju društva v minulem letu. Aktivnosti društva so se pričele s prireditvijo »Veselo pustovanje«, na katerem je vsako leto večja udeležba. Sledilo je praznovanje 1. maja in predvečer dneva državnosti s kulturnim smo zaključili s silvestrsko mašo in praznovanjem novega leta v mežnariji. Od aprila do novembra je bilo ob nedeljah in praznikih organizirano dežurstvo v mežnariji. Dežurni so bili člani društva, ki so obiskovalcem postregli z informacijami o zgodovini cerkve, mežnarije, protiturškega tabora in obrambnega stolpa. Preko leta je bilo več obiskov, najavljenih skupin, posameznih pohodnih skupin in gostov iz Snovika. je naslikala akademska slikarka Marija Jenko iz Ljubljane. Podobe iz Kristusovega trpljenja so nekaj posebnega v dosedanjih upodobitvah. Vsako pomlad organiziramo tudi veliko čistilno akcijo, ki se je udeleži veliko število članov in ostalih krajanov. Društvo je predsedniku Jožetu Korošcu v zahvalo za dosedanje prizadevno delo in veliko število prevoženih kilometrov in opravljenih zastonjskih ur podarilo oljno programom in prihod pohodnikov KD Srednja vas. Oktobra je bila tudi blagoslovitev obnovljene zunanjosti cerkve in mežnarije s pogostitvijo. Novembra smo organizirali obisk otrok iz Vrtca in njihovih družinskih članov. Prikazali smo jim kmečka opravila, ribanje in tlačenje zelja, striženje ovac, k rta če nje in pletenje volne. Gostilna Čiber je za vse udeležence sponzorsko pripravila pogostitev z zeljem, žganci in mlekom. Potekalo je tudi Miklavževanje na Gori - Miklavž je brezplačno obdaril vse otroke, ki so prišli na Goro. Leto Postavljena je tudi internetna stran Sv. Miklavža. Glavna dejavnost društva je bila obnova fasade na mežnariji in čelna obnovitev protiturškega obzidja. Velika zahvala gre predsedniku gradbenega odbora Albertu Žibertu, občini Kamnik za dotacijo in seveda članom gradbenega in upravnega odbora društva, ki so ogromno delovnih in strojnih ur opravil brezplačno, kajti zavedamo se, da je potrebno ta naš arhitekturno spomeniški biser ohraniti. Še posebej smo ponosni na nov križev pot. Brezplačno ga sliko Gore Sv. Miklavža. Da se društvo širi in je tako aktivno na kulturnem, kot tudi na delovnem področju, je zasluga vseh članov TD Gora, je poudaril predsednik. Društvo seje povečalo za pet novih članov. Ker lansko leto nismo organizirali izleta, smo za vse člane kupili majice z napisom našega društva. Po zaključku uradnega dela se je občni zbor nadaljeval ob topli krušni peči s pogostitvijo domačega narezka, dobro kapljico in druženjem do večernih ur. besedilo: ŠTEFKA LEGEDIČ fotografija: Novak Rajko Stahovica 20, telefon 01/83 25 410 odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto POSLOVNA KOSILA^ POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Za ljubitelje domačih in divjačinskih jedi. Kot je že v navadi, bomo tudi letos skuhali več vrst PRVOMAJSKEGA GOLAŽA (gamsov, goveji...)! Vabljeni 1. maja že od zgodnjih jutranjih uri VRTNI CENTER ARBORETUM VOLČJI POTOK balkonsko cvetje in enoletnice UGODNE CENE LASTNA PROIZVODNJA KVALITETNE RASTLINE tel. št.: 01 831 45 33 www.arboretum-vp.si Zelo ugodna ponudba samo do 31. 5. 2007! Vabimo vas, da se oglasite v Podružnici Gorenjska in Kamnik v Poslovalnici Kamnik, tel. 831 85 24 ali Poslovalnici Duplica, tel. 831 83 71. Wjpyw. r.stanovanjskikredit.si NLB® Skupina i ■ | *Ponudba velja za kredit v EUR, v višini 40.000 EUR ali več in dobo odplačila do 10 let za stranke, ki imajo NLB Osebni račun, nanj | prejemajo plačo ali pokojnino in imajo sklenjeno varčevanje pri NLB najmanj 3 leta in sklenejo življenjsko zavarovanje za primer smrti * pri NLB Viti ali pričnejo s katerim izmed postopnih varčevanj NLB Vite. Ponudba velja do 31. 5. 2007. ^ Efektivna obrestna mera (EOM) je 5,50%. Izračun EOM je narejen na dan 5. 3. 2007 in je informativne narave. Pri izračunu je upoštevan kredit, 5 zavarovan z zastavo nepremičnine, stroški odobritve brez cenitve nepremičnine, v višini 40.000 EUR, doba vračila 10 let, obrestna mera 6-mesečni EURIBOR + 1,30%. EOM se lahko spremeni, če se spremenijo stroški odobritve, stroški zavarovanja, dan in mesec črpanja kredita. Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo v petek. 20. aprila, od 17. do 19. ure: Otroška ustvarjalna delavnica Hi, konjiček, hi v soboto. 21. aprila, od 10. do 14. ure: MERCUHA - kuharski tečaj in otroške delavnice v petek. 27. aprila, od 10. do 12, ure: Ustvarjalna delavnica Zmaj iz metuljev v soboto. 28. aprila, od 10. do 12. ure: Zabava s podokničarjem in ansamblom Svetlin v petek. 4, maia. od 17. do 19. ure: Otroška ustvarjalna delavnica Pisani mozaik v soboto. S. maja, od 10. do 12, ure: Zabava s Podokničarjem in ansamblom Tapravi faloti W>e*zai našgftMiMkei Pikina cena .f ■s, ■f £ <4. ■§ V0D0TERM www. vocloterm.si ...za razumno varčne. De Dietrich A THERMIOUE W Za popolno udobje toplote v vašem domu www.dedietrichfhermique.com STIEBEL ELTRON od229,00EUR dalje 0,98 EUR SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 PC Latkova vas, Laikova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 PE Nazarje. Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 PE Stranje, Zg. Stranje la. 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 PE Trbovlje. Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 WWW.Sam.SI sam Top akcija - kritine in pomladna ponudba od 16. 04. do 05. 05. 2007 Utopdom skupina Za male in velike mojstre. 54.877,56 SIT Strešno okno ROTO TOR 735 K,, PO NAROČILU 0,89 EUR E0EE3038I Tondach LANDACH engoba (vse barve) PO NAROČILU 234,85 SIT Bramac Strešnik KLASIK Protector 1/1 (rdeče rjav) PO NAROČILU Osrednja prireditev OŠ Frana Albrehta POMLADI V POZDRAV »Na gregorjevo - oteč, še veš? - se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so...« S temi uvodnimi besedami, ki jih je kot spomin na pomladni trudili učitelji, strokovni delavci in vodstvo šole. Pri pripravi razstavno prodajnega sejma in srečelova, vse z enim samim namenom pomagati vsem otrokom na tej šoli, so sodelovali še starši. Učenke dramskega krožka Podružnične šole Mekinje so prepričljivo odigrale zgodbo o ekološki problematiki z naslovom »Začutimo naravo s srcem in glavo«: Urška Pečevnik - zima, Lucija Pevec - mati zemlja in Tajda Kuret - pomlad. Zgodbo so dopolnjevali ponjavarji - dež, break dancerja in učenec na kolesu - veter, gimnastičarka, punčke z rožicami in fantek s smučmi pa so ponazarjali letne čase. ljudski običaj - gregorjevo zapisal pesnik Oton Zupančič, so učenci centralne šole Frana Albrehta Kamnik in podružničnih šol v soboto, 31. marca, začeli Revijo pevskih zborov in pomladni sejem z lepimi likovnimi in drugimi izdelki, ki so jih ta dan postavili na ogled. Za to osrednjo in največjo prireditev OŠ Frana Albrehta, ki je bila hkrati tudi prireditev ob prazniku Občine Kamnik, so se poleg učencev lil za sodelovanje in poudaril »Šola smo ljudje v njej in ob njej. To so najprej naše učenke in učenci, naši starši, naši zaposleni in tudi naša lokalna skupnost, ki nam pomaga in nas podpira v veri in upanju, da bomo dali svoj prispevek k dobri izobrazbi in odličnosti posameznika.« Nanizal je pridobitve: lani so ob 40-Ietnici šolske stavbe v Tunjicah to precej preuredili in posodobili, pri matični šoli in podružnični šoli Mekinje so uredili šolski vrt. Letos so ponosni na preurejeno jedilnico in večnamenski prostor v matični šoli, kjer so del prostora preuredili v sodobno multimedijsko učilnico. Veselijo se šolskega vrta pri podružnični šoli Nevlje, ki ga bodo predvidoma pripravili še v tem šolskem letu, tako da bo ta šola v dolgi zgodovini njenega obstoja le dobila svoj vrt, ki bo namenjen otrokom vrtca in šole, za športne in druge dejavnosti. Najbolj pa so ponosni na dejstvo, da bodo nekatere sedanje in bo- Otroški pevski zbor Podružnične šole Nevlje, zborovodkinja Mojca Antonin. MED TULIPANI IN KITAJSKIMI MINIATURAMI Plesni par iz Plesne šole MIKI Andraž Koritnik in Tjaša Repič, učenca 9. r. OŠ. Otroški pevski zbor Osnovne šole Frana Albrehta, zborovodkinja Petra Zupin. Vsega tega pa ne bi bilo, ________________________ če ne bi šola imela tako delavnega upravnega odbora šolskega sklada, ki se trudi s pridobivanjem in prerazporejanjem sredstev. Denar od prodanih unikatnih umetnin na sejmu bo UO šolskega sklada porabil za plemenite namene^ izključno za učence OŠ Frana Albrehta. V šolski jedilnici je skupina učencev, ki se je pravkar vrnila z Nizozemske, predstavila vtise s srečanja z nizozemskimi vrstniki. Ravnatelj OŠ Frana Albrehta Kamnik Rafko Lah se je v slavnostnem govoru vsem zahva- doče generacije kmalu pridobile takšno šolsko stavbo, ki bo varna in bo zagotavljala najoptimalnejše in sodobne pogoje za vzgojno in izobraževalno delo, prostor pa bo lahko ponudila tudi drugim. Ob tem prijetnem sobotnem dopoldnevu je podžupan Brane Golubovič pozdravil vse učence, starše, učitelje, predstavnike sveta staršev in vodstvo šole. Zaželel jim je veliko uspehov tudi v prihodnje. Vezni tekst prireditve, ki ga je pripravila učiteljica Vanda Sakelšek, je sproščeno podajal učenec Klemen Kopše, pri pripravi prireditvenega prostora sta sodelovala učenca Fuad Aj-darpašič in Denis Milič. Najprej smo prisluhnili učencem na flavticah glasbenega krožka centralne šole, zatem so nastopili: otroški pevski zbor matične šole, plesni krožek podružnične šole Nevlje, otroški PZ PŠ Vranja Peč, učenci 4. r/9 CŠ z ljudskim plesom, otroški pevski zbor PŠ Mekinje, učenci 4. r/8 CŠ z ljudskim plesom, otro- ški pevski zbor PŠ Tunjice, mladinski pevski zbor MŠ, plesni par Andraž Koritnik in Tjaša Repič, otroški pevski zbor PŠ Nevlje, Komorni pevski zbor učiteljev in staršev OŠ Frana Albrehta. Mentorici Tamara Bračič in Jana Svetec sta poskrbeli za lep zaključek programa z nastopom dramskega krožka PŠ Mekinje - kot glavne igralke so nastopile Urška Pečevnik - »zima«, Lucija Pevec - »mati zemlja« in Tajda Kuret - »pomlad« in s posebej zanimivim nastopom učencev na mali prožni ponjavi, ki je marsikateremu gledalcu jemal sapo. