5TEV—NUMBER 184. HEARST PRAVI, DA JI WIL-80N A VTOKR ATICNI ANOLOMANI JAK' ALBANCI VSILI AVLOHO IX UJ1U V»0 ITALIJANSKO OARNIZIJO B*lfrad, 30, jun. - Ii Hkoplja je priftlu vw»t. d« a» ullmnaki vit«. * »*«kokom navojill Avlonn lu ujeli vaa italijaimko gamiiijo v mw»tn. Italijani Jmtj0 ve|ikr ^ Kul>». Veat ni potrjena. ZANJO JI ODDANIH «I8T GLASOV PROTI PA TRU1. PROSVETA OUSU0 $14YMHHS* M Aaocap uporom* umrnia njevm^lm makom« poppoike jsmtm Can« oglasov po dogovoru. Rokopisi m ne vračajo. N^nuu: Z«-«linjeae drt.v. (Air.n GkU*g») in Canada 14 00 » Ifto. $2.00 m pol I.-U in «140 aa tri mesece; Chiarao $5.60 na lato, 4Ž<76 aa^oi l«u, 91.40 xa tri maaaca, in za lnoconatvo 17700. _^^ NmIot m vm, lutr Imm «1ik • "PROSVETA" MS7 fo. U«a4l« Atmim, CUmi«, flttooto. "THE ENLIGHTCNMfiFPt Or«ao of Um SlovraU onečno j« prijel 1 trden je deževalo in prireditveuf odbor je a strahom pričakoval, kako bo vraaie na dati, ki je bil določen v tukajšnji naselbini najple-menitejši prireditvi, katero «o rojaki Hrvatje le kedaj priredili v Ameriki. Prireditev je bila v korist Jlrvatake Noritttšnice v A-meiiki. — Ta dan je bil največji pro/.uik za našo naaelbino m nikdar m ne bomo pozabili; ostal nam bo v vodnem spominu. | oklepna a. Mft — mtoti Iht. KONVENCIJE STARIH POLITIČNIH STRANK. Ce kdo miali, da na konvencijah starih strank prevladuje ljudska volja ali da delegatje zastopajo ljudsko mišljenje svojega okraja, živi y,veliki zmoti. V teh strankah imajo prvo besedo na konvencijah politični "bosi" ali gospodarji s svojimi malinami, kateri zopet prejemajo ukaze od interesov, ki jih zastopajo. Ce politični gospodar pravi, da je za prohibicijo, je zanjo vaa njegova malina, argumenti se ne vpoštevajo in govorniki, ki hočejo prepričati drugo malino, da je na napačnem potu, store bolje, če take argumente pridrže zase, ker ne tratijo po nepotrebnem dragocenega časa. S predsedniškimi kandidaturami je ravno tako. Vsaka malina se ogreva za eneiga kandidata, politični gospodarji pa že naprej vedo, kdo dobi predaednilko nominacijo, ker je taka nominacija odvisna od gotovih koncesij, kj jih vsaka malina pod vodstvom enega politične gospodarja ali pa skupine takih gospodarjev zahteva ai S platformo je pa se alabeje, ker niso izvoljeni kon-ftresniki ali senatorji nikdar obvezani, da izvedejo, kar je stranka sprejela na svoji konvenciji. Pa je to resnica, se lahko vsakdo prepriča pri važnih vpralanjih, ki pridejo na dnevni red v kongresu. Dogodi se, da se dve frakciji iz obeh starih strank združita pri važnem predlogu in glasujeta zanj ali pa proti njemu. Ce katera starih strank na pr. sprejme v svojo platformo dalekosežne socialne reforme in izide iz volilnega boja kot zmagovalka nad vsemi drugimi strankami, le ni s tem rečeno, da bodo ^socialne reforme tudi izvedene. < V predzadnjem kongresu smo imeli priliko Opaziti, da jfe bil po silni in ogromni agitaciji od strani "Amerilke delavske federacije", socialistične stranke in drugih naprednih elementov sprejet zakon za varstvo otrok. Kongres je postavo sprejel, predsednik jo je podpisal, da je posula pravomočna in danes ni ta postava več pravo-močna. In zakaj? Republikanci in demolfratje v južnih državah imajo popolnoma druge privatne interese kot pa pr. v severnih državah. V teh dr$avtjh ni sram fabrikantov sprejemati dobička, ki prihaja od drobnih otroikih prstov. V Severni £ajroli*ii je naki oče, golo orodje tovarnarjev, vložil tožbo na sodilču, da zakon za varstvo otrok omejuje njegovo osebno svobodo, ker brani njegovim otrokom do gotove starosti delati v industriji, čeprav bi otroci radi delali. Zadeva je prišla pred najvilje sodiiče, ki je proglasilo zakon za varstvo otrok z večino glasov protiustavnim. Tako so bili releni zadrege listi poslanci in senatorji, ki so glasova!! za postavo, kajti rekli so lahko, da 00 storili svojo dolžnost in da ne morejo pomagati, če je najvišje sodiiče proglaailo zakon protiustavnim. Ustreženo Je pa bilo tudi tistim nazadnjalkim elementom, ki za izkorilčanje otrok. Seveda ima kongres