CELJSKI TEDNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDISTiVA
CELJE 26. NOVEMBRA 1965 — LETO XV. — ST. 47 — CENA 80 DIN
OB DNEVU
REPUBLIKE
Danes imamo znova priložnost, da se vsaj bežno spom-
nimo poti, dolge 22 let, kolikor jih je preteklo od 29. no-
vembra 1943, ko so bili na zasedanju AVNOJ v Jajcu
ustvarjeni temelji nove Jugoslavije.
Danes poteka tudi 20 let od tistih burnih novembr-
skih dni leta 1945, ko smo na prvih svobodnih volitvah
pred vso svetovno javnostjo dokazali, da pomeni nova
državna ureditev voljo jugoslovanskih narodov. Odloči-
tev Ustavodajne skupščine, sprejeta 29. novembra 1945
v Beogradu, je bila samo potrditev in konec nekega
procesa v zgodovini naših narodov.
Toda današnji praznik republike proslavljamo v po-
sebnih okoliščinah: vsa prizadevanja in napori so usmer-
jeni v ostvaritev ciljev, ki smo si jih zastavili z gospo-
darsko reformo. Pri tem moramo seveda dalje graditi
našo socialistično družbo v vseh njenih samoupravnih
oblikah. Niso nam potrebne sanje o bodočnosti, pač pa
ustvarjalno delo na trdnih tleh vsakdanjosti. Morebiti
bodo leta, ki prihajajo, drugačna od tistih, ki smo jih
preživeli. Sedanjost je brez dvoma obremenjena s prob-
lemi, ki pa jih ne želimo in ne moremo odložiti, saj je
njih reševanje postalo predmet živega interesa državlja-
nov tako v delovnih organizacijah kakor v komunah in
na drugih mestih demokratičnega odločanja.
Dosedanje izvajanje ukrepov gospodarske reforme
kaže velike uspehe v boju, ki ga bijejo delovni ljudje
naše dežele in za katerega so se zavzeli kolektivi kakor
družbenopolitične organizacije.
Družbenim odnosom zasnovanim na samoupravlja-
nju ustreza vse bolj neposredno odločanje na področju
političnega življenja. Tudi tu imamo pomembne izkuš-
nje. Močno smo razvili skupščinske organizme od ko-
mun do "zveze. Njihov vpliv v javnem življenju je vse
močnejši. Prav tako- se je razmahnilo družbeno uprav-
ljanje v delovnih organizacijah, ki vključuje stotisoče
delovnih ljudi. Pri vsem tem je važno, kako sprostiti
tiste notranje sile, ki bodo dejansko nosilec napredka,
humanizma in socialistične demokracije na osnovi do-
stojanstva delovnega človeka..
če bi veljalo ob današnjem prazniku kaj posebej
naglasiti, tedaj naj bi bila to dosledna borba za osvobodi-
tev delovnega človeka, ki je v besedi in duhu Programa
ZKJ in naše Ustave že postal odločilen činitelj pri odlo-
čanju o najvažnejših vprašanjih eksistence in nadalj-
njega razvoja naše družbe. To je naš delež bogati zaklad-
nici mednarodnega delavskega gibanja, katerega del je
tudi Jugoslavija.
MD SLAPOVI PlIVE
v mestu na sotočju Plive in Vrbasa
se je pozne novembrske dni 1943. le-
ta pisala ena najsvetlejših strani
zgodovine nove Jugoslavije. V me-
stu, ki je doživelo rojstvo i^. procvit
srednjeveške bosenske države pa tudi
1463. leta njen propad in ki je sko-
raj pet sto let pozneje postalo rojst-
ni kraj nove socialistične Jugoslavi-
je. To je Jajce, mesto zgodovinskega
drugega zasedanja AVNOJ.
Tiste dni je bilo v Jajcu zelo ži-
vahno. Vedeti je treba, da je bilo me-
sto osvobojeno že 17. avgusta 1943.
leta, sovražniku v roke pa je padlo
spet 7. januarja 1944. Pet mesecev
svobodnega življenja mu je dalo po-
seben pečat. V njem so se zbrali
predstavniki političnega življenja itd.
Blizu katakomb je stanoval tovariš
Tito, nekaj korakov stran sta imela
svoje delovne prostore tovariša Kar-
delj in Rankovič. Tu je tudi hiša, v
kateri je stanoval in delal Moša Pi-
jade in kjer je 5. novembra 1943. le-
ta ustanovil Tanjug. Spričo živahnosti
me.stn«ga življenja ljudje niti opazili
niso, da je Jajce dobilo zadnje dni
novembra 1943. leta še nekaj novih
prebivalcev. Nihče ni videl njihovega
prihoda, zato tudi nihče ni vedel,
kaj se snuje. Tajnost je bila več kot
utemeljena in nujna.
V noči od 29. na 30. november je
bilo Jajce tiho in spokojno. Ležalo
je v globoki temi. Le mogočni sla-
povi Pive so tisto noč padali bolj ži-
vahno in razburkano, kakor da bi
slutili, da se v neposredni bližini do-
gaja nekaj velikega. Tisto noč v me-
stu ni gorela električna luč. Bila je
trda novembrska noč. Le onstran Pi-
ve, v velikem domu kulture, je bilo
vse razsvetljeno. Čeprav so bila ok-
na zastrta, se je vendarle tu in tam
prikradel žarek svetlobe.
V lepo okrašenem domu se je zbra-
lo 142 predstavnikov jugoslovanskih
narodov, od tega 17 iz Slovenije. To
so bili delegati drugega zasedanja
AVNOJ, ki so na tem zgodovinskem
sestanku sprejeli odločilne sklepe in
položili temelje novi tlržavi. Nekdo
od udeležencev tega zasedanja je v
svojih spominih zapisal: Poslušali
smo in ploskali, peli Internacionalo
in navdušeni opazovali naše vodite-
lje, ki so prihajali na govorniški
oder. Danilo se je že, ko smo utru-
jeni, sicer pa zadovoljni in srečni za-
puščali okrašeno in zadimljeno dvo-
rano. Naše delo smo obogatili z novo
zmago, katere se takrat še nismo
prav zavedali, ker se nam je zdela
v vrtincu partizanskih bojev logična
in jasna.
Občanom svojih komun čestitajo k dnevu republike ter jim
želijo veliko delovnih uspehov občinske skupščine in družbe-
no-politične organizacije občin:
Celje, Laško, Mozirje, Šentjur, Šmarje, Žalec, Krško, Ve-
lenje, Sevnica, Slovenske Konjice in Brežice.
Danes v CT:
—	UBOGI DIJAKI 2. str.
—	BESEDA PROIZVAJALCEV 3. str.
—	KONEC MORECEGA PLINA?
3.	str.
—	BOHOR IN UTRIP ŽIVLJENJA
4.	str.
—	TO IN ONO Z BLA^^CE 4. str.
—	V 80 DNEH OKROG SVETA 6. str.
—	ZADNJI DNEVI S. KAPUNA
8. str.
—	V SMRT ZARADI VŽIGALNIKA
8. str.
—	S KOLOM PO SOSEDU 8. str.
—	ABC NEGE 9. str.
—	KVALITETA NA PSU 10. str.
—	TATOVI NE PRIDEJO DALEČ
10.	str.
—	POVEZAVA ALPSKIH DOLIN
11.	str.
—	MINUTO PRED DVANAJSTO
13. str.
—	NAGRADNA KRI2ANKA, HUMOR,
.4MEKr)0TE 13. str.
—	S POTI NA HIMALAJO 16. str.
Gradbeni odsek Gozdnega go-
spodarstva Nazarje, ki ga vodi
ing. Desa Kozič, je že zaključil
letošnjo sezono gradbenih del na
cesti Matkov kot—Pavličevo sed-
lo. Zemeljska dela na cesti so
v glavnem gotova. Na razdalji
okrog dvesto metrov je treba ce-
sto še tlakovati in gramozirati
ter napraviti nekaj prepustov.
Gozdna uprava v Sblčavi, ki je
imela na vrhu sedla že dve leti
vskladiščenih okrog 200 kubikov
lesa, pa je poskrbela za odvoz.
Napravili so zasilni leseni most
in 16. novembra so v megli in
snegu že prodrli na vrh prvi ka-
mioni Gozdnega gospodarstva Na-
zarje. Ko bo odprt še maloobmej-
ni promet z Avstrijo, bo tudi tsC
predel Gornje Savinjske doline
zaživel v mednarodnem prometu,
z njim pa razvoj našega turizma.
I. A.
PRVI
KAMION
na Pavličevem sedlu
v OKVIRU PRAZNOVANJA DNEVA REPUBLIKE IN DVAJSETLETNICE OSVOBODITVE
OTVORITEV
SPOMIIVSKE
SOBE
JUTRI BO PREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA ZDRUŽENJA ZB NOV FRANC LESKOŠEK-LUKA OTVORIL SPO-
MINSKO SOBO IN ODKRIL RELIEF. SVEČANOSTI SE BODO UDELEŽILI POLEG SVOJCEV USTRELJENIH
TALCEV šE NAJVIŠJI OBČINSKI IN REPUBLIŠKI DRUŽBENO POLITIČNI DELAVCI
Jutri ob pol treh popoldne bo pred-
sednik občinskega združenja ZB NOV
Celje — JOŽE JOŠT sprejel 17 svoj-
cev ustreljenih lalcev v prostorih De-
lavske univerze. Sprejema se bodo
udeležili tudi družbeno politični de-
lavci celjske občine. Po pogostitvi in
podelitvi »Pisem na smrt obsojenih«,
bo ob 16. uri v Starem piskru sveča-
na otvoritev spominske sobe in bro-
nastega reliefa.
Na dvorišču, kjer je okupator
ustrelil 374 talcev, bo predsednik
združenja ZB NOV Slovenije tovariš
FRANC LESKOSEK-LUKA odkril
osem metrov dolg in dva metra vi-
sok bronast relief, delo akademskega
kiparja Cerneta iz Ljubljane. Po od-
kritju reliefa bo še otvoritev spomin-
ske sobe. Svečanosti se bodo udele-
žili poleg svojcev ustreljenih talcev
še predstavniki občinskih skupščin
Maribor, Ptuj, Slov. Bistrica, Zagor-
je, Hrastnik in Trbovlje ter najvid-
nejši družbeno-politični delavci celj-
ske ter vseh občin nekdanjega celj-
skega okraja.
Zvečer ob osmih pa bo kulturna
prireditev v prostorih Slovenskega
ljudskega gledališča v Celju, na kate-
ri bodo sodelovali pevski zbor F. Pre-
šeren, Komorni zbor ter recitatorji.
Ista prireditev bo že danes /.a sred-
nješolsko mladino ob sedmih zvečer.
B ARBIK A
LANDEKER
Iz dneva v dan, razen ob ne-
deljah in praznikih, je prišla ob
določeni uri. Osemnajst let dan
za dnem.
Ko je vstopila, ji je okrog oči
in po vseh drobnih gubicah, s
katerimi ima prepleten obraz, po-
skakoval nasmešek.
»Kaj še niste gotovi«? je rek-
la in takoj zatem ovohala ozrač-
je — »fantje«, preveč kadite.« Za-
tem je odprla okno.
. »Barbika ima prav,« bi ji pri-
trdila katera od kolegic. »Preveč
kadite.«
Obrazi, ki so bili za hip uprti
vanjo, so se znova pogreznili v
monotono vsakdanjost. Nato je
odšla. Kmalu za tem je odprla
vrata:
»Za danes je dovolj! Tudi jutri
bo dan,« je dejala in se nasloni-
la ob podboje vrat. Poleg sebe
je prislonila dolg ročaj od ome-
la.
Takšna je bila BARBIKA iz
dneva v dan. Zatem je počasi
njen obraz izginil iz vsakdanjega
življenja. V začetku je tu in tam
še kdo pobaral: čujte, kje pa je
Barbara? in ne da bi počakal
odgovor začel znova delati. Zdaj
je že lep čas ni več ob določe-
nem času. Potihoma, kot je žive-
la, med nami, se je umaknila v
svojo kuhinjo v Linhartovi ulici
18. Ob slovesu je dejala, da jo
srce daje.
Pod pazduho sem onegal dar,
ki so mi ga dali kolegi in se vi-
jugal po stopnišču, kjer v prvem
nadstropju stanuje. Počakal sem,
tako okrog poldneva je doma,
predpoldne je na tržnici. Kar ta-
ko, ponavadi ničesar ne kupi.
