PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Slovenska enotna delegacija zavrača omejevalna stališča o globalni zaščiti
Že danes sestanek strokovne komisije o i
Sumljiva naglica na Ol glede lokacije sinhrotr^
isi
to
Ulil
0>
c
o
o
?0
o
o
V Trstu se je zbrala slovenska enotna delegacija, da bi ocenila zadnje novosti v zvezi s prizadevanji za globalni zaščitni zakon za Slovence v Italiji. Pozitivno je ocenila dejstvo, da se je v senatu končno obnovil zakonodajni postopek v ožjem odboru komisije za ustavna vprašanja, in pa nekatere izjave v poslanski zbornici, ki so pokazale na za-
Odložen sklep o dvojezičnem šolstvu na Koroškem
DUNAJ — Predsedniki parlamentarnih strank Avstrije in Koroške — socialistov, narodnjakov in liberalcev, so imeli na Dunaju sestanek o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. Sporočili so, da se vsi udeleženci strinjajo, da je treba to vprašanje rešiti do začetka novega šolskega leta 1987/88. Sporazumeli so se, da bodo za osnovo uporabili neki predlog pedagoške komisije s Koroškega, pri čemer ga bo treba »konkretizirati in precizirati«. Vodja socialistov Sinowatz je dejal, da osnovno stališče socialistov na zveznem nivoju ostaja nespremenjeno. Po njegovih besedah lahko dvojezične šole samo »razvijajo« nikakor pa jih ne gre ukiniti.
vest znatnega dela demokratičnih političnih sil, da je nemogoče še naprej odlašati s priznanjem temeljnih pravic, ki jih Slovenci zahtevamo na podlagi ustavnih določil in mednarodnih dokumentov.
Slovenska enotna delegacija pa najodločneje odklanja stališča in predloge, ki bi hoteli zožiti bodoči zaščitni zakon le na obravnavo nekaterih vprašanj. Po nezadovoljivem videmskem srečanju s podtajnikom v predsedstvu vlade Amatom in razpravi v poslanski zbornici o finančnem zakonu čuti enotna delegacija potrebo, da poudari nesprejemljivost načela postopnosti in ločevanja zaščitnih določil na različne zakonske instrumente. Zato ponavlja zahtevo, naj bo zaščitni zakon globalen, kar zadeva vsebino in kar zadeva ozemlje, ki ga obravnava. Zaščitna določila morajo zajemati vsa življenjska vprašanja slovenske narodnostne skupnosti in veljati za vsa področja tržaške, goriške in videmske pokrajine, kjer živimo Slovenci.
Slovenska enotna delegacija ravno tako zavrača nekatera omejevalna stališča, ki so že prišla na dan med razpravo v ožjem odboru senatne komisije za ustavna vprašanja. Spričo krčenja finančnih sredstev, ki jih predvideva za potrebe slovenske manjšine osnutek finančnega zakona in novega triletnega finančnega načrta, pa izraža hudo zaskrbljenost In podčrtuje svoje prepričanje, da ni mogoče varčevati pri uresničevanju manjšinskih pravic.
TRST — Sumljiva naglica tržaškega občinskega odbora glede odločitve o umestitvi sinhrotrona pri Bazovici. Pristojni odbornik je namreč sklical že danes, potem ko je občinski svet šele pretekli torek glasoval v popolni zmedi o tem vprašanju, strokovno urbanistično komisijo, da izrazi mnenje Občine o zavrnitvi ugovorov, ki so jih bili predložili SKGZ, Kmečka zveza, SDGZ, Koordinacijski odbor vzhod-nokraških vasi, več organizacij in političnih strank ter nekaj zasebnikov proti tej izbiri.
Taka sila je tudi nerazumljiva upoštevajoč priziv občinske svetovalske skupine KPI (in enake napovedi MT) na Pokrajinski nadzorni odbor, ki bi mogel zadevni sklep celo razveljaviti. Vsekakor namerava odbornik Vatto-vani zaključiti ves postopek še pred koncem meseca, medtem ko je vprašanje še odprto spričo odločnega nasprotovanja Bazovcev in prebivalcev bližnjih vasi ter velikega števila ustanov in organizacij.
NA 5. STRANI
Stališče SKGZ o sinhrotronu
Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na svoji zadnji seji sprejel naslednje stališče v zvezi z lokacijo sinhrotrona pri Bazovici:
S tem, da je tržaški občinski svet odobril varianto št. 46 regulacijskega načrta, ki določa področje v neposredni bližini Bazovice za namestitev sinhrotrona, je ponovno prezrl stališče domačinov, slovenskih organizacij in ekologističnih gibanj, ki so zahtevala namestitev sinhrotrona znotraj Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, kot je bilo prvotno nakazano. Ni bilo niti upoštevano mnenje vzhodnokraškega rajonskega sveta, to se pravi neposredno izvoljenega organa. lO SKGZ ponovno poudarja, da podpira realizacijo sinhrotronskega svetlobnega generatorja v tržaški pokrajini, ki bi lahko nudila pomemben doprinos h gospodarskemu preporodu Trsta, izraža pa svoje odločno nasprotovanje takemu sklepu, ki pomeni nov grob napad na kraško zemljo in veliko škodo za domačine, za slovensko narodnostno skupnost ter za celotno tržaško prebivalstvo.
SKGZ bo podpirala pobude ža politične in administrativne akcije proti takemu krivičnemu sklepu, ki potrjuje podcenjevalen odnos do slovenskega prebivalstva.
Na zaslišanju v zvezi z umorom palermskega prefekta Dalla Chiese
Zavrnjena zahteva po formalni obtožbi Andreottija zaradi lažnega pričevanja
SANDOR TENCE
RIM — General Carlo Alberto Dalla Chiesa, ki je skupaj z ženo Emmanuelo Setti Carraro padel pod streli mafijskih zločincev, je bil med svojim bivanjem v Palermu in med svojim bojem proti organiziranemu kriminalu skoraj popolnoma osamljen. Tako ie napisal njegov sin Nando, ki je v znani knjigi Pogumno razkril politično ozadje očetovega umora, ta bridka resnica pa prihaja do izraza tudi na procesu proti domnevnim morilcem generala, ki je v teku P Palermu in ki se je sedaj za nekaj dni »preselil« v ftrrn. Ministri Andreotti, Rognoni in Spadolini, ki jih Je sodišče povabilo na razpravo kot priče, so se namreč na podlagi zakona, ki daje ministrom pravico, ua se ob takih prilikah ne premaknejo iz Rima, odpovedali potovanju na Sicilijo. Sodnikom ni zato Preostalo drugega kot prekiniti sodno obravnavo in Priti v Rim, kier so (za zaprtimi vrati) zaslišali omejene ministre.
, . Pogovor s Spadolinijem, ki je bil takrat ministrski predsednik in z nekdanjim notranjim ministrom kognonijem ni izpolnil pričakovanja ter je razočaral dvetnike, ki zagovarjajo interese družine Dalla /-hiesa. Veliko pričakovanje je zato vladalo za avdi-p1!0 zunanjega .ministra Andreottija, ki ob imenovanju generala za prefekta v Palermu ni izvrševal ladnih funkcij, a je bil, kot je sicer še danes, eden -p Prestižnih voditeljev stranke relativne večine, rudi Andreotti je razočaral, njegovo zasliševanje pa
je doseglo dramatične tone, ko je odvetnik družine Dalla Chiesa zahteval od javnega tožilca, naj obtoži ministra lažnega pričevanja, tožilec pa je to zahtevo zavrnil. Andreotti je demantiral pisanje pokojnega generala, ki je v svojem dnevniku zabeležil, da ga je voditelj KD večkrat iskal, odvetniki pa so tudi dodali, da je bil zelo nejasen glede odnosov z nekaterimi politiki in s krajevnimi upravitelji, ki so bili vpleteni v preiskave o mafiji. Zaradi teh nejasnosti so odvetniki družine Dalla Chiesa zahtevali, naj sodniki čimprej odredijo soočanje med Andreottijem in generalovim sinom, o čemer bo sodni zbor odločil v kratkem.
Pričevanje zunanjega ministra bo nedvomno sprožilo nove polemike, tednik »Europeo« je avgusta leta 1982 napisal, da je treba med sovražnike generala Dalla Chiese na Siciliji prišteti Salva Limo, ki je bil voditelj Andreottijeve struje na otoku, palermskega župana Martelluccija ter tedanjega predsednika dežele D Acguista.
O odnosih med mafijo in politično oblastjo obširno govori tudi Nando Dalla Chiesa v svoji knjigi »Delitto Imperfetto«, ki je doživela zelo velik uspeh ter jo lahko ocenjujemo kot eno temeljnih publikacij za razumevanje družbenega raka, ki ga predstavlja mafija. General Dalla Chiesa je, kot znano, pred imenovanjem za prefekta v Palermu vodil posebno protiteroristično skupino karabinjerjev, ki je zadala vrsto hudih udarcev rdečim brigadam ter aretirala skoraj vse »zgodovinske« voditelje rdečega prevrat-ništva.
Delegacija videmske pokrajine obiskala predstavništvo Slovencev
ČEDAD — Delegacija videmske pokrajine, ki jo je vodil predsednik Tiziano Venier, se je sinoči na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu sestala s predstavništvom Slovencev iz Beneške Slovenije. Šlo je za prvo tovrstno uradno srečanje, kar je za Slovence v videmski pokrajini izjemnega, skoraj zgodovinskega pomena, kot je poudaril v svojem pozdravnem nagovoru predsednik teritorialnega odbora SKGZ Viljem Černo.
Predstavniki Slovencev (Berra, Clavora, Petricig, J. Namor, Banchig, Ouaglia, Bonini in Venosi) so predsedniku Venieru osvetlili položaj slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini ter zahtevali, naj podpre njihove zahteve za pravičen zaščitni zakon. O srečanju bomo še poročali.
Zgodovinski
dogodek
VOJMIR TAVČAR
Že samo dejstvo, da je bilo mogoče organizirati srečanje italijanskih in jugoslovanskih zgodovinarjev o Trstu v obdobju 1941-47, je zgodovinski dogodek.
Če bi morali z enim samim stavkom oceniti pomen simpozija, ki se bo začel danes popoldne v hotelu Sa-voia Excelsior, bi morali nujno ponoviti stavek, s katerim je Claudio To-nel zaključil svoj razgovor s Primorskim dnevnikom. Dogodek je res zgodovinskega pomena ne glede na rezultate, ki jih bo posvet obrodil. Simpozij, ki ga Inštitut Gramsci prireja v sodelovanju z Deželnim inštitutom za zgodovino odporništva, Inštitutom za zgodovino delavskega gibanja iz Ljubljane, Centrom za idejno in teoretično delo V. Bakarič iz Zagreba, Slovenskim raziskovalnim inštitutom SLORI in Centrom za zgodovinske raziskave iz Rovinja, namreč prekinja v marsičem z dosedanjo metodo obravnavanja polpretekle tržaške zgodovine in postavlja diskusijo na drugačne, kakovostnejše temelje. Predvsem pa je to srečanje dokaz zrelosti kulturne levice, njene pripravljenosti na dialog in na obravnavanje tudi bolečih vprašanj.
Ob nekaterih častnih izjemah, ki so se s temi problemi spoprijele tudi prej, je doslej v našem mestu veljalo nenapisano, a železno pravilo, da se o nekaterih obdobjih sodobne zgodovine Trsta ne govori ali pa se ta obdobja politično strumentalizirajo. Preteklost, zlasti pa obdobje 'štiridesetih in petdesetih let, je bila za mesto težka spona, katere se doslej ni znalo osvoboditi. V taki ali drugačni obliki se je vrinjala in se vrinja v sedanjost, jo pogojuje, zamegli pogled v resnične probleme, preprečuje odstranjevanje korenin krize, ki duši mesto. Če se Trst stara, če se ne zna izkopati iz gospodarske krize, če ne najde nove, tvorne vloge v sedanji zemljepisni in politični stvarnosti tega dela Evrope, je to tudi posledica nerešenih gordijskih vozlov preteklosti.
Prelahko bi bilo, če bi za tako stanje naprtili krivdo enemu samemu, najbolj nazadnjaškemu delu mesta. Res je sicer, da so sile politične desnice in gospodarskega parazitizma v največji meri zavirale razvoj Trsta, ga znova in znova pehale v spone preteklosti, izkrivljale dejstva in preprečevale, da bi se mesto spoprijelo s sedanjostjo ter se nato zazrlo v prihodnost. Nedavni članki o Trstu in o Slovencih v Montanellijevem 11 Gior-nale so le zadnji člen v dolgi verigi strumentalizacij in izkrivljanj, iz katerih je na primer zrasla Lista za Trst.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Šolniki so oklicali vrsto novih stavk
RIM — Šolski sindikati CGIL-CISL-UIL in avtonomni ski sindikat SNALS so oklicali vrsto novih razčlenjenih Svavb, »ker ni vlada po stavki z dne 7. novembra spremenila v°jega pasivnega zadržanja do upravičenih zahtev šolni-°v«. Stavkali bodo takole: osebje otroških vrtcev 2. in 12. ecembra prvo uro dopoldanske in zadnjo uro popoldanske mene: osebje osnovnih šol 3. in 11. decembra ravno tako uro dopoldanske in zadnjo uro popoldanske izmene: : e°j'e nižjih srednjih šol 4. in 10. decembra prvo uro: oseb-Vlšjih srednjih šol 5. in 9. decembra spet prvo uro.
L, Ysi štirje sindikati so po skupnem srečanju zahtevali kojšnji sestanek s šolskima komisijama poslanske zborni-. m senata ter nujnostno sklicanje vsedržavnega sveta za m, h° šolstv° (CNPI), ministra Gasparija pa pozvali, naj ne-n i rna obnovi pogajanja za novo delovno pogodbo. V slednjih dneh bodo sindikati sprožili na vsem državnem 'i^lju debate o stanju javnega šolstva, na katerih bodo učnega osebja sodelovali tudi študentje in starši. Sinji,. Pozivajo vlado, naj učnemu osebju prizna dostojnejše 0 .eJernke (šolnikova plača je poprečno za 260.000 lir nižja lav ‘ite' ki j° ima njemu enakovreden uslužbenec v drugih Um službah) in ovrednoti njegovo poklicno dostojanstvo.
Možnost obvezne menjave deviz za tujce v SFRJ
BEOGRAD — S predlaganimi spremembami in dopolnili deviznega zakona so natančneje določili nekatere predpise; med drugim so zahtevali pooblastilo za zvezni izvršni svet, da lahko v primeru potrebe sprejme predpis, po katerem bodo morali državljani nekaterih držav ob prihodu v Jugoslavijo obvezno zamenjati določeno vsoto deviz v dinarje. Kot so sporočili včeraj, naj bi to na primer veljalo za državljane tistih držav, v katerih veljajo enaki ali podobni predpisi. V zveznem sekretariatu za finance in zveznem komiteju za turizem so menili, da to ne bi slabo vplivalo na turistični obisk v Jugoslaviji, je poudaril pomočnik zveznega sekretarja za finance Milan Žikelič.
Spremembe deviznega zakona so pripravili na podlagi predlogov, pobud in spoznanj pristojnih strokovnih zveznih, republiških in pokrajinskih organov, bank in združenega dela, in sicer na temelju spremljanja devetmesečnega izvajanja zakona, (dd)
Nogomet: kvalifikacije za EP
Poraz »plavih« v Londonu
LONDON — V
sinoči pred 60.000 gledalci zasluženo izgubili proti Angliji, ki je sicer imela terensko premoč, toda tudi Jugoslovani so imeli nekaj izrednih priložnosti za zadetek. Predvsem Zlatko Vujovič, ki je v prvem srečanju proti Turkom dal tri gole, je bil tokrat izredno nespreten v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Zgrešil je dve stoodstotni priložnosti za gol, enkrat pa zadel vratnico. Svojih priložnosti pa Angleži niso zamudili in so tako zmagali z 2:0.
Zadetka za Anglijo sta dosegla Mabbutt v 21. in Anderson v 57. minuti.
Po tem porazu postaja naloga Jugoslovanov v 4. kvalifikacijski SKupini nedvomno težja. Angleži po dveh tek-
svoji drugi kvalifikacijski tekmi evropskega nogometnega prvenstva Jugoslaviji v Londonu ni uspel podvig. »Plavi« so namreč
mah vodijo s 4 točkami pred Jugoslavijo, ki jih ima dve. Turčija in Severna Irska, ki sta igrali včeraj neodločeno brez gola, imata po točko. Do konca kvalifikacij je seveda še več srečanj, Jugoslavija ima zato možnost, da nadoknadi sinočnji poraz. Če pa bodo njeni napadalci še naprej tako »sterilni« kot včeraj, potem bo za »plave« uvrstitev v sklepni del EP izredno težka.
NA 10. STRANI
Košarka: v A-2 ligi
Goriški Segafredo in tržaški Stefanel sinoči praznih rok
NA 10. STRANI
Spadolini namignil, da sta v zadevo vpletena Andreotti in Capria
Polemike v vladni večini zaradi afere o pošiljkah orožja Iranu
RIM Afera o ilegalnih pošiljkah orožja iz luke Talamone v Toskani ni torej izzvala polemik le v ZDA, ampak tudi v rimski vladi: med KD, PSI in PRI je izbruhnil pravi boj na nož. Minister za obrambo in republikanski tajnik Spadolini zahteva imenovanje parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj razišče m pojasni vse vidike problema (ni pa predložil zadevnega zakonskega osnutka). »Če obstajajo
Montecitoriu, naj bi zdajšnji minister za zunanjo trgovino povedal, da je njegov prednik (socialist Capria) prejel od zunanjega ministra Andreottija pooblastilo za izdajanje dovoljenj o izvozu orožja, tako tudi v Južno Afriko in Iran.
Demanti predsednika vlade Craxija in obrambnega ministra Spadolinija, še posebno pa njuno »presenečenje«
sumi o nezakonitih poslih, v katere ) ali d pi:
PRI La Vbce Repubblicana, »potem sta
i po
naj bi bila tako ali drugače vpletena tudi Italija,« piše Spadolini v glasilu
vlada in parlament dolžna vso zadevo preveriti, in to, če treba, tudi s parlamentarno preiskavo. Preiskava se ne sme seveda ustaviti pred nikomer: zaobjeti mora tako daljno kot bližnjo preteklost in celovitost odnosov med Italijo na eni ter Gadafijem, Asadom in Homeinijem na drugi strani«.
Gre za kar jasen namig na Andreottija in na sedanjega pa tudi prejšnjega ministra za zunanjo trgovino, socialista Caprio. Republikanci so že takoj po izbruhu afere namignili na odgovornosti zunanjetrgovinskih ministrov, ki so v zadnjih vladah vselej bili socialisti, toda Spadolinijev napad je tokrat prvič izrecno usmerjen proti človeku, ki po splošnem mnenju velja za najverjetnejšega Craxijevega naslednika v Palači Chigi. A to še ni vse. Republikanci vztrajno poudarjajo še drugo plat afere z orožjem. To namreč, da se je tovrstno trgovanje v preteklosti vselej odvijalo v tesni zvezi z delovanjem tajne prostozidarske lože P2. Ta okoliščina pa nam prikliče v spomin svoječasne obtožbe socialista Formice na rovaš Andreottija, češ da je on bil tisti »lutkar«, ki je premikal niti Gelli-jeve tajne lože. Ne samo. Po nekaterih namigih, ki jih je bilo slišati včeraj v
ob izbruhu te afere, sta komuniste navdala z dokajšnjo mero skepticizma. Komunistični poslanec Berzanti je že več kot pred letom dni v poslanski zbornici predložil pismeno vprašanje, v katerem opozarja, da so v luki Talamone skrivoma natovorili na tri danske ladje orožje za Južno Afriko, toda odgovora nanj še zmerom ni, poudarja KPI.	G. R.
Poseg predstavnika SFRJ Ignaca Goloba na Dunaju
Jugoslavija se zavzema za kontinuiteto KEVS
DUNAJ — »Proces kontinuitete KEVS je potrdil vrednost in se obranil številnih izzivov. Oblike njegove dejavnosti so se razvejale. Ohrabrujoče je dejstvo, da v razpravi ministrov na začetku sestanka nihče ni izrazil dvoma v prihodnost tega procesa in soglasno je bila poudarjena potreba po
njegovi ohranitvi«. To
i je dejal vodja jugoslovanske delegacije Ignac Golob v včerajšnjem govoru na plenarni seji dunajskega sestanka. Golob je poudaril nujnost, da pri ocenjevanju celotnih uspehov hel-
Je res šlo za izlet razposajene druščine?
Val polemik zaradi številnega spremstva predsednika vlade Craxija na Kitajskem
RIM — Nedavni obisk ministrskega predsednika Craxi-ja na Kitajskem je v teh dneh v vrtincu ostrih polemik. Ne toliko zaradi političnih učinkov, ki so bili resnici na ljubo precej skromni, ampak predvsem zaradi nekaterih organizacijskih spodrsljajev, če jih lahko tako imenujemo, ki so spravili v veliko zdrego gostitelje in baje tudi funkcionarje italijanskega veleposlaništva v Pekingu. V posebnem letalu, ki je peljalo Craxija in zunanjega ministra Andreottija na Daljni vzhod, je našlo mesto tudi šestdeset gostov, ki so seveda potovali na stroške predsedstva vlade in torej države. Medtem ko je Andreottija spremljalo pet ljudi (žena, osebni tajnik, šef tiskovnega urada ter dva diplomata), je vladnega predsednika spremljalo nad petdeset povabljencev, med katerimi številni sorodniki in prijatelji.
Žena ministrskega predsednika je po protokolu »polnopravna članica državne delegacije«, ne pa njegovi otroci (v Peking sta dopotovala hčerka in sin z zaročenko), še manj pa osebni šofer, fotograf in osebni prijatelji, ki so se na Kitajskem, kot podrobno poročajo mnogi časopisi, obnašali kot vesela in razposajena druščina. Nekdanja »kraljica
rimskih noči« Marina Lante della Rovere je tako po mnenju mnogih zamenjala resne kitajske sobane za italijanske nočne lokale. Gostitelje pa je spravil v največjo zadrego eden izmed funkcionarjev palače Chigi, ki se je na nekem sprejemu predstavil (skoraj pustno) preoblečen nič manj kot v Stalina...
O Craxijevem obisku v Pekingu bo tekla v kratkem beseda tudi v parlamentu. Poslanci Proletarske demokracije želijo namreč vedeti, kdo je organiziral in kdo bo tudi plačal potovanje tako številnega in nenavadnega spremstva. Poslanec KPI Nicolini in kolega neodvisne levice Ferrara pa ironično sprašujeta Craxija, zakaj je povabil »samo« šestdeset gostov in če je bila ta izbira morda odvisna od velikosti posebnega letala, ki se je »mimogrede« ustavilo tudi v Hongkongu. Predsednik vlade je ob povratku v zasebni obliki obiskal tudi Indijo, kjer se je med drugim srečal z bratom Vittoriom, ki že nakaj let skupaj z družino živi v eni izmed tamkajšnjih verskih skupnosti.
SANDOR TENCE
sinškega procesa analizirajo vse pozitivne in negativne vidike ter določijo prihodnje konkretne oblike sodelovanja na vseh področjih.
Na evropski celini se je kljub občasni negotovosti ohranil mir. Nekatera odprta vprašanja med evropskimi državami so bila ugodno rešena. Izvedli so vse napovedane sestanke kontinuitete KEVS. Nekatere od njih, kot na primer stockholmsko konferenco, je mogoče oceniti kot uspešno. Določen napredek je bil dosežen v sodelovanju med državami kot tudi na humanitarnem področju, predvsem v stikih med ljudmi.
Žal pa je druga stran medalje dokaj temačna. Neugodni tokovi v mednarodnih odnosih so vplivali na uresničevanje skoraj vseh poglavitnih ciljev KEVS. Namesto postopnega zmanjšanja blokovske razdelitve je prevladala krepitev kohezije blokov in povečevanje njihove vloge. Namesto demokratičnih odnosov se je nadaljevala politika vojaške, ekonomske in finančne sile in vmešavanja v notranje zadeve. Oboroževalna tekma se je globalno krepila. Svet in Evropa morata poskrbeti, da ne bodo zamrli vsi začetni po; skusi za rešitev številnih vprašanj, ki so že prišla za pogajalsko mizo, je med drugim dejal Ignac Golob, (dd)
■ WASHINGTON Kljub polemb kam in krizi v ugledu je ameriški predsednik Reagan sklenil, da ne bo pretrgal stikov z Iranom v upanju, da bo izposloval osvoboditev še preostalih v Libanonu priprtih talcev. To je zapisal New York Times, Bela hiša pa te vesti ni potrdila, a tudi ne zanikala. Medtem pa se že vsiljuje prepričanje, da bodo ZDA drago plačale svoje koketiranje z raznimi iranskimi krogi, saj so se po vsem sodeč obrnile na zgrešene naslove, da so njeni sogovorniki že pogoreli.
Zaradi najhujše ekološke katastrofe v Evropi
Švica se uradno oprošča V Renu zamrlo življenje
ŽENEVA — Švica se je včeraj uradno oprostila svojim sosedom zaradi ekološke katastrofe na Renu, ki jo je povzročil požar v skladišču obrata Sandoz v Baslu. To seveda ni preprečilo, da se ne bi Švica znašla na zatožni klopi. Včeraj so se v Ziirichu sestali odgovorni za varstvo okolja Francije, Zvezne republike Nemčije, Nizozemske in Evropske skupnosti, prisoten je bil tudi luksemburški predstavnik m seveda švicarske oblasti ter odgovorni obrata Sandoz.
Švica in Sandoz sta že izjavila, da sta pripravljena povrniti nastalo škodo. Za države^ renskega porečja pa je važneje, da Švica končno prilagodi svojo zakonodajo evropskim normam o varstvu okolja. 1. ‘novembra so se namreč v skladišču Sandoz v Baslu dogajale neverjetne reči. V halah, kjer bi morali biti uskladiščeni le stroji, so se nahajale skrajno strupene kemične snovi. V njih ni bilo nobene elektronske naprave za rano odkrivanje požara, prav tako ni bilo sistemov, ki bi preprečili, da bi voda pri gašenju požara odtekala v Ren.
Kar pa je bilo najhujše: Švicarji so sprožili mednarodni alarm kar s 24-urno zamudo. Včeraj so se v Ziirichu opravičevali, da je bila zamuda le rezultat »nesporazuma« med policijo in uradom, ki bi moral o katastrofi obvestiti sosede. Zvoniti po toči je seveda prepozno, ni pa prepozno Švico prisiliti, naj poskrbi, da se ne bo v bodoče kaj takega ponovilo. To pa bo, kot kaže, vse prej kot lahko, saj niso
včeraj v Ziirichu dosegli sporazuma, da se bodo ponovno sestali 19. decembra v Rotterdamu.
Razsežnosti katastrofe so za Ren nepojmljive. V njem je zamrlo vse življenje, da bo vsaj dve leti ta reka mrtva, posledice pa bo občutila vsaj še eno desetletje, za vzpostavitev prejšnjega stanja pa bo potrebno še daljše obdobje. Zahodnonemški minister za varstvo okolja Walter Wallmann je v Ziirichu izjavil, da obstaja upravičena bojazen, da bi težke živosrebrne spojine z dna Rena prodrle v talnico, kar bi še povečalo razsežnosti katastrofe. Že sedaj dovažajo številnim krajem ob Renu pitno vodo s cisternami, če pa bi se onesnažila še podtalnica, bi bil položaj dobesedno dramatičen.