moč, da sklene, da nimajo sodniki kaj govoriti, če je postava ustavna ali protiustavna in da je vse ustavno, kar sprejme kongres, ker predstavlja najvišjo oblast v republiki. Ali poaland starih strank se bodo varovali takega zaključka, ker bi vrata aa proglasitev neželjenega zakona protiustavnim ostala zaprta. Dokler se v stitrih strankah ne odpravi politično "bo-sovstvo" in ne uvede ntrankamka disciplina, ki vtže vse poslance ene stranke, da izvedejo program, na katerem ao kandidirali, toliko časa se ne more govoriti, da prevla-dige demokratični duh na Uh konvencijah, kajti pritisk, ki ga izvajajo politični "gospodarji", da so sprejete njih želje, čeprav so stvarni argumenti proti njih željam, ni drugega kot vsiljevanje volje političnih "gospodarjev" ljudstvu. gledalo je, kot da hoče narava rama ari pomoči k boljšemu vepe-hu ufie prireditve in da tu^U oup hoče dati svoj del k iemu pleme nitemu namena. — Ze zgodaj v jutpo je f>ilo opaziti na ulieatk' naše naselbine Člane na&ega društva a hrvatskimi trobojnicami na prtih, .in ae pogovarjali o pri* redit vi. -Na obrazih vaeh je bilo £itati veselje in vsi so nestrpno pričakovali prihoda eoaednjilfc; bratskih društev, povpraševali so odbornike veseličnega odbora. 16 so hiteli sem in tja, da iz-vršijo še zadnje pripravi'. — Ob poldeseti uri so pričela pri-, hajati prva društva iz okoliee, daljne in bližnje. Prva so prispela na veseliČni prostor driištva iz tukajšnje naselbine, ki so se udeležila prireditve korporativno. Hrvatska godba je spremila vsako došlo društvo. — Ob deseti uri so prispela bratska društva iz •Kast Si Louira, ki so bila najpri-artoaje pozdravljena. Malo ka Kadim. m. -»atteo in haearja, kanal aha dotfnoat, da se brigamo za ajprerfkrfetjcne otroke nalili u-rn rlili •obratov, ki ttUuajo nikogar na tem avetu, da bi zanje akr-~ bel. Apeliral je ita vse d„ naj delujejo neustraSeno naprej" po začrtani poti, da se doseže cilj. jftodu'.)"! je, da toni nobena ini-ločina, uego je to bratska doiž-1 »e brigamo za nepreskrbljene otroke naših umrlih bratov, da zgradimo do«? za sirote in naše onemogle liane. In to je tu- di na«en naših podpornih nizaeij.— Nato ae je razvila prosta zabava, ki je trajala pozno v noč Ut zabava je bUa popolnoma ne-.priail jena in vai so ac zabavali prav po domače. Razšli amo se kot branje in z zavestjo, da smo l>ripomog$,4 f» iT " _ M bližjega uresničenja ideje, za ka- Umikanju nemaltaga generala vonJCIuoka. — Nemftki reneral von Kluck je odlel v ftvico, da ae tam stalno naseli. Ob tej priliki je dejal, da so razmere v Nemčiji postale hevzdržne. V septembru 1914 je general ob času bitke oh Mami ravno Ulico govoril, ko je bežal pred Francozi. Takrat ae je umikal pred francosko armado, zd*j se pa pml socljalistično, ki je zelo narasla v Nemčiji, kar po-kazuje Izid sadnjih državnozborskih volitev. Zdi se, da gem ral von Klu<'k ne prenese močnega sovražnika In da se ? takem slučaju bolj zanese na svoje notf<\ na v|ak ali pa avtomobil. mladinskega oddelka in odborniki hrvatakih društev iz Wood Rivarja, JU« ki so .pirfšli s jrose-bno karo. Kmalo nato so prispeli •niki ftcvstskih društev, naki oddelek in učitelji hr-e fiple iz St. Louiaa, Mft.-i no doapela vsa driištvj||! so se prijavila, in se zbrali v prostorni dvorani, je hrvatska g#d jba zaigrala nekaj kraauih pe-«mij. Nato so se Člani došlih drn štev razšli po naselbini. Ob tretji uri popoldan so se vsa društva zopet zbrala v pro storni dvorani, ki je pa bila premajhna ta dan, akoravno je bila največja v eelem mestu. Upravi telj mladinskega oddelka NftiE Hrufitva št. 20. brat Jura j Mor-gič je posdravil s kratkim nago vorom vsa došla društva in ed bornike poram ncnfii hrvatskih društev, da naj zavzamejo svoja mesta na odru. Nato je brat u pravitelj predstavil vsakega po-samezn>ga govornika navzočemu občinstvu, katere je občinstvo burnim aplavzom (posdraVUo Vsak govornik je vzpodbujal rojake, da naj neumorno delujejo po začrtani poti naprej, da se kmalo uresniči plemenita ideja, da ae zgradi sirotnišniea za