»Ooohooo,« je vzkliknila, oči so
se ji razstopile v smehu in nato
sva se začela oba smejati. Kar
tako, kot se smeje Barbika. Ka-
ko ste, kako oni, ta pa tisti in
ona, čisto vsi. In sva se znova
smejala. Takrat že v kuhinji.
»To vam pošiljajo kolegi . . .,«
sem mencal.
In vi? O sinu je nisem vpra-
šal. 2. oktobra 1942 so ga 23-let-
nega ustrelili v Mariboru. Pred
mizo na steni, na najsvetlej.šem
prostoru visi njegova SPOMENI-
CA. Njo so kmalu zatem zaprli,
nato pa odvlekli v internacijo. Tu-
di hčerko. Onidve sta se vrnili . .
Za sinom pa je ostala Spomenica
in od življenja razbrazdan obraz.
Relief neizpovedanega trpljenja
in bolečin.
»Vidiš. — dobro. Kuham kosi-
lo. Nato bom legla, noge me da-
jejo. Dopoldne sem bila pri me-
sarju. Gledala sem lep kos me-
sa. Marsikaj bi se dalo iz njega
narediti. Košta pa kovača manj
od dveh tisočakov. Strašna dragi-
nja je. Pomisli, na tržnici mi je
znanka pripovedovala, da bi se
zadnjič skoraj na pokopališču
stepli. Pomisli kam plovemo . . .«
Takšna je Barbika. Le s težavo
govori o sebi. Malo o sebi. Tudi
o stanovanju nerada govori. Ima
kuhinjo, skupno stranišče in hod-
nik; v ta prostor se je umaknila
in tu živi. Vsepovsod tema.
Svetloba prihaja od dvoriščnih
sten. Zidovi, sami zidovi in "zama-
zana okna.
»Sla .sem na stanovanjsko in
rekla: MOJ SIN IN JAZ IN VSI
SMO SE BORILI ZA VAS MLAJ-
ŠE, DA BI VI IMELI BOLJŠE.
Zase prosim le tistp kuhinjico,
malo sobico na oni strani hiše,
ki je že celo le|o prazna. Da mi
ne bi bilo treba še teh nekaj
let skozi to edino okno gledati
zidove. Te preklete zidove. Teh
imam dovolj iz zaporov, iz ta-
borišča. Si lahko misliš, kako
bi bilo lepo, ko bi mi zjutraj
posijalo sonce v sobo? Toda nič.
Ono stanovanje je prazno razen
zvečer, ko prihajajo čudni obi-
skovalci. Na stanovanjski pa so
mi rekli, da so brez moči ... Vi-
diš. te preklete zamazane zidove?
Jaz jih gledam že leta in leta.«
Gledala sva, paberkovala, nena-
doma: kodak, kok, kodak . . . Kaj
pa je to Barbika? To, pa imam
pripravljeno za soboto. Ko bo
kdo prišel poželet zdravja. Fant
je od radia so rekli, da pridejo,
pa verjetno vaši.
Pred tedni, ko je bilo srečanje
intcrnirancev na Svetini, je Bar-
bika nesla s sabo poln cekar
jestvin, ki jih je spekla in naku-
pila za to srečanje. Tako kot ne-
koč, ko so si delili zadnji griž-
ljaj. Njen obraz je žarel, ko so
peli: Bratje, podajmo si roke . . .
In tudi sedaj je.spekla. Za sobo-
to, kajti naslednji dan, v nede-
ljo, bo praznovala sedemdeseti
rojstni dan. Sama, potihoma, kot
je živela med nami. Ta dan bo
njen, ker je ona BARBIKA LAN-
DEKER čeprav to ne piše na
vratih njene kuhinje in ne na za-
mazanem zidu sosednje dvorišč-
ne stavbe.	Nani
DANAŠNJI »CT« V NAKLADI 24.000 IZVODOV
NAJVCEJA FILATELISTICNA RAZSTAVA V CELJU
Dr. IVAN RIBAR
POKROVITELJ
Vsem naročnikom,
bralcem in sodelav-
cem iskrene čestit-
ke ob prazniku re-
publike
Uredništvo in upra-
va Tednika
Kolektiv ČP »Celjski
tisk«
v okviru praznovanja 20-letnice
osvoboditve bo celjsko filatelistično
društvo. »Merkur« organiziralo doslej
največjo pionirsko in mladinsko fila-
zel pokroviteljstvo dr. IVAN RIBAR.
telistično razstavo, za katero je prev-
Kot smo izvedeli od organizatorja
razstave, se bo dr. Ivan Ribar oseb-
no udeležil otvoritve svečanosti, če
mu bo to zdravstveno stanje dovolje-
valo. Ob tej priložnosti bo društvo
razvilo svoj prapor in se preimeno-
valo v filatelistično društvo »dr. Iva
na Ribarja«.
Skrbno pripravljena razstava, ki jo
bodo odprli 27. t. m. ob 11. uri v Na-
rodnem domu je plod prizadevanj
članov filatelistične organizacije, ki
vodijo na šolah pionirske in mladin-
ske filatelistične krožke. Najboljše
kolekcije bodo nagrajene.
Kvaliteta na psu
Vso sezono črna rebra od
starih krav. Par reber in tri
plavc. Sram nas je, da moramo
prodajati takšno meso, pravi-
jo ])rodajalci Mesnine, eko-
nomske enote šmarske kme-
tijske zadruge.
Nokaj^ zaslužimo mi, zatem
zasluži še uprava Mesnine,
nato še centralna uprava, če
k temu dodamo še maržo —
me č-udi, da je še takšna cena,
pravi upravnik obrata v Ro-
gatcu.
Ta naša ljuba demokracija
je tako široka, da ne moremo
ničesar ukreniti, da bi stvari
izl)oljšali. Edino, kadar jih do-
bimo. da..., pravi tržni in-
špektor.
Na 10. strani
PISMA
PISMA
PISMA
TEDNIKU
RAZPRAVUAJMO UTEMEUENO
Dne 7. novembra je bila v Žalcu let;
na konferenca mladinp. Med ostalimi
problemi, ki so se in se še porajajo,
čeprav si vsi želimo, da bi jih bilo čim
manj, so mladi razpravljali tudi o zapo-
slovanju mladine. O tem je informiral jav-'
nost tudi vaš časopis in navedel nekate-
ra stališča in vsebino razprave. Na žalost
pa so nekatere stvari in »konkretni« pri-
meri prikazani samo skozi vsebino kon-
ference in izvajanj delegatpv na njej.
Tako je med drugim navedeno, da je
Tekstilna tovarna Juteks v 2alcu na kva-
lificiranem delovnem mestu v proizvod-
nji zaposlila absolventko srednje šole.
Resnica pa je, da je tekstilna tovarna
nudila vsem svojim štipendistom zapo-
slitev, obenem pa je pomagala reševati
problem občinske skupščine pri reduci-
ranju občinske uprave. Tako je usluž-
benko skupščine z nedokončano osnovno
šolo zaposlila na kvalificiranem delov-
nem mestu predilke, drugo uslužbenko
z dokončano administrativno šolo pa na
kvalificfranem delovnem mestu vdevalke.
Mladina pa namesto, da bi v današnji
situaciji, ko je vsem znano, da je admi-
nistracija preobširna, da se delo v admi-
nistraciji ceni previsoko in da so nega-
tivni predsodki do dela v proizvodnji —
prikazuje odhod v proizvodnjo kot kci-
tike vreden. Vaš novinar jih je v tem
podprl. Vprašanje in pomisleka vredno
je, kakšen efekt so hoteli doseči s tem,
da v času, ko se borimo za štipendije,
zaposlujejo delovne organizacije ljudi z
neko določeno izobrazbo tudi v proiz-
vodnji. Tako prikazovanje vsekakor ni
sitmulans, da bi se čimveč mladih ljudi
vključevalo v šole.
Zdi se mi, da nekateri mladinci v Žal-
cu pri tej zadevi niso čistih rok, kajti
vodstvo mladinske organizacije je ,na na-
še reagiranje, zakaj prikazujejo neres-
nične stvari — bilo pripravljeno s član-
kom v vašem časopisu stvar drugače pri-
kazati. Na žalost pa so v konceptu pri-
pravljenega odgovora bili znova neresnič-
ni podatki, izmikanja in iskanje novih
stvari, ki bi vsaj delno že prejšnjo laž
upravičevale.
Tudi mi smo bili nekdaj mladinci.
Upam si trditi, da smo bili celo mnogo
bolj aktivni kot so danes. Vsem nam
pa je prav iz našega aktivnega dela v
mladinski organizaciji ostalo v najlep-
šem spominu to, da sta nas tako SKOJ
kot pozneje mladinska organizacija vzga-
jala v resnicoljubnosti in v tem, da smo
interese širše družbe postavljali pred
svoje lastne interese. Tega koncepta bi se
naj posluževala mladina tudi sedaj, kaj-
ti s tem bi imela družba jamstvo, da
vzgaja res dobre državljane.
Vasilija Kranjc, Žalec
Ce poročilo s konference skrbno pre-
berete, je tam smiselno le nekoliko dru-
gače. Naš novinar je le poročal s konfe-
rence ne pa kogarkoli »podpiral«.
SE ENKRAT »NEPODPISANA«
Spoštovana ^ »Nepodpisana«, ki ste v
zadnji številki" »CT« pisali o »segedinarju*
v gostišču »Pri Guterju«! Skoda, da ni-
ste takoj povedali v gostišču samem,
kajti občutek imam, da vas, »nepodpi-
sane«,, v tem gostišču vsaj ob »segedinar-
ju« ni bilo. Poleg tega, do danes še ni
NOBEN delavec plačal za malico 350 di-
najev. Kajti v tem gostišču imajo delav-
ci iz tovarne ob vsaki malici vs^j 15
popusta.
Kdorkoli si — si prvi kritiziral — hva-
la! Vsaka poštena in objektivna kritika
mi je dobrodošla, toda POŠTENA in ob-
jektivna!
SLAVKO FERME (g. PRI GUTERJU)
NESPOŠTOVANJE
Kako malo spoštujejo stanovalci Ljub-
ljanske ceste št. 20, sočloveka, dokazuje
tale primer:
V omenjeni hiši stanuje tudi starejša
invalidna žena. Stanovalci pa ne upošte-
vajo njenega težkega stanja. Celo nasprot-
no — zavoljo tega ji delajo vse mogoče
težave. Pred dnevi ji je eden od otrok
celo ubil okensko šipo njene podstrešne
sobice. Plačal ji je verjetno ne bo nih-
če. Vprašujemo se, kako starši te hiše
vzgajajo svoje otroke. Namesto, da bi jih
poučili in jim razložili, kako težko je
pravzaprav življenje invalida, dovoljujejo
taka nečedna, sramotna dejanja. M. A.
78 STOPNIC
K članku »Nevarno razvedrilo« bi rad
pripisal še to, da so zdaj zazidali tudi
zasilni izhod, ki je vodil od dvigala do
kina in ostal je še samo dostop čez 78
stopnic. To vam pišem v prepritonju, da
bo prišlo do nesreče, če ne bodo uredili
kina tako, da bi imel izhod naravnost na
cesto.
Hkrati bi vas prosil, če bi mogli tudi
v Tedniku objavljati rezultate' loto in
roto-loto, po možnosti na bolj vidnem
mestu.
Krištof španiček.
Rogaška Slatina 61
Zvedeli smo, da so kino zaprli. Z vami
vred upamo, da ga bodo tudi uredili in
zavarovali obiskovalce, ker bi neradi po-
ročali o nesreči. Glede loto in roto-loto
rezultatov vam zaenkrat ne moremo niče-
sar obljubiti, pač pa smo »e za možnost
pozanimali.
POZDRAVI IZ PANCEVA
V PanČevu nas je precej Celjanov in
okoličanov, ki z veseljem pričakujemo
vsako številko Tednika, ki nas v Času
službovanja v JLA primerno seznanja z
novicami iz domačih krajev, četudi ie
list samo na osmih straneh, nas vseeno
razveseljuje, veselimo pa se že časa, ko
bo spet nekoliko bolj zajeten, saj bomo
potlej lahko iz njega zvedeli še več ka-
kor zdaj.
Z veliko nestrpnostjo smo pričakovali
objavo prvih »Slovenk«, saj je po napo-
vedi izgledalo, da bo to nekaj velikega.