Ciba-Geigy je medtem v Rimu demantirala obtožbe, da je njen obrat v Baslu izrabil požar v Sandozu in spustil v Ren strupeni atrazin. To so storili šele potem, ko so strupene odplake prečistili in dobili ustrezna dovoljenja oblasti. Sumi seveda obstajajo, saj je strupa v Renu preveč, da bi ves prihajal iz Sandoza. Zahodnonemški ekolo-gisti obenem ne izključujejo možnosti, da je med raznimi strupenimi spojinami tudi zloglasni dioksin. Proti Sandozu in švicarskim oblastem so že sprožili sodne postopke, Greenpeace pa je pozval na bojkot vseh proizvodov kemijsko-farmacevtske industrije Sandoz. Najbolj ogorčeni so pa seveda v ZRN, saj bodo prav tu posledice najhujše.
• Zgodovinski dogodek
Desnica ima v tem pogledu res veliko krivdo.
Res pa je tudi, da levica ni vselej imela dovolj poguma in moči, da bi se s temi izkrivljanji in strumentaliza-cijo spoprijela. Večkrat se je zgodilo in se še dogaja, da se levica nekaterih vprašanj izogiba, jih noče razčlenjevati, skorajda avtomatično etiketira z nazadnjakom tistega, ki jih načenja. Koliko časa je bilo na primer treba, da se je levica spoprijela z vprašanjem odhoda Italijanov iz Istre, fojbe pa so še vedno problematične, če že ne tabu.
Bojazen? Kulturna nepripravljenost? Občutek krivde? Želja po akri-tičnem odstranjevanju preteklosti? Ti in še drugi vzroki so pogojevali stališče levice, ki je le počasi premošča-la zamude in tisto melonarsko miselnost, ki je vrinila svoje tipalke v vse sloje in plasti tržaškega prebivalstva. Prevečkrat je nasedla pasti desnice in kontrapozicije, na primer Rižarne fojbam.
Simpozij zgodovinarjev v hotelu Savoia Excelsior dokazuje, da so ti časi končno mimo, da so taka stališča vendarle presežena. In presežena je tudi metoda sterilne kontrapozicije. S tem, da kulturna levica odpira neka-
tera žgoča vprašanja, razoroža vse tiste, ki so pritiskali na te vzvode, da so lahko zavirali rast Trsta. Ob tem a nakazuje pot dela, ki je edina lah-o tvorna: zgodovinsko, znanstveno obravnavanje tega obdobja brez vsake politične strumentalizacije. In imena zgodovinarjev, ki so bili povabljeni na srečanje, so jamstvo, da ne bo manjkalo poguma govoriti resnico.
To ne pomeni, da mora srečanje postaviti povsem na glavo dosedanja spoznanja. To ne pomeni, da bodo vzroki postali kar čez noč posledice in obratno. Načrtna uničevalna politika je in bo ostala zločin proti človeštvu, reakcije na to pa bodo ostale reakcije, včasih prekomerne, včasih krivične, vendar vselej reakcije. Celostno obravnavanje bo nedvomno izostrilo sliko, postavilo kocke zgodovinskega mozaika na pravilno mesto.
Trst nedvomno potrebuje tako spodbudo. Mora se znebiti trupla, ki že desetletja zastruplja njegovo ozračje, mora odstraniti zastor, ki mu zamegljuje pogled v sedanjost in prihodnost. Prav zato bo simpozij zgodovinarjev, poleg njegove znanstvene vrednosti, za mesto tudi velika kulturna priložnost, vlak, ki ga Trst ne sme več zamuditi.
VOJMIR TAVČAR
pomoč pri plačilu davkov
»Prijateljsko posojilo - Predplačilo davkov«: dobrodošla pobuda Tržaške hranilnice - Cassa di Risparmio
di Trieste za jesensko samoobdavčenje
*
Do 1. decembra je treba vplačati predplačilo za davke v letu 1986. Pogosto gre za precejšnje vsote. Da bi ugodila davkoplačevalcem, seje Tržaška hranilnica - Cassa di Risparmio di Trieste odločila za novo pobudo, ki je že naletela na odobravanje neposredno prizadetih: privatnikov, delavcev v svobodnih poklicih, lastnikov nepremičnin, neodvisnih delavcev itd.
»Prijateljsko posojilo - Predplačilo davkov« je naziv te pobude, ki je namenjena prav zasebnikom (izključene so podjetniške dejavnosti), ki lahko dobijo posojilo v višini davčnega predplačila.
Najkasneje do torka, 18. novembra, je treba vložiti prošnjo in CRT vam bo lahko dodelila posojilo v višini 92% plačanih davkov za leto 1985 (k prošnji je treba predložiti potrdilo o plačilu lanskih davkov). Najnižje odobreno posojilo bo znašalo 1.500.000 lir.
Posojila bodo izplačana najkasneje do 25. novembra.
Pogoji finansiranja so enaki tistim, ki jih ponuja »Prestito amico - Prijateljsko posojilo« z odplačilno dobo 6 mesecev. Posojilo je treba vrniti v 6 mesečnih obrokih začenši s 5. decembrom, zadnji obrok pa zapade precj plačilom davčnega salda ob koncu maja.
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
Od danes do sobote v prostorih hotela Excelsior
Brez predsodkov o zgodovini Trsta
Na seji v Čedadu
Zaščita, šolstvo in sinhrotron na 10 SKGZ
ČEDAD — Globalni zaščitni zakon, slovensko šolstvo v Italiji in vprašanje sinhrotronskega svetlobnega generatorja so bili v ospredju seje Izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se je sestal v ponedeljek v Čedadu.
IO je vzel na znanje, da se je ožja delovna skupina v senatu, ki se ukvarja z zaščitnim zakonom za Slovence v Italiji, začela sestajati in da je preučila hipoteze prvih členov enotnega osnutka, ki naj bi ga izdelala. Dejstvo, da so se stvari začele Premikati je pozitivno, vsekakor pa bi bil vsakršen optimizem preura-njen, saj so po zbranih informacijah dosedanje formulacije take, da dopuščajo različna tolmačenja, poleg tega se vztrajno govori o tem, da bi zakon zaenkrat obsegal le kulturo in šolstvo, češ da drugače ni mogoče dobiti soglasja vladnih strank. Izvršni odbor ponovno poudarja, da bi le globalni zakon zadovoljil slovensko manjšino po 40 letih čakanja. Nujno pa je vsekakor, da se tudi Slovenci na nek način aktivno vključijo v to razpravo, jo spodbujajo in časovno pospešujejo. Soglasna je bila ugotovitev, da v tem trenutku manjšina ne sme ostati križem rok. V tem okviru je IO SKGZ izoblikoval vrsto Predlogov, ki jih je nato zastopstvo SKGZ posredovalo v razpravo enot-ui delegaciji.
V	nadaljevanju seje je IO razpravljal o vprašanjih in problemih slo-yenske šole v Italiji. Uvod v diskusijo je bilo izčrpno poročilo predsednika odbora za Šolstvo Edmunda Kolute, ki je opozoril na dejstvo, da bna letos šolska problematika končno deželni značaj, ker je z odprtjem Prvega razreda osnovne šole v Slovenskem šolskem zavodu v Špetru Slovenov, končno začel šolski pouk v slovenskem jeziku tudi v videmski Pokrajini. Podatki o vpisu v vrtec in v prvi razred špetrskega zavoda so zelo spodbudni. Problemov sicer ne manjka, saj gre med drugim za prvi Poskus dvojezičnega pouka v Italiji, Vendar že dejstvo, da je šola zaživela in da je zavod v nekaj letih razvil Se vrsto uspešnih obšolskih izobra-zevalnih dejavnosti, priča o življenj-s^osti Slovencev v videmski pokrajini.
V	nadaljevanju se je Košuta dotaknil vrste žgočih problemov slovenskih šol v tržaški in v goriški pokrajini. Naglasil je vprašanje demografskega padca in posledic, ki Pb ima padec na slovenske šole, omenil je problem mešanih zakonov, vprašanje programov in učbenikov za slovensko šolo in se nato zaustavil ob vprašanju kakovosti slovenske šole.
Razprava se je osredotočila pred-ysem na problem kakovosti, saj je lasno, da je le kvalitetna šola jamstvo za obstoj in razvoj manjšine. Izvršni odbor je sklenil, da bo o teh Problemih organiziral strokovni posvet, ki naj bo spodbuda za nadalnjo kakovostno rast slovenske šole.
V	zvezi z lokacijo sinhrotronskega svetlobnega generatorja, vprašanje 0 katerem so razni odbori SKGZ že večkrat dolgo razpravljali, pa je IO sprejel stališče, ki ga objavljamo na urugem mestu.
Končno IO sklenil, da skliče sejo klavnega odbora za 15. december.
TRST — Pred današnjim začetkom tridnevnega zgodovinskega simpozija o Trstu v obdobju 1941 — 1947 (začel se bo ob 15.30 v Modri dvorani hotela Excelsior) sta nam dva od glavnih pobudnikov, Claudio Tonel in Branko Babič,.posredovala nekaj misli o važnosti tega zasedanja, na katerem bo tekla odkrita razprava o enem najbolj razgibanih obdobij našega mesta.
CLAUDIO TONEL
Kako je pravzaprav prišlo do pobude za današnje srečanje?
»Bližala se je 60-letnica KPI in zato sem večkrat premišljeval, kako najbolje praznovati ta pomembni rojstni dan. Bil sem še tajnik Tržaške avtonomne federacije KPI in sem v dogovoru s pokrajinskim in vsedržavnim tajništvom dal pobudo za krajše seminarje o zgodovini tržaške komunistične partije, ki naj bi jih imeli po sekcijah.
Šlo je takrat za premostitev nekaterih tabu tem, pa tudi zato, da s pomočjo kolektivnega spomina pričnemo pisati svojo zgodovino. Tako bi partijo prisilili (predvsem pa mlade), da prične razmišljati o preteklosti kritično in tako bolje razume sedanjost in postavi temelje za prihodnjost. Želeli pa smo se soočati tudi z drugimi in tako prerasti globoke razpoke in ciklične konflikte, ki so označevali tržaško stvarnost.
Sklenili smo, da tudi vse te probleme posredujemo Inštitutu za proučevanje komunističnega gibanja Emilio Sereni, ki ima svoj sedež v Cascini pri Piši. Na tak način bi o stvareh lahko razpravljali z največjo neobremenjenostjo in študijsko koncentracijo. Ime-
Claudio Tonel
li smo pet seminarjev, gradivo smo zbrali v petih knjigah, dve pa morata še iziti.
Takrat se nam je porodila zamisel o italijansko-jugoslovanskem zasedanju o zgodovini Trsta v najbolj vročih letih. V soglasju s svojo stranko sem predlagal zvezama komunistov Slovenije in Hrvatske ta dokaj ambiciozni načrt, seveda z zagotovilom, da bo šlo za izrazito znanstveno srečanje. Sporazumeli smo se in sedaj smo pred prvo pomembno pobudo.«
Čemu bo tema zasedanja prav obdobje 1941-47?
»Čemu obdobje 1941-47? Menim, da gre za prvo etapo. Soglasno s slovenskimi in hrvatskimi znanstveniki menimo, da bo treba s pobudami nadaljevati. Naslednji seminar bi se lahko lotil prav obdobja od leta 1947 pa do leta 1954.«
In kateri so končni cilji tega študijskega srečanja?
Branko Babič
»Cilj tega simpozija je v tem, da želimo nuditi Trstu pomemben pripe-vek, predvsem kulturni, vendar ne samo kulturni. Uveljaviti znanstvene oprijeme pri zgodovinski diskusiji, soočati dosežke italijanskih in jugoslovanskih znanstvenikov, lotiti se žgočih vprašanj brez propagandističnih ali trenutno političnih ciljev, pomeni v bistvu pogum do resnice in zavest, da travm izpred štiridesetih let ne moremo proučevati s takratnih stališč. Potrebna je tista hladnokrvnost, ki nas privede do razumevanja stvari, čeprav ni nujno, da se z njimi strinjamo. To velja tudi za takratne protagoniste. Menim, da so bile prav množice takrat v ospredju in to kot nikoli pozneje. In nikoli pozneje ni bilo toliko tesnobe in toliko navdušenja, tako močne par-tecipacije in odločnosti, da se zmaga bitka za Trst.
Slovensko vprašanje in pozneje tudi istrsko sta lahko emblematični priči o
tem, kar se je zgodilo in o tem, kar je potrebno še narediti, da se v zavesti Tržačanov uveljavi kultura sožitja.
Ob zaključku mi dovolite še osebno misel: današnje zasedanje pomeni zgodovinski dogodek in to že pred iztekom.«
BRANKO BABIČ
Srečanje italijanskih, slovenskih in hrvaških zgodovinarjev, ki bo te dni v Trstu in na katerem bodo obravnavani dogodki iz polpretekle zgodovine za-področje Trsta in Julijske krajine za obdobje 1941-47 je pomemben dogodek, ki bo gotovo vzbudil precejšnje zanimanje pa tudi različne odmeve. Že samo dejstvo, da so na tem področju v preteklosti prevladovali različni zgodovinski interesi, ki so porajali spore in konflikte in ki so se najbolj ostro izrazili v tem tako burnem obravnavanem obdobju, je dovolj, da srečanje pobudi širši interes in tudi različne presoje in ocene tedanjih dogodkov. Zato je potrebno razumeti in upoštevati razmere in razloge, ki so porajali takšno konfliktno situacijo in hkrati preseči zakoreninjenost v preteklost, ki megli pogled v sodobnejšo resničnost. To je tudi pogoj za stvaren, objektiven in koristen dialog. In ravno to srečanje naj bi temu služilo. Je to prvi poskus preseči nestrpnost in pristranost pri ocenjevanju nedavne preteklosti. To srečanje je lahko tudi izhodišče za nova podobna srečanja v prizadevanjih za objektivnejšo zgodovinsko podobo teh dogajanj, kar je eden od pogojev za boljše medsebojno poznavanje in razumevanje v interesu miru in dobrih, sosedskih odnosov in sožitja med tu živečima narodoma.
Prejšnji petek je umrl slovenski pesnik Jože Udovič, avtor tiste nepozabne pretresljive žalostin-ke »Prečuden cvet je v grapi črni« (genialno jo je uglasbil Karel Pahor), ki je verjetno nastala, ko je partizanil na Primorskem, saj jo je poznal, ko je pod fašizmom mejila na njegovo rodno Cerknico. V Slodnjakovi »Zgodovini slovenskega slovstva« je zapisano, da so mu vojni dogodki »navdihnili več elegičnih kot bojevitih pesmi« in da je »rajši opeval nesrečo in tragiko vojne kakor zmagoslavje«. V »Slovstvu v letih vojne« Lina Legiša pa se poudarja, da je »partizansko liriko obogatil z novimi razsežnostmi in globinami«. Glavna pesnikova značilnost pa je njegova pripadnost generaciji slovenskih »pesniških ustvarjalcev, usmerjenih v občutje ogroženosti in tesnobe« (Slodnjak).
In prav ogroženost in tesnoba se dotaknega človeka ob smrti tega našeg partizanskega lirika, ko hkrati prebira poročila o burni seji v poslanski zbornici — v petek, 7. t. m. — v zvezi z našo zaščito, burni predvsem po zaslugi dveh fašističnih poslancev, od katerih je tisti, ki se je prvi oglasil, znan po svoji avtobiografiji, v kateri se je pobahal, da je bil republikinski borec v X. MAS (leia 1944 so ti ma-sovci — kot je znano — krepko občutili partizansko pest v Trnovskem gozdu). Se večje tesnobnosti pa je vzrok prav tako burna seja tržaškega občinskega sveta v torek, 4. t. m., ko je melonarski župan politično zavaroval zloglasni samozvani rasistični odbor za italijansko identiteto Trsta in dosegel — čeprav še nedokončno — razlaščevalno lokacijo sin-hrotrona pri Bazovici, ob žaljivem ignoriranju odločnega nasprotovanja kraškega prebivalstva in drugih številnih njegovih somišljenikov. Ni moglo biti drugače pod županom, ki se mu sline cedijo celo po Dalmaciji, kot se je brez sramu javno pohvalil in ki je v melonarskem tedniku že pred tedni grozil, da ne bo poznal pardona, če ne bomo Slovenci zadovoljni z rimsko dobrohotnostjo. Sedaj mu dvotretjinska večina v občinskem svetu omogoča vsaj delno izvajanje teh groženj, a slovenska svetovalca in odbornika, ki sta v to večino vključena, pač ne zaslužita pohvale. Še manj pa melonarskega župana socialistični podžupan, ki zasluži še prav posebno pozornost zardi svoje nesprejemljive in obsojanja vredne izjave, o kateri je naš dnevnik takoj po tisti seji poročal. Podžupanova izjava poraja na-
Od četrtka do četrtka
Kvadratura
kroga?
STANISLAV RENKO
mreč možnost, da bi PSI utegnila bistveno spremeniti svoj ugodni zakonski predlog o naši zaščiti, če ne še kaj hujšega. Tako se zdi skoraj nemogoče, spričo večine drugače mislečih vodilnih članov stranke v deželi in državi. Najbrž pa ne gre za pretiran občutek, da je prav ta pomisel najbolj »črna«, ki se nas — sicer rahlo dotika v tem mesecu, ki mu po slovensko pravimo tudi »listopad«... Če primerjamo tiste štiri sprejemljive zakonske predloge v senatu s štirimi (po tolikih letih zavlačevanja že orumenelimi) listi in od katerih bi eden utegnil odpasti. Morda pa gre pri podžupanu — poleg nerazsodnosti, zaradi katere se je že moral opravičevati — le za prehodno in prezgodnje dviganje predvolilne temperature. Seveda bi lahko naštevali še marsikaj podobnega, zlasti letošnjo prvo prisotnost vojske ob neraziskanem bazovskem jašku, kar bi morda katerega, predvsem starejšega bralca poleg žalostnih pesmi pokojnega partizanskega pesnika spomnile tudi na »črne vrane in njihova razprostrta krila« ter »črne sence«, ki so pale čez Kras nabrežinskega Iga Grudna. Malokdo pa je prebral esej slovenskega pesnika Kajetana Koviča ob njegovem prevodu »Devinskih elegij« (Mladinska založba, Ljubljana, 1968), da je avstrijski pesnik začetne verze prve elegije — žalostinke, kot je pozneje pripovedoval, »nenadoma zaslišal« med bučanjem burje, ko je nekega dne stal na skalah v bližini devinskega gradu in jih zapisal v beležnico in potem do večera dokončal celotno elegijo. In kdo bi mogel slutiti, da tisti začetni verzi takole pristajajo letošnji novembrski tesnobi:
»Kdo, če bi kričal, bi me slišal med trumami angelov? A recimo, da bi me eden od njih kar na lepem objel, skoprnel bi ob njem, ki biva močneje...«
Daleč hočemo in moramo biti od žalostink — elegij in ogroženosti in tesnobe, zlasti če upoštevamo stvarne ugotovitve edine slovenske parlamentarke v njenem članku o usklajevalnem postopku zaščitnih zakonov v senatu. Med drugim je namreč ugotovila:
»V nobeni prejšnji mandatni dobi nismo prišli do te stopnje razprave o zakonu za globalno zaščito Slovencev... Sedanjo koalicijo sestavljajo stranke, ki imajo do slovenskega vprašanja zelo različna stališča... Kako uskladiti tako trmasta stališča in dobiti enotno rešitev? Kritike. Pozitivno je vsekakor, da se je končna razprava ponovno prenesla v parlament in da se je končno vlada odločila, da pusti prosto pot pristojni senatni komisiji, da nadaljuje nemoteno svoje delo. Le želeti bi bilo, da sodeluje s svojo prisotnostjo in s svojimi posegi pri delih ožjega odbora, kakor je obljubil tajnik Amato na zadnjem sestanku ustavne komisije pred nekaj tedni... Treba je najti pot, da se nadaljuje resno delo v ožjem senatnem odboru...«
Vsekakor ne gre za kakšno kvadraturo kroga, ki je svetovna politična zgodovina ne pozna. Morda gre le za gordijski vozel? Če je tako, ga je treba presekati — čimprej, tem bolje! Taka možnost izhaja celo iz predvčerajšnjega — zapoznelega — rimskega dopisa v tržaškem italijanskem dnevniku o tisti burni seji. Rešitvi nasprotujejo pravzaprav v parlamentu samo stari in novi fašisti, ki jih je med poslanci 42 od 630, v senatu pa 18 od 322, skupno torej 60 parlamentarcev od 952 ali 6,3 odstotka, kar je štiri desetletja in eno leto po porazu kar precej, saj je njihova stranka protiustavna in bi morala biti prepovedana, tako pa njihovi parlamentarci in njihov tisk prejemajo iz državne blagajne vsako leto kar lepo število milijard lir za dejansko protiustavno aktivnost, med katero spadajo tudi znani provokacij ski pohodi v Lonjer, Bazovico itd.
Samo ob sebi je umevno, da bo vozel hitreje in ugodneje presekan, čim bolj bodo strnjeni odločni ponovni nastopi naše delegacije.
Philipp Vandenberg
Hetera
Ko je Dafne zagledala četverico, ki je prihajala po Pobočju navzdol, je najprej pomislila, da so Hermontima leli; potem pa se je na vrhu hriba pojavila še ena skupi-a: ki je očitno zasledovala četverico. Divje misli so ji ople po glavi, kaj neki se je zgodilo preteklo noč. Hetera j® seveda slutila, da bi se bil evnuh lahko maščeval nad rezvestim trgovcem s sužnji. Toda kaj je bilo z drugimi? . Ribič, čigar ladja je bila pripavljena za odhod, si je z an/o zastri oči in nezaupljivo pogledal proti hribu. »Tu ena/ ni v redu!« je vedno znova ponavljal in nemirno ekal okoli. »Če so to barbarski okupatorji, potem vas ne P°znam. Ne tebe ne evnuhov, razumeš?«
Hetera je bila zdaj prepričana, da je že spoznala Her-°htima med četverico v prvi skupini. Skrili so se za un° padajočo skalnato steno. Zasledovalci, bilo jih je Jr R°t deset, so bili oboroženi z loki in sulicami; toda v tem hipu so četverico izgubili iz oči in so prežali z kozjem v roki.
p »Pri vseh bogovih!« je stokal ribič, »izgubljeni smo! /,°Srte/ samo, saj so barbari!« Zdaj je tudi Dafne spoznala D ?teasfe, črne čelade in padla na kolena. Upanje, da bi in	osovraženim barbarom, da bi se vrnila v Grčijo
začela novo življenje, je trajalo samo en dan in eno noč.
Zdaj je bilo vse končano. Hotela je zakričati, poklicati Hermontima, se predati, toda glas ji je odpovedal.
Videla je, kako je eden izmed četverice skočil izza skale in sklonjen stekel proti skupini divje rastočih dreves. Pri tem je za hip prišel v vidno polje prežečih lokostrelcev, in ta hip je zadostoval: puščica je zadela bežečega, da je Dafne kar videla, kako je brizgnila kri. Vzravnal se je, zakrilil z rokami po zraku, kakor da bi hotel udariti nevidnega sovražnika, in se brez glasu zgrudil.
Tedaj je hetera skočila z ladje na kopno, stekla skozi grmovje proti pobočju in opozorila nase s klicanjem in mahanje: »Predajte se, Hermontimos, saj nima smila. Obkoljeni ste!« Ustavila se je, prisluhnila nič. Vsa zadihana se je vzpenjala še više. Vseeno ji je bilo, ali je s tem izpostavljala tudi svoje življenje, kratko in malo ni mogla gledati, kako bodo barbari postrelili enega za drugim vse, ki si bodo upali izza skale. Naj se njihove puščice vendar usmerijo vanjo. Bolje hitra smrt kakor hiranje v kakšni temni luknji ali brezupno životarjenje v haremu velikega
ja.
Zdaj, ko je izgubila izpred oči Hermontima in njegove :mljevalce, je zagledala mračne obraze barbarov, ki so enično pogledovali izza štrlečih skal. In z občutkom ločnega besa in strašnega smrtnega strahu si je razstr-i hiton, pokazala vojščakom gole prsi in zavpila s pre-Ijivim glasom: »Tukaj, streljajte vendar, brezbožniki. ne sem, hetera, iz harema velikega kralja!«
Z zaprtimi očmi je čakala na smrtonosno puščico. Cas enega srčnega utripa do drugega se je razstegnil v nost. In vsakokrat, ko je zaznala glasno razbijanje srca, edela, da še živi.
Najprej je prišel izza skale prvi, nato drugi barbar, ;m počasi še preostali. Pogumno obnašanje hetere jih
je tako presenetilo, da so povesili orožje. Tudi Hermontimos in njegova spremljevalca so prilezili iz skrivališča. Ne meneč se za perzijske vojščake, je Dafne odšla Grkom naproti. S pogledom, uprtim v Hermontima, je obstala brez besede. Toda njen obraz je izdajal prikrito jezo, nerazumevanje, s katerim je gledala evnuha, kakor da bi hotela reči: »Ali si zdaj zadostil svojim primitivnim maščevanjem nagonom? si zdaj zadovoljen z zlobnim povračilom?« Njene oči so se jezno bliskale. In morda bi bila tudi vrgla evnuhu v obraz kakšno željivko — »ti bedak!« ali kratko in malo »barbar!« Vendar do tega ni prišlo. Le malo je namreč manjkalo, da se ni spotaknila čez truplo begunca, na čigar krvi so se že pasle muhe.
Dafnina usta so se stisnila v ozko črto in na njenem čelu so se pokazale navpične gube, ko je zagledala razmesarjeni in do nespoznavnosti izmaličeni obraz tega moža. Puščica je zadela glavo od strani v sence, prebila lobanjo in pogledala na drugi strani ven. Dafne se je začela dušiti in se je zgražena obrnila vstran,- toda v istem hipu jo je zadel strašen udarec.
Njene glave ni zadela topa sila gorjače, tudi ne ostro rezilo meča, ne, pač pa neviden blisk, ki jo je spreletel po vsem telesu vse do konic prstov na nogah, in kot da bi bila pod prisilno močjo preroškega svečenika, je otrpnila kot prastari kip, nezmožna premakniti roke, noge ali glavo. V delčkih sekunde so njeni možgani poskušali potrditi, kar je ravnokar videla: tam je bila razbita, okrvavljena glava begunca, drobci kosti, muhe, skuštrani lasje. In tam na prsih je ležal nikakršnega dvoma amulet z golobom, njen amulet, tisti amulet, ki ga je njen oče Artemid dal izdelati v sveh enakih primerkih, ko je bila stara deset let. »Moj golobček« — tako je takrat klical svojo hčerko.
Vneta razprava na zadnji seji občinskega sveta
Tržaška Občina hoče obdržati nadzor nad cestnimi zvezami
Tržaška občinska uprava se bo uprla poskusom, da bi ji odvzeli pristojnost za nadzorstvo nad deli za gradnjo velikih cestnih povezav, ker je doslej dobro izvrševala to vlogo in ostaja prvenstvene važnosti, da jo opravlja še do konca. Tako je sklenil v torek občinski svet po daljši razpravi o upravnem sklepu, ki je zadeval sicer obroben ukrep v zvezi s spreminjevalnimi variantami k enemu izmed odsekov hitrih cest, ki bodo povezovale mesto in pristanišče s kraško planoto in mejnimi prehodi.