Hrvatske sirote v Ameriki. Častita H so našemu društvu št. W mla rimskega oddelka NH2 za to plemenito delo, ki ga je. i* vršil o korist hrvatskim sirotam v Ameriki in poživljali ostala hrvatska društva, da naj podvsamejo sile* ne korake. — Veak govornik je prispeval v imenu svojega dru štva lepo vsoto kot dar v namen v katerega je tukajšnje društvo mladinskega oddelka priredilo to veeeileo. Društvo 222 NHZ je prispevalo iz svojega narodnega sklada sto dolarjev. —• Po končanih govorih je aaatS Pilo draštvo št. 8 mladinskega oddelka Iz St. juti, Slo., in vprizorilo krasno predsUvo, ki je najbolje izpadla. Fo končani predstavi je sledila deklamaefja katero je imel čUn društva št. i mladinskega oddelka NHfc iz flt Uuira, Jfo., ki je bila burno po-zdravljena od vsega navsačagn občinstva. Xato je nastopila ml*v dina hrvatske šp»e v Ht. Lonisu, Mo.. in zapola nekaj zelo krasnih hrvstsk^i pesmU, in na ieljo ob^ činMva so ui«rali ponoviti nekatere pesmi. •Po končanih teh tačkah ae ja brat Hat o Opič zahvalil v ime... prireditvenega odbora ivsim do-šli« društvom u ogromno lelho. kar so sta« pokazali, da čutijo v sebi daUaost m otroke umrlih aahratov. ki aia*jo ntU m uja Pi ■■ Okrog šestato delavcev je orsaniziranih in akoro ravno toliko je pa še neorganiziranih. Ra4i tega bo težak hoj. — Itoeedaj je le nuio število atavko-kazov In a ko se jih ne bo več pri-glaailo za petolizno slulbo, bo morala družba le te odsloviti, ker ji ne bo mogoče vaaj deloma obratovati. Valed tega ne svetujem nikomur, da bi sem prišel za delom, dokler se razmere ne uredijo. —' rga- £eročevalee. Napočilo je kraano jutro Nin iz- ^ro vai delujemo, iiazali smo *e ' ' ^ , z Ieljo, da ae udeležimo prihod- nje prireditve v ta namen v večjem itevilu.-— Te ^priredit ve so se udeležila sledeča društva mladinskega oddelka NHZ: Št. 75, v East St. Lomu, m. i S! 20 v Wood River, l\L; št.. 2 v St. Louis Ho.; It. 29 v liadi-son, 111.; nadalje sledeča podporna društva: "Ban Jelačič št. 237 Nv East St. 'Louia, 1U.; "Na da^št. 33 H. Ž. 111. v E. St. Louia, 111.; "Vjerne Hrvatk-e" št. 570 NHZ v jBaat gt. Louis, 111.; 'Brat-ska sloga" št. 429 NHZ v Wood Jfouat, IU.; "Sv. Duh" ftt. U5p H. Z. 111. v WoodKiver,Ul;"Sv. ) št. 49 NHZ v St. Louis, Jfo. i "g(v. Stanislav" St. 160 NHZ v 8t. liouls, Ho.; "Kršno Primorje" št. 6 H55IU v St. Louis, Mo. ; "Velebit" St. v St. Louis, Ho.; "Srce Ha rifino" št. 157 NttZ v St. Louis, Ho.; "^rvatnka sloga" v St. Louis, Ho.; Hrvatski Sokol v St Louis, "Rajski glas" št. 230 SNTJ v O ranite OitU. ' Sži^Z v Hf^dison, IU., "Oorska vila" St: 309 S^Pff v Madison, HI. j "Sveta Ana" St. 36iTNHZ Hadison, 111.; " VelebitM St. 112 HZnj v Hatlison, lil; "Sloboda' St. 152 H2I11 v Granite City, lil. "Bog i Hrvati" št. 22 NHZ v Graniie Crty, 111. tz te ogromne udeležbe je raz videti, da so bila zastopana vra društva iz okoliee in to je dokaz, da se bratje zanimajo za to veliko in plemenito idejo. Natančnega finančnega raču na o ti prireditvi mi je nemogoče podati, ker bi to zavzela preveč' prostora v listu, ako bi hotel na veeti imena posameznih daroval cev. Upam, da mi bratje ne bodo šteli v zlo, ako imena darovalcev ne navedem in ako navedem nemo eelo vsoto. /Ofeti dohodki eele prireditve, vesehoe ,in bazarja, znašajo 10205.33 (tisoč dvesto in pet dolarjev in 33 centov). ;Poleg tega je ostalo še 30 kosov raznih styari, ki se niso prodale na ba-zarju.— Tem potom se v imenu društva št. 20 mladinskega oddelka NHZ najiskreneje zahvaljujem -vsem društvom in bratom Jugoslovanom, ki so se udeležili te priredit-ve. In upam, da v bodočnosti, ko bo to društvo zopet priredilo drugo zabavo in bazar, da se iste u-deleŽijo ponovno v polnem 4tevi-lu; kot so se doeedaj. Največjo zshvslo pa moram izreči našim zavednim Hrvaticam, ki so se toliko žrtvovale in po svojih najboljših močeh pripomogle k tako dobremu vspehn.