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Zanimiv in pester razstavni prodajni sejem je privabil številne občudovalce in kupce. Pomlad v Arboretumu v Volčjem Potoku je v znamenju tulipanov in razstavljenih miniatur značilnih stavb različnih delov Kitajske. Zgodnja in topla pomlad je prispevala, da že v teh dneh bogato cveti več kot dva milijona preko 250 različnih sort. Tradicionalno spomladansko razstavo cvetja, od 27. aprila do 6. maja, bo spremljala (arhitektura ali jin - jang), vrtovi pa svobodni in organski. Kitajska arhitektura je skozi stoletja ohranila svoje značilnosti: uporaba lesa, ki je bil glavni gradbeni material skozi stoletja, v kitajski simboliki les predstavlja življenje, graciozne in previsne strehe, nosilne funkcije nima stena temveč steber, zato so možne različne odprti- Naselbina Dongov - na JV Kitajske živi manjšinsko ljudstvo Dong, ki je razvilo različne arhitekturne sloge. Njihove hiše so zgrajene iz kolov. Družine živijo v zgornjem nadstropju, živina je v kletni etaži. Deželna Banka Slovenije V Deželni banki Slovenije smo vam z najširšo ponudbo bančnih in finančnih storitev v skoraj 90 enotah po vsej Sloveniji vedno blizu - tudi v Kamniku na Trgu Talcev 1, in sicer od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00. Vljudno vabljeni! Midairski tempelj - znan tudi kot »viseči samostan« je bil zgrajen v 6. stoletju na golih pečinah soteske Jinlong. Tempelj je bil skozi pretekla stoletja večkrat obnovljen in preurejen. Danes ima več kot 40 dvoran in paviljonov. še razstava vrtnarstva, drevesničarstva in vrtne opreme, poseben del pa je namenjen vrtnarskemu sejmu, kjer bo svojo ponudbo predstavilo okoli 60 domačih in tujih vrtnarskih podjetij. Že od začetka pomladi pa so v Arboretumu Volčji Potok predstavljene miniaturne značilne stavbe različnih delov Kitajske, izdelane iz originalnih materialov. Izpričujejo zanimivo kitajsko arhitekturo, ki dosledno upošteva stroga pravila, vrtovi pa dajejo vtis spontanosti. Stavbe so geometrijske, zgrajene po principu simetrije in ravnovesja ne, okna, vrata, ki jih lahko zapolnjujejo mrežasti vzorci, gradnja zidov, ki so bili glavni element v kitajski arhitekturi, varovali so mesta in posamezne hiše. Kitajska v malem v Arboretumu obsega prepoznavne znamenitosti te velike, skrivnostne dežele: Spominski tempelj Zhuge Li-anga, Stanovanjska hiša Bajev (podobne so bivalnim dvor- cem v Pekingu), Vodno naselje na južnem Kitajskem, Midairski tempelj, Mavzolej dr. Sun Vat - Sena, naselbina Dongov, Poletna palača, Zahodno jezero. Gozd pagod sestoji iz stup (stupa je simbol za duha Bude in za skupnost 243 budističnih menihov in redovnic). Še posebno pozornost pritegne miniatura Konfucijevega templja, ki jo predstavljamo na naslovnici. VERA MEJAČ V SDS IMAMO PRIPOMBE NA SPREJETI PRORAČUN V mesecu marcu smo občinski svetniki kar dvakrat sedli v sejno dvorano. Razlog za to je nujnost sprejetja občinskega proračuna za leto 2007. Seveda smo imeli na dnevnem redu tudi nekaj drugih tem, ki so minile v veliko prijetnejšem vzdušju kot pa prerivanje pri sprejetju proračuna. Tako bo postala kmetija Pr Klemen kulturni spomenik lokalnega pomena. Letos ta odločitev nima finančnih posledic na proračun, iz konteksta pa je bilo razbrati, da bo v prihodnjih letih občina dodala tudi kak evro za ta spomenik. Na področju sofonanciranja športa v Kamniku smo imeli v SDS pripombo, da naj občinska uprava za naslednja leta pripravi pravila, po katerih bi se razdeljevala sredstva za sofinanciranje prednostne panoge, saj v nasprotnem primeru lahko pride do prepira med posameznimi panogami o tem,katera je »bolj prednostna«. Vsi svetniki smo podprli tudi sklep o poravnavi med Občino Kamnik in Frančiškanskim samostanom Kamnik, kar bi bil lahko tudi zgled za še prenekatera odprta vprašanja v zvezi z denacionalizacijo. S sklepom smo potrdili tudi g. Igorja Kralja, na žalost samo za v.d. direktorja Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik. V SDS upamo, da ga bomo že pri naslednjem imenovanju lahko potrdili za direktorja z večletnim mandatom in ne samo za vršilca dolžnosti. Tako bo agencija lažje izpolnjevala zastavljene cilje, saj kot je vsakemu jasno, je začasnost direktorovanja le cokla pri delu katere koli institucije. Seveda moram spregovoriti tudi o glavni temi zadnje seje -občinskem proračunu. Po prvem branju proračuna smo imeli svetniki SDS veliko pripomb, o katerih smo tudi pisali. Smo pa ob študiju 244 strani obsegajočega proračuna tudi spregledali kako podrobnost. Tako smo izrazili svoje nezadovoljstvo ob dejstvu, da v proračunu ni sredstev za študije za novi osnovni šoli Toma Brejca in Frana Albrehta. V gradivu za prvo branje je bila zelo nejasno predstavljena postavka 9288 - K9 - IZDELAVA PROJEKTOV v višini 62.594 EUR. Priznavam, da vsako postavko res nismo iskali v obrazložitvah, ob tem bi izrazil zadovoljstvo, da je občinska uprava v gradivu za drugo branje postavko napisala pregledneje: 9288 - K9 - SOLE: IZDELAVA PROJEKTOV in sredstva za ta namen še povečala na 95.000 EUR. Seveda, če bi bila postavka že ob prvem branju tako jasno zapisana, takšne kritike gotovo ne bi bilo. Ob tem smo v SDS mnenja, da bi morali v študiji, ki bo nastala iz tega denarja upoštevati tudi predloge iz leta 1999, ki so predvidevali gradnjo osemletne (sedaj devetletne) osnovne šole v Mekinjah. Tako obstaja možnost, da bi v šolo v Mekinjah lahko hodili otroci iz Tunjic, Ošev-ka, dela Kamnika in seveda vsi mekinjski otroci, ki sedaj hodijo v Stranje in na OŠ Frana Albrehta. Eventuelna izgradnja te šole bi vsekakor pomenila za naštete otroke krajšo pot v šolo. K drugemu branju proračuna za leto 2007 smo svetniki SDS vložili kar nekaj amandmajev, predstavil pa bi rad predvsem dva izmed njih: • v svetniški skupini SDS smo mnenja, da ni povsem jasno, ali so bila predlagana sredstva v višini 250.376,- EUR, namenjena koncesijskemu vrtcu Peter Pan, podeljena transparentno in na dovolj javen način. Zato smo predlagali, da se jih do rebalansa proračuna, ki bo po zagotovilih predstavnikov občinske uprave na vrsti v jesenskem delu, ta denar prerazporedi na splošne proračunske rezerve. V tem času pa bi lahko Nadzorni odbor in po potrebi še katere zunanje institucije ugotovile primernost porabe teh sredstev in skladnost z razpisnimi, zakonskimi in drugimi pogoji. Če nadzorni odbor ne bi ugotovil nobenih nepravilnosti, bi predlagano transakcijo brez težav izvedli v jesenskem delu. • v južnem delu občine Kamnik imajo prebivalci že vrsto let težave z onesnaženostjo zraka, zato si želijo, da bi jim omogočili stalni monitoring kvalitete zraka. V SDS smo mnenja, da ta naprava ne bi v trenutku rešila problema onesnaženosti zraka, je pa to prava osnova za pritisk civilne javnosti na onesnaževalce. Glede na število prebivalcev, ki imajo težave zaradi onesnaženja, so predlagana sredstva za nabavo merilne naprave po mnenju SDS povsem opravičljiva. V naslednjih mesecih bodo pred nami pomembne in odgovorne odločitve glede zazidalnih načrtov v Kamniku in okolici. Občinski upravi predlagamo, da pred predlaganjem izgradnje novih blokovskih naselij zagotovi otrokom staroselcev in otrokom novih priseljencev zadostno število mest v vrtcih in šolah, vsem občanom občine Kamnik in tudi obiskovalcem ali slučajno mimoidočim pa dovolj cest, da se bomo lahko kulturno premikali in ne stali ter se jezili. Prav tako bo s priselitvijo novih ljudi postal premajhen tudi zdravstveni dom, prej ali slej tudi dom starostnikov in na koncu tudi pokopališče. Moram pa priznati, da nam je občinska uprava zagotovila zadostno število trgovskih centrov. SDS Kamnik ROBERT KOKOTEC Proračun z vidika dveh naravoslovnih projektov Sanacija dupliške deponije je dokaz, da kamniška stroka, Občina in KS Duplica znajo sodelovati Na nekdanji dupliški deponiji že od leta 1999 - v sodelovanju z Občino Kamnik, Krajevno skupnostjo Duplica in OŠ Marija Vera - poteka projekt pogozdovanja. Glavni vodja projekta je dr. Miran Čas z Gozdarskega inštituta Slovenije, pri projektu pa sodeluje tudi Zavod za gozdove: centralna enota Ljubljana oz. v njegovem imenu Zoran Grecs in krajevna enota Kamnik z vodjo Mihom Zabretom. V sedmih letih je nastal ozelenjen hrib, pogozden z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Letos je bil proračunski denar namenjen predvsem zaključevanju pogozditve in nege nasadov na deponiji ter ureditvi gozdne učne poti, medtem ko so lani že pričeli z ureditvijo sprehajalne drevesne učne poti na vrhnji ravnini deponije, vsak čas pa bo postavljen tudi pano z osnovnimi informacijami o projektu. Ker so bila pred začetkom projekta na deponiji opravljena opazovanja pojavljanja različnih živalskih vrst, sem ocenila, da moramo pred koncem projekta takšno opazovanje ponoviti in videti, kakšen vpliv ima pogozdena deponija oz. razvoj mladega gozda na živalski svet. Sredstva v proračunu so bila zato nekoliko povišana, vse to pa bo omogočilo, da bomo skupaj s strokovnjaki pripravili popis ptic, malih sesalcev ter metuljev in hroščev. V Kamniku imamo namreč nekaj odličnih strokovnjakov, ki bodo lahko priskočili na pomoč, pri popisovanju pa bodo lahko sodelovali tudi otroci iz vrtca in OŠ Marije Vere, kar bo za otroke vsekakor zelo zanimiva in koristna izkušnja. V sklopu projekta bo pripravljena tudi javna predstavitev in objava v strokovni literaturi, kar bo obenem tudi promocija za Občino Kamnik, da je znala prisluhniti in nameniti nekaj denarja za sanacijo degradiranega območja, s tem povečala biodiver-ziteto na Kamniškem polju, prav tako pa tudi dvignila kakovost preživljanja prostega časa svojih občanov. Če se boste sprehodili mimo deponije, boste srečali mnogo ljudi, saj je to območje postalo priljubljena točka vsakodnevnih sprehodov prebivalcev Duplice in Bakovnika. Promocija naravoslovja Naravoslovnega področja se dotika tudi projekt Polten, ki je bil uvrščen v letošnji občinski proračun. Gre za projekt promocije naravoslovja, za uvajanje dodatnih programov v osnovne šole in vrtce ter za vključevanje javnosti v razvoj naravoslovnega izobraževanja v Evropi. Naravoslovni predmeti so učencem mnogokrat težki, nerazumljivi, nezanimivi. A takšne predsodke je treba razbijati in prav v to smer gre projekt Pollen, ki je raziskovalno in razvojno naravnan, finančno pa ga je podprla evropska skupnost, natančneje generalni sekretariat za raziskave oziroma slovenski evropski komisar dr. Janez Potočnik. Največ zaslug, da je projekt sploh prišel v Kamnik, ima profesorica fizike na kamniški gimnaziji prof. Suzana Perhavec, ki je skupaj s sodelavci s Pedagoške fakultete v Ljubljani že izvedla nekaj izobraževanj za kamniške profesorice in vzgojiteljice. Naloga projekta je pomagati učiteljem in vzgojiteljem pripraviti eksperimente za otroke v vrtcih in učence prve triade osnovne šole. Pripravljenih je deset vaj, za katere je potrebna osnovna oprema (eksperimentalni