Razširile so se namreč vesti, da naj bi bila deželna uprava že sklenila sama prevzeti neposredno vodstvo in nadzorstvo del na odseku velikih cestnih povezav med Katinaro in Padričami, z izgovorom, da pač ustrezna 2. sprememba 3. odseka del delno izhaja z ozemlja tržaške občine, ker zajema del dolinske. S to nevarnostjo je občinski svet seznanil komunistični svetovalec De Rosa, ki je ob tem izrazil odločno nasprotovanje in zahteval primerno ukrepanje občinske uprave.
Gre namreč za morda najvažnejši odsek novih cestnih zvez, ki, kot omenjeno, povezuje Katinaro prek Lonjerja s Padričami, in je zato velikega pomena, da ga prav mestna občina primerno nadzoruje. Delna vključitev ozemlja dolinske občine izhaja iz zahteve krajevnega nadzorništva za spomeniško varstvo, da se primerno obvaruje območje starodavnega gradišča nad Borštom.
Novi župan Staffieri je povedal, da Občina še ni prejela od Dežele nobenega uradnega akta, a da je vsekakor že nastopil neuradno pri pristojnih organih, prejšnji župan Richetti pa je pojasnil, da je sicer poleti deželna uprava vprašala za mnenje dolinsko občino, a da bi odvzem pristojnosti tržaški občini terjal spremembo konvencije z Deželo, ki ji jih je bila dodelila. Tudi listar Cecovini je poudaril, da bi Dežela lahko odvzela vodstvo in nadzorstvo nad deli za
cestne povezave, čemur se je treba vsekakor na vseh ravneh upreti, samo če bi Občina ne opravila svoje vloge, a bi jo morala na vsak način najprej le posvariti. V zaključku razprave so sprejeli resolucijo De Rose (KPI), ki obvezuje občinski odbor, da se tudi po pravni poti zoperstavi takemu morebitnemu ukrepu Dežele.
V	zvezi z odnosi med Občino in Deželo se je vnela precej živa razprava tudi o sklepu za prodajo občinskega zemljišča v Ulici Giustiniano (kjer imajo deželni upravitelji sedaj parkirišče) za poldrugo milijardo lir, kar se je zdelo svetovalcem KPI in MT, pa tudi nekaterim zastopnikom strank večine, odločno premalo. Izraženo je bilo tudi mnenje, da bi rajši z Deželo zamenjali to zemljišče s temelji razrušene stare železniške postaje v Miramarskem drevoredu, toda sklep je bil nato z večino glasov potrjen.
V	začetnem delu seje sta svetovalca LpT Cecovini in MT Parovel, seveda z različnim pristopom in zaključki, proslavila obletnico osimskih sporazumov. Cecovini je seveda, predvsem naglasil teritorialne žrtve Italije in žalost istrskih beguncev. Priznal je sicer, da so pomenili tudi pomirjevalni sklep v odnosih med sosedama (pri čemer pa je namignil, da se godi bolje Slovencem v Italiji kot Italijanom v SFRJ) in je zaključil z željo, da mesto premosti »osimsko travmo«. Parovel pa je pohvalil osimske sporazume, ker so rešili vprašanje meje, vključili v zakonodaji obeh držav zaščito manjšin in odprli možnost stvarnega povezovanja Trsta z naravnim zaledjem, kar pa na žalost tržaški nacionalistični krogi še zavirajo. Svetovalec Calabria (KPI) pa je občinski svet spomnil na 60-letnico fašistične posebne zakonodaje in sodišča, ki sta zlasti prizadela delavski razred, slovenski, italijanski in hrvaški, v naših krajih. »Delati za mir pomeni tudi ne pozabiti na tiste grozote,« je zaključil Calabria, »ki so bile izvor tudi poznejših trenj in težav.«
Dolinska občinska uprava bo zgradila nov vodovod
Župan Švab in dolinski občinski odborniki Pečenik, Sancin ter Gherbassi so se predsinočnjim srečali z občani iz Prebenega. Glavni predmet razgovora je bilo vprašanje dobave vode. Sedanji vodovod namreč ne ustreza več. Zgradili so ga pred približno tridesetimi leti, ko je bila poraba vode manjša. Nove higienske navade in gospodinjski stroji zahtevajo sedaj veliko vode, kar pa rezervoar in majhne, pa tudi dotrajane cevi, ne morejo nuditi. Težave so predvsem poleti, ko je treba dobavo vode občasno in po več ur ukiniti, tako da rezervoar ne ostane povsem suh. Občinski predstavniki so Prebenežanom zagotovili, da misli uprava urediti zadevo čimprej, vsekakor pred iztekom prihodnjega leta. Edina pravilna rešitev je v gradnji novega vodovoda, kar pa zahteva velik finančni napor, saj predvidevajo, da bi taka investicija zahtevala od 400 do 500 milijonov lir. Dolinska občinska uprava računa, da bi ji ob finančnem sodelovanju dežele in z raznimi posojili lahko bila kos.
Na srečanju so govorili tudi o preureditvi mejnega prehoda, ki bo dokončan že letos. Nova postojanka bo tik ob meji, torej kakih 400 metrov nad sedanjo-Rešene bodo tako številne težave, ki so jih domačini imeli pri dostopu do svojega zemljišča, obenem pa bo tudi krajinski videz bolj prijeten, saj bodo odstranili nič kaj privlačne barake.
V Mačkoljah pripravljajo lepo etnografsko razstavo
»Oživljamo staro in lepo za sedanjost in bodočnost«, to bo naslov razstave ženskih ročnih del naših babic, ki jo pripravlja etnografska skupina PD Mačkolje.
Ženske, ki že vso jesen zbirajo blago za razstavo, z veseljem ugotavljajo, da se je kljub požigu vasi v času vojne vendarle ohranilo še veliko bogato vezenih izdelkov, od rjuh, zaves in prtov, do osebnega perila.
Etnografska skupina, ki vse to staro blago skrbno zbira in urejuje, pripravlja zdaj razstavo, ki bo gotovo vredna ogleda. Kolikor razstavni prostor v srenj-ski hiši v Mačkoljah dopušča, bodo prireditelji zložili vezenine tako, da bo nazorno prikazana njihova nekdanja uporaba. Zato ob tej priložnosti zbirajo tudi staro pohištvo, da bi sestavili kuhinjski kot in spalnico, v kateri ne bo manjkala zibelka.
Razstavo bodo odprli v soboto, 15. novembra, ob 19. uri s primerno prireditvijo ob petju in recitacijah starih pesmic in molitvic, ki jih želijo na ta način rešiti pozabe. V goste so za to priložnost povabili Bogomilo Doljak, navdušeno zbiralko narodnega blaga, da bo govorila o pomenu in vrednosti zbiranja starega kulturnega bogastva, brez katerega bi tudi sedanje ne bilo takšno, kakršno je.
Na to razstavo vabijo prireditelji vse, ki želijo obuditi spomine na nekdanje »zlate čase« in uživati ob ogledu dragocenih vezenin. Pa tudi šolsko in odraslo mladino bo zanimalo, kaj so znale naše babice in prababice v svojih mladih letih ustvariti s pridnimi rokami.
Sestanek VZPI-ANPI devinsko-nabrežinske občine
Številni bivši partizanski borci in aktivisti OF so se prejšnji petek udeležili sestanka, ki ga je priredil odbor VZPI-ANPI devinsko-nabrežinske občine v prostorih KD Igo Gruden v Nabrežini z namenom, da bi določili delegate za bližnji pokrajinski kongres VZPI-ANPI ter obravnavali nekatere pereče probleme. V tem okviru je bil del razprave posvečen vprašanju nenehnih fašističnih izzivanj, ki kar naprej kalijo mimo sožitje v teh krajih. Na petkovem sestanku so med drugim odločno obsodili nove mazaške akcije, predvsem pa akcijo proti pokrajinskemu sedežu VZPI-ANPI, kjer so pomazali dvojezični napis. Na sestanku so nadalje zagotovili vso podporo in solidarnost pobudi gradnje spominskega parka v Štivanu, ki jo vodi občinska uprava. V bodočem spominskem parku nameravajo namreč prebivalci Devina, Štivana in Medje vasi postaviti spomenik padlim v NOB. Na koncu so se udeleženci sestanka spomnili 69. obletnice velike oktobrske revolucije, ki je imela takšen odmev tudi na našo junaško NOB.
Začrtali so program izpopolnjevalnega seminarja IRRSAE za slovenske šolnike
»Vzgoja in izobraževanje v večjezičnem okolju« je tematska vsebina izpopolnjevalnega seminarja, ki ga prireja IRRSAE za slovenske šolnike. Seminar, ki sta si ga na slovenski sekciji IRRSAE zamislili Sonja Sirk in Stanka Čuk, je štartal že 8. septembra s prvim srečanjem v hotelu Euro-pa. Na septembrskem enodnevnem seminarju, kjer so sodelovali strokovnjaki s sociološkega in psihološkega področja, kot univerzitetna profesorja Emidij Susič in Riccardo Luc-cio, so bila že postavljena izhodišča za delo po skupinah, ki bo potekalo med šolskim letom. Zaradi organizacijskih težav pa so se šolniki srečali šele včeraj in predvčerajšnjim, ko so stvarno začrtali delo (na sliki prizor s torkovega srečanja na osnovni šoli Oton Župančič pri Sv. Ivanu).
Delo bo porazdeljeno med štiri skupine, vsaka skupina pa bo imela tudi mentorja, ki jo bo seznanjal z metodološkimi prijemi in ji pomagal pri urejanju in vrednotenju podatkov.
Prva skupina bo raziskala metode, oblike in organizacijo dela pri poučevanju v dveh jezikih, slovenskem in italijanskem. Šolniki bodo v vrtcih, osnovnih in nižjih srednjih šolah ugotavljali učinkovitost različnih metod pri jezikovnem pouku, reakcije in aktivnost otrok pri različnih didaktičnih prijemih in uporabi raznovrstnega didaktičnega materiala. Naloga skupine je torej, da opazuje otroško govorno vedenje in da ga opiše. Na ta način bo nastala razpredelnica, iz katere bo razvidno, katere metode in prijemi so najbolj učinkoviti za pravilno poučevanje jezika, pravzaprav dveh jezikov. Mentor skupine bo Silvana Schiavi-Fachin.
Druga skupina bo preučevala osebnostni razvoj dvojezičnih otrok in vpliv razvoja govora v dveh jezikih na kognitivni in socialni razvoj. V prvi fazi se bodo šolniki s pomočjo profesorja Riccarda Luccia seznanili z metodologijo, s katero je treba opazovati pojave, nato pa bodo skušali ugotavljati, kdaj in v katerih situacijah uporabljajo otroci različne jezikovne zvrstne snope (pogovorni ali knjižni jezik ali narečje).
Tretja skupina bo preučevala govorno vedenje dvojezičnih otrok oziroma mladostnikov in vrednotno orientacijo materinščine. Gre torej za vprašanje, ki je za nas večkrat najbolj boleče: kakšen odnos imajo otroci do materinščine in kako jo vrednotijo v odnosu z italijanskim jezikom, torej v katerem jeziku se najraje pogovarjajo in izražajo in kje imajo največje težave. Mentor skupine bo profesor Emidij Susič.
Zadnja skupina pa bo obravnavala govorne motnje in težave dvojezičnih otrok in mladostnikov. Glavna naloga te skupine je ugotavljanje najpogostejših interferenc in govornih motenj pri dvojezičnih otrokih, pri čemer bodo šolniki upoštevali tako pisno kot ustno izražanje, saj so napake in interference pogostoma različne pri pisnem ali ustnem izražanju. Po opazovanju bo treba poiskati vzroke napakam in interferencam in postaviti temelje za njihovo odpravljanje' Mentorja skupine bosta profesorja Lelja Sancin-Rehar in Giuseppe Francescato. (bg)
Dr. Rajhman torkov gost Slovenskega kluba
Trubarju se je treba približati po poti, ki jo je sam nakazal
Ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja, očeta našega knjižnega jezika, je vsa slovenska javnost proslavila spomin velikega reformatorja s številnimi proslavami, srečanji in simpoziji. Pri slovenskih založbah je o Trubarju izšlo nekaj strokovnih publikacij in knjig. Cankarjeva založba iz Ljubljane je ponatisnila na primer njegov dogmatični traktat v čudovitem faksimi-
lu z naslovom »Ena dolga predugo-vor«, ZZT pa je izdala bogato zbirko esejev »Trubarjev svet«. Avtor tega dela, Jože Rajhman, docent na ljubljanski teološki fakulteti, je bil v torek zvečer gost Slovenskega kluba v Trstu.
Za izhodišče svojega predavanje je dr. Rajhman izbral misel znanega francoskega zgodovinarja, ki pravi, da je preteklost ključ za razumevanje sedanjosti. Trubarju se je treba torej približati po poti, ki jo je sam nakazal v času, v katerem je živel. Predavatelj je izrazil trditev, da sodobni človek Trubarja ne zna pravilno razumeti. Literarna zgodovina skuša tega slovenskega reformatorja zajeti v celoti, pri tem pa največkrat zanemarja teološki aspekt, ki predstavlja bistvo vsega Trubarjevega delovanja.
V 16. stoletju je Primož Trubar veljal za dvojnega »heretika« (tega izraza ne smemo danes tolmačiti v negativnem smislu). Za »krivoverca« je najprej veljal v očeh tedanjih katoličanov, pa tudi v očeh svojih somišljenikov, saj se je vedno zavzemal predvsem za slovenski narod. Zaradi tega ni postal eden izmed velikih reformatorjev — temu naslovu se je povsem zavestno odpovedal v korist svojih rojakov.
Dr. Jože Rajhman se je nato dotaknil vprašanja Trubarjeve izvirnosti. Nekateri literarni zgodovinarji še vedno vneto trdijo, da je bil Trubarle prevajalec, če ne celo epigon. To pa še zdaleč ni res, saj odkrivamo v njegovih tekstih povsem izvirne misli, ki so bile prilagojene tedanjim razmeram na Slovenskem. Dejstvo pa je, da je strokovnjakov, ki bi se s Trubarjem resno ukvarjali, izredno malo. Večina se namreč preprosto naslanja na to, kar so že zbrali in napisali drugi. Povsem dostopno gradivo, ki bi popolneje osvetlilo Trubarjevo osebnost, pa še vedno sameva. V anonimnosti ostajajo na primer njegova dragocena pisma, pa tudi viri o njegovih sodelavcih so večinoma še vedno neraziskani. HJ
■ Trgovinski zbornici iz Trsta in Im-perie prirejata v sodelovanju z obema občinskima upravama in Združenji trgovcev dveh pokrajin razstavo »Barve-vonji-okusi: cvetice in sredozemska prehrana pokrajine Imperia«. Razstavo, ki bo na Pomorski postaji od 14. do 16. novembra, prirejajo ob gospodarskem pobratenju med Trgovinskima zbornicama in Združenjima trgovcev iz Trsta in Imperie. Razstavo bodo predstavili na tiskovni konferenci na sedežu Trgovinske zbornice de-nes, 13. novembra.
Zveza cerkvenih zborov pred »jesensko« revijo
Jesen je čas bogatih in zanimivih kulturnih pobud, med temi tudi številnih zborovskih koncertov in pevskih revij. Ker je število slovenskih zborov na Tržaškem precejšnje, saj ima že vsaka vas, župnija in mestni okraj svojo skupino pevcev, so seveda nujno potrebne organizacije za usklajevanje njihovega delovanja. Prav s tem namenom je pred triindvajsetimi leti nastala Zveza cerkvenih pevskih zborov (ZCPZ).
»Cilj Zveze je, da koordinira delo zborov, pomaga pri ustvarjanju novih zborov in nasploh skrbi za njihovo delovanje in kvalitetno rast. V tem okviru so pomembne tudi naše javne pobude: Revija ZCPZ, božični koncert, seminarji za pevovodje — pobude, ki nas spremljajo vse od začetka našega delovanja,« pravi Zorko Harej, predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov. »Naša organizacija skrbi obenem tudi za primerno glasbeno literaturo ter spodbuja naše pesnike in glasbenike k ustvarjanju novih, originalnih skladb, ki bodo v skladu s časom, težnjami današnjega človeka in tehničnimi dosežki na glasbenem, pa tudi jezikovnem področju.«
Kaj kmalu je ZCPZ svojim začetnim pobudam dodala še ljubko revijo mladinskih in otroških zborov Pesem mladih ter Koncert cerkvenih pesmi. V zvezo je trenutno včlanjenih okrog 20 odraslih ter 8 mladinskih in otroških zborov.
Eden izmed najzanimivejših zborovskih koncertov na Tržaškem je
prav gotovo »jesenska« Revija ZCPZ> ki se bo, kot vsako leto, odvijalo v Kulturnem domu v Trstu. Odbor Zveze je že določil datum koncerta: 23-november. Kakšne načrte pa ima ta organizacija za bodočnost? »Predvseh1 vztrajno nadaljujemo z našimi začetnimi pobudami. Pri tem pa venornef iščemo nove prijeme, nove poti za n]1' hovo izvedbo in skušamo torej nudit1 poslušalcem nova glasbena doživetij Mislim, da je za občinstvo najprivlač' nejša mladinska revija »Pesem dih«, kjer nastopajo vsi otroški zbod’ ki delujejo po krožkih, društvih, ža' pnijah in šolah. Na žalost bo letos te koncert nekoliko okrnjen, ker je zara,-di demografskega padca upadlo tud število šolskih zborov,« ugotavlja dl-Harej.
ZCPZ opravlja obenem tudi P°' membno publicistično dejavnost a glasbenem področju. Okrog leta 19' so izšle, če omenimo le nekatere: zb« ka božičnih pesmi in priredb z naS 0 vom »Sveta noč«, (sad natečaja, ki 9^ je razpisala Zveza), zbirka pesmi priredbi Ubalda Vrabca »Ljudske na^ božne«, slovenske posvetne pesmi naslovom »Ljudski napevi«, antoloO ja vokalnih skladb Staneta Ntaličd, je izšla ob njegovi 70. obletnici t Maličeva in Vrabčeva maša. Ob kod cu je treba še povedati, da napoved je ZCPZ izdajo zbirke vseh izviti1 pesmi sodobnih skladateljev, ki so 1 zbori doselj izvedli na revijah Zvez
HJ
Nerazumljiva in sumljiva naglica tržaškega občinskega odbora
Že danes prva seja o ugovorih k lokaciji sinhrotrona v Bazovici
Kaže, da želi tržaški občinski odbor (oziroma vsaj njegov pretežni dol) čimprej »spraviti s poti« vpraša-nje umestitve sinhrotrona pri Bazo-vici. Pristojni odbornik Vattovani je namreč sklical že danes strokovno urbanistično komisijo, sestavljeno tudi z zunanjimi izvedenci, da izrazi mnenje o stališčih občinske uprave do ugovorov, ki so jih k zadevni varianti občinskega regulacijskega načrta vložili organizacije, ki zastopalo zainteresirano prebivalstvo, ter nekateri zasebniki.
Gre za sumljivo naglico, spričo resnice, da je bil ta zelo sporni sklep sprejet kot je znano »na vrat na nos« na zadnji seji Richettijevega odbora tik prek junijskim odstopom, in sicer ga je odbor odobril, povsem nenavadno in verjetno tudi z upravno-Politične plati oporečno, kar »z oblastjo občinskega sveta« in da torej ni bila možna o tako važni odločitvi nobena prava razprava.
Do te, a zelo okrnjeno spričo odsotnosti prave utemeljitve sedanjega občinskega odbora glede razlogov, W naj bi vsiljevali izbiro Bazovice, je prišlo torej šele pretekli torek, ko je moral občinski svet odločati o potrditvi junijskega sklepa. Kot smo namreč poročali, prave razprave sploh ni bilo, saj vsem nasprotnim
argumentom opozicije (zlasti KPI in Tržaškega gibanja) ter utemeljenim pomislekom iz vrst same večine (vz-držanje nekaterih svetovalcev LpT in socialističnega odbornika Jagodica) odbor ni znal postaviti nasproti pravzaprav nobenega razumljivega razloga, razen mnenja tehničnega odbora nobelovca Rubbie, medtem ko sploh ni upošteval nasprotovanja rajonskega sosveta za vzhodni Kras.
Poročali smo tudi o veliki zmedi, ki je ob tem nastala pri glasovanju, zaradi katere je svetovalska skupina KPI že vložila priziv na pokrajinski nadzorni odbor, predstavnik Tržaškega gibanja pa ga je napovedal.
Kljub temu, da se torej postopek za dokončno odobritev sklepa ni niti še uradno zaključil in da ni bila omogočena zares javna in jasna razprava o tako važni odločitvi za bodočnost krajanov in navsezadnje vseh občanov, saj gre za hud poseg na enem še redkih in najlepših »naravnih« področij tržaškega Krasa, vozi odbornik svojo pot hitro naprej, da bi — po njegovih izjavah — ves postopek za dokončno dodelitev obsežnega zemljišča (okrog 46 hektarov) Področju za znanstvene raziskave mogli zaključiti že do konca meseca.
Odbornik Vattovani namerava namreč po današnjem zasedanju ome-
njenega strokovnega organa prenesti sklep, ki bi po njegovih besedah moral zavrniti vse zahteve po spremembi lokacije sinhrotrona in sprejeti le nekaj priporočil glede ekološke zaščite, že na prihodnjo ponedeljkovo sejo občinskega odbora. Nato naj bi o odgovorih odbora na ugovore še razpravljala pristojna svetovalska urbanistična komisija, nakar naj bi občinski svet o tem glasoval že na seji v petek, 21. t. m.
Kot je znano, so bili poleg zasebnikov ugovore vložili SKGZ, Kmečka zveza, SDGZ, Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi in posamezne krajevne organizacije ter celo krajevne sekcije KPI, SSk in PSI, z zelo resnimi vsebinskimi in upravno-pravnimi utemeljitvami, ki si jih doslej nihče ni upal zavrniti. V njih so v bistvu poudarjali veliko socialno, narodnostno in ekološko škodo namestitve sinhrotrona pri Bazovici in zahtevali, naj ga postavijo na prvotno določeni lokaciji v okviru Področja za znanstvene raziskave. To stališče ostaja slej ko prej edino pravilno in je upati, da bodo znale politične stranke v okviru odbora in občinskega sveta tudi primerno ukrepati, da bo naposled prišlo do pametne rešitve.
Računalniški laboratorij na poklicnem zavodu Stefan
S krajšo slovesnostjo so včeraj na poklicnem zavodu za industrijo in obrt Jožef Stefan odprli računalniški laboratorij, ki bo odslej služil dijakom oddelka monterjev RTV za učenje informatike. Ob predstavitvi je ravnatelj Rudež poudaril, da je cilj poučevanja informatike seznaniti dijake z uporabo manjših in srednjih računalnikov pri najrazličnejših praktičnih aplikacijah, kar naj bi jim nato služilo ob prehodu iz šolskega v delovno okolje. Računalništvo so v letošnjem letu nekateri profesorji vključili v predmetne programe. Pri teh predmetih bo del pouka potekal v laboratoriju s praktično uporabo računalnikov.
Zavod Stefan razpolaga z laboratorijem za 20 delovnih mest z opremo, ki so jo deloma nakupili s sredstvi iz šolskih proračunov, deloma pa s prispevki staršev in nekaterih slovenskih podjetij in tvrdk (Rešim, Iret, TKB, Infordata). Prav včeraj so laboratorij izpopolnili z novim računalnikom vrste Apple, ki ga je šoli podarila tvrdka Infordata, kar ponovno priča o tesni povezanosti zavoda z našo gospodarsko stvarnostjo. Zavod Stefan tako razpolaga z desetimi računalniki (Apple, Spectrum, IBM), tremi tiskalniki, desetimi zaslonskimi prikazovalniki, šestimi kasetnimi registratorji in velikim barvnim zaslonskim prikazovalnikom.
Jutri bo v Križu srečanje z naslovom Nikaragva danes
Nikaragovska kriza je vse manj le »mala umazana vojna«. Reaganova agresivna politika se iz dneva v dan zaskrbljujoče stopnjuje in bo kmalu dosegla raven neposredne vojaške intervencije. Da bi to preprečile, so razne demokratič-rrc sile širom po svetu organizirale solidarnostno akcijo za pomoč nikaragovskemu ljudstvu. Tej mednarodni akciji se s svojim skromnim doprinosom pridružuje iudi Krožek mladih komunistov Zahodnega Krasa, ki je za jutri zvečer ob 20.30 °rganiziral v Ljudskem domu v Križu srečanje z naslovom »Nikaragva danes«. Sodelovala bosta Marta Messner in direktor založbe Partizanska knjiga Jaroslav Skrušny, ki bosta predstavila zbirki pesmi Psalmi Ernesta Cardenala in Nikarag-Va moja. ljubljena Janka Messnerja. Častni gost večera pa bo predstavnik vod-stva sandinistične mladine Carlos Guerrero, ki bo prisotnim predstavil nikara-Sovsko družbenopolitično stvarnost. (w)
Delegacija tržaške federacije KPI v Sežani
Sežansko občino je včeraj obiskal tajnik federacije KPI Ugo Poli s sodelavci. S predstavniki obalno-kraških organizacij ZK, ki se jim je pridružil tudi Leo ['Usilli, predsednik obalne skupnosti Italijanov, se je pogovarjal o krepitvi sode-m vanj a obeh organizacij ter o prizadevanjih za še učinkovitejše in hitrejše ures-uičevanje osimskih sporazumov. Delegacija je obiskala tudi nekaj sežanskih delovnih organizacij, popoldne pa se je v Lipici z njo pogovarjal tudi generalni k°nzul SFRJ v Trstu Livij JakBmin. (J. O.)
Jutri v Mavhinjah včlanjevanje KPI
V gostilni Urdih v Mavhinjah bo jutri praznik včlanjevanja, ki ga prireja sekcija KPI Enrico Berlinguer iz Devina-Nabrežine. Na prazniku bo nastopila *mdi harmonikarska skupina Synthesis 4, ki deluje v okviru tržaške Glasbene matice in ki jo že vrsto let vodi neutrudni Klavdij Furlan. Harmonikarska skupi-Ua bo torej jutri nastopila prvič po lepem uspehu na 20. srečanju amaterjev Kosta Abraševič v Valjevu, kjer je odnesla prvo mesto. Praznik včlanjevanja KPI v 9ostilni Urdih v Mavhinjah se bo začel ob 20. uri.
Po zadnjih vesteh z ministrstva za industrijo
Jutri bo najbrž zaključno srečanje za Aquilo v Rimu
Obstaja dokajšnja verjetnost, da se bodo pogajanja za odkup Aguile okvirno zaključila jutri. Kot smo zvedeli v tržaških sindikalnih krogih, je podtajnik pri ministrstvu za industrijo Angelo Cresco namreč napovedal, da bo sklical vse zainteresirane strani na ponovno in verjetno zaključno srečanje, ki bo skoraj gotovo jutri v Rimu. Formalna vabila bi moral razposlati danes.
Da bo jutrišnji dan po vsej verjetnosti odločilnega pomena za bodočo usodo žaveljske naftne čistilnice, je mogoče sklepati še iz drugega dejstva. Ministrstvo za industrijo je namreč včeraj naznanilo, da je veljavnost sporazuma, ki ga je družba lastnica Total sklenila 19. junija z ministrstvom, deželno upravo Furlanije-Julijske krajine in sindikati, podaljšana do 14. novembra. To pomeni, da bodo delavci Aguile pod dopolnilno blagajno do jutri opolnoči, a tudi, da bo rafinerija v tem času dobila novega lastnika, saj je tako izrecno predvideno v sporazumu.