— f f Končno apeliram na vse brate Hrvate in seatre Hrvatice Sirom Zdr. držav da prirejajo veselice in zabave v korist hrvateki sirot-nišnici, da gredo pogumno in požrtvovalno na delo, fe se ts ideja čiatpreje uresniši in da složno delamo vai za en eilj. "Hrvatski dom za hrvatske otroke v Am n i Clevaland, O. — Prihodnja ali ttedma redna eeja društva "Sla-i va" *t. 173 8NPJ ae vriH 11. julija t. 1. v "Slovenskem narodnem domu" na SO. cesti tv spodnjih prostorih. Ker imamo na dnev-prireditvijo dobem redu v^e zelo važnih zadev, ' radhega opozarjam člane tega društva, da ae ,polnošteviluo ude ležijo te eeje. — JPričetek seje šel točno ob deveti uri 4 opoldan. — Joe Blatnik, tajnic. H aar na U« avetu. da hi o mojem mnenju je malo tako ".brihtnih" glavic, do bi lahko naredili račun za en teden aaprej in da bi vee Slo po Izstopil sem, ogledoval na Vk strani, kje biva kak slovenske tp« tere sin. No, slednjič sem vgndarl prikoraeal do rojakov, ki so me ^ lo prijazno postregli, ko aem ji. povedal, kdo in kaj sem. — Cum berland je mala ali prijazna m selbina in i>iov«»fi naseljen) t u naselbini — jih ni ravno veliko ^ ao vai zavedno-uapredni in goni« ljubni. Vsepovsod sem bil zelo stoljubno poatrežen, bodiai pr družinah kot pri pečlarjih. Ntj lepaa hvala vsem. Ta alovenaka m selbina pa slovi po tem, da je U kaj veliko brhkih liečiavie. No ^ tudi .urbarji m* kar '' takosvbodi" in so fign fant je in jim jpav privpS6i|W, du I si zbral vsak po eno^eclarieo i se vpregel v zakonski ^arem, ki j po izpovedi nekaterih zelo aledaj po izpovedi drugih pa tudi grenak Toda predno to atorite, morate iu tančpo p recitali pravila iu ustav pečlarake organizacije, v Juteri se glasi neka točka, da mora vm pečlar oziroma Član te organizac e plačati 60 "copakov" v p«čla sko htagajno. Ste razumeli! petd set copakov ('bucks'). Dokler f tega ne storite, ne dobite dovolj nja od papeža vseh pečlarjev| vaša poroka ni veljavna ofr pravovernih pečlarjev.— •Ko setn obiskal rojake v Cun berlandu, sem se podal na pot prišel v drugo precej veliko al vensko naselbino Diamondvill (dijamantove vile). Noge ho sel ustavile pred hišo rojaka A. Ark ta, ki me je zelo gostoljubno spr jel, me pokrepčal in nato me tak načrtu. Kajti vsi trgovci imajo že ^^ k wjakom obiskala ^ vse tako urejeno, da delavcu od te- ^ slovenc<> in z njegavo ^ denske plače malo ali pa nič ne o stane, njim ,pa vse. — Da delavci nekoliko pozabijo na kriie in teSave, katere imajo med tednom, .prirejajo rasne družbe ali kompanije izlete akoro vsako nedeljo,^rideližit i imajo pravico samo delavci, seveda plačati morajo vse le delavci zopet in pri tem kompanije napravijo še dobiček, delavci ki še ne rraumejo, pa prgvdjo, o kako so dobri naši "gospodje", da nam preskrbijo kaj takega. Marsikdo bi lahko prirejal take izlete sedaj v poletnem čaeu. Tudi jaz, ako bi mi bili rojaki tako naklonjeni. Da pa nc bodo rojaki mislili, da urno tukig v Milwaukee tako mrzle krvi, WM,pa navedem obsodbe vreden dogodek, ki ne dela prav nobene Časti slovenski naselbini. 12. junija t. 1. sta se namreč sprla dva vročekrvneža, rojaka, in posledica tega prepira je bil pre tep. Enega so prepeljali v bolni šnico z želo poškodovano glavo kjer je pa kpnalo okreval. Drugi se je pa ram prostovoljno javil poli cijl ii*sedaj čaka v zaporu, kaj mu bo aodnik povedal na dan obravna ve. Vzrok prepira je bilo baje Že večletno sovraštvo. — Poročeva- LISTNICA UBBDNIiTVA. Monroe T. A L. Oo., Monroc, Aifc, -— "Libby, Hont., P. O. Box 664." s potovanja. Cmkovič, tajnik j^aaoaha, Wls. — Člani društva " Jlrija*' St. 9» 8NPJ naj se udeležijo polnoštevilno prihodnje redne aesečne aeje 7. julija t. 1. Na dnevnem redu imamo več zelo važnih točk. Seja se vrii v navadnih društvenih prostorih In prič-|M ob (»Mini uri zvečer. — Opoaar-am tudi one naročnike na list Prosveto, katerim je potekla na-ročnins s prvhn julijem, da isto poaove. 'fbakdo lehko izroči naročnino na list brstu blagajnikn. —Rojaki, ponovite naročnino, da »e Va« list ne ustavil — Josip ■■ — V tukajšnji li-čarni. Ust "K I. and Wire Co.'