Zdaj pa smo precej razočarani, ker po
slikah, ki ste jih objavili doslej, niste na-
redili kdo ve kako dobrega slovesa Slo-
venkam. So morda krive fotografije ali
kaj drugega? Se vedno pa upamo, da bo-
mo med objavljenimi slikami zagledali še
kaj boljšega.
Pozdravljajo vas in vse znance:
Polde Lešek, Bogdan Prislan, Jože Pe-
tauer, Viktor Kolenc, Franc Šubernik,
Ljubo Slapšak, Karol Stropnik, Tone
Žabkar, V. P. 1973/9, Pančevo.
Hvala za pozdrave. V današnji številki
bo dosti branja. Glede slik pa samo to:
kriva je verjetno rotacija, tu in temi pa
tudi kakšna slika. Sloves naših deklet pa
ni čisto nič prikrajšan. Soglašate?
PRIREDITVE OB PRAZNIKU
Povsod, kjer bodo praznovali 29. november — dan republike,
bodo letošnje slovesnosti še posebej skrbno pripravili. Občani
bodo hkrati s praznikom počastili tudi drug jubilej — 20-letnico
osvoboditve. Zavoljo tega bodo letošnje proslave in prireditve
nosile posebno obeležje. Marsikje bodo ob tej priložnosti izročili
namenu objekte, ki so jih želeli že vrsto let.
V Laškem bodo na primer odprli
preurejen nekdanji dom >Partiza-
naki bo odslej služil predvsem
kulturnim namenom. Dom bodo ime-
novali po znanem borcu za svoljodo
Dušanu Poženelu. Ob prazniku bodo
pripravili slovesno akademijo, v ma-
li stranski dvorani pa razstavo del
renesančnih umetnikov.
Na Šmarskem bo največ svečano-
sti že v petek zvečer. Med drugim
,bo na osrednji proslavi v Šmarju
nastopil pevski zbor osnovne šole,
recitatorji, godba na pihala in folk-
lorna skupna. Ob začetku pa bo
govoril predstavnik krajevne orga-
nizacije Zveze borcev. Več proslav
bo še v soboto in v nedeljo. Pripra-
vili pa jih bodo tudi člani gasilskih
društev, seveda pa tudi v osnovnih
šolah in v delovnih kolektivih.
Žalski občani so se na prazovanje
tudi že pripravili. Na slovesnih aka-
emijah bodo med drugimi sprejeli
tudi cicibane v pionirsko organiza-
cijo, pionirje osmih razredov v or-
ganizacijo Zveze mladine, ]>onekod
pa bodo mlade ljudi na slovesen na-
čin sprejeli tudi v organizacijo So-
cialistične zveze. Praznovanje bo
potekalo v znamenju 20-letnice osvo-
boditve, zato bodo tudi kulturni
sporedi prilagojeni temu velikemu
jubileju.
Najslovesneje pa bodo praznik
proslavili v Celju, ko bodo odprli
stalni razstavni prostor v Starem
piskru. Poleg osrednje slovesnosti.
ki bo. v celjskem gledališču, bodo
proshivljali še v obrobnih predelih
celjske komune. Na Frankolovem
V-.ado odkrili spomisko ploščo, praz-
novali pa bodo tudi v Vojniku, na
Svetini in drugod.
Še po'sebej slovesno bo v teh dneh
v vseh osnovnih in srednjih šolah
uaš^^ga- območja. Na stotine pionir-
jev si l)o ob jvrazniku prvič zavezalo
pionirsko rutico, veliko jih bo po-
štah) tudi mladincev. Vsi pa se bodo
spomnili vseh tistih, ki so se v Tiaj-
težjih dneh naše zgodovine borili za
lepši jutrišnji dan. Z mladino vred
pa bodo njihov spomin počastili tudi
v številnih delovnih kolektivih,druž-
benih organizacijah in drugod.
I. B.
SREČANJE BORCEV V KRŠKEM
V nedeljo, 21. novembra je bilo v hotelu
Sremič na Vidmu tovariško srečanje borcev
NOV, ki so zaposleni v tovarni celuloze in
papirja. K srečanju so bili vabljeni tudi
družinski člani borcev in upokojenci — čla-
ni ZB.
Predsednik aktiva ZB v tovarni celuloze in
papirja Vinko POLJANEC je pozdravil vse
navzoče in poudaril pomen takšnega sreča-
nja. Ob tej priložnosti so bivši borci NOV
obujali spomine na doživetja med vojno in
izrazili željo, da bi se še kdaj srečali.
'/ITNTiLO SOBOTO JE 45 ABSOLVENTOV TRGOVSKE ŠOLE PRAZNOVALO V
HOTELU EVROPA 40-LETNICO MATURE. SREČANJE JE BILO NADVSE GANUIVO,
SAJ SO SE NEKATERI NEKDANJI MATURANTI ZNOVA VIDELI ŠELE PO 40 LE-
TIH. V POZDRAVNEM GOVORU JE BILO NAGLAŠENA IN OPISANA DOBA TER
ZIVUENJE OD ZAČETKA ŠOLANJA LETA 1923 NA TRGOVSKI ŠOLI PA VSE DO
DANES, KO JE VEČINA TEH ABSOLVENTOV ŽE V ZASLUŽENEM POKOJU.
VELIKO NEKDANJIH ABSOLVENTOV JE PADLO MED OSVOBODILNIM BOJEM,
VEČINA OSTALIH PA JE PRIHITELA IZ RAZNIH KRAJEV DOMOVINE, DA BI
SE UDELEŽILA GANLJIVEGA IN PRISRČNEGA SREČANJA. OD PROFESORJEV
STA ŽIVA LE ŠE PROFESOR KONRAD FINK IN DR. ROBERT MARŠIČ, KI SE
PA ZARADI BOLEZNI SREČANJA NI MOGEL UDELEŽITI. V KRAJŠEM GOVORU
JE PROF. FINK NAGLASIL VREDNOST IN POMEN DRUŽBENO-EKONOMSKEGA
DELA NEKDANJIH ABSOLVENTOV TAKO PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO,
PREDVSEM PA PO OSVOBODITVI. V PRIIETNEM RAZPOLOŽENJU IN OBUJA-
NJU SPOiMINOV SO ZBRANI ABSOLVENTI PREŽIVELI NEKAJ NEPOZABNIH UR.
Komunalna banka Celje
s SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI SPREJE-
MA IIItAlVILNE VLOGE IN JIH OBRESTUJE
DO 7,5 o/o.
Za mlade vlagatelje mesečna nagradna žre-
banja s t>raktičnimi nagradami.
PASIVNI OBČANI
NA DOLGEM POLJU JE VEC KO 3.250 ČLANOV SZDL,
OBEH PODROČNIH KONFERENC PA SE JE UDELEŽILO
OKROG 170 LJUDI.
Zlasti slabo je bila obiskana kon-
ferenca v prostorih IV. osnovne šole
na Dečkovi cesti, saj se je je udele-
žilo le okrog 50 ljudi. Kot lani je
lo tudi tokrat precej kritike na
račun pasivnosti občanov, posebej
lanov ZK, zdravstvenih delavcev in
ngih, ki se jim po mnenju disku-'
antov ne zdi vredno oziroma ne ču-
• jo potrebe, da bi v takšnem okviru
sodelovali pri obravnavanju dolo-
čenih vprašanj. V splošnem je ta,
•o številu članstva najmočnejši celj-
'-i teren dokaj mlačen, kar je videti
rli i.z tega, da sta krajeva skupost
in krajevni odbor SZDL skupaj z
zavodom za upravljanje nepremič-
nin uredila prostore novega druž-
benega centra »pri Miklavžinu«, ki
pa ostajajo prazni, ker med občani
enostavno ni interesa, da bi jih
ustrezno izkoristili.
Dosti več zanimanja sta pritegnili
dve odprti tribuni, na katerih so
obravnavali številne komunalne,
šolsko varstvene probleme, urbani-
zacijo itd. Sicer se prebivalci zani-
majo za vse pojave v zvezi z gospo-
darsko reformo, za vprašanje cen.
zaposlovanje delavcev v tujini, zla-
sti Nemčiji oziroma odpuščanje de-
lovne sile itd., kar so izpričali s šte-
vilnimi vprašanji, ki so jih posre-
dovali, da bi nanje dobili odgovore;
vendar gre pri- vsem tem l)olj za
pasivno spremljanje dogajanj kakor
za aktivno sodelovanje v razreše-
vanju aktualnih vprašanj. Tako so
zbori volivcev zelo slabo obiskani,
zavoljo česar, povsem razumljivo,
tudi vloga odbornikov občinske
.skupščine ne pride do izraza.
Krajevni odbor SZDL je imel spri-
čo takšnih okoliščin še toliko težje
delo, saj so se problemi porajali že
ob sami organizaciji njegovega de-
la. V splošnem je k vsemu temu v
veliki meri pripomogla slaba pove-
zava terenskih organizacij, čeprav
so vzroki brez dvoma tudi še kje
drugje.	dhr
PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET^
v Vietnamu je iz dneva v dan hu-
je, vendar vse kaže, da je trenutno
najhujše ameriški vhjski, ki kljub
najbolj modelni opremi in nalašč
za takšna področja izšolanimi voja-
ki, ne more do živega vietnam-
skim partizanom, narobe, partizani
so v zadnjem času stisnili ameriš-
ke sile v kot, ki si iz njega skoraj
ne vedo več pomagati. Letala, heli-
kopterji in druga sodobna orožja
so ostala nemočna ob nasprotniko-
vih često primitivnih orožjih, a za-
to tolikanj bolj vroči želji, da si pri-
borijo in obvarujejo svojo svobodo
in neodvisnost.
V Južni Rodeziji se nadaljujejo
stavke v vseh področjih, s čimer
skušajo domačini onemogočiti sa-
mozvanega lana Smitha, ki si tudi
sicer ne ve prav pomagati iz zaga-
te, četudi je v Veliki Britaniji kar
dosti njegovih zagovornikov. Doma
rešuje položaj s streli na demon-
strante, navzven pa skuša dokazo-
vati umirjenost in samozavest.
Hudo kri je v vsej Evropi povzro-
čila ugotovitev, da nemška in dru-
ga zavezniška letala nosijo vgrajeno
orožje z atomskimi glavami. Četu-
di vsi zatrjujejo, da tega atomske-
ga orožja nihče ne more uporabiti,
če tega ne dovoli predsednik ZDA,
je vendarle preprosto vprašanje, ka-
ko bi bilo v primeru, če bi tovrstna
letala strmoglavila zaradi kakšne
okvare. Vsa Evropa se zgraža nad
tolikšno zahrbtnostjo ameriške vo-
jaške politike, medtem pa je v Za-
hodni Nemčiji ta čas kot naročeno
sprožil še drugo neljubo zgodovin-
sko ponovitev: mladi nacisti so iz-
vedli vrsto akcij, požigali domove
vseh naprednih Nemcev, risali klju-
kaste križe in vzklikali novemu ob-
dobju. Le kakšno naj hi bilo, ko še
starega nismo preboleli?
Kolikor tudi želimo, da bi mogli
kdaj v našem pregledu zapisati kar-
koli ohrabrujočega, se ne moremo
izogniti vedno novim neprijetno-
stim, ki se primerijo v svetu. Zad-
nje dni se je hudo razplamtel spor
tudi v Sudanu, kjer je vlada prepo-
vedala delovanje KF Sudana. Na-
predne stranke in del vlade ter par-
lamenta je ostro obsodil to prepo-
ved, ker je čisto protiustavna, a vla-
da si z vsemi sredstvi prizadeva, da
bi njen amandma sprejel tudi par-
lament. Uspeh je dvomljiv.
Tudi med Moskvo in Pekingom,
kjer je vladalo skoraj enoletno za-
tišje, je zdaj prišlo do novih neso-
glasij. Tokrat je Moskva reagirala
precej ostro, kar je za zdajšnji po-
ložaj Kitajske v svetu precej ne-
prijetno.
Da pa prazniki le ne bodo pov-
sem zamorjeni, nas razveseljujejo
vse boljši odnosi z našimi sosedi,
kamor bomo mogli v kratkem^poto-
vati tudi brez viz!
Zabeleženo za vas
Dragi bralci!