Ves včerajšnji dan so se nadaljevala pogajanja med Totalom in družbama Cei-Sud ter Sasea, ki sta prevladali nad ostalimi ponudniki. Po nekaterih govoricah naj bi prva imela večje možnosti, da postane lastnica Aguile, kot pa druga. Sicer pa je razplet odvisen tudi od stališč, ki jih bodo zavzeli
Na Padričah razstava patchworkov Lilijane Gaberc
p V prostorih Gozdne zadruge na ^adričah bo jutri ob 20.30 otvoritev fazstave patchworkov Lilijane Gaberc.
a večeru bo nastopil tudi dekliški zbor Vesna iz Križa.
Kaj je pravzaprav patchwork? Lilija-ch <^a^’erc 9a takole opredeljuje: »Pat-hWork se izdeluje s sestavljanjem kr-tk blaga. Točnost sestavljanja, vrsta anine in kombinacije v zlaganju so 'Je primarni faktorji, ki odrejajo obli-ko PatchWorka.
Vse krpice je treba točno izrezati in '''s|;aviti tako, da lahko tvorijo geo-k etrijske like. Pri izdelavi patchwor-nn S° nuino potrebne šablone, katere gagajo pri izrezovanju krpic. Os-v yne oblike šablon so: kvadrat, pra-‘otnik, romb, krog, šesterokotnik, akostraničen trikotnik, trapez itd. Vo teriaR k' jih uporabljam za izdela-svii so domače platno, bombaž in ijp a’ Patchworki, ki jih izdelujem, so a^° VRenamensko uporabnost: lahko perij°S?:eJjno pregrinjalo, stenska dra-
pj?re torej za razstavo, ki združuje ti-Kr,. e. obrtne elemente z umetniškim
otenjem.
Vast°P dekliškega pevskega zbora don f *Z ^r'ža bo prav gotovo lepo ftašo n^.° večera, saj sodi zbor med svoii naiholjše. To je dokazal tudi s v Vi? nedavnim uspešnim nastopom b duru, kjer je bil deležen zelo do-se tn°CenG glasbenih kritikov. Obeta čer ,reJ zanimiv in hkrati domač veki gu1 “i, kot mnoge druge prireditve, prjjL11 Pripravlja KD Slovan, zaslužil G07Hertleiše prostore, kot je sedež dne zadruge.
Gianna Dagri Giglio je v torek izginila z doma
Iskanje pogrešanke doslej brezuspešno
Policijski agenti in karabinjerji so včeraj ves dan nadaljevali z iskanjem 38-letne Gianne Dagri Giglio, ženske, ki je dan prej izginila z doma neznano kam, vsi njihovi napori pa so bili brez uspeha. Potapljači policije iz La Spe-zie so začeli že v jutranjih urah pregledovati morsko dno pred barkov-Ijansko obalo, kjer so v torek popoldne našli črno pando, last Dagrijeve. Nekaj ur po tem odkritju so ribiči potegnili iz morja torbico Gianne Dagrijeve, zaradi česar preiskovalci domnevajo, da se je ženska v trenutku obupa odločila za usodni skok v morje.
Pri iskanju so sodelovali tudi karabinjerski čolni in čolni luške kapitanije. Agenti so tudi prečesali barkov-Ijanjski gozdiček. Pri iskanju bi moral sodelovati tudi helikopter iz Benetk, njegov poseg pa so morali preložiti, ker helikopter zaradi megle ni mogel vzleteti. Iskanje je trajalo vse do mra-
ka, ko so ga morali zaradi teme prekiniti.
Izginitev Gianne Dagri Giglio je v torek popoldne prijavil policiji njen mož Alberto Giglio. Agentom je povedal, da je ženska zjutraj zapustila stanovanje na Furlanski cesti 108, kjer je živela z očetom, in se ni več vrnila domov.
Zlomila si je nogo
V trčenju vespe v fiat 126 v Ul. Or-landini se je včeraj popoldne huje poškodovala sopotnica na vespi, 15-letna Raffaella Palumbo. Dekle si je zlomilo desno nogo. Z rešilcem tržaških gasilcev so jo prepeljali v katinarsko bolnišnico. Okrevala bo v dveh mesecih. Vespo je vozil njen prijatelj Alessan-dro Centis, fiat 126 pa 35-letni Claudio Tomatis.
ministrstvo, Dežela ter sindikati CGIL, CISL in UIL. Slednji so namreč dobili od podtajnika Cresca zagotovilo, da ne bo sklenjen noben sporazum brez njihovega pristanka.
Natečaj tržaškega sedeža RAI
Tržaški sedež RAI je razpisal natečaj za eno mesto za urednika programov in režiserja v slovenskem jeziku. Prijavijo se lahko osebe, ki niso še izpolnile 35 let starosti, imajo univerzitetno diplomo, vozniško dovoljenje red B, odlično obvladajo slovenski jezik, so državljani ene izmed držav Evropske skupnosti in stanujejo v Furlaniji-Julijski krajini. Veljavne so tudi diplome slovenskih univerz. Za nadaljnje informacije se interesenti lahko obrnejo na sedež CID-CGIL, Ul. Pondares 8, ob sledečih urnikih: ponedeljek od 16. do 19. ure, torek in sreda od 9. do 12. ure.
Diracovi kolajni sovjetskima fizikoma
V soboto bodo v miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fi-ziko podelili priznanji dvema uglednima sovjetskima znanstvenikoma. Gfe za fizika Jakova Zeldoviča in Aleksandra Poljakova. Prejela bosta Diracovo kolajno, ki jo Center podeljuje v spomin na pred dvema letoma umrlega Angleža Paula Diraca, enega izmed očetov kvantne mehanike in večkratnega gosta miramarske ustanove.
Zeldovič je star 72 let in deluje v moskovskem Inštitutu za raziskovanje vesolja. Nagrajen bo za zasluge, ki si jih je pridobil na področju relativistične astrofizike. Poljakov ima 40 let, deluje na Inštitutu za teoretsko fiziko Landau v Moskvi, Diracovo kolajno pa je zaslužil s svojimi raziskavami v fiziki najmanjših delcev. Priznanji jima bo v soboto dopolne izročil ravnatelj Centra, nobelovec Abdus Salam. Predvideno je, da bosta po slovesnosti nagrajenca predavala o svojih znanstvenih dosežkih.
Tatvina v stanovanju
Deset milijonov dinarjev in več dragocenih predmetov je plen, ki so ga neznanci odnesli iz stanovanja 58-let-nega Battista Camozzija v Ul. Chiadi-no 5/2. Zlikovci so se pritihotapili v stanovanje v prvem nadstropju potem ko so razbili šipo na vratih na balko-
KPI: razsodba Acega je zmaga vseh delavcev
Hud sindikalni spor, ki je nastal lani med uslužbenci in vodstvom podjetja Acega zaradi ukinitve menze, se je pred dnevi rešil na tržaškem sodišču. Pretor Pietro Guidotti je namreč razsodil, da imajo uslužbenci Acega pravico do menze, v kolikor jo predvideva delovna pogodba. Pretor je nadalje odredil, da jo mora Acega ponovno vpeljati in obenem izplačati uslužbencem odškodnino, in sicer za ves čas, ko menza ni delovala. Da bi v nadaljevanju sodnega postopka lahko točno določil znesek, ki ga bo moralo podjetje izplačati posameznim uslužbencem, si je Guidotti pridržal vse sodne akte.
Na to pomembno razsodbo je z velikim zadovoljstvom reagirala tržaška KPI, ki je med sindikalnim sporom zagovarjala pravice uslužbencev Acega na vseh upravnih ravneh. Za komuniste je Guidottijeva razsodba »zmaga vseh tržaških delavcev« in dokaz, da sta pri upravljanju občinskega podjetja Acega potrebni večja demokratičnost in naprednost.
Pokrajinsko vodstvo KPI nadalje zelo ostro ocenjuje pro-tisindikalno politiko, ki jo je svojčas vodil, tako na občini kot v upravnem svetu Acega, odbor KD-LpT.
Podjetju Filatura di Trie st e
Prvo posojilo (4,6 milijarde lir) iz »paketa za Trst«
Deželni rotacijski sklad (Frie) je na svoji včerajšnji seji odobril tržaškemu podjetju Filatura di Trieste ed Altes-sano Spa posojilo 4,6 milijarde lir, ki jih bo do leta 1987 dopolnil z nadaljnjima dvema milijardama. To je prvič, da Frie črpa svoje investicije iz sklada, ki ga predvideva zakon 26/1986, bolje znan kot paket za Trst in Gorico. Podjetje Filatura di Trieste, v katerem je zaposlenih 228 uslužbencev, bo s tem posegom lahko posodobilo svojo tehnologijo, znižalo proizvodne stroške in tako postalo kompetitivno na evropskem tržišču. Po predvidevanjih naj bi se ob prenovi odprlo 40 novih delovnih mest. Podjetje Filatura di Trieste je bilo ustanovljeno leta 1954; po raznih peripetijah je sedaj last vsedržavne tekstilne družbe Snia.
■ Rajonski svet za Novo mesto in Novo mitnico je v sodelovanju z otroško bolnišnico Burlo Garofolo in službo za statistične raziskave občinske uprave izvedel raziskavo o zobni higieni v otroških letih med učenci osnovnih in nižjih srednjih šol na tem rajonskem območju. Rezultate raziskave so objavili v posebni brošuri. Zaradi pomena raziskave in vsesplošnega zanimanja za te probleme pa bo rajonski svet priredil tudi tiskovno konferenco na temo »Preprečevanje zobnega kariesa v otroških letih«. Tiskovna konferenca bo v sredo,19. novembra, ob 11. uri v Novinarskem krožku, Korzo Italia 12.
t
Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi nepozabni mož, oče, sin, brat, svak in stric, ki bo vedno živel v naših srcih
Silverio Pisani
Pogreb bo v petek, 14. novembra 1986, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: žena Marija Laura, hčerke Barbara, Laura in Elisa, starši Marija in Ernesto, sestra Laura, svak Dušan, nečaki Kristina in Pavel ter drugi sorodniki.
Trst, Piščanci, Prešnica 13. novembra 1986
Ob izgubi dragega očeta izrekajo globoko sožalje hčerki Lauri in družini bivši sošolci iz Rojana.
Ob težki izgubi dragega ALBERTA LEGIŠE
sočustvuje z Nevjo in Štefanom družina Gregori.
Vrtnarji in vinogradniki iz Podlonjerja so v ponedeljek veselo martinovali
Vrtnarji in vinogradniki iz Podlonjerja so v ponedeljek zvečer, tokrat že osmič, martinovali v tamkajšnjem Ljudskem domu.
Vse se je začelo z izročitvijo priznanj petim vrtnarjem, ki pravzaprav niso niti člani domačega združenja, a imajo velike zasluge za njegovo delovanje, kot tudi za razvoj vinogradništva in vrtnarstva na tem območju.
Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali Sergij Verč, ki je prebral štiri pesmi na vinsko tematiko in se pri tem tudi sam spremljal na kitaro. Vsebino pesmi je za italijanske udeležence večera obrazložil tudi v italijanščini.
Nato je nastopila glasbena skupina iz Podlonjerja, ki jo sestavljajo harmoni-karka Neva, kitarist Germano in pevka Mara. Udeleženci so tudi zaplesali in zapeli, zraven pa so si natočili dobro vino, ki so ga za pokušnjo prinesli domači vinogradniki in si privoščili še dobre klobase z zeljem in slaščice, ki so jih pripravile domačinke.
Večera so se udeležili med drugimi predstavniki tržaške skupine enogastro-nomov GET, ki že več let sledijo dejavnosti v Podlonjerju, tražaški župan pa je’ poslal telegram s pozdravi.
OBČINA TRST
III. ODDELEK
URBANISTIKA IN PROMET
Upravni odsek Prot. št. XIII—85/93/30
Predmet: načrt za obnovo —
Ulica Procureria — odobritev
ŽUPAN
na osnovi določb 28. člena zakona št. 457 z dne 5. 8. 1978, 22. člena deželnega zakona št. 23 z dne 9. 4. 1968 ter 43. člena zakona št. 45 z dne 24. 7. 1982,
obveščam,
da je občinski odbor s sklepom št. 2019 z dne 14. julija 1986 — sklep je pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonitega na seji dne 8. septembra 1986 (št. 5765/6329) — odobril načrt za obnovo ulice Procureria, sprejet s sklepom občinskega sveta št. 637 z dne 22. 10. 1985.
Omenjeni sklep bo skupno z načrti deponiran v občinskem tajništvu in na prost vpogled vsakomur (XIII. oddelek — Urbanistika in promet, soba št. 607, 6. nadstropje občinske palače, Costan-zijev prehod št. 2).
Vse zainteresirane osebe imajo možnost, da si jih v uradnih urah ogledajo (ob delavnikih od 12. do 13. ure).
Trst, dne 22. oktobra 1986
ŽUPAN
kap. Gulio Staffieri
GLAVNI TAJNIK prof. dr. Desiderio De Pretiš
gledališča
VERDI
Jutri ob 20. uri (red E/B) devetapred-stava Verdijeve opere RIGOLETTO. Režija Lamberto Puggelli, dirigent Hubert Soudant, zbor vodi Andrea Giorgi.
V organizaciji gledališča Verdi bo od 18. do 22. t. m. na sporedu ciklus baletov za šole, ki bodo v gledališču Cristallo -Ul. Ghirlandaio. Predstave se bodo začele ob 11. uri in trajale eno uro. Vstopnica stane 1.000 lir. Ostale informacije dobijo zainteresirane šole pri blagajni gledališča (tel. 631948).
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo Teatro Slabile Furlanije-Julijske krajine predstavil delo L'ADULATORE C. Goldonija. V glavni vlogi Giulio Brogi. Režija Giorgio Press-burger. V abonmaju odrezek št. 2. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 18. do 30. t. m. bo gledališka skupina VENETO teatro predstavila delo G. Galline LA FAMEGIA DEL SANTOLO. Režija - Luigi Sguarzina. V abonmaju odrezek št. 3. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Zaradi toplega sprejema Carpinterije-ve in Faragunove predstave DUE PAIA Dl CALZE Dl SETA Dl VIENNA bodo delo ponavljali do 16. t. m. ob 20.30 (v nedeljo ob 16.30).
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 13. t. m., ob 20. uri: BERND KOPPEN - orgle. Večer jazza drugače - z orglami in originalnimi improvizacijami mladega glasbenika iz Wuppertala.
Jutri, 14. t. m., ob 20. uri: KONCERT SIMFONIKOV RTV LJUBLJANA. Dirigent Eberhard Kloke (ZRN), solistka Dubravka Tomšič-Srebotnjak - klavir.
Srednja dvorana
Danes, 13. t. m., ob 20. uri: DIPLOMSKA ZABAVA (1985) - celovečerni film italijanskega režiserja P. Avatija.
Mala dvorana
Danes, 13. t. m., ob 19.30: MLADI MLADIM.
koncerti
SocieU dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina KVARTET MELOS iz Stuttgarta.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela BORIS ZULJAN.
V	prostorih TKB - UL F. Filzi 10 - so na ogled platna SILVESTRA KOMELA.
V	Konjušnici Miramarskega parka je do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
Tabor mladih — Prosvetni dom - Opčine. Do 21. t. m. bo odprta razstava UDELEŽENCEV INFORMATIVNEGA TEČAJA O MOŽNOSTIH LIKOVNEGA USTVARJANJA. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure.
KD Slovan - Padriče prireja razstavo pregrinjal, zidnih draperij in blazin v tehniki patchworka Lilijane Gaberc iz Izole. Otvoritev bo jutri, 14. t. m., ob
20.30	v prostorih Gozdne zadruge. Sodeluje dekliški zbor Vesna iz Križa. Vabljeni!
PD Mačkolje vabi na otvoritev razstave OŽIVLJAJMO STARO IN LEPO ZA SEDANJOST IN BODOČNOST — ženska ročna dela — v soboto, 15. t. m., ob 19. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Sledil bo kulturni program, ki bo obsegal podajanje starih vaških pesmi, recitacij in molitev. Razstava bo odprta še v nedeljo, 16. t. m., od 10. do 20. ure, v ponedeljek, 17. t. m., od 16. do 20. ure in v torek, 18. t. m., od 16. do 20. ure.
razna obvestila
Vabila za Unifest so skoraj razprodana. Nekaj jih še dobite pri unifaxovcih. Pohitite, sobota je pred vrati.
Mladinski krožek Prosek-Kontovel vabi na Mednarodno tortado '86 (tekmovanje v pripravljanju tort), ki bo 16. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Za informacije in vpisovanje lahko telefonirate na št. 225522 ali 225106. Vabljeni!
Sekcija KPI Z. Kralj — Trebče-Padriče-Gropada priredi jutri, 14. t. m., z začetkom ob 20.30 »Proslavo oktobrske revolucije in začetek včlanjevalne akcije«. Sodelovala bosta vaška godba na pihala V. Parma in tov. Stojan Spetič.
Krožek mladih komunistov vabi v soboto, 15. t. m„ ob 20.30 NA PLES v Ljudski dom v Križ z ansamblom Bazar.
Krožek mladih komunistov priredi jutri, 14. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu srečanje na temo NIKARAGVA DANES. Ob tej priliki bo Marta Messner predstavila zbirko pesmi Ernesta Carde-nala in Janka Messnerja "Psalmi in Nikaragva moja Ljubljana". Na srečanju bo sodeloval Carlos Guerrero, voditelj san-dinistične mladine "19. julij". Predvajali bodo tudi diapozitive.
VZPI-ANPI, sekcija Opčine-Bani-Ferlugi-Piščanci, sklicuje občni zbor v soboto, 15. t. m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni bivši partizani in aktivisti.
Tabor mladih prireja 3., 4. in 5. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah MIKLAVŽEV SEJEM. Če izdeluješ lepe in zanimive izdelke za prodajo, oglasi se na tel. št. 040/220680 od 7. do 8.30 in od 22. ure dalje ali na tel. št. 213945 od 16. do 21. ure.
V Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu - Donizettijeva 3 - bo v ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 predaval prof. Janez JUHANT iz Ljubljane na temo CERKEV IN POLITIKA.
CraMi«
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi danes, 13. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave slikarja
EDA MURTIČA
Razstavljen bo ciklus novejših slik JADRANSKA OBALA.
SLOVENSKO i^Žf^STALNO . ^GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
C. Collodi - I. Svetina
OSTRŽEK
Režija JANEZ PIPAN
V nedeljo, 16. t. m., ob 16. uri v ponedeljek, 17. t. m., ob 10. uri
mali oglasi
PRODAM hišo v Boljuncu, 110 kv. m z dvoriščem in malim vrtom. Tel. 040/228390.
DAJEM v najem skladišče, 70 kv. m pri Domju. Tel. 040/228390.
PRODAM po zelo ugodni ceni (175.000 lir) novo peč na drva. Križ 58 - tel. 040/220397.
NA OPČINAH prodam 1.000 kv. m zazidljivega zemljišča z že napeljano vodo in elektriko. Tel. od 16. do 17. ure na št. 213945.
PRODAM stanovanje v odličnem stanju v okolici Sv. Jakoba, 42 kv. m za 39.000.000 lir. Tel. 226614.
OPREMLJEVALEC/KA s primerno šolo za opremo pohištva ali z nadarjenostjo za risanje, s primernim značajem za kontakt s publiko dobi zaposlitev. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Opremljevalec".
SDGZ GORICA sporoča, da so fotografije iz razstave na razpolago zainteresiranim članom na sedežu v Ul. Morelli 14. Dvignejo jih lahko vsak dan, razen ob sobodah od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 16. t. m., avtomobilski izlet v Istro z vzponom na SI-SOL (833) nad Plominom. Hoje bo približno štiri ure. Odhod ob 7. uri z mejnega prehoda na Pesku (na jugoslovanski strani). Izlet vodi Vojko Slavec.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na
JAVNO TRIBUNO O JEZIKU
Trst, Kulturni dom, Ul. Petronio 4
Danes, 13. t. m., ob 17. uri.
	
menjalnica	12 11. 1986
Ameriški dolar............. 1395.—
Nemška marka ............... 689.
Francoski frank............. 209.
Holandski florint........... 609.
Belgijski frank............... 32.50
Ftfnt šterling.............. 2010.
Irski šterling.............. 1865.
Danska krona................. 180.50
Grška drahma .............. 9.60.—
Kanadski dolar ............. 1000.
Japonski jen................... 8.20
Švicarski frank ............. 827.	-
Avstrijski šiling............. 97.70
Norveška krona .............. 185.50
Švedska krona................ 200.	-
Portugalski eskudo............. 8.90
Španska peseta................. 9.80
Avstralski dolar	..'......... 870.	-
Debeli dinar................... 2.50
Drobni dinar................... 2.50
Rrll/R BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 D^IIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija DomjO 831-131
».SLOVENSKO S STALNO _ ^GLEDALIŠČE f V TRSTU
Miha Mate
ŠIROKA USTA
Izvaja STANE STAREŠINIČ
Danes, 13. t. m., ob 20.30 v mali dvorani gledališča F. Prešeren v BOLJUNCU
jutri, 14. t. m., ob 20.30 v društvu V. Vodnik v DOLINI
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 13. novembra
STANKO
Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 16.37 - Dolžina dneva 9.36 - Luna vzide ob
15.14	in zatone ob 3.38.
Jutri, PETEK, 14. novembra
NIKO
PLIMOVANJE DANES: Ob 00.56 najnižje -31 cm, ob 7.23 najvišje 51 cm, ob
14.04	najnižje -45 cm, ob 20.04 najvišje 23 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka
12.4	stopinje, zračni tlak 1031,5 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 14,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Valentina De Bellis, Stefane Cocchi, Francesca Stocca, Rossa-na Pocorobba, Matilde Graziani, Davide Lucchesi, Laura Perisutti.
UMRLI SO: 55-letna Maria Idone, 71-letna Fortunata Puglisi, 87-letni Mario Depollo, 65-letni Dino Zotti, 83-letna Er-minia Devescovi, 76-letni Livio Pregi, 83-letna Maria Domenica Todero, 85-letna Nunziata Verni, 87-letna Grazia Vallisa, 94-letna Ersilia Sori, 84-letna Bruna Su-pancic, 87-letna Maria Selibara, 77-letna Albina Radin, 56-letni Mario Bacinello, 91-letna Giuseppina Faraguna, 60-letni Santo Rossi, 80-letna Eleonora Lemessi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 10., do sobote,
15. novembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delTOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Trg sv. Jakoba 1, Trg S. Giovanni 5.
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan KATJA. Obilo zlatarskih uspehov in pesniškega navdiha ji voščijo arhitekti, novinarji in profesorji.
Mama in teta LOJZKA iz Vižovelj praznuje danes 91 let. Mnogo zdravja ji voščita sin Aleksander z družino in Milka z družino.
Naši sestrični Silviji se je te dni izpolnila velika želja. Dobila je sestrico MARTINO. Njenega prihoda se veselijo Vitjan, Peter, Valentina in Matej. Mami Vilmi in očku Virgi-niu čestitajo vsi domači.
Včeraj je uspešno opravila specializacijo iz dermatologije dr. MAJDA KOŠUTA. Iskreno ji čestitajo mož Marko ter družini Košuta in Oblak.
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -
Dvorana rezervirana za British Film Club
Od ponedeljka ob 8.45 in 11.30 maniteje za šole.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Pericolosa-mente insieme, kom., ZDA 1986, 116'; r. Ivan Reitman; i. Robert Redford, Debra Winger.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Misslon, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
FENICE - 17.00, 22.15 Cobra, akc„' ZDA 1986, 100'; r. George Pan Casmatos; i. Sylvester Stallone, Brigitte Nielsen
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Grandi magazzini, kom., It. 1986, 100'; r. Cas-tellano in Pipolo; i. Christian De Sica, Heather Parisi.
NAZIONALE I - 17.00, 22.15 Tai Pan, dram., ZDA 1986, 127'; r. Daryl Duke; i-Bryan Brown, Joan Chen.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Come Candy perse Tinnocenza, porn., □ □
NAZIONALE II - 15.45, 22.15 Higlander, dram., Avstral. 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
EDEN - 15.30, 22.00 lo, una donna... e le mie bestie, porn., □ □
MIGNON - 16.30, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Criuse, Kelly McGills.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Su e giu per Be-verly Hills, kom., ZDA 1986, 97'; r. Paul Mazursky; i. Nick Nolte, Bette Midler.
ALCIONE - 1 15.30, 22.00 Ciklus japonskega filma: Dodes’ Ka-Den, dram., Jap. 1978; r. Akira Kurosawa.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Steaming (Al bagno turco), dram., ZDA 1986, 100',; r. Joseph Losey; i. Vanessa Red-grave, Sarah Miles.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Desi-derando Giulia, er., dram., It. 1986; r. Andrea Barzini; i. Serena Grandi, Ser-gio Rubini, □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Polisex nero club,
porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom O □
razne prireditve
V	KD J. Rapotec-Prebeneg bodo jutri, 14. t. m., ob 20.30 člani Jamarskega kluba Boljunec predvajali diapozitive na temo: Ponikalnice od Materije do Markovšči-ne. Vabljeni!
V	KD F. Venturini bo v soboto, 15. t. m., ob 20. uri v Centru A. Ukmar-Miro pri Domju predaval novinar Lojze Abram na temo "Kitajska, dežela tradicije in razvoja". Izvajanje bo spremljal z barvnimi diapozitivi. Vabljeni!
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - priredi v soboto, 15. t. m., tradicionalno MARTINOVANJE. Poskrbljeno bo za hrano, pijačo in veselo razpoloženje. Začetek ob 18.30. Vabljeni vsi.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
V nedeljo, 16. t. m., ob 16.30 gostuje AMATERSKI ODER J. ŠTOKA S PROSEKA-KONTOVELA z ljudsko igro v štirih dejanjih R. Pregarca SAGRA. Režija Branko Kraljevič. Vabljeni!
prispevki
V	spomin na Ruggera Dillija darujeta Vesna in Jordan 25.000 lir za PD Slovenec in 25.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
V	spomin na prijatelje Viktorijo Kodrič, Angelo Kobal, Milko Kralj in Dolfij3 Štefančiča daruje Milka Švab 40.000 Ur za vzdrževanje doma A. Sirk.
Namesto cvetja na grob dragega brata Emila Colje daruje brat Just z družin0
50.000	lir za Glasbeno matico in 50.000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Maria Vi-daua darujeta Silvo in Karmela iz Banov
20.000	lir za preureditev prostorov zadruge Ban.