\ inniia izbruhnila stavka, ker družba »i hotela ugoditi K mtmjm tmo o. 9»ni delavnik In 8Se povila- Piše A. Jankovioh. Veliko sem že slišal o deželi div-jega pelina in večkrat sem si jo želel ogledati na lastne oči in jo prepotovali. No, slednjič se mi je želja vendarle izpolnila in ogleda sem si jo temeljito~r Država Wyoming .ali slovenski izraz Mdežela divjega pelina" je pttfta dešela, pokrita s peskom in za poljedeljstvo zelo neugodna Farmarji se večinoma pečajo z ži-vinorsjo. Južnozapadni del je še zaraščen. V državi ni nobene industrije, nahaja se pa veliko pre-mogorovov, ki fedsj večinoma vsi dahro obratujejo. Slovenci, nase Ijeni v tej državi, ae v veliki ve#i-ui pečajo z kopanjem premoga ali črnega dijamanta. Nekaj jih je naseljenih tudi na farmi. Slovenci v Wyomingu ao v veliki večini napredni, gostoljubnim pri njih se počutil kot dana. Toda Izvzeti pa moram eno naselbino, ki je črna pike na zemljevidu slovenskih naselbin v Wyomingu in katero ponicje opišem.— ' V mestu 8ak Lake City, ki je baje najlepše mesto v vseh Zdr. držav sem se poslovil Od države rtah fn izročil mojega rojstva ko-Mi 'Železnemu konju" z naroČi-Ipm, da naj me prepelje za primeren "baScUS"m prvo slovenAo na nelbino v državi p^ina, ki stoj(l oh cesti, po kateri jo bo ubiral proti sapadn V "i^nenmbrr landn." psrdon. rnmherlsndu »e je "voz-•Uk" pozval, da naj ae pebtrsni iz. silju. sem napravil precej dobro "ku čijo". Dolžnost me veže raditeg da se mu najlepfte zahvalim za vi njegov trud, ki ga je imel z meno Lepa hvala tudi rojaku Pr. Petek in njegovi soprogi za postrežbo i prenočišče, — kakor tudi Vsem r jakom, ki so mi pripomogli < boljšega vspeha. — Iz te naselbine sem se podal bližnjo ne veliko slovensko nase bino Glencoe, kjer je naseljen nekaj slovenskih družin in tia nekaj sanTcev oziroma zavedni pečlarjev. Obiskal sem vse in p vseh sem bil žejo goetoljubt sprejet, da bi boljše sploh ne m< gel biti. Posebno dobro smo se ri zujneli pečlarji, ki so mi vse rai kazali In pripomogli do prav d< brega vspeha in nazadnje so m povabili na pečlarsko večerjo. P končani večerji smo pa pričeli rai pravi jati najvažnejše probleme I pečlariji in glavna točka, okoli ki tere se je vrtel ves naš pogovor a pa bile 'solnčne nože" in "jarei sv. Lukeža". N^ki pečlar se je razil, da se je že naveličal pomivi t i umazane piskre in ponve, posel no Sc~o poletnem Času, in da m sli in želi uklenHi se v omenja jarem. Jaz aem mu takoj pritrj val no pokimal in mu voftfiil V! frečo v zakonskem stanu, seved r pripombo, da bo prej plačal oi pristojbino, 50 copakov, katei mora vsak pravi pečlar plačati pečlarsko organizacijo, predno "oamodi". Odgovoril mi je, ( naj se nikar ne bojim, da ima i pripravljene. In s tem je bija nai razprava končana, zahvalil sei i e za postrežbo ih gostojjubnos poslovil in odšeh v črno noč, na fi« milj dolgo pot v bližnjo naselbin in ubral pot pod noge in mahi kar naprej. Pečlarji so mi branil da naj nikar ne grem peš in pon< Či, toda jaz aem jim dal razumet da se pravi pečlar in posebno i popotnik ne sme bati nobene stva ri in da njemu mbfa biti noč ravn tako kot dan. Pozdravljeni vi ved ni pečlarji na Glencoe. — ■H (DalJe.) Judenič ja tudi dobil | Kopenhagen. — Iz Kovna (Lit vanija) poročajo privatno, da Alekaander Gučkov, ki je bil vo. nI miniater v Kererenakijevi vladi zbral «000 prostovoljcev v vrha4 ni Pruaiji in ae pripravlja na in vazijo Rusije. Gučkof je lani p< magal JudeniČu pri navalu u Petrograd. ^ je Vladivoatak, 22. juta. —Otae bila otvnrjena ustavodajni »kupftčina v Vladivostoku, ki » menuje ljudska ski^ščina Dalj nega Vzhoda." V skupščini je 11 delegatov. Hedvedjev, predacd nik začasne vlade v vshodni Hibi riji, je izjavil, da je pripravljen sročiti aknpMni vaa vladne funkcije, iainssaši, kar področje začaanl riaAtO^* nov* revolucij« j« Uvel« 1« par ur. Vojno mi- nihtrHtvo porod«, d« j« bil Oku-m poraian v bitki * avtanimi timi in ujairova "armada'* j«-razprfteua. j« u«j uajbolif, *e je kilro na njihovi atrani. župan ni po mili ju I. Takoj j« v«l apoduje rde^e krilo svoj« len« in (a raaobaaif na ob-»inaki hiai in potvm so j* uaadrl i p bre« skrbi tekal na odlok« aovjo-tov. Boljuevikov