Ne vem, kaj boste rekli vi, to-
da meni se zdi, da so dandanašnji
dijaki strašansko ubogi. Ko sem
namreč v Mladini prebral članek
z naslovom »Gimnazijski prob-
lemi - celjski«, sem takoj vzklik-
nil:
— Neverjetno! Nezaslišano!
Pomislite, brezsrčni prosvetni
delavci jih ne pustijo na matu-
rantske izlete v inozemstvo, ne
smejo ne v Ameriko ne v Afriko,
kaj šele recimo v Avstralijo! Ta-
ko je popolnoma razumljivo, da
takšno velikansko nerazumeva-
nje onemogoča praktično spo.z-
navanje geografije. Seveda bi
bilo nesmiselno zahtevati, da naj-
prej spoznajo svojo lastno domo-
vino, ko v njej vendar živijo!
Drugo, kar se kot izredno pe-
reča problematika kaže iz ome-
njenega članka, je to, da gimna-
zijska mladina sploh nima ple-
sov, da pa so plesi pod kontrolo.
Ce jih nima, bi človek pač nehote
pomislil, da ne morejo biti pod
kontrolo. In če že so plesi, bi mo-
rali vendar vedeti, da demokrati-
zacija mladinskega življenja dan-
danes ne prenese nikakršnega te-
rorja v smislu kontroliranja, saj
so mladi ljudje tako zelo zreli,
da že vedo, kaj delajo! Da. Pu-
stimo starokopitne nazore in mo-
raliko lepo ob strani!
Nekega dne se utegne zgoditi,
da bo kdo protestiral:
— Tovariši, pomislite, prosvet-
ni delavci si drznejo nadlegovati
dijake v šoli s spraševanjem! Kaj
takega! Kakor da jim ne zaupajo,
da znajo! Saj to je nekaj straš-
nega! To je v popolnem nasprot-
ju z načeli dijaške svobode!
Kakorkoli, včasih riiaturanti
niso hodili na izlete v inozem-
stvo; pa saj, boste rekli, takrat
še tudi vesoljskih ladij ni bilo
— kakor da bi bilo to ,za čas,
gledan s pedagoško vzgojnega
stališča, kaj važno. Res je sicer,
da smo šolo reformirali, kakor
doživljamo v vseh pogledih do-
ločene reforme, toda do kam naj
seže reforma na področju svobo-
de mladega človeka in kje naj
se neha? Plesne vaje pod peda-
goškim vodstvom (če hočete, kon-
trolo), so seveda nekaj drugega
od tistih brez vodstva (kontrole);
kolikor jih seveda pojmujemo
kot sestavni del vzgoje. Toda je
v tem sploh kak problem? Po
moje ga ni.	Vaš Kozorog
v CINKARNI DPUGO LETO SKRAJŠ AN DELOVNI ČAS
Konec morečega plina?
v Cinkarni ni bojazni za odpust delavcev. Za prehod na
42-urni delovni teden bodo potrebovali še okrog 70 delavcev.
Kolektiv celjske Cinkarne bo le-
tos kljub številnim motnjam (zavla-
čevanje in podražitev investicijskih
del, lanskoletna katastrofalna po-
plava itd.) ustvaril za 30 odstotkov
večji bruto produkt kot lani. V de-
'itvi dohodka pa imajo manj srečno
roko, saj bo na sklade odpadlo za
100 m'ilijonov manj kot v lanskem
letu. Teh 100 milijonov v Cinkarni,
ki ustvarja okrog 20 milijard bruto
prometa, k sreči ne pomeni ravno
bistvene škode, zgovorneje pa je
to. da je manjko nastal v času 2 in
pol mesečnega čakanja na izravna-
vo cen za nekatere proizvode.
Največja težava Cinkarne je vse-
kakor nedokončana investicijska
.izgradnja. Dva obrata sta spričo po-
ilražitve investicijske izgradnje za-
stala pred dovršitvijo. Sicer se zad-
nje tri mesece stanje nekoliko po-
pravlja, ker so nekatere absurdne
cene proizvodov, dosegle potrebno
korekcijo. Vendar pa je tudi to res,
da v Cinkarni še danes odpravljajo
posledice lanskoletne poplave, ki je
najbolj prizadejala topilnico in ob-
rat žveplene kisline. Kaže namreč,
da škode niso realno ocenili, kajti
odškodnina, ki jo je plačal DOZ,
pomeni le del finančnega vračila.
V Cinkarni predvidevajo, da bodo
prihodnje leto prešli na 42-urni de-
lovni teden. Pogoj za prehod na
skrajšani delovni čas pa je dokon-
čanje investicijske izgradnje nove
pražarne in obrata žveplene kisline.
To je sicer vezano na visoka finanč-
na sredstva, saj samo podražitev in-
vesticijske izgradnje pomeni okrog
milijardo dinarjev. Kot kaže bo Cin-
karni uspelo dobiti ta sredstva od
Uigobanke in Gospodarske banke
SRS. In če, potem bo predvideno
stekel obrat žveplene kisline s 1. ma-
jem, nova moderna pražarna pa
sredi julija.
Z novim obratom pražarne in
žveplene kisline pa bo Celje enkrat
za vselej rešeno desetletja dolge
more — })lina. ki s svojo sivo megle-
no kopreno in škodljivemu vplivu na
dihalne organe nikakor ni bil v
okras »belemu« Celju. Ti obrati so
oddaljeni od današnje Cinkarne kar
za dobra dva kilometra in po mne-
nju strokovnjakov plin ne bo ogro-
žal mesta.
Nova obrata sta pogoj za prehod
na skrajšan delovni čas in ker imajo
v Cinkarni že gotove elaborate, ki
predvidevajo več variant, nas je
zanimalo, koliko je resnice na go-
voricah, da bodo v Cinkarni odpu-
rali večje število delavcev.
Po izjavah pomočnika generalne-
ga direktorja ing. Slavka Vrhovca
ni nobene bojazni za odpust. Kljub
temu, da bo z novo prdžarno 120 Iju-
,li ob delo, bodo le-te prekvalificirali
na druga delovna mesta, obenem pa
bodo iskali še dodatnih 70 novih de-
lavcev kakor predvideva elaborat za
42-urni delovni teiden..
J. Klančnik
CELJSKA TOVARNA AERO
IZVOZ
DVAKRAT
IZPOLNJEN
Kolektiv AERA v Celju sodi v ce-
ljskem bazenu med tista redka viso-
ko akumulativna podjetja, ki jih tu-
di reforma ni prizadela. Sicer ima-
jo težave z uvozom prepotrebnih re-
promaterialav, ker novi devizni
predpisi pogojujejo uvoz z izvozom,
toda triletno priučevanje tržišča za
izvoz je rodilo uspehe. Tako so le-
tos izpolnili plan izvoza že v deve-
tih mesecih za več kot 200 odstot-
kov, in sicer v višini 240 tisoč dolar-
jev.
Izvoz Aera, torej izvoz izdelkov
kemične industrije je na' zapad iz-
redno težaven, saj bi spričo visoko-
razvite kemične industrije moral v
nemogoč dumping (daleč pod last-
no proizvodno ceno!). Zanimivo in
še ne povsem obdelano pa je tržišče
na vzhodu. Letos so v glavnem iz-
važali na Češko in Madžarsko. Pro-
učujejo pa možnosti v Romuniji,
Bolgariji in na Poljskem.
Za prihodnje leto planirajo okrog
150 tisoč dolarjev. Znatno manj kot
je letošnji dosežek in to zato, ker
pravijo, da v tem, da so letos v
glavnem izvozili enemu odjemalcu
na Češkem, ni nobene gotovosti, da
bo ta prihodnje leto iste količine
uvozil. Kljub temu pa so optimistič-
no r*azpoloženi, saj bodo poizkušali
z novima proizvodoma jasnit papir-
jem in seloteipom.
V začetku decembra bo stekla
proizvodnja jasnita v novi hali, kjer
bo tudi kotlarna'. V Šempetru pa je
dograjen oddelek za proizvodnjo se-
loteipa. Proizvodnja se bo dokaj
povečala in s tem tudi možnosti iz-
voza.
Razumljivo pa je, da AERO krije
predvsem 'potrebe domačega trga
in da proizvaja največ tistih proiz-
vodov, za katere dobi potrebne -e-
promateriale doma ali pa tiste pri
katerih uporabljajo le neznaten del
iz uvoza.
Finančna realizacija v 9 mesecih
znaša 4,2 milijarde dinarjev, od če-
sar odpade 1,13 milijarde na čisti
dohodek ali k^r 814 milijonov na
sklade. Odnos med skladi in osebni-
mi dohodki je 70,6 proti 29,4, kar
najbolje priča o tem, da je AERO
resnično med tistimi redkimi, ki
imajo najugodnejšo delitev čistega
dohodka.
PRED REORG.4NIZACIJO UPRAVUANJA S STANOVANJSKIMI FONDI
ENO ALI VEC POOMIJ ?
v Celju jo že dlje časa dosti polemike
o vprašanju novegjj stanovanjskega pod-
jetja, ki bo upravljalo obstoječi stano-
vanjski fond. Težnje so dokaj heteroge-
ne, kajti številna podjetja imajo dokaj
"Velike stanovanjske fonde ' (Storska žele-
zarna — 500 stanovanj!) in s tem v zvezi
tudi željo po lastnih stanovanjskih pod-
jetjih. Ker pa bi najbrž drobljenje sta-
novanjskega fonda v okviru občine vodi-
lo le do duplirarija administrativnega
%'odstva in ker bi s tem bila onemogoče-
na enotna stanovanjska politika, je naj-
brž edino pravilna rešitev v enotnem sta-
novanjskem podjetju za vso občino,
Družbeno politične organizacije in
predstavniki občinskega predsedstva v
Celju so mnenja, da je smotrna rešitev
v enem podjetju. Pri tem ne gre pozabiti
primera v Mariboru, kjer so se kar* tri
občine odl(:>či!e za eno skupno podjetje.
In če si oglediimo prednosti, ki govore
v prid enega podjetja, lahko pogledamo
samo normativ za racionalno gospodarje-
nje, Medtem ko ima v celjski občini naj-
močnejši stanovanjski fond med pod-
jetji štorska železarna, pa nam izračun
kaže, da je normativ za racionalno p)o-
slovanje od 800 do 1000 stanovanj.
Nedvomno pa skoncentrirana sredstva
lahko vplivajo na najugodnejšo reševa-
nje. V stanovanikiki politiki je bik) zad-
nja leta opazno dezinvestiranje: gradili
smo nova stanovanja, puščali pa zobu
časa star stanovanjski fond. Pomisleki,
ki govore v prid enotnega podjetja, p»
so tudi sledeči: neko podjetje z novim
stanovanjskim fondom bi lahko dalo ko-
ristnikom teh startovanj cenejšo najemni-
10 (po 70. letu, ko preneha 'subvencioni-
nje stanarine!), kot pa dnigo, ki ima
star stanovanjski fond. Tako bi prišlo do
diskriminacije občanov. Prav takg je
vprašanje etažnega lastništva — interese
dveh ali več podjetij bi bilo tako pri
rednem vzdrževanju možno vskladiti, ni-
kakor pa ne pri investicijskem vzdrže-
vanju.
Zaenkrat niso dovolj Jasni koncepti
odnosov vlaganj med stanovanjskim pod-
jetjem in gospodarskimi organizacijami.
Jasno pa je, da bodo gospodarske orga-
nizacije prenesle st3no\f.njski fond nove-
'mu podjetju le v upravljanje.
Načelno politiko novega stanovanjske-
ga podjetja bo usmerjal širši svet delov-
ne skupnosti, ki bo sestavljen iz dVeti
tretjin zunanjih predstavnikov in tretji-
ne članov sveta kolektiva stanovanjskega
podjetja.
USTANOVITEV KOMERCIALNO-INVESTICIJSKE BANKE V CELJU
Večja kreditna sposobnost
Področje kot je celjski bazen po-
trebuje ob obstoječih potencialnih
razvojnih možnostih bančno institu-
cijo, ki bo zadovoljevala jjotrebe
gospodarstva in negospodarstva.
Celjska komunalna banka izpolnju-
je pogoje novega zakona in se je
sporazumno z bankami v Velenju,
Slovenj Gradcu in Slov. Bistrici že
v septembru in oktobru dogovarjala
o združitvi. Do tdga je tudi prišlo
in sicer 1. oktobra do združitve z
velenjsko banko in 1. novembra z
ostalima dvema.