pripomočki). Občina bo sedaj omogočila, da bodo imele kamniške šole in vrtci svoj komplet, ki bo krožil med njimi, zato si pripomočkov ne bo več treba izposojati v Ljubljani. To pa bo projektu prav gotovo dalo še dodaten zagon. Otroci in starši na vsakem koraku slišijo, da je prihodnost v naravoslovnih in tehničnih poklicih, zato je vsaka podpora in vlaganje v znanje na tem področju več kot dobrodošla in dolgoročna naložba, česar se liberalke in liberalci Kamnika zavedamo, zato tudi podpiramo tovrstne projekte. MATEJA POLJANŠEK Svetniška skupina LDS Kamnik PRORAČUN OBČINE KAMNIK ZA LETO 2007 V sedmi številki Kamniškega občana smo lahko prebrali različne komentarje o letošnjem občinskem proračunu. Skupna značilnost vseh proračunov je predvsem ta, da ne glede na njihovo višino nikoli ne pokrijejo vseh potreb v posamezni občini. Predlagatelj - župan mora skupaj z občinsko upravo pripraviti predlog razdelitve razpoložljivih finančnih sredstev, s katerimi mora zagotoviti financiranje zakonskih obveznosti za delovanje rednih dejavnosti, za katere je občina z veljavnimi zakoni zadolžena, pri načrtovanju financiranja investicij pa mora predvsem izhajati iz sprejetih razvojnih usmeritev občine s ciljem realizacije tistih investicijskih prioritet, ki jih kamniški občani najbolj potrebujejo. Ne glede na nekatere folklorne izraze in nekaterim piscem svojska rekla, je sprejeti proračun odraz investicijskih odločitev, ki jih podpira večina kamniških občanov. Investicije v predšolsko vzgojo, izboljšanje pogojev v osnovnih šolah, šport, kulturo in komunalno cestno infrastrukturo pomenijo dvig kakovostne ravni življenja in bivanja vsem občanom. Teh investicij ni mogoče deliti na koalicijske in opozicijske. Skoraj polovica razpoložljivih sredstev je razporejena na investicije in lahko trdim, da je letošnji proračun izrazito investicijski. Že v razpravi je bilo poudarjeno, da je v letošnjem proračunu znatno več sredstev namenjenih pospeševalnim programom s področja turizma in podjetništva, saj so v primerjavi z letom prej višji za več kot četrtino, v preteklem letu pa je občina financirala tudi obnovo in preureditev poslovnih prostorov, v katerih od 1.4.2006 posluje Agencija za razvoj turizma in podjetništva. Namera o prodaji kapitalskega deleža v gospodarski družbi Velika planina-Zaklad narave d.o.o. obstaja od leta 2004 in nikakor ni bila povezana z volilno kampanjo, ampak z željo po razbremenitvi občinskega proračuna in vstopu strateškega partnerja. Žal se je izkazalo, da potencialni kupec občine ni prepričal o sposobnosti realizacije svojih investicijskih namer ob upoštevanju usmeritev in omejitev, ki izhajajo iz strateških razvojnih dokumentov občine in omejitev po veljavni zakonodaji. Občina je v skladu s pogoji razpisa postopek prodaje ustavila. Proračun je bil pripravljen v skladu z veljavno zakonodajo, ki med drugim določa tudi, da morajo biti posamezne investicije vključene v načrt razvojnih programov. Za investicijske projekte mora biti že izdelana projektno tehnična dokumentacija. Oblikovanje načrta razvojnih programov je najpomembnejša faza priprave investicijskega dela proračuna, ki pomeni vrstni red in okvirni terminski plan ter strukturo financiranja. Sicer pa je letošnji proračun dobil podporo ne samo potrebne večine (od 27 prisotnih je za proračun glasovalo 20 občinskih svetnikov, 5 jih bilo proti), ampak je za proračun glasovalo tudi nekaj predstavnikov tako imenovane »opozicije«. V nadaljevanju komentarja proračuna Robina Majnika pa dejansko prevladujejo politične ocene, ki jih kot strokovni sodelavec ne želim komentirati. ALOJZ KOLAR-Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance Zakaj je izgradnja zgradbe MBO (mehansko-biološke predelave odpadkov) v suhadolski jami tako skrivnostna za večji del javnosti? Podjetje Publicus d.o.o. Ljubljana je na osnovi dogovora z Občino Komenda pripravilo grobo analizo o ravnanju z odpadki, ki velja za območje desetih občin vzhodne Gorenjske. Z nekoliko drugačnimi podatki pa so bili seznanjeni občinski svetniki Občine Komenda na seji Občinskega sveta februarja 2007. V obrazložitvi je zapisano, da bi lahko predelovali odpadke iz celotne gorenjske regije in odpadke z obrrtočja bivših občin Kamnik in Domžale. To pa pomeni drastično večje število prebivalcev od 152.920 (po neuradnih podatkih cca 330 tisoč) in večje količine odpadkov od 68.760 ton (ta podatek o povečanju tonaže nam ni znan). V nadaljevanju je navedeno, da v primeru, če bo gradnja MBO v tem obsegu aktualna, bi lahko še letos dokončali lokacijski načrt in pridobili gradbeno dovoljenje. V naslednjem letu pa bi lahko objekt že predeloval komunalne odpadke s celotne Gorenjske regije ter z območja Domžal in Kamnika. Preostali odpadki pa bi se po predelavi (gre za cca tretjino prvotne količine) odlagali na Mali Mežaklji v Občini Jesenice. Na račun ekoloških taks bi si zagotovili stalen vir prihodkov za občinski proračun občine Komenda, je še zapisano. Da ne bo pomote! Vsi se zavedamo, da je potrebno urediti odlaganje raznih odpadkov, ki jih proizvajajo gospodinjstva, industrijske proizvodnje, gradbeniki, obrtniki, pokopališča idr.), nikakor pa ne moremo razumeti, da pri dosedanjem postopku ni upoštevana širša javnost, čeprav je bila prva prostorska konferenca sklicana decembra leta 2003 (vabljeni so krajani iz Suhadol, Most in Križa), javna razgrnitev v letu 2004 in druga prostorska konferenca decembra 2006. Zakon o varstvu okolja - uradno prečiščeno besedilo (ZVO-1-UPB1, Ur. I. RS, št. 39/2006) povsem nedvoumno v večjem številu členov omenja javnost kot enakopravnega sogovornika. Ta zakonska določila pa niso bila upoštevana za sosednje občine (Kamnik, Mengeš, Domžale, Trzin idr.), v katerih je dosti več prebivalcev kot v Občini Komenda. Bojazen je tudi, da bo pri izsuševanju odpadkov, katerih tonaža bo po podatkih podjetja Publicus zmanjšana za 15.270 ton, dnevno (upoštevan podatek samo za deset občin) spuščena v zrak velika količina pare in seveda CO2, kar lahko pomeni več megle v jesenskem in zimskem obdobju ter poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalcev, ki prebivajo v tej kotlini. Preobsežna vlaga v zraku se lahko ustavi v kotlini Kamniško Savinjskih Alp, ker prevetritev ni mogoča do prihoda močnejšega vetra. (se nadaljuje) Predsednik okoljevarstvenega foruma SD DANIEL KOVAČIČ Kamniška NSi opozarja na perečo problematiko Svetniška skupina Nove Slovenije je pred kratkim na kamniško občinsko upravo naslovila pobudo za boljšo sinhronizacijo semaforjev na odseku od Plečnikovega mostu do ŠCRM ali pa za izklop semaforjev v največjih prometnih konicah, saj seje izkazalo, da v primeru izklopljenih semaforjev promet poteka veliko hitreje. Ukrepanje je potrebno takoj in nikakor ne smemo čakati, da se bo to uredilo šele, ko bo zgrajen še en pas kamniške obvoznice. Ko smo nato na naši spletni strani objavili še fotoreportažo jutranjih zastojev, smo ugotovili, da je občinska uprava takoj začela ukrepati in da se je stanje vsaj malenkost izboljšalo. Ob nedavnem svetovnem dnevu zdravja je občinski odbor Nove Slovenije Kamnik opozoril na problem ekologije oz. onesnaženosti zraka v južnem delu naše občine, na Duplici. Poleg številnih ekoloških težav vtem delu občine se namreč pripravlja še dodatna. Gre za predvideno gradnjo zažigalnice odpadkov na deponiji pri Suhadolah na Mengeškem polju, na tromeji med občinami Komenda, Mengeš in Kamnik, ki je od občinske meje oddaljena le dobrih 500 m. Svetnik Nove Slovenije Matej Tonin je na zadnji seji občinskega sveta že zahteval dodatna pojasnila v obliki svetniškega vprašanja. O vsebini odgovora vas bomo obvestili na naši spletni strani, ko bomo prejeli odgovor s strani občinske uprave. Pred kratkim je potekala zelo pomembna seja občinskega odbora Nove Slovenije Kamnik, kjer je Matej Tonin kot član Sveta Nove Slovenije na državnem nivoju občinski odbor seznanil s poročilom o nedavni medijsko zelo razvpiti strankini klavzuri, ki je potekala 31. marca na »skriti lokaciji«. Povedal je, da razmere v stranki niso tako dramatične kot je bilo zaslediti iz poročanja medijev. Razložil je tudi, da se je na klavzuri zelo odkrito govorilo o vseh perečih stvareh in da so bili sprejeti kar pomembni sklepi glede prenove stranke. Stranka bo odslej več pozornosti namenila svoji modernizaciji, saj sodobni čas zahteva od nje še večjo odgovornost. Tako se bo Nova Slovenija kmalu začela programsko posodabljati, uvedli pa bodo tudi nekaj organizacijskih novosti, ki jih nekatere druge politične stranke že imajo. Matej je poročal tudi o tem, da je po zadnjih, še neobjavljenih rezultatih javnega mnenja, podpora stranki zelo stabilna in konstantna. Na koncu bi izpostavili še dejstvo, da je v zadnjem času začela še bolj ažurirano delovati spletna stran našega odbora in da smo začeli poleg ozko strankarskih dogodkov poročati tudi o nekaterih širših, za lokalno skupnost pomembnih ali zanimivih dogodkih. Več na www.nsi-kamnik.net Nova Slovenija Kamnik Lovska družina Sela obvešča vse lastnike kmetijskih zemljišč, da škodo od divjadi v letu 2007 javijo na naslov: LD Sela, Martin Vegel, Soteska 50,1240 Kamnik. — Dogajanje v Evropskem parlamentu in delo poslanke Mojce Drčar Murko S podpisom Rimske pogodbe je bil 25. marca 1957 postavljen temelj za današnjo Evropsko unijo. Petdeset let pozneje se še vedno združujemo, v skupno družino prihajajo nove države, z vstopom Romunije in Bolgarije, ki sta kot zadnji vstopili 1. januarja letos, nas je sedaj 27. Mesto praznovanja 50. obletnice podpisa Rimske pogodbe je bil Berlin, kamor je nemška zvezna kanclerka Angela Merkel povabila voditelje vseh držav članic. Ti so sprejeli Berlinsko izjavo, ki med drugim obljublja postavitev novega skupnega temelja EU do leta 2009, ko bodo potekale nove volitve v Evropski parlament. Razprave o ustavni pogodbi se morajo do takrat zaključiti. Berlinska izjava ponovno poudarja vrednote Evropske unije, postavlja izzive za prihodnost, med njimi kot najpomembnejše zapiše boj proti klimatskim spremembam in boj proti revščini. Tudi o Berlinski izjavi so govorili evropske poslanke in poslanci na 2. plenarnem zasedanju parlamenta, ki je potekalo 28. in 29. marca 2007 v Bruslju. Razpravljali pa so tudi o prihodnosti Kosova, o ekološki pridelavi in označevanju ekološko pridelanih proizvodov, o prihodnosti lastnih sredstev financiranja EU in o proračunskih smernicah za leto 2008, o prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi ter večji varnosti na nogometnih tekmah, o vključevanju novih držav članic v skupno kmetijsko politiko ter o spremembah zakonodaje s področja pomorstva. Več si lahko preberete na spletnih straneh Evropskega parlamenta (besedilo je tudi v slovenščini): http://www.europarl.europa.eu/ Delo evropske poslanke Mojca Drčar Murko je bila v tem času najbolj zaposlena s pripravo poročila in amandmajev o Uredbi o aromah in nekaterih živilskih sestavinah z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih. Mojca Drčar Murko je poročevalka za celoten EP, pri čemer Evropska komisija pripravi dokument in ga pošlje v proceduro parlamentu, nato določijo poslanko ali poslanca matičnega odbora (v tem primeru odbora za okolje, zdravo hrano in varstvo potrošnikov), da za vse kolege pripravi usklajeno poročilo. To pomeni, da je treba uskladiti poglede poslancev, industrije, industrijskih združenj, nevladnih organizacij. Običajno za bruseljski parlament je, da poslanca obiščejo razni lobisti in predstavijo stališča svojih strank. Sledi priprava poročila in amandmajev na besedilo, ki ga je pripravila Evropska komisija. Pri uredbi o aromah je bila prva obravnava na odboru za okolje (v marcu), tej bo sledilo prvo glasovanje v EP, predvidoma maja letos. Gre za obsežen paket zakonodaje, ki je zelo pomemben za potrošnike, saj poleg arom ureja tudi področje aditivov, encimov in način registracije novih proizvodov. V marcu je poslanka v Bruslju gostila gimnazijce iz Ljutomera, v aprilu prihajajo še gimnazijci iz Slovenj Gradca. Dijaki si ogledajo parlament in imajo približno dvourno predavanje o delovanju evropskih institucij, predvsem parlamenta. Mojca Drčar Murko pa je sredi marca obiskala Gimnazijo Ptuj, kamor so jo povabili dijaki in profesorji 3. in 4. letnikov. Predavanje je posvetila praznovanju 50. obletnice Rimske pogodbe in evropskim vrednotam - od temeljnih človekovih pravic, pravice do dela, izobraževanja in socialne varnosti, do zdravega okolja. Vprašanja dijakov so se nanašala na emigrantsko politiko, ravnanje EU in Slovenije, zanimali sojih problemi etničnih in rasnih manjšin v EU. Informacije v zvezi z mladimi in EU (šolanje, delo, prakse...) si poglejte spletni strani: http://europa.eu/vouth/. Konec marca je v Gornji Radgoni potekal sejem gradbeništva in gradbenega materiala MEGRA. Med drugim so organizirali tudi delavnico o Strategijah EU in Slovenije pri uvajanju obnovljivih virov energije. Med povabljenimi predavatelji je bila tudi Mojca Drčar Murko, ki je predstavila Strategije EU za omilitev prihajajočih klimatskih sprememb, predavanjem je sledil pogovor, na koncu pa so udeleženci sprejeli Deklaracijo z naslovom Strategija Evropske unije in Slovenije pri uvajanju obnovljivih virov energije. Podrobnejše informacije o delu Mojce Drčar Murko najdete na spletnih straneh: http://www.drcar-murko.si/ MATEJA POLJANŠEK, asistentka evropske poslanke^ Volilni občni zbor OO SLS Kamnik Predsednik kamniške SLS je Franc Orešnik Po štirih letih dobrega delovanja občinskega odbora SLS Kamnik se je v Termah Snovik 16. marca letos odvil občni volilni zbor odbora, na katerem se je zbrala kar preko polovica vseh članov odbora, kar je bilo zelo vzpodbudno. Pozdravni nagovor je pred uradnim delom zbora članom posvetil dosedanji predsednik odbora dr. Anton Svetlin, nato pa uradni del Pridruževanje mlajših članov je za stranko zelo vzpodbudno. Stane Cerar, naš blagajnik, je občni zbor razveselil z informacijami, da delujemo pozitivno tudi na finančnem področju, kar je v politiki zavidanja vreden podatek. Najmanj dela pri poročilu je imel predsednik Nadzornega odbora gospod Peter Berlec, ki je del zbora zaključil z mislijo, da si želi tudi v bodoče delati tako, Ob občinskem prazniku, posvečenem Rudolfu Maistru, je bilo v Kamniku organizirano veliko prireditev. V petek, 30. marca, je našo občino obiskal tudi minister za okolje g. Janez Podobnik. Ker je tudi predsednik SLS, se je po slavnostni seji občinskega sveta v Domu kulture Kamnik z njim sestal naš občinski odbor SLS Kamnik na čelu z novim predsednikom Francem Orešnikom. predal predsedujočemu zboru Ivanu Hribarju. Uvodnemu ogrevanju je sledilo poročilo predsednika odbora v mandatu 2003-2007, v katerem je bilo opravljenega veliko dela na razpoznavnosti stranke, zadovoljstvo pa je predstavljalo pridobitev lastnih prostorov. Na koncu je bila s strani odhajajočega predsednika izražena zahvala tudi podpredsednikoma ter ostalim prizadevnim članom občinskega odbora. Sledilo je poročilo svetniške skupine v preteklem obdobju, Franca Pogačnika in novoizvoljenega svetnika naše stranke Vida Kadunca, katerega poudarek je bil, da ni podpisana nikakršna koalicijska pogodba, kar je vzpodbudno za našo razpoznavnost. Poročilo Upokojenske zveze SLS je podal Stane Zore, ki je napovedal intenziteto dela navedene zveze v javnosti. Naravnost navdušila pa je Marjana Kadunc z informacijo o novoustanovljenem odboru Nove Generacije SLS Kamnik. saj nad finančnim poslovanjem občinskega odbora v preteklem mandatnem obdobju ni imel pripomb. V nadaljevanju nas je v imenu OO Komenda pozdravila s toplimi in zelo ohrabrujočimi besedami Marta Ciraj. Poudarila je velik mejnik v novoustanovljenem odboru Nove Generacije. Sledila je razrešitev starega vodstva stranke ter izvolitev novega sestava občinskega odbora SLS Kamnik. Novi predsednik je postal Franc OREŠNIK, podpredsednika dr. Anton SVETLIN in Vid KADUNC. Občinski odbor sestavljajo še: Stane CERAR, Marija HRIBAR, Janez TREBUŠAK, Jože KOROŠEC, Ivan HRIBAR, Janez JERETINA, Franc POGAČNIK, Magdalena ZAMEJEN in Alen LAPANJA. Nadzorni odbor sestavljajo Peter BERLEC, Franc KONCI-LIA in Milan MALI. tiskovni predstavnik ALEN LAPANJA Sistematično zavajanje s strani gibanja za ohranitev javnega zdravstva Na ministrstvu za zdravje smo dolžni opozoriti na zavajajočo vsebino vabila Gibanja za ohranitev javnega zdravstva na javni tribuni v Kamniku z naslovom »USTAVIMO PRIVATIZACIJO ZDRAVSTVENIH DOMOV IN BOLNIŠNIC!«. Odločno zanikamo, da bi potekala kakršnakoli »privatizacija zdravstvenih domov in bolnišnic«, kot tudi njihovo trditev v vabilu, da »bo interes posameznikov prevagal zdravstvene interese ljudi«. Zdravstveni sistem je celovita enota, ki v Sloveniji že od leta 1992 deluje tudi s sistemom koncesij. Vse koncesije so bile podeljene v skladu z veljavnim zakonom, v mandatu te vlade ni bilo v povprečju letno podeljenih nič več koncesij kot v prejšnjih letih. Ob tem je potrebno pojasniti, da za podeljevanje koncesij v osnovnem zdravstvu ni pristojno ministrstvo za zdravje, temveč je v pristojnosti občin. V prenekaterih krajih, oddaljenih od večjih mest, so šele s podeljevanjem koncesij sploh pridobili zdravnike ter s tem krajanom zagotovili zdravnika v domačem kraju. Socialna država zaradi podeljevanja koncesij ni ogrožena. Koncesije pomenijo le drugačno organizacijo dela znotraj javnega sektorja. Javni zavodi in zasebnopravni izvajalci s koncesijo skupaj sestavljajo javni zdravstveni sistem. S predlaganimi spremembami nikakor ne posegamo v pravice zavarovancev iz zdravstvenega zavarovanja, ne omogočamo razslojevanja prebivalstva, sploh pa te ne pomenijo dodatnega plačevanja storitev iz zdravstvenega zavarovanja. Način plačevanja zdravstvenih storitev je vezan na sistem zdravstvenega zavarovanja, in ne na koncesije oz. na način organizacije delovanja javnega zdravstvenega sistema. Pacient lahko v Sloveniji uveljavlja pravico iz zdravstvenega zavarovanja pri koncesionarju na enak način in pod istimi finančnimi pogoji, kot v javnem zavodu. Za enake zdravstvene storitve pacientu ni potrebno doplačevati ali celo plačevati, saj storitve krije zdravstvena zavarovalnica oz. dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Koncesije pomenijo le večji izbor, krajšanje čakalnih dob in večjo dostopnost do zdravstvenih storitev, ki so plačljive iz javnih sredstev. ' M il L W >1M a c > f j n ffT-E Z novim zakonom o koncesijah želimo le zagotovili bolj učinkovito izvajanje javne službe v zdravstveni in lekarniški dejavnosti, zagotoviti pregledno in konkurenčno podeljevanje koncesij ter ponuditi možnost za vzpostavitev večjega obsega zasebnih vlaganj v izvajanje zdravstvene dejavnosti. Evropske države ne poznajo tovrstnih omejitev ali pomislekov pri sodelovanju zasebnikov v javni zdravstveni mreži, kjer je predvsem primarno zdravstvo urejeno v pretežni meri s koncesijami. Odhod koncesionarja nikakor ne pomeni razpada zdravstvenega doma, pač pa reorganizacijo na poslovnem in organizacijskem področju. Ob ohranitvi in izboljšanju že dodeljene in finančno opredeljene koordinativne vloge na strokovnem področju preventivne dejavnosti, urgentne službe in vseh podpornih službah, je zagotovljena integralna obravnava državljanov ob enaki ali pogosto večji dostopnosti. Dosedanji odhodi zdravnikov specialistov na sekundarni ravni so bili doseženi po dogovarjanju z vodstvi bolnišnic, opredelitvi obveznosti koncesionarja za sodelovanje v dežurni službi in drugih področjih dela znotraj dejavnostih opredeljenih s strani bolnišnice. V določenih primerih pa je s stani bolnišnic prišlo do prekinitve ali opustitve zahtev po takšnem sodelovanju. Do oškodovanja zaposlenih v zdravstvenih zavodih ne prihaja, ravno tako kot ne prihaja do oškodovanja premoženja občin. Za nadaljnji razvoj sistema zdravstvenega varstva na ministrstvu za zdravje izvajamo in načrtujemo ukrepe za večjo odgovornost, pravičnost in dostopnostprebivalcev do zdravstvenih programov, za prilagoditev sistema zdravstvenega varstva evropskim standardom, zagotovitev ekonomske vzdržnosti, izboljšanja upravljanja razpoložljivih virov in povečanja učinkovitosti v sistemu. Na podlagi preteklih okroglih miz Gibanja, lahko trdimo, da organizatorji načrtno zavajajo javnost z neresničnimi izhodišči in napačnimi interpretacijami stanja. Korektno do prebivalk in prebivalcev Slovenije bi bilo, da bi se javnosti ti posamezniki predstavili z vsemi svojimi povezavami in morebitnimi navzkrižji interesov, da bi lahko državljani ocenjevali njihovo verodostojnost in nepristranskost pri delovanju v sferi civilne družbe. NATALIJA BERLEC, vodja kabineta, Ministrstvo za zdravje Socialni demokrati čestitamo občankam in občanom ob dnevu upora proti okupatorju in ob mednarodnem prazniku dela. Slavnostna govornica na proslavi, ki bo 26. aprila v Domu kulture v Kamniku, bo svetovalka Boruta Pahorja in predsednica kamniških