V	spomin na Franca Šemca iz Prečnika daruje Just Colja z družino 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
modno in elegantno v jesenskih in zimskih oblačilih
LACOSTE □ COLMAR □ HOM □ SALKO BURBERRVS □ EMINENCE □ AOUASCUTUM □ ZANOBETTI
Ulica Carducci 4 - TRST - Telefon 631188
_________Ženska in njena stvarnost_breda pah
Potujoča listina komunistk: misli, predlogi, vprašanja
Pasji nos na TV
Druga italijanska televizijska mreža bo decembra oddajala v treh delih nov televizijski film z naslovom Naso di cane, ki ga je režiser Pasguale Sguitieri posnel po istoimenskem detektivskem romanu znanega Attilia Veraldija. Zgodba, ki pripoveduje, zakaj in kje se lahko rodi morilec, sloni na resničnem dogodku in se navezuje na smrt neapeljskega komisarja Ammature. Režiser skuša posredovati tudi zgodovinski trenutek, ko se je mnogo razpravljajo o povezovanju terorizma z mednarodnimi kriminalnimi mrežami. Protagonisti filma so: angleški igralec Nigel Court (Pasji nos) s Claudio Cardinale (Apicellejeva ženska) - oba na sliki - in Luca De Fiiippi (komisar Apicella). Režiser Sguitieri je z Ugom Pirrom podpisal tudi scenarij.
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
LA STORI A - Zgodovina, It. 1986
Režija: Luigi Comencini. Igrajo: Claudia Cardinale, Lambert \Vilson, Florenzo Fiorentini, Maria Teresa Albani, Antonio Degli Schiavi. RAI 2, nocoj ob 20.30.
Drevi je na sporedu drugi del Comencinijevega filma Zgodovina, ki je uspešno debitiral na televzijskih ekranih prejšnji teden. V drugem delu se zgodba odvija pretežno v skupinskem bivališču, kamor se je zatekla Ida s sinčkom. Tam se znajde med raznovrstnimi ljudmi; obišče jo tudi njen starejši sin Nino, ki je med tem vstopil v partizanske vrste. Ko Nino odide, gredo z njim tudi nekateri mladi, ki so bivali pod skupno streho...
LA FEBBRE DEL SABATO SERA
Saturday Night Fever - Vročica sobotnega večera, ZDA 1977
Režija: John Badham. Igrajo: John Travolta, Karen Lynn Gorney, Barry Miller, Joseph Carli, Donna Perscow. RAI 3, nocoj ob 22.05
Skoraj deset let je Že minilo odkar je Travolta prodrl s filmom, ki je dokončno uvedel miselnost, da je kraljestvo mladih v diskoteki. Vroči sobotni večeri ob bobnečih zvokih oglušujoče glasbe so postali obveznost in ta navada še danes vztrajno dekretira programe marsikoga ob koncu tedna. Zanimiv pa bo ogled tega filma ne toliko zaradi njegovih filmskih vrlin (teh nmreč nima dosti), temveč ker omogoča primerjavo med takratnimi in današnjimi navadami, modami, stili preživljanja sobote zvečer. S tega vidika je razdobje, ki nas ločuje od nastanka filma, prav ker je »moda« časovno opredeljen pojem, lahko zelo veliko.
"Za nas je ta dokument nekakšna Potujoča listina, platforma, ki jo je treba preverjati in izpopolnjevati v neposrednem stiku z ženskami; doku-roent, ki pazljivo gleda in brska po življenju žensk, da bi zaznal probleme in zahteve, zato da bi se vse obogatile z izkušnjami in pobudami".
Tako je med drugim zapisano v zelo dolgem in izčrpnem dokumentu, ki so ga pripravile članice osrednjega vodstva Komunistične partije in ki so ga v teh dneh dale v širšo razpravo. Besedilo, ki je zelo obsežno, 50 objavili v nedeljski številki komunističnega glasila L Unita, podpisala pa ga je komisija Emancipacija in osvoboditev ženske pri centralnem komiteju KPI.
O vsebini dokumenta, predvsem pa 0 predlogih, ki jih vsebuje, so včeraj
začele razpravljati tudi tržaške komunistke; vendar bi moral dokument tudi v širšo razpravo v okviru ženskega gibanja, drugih strank in sindikalnih organizacij ali pa še prosteje brez posebnih okvirov, kot je izrecno poudarjeno.
"Iz žensk izvira moč žensk" — tako so sestavljalke naslovile dokument, ki ga je zaradi obsežnosti in tudi natančnosti, s katero so opredelile posamezne točke, težko na kratko obnoviti. Zaradi preglednosti so ga razdelile na tri poglavja in sicer: misli, predlogi, vprašanja; gradimo humano družbo in pridobitve, ki jih hočemo doseči danes.
Če smo uvodoma izpostavili namen dokumenta, je nujno poudariti vodilo pobude: "Graditi moč žensk je obveza, ki smo jo dolžne samim sebi in pa stranki, v kateri smo angažirane. Z močjo žensk lahko zgradimo »humano družbo«, v kateri bi se ženske kot take in moški kot taki v celoti prepoznali. Zato se hočemo v čimvečjem številu angažirati v KPI in nastopati kot ženske povsod, kjer smo aktivne. Po drugi strani pa so izbire in vrednote, ki odlikujejo ženske, dandanes tudi temelji in najglobja načela levice in KPI."
Po tem "proglasu" komunistke analizirajo današnji položaj žensk v italijanski družbi s posebnim ozirom na težo, ki jo imajo v političnem življenju. Ob ugotovitvi, da ženske nimajo "oblasti", so začrtale nekaj bistvenih ciljev, ki bi jih Italijanke doseči v odnosu z javnimi ustanovami. V skrajni sintezi so cilji naslednji: številčnejša prisotnost žensk v "institucijah", večja pogajalska moč žensk in pa drugačno upravljanje oziroma delovanje javne uprave.
Drugo poglavje dokumenta načenja eno bistvenih svetovnih vprašanj: mir in sodelovanje med narodi predvsem na področju znanstvene raziskave. "Hočemo kulturo miru", to je stara zahteva ženskega gibanja, ki so jo članice KPI ponovile in natančneje opredelile. Osnovna misel pa je, da lahko samo v mirnem sožitju svobodni dr-
žavljani sveta gradijo tako družbo, ki bo upoštevala bistvene človeške zahteve moških in žensk, ki ji ne bodo grozili stalni spopadi, onesnaževanje, razne oblike nasilja.
V drugem delu istega poglavja pa pobudnice "potujoče listine" obravnavajo dve izredno pereči vprašanji: zaposlovanje žensk in spolnost. Vsako podpoglavje vsebuje kopico pomembnih vprašanj: pod naslov "delo" seveda sodijo še izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje žensk, odprava miselnih pregrad o ženskih in moških poklicih, drugačno gledanje na zaposlovanje in na delo sploh. Pri "spolnosti" pa je govor predvsem o drugačnem pojmovanju spolnosti in o svobodi odločanja o zanositvi in donositvi, pri vsem pa je v ospredju zavestno odločanje.
Očitno so se sestavljalke dokumenta zavedale, da je težko oziroma velikokrat brezplodno splošno razpravljanje o nastavljeni problematiki. Zato so za nadaljno razpravo izpostavile sedem točk, ki so jim dale skupen naslov "zahtevane pridobitve". Na prvem mestu je mir, na drugem prizadevanja za zaščito in valorizacijo okolja, nakar sledi dolgo poglavje o novih možnostih ženskega zaposlovanja. O spolnosti in materinstvu govori četrto "diskusijsko poglavje", petemu pa je naslov "kakovost življenja je dragocen vir". Šesti poziva na razpravo in razmislek o doslej premalo obravnavani temi ženske intelektualnosti, medtem ko se sedmi predlog nanaša na pravico do boljše informiranosti žensk in do drugačnega oblikovanja informacij na sploh.
Kot nekakšen repek pa je na koncu dokumenta še promemoria o finančnem zakonu za leto 1987 in o ekonomski politiki vlade z navedbo številnih zahtev, ki bi jih morale s tem v zvezi podpreti vse ženske.
Izhodiščnih točk najprej za razmislek, nato za razpravo in končno še za konkretno akcijo je torej več kot dovolj. Pri tem je seveda zelo pomembno, kako se začenja potovanje "ženske listine", ki si je zadala toliko nalog.
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: beležka, sestanek, glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Odgovori v barvah; 14.30 Mladinski pas: Glasbene skice - Dis-korama; 16.00 Zbornik: Na goriškem valu; 16.30 Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes; 13.30 Melodije ; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Or-kster RTV Ljubljana; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Škladbe za pozavno; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci;
19.45	Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer;
21.45	Lepe melodije; 22.30 Podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Paleta popevk; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme, prometni servis;
6.30	Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Jutranji servis; 8.00 Val 202; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbeni utrinki jz zamejstva; 14.40 Zanimivost; 15.00 Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Popoldanski koncert.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroška oddaja: L aguilone; 10.35 Vstop prost; 11.00 Su e zo per le con-trade; 11.15 Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.30	Popoldanska glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Laguilone (pon.); 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Metal Health; 18.00 I magnifici sette; 18.33 Zborovsko petje; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost?; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
'
današnji televizijski in radijski spovedi
f

^ RAI 1_________________________
10.30	Nadaljevanka: Lungo il fiume e sulVacgua
11.30	Nanizanka: Tax^
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Heidi
15.00	Kronika o motorjih
15.30	Dokumentarec o plastiki
16.00	Film: I basilischi (dram., It. 1963, r. Lina VVertmiiller, i. Stefano Satta Flores - 1. del)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film: I basilischi (2. del)
17.40	Knjižne novosti: Tuttilibri
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne 19.50 Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Dokumentarec: Trideset let naše zgodovine - 1970
22-10 Dnevnik
22.10	Variete: Non necessariamente...
23.20	Aktualnosti: Television
v-15 Dnevnik
RAI 2
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik - Okolje
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55 Dokumentarec: Vezuv
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Dokum.: Dnevi in zgodovina
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - Azione solitaria
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	TV film: La storia (po romanu Else Morante, r. Luigi Comencini; i. Claudia Cardinale, Lambert Wilson, 2. del)
22.00	Informativna oddaja: Moda
22.35	Dnevnik
22.45	Športni tednik: Sportsette
23.50 Dnevnik
24.00	Film: Tre piccole parole (glasb., ZDA 1950, r. Richard Thorpe, i. Fred Astaire, Red Skelton)
RAI 3
11.45	Inf. oddaja: Televideo
13.00	Nadaljevanka: Therese Humbert - Chi dona ai poveri presta a Dio
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Tečaj francoskega jezika
15.00	Koncert: Rossinijeve skladbe -Sonati op. 1 in op. 3, izvaja Godalni kvintet Simfoničnega orkestra RAI iz Turina
15.35	Inf. odd.: Telematica per lo Stato del 2000
16.05	Dokum.: Izobrazba in misel
16.40	Glasbena oddaja: Dadaumpa -
Scala reale
18.00	Glasbena oddaja: Beat Club -Junaki enega dne
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni programi
20.05	Dokumentarec: Arno - Pustolovščina neke reke
20.30	Dnevnik
21.30	Dnevnik
22.05	Film: La febbre del sabato sera (glasb., ZDA 1978, r. John Badham, i. John Travolta, Karen Lynn Gorney)
Sf RTV Ljubljana
9.00	Film: Otroci galerije (2. del)
16.00	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Otr. spored: Že oglaša se klopotec (Trgatev na Janževem vrhu)
18.15	Mlad. pevski festival Celje
18.15	Delegatska tribuna
18.45	Risanka
19.00	Danes. Notranjski obzornik
19.30	Dnevnik
21.05	Besediloslovni utrinki: Obrnjeno razmerje - Naveznik-nanašalnica
21.15	Nad.: Učitelj Louis Meissonnier
22.15	Dnevnik
22.30	Retrospektiva jugoslovanskega filma: Tri (dram., 1965, r. Aleksander Petrovič, i. Velimir Bata Živojinovič, Šenka Valentinič)
Iz nanizanke Hotel - Rete 4 ob 21.30
Š| CANALE 5 J
8.30	Nanizanke: Una fa-miglia americana •20 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.15 Gene-.	ral Hospital
1-15 Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-.	zo e servito
J-30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
6.00	Dokumentarec: Big j	Bang
.30 Nanizanka: Tarzan /-3° Mladinski kviz: Dop-
1	n r, pio slalom
■00 Nanizanke: L'albero
. q	delle mele, 18.30 Kojak
variete: Studio 5 ...'80 Kviz: Pentatlon ■00 Informativna oddaja:
. 2000 e dintorni)
•45 Filmski tednik: Premi-
2	ere
•00 Nanizanka: Sceriffo a New York
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini.
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Ouando tramon-ta il sole (kom., It. 1955, r. Guido Brignone, i. Carlo Giuffre)
17.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlie's angels, 20.30 Falcon Crest, 21.30 Hotel
22.30	Film: Il sapore della saggezza (dram., Avstralija 1977, r. Bruce Beresford)
0.30 Nanizanki: Vegas, 1.20 Switch.
RETEOUATTRO
8-30 Nanizanki: Vegas, 9.20 1 n ^ Svvitch
•10 Film: L'ultima riva (dram., ZDA 1957, r. Al-lan Dwan, i. Ray Mil-Jsnd, Anthony Ouinn, Debra Paget)
<*j> 1TAUA1____________|
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L'uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-
14.00	Zabavni spored: Can-did camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji i due fuoriclasse II tulipane Nero, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, 20.15 Snor-ky
20.30	Nanizanke: Il mucchio selvaggio (vestern, ZDA 1969, r. Sam Pec-kimpah, i Ben Johnson, Warren Oates, William Holden)
23.00	Filmske novosti: Ciak
23.10	Film: La časa dalle fi-
nestre che ridono (srh., It, 1976, r. Pupi Avanti,
i.	Lino Capolicchio, Gianni Cavina)
1.10	Nanizanki: Magnum Pl, 2.00 Gli invincibili
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Pagine della vita
15.05	Rubrika: D come donna
16.30	Risanke: Gli orsetti del cuore, 17.00 Coccinel-la, 17.30 Gigi la trotto-la, 18.00 Transformers,
18.30	Voltron, 19.00 Mask
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Pigs today (kom., 1983, r. Robert Free-man, i. Dan Waldman)
22.30	Šport: catch
23.30	Film: Otto uomini di ferro (vojni, 1957, r. Ed-ward Dmytryk, i. Richard Kiley, Bonar Bol-leano)
I ^ TELEFRIULI
15.00	Košarka:	Fantoni-
Yomo
16.00	Glasbena oddaja
17.45	Nadaljevanka: Rosa
De Lej os
19.15	Dnevnik
20.10	Športna rubirka
21.40	Variete: Dry vin
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Il salotto di Franca
23.30	Prodaja: Roberta Pelle
piireM TELEPAPOVA	TELEOUATTRO
TV Koper
14.00	TV novice
14.10	Otroški program
18.00	Nadalj.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
ČEDAD — Predsednik videmske pokrajine sprejel predstavnike slovenskih organizacij v videmski pokrajini
TRST — Posvet o zgodovini Trsta od 1941-1947
GORICA — Sejem pohištva Ambiente TRST — V Slovenskem klubu o aktualnosti Trubarjeve misli TRST — Krožek Che Guevara proslavil 50-letnico španske civilne vojne
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Film: Salambo (zgod.)
22.25	TVD Vse danes
22.35	Nadalj.: Un uomo in trappola
22.35	Športna oddaja
11.00	Nadaljevanki: Bella-my, 12.00 Senorita Andrea
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
Pogovori med sindikati in družbo Indusvi
Za smotrno izrabo zemljišč in hal bivše tekstilne tovarne v Podgori
Na območju bivše predilnice v Podpori že obratuje nekaj novih industrijskih obratov, v teku so tudi dela za pridobitev novih, oziroma prenovljenih prostorov za nekatere nove pobude, še zmeraj pa ostaja neizrabljena precejšnja površina že pozidanega območja in tudi precejšnja površina prostih zemljišč.
Z novimi gospodarskimi pobudami so le deloma nadomestili izgubljena delovna mesta zaradi zaprtja podjetja Cotonificio Triestino. Pravzaprav ta družba še zmeraj obstaja in ima na spisku zaposlenih še nekaj sto delavcev, ki sicer prejemajo denarno pomoč iz solidarnostnega sklada. Družba je tudi lastnica preostalega dela nepremičnin, zemljišč in zgradb ter raznih naprav, ki naj bi jih s preureditvijo dali na razpolago za nove gospodarske pobude. Rezultat bi bil dvojen: družba bi prišla do potrebnih finančnih sred-tev za plačilo raznih obveznosti, za nove gospodarske pobude bi bila takoj na razpolago že urbanizirana zemljišča oziroma proizvodne hale.
O teh vprašanjih so razpravljali na nedavnem srečanju med delegacijo pokrajinskih tajnikov CGIL-CISL-UIL ter delniške družbe Indusvi. Govor je bil predvsem, kakor izhaja iz daljšega tiskovnega poročila, o postopku in načinu, kako najhitreje doseči zastavlje-
ni cilj, kar seveda ni lahko. Bodisi zaradi finančnih razlogov, saj bi bilo treba za takšen poseg zagotoviti znatna denarna sredstva, bodisi zaradi zakonskih težav, ki bi jih bilo treba premagati.
Zaenkrat, kakor je slišati, so o načrtu samo začeli razpravo, ki se bo v prihodnjih tednih razširila predvsem na Trgovsko zbornico in tudi na razne druge javne ustanove. Trgovinska zbornica naj bi namreč bila, preko Goriškega sklada, v prvi vrsti soudeležena pri taki pobudi, ki je sicer zanimi-
va, vendar precej težko izvedljiva in predvsem v doglednem času.
Ob tem velja omeniti, da je Trgovinska zbornica s financiranjem iz Goriškega sklada pred leti že omogočila uresničitev manjše gospodarske pobude, prav na območju bivše podgorske predilnice, ko je dejansko omogočila začetek proizvodne dejavnosti zadruge za izdelovanje posebnih vrst tekstila. Zadruga je v zadnjem času zelo razširila svojo dejavnost.
V kratkem so napovedana nova srečanja na to tematiko.
Predstavniki Nove Gorice so bili na obisku v Romansu
Delegacija Občinske skupščine Nova Gorica pod vodstvom Predsednika skupščine Danila Bašina je bila na obisku v Občini Romans. Obisk in pogovori so spadali v okvir tesnih stikov med obema območjema, ki so se šejooglobili po nedavnem pobratenju med občino Romans in Krajevno skupnostjo Šempeter pri Novi Gorici. Prvi del slovesnosti ob pobratenju je bil opravljen v Šempetru, drugi del pa bo v soboto, 22. t. m., v Romansu.
Predstavniki Občine Nova Gorica so si v Romansu tudi ogledali tri manjša zasebna podjetja, pri čemer so razpravljali o možnosti gospodarskega sodelovanja med občinama. Predstavniki Občine Nova Gorica bodo kmalu obiskali tudi občini Ronke in Štarancan. Z upravitelji se bodo pogovarjali o poglabljanju stikov na kulturnem in športnem področju ter o možnostih za sodelovanje tudi na gospodarskem področju, (m.d.)
Nocoj v Kulturnem domu
Film Ljubezenska zgodba in razgovor o problemih mladih
V Kulturnem domu se nocoj prične Ulmski spored Gorica Kinema '86, ki ga prireja Kinoatelje. S pričetkom ob 20.30 bodo vrteli film Francesca Ma-sellija Ljubezenska zgodba (Storia d'-amore). Blagajno in bar odprejo ob 20. uri, ko bodo gledalci tudi imeli možnost, da si v preddverju Doma ogledajo na televizijskem ekranu krajši posnetek s predstavitvijo nocojšnjega filma.
Nocojšnji film zasluži vsekakor posebno pozornost. Gre za delo režiserja, ki se je v začetku sedemdesetih let prostovoljno odrekel temu poklicu in se je letos po dolgotrajnem molku spet pojavil s filmom, ki je na zadnjem festivalu v Benetkah dosegel izjemen uspeh med kritiko in gledalci. Poleg tega je Valeria Golino, mlada očarljiva igralka, ki nastopa v glavni ženski vlogi, osvojila nagrado za najboljšo igralko na festivalu.
Ljubezenska zgodba pripoveduje o 18-letni Bruni, ki vsako noč vstaja ob pol štirih, da hodi na delo kot čistilka uradov. Dela do devetih, nato pa spet tri ure popoldne, tako da se njeno življenje - podnevi in ponoči - odvija pretežno na avtobusih, s katerimi se vozi v in iz službe. Ni zato naključje, da je njena prva ljubezen vrstnik, ki dela s podobnimi urniki v mestni tržnici, druga ljubezen pa je 16-letni Mario, ki vsako jutro ob štirih odpira mlekarno. Bruna ima rada oba, pri tem pa se mora spopasti z vrsto ovir. Končno uspe oblikovati lastno življe-
Videmska Haydn Philarmonia v soboto v avditoriju
Bančna podjetja so v zadnjem času pričela kazati več pozornosti kulturi, športu, raznim oblikam javnega udejstvovanja. Kaže, da imajo banke precej denarja. Odtod sponsorizacije. Tako porabljeni denar je moč odšteti od davkov, istočasno pa si banka naredi lepo reklamo.
V	to smer je šla tudi Banca del Friuli, ki je denarno podprla šest koncertov videmskega simfoničnega orkestra Haydn Philarmonia. Koncerti so bili ali bodo v Bellunu, Pordenonu, Gorici, Mestrah, Padovi in Vidmu.
V	Gorici bo koncert v soboto, 15. novembra, ob 21. uri v avditoriju.
Na programu imajo skladbe Johanna Pachelbela, Franza Schuberta, Antonia Vivaldija, Bele Bartoka, Ottorina Respighija, Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Vstop v avditorij je možen le za vabilom. Kdor želi na koncert ga lahko dvigne v goriški podružnici Banca del Friuli na Verdijevem korzu.
Videmski orkester vodi Ezio Rojatti. Ustanovljen je bil leta 1983. Natopil je v več krajih. Lani je dobil visoko priznanje na mednarodnem glasbenem festivalu v Stresi.
Jutri na Vrhu občni zbor Kulturnega društva Danica
Na dvajsetem rednem občnem zboru se bodo jutri zvečer zbrali člani in prijatelji KD Danica na Vrhu. Skupščina bo v prostorih gostilne Pri lovcu, prvo sklicanje bo ob 19.30.
Od jutrišnjega občnega zbora si člani društva obetajo marsikaj. Dela za dograditev kulturnega in športnega središča so v zaključni fazi in je treba zdaj zastaviti smernice za poživitev kulturno-prosvetne dejavnosti v kraju. V načrtu je tudi pomladitev društvenega odbora, saj bo treba v prihodnje zares pošteno zavihati rokave.
Če je v zadnjem času kulturno-prosvetna dejavnost nekoliko opešala, predvsem zaradi zaposlenosti ob gradnji kulturnega in športnega centra, pa je treba po drugi strani zabeležiti, da je izgradnja nekaterih športnih objektov zelo ugodno vplivala na poživitev športne in rekreacijske dejavnosti v kraju in da je treba tak razvoj pričakovati tudi v prihodnje.
O vsem tem bo govor na jutrišnjem občnem zboru.
Bogdan Butkovič novi predsednik goriške sekcije obrtnikov SDGZ
Na seji odbornikov obrtniške sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja za Goriško so sprejeli odstop dosedanjega načelnika sekcije Livija Antoniča, na njegovo mesto pa izvolili Bogdana Butkoviča. Antonič je kot razlog za odstop navedel preobremenitev s poslovnim delom. Butkovič je obrtnik v Sovodnjah. Ker je bil prej v nadzornem odboru SDGZ, je s tega mesta sedaj odstopil, na njegovo mesto pride Rudi Petejan.
Livij Antonič, ki ostaja v odboru, bo še naprej zastopal SDGZ v obrtniškem konzorciju CONGAFI in v odboru za obrt pri Goriški trgovinski zbornici.
Bogdan Butkovič se je odbornikom sekcije zahvalil za zaupanje ter govoril tudi o bodočem programu. Po uspelih prireditvah za 40-letnico SDGZ je sedaj najvažnejše, da tudi druge obrtnike privabijo v stanovsko organizacijo slovenskih gospodarstvenikov. Ti naj se tudi poslužijo servisa združenja, ki je, kot so člani ugotovili, postalo med najbolj kakovostnimi na Goriškem.
Ker je govor o delovanju SDGZ na Goriškem lahko omenimo še, da sta predsednik odbora SDGZ za Goriško Anton Nanut in načelnik zunanjetrgovinske sekcije dr. Štefan Bukovec bila, na povabilo tamkajšnjega društva
Ekonomist, na obisku v Novi Gorici. S tem društvom bo SDGZ navezalo koristne stike. Obiskala sta tudi Center ISKRA Delta v Novi Gorici. Govor je bil o sodelovanju tega centra z zamejskimi ekonomisti.
SDGZ nadalje obvešča vse zainteresirane člane, da na sedežu v Ulici Mo-relli 14 lahko dvignejo fotografije, ki so bile razstavljene v Kulturnem domu ob 40-letnici Združenja.
V ponedeljek stavka v uradih za delo
Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL, sindikat uslužbencev državnih uradov, je za ponedeljek, 17. t. m., napovedal celodnevno stavko uslužbencev pokrajinskega urada za delo. Kljub dosedanjim številnim protestom Ministrstvo namreč ni rešilo številnih perečih vprašanj v zvezi z osebjem. Sicer pa, kakor izhaja iz daljšega poročila za tisk, je stanje kritično tudi v drugih pokrajinah naše dežele.
V ponedeljek ob 10. uri bo na sedežu sindikata CISL tudi srečanje z novinarji, kjer bodo predstavniki sindikata obrazložili razloge in cilje protestne stavke.
nje skupaj z Mariom in najti v tem življenju tudi mesto za Sergia.
O filmu pravi režiser, da se mu je prva zamisel porodila, ko je pred dvema letoma snemal množico mladih na neki sindikalni manifestaciji. Odtod želja, da bi prikazal današnjo mladino, njena čustva, prepričanja in pričakovanja.
Po ogledu filma vabijo prireditelji publiko na razgovor o teh vprašanjih in še posebej o mladinski problematiki v našem mestu, ki je bila pred nedavnim v središču pozornosti v krajevnem tisku. Med pogovorom bodo med drugim posredovali podatke o zanimivi sociološki raziskavi, ki je zajela več kot 300 mladih Slovencev in Italijanov na obeh straneh meje.
Deratizacija
Goriška občina obvešča, da bodo v prihodnjih dneh, v sodelovanju s Krajevno zdravstveno enoto, začeli široko akcijo za deratizacijo, ki bo predvidoma trajala dva tedna. To bo seveda povzročilo nekaj težav, ki pa so neizbežne. Občina prosi za razumevanje in sodelovanje občanov.
Nocoj predavanje o nadškofu Sedeju
V mali dvorani Katoliškega doma bo drevi ob 20.30 drugo predavanje o nadškofu F. B. Sedeju, ki ga prirejajo ZSKP in društvi Filej ter Sedej. Prof. Miroslava Brajnik Saksida bo govorila o vzgojnih pogledih v Sedejevih pastirskih pismih, prof. Lojzka Bratuž pa o Sedeju in Simonu Gregorčiču.
prispevki
Namesto cvetja na grob Slavka Grudna daruje Miran z mamo 50 tisoč lir za sklad Mitje Čuka.
Namesto cvetja na grob Miroslava Bu-dihne daruje Ladi Dornik z družino 50 tisoč lir za Društvo slovenskih upokojencev z Goriškega.
V	počastitev spomina pokojnega strica Cirila Češčuta darujejo nečaki 100 tisoč lir za kulturno društvo Sovodnje.
Namesto cvetja na grob Cvetke Figelj darujeta družini Drago Pahor in Franc Pahor 100 tisoč lir za kulturno in športno društvo Naš prapor.