Tako se je potencial celjske banke
povečal najmanj za 30 odstotkov,
kar daje poslovni politiki banke več-
jo možnost izpolnjevanja kreditnih
zahtevkov. Razumljivo je, da je ban-
ki s širjenjem področja zagotovlje-
na večja dinamičnost in elastičnost
in s tem so dani pogoji za reorgani-
zacijo dosedanje komunalne banke
v komercialno-investicijsko banko
s sedežem V Celju.
Da pa bi nova banka zajela čim
večje število zainteresiranih, je po-
leg osnovnega deleža, ki predstavlja
v višini 5 milijone din en glas. v
osnutku predlagala tudi olajševalni
pogoj: da je delež .možno plačati
v treh enakih obrokih. Razumljivo
je, da pri tom pričakujejo, da bodo
srwlnje in večje organizacije vložile
več deležev in si zagotovile več gla-
sov. Okvirno računajo na potencial
kreditnega sklada v višini 12 mili-
jard (dosedanja komunalna banka
je v starem okviru razpolagala s 7,5
milijardam,i). Bančni promet pa se
bo predvidoma povečal na 120 mili-
jard. ^
Smernice kreditne politike bodo
prilagojene družbenim planom, iJo-
slovno politiko pa bo določal zbor
banke.
BESEDA PROIZVAJALCEV
Dvajset let je preteklo od osvoboditve. Tako nanagloma je
zbežalo mimo ieh dvajset ali dvaindvajset let nenehnih naporov,
težav in uspehov. Danes pa ni pred nami nič lažja naloga: uspeti
moramo s preporodom našega gospodarstva. O tem, kako se pri-
lagojujemo novim gospodarskim pogojem in še o čem drugem,
naj spregovorijo proizvajalci sami.
	Kako se v vašem podjetju od-
ražajo novi gospodarski ukrepi?
Ing. GREGOR SVAJGER (Tovar-
na gospodinjske opreme ^»Gorenje«):
Nismo bili nepripravljeni. Boljša
tehnologija in s tem v zvezi produk-
tivnost ublažujeta visok porast re-
promateriala (predvsem pločevine).
JOŽICA MAJCEN (AERO): Bo do-
volj, če povem, da so pri nas naj-
boljši osebni dohodki v Celju.
FRANC HABAT (EE jama vzhod
RL Velenje): Začetne težave smo
prebrodili. Pri nas ne moremo več
iskati rezerv v delavčevi storilnosti,
nadaljevati bomo morali z že tako
velikimi vlaganji v mehanizacijo.
ANTON TOMAZIC (AERO): Naj-
brž dobro, saj so nam osebne do-
hodke zvišali.
Ing. SLAVKO VRIIOVEC (CIN-
KARNA): Gospodarska reforma
nam za glavni del dejavnosti (me-
talurgijo cinka) ni prinesla bistve-
nih sprememb. Že prej smo poslovali
na principih, ki jih je reforma
utrdila. Pri kemiji pa smo bili pre-
cej prizadeti.
	Mislite, da je treba osebne do-
hodke višati, in če, kako?
G. ŠVAJGER: Osebni dohodki se
višajo vprašanje pa je, če se višajo
svojemu naroicnu.
J. MAJCEN: Osebnih dohodkov ne
kaže višati, cene naj se nižajo.
F. HABAT: Mnogi govore, da ru-
darjem teče med v usta. Če pa po-
gledamo nagrajevanje rudarjev zu-
naj meja, so naši dohodki zdaleč
prenizki.
A. TOMAŽIČ: Dohodki so dovolj
visoki, le cene so previsoke.
S. VRIIOVEC: Osebne dohodke je
treba zvišati, kolikor dopuščajomož-
nosti v podjetju. . Kampanjsko
višanje pa ne vodi nikamor.
0 Vas moti 4 do 5-kratna razlika
pri osebnih dohodkih in to, da ima
delavec z isto izobrazbo-kvalifika-
cijo v različnih panogah bistveno
različne dohodke?
G. SVAJGER: Zakaj ne bi bil fak-
tor 5, dokler je faktor faktor!
J. MAJCEN: Razlika nad 1:4 je
prevelika. Pri nas je okrog 1:5! In
drugo: delavci z enako kvalifikacijo
bi morali imeti podobne dohodke
povsod.
F.	HABAT: V naši EE ni velikih
razlik. Kjerkoli pa so tolikšne, tr-
dim, da je to nemoralno. V teh pri-
merih si pač nekdo prisvaja del do-
hodka, ki ga je ustvaril neposredni
priozvajalec.
A. TOMAŽIC: Štiri ali večkratne
razlike niso v redu. Isti poklici v
različnih panogah pa so odvisni od
uspehov kolektivov.
S. VRIIOVEC: Tisti, ki poiljetju
več pomeni, mora biti bolj nagra-
jen. Razlike so še premajhne. Tudi
>ri nas bomo morali pravilnike pri-
agoditi. Dobro stimuliran strokov-
njak l>o lahko ustvaril pogoje za
višje osebne dohodke vseh v podjet-
ju. Nagrajevanje enakih poklicev
po panogah bi moralo biti vsaj pri-
bližno.
 V zadnjem času vse bolj po-
udarjamo pomanjkanje delovne di-
scipline. Je tudi v vašem podjetju
disciplina problem in kaj mislite,
do kod sega »samoupravnost« in kje
se začenja disciplina?
G.	SVAJGER: Menim, da je de-
lovna disciplina predvsem odraz
industrijske vzgoje delavca.
J. MAJCEN: Imeli smo težave s
samovoljneži. Sedaj je vse v redu.
Delovna disciplina je stvar zavesti,
kot prekršek pa sodi v obravnavo
delavskega sveta.
F. HABAT: Pri nas so redki
problemi nediscipline. Pogoj za
aobro delo je zavestna disciplina.'
Kjer morajo posegati samoui)ravni
organi, je uspeh, pogojen z blagimi
sankcijami, le polovičen.
A. TOMAZIC: Le kam bi prišli,
če bi vsak delal po svoje. Samo-
upravljanje pomeni odločanje o na-
ših pravicah in dolžnostih. Discipli-
na pa je naša dolžnost.
S. VRHOVEC: Disciplina je po-
gojena z možnostjo zaposlitve in vi-
šino osebnih dohodkov. Pri nas smo
v topilnici imeli veliko fluktuacijo,
ko pa smo osebne dohodke zvišali,
je odliv prenehal in je disciplina
boljša. Danes, ko je zaposlitev vpra-
šanje, disciplina raste.
 Proizvajalec ste. Torej vas za-
nima cena vaših proizvodov. Kako
pa sprejemate cene drugih proizvo-
dov kot potrošnik?
Vf. ŠVAJGER: Mi smo proizvajalci
artiklov široke potrošje z dostopnimi
cenami.
J. MAJCEN: Pri nas nismo cene
proizvodov višali. Kot potrošnico pa
me vsak dan prizadene kakšna nova
cena.
F.	HABAT: Pri naših proizvpdih,
mislim na proizvode široke potroš-
nje, pač v celoti odstopamo od de-
janske vrednosti samih predmetov.
A. TOMAŽIČ: To s cenami ne ra-
zumem več. L>e kdaj se bodo umi-
rile.
S. VRHOVEC: Mi nismo višali ce-
ne. Barvna metalurgiia je v enakih
pogojih kot isti obrati izven meja.
Gospodarska reforma je favorizirala
določene panoge industrije, ki naj
bi postale rentabilne. Toda, če ho-
čemo več trositi, moramo bolj delati.
• (Iravilo ni: n*anj dela. manj po-
trošnje. Ker imam iste clohodke kot
lani. letos zanje dobim manj,
 In na kraju še nekaj osebnega.
Pred prazniki smo. Kje in kako jih
nameravate preživeti?
G.	SVAJGER: Pač nekje.
J. MAJCEN: Za praznike bom v
Beogradu pri bratu, ki tamkaj služi
kadrovski rok.
F. HABAT: Na srečo sovpadajo
prazniki z družinskimi prazniki in
jih bomo praznovali doma.
A. TOMAZIC: Nimam še nobenih
načrtov. Najbrž bova s soprogo
donm.	'
S. VHROVEC: Prva dva dni bom
v tovarni, ker postavljamo nove pe-
či, tretji dan pa odidem na službeno
potovanje v inozemstvo.
Vprašanja stavil: J. Klančnik
Od vsepovsod
POčETRTEK: Na izredni konferenci
krajevne organizacije SZDL so občani za-
htevali, da bi uredili prevoz osnovnošol-
cev v tem kraju. Danes otroci iz Rud-
nice hodijo tudi do 7 kilometrov daleč
v šolo. Občani so pripravljeni finančno
pomagati.
ŠMARJE PRI JELŠAH: Delavska univer-
za bo pripravila več predavanj o dolžno-
stih in nalogah občanov pri elnmentar-
nih nesrečah. Predvsem bodo govorili o
poplavah in pdtresih. Predavanja, ki jih
financira oddelek za narodno obrambo
skupščine občine, bodo v vseh večjih
krajih šmarske komune. Predavanja bo-
do spremljana z diapozitivi.
BISTRICA OB SOTLI: Občani tega kra-
ja so v soboto svečano proslavili krajev-
ni praznik. Tukajšnji- prebivalci se na ta
način spominjajo težkih vojnih časov, ko
je okupator kraje ob Sotli skoraj popol-
noma izselil.
ŠENTJUR: Ta teden so se v šentjurski
običnl začela predavanja o uporabi umet-
nih gnojil. Predavajo strokovnjaki Ir to-
varne umetnih gno|il Iz Ruš. Organizator
predavanj, kmetijski kombinat Šentjur,
je le-ta združil z fazgovori o aktualaia
kmetijskih problemih šentjurskega pod-
ročja.
ŠMARJE PRI JELŠAH: V nedeljo bo
šmarsko gasilsko društvo svečano prev-
zelo dve novi motorni brizgalni. Po pri-
godni svečanosti bp gasilska veselica.
KOSTRIVNICA: V sredo je bil tu prvi
plemenski sejem na šmarskem področ-
ju. Sejem, ki ga je pripravila KZ Šmar-
je, Je bil dobro obl.skan, saj so bile
naprodaj plemenske telice znane simen-
talske pasme.
ZREČE: Na konferenci krajevne orja-
nizacije Socialistične zveze se je zbralo
nad sto ljudi tega kraja. To je visoka
številka, saj se mnogi delavci tamkaj-
šnje kovinske tovarne konference niso
mogli udeležiti. Zaradi pomanjkanja elek-
trične energije delajo namreč tudi ob ne-
deljah, da tako vsaj delno pokrijejo iz-
pad proizvodnje.
ZREČE: V Zrečah bodo za praznik re-
publike odprli osnovno šolo, ob tej prl;
ložnostl pa bo odprt tudi nov obrat
podjetja Comet.
SLOV. Konjice: Kmetijska zadurga v
Slovenskih Konjicah je odprla v mestu
lastno točilnico vina. Poleg konjiških vin,
lahko kupci v njej dobijo tudi druge
sorte te žlahtne kapljice.
FRANKOLOVO: 29. novembra bodo na
osnovni šoli v Frankolovenl odkrili spo-
minsko plogeo borcem tega obmofij*, ki
so pokopani p* vsej «lovenl|KMFloWa
pa bo posvečensl tu«H domačinom, ki jHi
Je okupator pobil na njihovih domovib;
SEVNICA: Te-d^l so>-r'Sevnišk1 občini
izredne konference krajevnih organizacij
SZDL, ki bodo vse do 10. decembra. Ra-
zen splo.inih poročil o delu organizacije
SZDL od žadnjih konferenc pa do danes
in o delu krajevnih skutmosti (priocro
čilo občinskega odbora SZDL) Obravna-
vajo tudi specifične probleme v svojih
krajih. Prva konferenca v sevnišfci ob«-
,ni, tako nam je povedala predsednici
občinskega odbora SZDL tov. Elka Oriio,
je bila 20. novembra v Zabukovju. Kon-
ferenca je bila v zhamenju otvc«-itve de-
ste na ZabukoTje. Iniciativo za to destb
le dala KO SZDL Zabukovje. O zaključ-
kih konferenc bomo še i)oročali.