ter komendskih Socialnih demokratov mag. Julijana Bizjak - Mlakar. Na tradicionalnem praznovanju 1. maja v Kamniški Bistrici pa bosta prisotne nagovorila mag. Julijana Bizjak - Mlakar in Miloš Pavlica, predsednik Delavske zveze SD. Vabljeni! Ustanovljen Ženski odbor SDS Kamnik V petek, 16. marca, seje v prijetnem okolju v apartmajskem naselju v termah Snovik zgodil nepozabni dogodek z namenom ustanovitve Ženskega odbora SDS Kamnik. Tudi kamniške ženske smo dokazale, da politična aktivnost še zdaleč ni več domena samo moških. Povabilu so se odzvale pevke ženskega zbora Tunjice pod vodstvom Olge Stele, ki so nam večer popestrile z lepo pesmijo. Poleg ostalih pesmi so zapele še slovensko in evropsko himno. Svečanega dogodka so se udeležile tudi najvidnejše predstavnice Slovenske demokratske stranke: predsednica ŽO SDS in evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, regijska koordinatorka Milena Černilogar Radež, predsednica sveta Jožica Sovine in poslanka državnega zbora Alenka Jeraj. S svojo karizmatično osebnostjo, z osebnim zgledom in ugledom je predsednica stranke dr. Romana Jordan Cizelj poudarila današnjo pomembno vlogo žensk v politiki, čeprav si vsi močno želimo, da bi jih bilo še več. Gostje so poudarile, da so vrednote Slovenske demokratske stranke uspešno vodilo k zastavljenemu cilju in uspehu. Vznemirljivo ob vsem tem je, da imaš ob sebi skupino ljudi, ki lahko uresničijo obljube in so vnete za izpolnjevanje obvez. Za predsednico stranke ŽO SDS Kamnik smo izvolile Ančko Pod-bevšek, kije tudi svetnica v občinskem svetu, in predstavnice izvršilnega odbora: Špelo Hribar, Anico Pivk, Suzano Šimenc, Sašo Mlakar, Petro Gradišek, Zdenko Petek in Ado Humar. Vzdušje v dvorani je bilo zelo prijetno in sproščeno, ob dobri kulinarični ponudbi Term Snovik so se izmenjali mnogi predlogi in mnenja. Zahvala za prečudovit večer gre našemu poslancu v DZ Rudiju Veršniku kot odličnemu organizatorju tega srečanja, povezovalcu programa in predsedniku stranke SDS Kamnik Valentinu Zabavniku, kot tudi vsem gostjam in prisotnim članicam Slovenske demokratske stranke. SUZANA ŠIMENC Čistilna akcija uspela Okoljevarstveni forum SD je 31. marca organiziral čistilno akcijo na območju poslovno trgovskega centra ob kamniški obvoznici do spomenika padlih borcev med drugo svetovno vojno, ki stoji ob brvi čez Kamniško Bistrico. Od pobranih 960 kg smo največ raznih odpadkov (traktorska pnevmatika, pnevmatike osebnih vozil, lesene stranice gostilniškega pulta, betonsko okno, plastične posode raznih vsebin, ogromno plastenk in pločevink, PVC vrečke in folije večjega obsega) pobrali znotraj poslovno trgovskega centra in na levi brežini Kamniške Bistrice. Od trgovsko poslovnega centra proti spomeniku pa smo nabrali pet polnih 150-litrskih PVC vreč, straniščno školjko, kartonsko in plastično embalažo. Dno Kamniške Bistrice in desno brežino (na isti relaciji) pa bo potrebno očistiti 21. aprila, ko bo organizirana splošna čistilna akcija. Med pobiranjem odpadkov smo tudi opazili močno razpokan oporni zid na levi brežini Kamniške Bistrice, ki ga je približno za 2 m pomaknilo proti vodni gladini reke. Obstaja nevarnost, da se lahko vsak trenutek prevrne v reko, kar pomeni, da bo zvišal gladino vode, zadrževal razne predmete (veje dreves, ki jih nevestni krajani odlagajo na brežinah Kamniške Bistrice in Nevljice), ki jih prinese narasla vodna gladina ob močnejših padavinah. Že več kot leto dni pa se ob levem stebru brvi čez Kamniško Bistrico nabirajo veje dreves. Uslužbenec občine Kamnik je na to že nekajkrat opozoril Vodno skupnost RS, ki upravlja z vodami, vendar očitno opozorila ne vzamejo resno. Ko smo v nadaljevanju čistilne akcije o poškodovanem opornem zidu na levi brežini Kamniške Bistrice seznanili predstavnike občine Kamnik, so nam pojasnili, da so o tej zadevi že pred pol drugim letom opozorili Vodno skupnost, vendar je vse ostalo samo pri opozorilu. Verjamemo pa tudi naključnim sprehajalcem po peš poti ob Kamniški Bistrici, da so na razpoko opozarjali že pred tremi leti. Vsekakor bo potrebno zadevo premakniti naprej. Predsednik okoljevarstvenega foruma SD l __________ DANIEL KOVAČIČ J 12 19. aprila 2007 MLADI IN NAŠA DEDIŠČINA OTROCI IN IJUD5H0IZROČILO Tradicionalna slovenska kultura je izjemno pestra in bogata. V njej je veliko estetskih in etničnih vrednot, kijih pogosto »iščemo« povsod, ne znamo pa jih videti tam, kjer se nam ponujajo same. Predšolsko obdobje je čas, ko lahko otroka na izviren način vpeljemo v svet ljudskih šeg in navad, običajev, pesmi, plesov, glasbe, glasbil, zvočil... in vsega, kar je lastno otroškemu svetu. Otrok se šeg in navad velikokrat udeležuje kot opazovalec, redkeje pa je v tem aktivno udeležen. Vprašamo se lahko, ali je res večina otroških ljudskih iger, šeg in navad sodobnemu otroku tuja in neznana? Naš odgovor je - ne, kajti v VVZ Antona Medveda se trudimo, da ohranjamo tisto, kar znajo naši starši, dedki in babice, zato, da bomo lahko prenašali izkušnje naprej. Velik del otroških iger in igric iz zapuščin naših prednikov spada v ljudsko izročilo. Čeprav so se igre skozi leta spreminjale, je v njih še začutiti življenjske izkušnje človeštva in spoznanja, ki so se razvijala skozi spremembo življenja. Primeri otroškega ljudskega izročila so pomembno dopolnilo dejavnostim, ki se dnevno izvajajo v vrtcih. Pa naj bodo to ljudske pripovedke, verovanja, praznovanja, ljudski plesi, pesmi, glasbila in zvočila, ljudske igre, izštevanke, rime, uganke... Prof. Mirko Ramovš sicer pravi, da se otroško pesemsko in glasbeno izročilo razlikuje, a zato tega v »sodobnem času« ne smemo zanemariti. Vzamemo pač tisto, za kar vemo, da je našim otrokom bližje, znano, bolj zanimivo. To so lahko pustovanja, gregorjevanja, koledovanje, jurjevanje, pisanice, kmečka opravila, pastirske igre... Kar nekaj je otroških ljudskih iger in plesov, ki jih izvajamo v vrtcu: ABRAHAM MA SEDEM SINOV - izberemo si vodjo igre. Postavimo se v vrsto, lahko tudi sedemo na tla in prepevamo skupaj z vodjo igre. Med petjem izvaja vodja »vragolije« in mi vsi, Abrahamovi sinovi, ga posnemamo ter se za njim pačimo, »samo, da nam luštno bo«. Igra se lahko izvaja tudi v verziji Stric Matic ma sedem sinov. KAČO VIT - primemo se za roke in sklenemo dolgo vrsto. Vodja kačo vije po prostoru, med drevesi, včasih gredo pod »mostom« skozi vrsto... Kačo Zvijamo med instrumentalno izvedbo. Niko Kuret pravi, da otroško plesno izročilo nima trdne koreografske sheme, število korakov je redko natančno določeno, osnovna gibalna prvina je hoja ali tek. Najpogostejša plesna oblika je zaprt ali odprt krog, ki se mora polžasto ali kačasto spreminjati /Kačo zvijat/, pojavljata se tudi kolona in vrsta. Plesne figure so vidne predvsem v drži rok ali v oblikovanju mostnega oboka s sprijetimi dvignjenimi rokami (kovtre šivat, dreto šivat, pretikavca). Plese lahko otroci spremljajo z ritmičnim besedilom, lahko pa potekajo brez kakršnekoli glasbene spremljave. Vzporedno z ohranjanjem prvobitnega v otroški kulturi na ta način lahko ohranjamo most od starega k novemu, upoštevamo elemente preoblikovanja in spreminjanja, saj je otrok v igri vedno spontan, samosvoj in sprejemljiv za vse novo. Otroška ljudska igra je lahko temeljna dejavnost, v kateri se oblikuje, razodeva in prenaša iz generacije v generacijo otroška kultura. Igra je nujno potrebna za zdrav osebnostni in duhovni razvoj, saj otrok z njo spoznava ustroj sveta, medčloveške odnose in se preko tega pripravlja na vstop v svet odraslih. Lahko povzamemo, da je to le delček naše bogate dediščine, ki smo jo dolžni prepustiti našim najmlajšim. Morda res živimo v sodobnem svetu potrošništva in dobrin, ampak prav zato je prav, da znamo otroke naučiti tudi to, da cenijo, kar so dobili od prednikov, da bodo tudi oni znali prenesti naslednikom. Le tako se ohranja kultura naroda. In v VVZ ANTONA MEDVEDA znamo spoštovati otroško ljudsko izročilo in ga dnevno prenašati našim najmlajšim. Pred vas postavljamo samo nekaj utrinkov iz pestrega vsakodnevnega dogajanja nekaterih naših oddelkov. ALENKA JEVŠNIK V PALČKU POZNAMO STARE ŠEGE, OBIČAJE... V letošnjem letu smo se v WE Palček v Šmartnem resno lotili projekta Kolo časa se vrti. Kaj so to stari običaji, šege in tradicije? To je bilo prvo vprašanje, ko smo začeli razmišljati o projektu. Ker so otroci še majhni in znanja željni, smo za pomoč prosili stare starše, starše in sorodnike. Naj bodo letošnji prvomajski prazniki obsijani z veseljem in pozitivno energijo! H / : !!! Vaš CALC I T S i ■ * lllil ■ ■ ■ Prvo srečanje je bil pastirski piknik. Zbrali smo se ob ličkanju koruze, z atom Francem smo se naučili izdelovati metle. Otroci so si ob pomoči staršev izdelali svojo metlo za pometanje dvorišča. Očetje so nam pripravili pastirsko malico. Na žerjavici so spekli koruzo, jabolka, krompir, pa tudi kostanja ni manjkalo. Da pa je bil naš piknik popoln, so nam prišli vzdušje popestriti še godbeniki na starih instrumentih - skupina OFERAČI. Ob zbranih zvokih so otroci veselo zaplesali. Ker le še redke družine uporabljajo domačo volno, smo se odločili, da skupaj z otroki spoznamo stare kmečke običaje - STRIŽENJE OVC, KRTAČENJE VOLNE IN RIBANJE ZELJA. Za pomoč smo prosili Turistično društvo Gora, predsednika Jožeta Korošca. Bilo je lepo novembrsko popoldne, ko smo se s starši odpravili na goro sv. Miklavž. Del poti smo se peljali z avtomobili, nato pa smo se odpravili peš. Hoja po gozdu je bila zanimiva, sproščujoča, a tudi zabavna. Na vrhu so nas pričakali prijazni člani turističnega društva z dobrodošlico in povabilom, da si ogledamo nekaj kmečkih opravil, ki so jih opravljali včasih. Prvo opravilo je bilo prikaz striženja ovc. Otrokom so se ovce zasmilile, ko so ostale brez volne. Dve zelo spretni babici pa sta volno skrtačili. Zadnje opravilo pa je bilo ribanje in tlačenje zelje za kisanje. Gospod Peter je čistil zeljne glave, gospod Marko jih je ribal. Gospa Nežka pa je stopila v leseno kad in z nogami tlačila zelje toliko časa, da se je pokazala zelnica. Otroci so ta postopek z zanimanjem spremljali in se vključevali v to dejavnost z vprašanji in komentarji. Dan, ki pa se je prevesil že v mrak, smo končali v kmečki hiši. Ogledali smo si črno kuhinjo. V izbi ob topli peči pa smo si ob nežnih zvokih citrarke Martine privoščili kmečko malico, kislo zelje in ajdove žgance, za kar so poskrbeli gospa Mici, gospod Uroš in gospa Saša. V decembru je bilo spet