V	isti namen darujeta družini Šuligoj in Blažič 150 tisoč lir za kulturno in športno društvo Naš prapor.
kulturni dom
Filmska sezona Kinoateljeja Gorica Kinema '86: 20.30 Ljubezenska zgodba (Storia d'amore), Italija 1986, r. Fran-cesco Maselli, i. Valeria Golino. Po fil" mu okrogla miza o problematiki mladih v našem mestu.
razna obvestila
VZPI-ANPI, sekcija Doberdob, vabi na kongres sekcije, ki bo v prostorih KD Jezero nocoj ob 19. uri.
koncerti
Ob zaključku seminarja o kulturi Slovencev
Uspešna pobuda, ki naj ne ostane osamljena
Seminar o kulturi in umetnosti primorskih Slovencev, ki ga je priredil Inštitut za socialno in versko zgodovino v Gorici, se je te dni sklenil s srečanjem, na katerem so si udeleženci in organizatorji izmenjali mnenja o uspehu pobude in o možnosti nadaljnjega poglabljanja načetih vprašanji.
Tako kot vsa dosedanja srečanja je bil tudi zaključni razgovor dobro obiskan ter vsebinsko zanimiv. Večer je koordiniral predsednik inštituta, prof. Fulvio Salimbeni, sledili pa so si posegi udeležencev, ki so povedali marsikaj zanimivega v zvezi z vprašanjem poznavanja slovenske kulture med Italijani. Izhodiščna ugotovitev je bila, da se je treba izogniti nevarnosti, da ostane ta zanimiva in uspela seminarska pobuda brez nadaljevanja. Kako torej naprej po začrtani poti?
Sugestij je bilo kar precej. Prvi, nujen korak bi bila objava gradiva s seminarja. Navidez preprosto dejanje ni kar tako enostavno, saj so za to potrebna finančna sredstva, ki pa jih Inštitut nima v izobilju. Gradivo in bibliografske napotke za morebitno poglabljanje bodo vseeno čimprej objavili, želeli pa bi še več, je dejal prof. Salimbeni: na primer, kot lahko dela italijansko-germanski inštitut v Trentu, ki ga tamkajšnja Pokrajina širokogrudno zalaga s finančnimi sredstvi, s prevajanjem in objavljanjem knjig o Slovencih, njihovi zgodovini in kulturi omogočiti italijanskemu svetu vpogled v slovenskega.
Problem razpoložljivosti gradiva v italijanščini pogojuje tudi drugo pomembno smer delovanja za širjenje
poznavanja slovenske kulture in zgodovine: vnašanje goriške krajevne zgodovine, torej tudi zgodovine Slovencev, v šolske programe. Seminarju je sledilo kar precej šolnikov, zato je bilo naravno, da so temu aspektu posvetili veliko pozornost. Posegi o tem vprašanju so bili res zanimivi, saj so ob že obrabljenih ugotovitvah glede pomanjkljivosti šole mnogi postavili dokaj konkretne predloge.
Poznavanje slovenske kulture, je bilo rečeno, sodi v širše vprašanje poznavanja krajevne zgodovine in kulture. Šolski programi to zanemarjajo, vendar obstajajo na tem področju nekatere zanimive izkušnje, predvsem pa potreba po povezovanju krajevne s splošno stvarnostjo, ki jo obravnavajo učbeniki. Pripomoček za to bo lahko tudi gradivo oz. izkušnje, ki so jih šolniki pridobili na komaj zaključenem seminarju. Treba bo še razmišljati o možnosti, da najde tudi krajevna stvarnost - ki za Gorico pomeni spoznavanje slovenske pa tudi furlanske kulture - svoje mesto v šolskih učbenikih. Dialog in medsebojno spoštovanje (ne toleranca, je bilo rečeno, ker ta pojem označuje neenak odnos med nadrejenim in podrejenim) predpostavljata medsebojno poznavanje, za to pa je poklicana v prvi vrsti šola.
Kaj lahko s svoje strani še prispeva Inštitut za socialno in versko zgodovino? Nadaljevati mora s podobnimi pobudami, je dejal marsikdo, na primer tako, da prihodnje leto posveti seminar drugim aspektom slovenske prisotnosti, zgodovini Slovencev, njihovemu gospodarstvu in podobnemu.
Na predloge je odgovoril prof. Salimbeni. Z zanimanjem je sprejel vse sugestije in pripombe. Glede prizadevanj Inštituta, ki mu predseduje, je dejal, da interes in dobra volja za nadaljevanje po začrtani poti gotovo obstajata. Omogočiti je treba pogoje, predvsem finančne, da se mnoge zamisli in
Za lakoto trpi nad ena milijarda ljudi v tako imenovanem tretjem svetu, okrog 30 milijonov ljudi umre na leto zaradi podhranjenosti, medtem ko v tako imenovanem razvitem svetu ljudje umirajo zaradi preobilja. Dosedanje oblike pomoči v nudenju hrane, zdravil in drugega materiala so se izkazale premalo uspešne v iskanju dolgoročnih rešitev. Kažejo se že tudi negativni učinki take oblike pomoči, ki jih je mogoče označiti v preveliki odvisnosti prebivalstva dežel tretjega sveta od pomoči v hrani s strani razvitih. Vse bolj se uveljavlja spoznanje, da je glavni cilj pomoči manj razvitemu svetu v tem, kako omogočiti prebivalstvu, da bo samo proizvajalo zadostne količine hrane. Skratka, lačnega je treba naučiti loviti ribe, ne pa mu ponuditi že ulovljeno in pripravljeno ribo.
načrti lahko konkretno uresničijo. Zato je apeliral na javne in zasebne ustanove, naj s finansiranjem pobud v tej smeri konkretno dokažejo, da jim je do sožitja, ki naj temelji na medsebojnem poznavanju in spoštovanju med tu živečimi narodnostnimi skupnostmi.
V ta okvir se uvršča pobuda, ki sta jo za nedeljo, 16. t. m., napovedali dve ustanovi, ki se pobliže ukvarjata z nudenjem pomoči prebivalstvu dežel tretjega sveta. Ustanovi CVCS in CISV (Centro volontari cooperazione allo sviluppo in sorodna organizacija Federazione degli organismi cristiani di servizio internazionale volontario) prirejata v deželnem avditoriju celodnevni posvet na to tematiko. Pričel se bo ob 9. uri s predstavitvijo pobude, takoj zatem pa bodo na vrsti poročila Sandra Calvanija, predstavnika ustanove Caritas Italiana in Luče Jahiera, predstavnika ustanove CISV. V popoldanskem delu posveta bo govor o izkušnjah ob dosedanjih različnih pobudah, medtem ko bo Pier Paolo Ambro-si predstavil načrt mednarodne solidarnostne pobude za pomoč prebivalstvu tretjega sveta.
Mezzosopran Jadranka Jovanovič bo
jutri, 14. t. m., nastopila ob 20.30 v goriš-kem avditoriju na drugem koncertu iz ciklusa Glasba in čas, ki ga prirejata občinska in pokrajinska uprava. Ob klavirski spremljavi Aleksandra Vujiča bo pela ruske lirike iz dobe romanticizma.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 20.30 »Ljubezenska zgodba (Storia d amore)«. R. Frances-co Maselli.
VERDI 21.00 »II nome della rosa«. CORSO 18.00 - 22.00 »Demoni 2«. Režija D. Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30 - 22.00 »Desiderando Giulia«. Prepovedan mladini pod Izletom.
Tržič
COMUNALE 18.30 - 21.00 »Camera con vista«.
EXCELSIOR 17.30 - 22.00 »La moglie vi-ziosa«. Prepovedano mladini pod Izletom.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.00 - 21.00 »Tex e il signore degli abissi«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Mož z zvezde«, ob 20. uri »Pod vulkanom«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni in Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Dobrislav Gruden iz mrliške veže splošne bolnišnic6 na glavno pokopališče.
Kako organizirati pomoč za boj proti lakoti v svetu
Javna tribuna o slovenščini
Jutri v lipiški galeriji
Brez diagnoze ni zdravljenja
Spomin na Černigoja
Javna tribuna o slovenščini v Italiji izpričuje, da vedno večje število ljudi prizadeto razmišlja o svojem jeziku. Jezik je postal intimni problem posameznika, in to bivanjski problem. Zavedamo se, da izguba jezika ne vodi samo v izgubo narodne identitete, ampak posredno načenja tudi našo osebnostno celovitost. Svoj lastni in splošni jezikovni primanjkljaj doživljamo kot simptom neozdravljive bolezni, ki bo najprej pobrala naš jezik, nato pa še nas.
Kaj je kvas našega jezikovnega ozaveščanja? Gotovo v prvi vrsti tragična izkušnja ogroženosti: na narodnem robu se lahko neopazno pretrga jezikovna vez z družino, skupnostjo, Preteklostjo. Z nekaj optimizma pa je mogoče verjeti, da so v zadnjem desetletju sooblikovali našo jezikovno vest tudi nekateri kulturni dosežki, predvsem posveti Slorija, znanstvene obravnave narodne asimilacije (Susič-Sedmak, Tiha asimilacija, Pa-rovel, Uidentita cancellata, Alenka Rebula, La guestione nazionale) ter vseslovenska akcija za boljši jezik od posveta v Portorožu do knjige Jezikovno razsodišče in prizadevanj Mire Sardočove, da bi organizirala domače jezikovno gibanje. Vsi ti pojavi so zrasli iz naših razmer, vključujejo pa se v širšo, evropsko klimo, ki je naklonjena narodni in jezikovni individualnosti in priznava tudi majhnim pravico do obstoja.
A razpravljanje v Primorskem dnevniku ne kaže samo, da se jezikovnih problemov zavedamo; kaže tudi, da bi jih želeli reševati. Kako? Pogosto se po stari slovenski navadi omejujemo na pometanje pred lastnim pragom, nove metle pa priporočamo še šolnikom, novinarjem in napovedovalcem. Podlaga temu receptu je mnenje, da ga vsepovprek lomimo, ko govorimo in pišemo slovensko, in da nihče ni brez greha. To mnenje in velika prizadetost nam porajata občutek, da smo svoje jezikovne negotovosti krivi sami. Rešitev problema vidimo v večji zavzetosti posameznika za jezik, v gojenju jezika.
Seveda je osebna zavzetost vsakogar pogoj za kakršenkoli uspeh, še Posebej, ko gre za ohranjanje v javnosti neupoštevanega, v zasebnost odrinjenega jezika. Ni pa dovolj. V Prizadetosti, ki nam usmerja jezni pogled na posamezne grešnike in ne dopušča, da bi videli stanje v celoti, namreč pozabljamo, da smo jezikovna elita. Vsi, ki nam je mogoče vzeti metlo v roke — šolniki, novinarji in drugi, smo jezikovno priviligirani del manjšine: del življenjskih potreb namreč zadovoljujemo v slovenskem okolju in se zato vsaj deloma sporazumevamo v slovenščini. Vsi pripad-mki naše manjšine nimajo te možnosti- (Filip Fischer je v Slovenskem klu-ou opozoril, da je tipični Slovenec v Italiji delavec, ki dela v italijanski tovarni, doma pa ima ženo Italijanko; njegova edina vez s slovenščino je sJovenska šola, v katero hodijo otroci, z-ul je to opozorilo izzvenelo v prazno.) Analiza naše jezikovne bolezni, ki se hoče dokopati do diagnoze, pa mora upoštevati tudi ta nepriviligira-m del manjšine.
Getiziranost slovenskega jezika
. Slovenska manjšina skupaj z Itali-inni avtohtono poseljuje znaten del Tržaške, Goriške in Videmske pokra-Pne. Kako se kaže prisotnost manjši-no v jezikovnem stanju teh krajev? Koliko in na kak način je to področje
dvojezično?
Na Tržaškem in Goriškem je slovenščina v uradni veljavi v sedmih Podeželskih občinah, tam, kjer so Slovenci v večini in imajo v rokah občin-sko upravo. Samo v teh občinah je uyedena italijansko-slovenska dvojezičnost; njen obseg in oblike se od ob-C1ne do občine spreminjajo, menjava oblasti pa jo lahko tudi odpravi. V večjem delu Tržaške in Goriške slovenščina nima vstopa v javne ustanove. Edina državna inštitucija, ki upoš-'(-va pristonost manjšine, je šola a e slovenska; italijanska šola ima pravico, da o Slovencih molči.
Slovenski jezik je torej zaprt v 'Purijšinski svet: rabi se v slovenskih domovih, v slovenski šoli in v privatnih manjšinskih ustanovah, ki jih je Precej, ne pa dovolj, da bi s svojo prisotnostjo zajezile raznarodovanje. V ch splošno zarisanih razmerah živijo onkretni Slovenci svoja čisto kon-retna življenja. Nekteri imajo možnost, da rabijo materinščino, drugi ne. v grobem bi jih lahko razdelili v tri skupine.
Med priviligirane spadajo tisti, ki
0	se izobraževali v slovenski manj-mski (ali celo matični) šoli, pozneje
Pa so se zaposlili v manjšinskih usta-ovah ali se vključili v plitično, kultno ali športno življenje manjšine.
1	imajo možnost, da razen v družini Porabljajo materinščino še na kate-tn od omenjenih področij.
v drugo skupino spadajo tisti Slo-,n^> ki sicer delajo v italijanskem t 0 [Ui živijo pa v slovenski soseščini ^Prebivalci slovenskih vasi). Narod-°sfn° nemešanih slovenskih naselij ' vedno manj; k njihovemu izginja-
nju je prispevalo načrtno naseljevanje italijanskih beguncev, širjenje mesta in množično razlaščanje slovenskih kmetov.
Zadnjo kategorijo sestavljajo tisti Slovenci, ki živijo in delajo v italijanskem okolju, npr. v mestu. Ti se izven doma sporazumevajo v slovenščini le, če se med seboj poznajo. Po možnostih za uporabo materinščine se v bistvu ne ločijo od izseljencev in njihov jezikovni status bi lahko opredelili kot izolirano dvojezičnost.
Manj ko je manjšinec jezikovno privilegiran, izrazitejša je prevlada italijanskega jezika nad slovenskim in ožji je njegov repertoar slovenščine (neredko se zreducira na narečno obliko praktično sporazumevalnega jezika). Tak manjšinec je na poti tihe asimilacije.
Skupna lastnost Slovencev v Italiji je torej ne enojezičnost (dobro obvladanje italijanščine ob različnem znanju slovenščine), lastnost Italijanov pa je, da ne znajo slovenščine. Dvojezičnost Slovencev je torej popolnoma enostranska, raba slovenščine pa ge-tizirana. To je osnovna bolezen slovenščine pri nas, vse drugo so le predvidljive komplikacije.
Družbeni vzroki getiziranosti slovenščine
Gotovo je pravna neuveljavljenost našega jezika prvi vzrok opisanega stanja. Ce bi se slovenščini odprla vrata v italijanske javne ustanove, bi dobili nove priložnosti za rabo materinščine in za njeno zvrstno razslojevanje, obenem pa bi se vsaj deloma znebili manjvrednostnih občutkov, ki jih nujno poraja sedanja jezikovna neenakopravnost. Zgodilo bi se veliko; toda: bi bilo to dovolj? So krivični zakoni edini vzrok naše jezikovne izoliranosti?
Susič in Sedmak poudarjata, da lahko tržaški Slovenec opravi večino tekočih zadev (šola, zdravnik, lekarna, banka, odvetnik, trgovine, obrtne usluge) v slovenskem okolju. To je res — a le pod pogojem, da vse te naslove pozna. Če se bo oziral po napisih, jih ne bo našel, kajti Trst je mesto brez slovenskih napisov, kažipotov, reklam. (Naši mestni otroci spoznajo besede mlekarna, pekarna, mesnica v šoli — če jih sploh spoznajo.) Drži: izvešanje dvojezičnih napisov v mestnem središču je psihološko in politično zapleten, z gospodarskega vidika pa tvegan podvig; toda: koliko slovenskih podjetij je poskusilo na ta način prebiti jezikovno izolacijo? Koliko slovenskih podjetij je uvedlo dvojezične obrazce za stranke, koliko jih interno posluje v slovenščini? Še je podobnih vprašanj, a raje povzemimo: slovenščina se ne rabi
povsod, kjer jo predpisi dopuščajo — možnosti za njeno javno rabo še zdaleč niso izčrpane.
Kakšna je naša slovenščina?
Razširjenost jezika usodno vpliva nh njegovo kvaliteto. V jezik, ki ga rabimo manj, proti naši volji vdirajo elementi jezika, ki ga rabimo več. Povsod na stiku dveh jezikov je tako in bilo bi nenavadno, če bi bilo pri nas drugače. Ali: kako naj imamo izdelane strokovne terminologije, če slovenščina nima dostopa do strok? Ali: kako naj slovenska šola ustvari strokovni jezik, če uči stroko z italijanskim učbenikom?
A tudi kvaliteta jezika vpliva na njegovo razširjenost. Iz lastne izkušnje vemo, da je mogoče začeti pogovor v slovenščini in ga končati v italijanščini, samo ker nam je zmanjkala kaka slovenska beseda! Kar otipljiv dokaz o usodnem vplivu kulture jezika na njegovo razširjenost pa je primer slovenskega podjetja, ki se je odločilo za dvojezično poslovanje, pa se mora dvojezičnemu obrazcu odpovedati, ko naleti na vrzel v slovenski terminologiji.
Kakšne jezikovne politike nam je treba?
Bolj ko je raba jezika izjemna, namesto da bi bila pravilo, širši je pojem jezikovne politike. V naših razmerah je jezikovna politika tudi ustanavljanje slovenskih podjetij, gradnja slovenskih športnih igrišč, odpiranje slovenskih jasli. Jezikovna politika v širšem smislu bi morala pripraviti politične in gospodarske pogoje za čim širšo rabo slovenščine, kajti le tako se lahko jezik polnofunkcionalno razvije. Jezikovna politika v ožjem smislu pa je pri nas po eni strani uveljavljanje jezika, po drugi strani skrb za njegovo kulturo. Strategijo uveljavljanja bi morala izdelati sociolingvistična raziskava; v začetku bi imela gotovo največ dela z odkrivanjem že obstoječih, a še ne izkoriščenih možnostih za rabo slovenščine.
Delo za jezikovno kulturo lahko temelji samo na raziskavi jezika. Pri nas bi morala obdelati predvsem glede na osrednjo slovenščino zaznamovane pojave in določiti vzroke njihove zaznamovanosti (drugačna zunaj-jezikovna stvarnost, drugačen jezikovni razvoj, narečje, stik z italijanščino). Na ta način bi se iz celote zaznamovanih pojavov izločila specifika, ki je nujna (in zato knjižna), ker je svet, ki ga ubeseduje, drugačen od onega v Sloveniji. Leksikalni del te raziskave bi bil podlaga slovaropisju, slovarji pa naj bi premostili jezikovno zarezo med manjšino in matico, preden postane prepad.
MAJDA KAUČIČ-BAŠA
moj pozdrav!
živel tank, mednarodna revija ta novo umetnost v ijubijani — v Sloveniji 1
za pokret, kateremu bo naša nova revija življenje in sita: za novo slovensko in mednarodno umetnost, volite in propagirajte vsi, ki živite v duhu časa.
slovenski mladi generaciji toplo = bojevito silo za borbo. vsi proti stari umetnosti I vsi proti staremu pojmovanju! vsi proti stari malodušnosti) vsi proti stari pasivnosti in degeneraciji 1 živela nova umetnost 1 — zidajoča f „	„	„	J = sintetična!
„	,	.	j = kolektivna!
preko intimne meje naroda mora ogromna sila v svet, kjer se borba istotako razvija in zmaguje.
tudi mi mladi slovenski pijonirji moramo stegniti roko v smislu solidarnosti za novo budečo se generacijo. nova umetnost ni individualna.
,	luksusna.
.	„	„	tradicijonalna
nova umetnost je kolektivni izraz nove generacije.
.	,	»	lepota nove religije.
„	„	.	lepota „ pravičnosti,
ne	umetnost	reklame
.	.	razstave
■	*	.	cerkve,
naša umetnost je stvarstvo duhal
naš tovariš, ki se bojuje v življenjski formi družbe, je junak
duha!
zahtevamo odkritosrčnost,	če	tudi	ie	nevarna.
„ bridkost,	„	„	„	požrtvovalna.
, ekspanzivnost,	;	„	„	kaznjiva.
tank je glasilo našega stremljenja in borbe duha. tank ni „ kompromisa in afektacije. tank je . resnice in borbe. tank	„	„	nove umetniške generacije,
tovarišu in voditelju novega pokreta ferdo delaku najlepšo hvalo za trudapolno zmago! živela revija tanki , nova umetnosti . mlada Ijubljanal
trst 1. oktobra 1927.
tovariš prot. avgust Černigoj, konstruktivist.
17. novembra bo minilo eno leto, odkar je usahnilo življenje slikarja in predstavnika slovenskega konstruktivizma Avgusta Černigoja.
Delovna organizacija Kobilarna Lipica, kjer je umetnik preživljal zadnja leta svojega življenja, je z galerijo, ki mu jo je postavila, obenem tudi poskrbela za trajno ohranitev umetnikovih del.
Ko razmišljam o Černigoju, se mi zdi, da je njegova usoda podobna usodi njegovega sodobnika in prijatelja Kosovela, ki je več kot petdeset let po smrti začel resnično stopati v zavest slovenskega naroda in dobivati pravo ovrednotenje. Tudi Černigoj ni zaman veroval v mlade ljudi. In kdo ve, morda šele rastejo generacije, ki bodo skrbno pregledovale umetnikovo zapuščino in dojele njegovo veličino.
Tako bo jutri ob 18. uri v lipiški galeriji spominski večer za Avgustom Černigojem, na katerem bodo sodelovali Anton Petje, Trobilni kvartet iz Ljubljane in Franci Slak, ki bo prikazal film, ki ga je posnel s Černigojem.
Knjiga pesmi slovenskih protestantov
V letošnjem Trubarjevem letu je pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije izšla zbirka Pesmi slovenskih protestantov v priredbah slovenskih skladateljev. S to zbirko je tudi uredništvo glasbenih izdaj pri slovenskem ZKO, kot mnogi drugi slovenski založniki, podčrtalo pomembnost tega slovenskega kulturnega jubileja, slovenski zbori pa so s tem dobili na izbiro 35 »novih« zborovskih kompozicij. Zakaj so do danes ostale nove, oz. zakaj je bilo treba čakati na 400-letnico, da nam jih tisti, ki so jih poznali, ponudijo? To vprašanje naj ostane radovednežem, dejstvo je, da je pred nami zanimiva zbirka, v kateri je obdelanih 24 protestantskih napevov. In to je pravzaprav že tretjina slovenskega protestantskega pesemskega repertoarja.
Ta je bil v svoji prvotni obliki enoglasen, saj je le tako lahko služil namenu, ki si ga je zamislil Primož Trubar in pred njim že Martin Luther. Seveda pa slovenskim protestantom večglasje ni bilo tuje, poznali so ga iz tujih virov, le da ga v slovenskem prostoru niso mogli uveljavljati, vsaj ne v večji meri. Naša nova Pesmarica vsebuje le dva enoglasna na-
peva, vsi ostali pa so prirejeni za štiriglasni ženski, moški ali mešani zbor. Pa še glede avtorstva: Trubarjeva ugotovitev, češ da muzika in petje ob pravilnem in pobožnem izvajanju nagibljeta človeško srce k pobožnosti in krščanskemu notranjemu veselju, je vzpodbudila Adama Bohoriča, Jurija Dalmatina, Sebastjana Krelja in še nekatere k zbiranju protestantskega pesemskega repertoarja. Pri zbiranju napevov so se naslonili na nemške in češke vzore, delno celo na srednjeveške katoliške pesmi, tiste, ki so bile med ljudstvom že priljubljene in pa na domače slovensko srednjeveško cerkveno pesem. Napeve, predvsem pa besedila so seveda delno priredili, da so bolje ustrezali novemu namenu.
Trubar, Bohorič in Dalmatin torej niso avtorji ampak zbiralci in prireditelji, v naši zbirki pa moramo izraz prireditelj uporabiti še za skladatelje, ki so napeve prelili v zborovsko štiriglasje: Janeza Močnika, Matijo Tomca, Mateja Hubada, Radovana Gobca, Emila Adamiča in Marijana Lipovška.
Razen Lipovškovih petih priredb je le malokate-ra doživela več izvedb, nekatere med njimi pa ver-
jetno še niso našle izvajalca. Če se na revijah Primorska poje vse pogosteje pojavlja problem enoličnosti programov, potem imajo zbori tudi v tej novi zbirki priložnost in več možnosti, da popestrijo večere sebi in poslušalcem.
Zbirki ob bok pa še podatek, da bo v petek, 14., in soboto, 15. novembra, Zveza kulturnih organizacij Slovenije organizirala v Cankarjevem domu v Ljubljani seminar za zborovodje na isto temo, za katerega bo osnovno gradivo prav zbirka Pesmi slovenskih protestantov v priredbah slovenskih skladateljev. Kot predavatelji bodo sodelovali ugledni slovenski strokovnjaki dr. Matjaž Kmecl, dr. Andrej Rijavec, Jože Faganel, Tomaž Faganel in Jernej Habjanič. Zgodovinskemu preblisku dr. Danila Pokorna ter napotkom za glasbeno in tekstovno izvedbo partitur, ki jih lahko najdete že v zbirki, bodo predavatelji dodali še svoja spoznanja o zgodovinskem pomenu in vlogi protestantske glasbe ter svojo predstavo in izkušnje glede izvedbe ter interpretacije.
BRANKA KLJUN
Na celjskem filmskem festivalu
Prva nagrada Heretiku
V sredo se je v Celju zaključil 14. teden domačega filma. Kot vsako leto so na tem festivalu predstavili domačo, to je sjo-vensko, filmsko produkcijo, hkrati pa je bilo na sporedu več debat in pogovorov o filmski problematiki.
Letos je žirija Društva slovenskih filmskih delavcev podelila prvo nagrado za celotni ekipi filmu "Heretik". Film govori o življenju in delu Primoža Trubarja. Za igralca leta so žirije Novega tednika, radia Celje in revije Stop proglasile Poldeta Bibiča, ki v iilmu Heretik igral vlogo Primoža Trubarja. Zlato nagrado "Metod Badjura" za izredno avtorsko delo je za scenarij in igralsko vlogo prejel Boris Cavazza. Za igralko leto je nagrado prejela Mila Kačičeva, ki je nastopila v Kormoranu.