CMBiv
Komunalno podjetje
Ceste-kanalizacija Celje
Čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem
k prazniku republike 29. novembru
Novo točkovanje
Zavod za nepremičnine, ki bo v
kratkem reorganiziran v stanovanj-
sko podjetje občine Celje, bo 2. de-
cembra pričel z inventarizacijo in
revalorizacijo stanovanj in poslov-
nih prostorov. Točen razpored bodo
objavili v celjskem radiu. Točkova-
nje iz leta 1959 je doživelo spre-
membe in tako bo znova točkovan
ves stanovanjski fond, da bi odstra-
nili odstopanja, ki so se pojavljala
v prejšnjem točkovanju.
27.11.1965-št.47
3
ZGLEDEN PRIMER HUDINJSKE ŠOLE
AMBULANTA V ŠOLI
Od Tsek dofodksT zadrnjik dni je otr«ke BedvoHaHo najbolj
razveselil prri iftcg. Šolarji osnovne šole na Hndinji pa so nanj
kar hitro pozabili, zakaj pridružila se mu je druga, pomembnejša
in nenavadnejša movost. V šoli je Hamreč začela delati zobna
ambulaata.
Ambulanta v šoli pa je presene-
čenje tudi za širšo okolico, saj je
osnovna šola Franja Vrunča na
Spodnji Hudinji edina šola t Slove-
niji, ki si je umislila tak >oddelek«.
IS^Oj brez težav pa tudi tu ni šlo.
Pogovori in prepričevanja so se
vlekla dolgi dve leti, končno pa so
pristojni činitelji le ugotovili, da
taka »decentralizacija skrbi za o-
troške zobe« njihovemu zdravju ne
bo škodila — kvečjemu nasprotno.
In spet je ves kolektiv osnovne šole
Franja Vrunča zgrabil za delo. Am-
bulanta je namreč plod njihovih
rok, je pa tudi rezultat velikega ra-
zumevanja, na katerega so naleteli
pri delovnih organizacijah, ki so jih
zaprosili za pomoč: tovarna emajli-
rane posode, Klima< Tapetništvo,
Cinkarna, zavod za socialno zavaro-
vanje in drugi.
Ambulanta nima čakalnice, zakaj
neki, so dejali na šoli. Otroci naj
vidijo, kaj in kako dela zobozdrav-
nik. In tako se nagneteuao v ambu-
lanti mali pacient. Mali asistent, ki
skrbno drži brizgalko im ffleda v
tovariševa ustka, zobozdravnik, ki
nam glasno razlaga, kaj bo zdaj u-
krenil, asistentka, ravnatelj šole,
učiteljica in jaz. Zakaj na ombulan-
to so tako ponosni, da menda ne
mine pet minut, da si je ne pride
kdo ogledat. Mali junak sedi aa rož-
nato prepleskanem stolu, ki so ga
kupili kot staro železo, zdravnik
vrta T načet zobček z vrtalko, ki jo
je učitelj tehničnega pouka sestavil
iz štirih starih, dotrajanih. Bleščeči
instrumenti so spravljeni v vzorno
sestavljeni in obarvani omarici, ki
so jo otroci pri tehničnem pouku
sami oblekli v novo obleko. Danes
so na vrsti prvi razredi in ko bo
zdravnik popravil tisto najhujše, se
bodo na stolu zvrstili osmošolci, ki
bodo poleti odšli s šole.
Nekaj minut za tem sem že v raz-
redu pri cicibanih. Pogledam r ne-
kaj ustk. Kakšni zobje! Do dlesni
uničeni. Tu in tam se zasveti kakšna
plombica — rezultat njihove lepe,
tople šolske ambulante. Povprašam,
'e je kaj bolelo in če so jokali. Pa
vstane temnolas kodrast fantič in
zdeklamira: >Mi mismo jokali zato,
ker bomo kanalu postali pionirji.
Pionirji pa »e jokajo!« Zasmejimo
se z njim vred.
>Ugotovili smo, da imajo otroci v
prvih razifedih neverjetno slabe zo-
be«, pripoveduje dr. Skoberne — zo-
bozdravnik v obratni ambulanti to-
varne emajUrane posode, ki nosi
tudi veliko zaslugo za to, da je šola
dobila svojo zobno ambulanto.
>Mnogi imajo uničene tudi šestice,
za katere mnogi starši ne vedo, da
so že stalni zobje. Učencem prvih
razredov bodo najprej popravili te,
prihodnje leto pa bomo morda lahko
zdravili tudi že mlečno zobovje. Vi-
dite, že zavoljo tega je ambulanta
tako zelo pomembna. Poleg tega, da
otroci izgubijo zelo malo časa (saj
iz razreda odidejo naravnost v am-
bulanto in se iz nje takoj vrnejo v
razred), pa jih tudi zdravstveno
vzgajamo. Ce bodo osem let, kar
hodiro v šolo, redno kontrolirani in
si zdravili zobe, jih bodo tudi ka-
sneje«.
Šolska ambulanta, ki so jo uredili
z nekaj okrog pol milijona dinarjev,
je danes prav gotovx, vredna dobre
štiri milijone. Bilo je treba veliko
iznajdljivosti in volje, rezultati pa
bodo nedvomjio nekaj stokrat vrnili
vložena sredstva.
I. B.
Pomanjkljivo obveščanje
PO KAKŠNIH OPRAVKIH PRIHAJAJO ŠMARCANI NA OBČIN-
SKO UPRAVO?
V zadnjem času je največ ljudi, ki so prišli po opravkih na
šmarsko občino, spraševalo, zakaj je obračun davkov v letošnjem
letu tako visok, zakaj so nanovo izračunane davčne osnove višje
kot poprej in ali bo mogoče letos dobiti sečna dovoljenja. Med
tistimi, ki se najbolj jezijo, pa so občani, ki bi radi uredili razna
vprašanja na zavodu za socialno zavarovanje. Ker so šmarsko
podružnico ukinili, jih odtod pošiljajo v Celje, od tam pa spet
nazaj v Šmarje.
Drugi spet sprašujejo, zakaj so obračuni za skočnino tako
visoki in zakaj so obračuni pavšalni in ne po številu opravljenih
uslug, potem — kdo je dolžan plačevati hišnino in tako dalje.
Ze teh nekaj primerov kaže, da so občani premalo seznanjeni
z raznimi zakonskimi akti in z organizacijami državne uprave.
In to kljub temu, da bi ^večino odgovorov dobili lahko kar na
krajevnih uradih.
pk
ISKANJE NOTRANJIH REZERV V BRESTANIŠKI OBČINI
CENEJŠI PREMOG
Kolektiv termoelektrarne v Bre-
stanici je še do nedavnega bil v ve-
likih težavah zaradi napake na ge-
neratorju, ki je trajala od oktob-
ra 1964 do konca septembra 1965.
To je seveda povzročilo zmanjšanje
planirane proizvodnje. Glavna teža-
va pa je bila v tem, ker so za pre-
mog pogodbe sklenili že pred tem.
Etobavitelji so poslali premog in ga
je kar naenkrat bilo na zalogi 72.000
ton. Velika zaloga premoga je moč-
no bremenila obratna sredstva, za-
radi česar je gospodarska organiza-
cija prešla v precejšnje finančne
težave. Stanje se sedaj vidno izbolj-
šuje zaradi kritične energetske situ-
acije in termoelektrarna obratuje
s polno obremenitvijo. Zaloge pre-
moga se tako zmanjšujejo in s tem
sproščajo obratna sredstva.
Naslednje leto pa predvidevajo
razmeroma visoko proizvodnjo,, s
čimer bo brestaniška elektrarna od-
igrala važno vlogo v našem gospo-
darstvu. 196-članski kolektiv bi že-
lel, da bi problem energetske situa-
cije v Sloveniji ali pa v okviru vse
Jugoslavije čim hitreje in resneje
rešili. Skrb za razširjeno reproduk-
cijo je bila doslej premajhna in ne-
zadostna, zlasti še zato, ker indu-
striji primanjkuje električne ener-
gije.
Vse do letos je imela termoelek-
trarna v Brestanici težave z dobavo
premoga. Doslej ga je uvažala iz
rudnikov v Bosni. S podražitvijo že-
lezniških transportnih stroškov pa
se tudi cena premogu zviša. Zato so
se odločili naročiti premog iz slo-
venskih rudnikov. Doslej so že skle-
nili pogodbe za zadostno količino
premoga. Z zmanjšanjem transport-
nih stroškov pa bodo v elektrarni
skušali znižati tudi proizvodne
stroške električne energije.
ENAKO ZAVAROVANJE
NA ŠMARSKEM SE ZAVZEMAJO ZA POPOLNO SOCIALNO ZAVAROVANJE
KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV
Prejšnji teden se je v šmarski
občini mudila skupina poslancev
socialno zdravstvenega zbora SRS.
S predstavniki skupščine, družbeno-
političnih organizacij, s kmetijskimi
proizvajalci in odborniki-kmeto-
valci so se pogovarjali o socialnem
zavarovanju kmetijskih proizvajal-
cev.	^
V razpravi so omenili tri rešitve:
—	ostati pri dosedanjih uslugah
zdravstvenih zavodov in zvišati stop-
njo prispevka;
—	obdržati dosedanjo stopnjo pri-
spevka in zmanjšati število uslug,
ki jih plačuje zavod za socialno za-
varovanje in
—	kmetijsko zavarovanje povsem
približati zavarovanju ostalih proiz-
vajalcev.
Prizadeti so menili, da bi bila naj-
boljša tretja rešitev. S tem bi bili
namreč socialno zavarovani tudi
otroci kmetovalcev, najbrž pa bi ta-
ko zbrali tudi sredstva za zavaro-
vanje ostarelih kmetov. Kar zadeva
zdravstveno in socialno varstvo
kmetov so poudarili, da bi bila taka
rešitev nedvomno velik korak na-
prej. Po drugi strani pa bi višji
prispevek zavarovancev pomenil za-
nje veliko finančno breme. Vendar
upajo, da bi zaradi novih pogojev v
kmetijski proizvodnji (predvsem
višje cene kmetijskih pridelkov, mo-
dernizacije proizvodnje) kmetovalci
to breme zm/Ogli. Prispevek naj bi
namreč znašal okrog 18 odstotkov
od letnega katastrskega dohodka.
Na sestanku so menili, da bi s
popolnim zavarovanjem tudi zavrli
odhajanje mladine s kmečkih go-
spodarstev.
-pk
TO IN ONO
Z BLANCE
Cesto Selce — Trate, dolgo 2 km,
je investirala krajevna skupnost z
Blance. Več kot polovico del pa so
občani sami prispevali v obliki vo-
ženj pa tudi v delu. Tako je grad-
nja veljala brez prispevkov obča-
nov 300.000 dinarjev.
S tem so rešili večletni problem v
splošno zadovoljstvo občanov.
Tudi cesto Blanca — Krajna br-
da v dolžini 4 km so te dni delno
dogradili, dokončno pa jo bodo na-
slednje leto.
Poravnalni svet je imel letos kar
16 poravnav, od tega 14 uspešnih.
Svetu predseduje Avgust MARN.
Gradnja vodnjaka v Canju (zase-
lek Zagradec) lepo napreduje. Z de-
lom so pričeli v začetku tega mese-
ca in upajo, da bodo vodnjak do-
gradili še letos. Vaščani tega zasel-
ka so bili brez pitne vode in je zato
razumljivo zanimanje za nov vod-
njak. Del sredstev je prispevala
krajevna skupnost Blanca (50.000)
dinarjev), ostalo pa vaščani sami.
Prosvetni dom na Blanci je nuj-
no potreben obnove in pleskanja.
Zato ga bodo še letos vsaj toliko
popravili, da ga bodo zaščitili pred
razpadom. Ker je prosvetni dom
potreben večjega popravila, važčani
ne bodo zmogli toliko denarja, pa
zato upravičeno pričakujejo razu-
mevanje in pomoč od občine.
LAŠKA SKUPŠČINA O GOSPODARSTVU
V ZAOSTREMH POGOJIH
zadnji seji obeiaske skupšeiae
v Laškem so govorili o položaju de-
lovnih organizacij svojega območja
v gospodarski reformi. Situacija je v
različuih kolektivih seveda različna,
druži pa jih ista misel — izboljšati
proizvodne postopke, boriti se za
višjo produktivnost in z njo vred za
večje dohodke in boljši standard.
ako so se v rudniku rjavega pre-
moga končno le sprijaznili z ugo-
tovitvijo,, da podjetje nima nobenih
pogojev za razširitev produkcije
premoga, da pa lahko z osvajanjem
vzporednih dejavnosti še nekaj let
dokaj uspešno deluje. Doslej so u-
sposobili betonarno in peskolom,, v
gradnji pa je še plavnica gline, s ka-
tero naj bi v prihodnje oskrbovali
keramične tovarne.