ni bilo, pa£ pa j« vlada i*ved«la 2a rdeče kriUv na občinaki iiihi in lupan j» prejei pkmo, da j« auapeudinan. Nadzorni odbor. »»«* Ki, OOta -k. Mia*. J-. k.u., iuov t. T4tk • Tiakovni odbor. ■l JU. IfaJarni m d k U.l> ---- » • vpRMpmpBV OP > ' Združitveni odbor Ala^a MM Avt., Oh Jata TrUU. Sua tat, Uma* Pa. VABILO NA VESELICO kataro priredi SLOVENSKA MAXHOM GODB/ SftttJt vgtanovljana 1808,-drlavno nadsorovana) poiUJa danar hitro, sansaljivo in pod Jamstvom na via kmj« po najnilji dnavni tremi oani to ja m prtih bank, ki j« doaofla isplaftilo mh Valih poitljatav t nori domoviani. - tedaj« banana nakainloa, (Drafts) ta po-Wja hranilna vloga na vta sanealjlvi danarna »toda v domovini. ipMjona^rOnilno vlof«, pladnja otrosti lor iaplo-_____ fajo vtofo bros odpovodl,_ Kupuja, prodaja in manjuja danar po aajailjl dimi Isvrluja ločno, vastno in najoaaojo vta pravna in notaraka aadm. Lastnik jugoslovanske banke, Henry C. Zaro, bode v kratkem poslal v domovino veliko skupino naftih rojakov, kateri bodo potovali v spremstvu in zaičiti posebnega vodnika, kateri jih bode spremljal iz N*w Yorka v Evropo. Njegova dolžnost bode, da skrbi tekom potovanja za njihovo prtljago in da vse potnike banke'Hemy C Zaro zavaruje glede neprilik in nezfeod od časa, ko oiii osUvijo ameriško obalo do tedaj, da pridejo oni do kraja. Vsakdor, ki želi potovati s to skupinjo potnikov, naj takoj pile jugoslovanskemu bankirju Henry C. Zaro. SPREMLJANJE POTNIKOV IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Posebni zastopnik naie banke je odpotoval v Evropo, kjer bode storil vse potrebno, da dovede Vale sorodnike in znance v Ameriko. Ves denar, katerega pošljete Vašim ljudem v stari kraj, bode on izplačeval. Kačji tega naj vsi oni, kateri žele. da pridejo niihovi svojci v Ameriko in ki žele njim poslati denar tako, da slednjega sigurno in v najkrajšem času dobe, naj se zaupno obrnejo do nagega državno pooblaščenega bankirja H4nry C. Zaro. POŠILJANJE DENARJA V STARI KRAJ. Državno pooblaščeni bankir Hcnry C. Zaro pošilja dengr v staro domovino po brzojavu in po polti po najn nižjem dnevnem kurzu in pod jamstvom. MENJANJE DENARJA. V naši banki je vedno v zalogi velika količina vsakovrstnega denarja v zlatu, srebru in papirju, katerega je dobiti po najnižjej ceni. LiBERTY BONDI. / Ti bondi se pri nas kupujejo in za nje se doM najboljše cene. Mi jih tudi sprejemamo, kakor plačilo za par-niške listke. KM PREDUJMI. Državno pooblaščeni bankir Henry C. Zaro pomaga tudi našim rojakom pri izi>lublvid«ab ta juliji . t ...ii«.,*•».«,..,.»«»••• lao.oo "PaaSIDBNT WILSOM" r. Julija................ 190.00 MW TOBK—HAVBBi "LA savoib•' s. julij«.............................traso "la Loaaanrs" 10. julija.........................71.50 "LA TOVBAIinB" IS. jalljs........................10J0 Za vss nadaljna pojasnila m obrnit« osobno aH pismeno na slsro in prisnanja vrodno tvrdko EMIL Klfi 133 Socond A ve., vtplf.IL, new york, n. y. Najceneje In najhitreje Mlljanj.^danarja v .Url kraj, «a ebavlja poUm (draft) Ml vam »eAljeme lak la vi ea m Dana«. I* w M kadar ta Jak i no nn j bi lin j« hranlloUa, banka a« lak. č»ka^ Uda Jamo na raa *e4je ^ SiSI^mm ja eedao nafnltja. PdUlJamo danar tudi v im*r\ allidaa ala vaa aa vaa hraatlnla dobimo aa aaa ui<«*»<« knjiiniao Prodajami/ parobrodna Matfca aa »..,»r..t..i.. ,,..akrb»mo vaa pata JOHN MEMETH % Ui Ave.f Corner Uh Sir york crnr. 10E.22ndSt PI08VITA mmmimmmmmmmmmmmmmm POTOP. Zgodovinolri —■ roman — Spisal H. Sienkiewicz.—Posloveni) Podre vski. {Nadaljevanje.) 