Zlato nagrado za režijo kratkega filma je prejel Franci Slak za film "Černigoj".
radijski odmevi - radijski odmevi_
O zelo nezadovoljni ženski
Izpoved ženske (verjetno srednjih let), kot jo razvija italijanska pisateljica Natalia Ginzburg, ima kljub drugačnemu videzu točno izbran zorni kot: oseba, ki zgodbo pripoveduje in se na ta način razkriva, namreč sodi v tisto zvrst recimo povprečne večine, ki si pomaga iz vsakršnih tegob pravzaprav na »povprečen« ali »normalen« način. Zenska je - vse se odvija znotraj telefonskega pogovora z materjo močno nezadoščena, nezadovoljna je z možem slikarjem, s katerim se je znašla v zakotnem hotelu v provinci Todi, nezadovoljna je tudi s svojima deklicama, ki je očitno ne moreta prepričati v srečnost splošne situacije, in končno je na moč nezadovoljna sama s sabo, zapletla se je s poročenim moškim, toda tudi to poteka brez globljega prepričanja, zanosila je in sedaj ji niti na misel ne pride, da bi splavila, niti da bi realizirala izvenzakonsko zvezo. Do vsega čuti mlačnost v negativnem smislu, nima nobenih jasnih ambicij, nobene oprijemljive vizije, živi očitno iz dneva v dan, vsa njena miselnost in čustvovanje se horizontalno razpršujeta v vsakodnevnosti, brez pregleda in distance, brez globlje filozofije in smisla.	_
Igro v prevodu Marije Cende in v režiji Mana Uršiča izvaja Miranda Caharija z umestno nemirnostjo in hitrostjo, ki preskakuje od predmeta do predmeta, se spušča v nešteto podrobnosti, pa nikjer ničesar ne zaključi, predvsem pa čuti že kar nevrotično potrebo po pogovarjanju, po izpove-
dovanju, po posredovanju informacij o svojih nikoli do kraja izpeljanih in doumljenih rečeh. Režija postavlja igralko v fotografsko tišino, dogodek uokvirja le italijanska narodnozabavna »Amore mio, non piangere...«, ki več kot ustrezno uteleša globino oziroma neglobino osrednje osebe. To vse pa seveda pomeni, da takšen osrednji junak ni nosilec zanimivih izpovedi ali podatkov. Avtorica po vsej priliki dosledno vodi svojo igro, junakinja se ves čas in zvesta sama sebi giblje med vsemogočo zunanjo pojavnostjo dogodkov, predmetov in opažanj, ter med tisto sicer svetlo praznino, ki jo ves čas obdaja in je v nekem smislu pokazatelj in plačilo tako zasnovanega in razumljenega življenja. Zapis izkušeno vztraja na pomenski površini in tukaj je igralka izrabila svojo priložnost do konca: razmeroma hlastna v tempu, ki odkriva nova in nova obzorja, ki pa nobeno ne prinese rešitve, ter plastična in izrazita v podrobnostih, ki plastificirajo vse številne pomembnosti, za bistvene preobrate docela nepomembne in brez moči.
Skratka, igra, ki poveliča normalnost in vsakdanjost do absolutne mere: vsakdanjost je po tej logiki vsemogoča kategorija, v katero se je nujno potopiti in ki je ni mogoče doumeti v vsej celoti, oziroma vsaj miselno iz nje izstopiti. Igra o neboleči povprečnosti, ki pa mora drago plačati svoje prednosti: bolečine sicer ni, smisla in povezav pa tudi ne.
JANEZ POVŠE
V sinočnjem drugem kvalifikacijskem srečanju za evropsko nogometno prvenstvo
Madžari spet izgubili Španci tesno
SKUPINA 1
DOSEDANJI IZIDI Romunija - Avstrija 4:0 Avstrija - Albanija 3:0 Španija - Romunija 1:0 LESTVICA
Španija	110	0	1:0	2
Romunija 2	10	1	4:1	2
Avstrija	2	10	1	3:4	2
Albanija	10	0	1	0:3	0
PRIHODNJA TEKMA Albanija - Španija (3. 12.)
SKUPINA 5
DOSEDANJI IZIDI Poljska - Grčija 2:1 Madžarska - Nizozemska 0:1 Grčija - Madžarska 2:1 LESTVICA
Poljska	1	1	0	0	2:1	2
Nizozemska	110	0	1:0	2
Grčija	2	10	1	3:3	2
Madžarska	2	0	0	2	1:3	0
Ciper	0	0	0	0	0:0	0
PRIHODNJA TEKMA Nizozemska - Poljska (19. 11.)
SKUPINA 6
DOSEDANJI IZIDI Finska - VVales 1:1 ČSSR - Finska 3:0 Češkoslovaška - Danska 0:0 LESTVICA
ČSSR	2	110	3:0	3
Danska	2	110	1:0	3
VVales	10	10	1:1	1
Finska	3	0	12	1:5	1
PRIHODNJA TEKMA VVales - Finska (1. 4. 1987)
SKUPINA 7
DOSEDANJI IZIDI Škotska - Bolgarija 0:0 Belgija - Irska 2:2 Luksemburg - Belgija 0:6 Irska - Škotska 0:0 Škotska - Luksemburg 3:0 LESTVICA
Škotska	3	1	2 0	3:0	4
Belgija	2	110	8:2	3
Irska	2	0	2 0	2:2	2
Bolgarija	10	10	0:0	1
Luksemburg	2	0	0 2	0:9	0
PRIHODNJA TEKMA Belgija - Bolgarija (19. 11.)
Angleži kaznovali nespretnost Jugoslovanov
Anglija — Jugoslavija 2:0 (1:0)
STRELCA: Mabbutt v 21. min. in Anderson v 57. min.
ANGLIJA: VVoods, Anderson, Samson, Hoddle, VVright, Butcher, Mabbutt, Hodge (od 80. min. VVilkins), Berdsley, Lineker, VVaddle (od 75. min. Števen) JUGOSLAVIJA: Ravnič, Zo. Vujovič, Baljič, Šabanadžovič, Elsner, Hadži-begič, Katanec, Jankovič, Škoro (od 72. min. Tuce, od 75. min. Jurič), Sliško-vič, Zl. Vujovič
SODNIK: VVohrer (Av.); GLEDALCEV: 60 tisoč
LONDON — S sinočnjim porazom proti Angliji si Jugoslavija sicer še ni zapravila možnosti za uvrstitev v finalni del evropskega nogometnega prvenstva, vendar si je brez potrebe otežila nadaljnjo pot. Angleži namreč še zdaleč niso bili nepremagljivi, pa tudi veliko priložnosti za gol si niso ustvarili, a tiste, ki so jih imeli, niso zamudili, prav nasprotno, kot se je dogajalo »plavim«, ki pa tudi sreče niso imeli.
Nesrečni junak tekme je bil gotovo Zlatko Vujovič: napake, ki jih je on naredil, niso pri igralcu, ki nastopa v državnem dresu, nikakor opravičljive. Kar trikrat se je sam znašel pred vratarjem Woodsom in trikrat je na neverjeten način ostal praznih rok.
Anglija je po pričakovanju silovito začela, zatem pa so Jugoslovani s kratkimi in natančnimi podajami nekoliko umirili ritem. Tekla je 10. minuta, ko jo je Zlatko Vujovič prvič polomil. Jugoslovanska obramba se je še naprej dobro držala, a napad ni bil kaj posebno prodoren.
V 21. minuti pa so Angleži, ki dotlej niso prikazali ene nevarne akcije, povedli po strelu iz kota: žogo je povsem neovirani Mabbutt brez težav poslal v mrežo. Angleži so odtlej nekoliko popustili, »plavi« pa so svoj prvi kot streljali šele v 39. min., kar tudi kaže, da jih v napadu ni bilo dosti videti. Prav pred koncem pa je moral VVoods posredovati pred silovitim strelom Ško-ra, a zatem je Hodge rešil na sami gol
črti po Baljičevem udarcu z glavo. Torej v prvem polčasu tri priložnosti za Jugoslovane, ena za Angleže.
Veliko bolj razburljiv je bil drugi polčas. Angleži so spet silovito pritisnili in imeli dve priložnosti, jugoslovanska obramba pa je dajala vtis, da je povsem zaspala. Zatem so »plavi« le vzpostavili ravnotežje in prodirali z natančnimi kratkimi podajami, a pred kazenskim prostorom jim ni šlo. In tako so Angleži res poceni prišli do drugega gola: VVaddle je podal v sredino do Andersona, na katerega ni nihče pazil. Zatem sta morala posredovati Ravnič in Hadžibegič, da sta rešila svoja vrata, sledil pa je nesrečni dvojni »show« Zl. Vujoviča. Nekaj minut pred koncem sta se Hodge in Hoddle silovito zaletela eden v drugega (Hodge je celo ostal v slačilnici). Tik pred koncem so Jugoslovani spet imeli nekaj izrednih priložnosti (Baljič, Jurič, ki je zamenjal nesrečnega Tuceja, ki je igral le dve minuti in je na nosilih moral s terena, pa že spet Zlatko), vendar žoga ni hotela v mrežo. Lahko rečemo, da so »plavi« igrali bolje kot proti Turčiji, vendar morajo
še nekoliko izpiliti obrambo, a v napadu jim manjka večja prodornost, kar pa bo težko rešiti, saj pravih strelcev v jugoslovanskem nogometu ni v izobilju, prav nasprotno. Veliko se je sicer pričakovalo od Sliškoviča, ki proti Turčiji ni igral, razen nekaj lepo izvedenih prostih strelov pa ni pokazal nič posebnega.
SKUPINA 4
DOSEDANJI IZIDI Anglija - S. Irska 3:0 Jugoslavija - Turčija 4:0 Turčija - S. Irska 0:0 Anglija - Jugoslavija 2:0
LESTVICA
Anglija	2	2	0 0	5:0	4
Jugoslavija 2	10	1	4:2	2
S. Irska	2	0	11	0:3	1
Turčija	2	0	11	0:4	1
PREOSTALI SPORED
1. 4. 87: S. Irska - Anglija; 29. 4.: S. Irska - Jugoslavija in Turčija - Anglija; 14. 10.: Jugoslavija - S. Irska in Anglija - Turčija; 11. 11.: Jugoslavija - Anglija in S. Irska - Turčija; 16. 12.: Turčija - Jugoslavija.
Košarka: sinoči v 10. kolu prvenstva A-2 lige Segafredo in Stefanel igrala v gosteh
Goričani in Tržačani ostali praznih rok
Citrosil - Segafredo	91:83
(43:43)
CITROSIL VERONA: Meents 3, Pastor! 4, Dalla Vecchia 4, Blasi 5, Bilas 29, Arrigoni 10, Zamberlan 32, Noli 4, Bettelli, Govoni.
SEGAFREDO GORICA: Marušič 12, Gilardi 15, Sala 8, Ardessi 12, S. Mit-chell 11, Borsi 1, Bullara 6, C. Mitchell 18, Lorenzi, Stramaglia.
VERONA — Po porazu v nedeljo proti Filantu je goriški Segafredo tudi na drugem zaporednem gostovanju ostal praznih rok. Goričani so bili domačinom enakovredni v prvem polčasu, medtem ko so v nadaljevanju nekoliko popustili, kar so izkoristili košarkarji Filanta, da so osvojili nov par točk ter tako ohranili prvo mesto na lestvici.
Filanto - Stefanel 93:80 (46:40)
FILANTO DESIO: Bramati 2, Crippa 12,, G. Williams 29, Flovvers 29, G. Motta 2, De Micheli 2, Mentasti 11, Codevilla 4, Bariviera 2, Lussignoli.
STEFANEL TRST: Bobicchio 7, Fis-chetto 5, Gatto 4, Favaro 2, Gambelli 3, Riva 12, Vitez 8, Jones 16, Bertolotti 12, Tasso, Johnson 11.
MILAN — Po nedeljski, sicer tesni domači zmagi proti Flemingu so si tržaški košarkarji nadejali, da bodo poskrbeli za podvig v gosteh proti vodilnemu Filantu. Morali pa so priznati premoč domačinov, ki so bili vseskozi v vodstvu.
Ostali izidi 10. kola: Corsa Tris -Benetton 89:88; Fleming - Viola 87:86; Fabriano - Annabella 85:72; Jollyco-lombani - Alfa Sprint 92:95; Pepper -Facar 81:67; Spondilatte - Liberti 102:89.
Lestvica: Filanto Desio 16; Pepper Mestre 14; Benetton Treviso, Liberti Firence in Segafredo Gorica 12; Jolly-colombani Forli, Viola Reggio Calab-ria, Facar Pescara, Spondilatte Cremo-na, Alfa Sprint in Fleming Porto San Giorgio 10; Citrosil Verona 8; Stefanel Trst 6; Fabriano 5; Corsa Tris Rieti 2.
Prihodnje kolo (16. t. m.): Viola -Jollycolombani; Stefanel - Fabriano; Benetton - Filanto; Alfa Sprint - Corsa Tris; Fleming - Spondilatte; Annabella - Citrosil; Liberti - Facar; Segafredo -Pepper.
A-1 liga: beneški Giomo premagal ekipo Fantonija
VIDEM — V izredno pomembnem srečanju za obstanek v ligi je sinoči v Vidmu beneški Giomo premagal domači Fantoni. Junaka srečanja sta bila Dalipagič, ki je dosegel 32 točk, in Radovanovič (28). Pri Fantoniju je bil najboljši strelec VVright (26 točk).
Izidi 10. kola: Mobilgirgi - Boston 98:94; Berloni - Arexons 69:71; Divare-se - Hamby 85:77; Scavolini - Dietor 81:94; Cantine Riunite - Bancoroma 72:78; Allibert - Tracer 89:94; Yoga -Ocean 82:78; Fantoni - Giomo 94:99.
Lestvica: Dietor Bologna 16; Mobilgirgi Caserta in Divarese 14; Boston Livorno, Tracer Milan in Arexons Cantu 12; Berloni Turin, Cantine Riu-
nite Reggio Emilia, Scavolini Pesaro, Allibert Livorno, Bancoroma Rim in Yoga Bologna 10; Giomo Benetke in Ocean Brescia 8; Hamby Rimini in Fantoni Videm 2.
Prihodnje kolo (16. t. m.): Tracer -Cantine Riunite; Arexons - Scavolini; Berloni - Mobilgirgi; Hamby - Bancoroma; Ocean - Divarese; Dietor - Allibert; Boston - Fantoni; Giomo - Yoga.
Poraz Tržačank
TRST — V sinočnjem prvenstvenem srečanju A-1 lige so košarkarice tržaškega CRUP izgubile proti ekipi Pri-max Magenta s 73:85.
»Plavi« uspešni v ZDA
TENNESSEE — V svojem prvem srečanju na turneji po ZDA je Jugoslavija premagala ameriško univerzo Tennessee s 102:84 (58:44). Najboljša strelca v jugoslovanski reprezentanci sta bila Paspalj (33 točk) in D. Petrovič (29). (nb)
Nogomet under 21: prijateljska tekma Italija-Avstrija
V Fontanafreddi brez gola
Disciplinska komisija nogometne zveze
Miletiju kar pet kol
Italija - Avstrija	0:0
ITALIJA: Lorieri, Susic, Maldini, Za-noncelli, Benedetti, Costacurta, Berti, Onorati, Giunta, Notaristefano, Baldi-eri.
AVSTRIJA: Eisenkock, Artner, Sperr, Liendl, Schottel, Fruehwirth, Glatzmayer, Stoger, Kostenberger, VVerner (od 35. min. Goldbrich), Jesse-nitschnigg (od 88. min. Koiner).
SODNIK: Moše Aškenazi (Izrael). GLEDALCEV: 8.000.
FONTANAFREDDA — V svojem prvem in zadnjem nastopu pred kvalifikacijsko tekmo za EP za nogometaše pod 21. letom je Italija včeraj v prijateljskem srečanju igrala brez zadetkov proti vrstnikom Avstrije. Varovanci tržaškega trenerja Cesareja Maldinija so bili skozi vse srečanje v premoči, niso pa uspeli premagati avstrijskega vratarja. »Azzurri« so imeli tudi dokajšnjo mero smole, na dlani pa je, da ta izbrana vrsta še zdaleč ni tako kakovostna kot ona, ki jo je vodil Vicini in
ki je tudi navdušila ne samo zaradi rezultatov, temveč tudi s prikazano igro.
V vrstah »azzurrov« je včeraj igral tudi mladi nogometaš Udineseja Susic.
Prvo kvalifikacijsko tekmo za EP bodo »azzurri« igrali v sredo v Empo-liju.
Trener Maldini je po včerajšnjem srečanju dejal, da je z igro svojih varovancev zadovoljen, ne pa z rezultatom. Upa tudi, da je bila ta tekma predvsem koristna za uigravanje moštva, ki bo v sredo igralo proti Švici.
Člani: 12 zadetkov
SOLBIATE ARNO (VARESE) — V okviru priprav na sobotno kvalifikacijsko tekmo za EP proti Švici je včeraj igrala kontrolno tekmo proti naraščajnikom Milana. »Azzurri« so zmagali z 12:1 (7:0). Tri zadetke je dal Vialli, Al-tobelli pa dva.
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je tokrat proti igralcem B lige nastopala z res trdo roko, še zlasti proti Miletiju (Ge-noa), ki ne bo mogel odigrati kar pet srečanj. Po eno kolo pa bodo počivali Polenta (Catania), Fortunato in Nicoli-ni (Vicenza), Giovannelli (Piša) ter Po-licano (Genoa). Mileti si je tako hudo kazen zaslužil zaradi ugovarjanja stranskemu sodniku, katerega je zraven še opsoval. Opomin je dobil tudi igralec Triestine Cerone.
Včeraj disciplinska komisija ni vzela v poštev srečanj v A ligi, ker je to prvenstvo prekinjeno zaradi sobotnega srečanja državne reprezentance proti Švici.
Castagner podpisal
ASCOLI PIČENO — Ilario Castagner je podpisal pogodbo z Ascolijem, katerega bo treniral eno leto. Prevzel je mesto Alda Sensibileja, ki so ga predčasno odslovili.
Nov trener pri Tarantu
TARANTO — Tudi Taranto, ki nastopa v nogometni B ligi, ima novega trenerja: to je 45-letni Fernando Vene-randa, ki je že vodil Palermo, Cagliari, Avellino in Foggio. Veneranda bo nasledil Minnu Renni.
Predstavitev »mundiala 1990«
RIM — Danes zjutraj bodo na Kviri-nalu predsedniku republike Cossigi uradno predstavili svetovno nogometno prvenstvo, ki bo leta 1990 v Italiji. Predstavitve se bodo med drugimi udeležili predsednik FIFA Joao Have-lange, predsednik organizacijskega odbora Franco Carraro, predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Samaranch ter najvidnejši zastopniki državnega in mednarodnega športnega življenja ter seveda zunanji minister Andreotti) notranji minister Scalfa-ro in pa zastopniki sponsorjev.
Na Ameriškem pokalu
Italijanski jadrnici vse bolj toneta
FREMANTLE — Tudi Italia tone vse bolj proti dnu skupne lestvice, kjer je Azzurra sicer že od vsega začetka. Italijanski jadrnici sta namreč tudi na včerajšnji 10. regati drugega dela Ameriškega pokala med izzivalci ostali praznih rok: Italia je zgubila proti New Zealandu, Azzurra pa proti French Kissu. Italia je sicer pred dnevi zbudila nekaj upanja, vendar ne gre pozabiti, da je imela vrsto lažjih nasprotnikov.
V ospredju pa je bil nepričakovan uspeh Canade II proti glavnemu favoritu Starš and Stripes, ki je očitno nekoliko v težavah, saj je le dva dni prej s težavo prehitela Azzurro.
Lestvica: New Zealand 61 točk; America II 56; White Crusader 43; Starš and Stripes 41; French Kiss 40; USA 38; Italia 27; Canada II 26; Eagle 24; Heart of America 13; Azzurra 6; Challenge of France 2.
Danes bo na vrsti »družinski« spopad med Italio in Azzurro.
Križaj in Stenmark: vsaj še eno sezono
MILAN — Bojan Križaj in Ingemar Stenmark, dva izmed najuspešnejših smučarjev zadnjih let, sta imela včeraj v Milanu tiskovno konferenco pred bližnjim začetkom smučarske sezone.
Jugoslovanski smučar Križaj je dejal: »Ze lani sem mislim opustiti aktivnost, nato sem se premislil. Po tej sezoni pa bo do olimpijskih iger le še leto dni. Olimpijske igre pa so tako vabljive, da ni izključeno, da bi lahko svojo smučarsko kariero podaljšal še za eno sezono.«
Stenmark, ki zaradi profesionalnega statusa ne more nastopati na olimpijskih igrah, je izjavil, da bo skušal osvojiti še kako zmago v tekmovanju za svetovni pokal. Na osvojitev končnega prvega mesta ne misli, saj sta tu, po njegovem mnenju, predvsem favorita Girardelli in Zurbriggen.
Na sliki: Bojan Križaj in Ingemar Stenmark pred milanskim Duomom.
ŠD MLADINA
prireja SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME 15., 16. in 17. novembra v Domu A. Sirk v Križu, kjer bodo odgovorni danes, 13., in jutri, 14. novembra, v popoldanskih urah sprejemali tudi rabljeno smučarsko opremo. Urnik sejma: v soboto, 15. 11., od 16. do 20. ure, v nedeljo, 16. 11., od 10. do 20. ure in v ponedeljek, 17. 11., od 16. do 20. ure. SK DEVIN
priredi 15., 16. in 17. t. m., v dvorani Igo Gruden v Nabrežini tradicionalni SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME. Stojan vam bo na razpolago z vso novo opremo in nasveti. Rabljeno opremo sprejemamo na sedežu v Praprotu še jutri,
14.	t. m. Urnik: v soboto, 15. t. m., od
15.	do 21. ure, v nedeljo, 16. t. m., od 10. do 21. ure, v ponedeljek, 17. t. m., od 16. do 21. ure.
TEHNIČNI ODBOR MEBLA obvešča, da bo v torek, 18. t. m., ob 20.30 v občinski telovadnici v Dolini seja pooblaščenih predstavnikov
društev, ki sestavljajo žensko združeno odbojkarsko ekipo. Ker je predvidena obravnava nekaterih perečih problemov, odbor prosi za polnoštevilno prisotnost.
TENIŠKI ODSEK GAJE priredi v petek, 21. t. m., ob 20. uri v restavraciji Furlan letno društveno večerjo za člane in prijatelje. Prijave po tel. štev. 814322 (Čorbo) do 19. t. m.
PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest v skupini plavalne šole, namenjene otrokom neplavalcem-Informacije po tel. 823293.
JK ČUPA
vabi člane, tečajnike in prijatelje na društveno večerjo, ki bo v soboto, 15. t. m. Prijave v trgovini Malalan, tel. 040/213957.
TPK SIRENA
priredi v nedeljo, 16. t. m., ob 17. uri na pomorskem sedežu v Miramar-skem drevoredu zabavno predstavo »Folies '87« v izvedbi VAN VEOS, VIKJ SHOW, ROSINI. Vabljeni.
Šport na Primorskem: v 2. odbojkarski ligi
V San Donaju računam na visoke igralce
Veliko zanimanje za tekmo v Kanalu
Primorski ljubitelji odbojke so z zanimanjem pričakovali drugoligaško srečanje med Salonitom in Bledom, ki so ga Kanalci prvič odigrali v domači dvorani. Po dveh lepih zmagah so se namreč spraševali, kolikšna je moč primorskega ligaša. Kanalci pa so tokrat zaigrali precej slabše in izgubili z 1:3. Odbojkarice Nove Gorice so doma dosegle pomembno zmago proti Blejkam (3:2), Koprčanke pa so klonile na domačem igrišču proti Kasteli. V slovenski ligi za moške je lepo presenetila Izola z zmago v gosteh proti Turbini.
Predstavnika v slovenski nogometni ligi sta tokrat igrala neodločeno. Koper je več pričakoval od tekme s Kla-divarjem (rezultat je bil 1:1, Novogori-
čani pa so se zadovoljni vrnili z gostovanja, saj so Ljubljančani igrali 1:1. Primorski derbi v območni ligi je v Ajdovščini dobila Izola.
Igralke namiznega tenisa v drugoli-gaški konkurenci se niso posebej izkazale. Zmago je dosegla le Primex Vrtojba na Ptuju, Semedela pa je v dveh srečanjih ostala praznih rok.
Rokometašem Astra Jadrana iz Hrpelj nikakor ne gre po načrtih. Tokrat so izgubili proti Inlesu, Ajdovščina pa je doživela poraz proti Peku. Neuspešni sta bili tudi ženski ekipi: tako Burja kot Ferrotehna sta izgubili. Primorski derbi slovenske košarkarske lige za moške je dobila Postojna — premagala je Koper s 111 : 91. Kraški zidar je klonil v Kranju. (DK)
Po eni strani bi nam zmaga v sobotni tekmi prinesla dve točki, morda tudi dodaten delček samozavesti, ki ga nekateri igralci potrebujejo, prinesla bi pa tudi sladko pozabo glede slabosti, ki so pripomogle našemu porazu. Te slabosti so: slabe podaje, prenežna igra z žogo v roki in kronične tri minute brezuspešnega skoka na odbito žogo pod lastnim košem. Tako, kot je potekala ta tekma, so se odvijale že dve na gostovanju. Domače igrišče nam je, kljub napakam, dajalo možnost zmage do konca, na gostovanju pa domačin te trenutke naših slabosti izkoristi za prepričljivo prednost, kar mu zadostuje za zmago.
Število prejetih košev je dokaz, da smo večji del tekme v obrambi igrali
dobro. Slabo obdobje branjenja krilnega igralca štev. 11 (predvsem v drugem polčasu, v našem kriznem obdobju, ko je uspešno zaključil tri napade z meti iz razdalje), pa je zaradi naših premalo danih košev in že omenjenih neujetih odbitih žog, bilo usodno pri odločitvi o zmagovalcu. Čeprav športno palačo težko imenujem domače igrišče, bi na tekmah v Trstu, ob podpori gledalcev, morali doseči in preseči 80 točk.
Za takšen dosežek nam je manjkal samo normalen delež košev četrtega visokega igralca. Veseli me, da so naša krila in igralec, ki je prisiljen igrati pod košem, pokazali napredek v igri. Ob nadaljnji dobri igri dveh izkušenih bekov v obrambi, ob še prodornejši igri Marka Lokarja, ki je tak tično zrelo odigral nekaj zaključkov akcij, ter z več pravočasno podanih žog Štefanu Guliču si, brez lažnega
optimizma, v bodoče obetam bolj stabilno igro vseh nastopajočih.
Z naslednjim nasprotnikom, ekipo San Dona smo v pripravljalnem obdobju izgubili dve tekmi, eno doma, drugo v gosteh. Na obeh smo prva polčasa zmagali, oba druga pa občutno izgubili. Prekašala nas je na hitrosti krilnih igralcev, ki se zelo požrtvovalno odkrivajo ter imajo tudi uspešen met in prodor. Na podlagi dobljenih izkušenj upam, da takih akcij ne bo veliko (zbranost pri vračanju v obrambo, vztrajnost in iznajdljivost pri izogibanju blokade). Računam tudi na še večji delež visokih igralcev, kajti na teh pozicijah nasprotnik nima prevelike izbire. Morda sem v napovedih pogumnejši zaradi tega, ker ekipo nekoliko poznamo, morda pa zaradi minule tekme, ki je, vsaj meni, vlila določeno mero optimizma. Upam, da upravičenega.
Na Proseku ob 20. uri Meblo ■ Rijeka
Pred sobotnim prvenstvenim nastopom v Nabrežini proti Albatrosu iz Trevisa bo združena ekipa Meblo drevi ob 20. uri v proseški telovadnici pristaniščnikov odigrala prijateljsko tekmo z Rijeko. Kot je znano, Rečanke igrajo v 1. jugoslovanski ligi in so po petih kolih na šestem mestu začasnega vrstnega reda z dvema zmagama in tremi porazi in se torej teoretsko še naprej potegujejo za uvrstitev v play-off za naslov državnega prvaka.
Resnici na ljubo reška in jugoslo-yanska odbojka (z izjemo vodilne četverice Crvena zvezda, Mladost, Radnički in Paloma Branik Maribor) ta čas v Evropi pomenita malo in krepko zaostajata za italijansko, tako da je Rijeka za Meblo dostopen nasprotnik. Vsekakor pa je treba omeniti, da ima Rijeka več dobrih posa-uieznic. Skratka, obeta se zanimivo in seveda koristno trening srečanje.