Tovarna lesne galanterije v Rim-
ih Toplicah pa je po uveljavitvi
gospodarske reforme v dokaj tež-
kem položaju. Stanje se je poslab-
šalo še zaradi tega, ker je glavni ku-
pec njihovih proizvodov v ZDA ban-
krotiral in ker so tudi ostali poslov-
ni partnerji v tujini čakali na vpliv
gospodarske reforme v JugoslavijL
V podjetju je poleg tega pogorela
še lakirmica, v kater® so vložili ve-
liko sredstev.
V Volni trenutno nimajo posebnih
problemov in če bodo uspeli rešiti
vprašanje povečanja izvoza, bodo
verjetno zelo uspešno rešili poslovno
leto. Tudi v tem kolektivu so po-
iskali notranje rezerve in bodo uki-
nili 20 delovnih mest v režiji in
upravi, ljudi s teh delovnih mest
pa zaposlili v proizvodnji.
Medtem ko tovarno dokumentne-
ga papirja v Radečah mučijo težave
zaradi pomanjkanja surovin, pa bo-
do v pivovarni morali poiskati še
dodatni kredit, kajti gradnjo nov«
sladarne so gospodarski predpisi ze-
lo obremenili.
Na seji skupščine so odborniki
ponovno razpravljali o dodatnem
prispevku za zdrastveno zavarova-
nje, ki ga je skupščina komunalne
skupnosti socialnega zavarovanja
sprejela kljub temu, da je bil pred-
log na seji skupščine zavrnjen. Čla-
ni skupščine menijo, da tak način
reševanja nastalega primanjkljaja
v poslovanju socialnega zavarovanja
ni na mestu, sicer pa so rešitev pri-
pravljeni pomaffati iskati.
BOHOR
IN UTRIP ŽIVLJENJA
NA SENOVEM
Namesto suhega, drobnega snega,
ki ga je veter še pred dnevi ihtavo
zanaša izpod Bohorja, je v soboto
.na Senovem sijalo toplo sonce in s
svojimi žarki božalo partizanski Bo-
r. ki je prinašal ljudem pozdrave
in jih vabil v svet iglavcev, kot ne-
koč pred 24 leti in skozi vso našo
revolucijo...
In ko sem se sprehajal po Seno-
vem, sredi dopoldneva, v vrvežu
ljudi, med številnimi novo zgraje-
nimi bloki, z lepimi pročelji, ki šele
v soncu zaživijo v vsej svoji lepoti,
mimo modernega plavalnega bazena,
i C. sedaj spokojno in ko sem
prispel do rudniške separacije, sem
pomislil na nekdanje Senovo z
majhnimi hišami, kjer so ponoči
brlele petrolejke na zaprašeno cesto
in na bedo, pa na trdo življenje ru-
darjev.
Za mlajši rod, ki ga je na Senovem
kar precej; je to že zgodovina, za
starejše ljudi pa živa, mračna in ni-
koli poz^ljena preteklost, ki je
terjala toliko znoja.
Postal sem, pred spomenikom ...
kar 92 imen je na njem vklesanih,
imen ljudi, ki so darovali življenja
za napredek, ki ga je v tem krajcu
(jhčutiti na vsakem koraku.
Prvol>orec in predsednik KO
SZDL Karel Ši ERBAN pa je naštel
še več imen ljudi, ki so padli še iz
vasi Veliki Kamen, Koprivnice, Dov.
škega, Dobrove in drugod.	i
Senovo se danes šri na vse strani.
Po podatkih krajevnega urada, ki
ga vodi Jože KORINSEK, je zlasti
opazen napredek v stanovanjski in
komunalni izgradnji. Po vojni je
bilo zgrajenih okrog 500 stanovanj,
nov zdravstveni dom, kino dvorana,
dom gasilcev in asfaltirana je bila
cesta skozi naselje. Privatniki naj-
več zidajo ob cesti proti Brestanici,
na lepem kraju, vendar ob cesti, ki
j^ še komajda vredna tega imena,
pa čeprav je bilo že zdavnaj dogo-
vorjeno, da jo bodo popravili, asfal-
tirali..., saj bi privabljala v ta kraj
in okolico in v k^o kočo na Bo-
horju turiste in s tem denar!
Bohor daje okoli 3.000 prebival-
cem Senovega, Dobrove, Brestanice
in Rožnega zdravo pitno vodo, ki
priteka po novo zgrajenem vodo-
vodu. Petrolejke pa je zam,enjala
elektrika, ki sveti že v vseh hišah
na območju krajevnega urada Se-
novo. Tudi to je sad povojnih napo-
rov in uspehov.
Zjutraj, pa tudi popoldne je na
Senovem, ki ima okoli 1800 prebi-
valcev, pravo mravljišče ljudi in
avtobusov. Vse hiti na delo ali pa
domov ... veliko Senovčanov je za-
poslenih v Krškem, senovski dijaki
pa obiskujejo TSŠ v Kr.škem in gim-
nazijo v Brežicah. Pa vendar avto-
bus odpelje dijake že ob pol šestih
zjutraj, veliko, veliko prezgodaj!
I o je ozko grlo, ki razburja priza-
dete. Zato bi kazalo rešiti ta prob-
lem, hkrati s tem pa tudi prevoz
otrok z Dobrove in okoliških vasi
na Senovo.
Vse kaže, da imajo Senovčani ve-
liko znancev drugod, saj prispe na
senovško pošto mesečno okoli 5.000
pisemskih pošiljk ter 9.000 izvodov
časopisov. Trije pismonoše, ki vest-
no opravljajo svoj posel, pa preho-
io skupaj dnevno 46 km, tako nam
je povedala ljubezniva upravnica
pošte Slavka JERELE.
... zgradili so novo kino dvorano,
toda tudi za prireditve, ki jih pri-
rejajo marljivi člani DPD >Svobo-
da^. Te dni so začeli praznovati
20-]etnico povojnega dela DPD Svo-
bode, 20 let naporov in uspehov ...
Tajnik Svobode Anton HORJAK je
oh tem jubileju povedal tole:
DPD Svoboda je bilo ustanovlje-
no že pred vojno, toda šele po vojni
smo lahko sproščeno sodelovali v
kuhiirno-prosvetneni življenju. Vlo-
ženega je bilo veliko časa, pa dela
in truda in nam ni žal. Zato danes
s ponosom praznujemo velik kul-
turni dogodek sredi revirja in med
ljudmi, ki so nas vselej razumeli,
nas lM>drili in nam pomagali. Praz-
novanje bomo zaključili 5. decem-
bra, medtem pa bo več prireditev,
od nastopa harmonikarjev iz Celja,
donvačih starejših in mlajših pev-
cev in harmonikarjev pa do godbe
na pihala in dramske sekcije, ki bo
uprizorila »Stražo na Renu«.
V počastitev dneva republike pa
bodo na Senovem praznovali še eno
delovno zmago. Te dni bo otvoritev
novozgrajenega obrata »Lisce«, ki
bo sprva zaposlil okoli 100 žensk,
kasneje pa se bo to število podvo-
jilo.
Še nekaj je značilno za prebival-
stvo senov.škega področja: skoraj
isočim daje kruh rudnik, za kate-
rega je bil izdan že prvi patent Jeta
1819 in ki sedaj še vedno dopušča,
da iz njega nakopljejo dnevno 740
ton premoga, pa ne bo več dolgo ...
O tem je predsednik delavskega
sveta rudnika Rado KOZOLE izja-
vil:
»Zaloge premoga se vidno zmanj-
šujejo, rudnik umira, morda bo
vzdržal še 15 ali več let, morda ... !
Ze več let govorimo o gradnji ce-
mentarne na Senovem, kjer naj bi
se zaposlili rudarji in naša mladina.
Projekt je že izdelan in vse sku-
paj nas je stalo 30 milijonov dinar-
jev, menda brez koristi! Nobenega
jamstva ni za gradnjo cementarne
ali kakšnega drugega objekta, mi pa
smo si zgradili stanovanja, uredili
kraj, toda živimo samo za današnji
in jutrišnji dan in ne vemo za bo-
dočnost naših otrok, pravico pa ima-
jo živeti v domačem kraju, ki jih
spominja na preteklost življenja!«
Vetrič izpod Bohorja je v tej poz-
ni jeseni tega dne pihal toplo, kot
da bi razumel želje ljudi in me sku-
šal prepričati, da bodo sčasoma re-
šeni vsi probl-emi, ki še tarejo ljudi
pod Bohorjem.
DRAGO KASTELIC
V VASEM KRAJU
(REPORTAŽNI ZAPIS)
VERIFIKACIJA CELJSKE GIMNAZIJE
DRUŽBENO VEIJAVNO
z odloč])o, ki jo je izdal republiški sekretar za prosveto in
kulturo oktobra letos, je celjska gimnazija verificirana, kar po-
meni — kot vzgojno izobraževalna ustanova družbeno priznana.
V Sloveniji so še štirje "pogojno verificirani zavodi, med njimi
gimnazija pedagoške smeri v Celju.
Pot do verifikacije seveda ni bila
kratka in lahka, saj je bilo treba iz-
polniti vrsto pogojev. 11. septembra
1%3 je bila gimnazija pogojno veri-
ficirana, s tem da odpravi pomanj-
kljivosti v predmetniku in učnih na-
črtih, da uredi kadrovsko zasedbo,
opremi laboratorije in dopolni zbir-
ko učil in pripomočkov, 12. decem-
bra letos so svetovalci zavoda za
napredek šolstva SRS pregledali za-
vod, da bi ugotovili, v kolikšni meri
izpolnjuje zahteve za pridobitev ve-
rifikacije. Komisija je ugotovila, da
so vsi pogoji izpolnjeni.
Tako so na gimnaziji ob podpori
medobčinskega sklada 11. stopnje, ki
je prispeval 22 milijonov in občin-
ske skupščine Celje, ki je prispeva-
la 3,300.000 din, uredili laboratorij
za biologijo (na sliki) s 40 delovnimi
mesti, kemijski kabinet z 52 delov-
nimi mesti in' prenovili delovni ka-
binet. Opremili so tudi dva labora-
torija za fiziko in ustrezni kabinet^
z adaptacijo bivšega ravnateljevega
stanovanja pa pridobili seminarsko
sobo oziroma čitalnico, računovod-.
sko sobo, kabinet za tuje jezike,
kabinete za geografijo, zgodovino
in umetnostno zgodovino ter kabinet
za matematiko. Prav tako je bilo
treba izpopolniti dotlej skromno
zbirko učil. Z ureditvijo prostorov
za lesno stroko tehničnega pouka
kakor z adaptacijo ostalih potrebnih
prostorov si je celjska gimnazija
ustvarila solidne pogoje za moderni-
zacijo pouka v smislu reformnih pri-
zadevanj.
K vsemu temu so seveda v znatni
meri prispevali strokovni aktivi
profesorjev, ki so si prizadevali, da
bi učni program čimbolj obogatili
z znanstvenimi dognanji in ga tudi
uresničevali v praksi. To pa pomeni
višjo kvalitetno raven pouka ter po-
vezavo šole z dejanskim življenjem.
Sodobno urejen kabinet za biologijo
Trboveljski gost v likovnem salonu
OLJA JANEZA KNEZA
Nekako pred desetimi leti je Ja-
nez Knez dosegel diplomo na ljub-
ljanski akademiji. V tem obdobju
se je razvil v samostojnega umet-
nika. Razstavljal je v mnogih kra-
jih Slovenije, 1964 je prejel Fakino-
vo nagrado v Trbovljah, Je član
celjskega pododbora likovnega
združenja Slovenije. V Celju smo
videli manjšo koiekcijo njegovih
del. To pot prikazuje Janez Knez
svoja novejša olja. Prezentira se
nam kot slikar z izrazito barvno go-
vorico. Ob vstopu na razstavišče za-
jame gledalca optimistična vedrina
njegovih platen. Živa olja pritegne-
jo oko gledalca. Atmosfera, katero
izžarevajo njegova platna, je sorod-
na razstavam naših impresionistov,
dasiravno ni govora o stilni sorod-
nosti. V ospredju njegove slikarske
preokupacije je krajina. Ob tem
osrednjem problemu pa slikar ne
zanemarja figuraliko. (FnstantSict
delavec, Berač). Razstavne možno-
sti našega salona diktirajo ozek iz-
bor, pričakovali bi strnjen, enovit
stilni prijem, temu pa ni tako,
umetnik nam predočuje dvoje, tro-
je inačic svojega slikarskega izraza.