4» Krniti«' »i dene med tem na glavo Bubaglia-zijevo idil/no in izvleče oni zeleni pernufi, kateri jr imel doslej nalašč zataknjen asa pa«. "Poglej nem kaj, lopovi" reče, in mu pokaže znakov* poveljnikovega dostojanstva. "Ailah/ukrivi pr«**frašcu Tatar ter ae mu zgrudi k nogam. Uro pozneje ho drvili Tutarji že liki dolga veriga po poti, ki drži i« Lvova k Velikim Očem. Kmitie je jezdil na kostanjevorujavem konju, podarjenem mu od kralja, ter zaganjal čambul, kakor zaganja ovčarski pes ovoe. Akbah-Ulan je zrl nanj s atraliom in občudovanjem. Tal ar ji, veščaki v tej zadevi, ao uganili na prvi pogled, da jiin pod tem poveljnikom ne bo nrdoKtajalo krvi in plena, torej ao šli radostno za njim z godbo in pesnijo. Pa tudi Kmitie ne je radoval, zroč na-te ljudi, ki no ga apominjali gozdnih zverin. Njih divji glasovi ao ae razlegali dale/* naokrog, on pa je računal in premišljeval, s. tudi krni j j,, takoj zaklieoli "Noj se-razveseli Andrejeva duša?. . . Tskoj Je hot*l p««l»tl k vam sobarja, toda j«* srm dejal, da vam sam n^em t s pisma ter vnaj Ae enkrat poalo-vim t vami " Kmitie se »kloni r.is konja ter vneto objame ma1«ca viteza. "Moj lastni brat bi mi ne rtoril tnliko. ko« Uko vi storili za me!" raklič*. "PaJ mi Bog priliko, da v«m to tako p^ivrnemr* "lla! A vendar »rm ta« hotel dati natreliti.* "Soj tudi nkris bU vreden kaj boljfefo. Toda to ni oii I Naj me posekajo v prvi bitki, ako izmed vseh vitezov koga bolj ljubim nego voal. . .' Po teh besedah objame Kmitie znovič Volo-jevakega, Kateri mu k slovesu Ao reče: "Mamo bodite previdni a knezom Bogoala-vom, kajti ž njim ae ni lahko kosati C "Jednenui od naju je že pisana smrti" "Bog vam pomagaj I. , . Želim aročno pot! . . .Samo ne prizanašajte pruskim izdajicaml" reče Volodijevaki. "Ne vznemirjajte ae radi tega!" odvrne Kmitie. Volodijevski pomigne Redajjanu, ki ae je vea čas razgovarjal z Akbahom-Ulanom ter mu pripovedoval O Krniticevem bojevanju s Jlovanakiiii. na kar ae oba vrneta nazaj v Lvov. Kmitie pa je obrnil evoj oddelek ter se napotil proti severu. XVI. Daai ao ae znali Tatarji, zlaati dobruiki, izvrstno boriti, ao ie raje morili nooborožene ter planili Ženske in kar jim je priftjo pod roke. Tatarji pod poveljnStvom Kmitiea so seveda mrmrali na avojega vodjo, kateri jim je to zabra-njeval ter jih držal na uzdi, toda hot^, nehotč ao se mu morali podvreči. Toda blizu Tarnograda jih je nalatt nekoliko zaoatalo, da ao spustili "rdečega petelina" v llonelovaki ter nekoliko povaao-vali \ mladenkami. Toda Kmitie, ki je Že krenil k ToraaAevu, se je nakrat vrnil in ko je zagledal požar, zapovedal obesiti nekoliko Tatarjev, čemur ni ugovarjal niti aam Akbah-lftan, marveč se po-žuril ,da izvrši povelje, da ae "fcogadir" ne bi raz-, srdil. Radi tega ao jeli Tatarji Ae bolj spoštovati Kmitioa. Takšna je bila sploh areča tega avad-Ijivca. Nasprotno pa tudi ni puatil žaliti Tatarjev, in ko jim niso hoteli prebivalci opustoseiie krajine dati živeža in jim nasprotovali, je Kodne zapovedal, do ao jih pretepli a palicami, a župana je celo aam razčeenil a čakunom. To povelje je zelo ugajalo Tatarjem, kateri ao slastno poolušali krik prebivalcev ter govorili med aeboj : "Kj, sokol je ta naš Kmitie; on ne dopuati, da bi ae godila njegovim krivica 1" Ni ljudje ni konji niso ahujšali, marveč ae celo zredili, in atari Ulan je zrl a čimdalje večjim začudenjem junaka, cmokal g ustnicami ter dejal: "Ko bi mi dal Allah takšnega aina, pa bi mi ni ataroflt neiillo treba umirati od gladu v milil" Pa tudi Kmitie ga je potrkal aeratertje a penijo po trabuhu ter dejal : Poslušaj me, praael Ako ti ftvedje ne razparajo trebuha, pa gotovo opraviš vanj vae tule a j fin je jedilne ahrantbe." "Kje pa ao ftvedjef Prodno jih zagledamo, aprhnejo nam tetiva in loki." Zares ao jezdili ia počet ka po taki krajini, po kateri še ni korakala švedaka noga. Povsod ao ualateli na večje ali manjše tolpe oboroženega plematva in kmetov, kateri ao zaatopali ppgoatnma z grožnjo pot in katerim je bilo časih težavno izpovedati, da ao oni prijatelji in zvesti alužabni|ci poljskega kralja. Napoaled ao doapeli k Zamoatju. Pri pogledu na to trdnjavo so Tatarji ostrmeli, zlaati ko ho izvedeli, da je ona vzdržala napad Hmelnickcgo. •lan Zomojski jim je dovolil vstop v mesto. Celo Kmitie som se je čudil pri pogledu no te široke ulice prikrojena royno na italijanski način, na kolegij in akademijo, grad in mogočne topove ter druge vaakovratne utrdbe. Kakor ae je malokak velikaš mogel kosati z vnukom velikega kanclerja, tako