VII. SEMINAR SLOVENSKEGA JEZIKA, LITERATURE IN KULTURE
Ta seminar je tudi 1971. leta (od 5. do 17. julija) organiziral kot del filozofske fakultete v Ljubljani oddelek za slovanske jezike in književnosti. Za koncept in izvedbo seminarja je skrbel organizacijski odbor pod predsedstvom J. Toporišiča.
Delo seminarja se je odvijalo v obliki lektorskih vaj, posebnih predavanj, obiskov znanstvenih in kulturnih ustanov in predstav, poučnih izletov, družabnih srečanj in privatnih stikov udeležencev s predavatelji.
Lektorske vaje so bile dveh vrst: dveurne obvezne iz sodobnega knjižnega jezika in njegove stilistike (lektorji F. Drolc, J. Dular,'H. Kranjec-Jug, I. Kozlevčar, V. Nart-nik, M. Orožen, B. Pogorelec, J. Toporišič, J. Zor) in enourne fakultativne (ki pa se jih je udeleževala do polovica seminaristov) iz zgodovine slovenskega jezika (F. Bezlaj in T. Logar). Lektorati so bili različni glede na to, ali so bili za začetnike ali za napredovale, za jezikoslovno ali literarnozgodo-vinsko zainteresirane, 2 lektorata pa sta bila za zamejske Slovence.
Jezikoslovna predavanja so bila naslednja: Neavtohtone prvine slovenskega knjižnega jezika (J. Toporišič), Etimološke analize slovanskih homonimov (F. Bezlaj), Glagoli premikanja v slovenščini in ruščini (F. Jakopin), Sintaktična vloga samostalnika in pridevnika (I. Kozlevčar), Jezik novejše slovenske proze (B. Pogorelec), Jezikovna knjižna tradicija prekmurskih in štajerskih pisateljev (M. Orožen) in Formanti pregibnih besed v slovenščini in srbohrvaščini (J. Jurančič). — Literarnozgodovinska predavanja: Smeri v slovenskem slovstvu po 1. 1945 (J. Kos), Razvoj in tipologija slovenske književnosti (B. Paternu), Sodobna slovenska dramatika (M. Zupančič), O začetkih   slovenskega   pesništva   (J.   Koruza),
Avantgarda v slovenski književnosti 20. stoletja (M. Kmecl) in Problem fabule v Cankarjevi prozi (F. Bernik). Z umetnostnega področja sta bili predavanji Z. Kumer (Ljudske pesmi vzhodne Slovenije) in J. Sivca (Glasbeno delo na Slovenskem v 16. in 17. stoletju). Preostala predavanja: F. Stare — Izrez kulturno-historične vloge brežiškega kompleksa v prazgodovini, B. Grafenauer — Mesto kmečkih uporov v slovenski zgodovini, V. Novak — Materialna kultura v slovenskem panonskem območju, N. Šumi — Ustroj ljubljanske mestne podobe.
Zlasti splošnokulturne teme predavanj so bile uglašene predvsem na starejša obdobja in na vzhodni del slovenskega prostora. — Posamezna predavanja so udeleženci dobivali ciklostilno razmnožena, sedaj pa so na razpolago tudi vezani zborniki vseh predavanj.