Trofeja
Gerin Sportivo
Po zelo uspelem lanskem turnirju no tudi letos teniška prireditev za Trofejo Gerin Sportivo. Tekmovanje no od ponedeljka, 17. do 30. t. m., in to na igriščih ST Terni v Skednju.
V Moglianu zamudili priložnost Prvenstvo postaja zanimivo Nestrpno pričakujemo soboto
V soboto smo zamudili lepo priložnost, da bi zmagali kar sredi Mogliana proti ekipi, ki letos resno misli na napredovanje. Do tega ni prišlo zato, ker si naša ekipa še ni opomogla od raznih poškodb. Dejstvo, da sta bili prisiljeni igrati Mira Grgič, ki ni trenirala kar 6 tednov in Cirila Kralj, ki je ves teden ležala zaradi gripe, jasno dokazuje, da bi v polni zasedbi gotovo zmagali. Zadnja dva seta sta pripadla nasprotniku prav zato, ker ti ključni igralki nista bili v pravi lormi.
S sobotno igro naših deklet pa smo lahko samo zadovoljni, saj so se pokazale v povsem drugačni luči kot na prvi tekmi v Nabrežini. Igra je bila včasih izredno privlačna, tako da je občinstvo s ploskanjem nagradilo požrtvovalno delo obeh ekip. Vendar pa ostaja vedno ista dilema, ali je bolje zaigrati dobro in tekmo izgubiti, ali igrati slabo in zmagati. Kot trener zagovarjam prvo tezo, saj je dobra igra
navadno porok za boljše bodoče rezultate.
Sobotna tekma je spet pokazala našo staro napako, da ne znamo igrati konstantno. V prvem, drugem, četrtem in zadnjem setu smo dovolili, da je nasprotnik zelo visoko povedel. V drugem setu smo uspeli to razliko nadoknaditi, v ostalih setih pa ne. Na napako ne znamo hladnokrvno reagirati, ampak odgovarjamo s celo serijo drugih napak. Tako se je zgodilo, da smo v četrtem setu, pri stanju 6:4 v našo korist,zgrešili kar 4 zaporedne servise in s tem praktično omogočili zmago nasprotniku.
Vendar pa ni v naši ekipi po dveh negativnih nastopih ozračje obdano s pesimizmom. Nasprotno, nestrpno pričakujemo sobotno tekmo s Trevisom, kajti končno bomo nastopili s pravo postavo in z igro, ki smo jo vadili v predprvenstveni dobi. V soboto morajo dekleta pokazati, da so se dobro izvlekle iz kriznega obdobja, ki je zajelo našo ekipo v začetku letošnjega prvenstva. Lahko torej od sedaj naprej pričakujemo drugačno igro naših deklet. Za nas se pravzaprav pričenja letošnje prvenstvo v soboto, 15. t. m., v Nabrežini proti Trevisu.
.......................:...........................1:
V soboto so fantje Vala Kmečka banka naleteli na nasprotnika, ki sodi v sam vrh C-l lige. Ekipe Volley Gioc iz Belluna nisem poznal in moram priznati, da mi je zapustila močan vtis. Koncept njene igre je izredna dinamičnost in kombinatorika, zato je igra na oko lepa in istočasno učinkovita. Če k temu dodamo zelo dovršeno individualno tehniko igralcev, je s tem že vse povedano. Ne morem mimo ugotovitve, da je gostitelj zelo lepo sprejel goste iz Gorice, publika je bila korektna in izredno kompetentna, s tem so ustvarili v telovadnici prijeten ambient. Ob vhodu v telovadnico so gledalci prejeli listek s postavama ekip in z dobrodošlico gostujoči ekipi. Pred začetkom tekme so predstavili igralce obeh ekip. Tu so se domačini tudi izkazali, brali so namreč imena Goričanov s pravilno izgovarjavo. Toliko v informacijo.
Kljub dobremu okolju za igro se valovci niso znašli na igrišču, proti močnejšemu nasprotniku so bili nemočni. Na trenutke in še posebej v drugem setu je bila igra izenačena, kot posledica slabše igre domače šesterke. Iz tega sledi, da poraza ne smemo dramatizirati, nikakor pa ne sme načeti morale goriških fantov. Iz tehničnega vidika je težko komentirati tekmo, ker kljub vsemu pri Valu Kmečka banka ni bilo velikih napak. V začetku prvega seta so pri goriški šesterki zgrešili nekaj sprejemov in servisov, v nadaljevanju so igrali razmeroma brez večjih napak, toda, kot že rečeno, proti kombinatorni igri domačih so bili nemočni.
Trener Grilanc je poskušal z vsemi variantami, s katerimi razpolaga, večkrat je poskušal s »štafeto« Plesničar — Černič, da bi ojačil blok in napad. Na sobotni tekmi je celo Grilanc sam stopil na igrišče in s tem opravil krstni nastop za Val Kmečka banka. Tudi njegov nastop ni zadostoval, čeprav je dobro zaigral in pokazal vso svojo izkušenost. V drugem setu, ki bi ga Goričani lahko osvojili, je Grilanc v igralni vnemi pozabil, da ima še en time-out na razpolago in ga zahteval šele pri rezultatu 14:13 za nasprotnika, medtem ko bi ga moral, po mojem mnenju, glede na razplet seta, zahtevati prej.
Tekmo je treba po mojem mnenju takoj pozabiti in misliti na naslednjega tekmeca CUS iz Trsta, ki je v soboto, s porazom na domačih tleh proti ekipi LAC Natisone iz San Giovannija, dokazal, da bo letošnje prvenstvo C-l lige zelo izenačeno, posebno za razpored ekip od sredine lestvice navzdol. Liga postaja zanimiva.
Nagrajevanje pokrajinskih prvakov cikloamaterjev
Adria vselej v ospredju
Nesrečni protagonist letošnje sezone Ivo Doljak
Konec prejšnjega tedna je bilo v Tr-' Nagrajevanje pokrajinskih prvakov v raznih kategorijah,
stu
^.kloamaterjev
Ki g
T^ace. Predstavniki lonjerskega kolenskega kluba Adria, ki so bili skozi s° sezono protagonisti pokrajinskega P^enstva, niso imeli zadoščenja, da bi tekli majice najboljših. Najprej se je j. 'n ukloniti v mlajši kategoriji Do-.Tp' nato pa še v starejši Cerasari. j |uk temu pa se nimajo lonjerski ko-geSarK In kolesarski delavci kaj prito-vati, saj se je zanje celotna kolesar-a sezona zelo dobro končala, tako k? .številu zmag v Furlaniji-Julijski ajini, Venetu in Sloveniji, kot po or-^nizacijski plati, kjer so spet vložili j ,s teud, da so se tekmovanja srečno rte | a- S tem so še utrdili svoje mesto le v tržaškem kolesarskem športu, je C ra.v širšem okolju. Vprašanje pa ' au jim bo uspelo v prihodnji sezoni sp r,anKi te pozicije, ki so jih letos do-gh. Načrti so namreč veliki, ekipa bi r,rjte°rala še bolj okrepiti, saj mislijo stopiti k društvu poleg letošnjih . °tagonistov (z nekaterimi izjemami) jevn®kaj nadebudnih mladih kolesar-krot sta Mauro Zerial, letošnji po-bp P^ski prvak med kadeti, mladi tre-t°y s.ki vozač Milkovič, ki se je v le-njj P sezoni izkazal predvsem v vož-Pol na Kronometer ter David Lenisa. •bori® Kajaka in Cerasarija so »belo-re<< barve branili še Marušič, Ma-
carol, Poropat, Dario Zerial, Hafner, Kunaver, Zakotnik, Komac, Kušar, vodil pa jih je v letošnji sezoni Milan Čok.
Sedaj pa čaka lonjerske kolesarske delavce še ena naporna preizkušnja, in sicer organizacija dirke v ciklokro-su 30. novembra v sklopu meddežel-nega tekmovanja za trofejo Al Fogolar v petnajstih preizkušnjah. Tekmovanje se bo odvijalo po cesti in po njivah v središču Lonjerja, nastopiti pa bi morali najvidnejši deželni krosisti ter kolesarji iz Slovenije, ki so se lani prvič udeležili tega tekmovanja, za letos pa so najavili zelo množično udeležbo. (R. Pečar)
Po petih tekmah v 3. nogometni amaterski ligi
Naši doslej pod pričakovanjem
Rezultati naših enajsteric v skupinah L in M v 3. amaterski ligi tudi v nedeljo niso bili najboljši. Po petih tekmah tako vidimo, da na zgornjih delih lestvic ni naših ekip, kljub temu da so vsi pričakovali dobre uvrstitve. Start je bil torej pod pričakovanjem. Zato smo se z nekaterimi vprašanji' obrnili na Iva Sternada, ki ga ljubitelji nogometa dobro poznajo, da bi nam povedal, kaj o tem meni. Ivo se je z nogometom začel ukvarjati zelo mlad. Leta 1968 je že igral pri mladinskih ekipah Brega in ko mu je bilo 16 let, je prestopil v člansko ekipo, pri kateri igra nepretrgoma že 15 sezon. Ker Breg v zadnjih petih prvenstvih igra v 3. AL, Ivo zelo dobro pozna vse enajsterice.
Zakaj naše ekipe v tem začetnem delu niso povsem zadovoljile?
»V prvi vrsti, ker imajo pretežno domače nogometaše, ostale ekipe namreč nimajo teh problemov, saj tiste, ki računajo na napredovanje, kupujejo igralce in so zato »natrpane« s starejšimi in izkušenimi nogometaši, ki so že nastopali v višjih ligah. Vzemimo za primer naše društvo. Tudi mi smo nekdaj delali tako, pred leti pa smo se odločili, da je treba menjati. Mladim domačim nogometašem so dajali možnost, da čimveč igrajo. S tem smo morda trenutno zgubili na kvaliteti, vendar prej ali slej se bodo sadovi našega dela poznali. Trenutno imamo
Ivo Sternad
zelo mlado ekipo, ki bo gotovo dosegla dobre rezultate. Ta cilj bi morale zasledovati vse naše ekipe, ker je navsezadnje bolje imeti »bolj domačo« ekipo v 3. AL, kot pa kvalitetnejšo, a seveda polno tujcev v 2. AL. Težje je seveda osvojiti prvenstvo v 3. AL kot pa se rešiti v 2. AL.«
Torej naše ekipe nimajo več možnosti, da se vključijo v boj za napredovanje?
»Na to je po petih tekmah težko odgovoriti, vendar lestvici že kažeta, da nobena od naših ekip ni med favoriti. Edino Mladost ima morda še nekaj
Balinanje: Poletov notranji turnir
Ob koncu sezone je balinarski odsek ŠD Polet priredil notranji turnir za dvojice, ki se ga je udeležilo 9 dvojic, čeprav bi bila udeležba lahko številnejša. Tako posamezne dvojice kot sestava skupin so bile določene z žrebom in organizator je nastopajoče razdelil v štiri skupine, prvouvr-ščeni iz vsake pa je napredoval v polfinale. Ker so bile v isti skupini le dve ekipi, so med seboj odigrali dve srečanji, v primeru izenačenja pa je napredovala dvojica, ki je osvojila več točk.
IZIDI. SKUPINA 1: Danieli, Visconti — Stepancich, Gulič 11:1; druga tekma: Stepančič, Gulič Renzo De Lorenze, Suci 11:8; Danieli, Visconti Renzo De Lorenzo, Suci 11:3. Kvalificirana dvojica Danieli, Visconti. SKUPINA 2:
Skupek, Sossi — Mlač, Carli 10:7, 9:9. Kval.: Skupek, Sossi. SKUPINA 3: Scher, Giraldi — Persi, Tavcer 11:10, 4:11. Kval.: Persi in Tavcer. SKUPINA 4: Dukic, Simoneta — Guštini, A. De Lorenzo 11:3, 4:4. Kval.: Dukic in Simoneta. POLFINALE: Skupek, Sossi — Dukic, Simoneta 11:2 in Danieli, Visconti — Persi, Tavcer 11:4. FINALE ZA 3. MESTO: Edi Persi in Fausto Tavcer — Simeone Dukic, Boris Simoneta 11:2. FINALE ZA 1. MESTO: Sandro Danieli, Elio Visconti — Zdravko Skupek, Silvester Sosič 11:4.
Po večerji, ki jo je organizator ob koncu sezone pripravil za vse člane in simpatizerje, so tudi nagradili prve štiri uvrščene dvojice s srebrnimi kolajnami. (Z. S.)
možnosti, saj Doberdobci imajo nekaj res dobrih nogometašev. Vsekakor sem prepričan, da bo v naši skupini Gaja gotovo popravila svoj položaj.«
Ker imaš večletno izkušnjo v 3. AL (7 prvenstev, v 2. AL eno več), kakšen je najuspešnejši sistem igre v 3. AL?
»V prvi vrsti je to odvisno od nogometašev, ki jih imaš na razpolago. Mlada ekipa s hitro in dinamično igro ter vsaj z enim starejšim in spretnim napadalcem bi morala brez prevelikih težav osvojiti prvenstvo. V 3. AL namreč nastopajo pretežno starejši nogometaši, katere lahko presenetiš le s hitrim tempom.«
V tej ligi večkrat beležimo zelo čudne rezultate 8:0, 5:4, 6:1 itd.: kje je vzrok?
»Neprimerni umiki (igra se tudi ob 8.00) mnogokrat pogojujejo rezultat. Kot pa sem že omenil, tu ni dosti mladih nogometašev in tudi treningi niso redni zato je padec kondicije neizbežen. Dovolj je, da ena ekipa ima srečni dan in že je tu prava toča golov. Treba pa je tudi upoštevati, da v tej ligi, v nasprotju z 2. AL, ni bojazni pred izpadom. Boj je zato osredotočen le na prvo mesto in po nekaj tekmah imamo že jasno sliko, kdo se bo potegoval za napredovanje in zato ostali igrajo brez motivacije«.
Kdo so favoriti za končno zmago v skupinah L in M?«
»Lestvice, čeprav začasne, se mi zdijo precej realne, čeprav do konca prvenstva manjka še 19 nedelj, mislim, da so tisti na prvih treh mestih tudi favoriti za končno zmago.«
In za konec: koliko let še nameravaš igrati in kdaj si prvič oblekel dres članske ekipe Brega?
»O tem nisem še razmišljal. Letos bom igral do kraja, kaj bo potem, ne vem. Na drugo vprašanje pa res ne bi znal dati odgovora.«
Potem ko smo natančneje pobrskali po naših arhivih, mu lahko povemo, da je dres oblekel 3.2.972 na tekmi Breg - Inter SS, 0:0, v okviru prvenstva
2.	AL. (B. RUPEL)
Naročnina:, mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90,- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
13. novembra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tei. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska

ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Rimski sodnik Amendola zagrozil da bo mestno jedro zaprl za promet
RIM — Rimski pretor Amendola je zagrozil, da bo zaprl strogo mestno središče »večnega mesta« za avtomobilski promet. Upošteval je meritve strupenih plinov (ker so po prvih meritvah bili prepričani, da je zaradi okvare naprava namerila več strupov, kot jih je bilo v resnici, so merjenje ponovili... in ugotovili isto količino!) in proteste mestnih stražnikov, ki so si nadeli nekakšne plinske maske, da bi se zavarovali pred strupenimi plini.
Grožnja sodnika-varstvenika narave je delovala, kot bi dregnil v sršenje gnezdo. Najprej so se oglasili politiki, tisti, ki so prvi poklicani, da urejajo javne stvari. In kaj je od javnih stvari (v tako kaotičnem mestu kot je Rim) važnejše od prometa, zdravja, varnosti občanov itd.? Žal pa se z njimi prepogosto dogaja, in ne samo v Rimu, da so jim važnejši protago-nizem, kariera, pogostoma tudi denar, kot pa upravljanje.
Zaradi teh razlogov in tudi razprtij pa se rimska petstrankarska koalicija že dve leti po volitvah ukvarja s »preverjanji«, ne pa s temeljnimi vprašanji. Kdorkoli se je kdaj pripeljal v Rim, je rekel, da v njem ne bi hotel živeti. Kako naj bi ravnal drugače, ko pa je znano, da je promet v Rimu že ob normalnem vremenu zelo počasen, če dežuje ali zapade za prst snega, pa doživi pravi inlarkt. Vsak dan zgodovinsko jedro preplavi do 5.000 avtomobilov: vsakdo si pelje s seboj svoj status simbol. Rim ima najslabši zrak med vsemi mesti na svetu, celo slabšega kot ameriški Detroit in angleški Newcastle,' mesti z dolgoletno industrijsko tradicijo.
Politike »večnega mesta«, nekatere bolj, druge manj, najbolj vznemirja vtikanje sodnikov v zadeve, ki sodijo v njihovo pristojnost, kot pa bistvo stvari. Demokristjani napovedujejo krizo v ljudeh, če bi iz mesta odpravili avtomobile. Na podlagi telefonske-
ga pogovora s sodnikom Amendolo minister Signori-le sklepa, da sodnik s svojim ultimatom nima namena občinske uprave nadomestiti s sodstvom. Minister Mammi (PRI) se je zavzel za postopno odpravo avtomobilskega prometa v mestnem jedru. Po mnenju socialista Sodana bi moral sodnik aretirati tistega odbornika v Rimu, ki je iz Koloseja naredil prometni otok. Dodal je, da so prometne težave znak za pomanjkanje kulture pri vseh upravah, ki so v zadnjih 40 letih vodile občino.
Poprejšnji župan v Rimu Ugo Vetere (KPI) meni, da nastopi sodstvo v trenutku, ko odpove uprava. Zgodovinar in literarni kritik Argan, senator KPI in bivši rimski župan, je »blagoslovil« Amendolov ulti-matum, režiser Alberto Lattuada pa sploh ne bi bil v »krizi«, če bi mestno jedro zaprli za promet. »Kot Rimljan nikoli ne hodim v mestno središče pravi — ker je na periferiji dovolj vsega, kar potrebujem: trgovin, kinematografov in gledališč«.
Umor na sodišču v Frankfurtu
BONN — Eden od vodij jugoslovanskega podzemlja v Frankfurtu Ljubomir Magaš znan kot Ljuba »Ze-munac« je bil v ponedeljek ubit v poslopju frankfurtskega sodišča. S streli iz revolverja ga je ubil Beograjčan Goran Vukovič, ki se je tam znašel sočasno zaradi drugega sojenja. Menijo, da je motiv uboja maščevanje Vukoviča, ki je obtoževal Magaša, da ga je poskušal ubiti. Morilec je bil Magašev tekmec v frankfurtskem podzemlju, kar je dodatni
ču odgovarjati zaradi izsiljevanja plačila za »zaščito« Jugoslovanov -lastnikov restavracij in majhnih trgovin v Frankfurtu. Obtožen pa je bil tudi vlomov. Kazensko so ga preganjali tudi v Jugoslaviji, (dd)
element pri pojasnjevanju zločina. Sicer pa bi moral Magaš na sodiš
»Afriška kraljica« spet doma
Parni čoln »Afričan Oueen«, »junak« istoimenskega filma iz leta 1951, drugače pa ploveča obedovalnica na Floridi, bo od januarja razstavljen v Londonu, kjer je bil leta 1912 tudi zgrajen.	(Telefoto AP)
Obračun med tolpama: ubite štiri osebe
RIM — Boj dveh kamorističnih tolp za nadoblast v Marcianisu, v pokrajini Caserta, »nove družine« in »nove kamore«, je včeraj zahteval štiri smrtne žrtve in enega ranjenca. Karabinjerji so takoj začeli morilce zasledovati, vendar zasedaj brez slehernega uspeha. Antonio Bel-lopede in Michele Martellone sta bila pri priči mrtva, Antimo Piccolo in Giacomo Bellopede sta umrla med prevozom v bolnišnico, Augusto Applauso, ranjen v noge in roko, pa se zastražen zdravi v bolnišnici.
Napadalci so svoje žrtve čakali v nedograjeni zgradbi nasproti hiše, v kateri so po vsej verjetnosti kamoristi imeli svoj »vrh«. Tisti, ki je imel puško, je bil v prvem nadstropju, ostali trije ali štirje pa v pritličju. Ko je četverica prišla na cesto, so užgali po njej iz vsega orožja: s puško so izstrelili kakšnih sedem strelov, iz revolverjev pa 15. Prav takrat se je z avtom pripeljal mimo Augusto Applauso. Ni še pojasnjeno, ali se je po naključju pripeljal mimo, ali pa je čakal udeležence »vrha«, da jih odpelje. Napadalci so streljali tudi nanj, vendar se je izmazal.
Po izjavah nekaterih očividcev, naj bi morilci zbežali po poljih in na cesti ustavili avtomobilista, ki jih je pod grožnjo odpeljal neznano kam.
Zakaj je potonila ribiška ladja?
CAMPOBASSO — Ribiške ladje zasebnikov, finančna straža, vojna mornarica s helikopterji, letalom in plovili so sinoči prenehali brezuspešno iskanje štirih mornarjev ribiške ladje Domenico Girio Recchi, ki so iz nepojasnjenih vzrokov v noči od ponedeljka na torek doživeli brodolom, sami pa skoraj gotovo utonili v sedaj mrzlem Jadranskem morju, kakšnih osem milj od otokov Tremiti. Iskanje bodo nadaljevali danes, čeprav bo po napovedih gosta megla. Ladja s 100 BRT leži v globini 150 metrov.
Vest o nesreči so na povratku z morja prinesli mornarji ribiške ladje Anastasia 2; na poprej navedenem območju so našli nekaj ladijskih kosov in še zložen napihljivi rešilni splav z imenom ladje, kateri je pripadal.
Med vzroki za nesrečo na prvem mestu navajajo možnost, da je ribiško ladjo »pregazila« neka velika ladja na poti po Jadranskem morju. Če se je to zgodilo, potem obstajata dve možnosti: ali so na tej veliki ladji opazili nesrečo in nadaljevali pot, ali pa se sploh niso zavedli, kaj se je zgodilo. Kdor pozna pomorski promet, ve, da ladje nekaterih držav takoj po izplovitvi iz luke vključijo avtomatskega pilota in njemu prepustijo skrb za krmarjenje in varnost, sami pa se ukvarjajo z drugimi stvarmi.
CAGLIOSTHO 3B OD.SEL, KAČ DIHAL PA DE RAZMI-ŠLUAL...
DOBRD DE V-SAJ TO, DA IMA KRAL3ICA -DENAR, & KATERIM BO OGRLICA LAHKO PLAČANA...
v____________________>
O
o
TODA, SIRE, M3EN0 VELIČANSTVO PO-
NIKAKOR N£„/ KRALDICA NE MARA RAZMETAVANJA.. PRED MANO SE DE TRE6UDE DENARODREKLA OGRLICE...
| KRALJICA 3E KRALOEVO ZAVRNITEV SPOROČILA DEANNE,. |
KRAVO DE ODKLONIL, DA BI Ml DAL PETSTO TLSOC FRANKOV... POVEJTE KARDINALU, DA BI DENAR SPREJELA TUDI OD NJEGA... SAJ DE ZE BIL TAKO PRIJAZEN IN Ml GA JE SAM PONUJAL...
m
m
m'
,3E priSel k njemu zaradi pop ?TARE£'A dolga... kardinal n
kPOVEDAL, DA JE ZDAJ NA TESNEM-
kraljičin obraz je prekinil obup,..
TO JE KAZEN, KER SEM STORILA NEKAJ ZA KRALJEVIM HRBTOM... NE GLEDE NA LEPOTO OGRLICE, JO BOSTE ODNESLI ' NAZAJ K JUVELIRJJU ...
Dejavnost, ki daje prestiž, zaposlitev in dobičke
Triumf italijanske mode v francoskem glavnem mestu
Italijanski modni ustvarjalci so lahko resnično zadovoljni. Dolga leta so bili ob irancoski visoki modi le kot njene pastorke, danes pa so ji že enakopravni partnerji, če je ne celo presegajo.
V oktobru so bile v Italiji številne modne revije italijanskih modnih ustvarjalcev. Prvič so se na teh pojavili s svojimi modeli tudi francoski modni ustvarjalci, kar je za dobre poznavalce mode pomenilo, da so Irancoski kreatorji priznali italijansko visoko modo in ji dali primerno zadoščenje.
No, sedaj, v teh dneh, pa se je zgodilo še nekaj bolj pomembnega za italijansko visoko modo. V glavnem mestu visoke francoske mode — Parizu, so namreč vidni italijanski modni ustvarjalci prikazali svoje modele za prihodnje poletje, jesen in zimo in doživeli navdušen sprejem in velik uspeh. Pravijo, da so kupci z vseh strani sveta pokupili vse prikazane modele in da so bili nad njimi zadovoljni vsi: tako tisti, ki bodo naprej prodajali te modele v verziji pret-a-porter, kot tudi ostali, ki jih bodo, v širših verzijah, izdelovali v tovarnah modne konfekcije.
Toda italijanska moda ni doživela priznanja samo kupcev in francoskih modnih ustvarjalcev, temveč so nekateri od teh prejeli najvišja priznanja celo francoske vlade. Tako je italijanski modni kreator Valentino prejel visoko priznanje od predsednika francoske vlade Chiraca, vidna priznanja pa so prejeli tudi kreatorji modelov za mlade oziroma za najstnike.
Vse je bilo v tako lepem in dobrem razpoloženju, da so na sprejemu za italijanske modne oblikovalce v Parizu prvič natočili v čaše, poleg francoskega šampanjca, tudi italijansko peneče se vino, »spumante«.
To je največ, kar smo lahko dosegli, je dejal Valentino, in pritrdili so mu vsi ostali italijanski modni kreatorji, ki so z uspehom lahko resnično zadovoljni.
Vsi, ki so dosedaj govorili o modi kot o nečem, kar zadeva le nekaj nečimrnih žensk, ki ne vedo, kaj početi z denarjem in ki svoje življenjske težave utapljajo v lepih oblekah, krznenih plaščih in nakitu (seveda, če imajo denar), naj te svoje sodbe sedaj obdržijo kar zase. To danes še zdaleč ni več resnica; kajti moda je v italijanskem, pa tudi sicer v marsikaterem zahodnem gospodarstvu ena najbolj aktivnih gospodarskih dejavnosti, ki daje delo in zaslužek ne samo kreatorjem ter tekstilnim tovarnarjem, designerjem, manekenom in manekenkam ter številnim privatnim krojačem in šiviljam, temveč daje prestiž državi, odkoder ta moda prihaja in odkoder prihajajo tudi sloves, zaupanje, pa zakaj ne, tudi navdušenje tako odrasle klien-tele kot tudi mladih.
Danes visoka moda ni le pojem za maloštevilne bogataše v svetu. Danes preplavlja visoka moda s svojimi napotki ves svet — vse, kar se okrog nje in okrog oblačenja vrti in ustvarja. Tako je treba gledati tudi na ta zadnji uspeh italijanskih modnih ustvarjalcev v Parizu, ki se vračajo domov kot zmagovalci, s priznanjem, da so — če že ne najboljši, pa prav gotovo med najboljšimi kreatorji mode na svetu.	N. L.
Eden izmed modelov italijanskega modnega ustvarjalca Valentina, ki so ga prikazali v Parizu (Telefoto AP)
Poletna obleka modnega ustvarjalca Giudicellija	(Telefoto AP)