ae je le malokatera trdnjava samogla kosati a Zamostjem. Ae bolj pa je ugajal Tatarjem armenaki del mesta. Njih nosnice ao poželjivo arkale vase vo-ujavo turškega uanja, katero ao Udelovali v to-varnah prišlecl iz Kafe, in njih o*i ao kar Žarele pri pogledu na alaščioe in drugo blago, kakor: preproge, aablje, kindžale,, loke, turške avetiljke ter vsake vrate dragocenoati. Sam kraljevi mednik ae je zelo prikupil Krni-ticu. Bil je to pravoati kralj v svojem Zamoatjtij človek spoštljive starosti, aale rasti, čeprav neko-liko holehav, ker ni «nol v avojih mladostnih letih krotiti svojih strasti. Ženske jo še vedno ljubil in zdravje mn ni bilo toliko zverišeno, da bi mu bilo veselje izginilo U srca. Bil je še samec in\ dasi ho mu odpirale najznamenitejše hiše v ljndovladl vrata na atešaj, je vendar trdil, da na more najfl sebi primerne dekliaa. Nekoliko pozneje ae je zaljubil v mlado Francozinjo, katera je afrer ljubila drugega, todo mu vendar dala radi njegovega bogastva svojo r*ko, in ni alurila, da ozaljAa njen prvi ljubimec, kateremu se je izneverila, enkrat a kraljevo krono svojo in njeno glovo. Mečnik ae ni odlikoval a posebno bistroumnostjo ter ae tudi ni poganjal za višjo čast in, ko so ga grojoll prijatelji radi pomanjkanja f-aiti-žel jnoatl, jim je odgovoril t "Ni reaniea. da mi Je primanjkuje, marveč Je imom še več nego oni, ki ae nklonjajo. (Vmu naj «4 drgnem oh dvorake pragove t V Zamoatju ninem samo Jan Zamojaki, marveč sam avoj gospodar Komnjekl." Tako ao ga tudi povsod klioali. Nosil ae je zelo preprosto, dasi j« imel odlično odgojo ter je mnogo potoval v mladosti po tujih krojih On je 70-vnril zelo skromno o svojem atonu. mogoče samo za to. da ao mu drugi ugovarjali. Sieer po Je bil boljši sin poljske Ijodovlade od, msrsiksterega drugega. Kmitie in Zamojaki sta telo ugajala drug drugemu in mečnik. ki Je rod videl, da so hvalili njegovo rmitoljuhnnst, ga je povabil s veseljem v grad Tam ae je on seaaanil t mnogimi odličnimi oso-bami, zlasti a njegovo aeatro, kneginjo Orlzeldo > lAnjeveeko. vdovo po kn«um Jeremiji, ki Je bfl že v vojem čea« skoraj največji gospodar v poljski Ijudovladi Bil Je zelo hogat, • prišel Jo ob času kozaških bojev ob avoje premošenje. tako. da je uživala kneginja Orkelda sedaj goatoljnbn^ svojega brala v Zamoat jo. Slovenska zemlja. m ALFB, V JIH ZOKJUDBA IK NJIH LIGE Spisol (Nadaljevanje.) V višjih legah, nekako od višine 1700 m pa do 2000 m se razvijajo alpake trate v ožjem pomenu besede v vsej svoji krasoti. One ao najmnogovratnejAa in oh čaau cvetja najbolj pestra« najbolj občudovana rastlinska družba alpskega pasa. Nizke, v gostih rušah rastoče travnate rastline (Phleum alpinum, Poa alpina, Pestuca fal-lax, Coros firma idr.) tvorijo o-snovno tkanino Airne zelene preproge. Vanjo ao v bogati obilici vpletene v živih barvah cvetoče alpske rastline in sicer ali poaa- (J en da na triglavensis in G- Froe- mezno, ali pa združene v nizke, goste blazinaste ruše. Ked temi zagledamo kaj kmalu smaragdno-zelene blazinice brezatebelne lep-niee (Milene acuulia), ki so potrošene i neštetimi rožaatorudečimi zvezdicami; kamenje ljubijo raznoliki k reč i (Sarifrago); tik iz-nad tal pridviguje pritlikava vr-bica (8alix retuaa) avoje vejice, okrašene z rudečimi ali rumenimi mačkami; razni petopratniki (Po-tentilla Cluaiana, P. aurea) nastavijo Lonia nora, R. f D. Ko. t, Bos 111. Irwin, Po. Pomagajte svojcem! Poljaki izpraznilo vzhodno Oolieijo. London. 2» jun. — Brzojavka U Prage, opirajoča se na poročilo v "Narodnih Ustih." se gla*l. da se poljdte čete v vzhodni Oolietjl pripravljajo na izpraznit o v deže- Sedaj pošiljamo vsak me-aec po eno ladjo zabojev v Jugoslavijo. Naša podružni-ea v Ljubljani, Kolodvorako "lica, akrbi, da prtdejft po-šiljatve na pravo moato. Sprejemamo zaboje do 1000 funtov teža, tovorni na znašo • 14e od fnnta. Strukel & Horak lo zaradi pritiakajočega navala - - . - * Ukrajina. Poljaki so okupirati jim pretijo t brezkončni, izneno- vzhodno Galicijo lansko Mol C*. Vinth Avo., Oor Mow Tork Ctty