V okviru dodatnega programa seminarja so bili seminaristi na koncertu srednjeveške glasbe na dvorišču Trubarjevega antikvariata (ta je bil tudi prireditelj koncerta) in na operni predstavi v Križankah. Sprejeti so bili še na Inštitutu za slovenski jezik in v Narodni in univerzitetni knjižnici. Na oddelku za slovanske jezike in književnosti jim je bibliotekar M. Kranjec pripravil razstavo slovenskih slavističnih del. — V okvir dodatnega programa gredo tudi poučni izleti; en popoldanski je udeležence popeljal na Vrhniko in k Močilniku (strokovno vodstvo T. Logar in J. Toporišič), drugi pa slovenske seminariste v Vrbo, v Dosloviče in na Bled (o Prešernu govoril B. Paternu, o Finžgarju J. Toporišič). Celodnevni nedeljski poučni izlet je vodil najprej na ogled eksponatov Forme vive v Kostanjevici, od tod v Pišece, rojstni kraj našega velike slo-varopisca M. Pleteršnika, nato še v Kumro-vec in na grob prvih slovenskih talcev v
117
Dobravi pri Brežicah ter končno v brežiški muzej, kjer je poleg zanimive arheološke zbirke zelo vredna ogleda še narodopisna, poleg tega pa še posebna oddelka za zgodovino kmečkih uporov in izseljenstvo ter slovita poslikana baročna dvorana (največja v Sloveniji). Ekskurziji je zgodovinska in arheološka pojasnila dajal ravnatelj brežiškega Posavskega muzeja, prof. Stanko Ska-ler, slavistična pa T. Logar, J. Zor in J. Toporišič.
Družbenopolitična pomembnost prireditve je bila poudarjena s sprejemom pri predsedniku ljubljanskega mestnega sveta, inž. M. Košaku, znanstveno-pedagoška pa s sprejemom pri rektorju univerze, prof. dr. inž. M. Grudnu; dekan fil. fakultete, prof. dr. D. Cvetko, pa je sprejel skupino zamejskih Slovencev.
Seminarja se je udeležilo 105 ljudi iz 19 držav: Avstrije — 15, Bolgarije — 3, Češkoslovaške — 6, Danske — 1, Francije — 4, Italije — 33, Jugoslavije — 1, Kanade 1, Madžarske 2, DR Nemčije — 3, ZR Nemčije — 10, Nizozemske — 2, Norveške — 1, Poljske — 7, Romunije — 5, Sovjetske zveze — 2, Švice —¦ 1, Velike Britanije — 1, Združenih držav Amerike — 7. Večina (92) jih je dobila našo posebno štipendijo, preostalih 13 pa se je seminarja udeležilo na lastne ali druge stroške. Predavanj so se udeleževali tudi tuji študenti, štipendisti naše države, in drugi gostje.
Po znanstveni ali zaposlitveni lestvici je bilo med udeleženci seminarja 17 univerzitetnih učiteljev in znanstvenih sodelavcev, 23 asistentov, aspirantov ali lektorjev univerz in znanstvenih akademij, 10 kulturnih delavcev in prevajalcev, 22 srednješolskih profesorjev in učiteljev, 32 študentov in 1
dijak (koroški Slovenec). — Vsak Seminarist je prejel knjižni dar v višini 400.— ND. Seminar so financirali: Izvršni svet SRS, Izobraževalna skupnost SRS, Sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Zvezna komisija za kulturne stike s tujino, Društvo slovenskih pisateljev in RK SZDL — Komisija za manjšinska vprašanja.
Seminar je kot izjemno pomembna manifestacija slovenskih duhovnih znanosti in narodne samobitnosti in enotnosti vseh Slovencev pri udeležencih seminarja naletel na zelo ugoden odmev. Je ena najbolj otipljivih oblik naše povezanosti s svetom, organ posredovanja informacij o našem jeziku, literaturi in kulturi in neposredni raz-širjevalec našega jezika ter leposlovnih in znanstvenih del. Njegov nadaljnji obstanek je zaradi tega nujen.
V zvezi s VII. seminarjem slovenskega jezika, literature in kulture so nastale naslednje bibliografske enote;
1. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. 9 str.
2. Program VII. seminarja slovenskega je zika, literature in kulture. 5.—17. julija 1971, Ljubljana. 4 str.
3. (Predavanja) VII. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. 337 str.
Glede na pravkar povedano odziv na ta seminar v javnih občilih, čeprav kolikostno morda večji kot doslej, vendarle ni odseval kakovostne in celotnostne pomembnosti te prireditve (prim. Delo, radio, televizija), saj se naš novinar v tej zvezi zanima skoraj le za izjemne posameznosti ali pa za malo povedne splošnosti.
Jože   Toporišič Filozofska fakulteta v Ljubljani
118