veselo, ko smo skupaj s starši izdelovali okraske iz ličkanja in slame ter z njimi okrasili igralnice in novoletno jelko. Spet nas je obiskala prababica in nam pokazala ter predstavila kolovrat, na katerem je spredla klobčič prave domače Babica nam je predstavila kolovrat, na katerem je spredla klobčič prave domače volne. volne. Plesnih korakov sta nas naučila Simon in Marinka, ko sta nas obiskala v narodnih nošah in zaplesala nekaj narodnih plesov. Čarobne zvoke zvonov nam je pričaral očka Uroš, ko nam je pripeljal v vrtec prave male zvonove. Priznati moramo, da imamo v Palčku kar nekaj nadebudnih pritrkovalcev in da ta umetnost še ne bo izumrla. Naše kolo se vrti še naprej, ker načrtujemo nove naloge, nova spoznanja, s katerimi si bomo pridobili nove izkušnje. Palčki in palčice z Angelo Močnik, Jankom Dolinškom, Simono Matjan, Natašo Breznik in Mojco Zupan Tudi Urban Slapnik je domov odšel dobre volje in s košem na rami. Ali znamo izdelati koš sami ? Letošnje leto je namenjeno kulturi in ohranjanju ljudskega izročila. V naši enoti Polžki v Motniku smo z otroci spoznali ličkanje in izdelke iz ličkanja, rofkanje koruze, trganje, luščenje fižola. Seznanili smo se s toplarji in kozolci ter se naučili spravljati seno v late, pa še veliko zanimivega. Med drugim smo otrokom želeli predstaviti izdelovanje košev. V dopoldanskem času smo pletli in vsak otrok si je izdelal svojo košarico. Otroci so se nadvse potrudili in si pridobili nove ročne spretnosti. Ker je otroke pletenje tako pritegnilo, so želeli izvedeti, kako se Želimo prijetno prvomajsko _______praznovanje!_______ izdela pravi, veliki koš. Povabili smo gospoda Mošnika, ki še zna izdelati koš, kot so ga izdelovali nekoč naši stari starši. Prinesel je potreben material za izdelovanje, za pomoč otrokom pri delu pa smo povabili tudi naše mamice in očete. Staršem smo na ta način želeli tudi pokazati, kako smo se naučili plesti v vrtcu. Gospod Mošnik nam je nazorno pokazal, kako se pripravi material za izdelavo koša, kako se izdelajo koliji in vitre. Starši so se tudi sami preizkusili v izdelavi in pripravi viter. Po prikazu postopka priprave materiala za koš so starši in otroci, ob pomoči gospoda Mošnika, pričeli z izdelovanjem svojega koša. Verjemite, zelo so se potrudili. Naš trud je obrodil sadove, saj so prav vsi prisotni izdelali pravi koš za otroška ramena. Otroci so bili ponosni na svoje starše in tudi starši sami nase, kajti niso vsi verjeli, da so sposobni izdelati čisto pravi koš. Otroške oči so sijale od ponosa, ko so odhajali domov - s košem na rami, seveda. Irena Žibert in Marjetka Mošnik iz enote Polžki v Motniku Jan Pestner in njegova sestra Anja pomagata mamici Martini pri izdelavi koša. Na gregorjevo se ptički ženijo Gregorjevo (12. marec) še danes velja za prvi pomladni dan, čeprav se ne ujema s koledarskim začetkom pomladi. Običaj je bil poimenovan po svetem Gregorju (papežu med letoma 590 in 604), ki godu j e 12. marca. Naši kmečki predniki so merili čas po dogajanju v naravi. God tega svetnika so imeli za prvi spomladanski dan: Gregorjev splet ljudskih pesmi in plesov. pihljajo že tople sapice, sonce si opomore, pojavijo se prvi popki, ptički žvrgolijo, ker čutijo pomlad v zraku in v sebi. »Na Gregorjevo - oteč, še veš? - se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so;...«, pa pravi Oton Župančič v Dumi. V vrtcu Mojca pa smo na Gregorjevo že četrtič spuščali luč v vodo. Skupaj z Damjano Balantič, plesno učiteljico iz plesne šole Miki, smo pripravili Gregorjev splet pesmi in plesov, ki smo jih ob Kriškem bajerju tudi zapeli in zaplesali. Da pa bi tradicijo ohranili kar najbolje, smo v vrtcu izdelali lesene barilčke. Gregorjevo je star običaj, ki ga ohranjamo in ga imajo otroci in starši radi. Samo na ta način lahko preprečimo, da stare običaje zamenjajo novi »uvoženi« prazniki. ALENKA JEVŠNIK KIK PLASTIKA d.o.o. Družba s tradicijo na področju izdelave plastičnih folij in vrečk vabi k sodelovanju sodelavca/sodelavko za opravljanje delovnega mesta TISKAR Od kandidatov pričakujemo poklicno izobrazbo ustrezne smeri, z zavzetostjo za opravljanje tega dela, možna je tudi priučitev. Nudimo vam urejeno delovno okolje ter kreativno in samostojno delo s stimulativnim plačilom. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, 6 mesecev z enomesečnim poskusnim delom in možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Vaše pisne prijave pričakujemo v 15-ih dneh na naslov KIK -Plastika, d.o.o., Kamniška cesta 19, 1241 Kamnik, s pripisom »za kadrovsko službo« ali po elektronski pošti t.lipovsek@kik.si. KAMNIK Cankarjevo 1 1 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarjeva 11 p tnptfi mmje! Občinsko prvenstvo v mali odbojki PRI UČENCIH ZMAGOVITA OŠ STRANJE, PRI UČENKAH OŠ TOMA BREJCA Odbojkarski klub Kamnik je tudi v letošnji sezoni odlično organiziral Občinsko prvenstvo v mali odbojki za učence in učenke 1.1994 in mlajši. K dobri organizaciji sta s svojo gostoljubnostjo prispevali OŠ Stranje (dekleta) in OŠ Šmartno v Tuhinju (fantje). Pri fantih je vse potekalo po napovedih, saj sta se iz prve skupine v polfinale gladko uvrstili OŠ Stranje in OŠ Frana Albrehta, iz druge pa OŠ Šmartno in OŠ Toma Brejca. Tudi v polfinalu ni bilo večjih presenečenj, saj sta se OŠ Stranje in OŠ Frana Albrehta zlahka uvrstili v finale, kjer pa so bili Stranjani veliko boljši nasprotnik, kljub temu da je Kamničanom uspelo osvojiti častni niz. V boju za tretje mesto so učenci OŠ Šmartno v Tuhinju brez težav premagali OŠ Toma Brejca. Pri dekletih je bilo prvenstvo bolj izenačeno, saj so bile kar tri ekipe v boju za prvo mesto vse do konca. Iz prve skupine sta se v polfinale uvrstili ekipi OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta, iz druge pa OŠ Stranje in OŠ Šmartno. V polfinalu so učenke OŠ Toma Brejca na hitro opravile z OŠ Šmartno, medtem ko je bil drugi dvoboj veliko bolj izenačen. Na koncu so imele več sreče domačinke (Stranje). Stranjanke so odlično začele tudi finalno tekmo, saj so gladko dobile prvi set in v drugem vodile že s 16:8. Nato pa je sledil preobrat v igri in domače so osvojile le še pet točk. Kamničanke so na krilih preobrata začele tudi tretji set in ga na koncu brez težav dobile. V boju za tretje mesto so po izenačeni tekmi slavile učenke OŠ Frana Albrehta. Vrstni red: Fantje: 1. OŠ Stranje 1, 2. OŠ Frana Albrehta, 3. OŠ Šmartno 1, 4. OŠ Toma Brejca, 5. OŠ Komenda Moste, 6. OŠ Marija Vera, 7. OŠ Stranje 2 in 8. OŠ Šmartno 2 Dekleta: 1. OŠ Toma Brejca 1, 2. OŠ Stranje, 3. OŠ Frana Albrehta, 4. OŠ Šmartno, 5. OŠ Komenda Moste, 6. OŠ Marija Vera in 7. OŠ Toma Brejca 2. Najboljši igralci: 1. Matic Janežič (ST), 2. Urban Hribar (FA), 3-Žiga Poljanšek (ŠM); igralke: l.Teja Jazbinšek (TB), 2. Manca Smolnikar (ST), Vesna Blagojevič (FA). Cicol. f MLADI CALCITOVI ^ ODBOJKARJI IN ODBOJKARICE V BOJU ZA NAJVIŠJA MESTA V DRŽAVI V kategoriji mala odbojka se je domača ekipa Calcita pomerila v gosteh na polfinalnem turnirju v Žužemberku proti ekipam Žužemberka, Žirovnice in Prvačine. Premagala je ekipi Žužemberka in Žirovnice, izgubila pa proti ekipi Prvačine. Z drugim mestom na turnirju se je ekipa uvrstila med štiri najboljše ekipe v Sloveniji in si s tem zagotovila tudi nastop na finalnem turnirju, kjer se bodo najboljše štiri ekipe potegovale za naslov državnega prvaka Slovenije. Starejše deklice zelo uspešno nastopajo v A -ligi zahod. Po štirih odigranih turnirjih so trenutno na prvem mestu in se borijo za nastop na finalnem turnirju najboljših štirih ekip. Čakajo jih še trije turnirji v ligi, prvi že v nedeljo, 22. aprila, v Športni dvorani Kamnik. Pričetek turnirja bo ob 10.00 uri, na njem pa se bodo domače odbojkarice pomerile z ekipo Kopra, ki je na dnu lestvice, ter z ekipo Ankarana, ki zaseda drugo mesto na lestvici in ima enako število točk kot domače. Tako kot starejše deklice, tudi starejši dečki nastopajo v najmočnejši ligi te starostne kategorije. Na četrtem turnirju A - lige, ki je potekal v nedeljo 15.04 v Športni dvorani Kamnik, so se pomerili z ekipama Prvačine, ki so jo premagali z rezultatom 2 :1, ter Salonita, proti kateri so izgubili z rezultatom 2 : 1. Do sedaj so v ligi odigrali štiri turnirje in so na lestvici uvrščeni na četrto mesto, čakajo pa jih še trije. Za zmagovito ekipo OŠ Stranje (fantje) so igrali: Janežič, Volovšek, Kojič, Kovačič, Pilič, Babnik in Cvijanovič Hudoklin; trener Jure Sitar. Za zmagovito ekipo OŠ Toma Brejca (dekleta) pa so igrale: Prezelj, Jazbinšek, Dujakovič, Uršič, Bašan, Kovačevič, Manojlovič in Poljanšek; trener Aco Kramar. KARATEISTI VIRTUSA Z ODLIČJI ZAČELI NOVO SEZONO Konec marca je v Horjulu potekala 1. tekma za pokal Slovenije, ki jo je organizirala Karate zveza Slovenije. Na tekmovanju je sodelovalo 49 klubov s preko 500 tekmovalci, ki so se pomerili v katah in v borbah. Seveda so bili med njimi tudi člani in članice Karate kluba Virtus Duplica. Barve društva so zastopali: Sašo Trebušak, Rok Levec, Nejc Kralj, Primož Kočar, Leon Obreza, Žan Boječ, Elvira Drnovšek, Primož Kyrinov, Rok Matoh, Monika Matoh, Matej Jeglič, Matic Klančnik, Metod Golob, David Martinc in Rok Kladnik. Od tega je bilo tokrat samo šest izkušenih tekmovalcev, ostali pa so prvič stopili na tatami izven domače telovadnice. Čutiti je bilo ogromno treme in tudi malo strahu, vendar so nelagodne občutke poskušali prebroditi s pomočjo trenerja Vladimirja Staniča, ki jim je delil nasvete. Jih spodbujal in pripravljal na nastope. Najbolje od novih tekmovalcev se je na borišču znašel Sašo Trebušak, saj je v kategoriji starejših dečkov - 45kg, borbe zasedel 3. mesto. Ravno tako je 3. mesto zasedla Monika Matoh v Kategoriji starejših deklic -45kg, borbe. V kategoriji mlajših kade-°v pa sta po 3. mestu posegla Matic Klančnik in Matej Jeglič in sicer: Matej v kategoriji -53kg, Matic pa v-63kg. Da se obeta uspešna sezona se je pokazalo že na prvem tekmovanju sredi januarja, ko so tekmovalci in tekmovalke na mednarodnem turnirju v Velenju pridelali kar pet medalja in sicer: • Matic Klančnik, 3. mesto, st.dečki -65 kg, borbe; • Monika Matoh, 3. mesto, ml.deklice -35 kg, borbe; • Alijana Golob, 2. mesto, vete-ranke-kate; • Nataša Steklasa, 1. mesto, veteranke-kate in • Primož Kyrinov, 1. mesto, malčki +35 kg, borbe. Naj omenimo, da je letošnje leto za Karate klub Virtus Duplica jubilejno, saj praznuje dvajsetletnico uspešnega delovanja. Kako jo bodo obeležili še ne vedo, se pa bodo potrudili, da bodo dobri rezultati dali pečat temu jubileju. Po do sedaj videnem o tem ni dvoma. B.S. Tekmovalci na 1. pokalni tekmi v Horjulu Kegljačice Ete končale na tretjem mestu! V zadnjem kolu državnega prvenstva v l.a ligi so na kamniškem kegljišču gostovale večkratne državne prvakinje iz Celja. Po zelo razburljivi tekmi so gostje zmagale s 6 : 2 in tako končale prvenstvo brez poraza. Med našimi sta se izkazali Majda Lužar s 562 in Damjana Pirman s 552 podrtimi keglji. Po tekmi je predsednik Kegljaške zveze Milan Kurelič podelil medalje in pokal. Celjankam zlate, našim pa bronaste medalje. Kamničanke so se uvrstile v NBC evropski pokal, ki bo potekal v mesecu oktobru v nemškem mestu Augsburg. Druga ženska ekipa je prav tako zasedla tretje mesto v drugi državni ligi. Medalje in pokal za doseženo tretje mesto jim je podelil kar domači predsednik. Obe moški ekipi Calcita pa sta nas razočarali, saj sta doživeli usodne poraze v zadnjih kolih ROL ALU ROLETE in tudi obe izpadliv nižjo ligo. V Občinski ligi je bilo odigrano 20. kolo. Rezultati 20. kola: Calcit: Mladinci 4 : 4, Alu Alprem : ŠD Policist 8 : 0, OOZ : Zarja 6 : 2, Zarja elektronika: ŠD Soteska 1:7, DU : Eta 3 : 5. Prejšnji teden sta bila dva derbija med ŠD Sotesko in Alu Alprem in OOZ. Ti dve tekmi sta najverjetneje odločali o prvaku občinske lige. Derbi med ŠD Sotesko in OOZ so dobili obrtniki in bodo tudi letos prvaki občin- ALOJZ KOSEC, s p Prešernova 8 1234 MENGEŠ ske lige. V drugem derbiju pa so zmagali igralci ŠD Soteska. V 20. kolu sta se v ekipi DU izkazala Rutar Franci s 501 in Poljanšek Franci s 507 podrtimi keglji. V ekipi Zarje pa je Marko Homar podrl 540 kegljev, a so bili kljub temu poraženi z OOZ. Lestvica po 20. kolu 1. OOZ 18 15 2 1 32 2. ŠD Soteska 18 15 0 3 30 3. Alu Alprem 19 14 0 4 28 4. Mladinci 18 13 1 5 27 5. Eta 18 11 1 6 23 6. Calcit 18 9 1 8 19 7. DU 18 7 110 15 8. Kam Bus 17 5 012 10 9. Zarja 18 3 015 6 10. ŠD Policist 18 2 115 5 11. Zarja elektronika 18 1 116 3 PVC ROLETE ŽALUZI J E MARKIZE Tel.: 01/72 37 284 Fax: 01/72 30 053 GSM: 041/662-483 e-mail:alojz:kosec@siol.net www.sencila-kosec.com * IZDELAVA * * MONTAŽA * Kegljaški Klub Kamnik Leon Pirman * SERVIS * PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE! Domžal« Masljeva 11,1230 Domžale, CIM/9V^tel-01 724 16 56 «91 ■ S t lKamnik Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) tel. Ol 831 17 96 www.simax-slo.com NA ZALOGI PNEVMATIKE NOVO NOVO NOVO NOVO AEZ Phoenix RIAL Porto dark DEZENT V dark 73,42 € 75,41 € 120,58 € IZKORISTITE KnMS PONUDBO ODLIČNIH PNEVMATIK IN ALU. PLATIŠČ VOKOHAMA L195/65R15 V 91 VOKOHAMA AC01 L 205/60R15 H 95 VOKOHAMA AC01 RF L 205/45R17 W 88 VOKOHAMA A539 RF RPB 17.593,99 SIT 18.070,20 SIT 28.896,27 SIT JDUKTJLOF vozniki vedo L195/50R15 H 82 DUNLOPSPOIMFS L205/5SR16 W91 DUNLOP SPORI 01 L205/55R16 W 91 DUN10P SP9000MFS n.w,59 ar 50.909,07 SR 52.455,75 SIT L195/50R15 W 82 COOPER ZEON 2XS LI95/65R15 V 91 COOPER (OBRA VHP (VR) L205/50R17 W93 COOPER ZEON 2X5 XI 1 165/80R13 T83 1 175/65R14 T82 L 185/60R14 H 82 GIRadial CHAMPIRO GTRadial CHAMPIRO128 GTRadiol CHAMPIRO 128 22.545,33511 HMI INDEKSI HITROSTI: T - do 190 km/h H - do 210 km/h V - do 240 km/h W - do 270 km/h Nacionalni prodajalec in distributer UGODNA SPOMLADANSKA PONUDBA ZA KUPCE KOMPLETOV PNEUMAHC CENTER (PNEVMATIKE + ALU. PLATIŠČA) Vaš partner s profilom NUDIMO DODATNE UGODNOSTI! telefon: 01/83 08 350 www.gume.si Del. čas: od pon do pet od 8h do 18h, sob od 8h do 12h. * Cene so v evrih z DDV in veljajo za gotovinsko plačilo ali plačilo z BA kartico. 14 19. aprila 2007 OBČNI ZBOR AO PD KAMNIK Leto 2006 je eno najuspešnejših v zgodovini AO Kamnik DAN ZEMLJE IN NODI V KAMNIKU Vedno več govorimo o varovanju okolja, vse bolj smo pozorni na vremenske spremembe, na E-je v hrani...., na vse večje potrošništvo in slabšo kvaliteto življenja zaradi sprememb v bivalnih okoljih... Ni nam vseeno, da imamo vse manj časa za kvalitetne odnose, druženje, včasih že za prijazen »DOBER DAN«. Nam, na MC-ju KLUBU STARSEV Kamnik, pa ni vseeno kako in kje živimo, kakšen vzgled smo našim otrokom in kakšen svet jim bomo zapustili. Zato gremo v akcijo in vas vabimo, da se nam pridružite. Najbolj primeren dan za druženje in izmenjavo mnenj in idej bo v NEDELJO, 22. aprila, na sam DAN ZEMLJE. Dobimo se na Šutni (nasproti cerkve) ob 15. uri. Skupaj bomo izdelali Smrdozavra (iz odpadne embalaže), risali po asfaltu, pisali čestitke in želje zemlji za praznik, kritično ocenjevali naše okolje, iskali rešitve in poslali kakšno pobudo tudi občinskim svetnikom - v skrinjici želja....Lahko pa bomo rekli tudi kakšno kritično - strokovno z gosti (tudi o gensko spremenjeni hrani ipd.) Napovedujemo še prireditev ob DNEVIH SLOVENSKE KNJIGE, ki jo pripravljamo skupaj z Matično knjižnico Kamnik. V sredo, 25. aprila, od 9.30-12.30 nas bo na Šutni obiskal NODI (vprašajte otroke kdo je to?), iz knjižnice se bo pripeljal bibliobus s pravljičarko in lutkami, v delavnicah pa bomo risali knjižne junake, izdelovali knjižna kazala, organizirali bolšjak otroških knjig, darovalcem knjig pa po katalonskem običaju podarili cvet. Prireditev bo v primeru slabega vremena v Matični knjižnici. Da boste imeli spomin na Nodija, pa ne pozabite fotoaparatov! Prijazno povabljeni na obe prireditvi, nanju opozorite še prijatelje. Veselimo se druženja z vami! za Mladinski center-KLUB STARŠEV Helena Sterle V četrtek, 8. marca, je imel alpinistični odsek PD Kamnik svoj redni letni občni zbor. Na njem so pregledali aktivnosti v preteklem obdobju, sprejeli dve dopolnili Pravilnika AO Kamnik in tudi okvirni načrt dela za prihodnje. Volitev ni bilo, ker so bile te opravljene že na izrednem občnem zboru v decembru 2006. Nedvomno je leto 2006 eno najuspešnejših v delovanju AO Kamnik. V odseku je 126 članov, od tega 48 alpinistov in 9 športnih plezalcev. Pri KA PZS je registriranih 29 alpinistov in 17 pripravnikov, ostali pa niso izpolnili pogojev za registracijo. Naziv alpinista je doseglo 5 pripravnikov, dva alpinista sta postala alpinistična inštruktorja, naziv športnega plezalca sta dosegla 2 pripravnika, a kar pet jih je pridobilo naziv inštruktorja športnega plezanja. Uspešni doma in na tujem Člani so zelo veliko plezali v domačih in tudi v tujih stenah - Centralnih in Zahodnih Alpah, med katerimi je vredno omeniti vsaj zimsko ponovitev klasične smeri v Eigerju, ki jo je opravil Matej Kladnik skupaj z dvema Ljubljančanoma. 7 alpinistov se je udeležilo desetih odprav in sicer: Cene Berčič na Čo Oju v Nepalu, Miha Bogataj na Lobuče in Nireko v Nepalu, Tomaž Humar na Mero in Baruntse v Nepalu, Matej Kladnik na Denali na Aljaski in na Čomolhari v Tihem, Aleš Koželj na Čo Oju v Nepalu in Šišo Pangmo v Tihem, Matjaž Plemeniti na Šišo Pangmo v Tihem in Marko Prezelj na Cerro Torre in Cerro Standhart v Patagoniji, na Denali na Aljaski in na Čomolhari v Tihem. Matjaž Šerkezi je vodil tečaj osnovnih planinskih veščin v Nepalu. Pestra vzgojna in druga dejavnost Lansko alpinistično šolo, ki jo je vodil Matjaž Šerkezi, je uspešno končalo 11 tečajnikov, letošnjo, ki se je pod vodstvom Mateja Kladnika in Metoda Humarja začela septembra 2006, pa obiskuje 14 tečajnikov. Poleg tega so bili organizirani tudi trije alpinistični tabori (»Pipa miru«, Okrešelj in Bele vode) in športno-plezalni tabor (Lijak). Oktobra je bila izvedena nogometna tekma na najvišji ravni, aprila pa je bil tudi memorial za kamniško smučko in cepin na Kamniškem sedlu, ki naj bi postal tradicionalna prireditev v spomin na vse člane PD Kamnik, ki so preminuli v gorah. Tudi športno plezanje se prebija v ospredje Nadaljevalo se je tudi delo z mladimi športnimi plezalci pod vodstvom inštruktorjev športnega plezanja Miha Bogataja, Saša Hribarja in Matjaža Žavbija. Na treninge jih je hodilo 42 in so bili razporejeni v tri skupine glede na starost in njihovo kakovost. Udeležili so se dveh sklopov tekmovanj: z enajstimi plezalci na Gorenjski ligi in s petimi tekmovalci na državnem prvenstvu. Poleg tega pa še božično novoletne tekme v Šmartnem pri Litiji, kjer je AO KAMNIK zastopalo 21 otrok. Rok Hribar se je udeležil tekme evropskega pokala v Bolgariji, kjer je dosegel 18. mesto, prav tako je v tem obdobju uspel splezati nekaj smeri z oceno 7c ter eno smer z oceno 8a (Guernica). V klubski skupni razvrstitvi se je AO KAMNIK krepko popravil glede na prejšnja leta, saj smo na koncu zasedli 15. mesto, od skupno 29 registriranih klubov. Polno je začela delovati tudi umetna plezalna stena. Nekaj naj višjih nazivov spet v Kamniku Matej Kladnik je bil izbran za najboljšega slovenskega perspektivnega alpinista, Marko Prezelj pa za najboljšega slovenskega alpinista ta leto 2006. Marko Prezelj je za prvenstveni vzpon po SZ razu Comolha-rija z Borisom Lorenčičem iz Maribora dobil tudi svetovno prestižno priznanje »zlati cepin«. Tako bi lahko rekli, da imamo v Kamniku najboljšega alpinista na svetu. Po enotni kategorizaciji slovenskih športnikov imajo v alpinizmu mednarodni razred Tomaž Humar, Aleš Koželj in Marko Prezelj; perspektivni razred Matej Kladnik; v športnem plezanju pa ima Sašo Hribar državni razred. Veliki načrti za naprej Tudi za prihodnje leto je načrtovana pestra aktivnost: vzgojna in usposabljanje v okviru alpinistične in športno-plezalne šole, razni seminarji za inštruktorje in podobno, ureditev muzeja kamniškega alpinizma, tekmovanja v športnem plezanju, plezalni oz. alpinistični tabori (»Pipa miru«, Okrešelj, Trenta, Lijak), memorial na Kamniškem sedlu, udeležba na odpravah na Kavkaz, v Indijo, Nepal in Pakistan in seveda plezanje. Začele so se tudi priprave za samostojno kamniško odpravo v Himalajo prihodnje leto ob sedemdesetletnici ustanovitve »alpinskega odseka« v Kamniku, ki jo obeležujemo letos. BOJČ Športkov kotiček V Kamniku je zaživelo društvo ŠPORTEK, ki želi predvsem izboljšati ponudbo za pestro in razgibano življenje ljudi. Že samo ime nakazuje področja delovanja: Šport, Podjetnost, Okolje, Rekreacija, Turizem, Ekologija, Kultura. Vse ljudi dobre volje, ki bi v omenjenih vsebinah našli tudi svoje zadovoljstvo, vabimo k sodelovanju. Vsak posameznik ima pravico in dolžnost poskrbeti za svoje zdravje in dobro počutje. Zadali smo si nalogo, da oživimo pozabljeno in žal zapuščeno TRIM stezo za gradom Zaprice. Obljubljena sredstva za obnovitev trim steze so izpadla iz letošnjega občinskega proračuna, pa vendar smo se odločili, da se v nedeljo, 22. aprila, ob dnevu Zemlje sprehodimo po trim stezi in v prijetnem klepetu najdemo rešitve za čim prejšnjo obnovo. Dobimo se ob 9- uri pri »kaščah« ob Muzeju. S seboj prinesite zvrhan koš dobre volje. Društvene dejavnosti bomo predstavili tudi na Florjanovem sejmu v Trzinu 5. in 6. maja. Teden od 28. maja do 3. junija smo rezervirali za družabne in športne prireditve, ki se bodo dogajale na prostoru za kavarno Veronika in v okolici Kamnika. Podrobneje vas bomo pravočasno seznanili o vsebinah in nastopajočih. Že sedaj pa vas vabimo, da se tedna - poimenovali smo ga Dobro jutro Kamnik -udeležite kot aktivni udeleženci. Društvo ŠPORTEK S ŠPORTKOM NA KRIŽARJENJE Sobota, 26. maja, je namenjena »križarjenju« po slovenskem morju. Odhod iz Kamnika ob 7. uri s parkirnega prostora ob športni dvorani. Za želodce bo poskrbel ladijski kuhar, pa tudi žejo bomo pogasili. Povratek v večernih urah. Informacije in prijave; tel št 041917 499 (Metod) alt 041207 943 (Miha), E-naslov: SPORTEK@siol.net Citroen preseneča I g e tudi v Mengšu! AVTO DE IR, d o o. Mengeš prihranek do 5.500 EUR CITROEN B NITI PREDSTAVLJATE Sl NE, KAJ VSE LAHKO CITROEN STORI ZA VAS STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik HITRI IN DRZNI Letos smo se dijaki 4. j Srednje ekonomske šole Kamnik v okviru predmeta projektno delo, ki ga poučuje profesorica Klavdija Pikelj Grobelnik, zelo resno lotili svojih projektov. Leti ne bodo predstavljeni samo na papirju, ampak bodo izpeljani tako, kot pravi načrtovani projekt. V tem mesecu bodo izpeljani projekti: Miss ŠCRM 2006/20007, Prvenstvo v nogometu, Pasja radost (zbiranje sredstev za pasje zavetišče) ter v začetku maja Prvenstvo v minimotu (dirka z mini motorji), ki ga bova izvedli Mojca Rozina in Romana Bernot v sodelovanju z AMD ORJAKI iz Kamnika. Za ta projekt sva se odločili z namenom, da širši javnosti prikaževa, da je strup res v majhnih »flaškah«, saj je minimoto kljub svoji majhnosti lahko zelo hiter. Na amaterskem prvenstvu se bodo predstavili: »juni-orji« (do 14 let), »kitajci« (nad 14 let) ter ostali (zelo hitri). Zato bo v soboto, 5. maja, na igrišču ŠCRM še kako zanimivo in vroče. Ob 9.15 se bo z neuradnim treningom pričelo amatersko prvenstvo v minimotu (v primeru slabega vremena se prireditev prestavi na 12.5.). Veseliva se vašega ogleda, saj bo tako projekt Prvenstvo v minimotu dobil svojo pravo podobo! Organizatorki: Mojca Rozina in Romana Bernot, dijakinji Ekonomske šole ŠCRM Kdaj poostreni policijski nadzori v aprilu? Tudi v prihodnjih dneh nas pričakuje kar nekaj poostrenih policijskih nadzorov. Policisti Policijske postaje Kamnik na območju občine Kamnik in Komenda napovedujejo ob bližajočih se pred-prvomajskih srečanjih poostrene kontrole prisotnosti alkohola pri voznikih - 21. in 28. aprila, predvsem v večernih in nočnih urah. Nadzorujmo tudi hitrost vožnje, saj policisti vsaj dvakrat tedensko izvajajo kontrole hitrosti na regionalnih cestah, v naseljih in v bližini šol, na skrite merilce hitrosti bodimo še posebej pozorni 26. aprila. Kot so nam sporočili s Policijske postaje Kamnik bodo do 28. aprila vsakodnevni poostreni nadzori hitrosti. Po budnim očesom policistov pa ne bodo varni niti pešci, saj bodo kaznovane tudi njihove kršitve in izsiljevanja - bodite še posebej pozorni 24. aprila. Motoristična sezona je tu, spremlja jo nadzor nad uporabo varnostnih čelad in sankcioniranje agresivne vožnje. Kontrole motoristov so napovedane za »praznične« dni - 27. in 28. aprila. SAŠA MEJAČ □ (gosoocgan -in p—BKPiJBglv. • 1 /»I □ M L d K d kq (fjl o etilna tot|?9B£) -tovvsačc veumz^mmHU( * MOŠKt SRMO: novi vzorci * Ž. KOSTIMI IN ELEGANTNE HLAČE -j). bluje in majice *Ž. TUNIKE novi vzorci Delovni čas: pon.-pet.: 9h- 19h, sobota: 8h- 13h Popravila in vzdrževanje AVTOMOBILSKIH IN HIŠNIH KLIMA NAPRAV TER OBJEKTOV Tel.: 041/365-585 Drago Uršič s.p., Tunjiška Mlaka 33a FRIZERSKI SALON M STIL MS 'Ms uVV/Z Bliža se čas matur, valet, porok in birm! Za posebne priložnosti vam uredimo slavnostno pričesko *** MATEJA KOTNIK, Ljubljanska 21e, Kamnik (TPC Duplica) Tel.: 01/839 46 20 in svež make up. Razveselite svoje najbližje S’P* z darilnim bonom! ObilCite nas od 81- do 20h, ob sobotah od T* do I3h, zaželene rezervacije. Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah: SPOMLADANSKI PROGRAM - vse vrste PVC KORIT IN LONČKOV ZA ROŽE, zemljo za presajanje, PVC zalivalke, razne cevi in priključke za vodo, vrtno orodje ... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, PVC MIZE IN STOLI za vrt in balkon, KOLESA in še in še... tudi sukanci, šivanke, elastike Velika izbira aranžiranih daril. AKCIJA! Vsi PVC prti, še posebej s čipko, zelo ugodno! Odprto: od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure! AGROPROMET CERKLJE j Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure | UGODNA PONUDBA: j - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) I Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. O rodna vas in zemlja ljuba, postala kraj si zadnjega slovesa. ZAHVALA V 84. letu starosti je na svojem domu zaspala za večnost ANA CERAR iz Oševka 15 a s Prisrčna hvala sosedom, sorodnikom, nekdanjim sodelavkam in zdravstvenemu osebju za obiske na domu v času njene bolezni. Hvala g. župniku Vinku Podbevšku iz Nevelj za pogrebno sv. mašo, pevcem in vsem, ki ste ob slovesu zanjo darovali in jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni April 2007 ZAHVALA Umrl je akademski slikar Pokopali smo ga 16. aprila na kamniških Žalah. Vsem, ki ste ga cenili, mu stali ob strani v zadnjih mesecih njegovega življenja in ga pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujeva. Mojca in Tine Žnidaršič April 2007 prof. TONE ŽNIDARŠIČ Pred letom dni srce tvoje je zastalo in zvon v slovo ti je zapel. A misel nate najlepša bo ostala in ti boš v naših srcih še naprej živel. V SPOMIN 18. aprila mineva žalostno leto, ko nas je mnogo, mnogo prezgodaj zapustil TONE HRIBAR iz Rožičnega Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. V žalosti: njegovi najbližji April 2007 ZAHVALA V 80. letu je nenadoma tiho zaspala naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA IPAVEC iz Prvomajske ulice 1, Kamnik Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter sosedom, ki ste jo spremili, na njeni zadnji poti, nam izrekah besede sožalja in darovali cvetje ter sveče. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, kvartetu Krt za doživeto petje in gospodu Branku za tople poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in jo boste obranih v trajnem in lepem spominu. Žalujoči: hčerka Marinka z možem Tinetom, vnuki Gregor s Tanjo, Boštjan z Ano, Beti s Primožem, Helena z Robijem, snaha Cvetka z Juretom in pravnuka Žan in Luka ter ostalo sorodstvo Kamnik, Mengeš, april 2007 - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - SEMENSKA KORUZA, SEMENSKE TRAVE IN DETELJE - MOKA tip 500, SLADKOR - UGODNE CENE JABOLKA AJDARED - ugodno! Ljubi mami Olgici! Sreča, radost in veselje s tabo so odšli, kar nam je ostalo, je spomin na srečne dni. ZAHVALA Ob izgubi naše ljube mamice, sestre in tete OLGE GREGORČIČ s Kranjske 4/č v Kamniku se srčno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, sosedom, upokojencem, zdravstvenim delavcem v Kamniku in Infekcijske klinike Ljubljana za pomoč, izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje ter spremstvo ob obredu v njen tihi dom. Neutolažljiva Svobodan in Nevenka Aprila, 2007 MALI OGLASI INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. INŠTRUKCIJE angleščine in matematike za osnovno in srednje šole. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 031/712-478. Kaj je ločitev? Smrt? - Samo spomini življenje pravo so. A ne, ki smeh življenje dal jim je v veselih dneh -le tisti, ki so zrasli v bolečini. (A. Gradnik) ZAHVALA Ob nenadni smrti moža, očeta, sina, brata in prijatelja IVANA OSOLNIKA st. se zahvaljujemo vsem, ki so nam v dnevih bolečine stali ob strani. Hvala sosedom in sorodnikom za njihovo nesebično pomoč, hvala g. župniku za pogrebno mašo in obred, hvala pevcem za pesmi ob slovesu, hvala članom Prostovoljnega gasilskega društva Sela za njihovo navzočnost ob pogrebu, hvala vsem, ki ste nam sočutno izrazih sožalje. Vsi njegovi * Leto dni že v grobu spita, a v naših srcih še živita. Ni dneva, ni noči, da ne bi bila med nami. Solza, žalost in bolečina vaju zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. V SPOMIN MARTINU IN MARIJI RAVNJAK Minilo je žalostno leto, odkar sta nas za vedno zapustila draga oče in mama. Hvala vsem, ki postojite ob njunem preranem grobu, jima prižigate sveče in ohranjate spomin nanju. Hči Darinka z družino April 2007 RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravne osebe I BO# d.o.o. Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: OT/831-45-T5, 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! Mercator Center Kamnik Kovinarska 36,. Kamnik, telefon: 01 83 08 787 odpiralni čas: od ponedeljka do sobote od 8.00 do 20.00 nedelja in prazniki od 8.00 do 13.00 PIZZERIA VoeLba y matn J I jm ANATOMSKO jJk OBLIKOVANA JE MO OBUTEV PRIZNANIH J® |B BLAGOVNIH ZNAMK fiT od št 16 - 40 Tv * CICIBAN IT . w - * SUPERFIT Trgovina z obutvijo * FROddo X Mercator Hipermarket VINTERSPORT VELIKA IZBIRA MOŠKIH OBLEK PO UGODNIH CENAH, POLETNIH MOŠKIH IN ŽENSKIH OBLAČIL... - prešita odeja 140 x 200 že za 20,82 € V APRILU OB NAKUPU NAD 60 DOBITE DARILO! ZA NAKUP NAD 25 VAM NUDIMO KARTICO UGODNOSTI! SSIS81IIS! ,, Postani modna zvezda! h i« •!«*»«•» a prireja rziailljn poaMre poleta Mctrijo * dgeritat Mar. c3 n D 1 8 1 ! Vabimo vas v trgovino Clark Zlatarna Celje www.zlatarna-celie.cu CLARK d.go. Breznikova! 7,12301 v mesecu mmmm WZD IBMMm ‘ib <3 2)0(3 tESSSSJ ČISTILNICA IN PRALNICA tel. 01ZS3H741 Velike ugodnosti za prednaročila učbenikov in delovnih zvezkov v maju in juniju. REAim Podarite sebi ali vam najdražjim katero od prelepih cvetlic, rezanih ali v lončku. Ne pozabite na posebno ponudbo tega meseca in ugodne cene. 1^- 1"» 1 Butik cvetlic Kalia, WWW.kalia.si Telefon: 830 9752 Knjigarna in papirnica Alpina m ym pctejha kolekcija v prodajalnah Alpina ¥ www.alpina.si 200TIC Butiki za Male Živali Strokoven nasvet In širok Izbor hrane, opreme In vsega kar potrebujejo vaši ljubljenci ZOOTIC Kamnik, tel.: 01/839 52 16 www.zootlc.sl MHHMHMBBbžhS 'opsmn I (O) ACCESSORIESC www.mestna-optika.si ___________________________ „ simPLE Frizerski salon SOI/839 47 10 fjCo) (gV) Mf5)IJWcfATiW4