Ne ^tremi po neki definitivni slikar-
ski govorici, ki bi nakazala, da je
dosegel svoj vrh.
Naravno, da Knez mnogo ekspe-
rimentira; le tako dognanje izkustev
je predpogoj za dela trajne vred-
nosti. Upajmo, da je njegova raz
vojna pot še dolga. Sedanje reali-
zacije pa so vredne naše pozorno-
sti, ko nas marsikatero platno osva-
ja po svežini in doseženi ravni. Kore-
nike Knezovega slikarstva je treba
iskati v francoskem fauvizmu in
delno tudi v tej zvezi v ekspresio-
nizmu. Daljnji vzori so vzpodbud-
ni za samostojne inspiracije.
Knezov slikarski vzpon nam vzbu-
ja mišljenje, da utegnejo tovariši
celjskega pododbora prirediti obi-
skovalcem na njihovi razstavi pre
senečenje v smeri kvalitetne rasti
njihove umetnosti. Nedvomno bo
tiho, plemenito tekmovanje pri po-
sameznikih imelo odraz v višji ali
celo visoki ravni. In če se naše že-
Ije uresničijo, doživimo nemara raz-
stavo bogate vsebine, ki bi jo lahko
s ponosom prikazali izven Celja.
Kinodvorano zaprli
Oddelek za notranje zadeve skup-
ščine občine Šmarje pri Jelšah je
zapečatil kinodvorano v Rogaški.
Dvorano so zaprli, ker ni bila pri-
merna za filmske predstave in obi-
skovalcem ni zagotavljala potrebne
varnosti. Kaže, da je le malo mež-
nosti, da bi v Rogaški Slatini v krat-
kem spet predvajali filme. Turistič-
ni kraj bo tako brez najbolj mno-
žičnega razvedrila.
Tekmovanje stenografov
Kakor prejšnja leta je tudi letos Društvo
stenografov in strojepiscev Celje priredilo v
počastitev dneva republike nagradno steno-
grafsko tekmovanje. Tekmovanje je bilo v
nedeljo v prostorih administrativne šole v
Celju In se ga je udeležilo 9 tekmovalk oz.
tekmovalcev. Prva tri mesta v stenografira-
nju slovenskega besedila so zasedli Borut
Zupan, Štefka Bešvir in Katika Mihelak, v
stenografiranju srbohrvatskega pa sta zavze-
li prvi dve mesti Mihelak Katica in Ramšak
Karolina.
Zaslužen godbenik
1. DECEMBRA BO PRETEKLO 30 LET KAR JE UMRL AVTOR PR-
VE SLOVENSKE VIOLINSKE ŠOLE FRAN KORUN — KOŽELJSKI
Ob koncu preteklega stoletja so
bile Čitalnice žarišča slovenskega
narodnega prebujanja in kulturne-,
ga življenja. Glasbi je bila odmerje-
na posebno važna vloga: pevski
zbori in godbe so nastopale pov-
sod, kjer je bila javno zgovorjena
slovenska beseda. Citalniške prire-
ditve — Besede — so bile močno
sredstvo za združevanje Slovencev,
manifestacija zatiranega ljudstva,
ki se je vse bolj borilo za obstoj
in svoje pravice.
Tedaj je bila tudi v Celju usta-
novljena Čitalnica, ki je svoje delo-
vanje posebno razmahnila leta 1897,
ko so odprli Narodni dom. Iz njego-
vega okrilja je izšlo več društev,
praVtako je od tod izšla pobuda za
ustanovitev Narodne godbe, s kate-
ro se je leta 1899 prvič predstavil
kapelnik Fran Ko run.
Rodil se je v
Šaleku pri Vele-
nju 22. 12. 1868.
v preprosti kme-
čki hiši. V os-
novni šoli je
spoznal njegovo
glasbeno nadar-
jenost učitelj
Berce, ki 'ga je
učil klavir, violi-
no in glasbeno
teorijo. Šolanje
je nadaljeval v
Krškem in v Tr-
stu, končno ga
je pripeljala že-
lja za širjenjem
glasbenega znanja na Dunaj. V
težkih gmotnih razmerah je končal
študije z državnim izpitom za vo-
jaškega kapelnika. Na prošnjo pev-
skega organizatorja Ivana Likarja
je prevzel kapelniško mesto Narod-
ne godbe ter službo uradnika Južno-
štajerske hranilnice. Odslej je bilo
Celje torišče ruegovega delovanja
do upokojitve leta 1932, ko se je
umaknil v pokoj v svoj rojstni kraj,
kjer je tri leta pozneje umrl.
Fran Koioin s psevdonimom Ko-
želj ski je začel komponirati v pet-
najstem letu starosti, predvsem
skladbe za citre: harmonizacije na-
rodnih pesmi, fantazije, koračnice
in priredbe skladb klasičnih mojst-
rov. L^ta 1898 je izšla njegova zbir-
ka »Skladbe«, ki jih je kritika ugod-
no sprejela. To so bili zbori, samo-
spevi, skladbe za klavir, violino in
čelo.	'
Njegova zapuščina šteje preko 50
različnih zborov, samospevov,
skladb za klavir, za godbe, vokalno
instrumentalna dela, spevoigro
»Mlada Zora« itd. Korun bil zbi-
ratelj narodnega blaga ter je napi-
sal »Album klovenskih napevov« za
violino in klavir v treh zvezkih, od
katerih vsebuje vsak po 50 pesmi.
Napisal je prvo slovensko šolo za
violino, šolo za citre, »Staroslovan-
ske plese« in vrsto drugih del, ki
so ostala v rokopisu.
Delo Koruna-Koželjskega je bilo
vsestransko, izredno plodno in še
danes predstavlja vzor ljudskega
gla.sbenika v najboljšem pomenu
besede. V svoji polni življenjski mo-
či pred prvo svetovno vojno in še
po njej je bilo njegovo delovanje
na moč uspešno. Udejstvoval se je
kot kapelnik in vzgajal na poseb-
nih tečajih v težkih okoliščinah od
vseh vetrov zbrane godbenike. Us-
pelo mu_je izvežbati 22 godbenikov,
ki so nastopali v godbi na pihala
in godalnem orkestru. Po tedanjih
poročilih je bila celjska godba naj-
boljša na tedanjem Spodnjem šta-
jerskem. V Velenju je ustanovil ru-
darsko godbo in delavsko pevsko
društvo, ki ga je vodil celo deset-
letje. Pevske vaje so bile ob nede-
ljah na Korunovem domu v šaleku,
kamor je prihajal po celotedenskem
službovanju »na oddih«.
Ce trdimo, da je danes Celje kul-
turno središče svojega območja z
vrsto kulturnih institucij, z razgi-
bano gla.sbeno dejavnostjo, je to v
nemali meri plod ne.sebičnega delo-
vanja starejše generacije, ki je dala
pečat svoji dobi in ustvarjala teme-
lje za nadaljnjo kulturno rast. Med
njimi zavzema FRAN KORUN-KO-
ŽELJSKI častno mesto, ki nam je
lahko še danes svetal vzor.
E. Kune j
Štipendije po starem
v Ljubljani so se sestali na letni
konferenci vsi študentje žalske ob-
čiiie. Govorili so o štipendijah, po-
sojilih in o nezaposleni mladini.
Povprečna štipendija znaša med
žalskimi študenti od 25 do 30 tisoč
dinarjev, študent višje šole za te-
lesno vzgojo pa prejema celo 8 tisoč
dinarjev štipendije. Posojila so bila
razpisana šele letos, interesentov pa
je bilo kljub 6 odstotnim obrestim
neverjetno veliko. Kaže, da vpra-
šanja štipendij le ne moremo pre-
makniti z mrtve točke.
LUDVIK MAŠAT
Vedno nam je težko, če odide iz
naše srede človek, ki še ni doživel
svojega življenjskega poslanstva. Še
večja pa je bolečina, če je to dobtr
človek, dober strokovnjak, prijatelj,
mož in oče. Tak je bil dolgoletni
šolski upravitelj LUDVIK MAŠAT,
od katerega smo se za vedno poslo-
vili sončnega oktobrskega popol-
dneva na celjskem pokopališču.
Rodil se je 4.
julija 1907. leta
v Limbušu pri
Mariboru. Po
končanem učite-
ljišču v Maribo-
ru je služboval v
Prevaljah, nato
v Šokatu nad
Gornjim gra-
dom. Leta 1930
je prišel v Luče,
kjer je ostal do
zadnjega. Po pri-
hodu v Luče je
začel aktivno de-
lovati na raznih področjih, ustano-
vil je Prosvetno društvo, ki je z nje-
govim delom doseglo lepe uspehe.
Vse svoje sile je posvetil duhovne-
mu dviganju in izobraževanju mla-
dega rodu. Druga svetovna vojna ga
je ločila od Lučanov. Ker je bil za-
veden Slovenec in se je upiral oku-
patorjevemu nasilju, je moral v in-
ternacijo. Leta 1947 se je na željo
prebivalcev vrnil v Luče. Zopet je
prevzel upraviteljstvo in se tudi s
fizičnim delom lotil obnove šole, ki
je bila med vojno požgana. Po vojni
je aktivno deloval v odborih dru-
štev in organizacij: SZDL, ZVVI,
Planinskem, Turističnem, Gasil-
skem in Prosvetnem društvu, kjer
je vodil pevski zbor. Lani so ga Lu-
čani izvolili za predsednika krajev-
ne skupnosti Luče.
Kruta bolezen ga je za vedno iz-
trgala Lučanom, s katerimi je res-
nično živel in jih vzgajal. Njegovo
življenje ni bilo nikoli rožnato; po-
žrtvovalnost za ljudi ga je sklesala
v osebnost, ki smo jo vsi občudova-
li. Bil je zgled skromnega in pravič-
nega človeka. Kaj nam je pomenil
Ludvik Mašat, vemo šele zdaj, ko
ga nimamo več. To je pokazala tu-
di množica ljudi, ki ga je opremlja-
la na njegovi zadnji poti na celj-
skem pokopališču.
Upravitelj in prijatelj je odšel od
nas, nič več ga ne bomo videli v
šolski pisarni, kjer je dan za dnem
pozno v noč delal. Z njim smo iz-
gubili človeka, ki nas je znal pra-
vilno usmerjati in bodriti pri peda-
goškem delu. S svojim delom si je
postavil trajen spomenik. Kolegi
Sprejem pionirjev
Včeraj dopoldne je predsednik celjske ob-
činske skupščine MARJAN UCAKAR sprejel
m pogostil pionirsko delegacijo. Kmalu za-
tem pa je začela z delom pionirska,občinska
konferenca, ki se je je udeležilo 38 delega-
tov pionirjev in 19 vodij pionirske organiza-
cije. Obenem je bil tudi zaključek Jugoslo-
vanskih pionirskih iger.
Za letošnje praznovanje dneva republike so
v teku skrbne priprave, da bi čim bolj sve-
čano sprejeli malčke v pionirsko Organizaci-
jo. Po vseh šolah in na področju nekdanje-
ga celjskega okraja bodo pionirske organiza-
cije pripravile pestre kulturne programe in
pogostitve. V organizacijo bodo ob tej pri-
ložnosti sprejeli več tisoč cicibanov. Samo v
celjski občini jih bodo sprejeli okrog 900.
Pridobitev za Podbočje
Včeraj so v Podbočju otvorili pre-
obnovljeno stav^bo, v kateri je 9 sta-
novanj za prosvetne delavce. Pre-
obnova je veljala .25 milijonov din.
To je bil za vaščane, zlasti pa za
uči tel j stvo pomemben dogodek in
velika pridobitev, saj je s tem do-
končno rešeno večletno pereče vpra-
" šanje stanovanj za prosvetne de-
lavce.
v Podbočju se vse bolj razvija tu-
di turizem, vendar slaba cesta do
vasi odbija turiste. Želje vaščanov
po asfaltiranju ceste od Križaja do
Podbočja -so zato povsem razumi j i-
/ ve, toda zaenkrat za te namene še
ni denarja.
S polic študijske knjižnice
Eremenko A. I.: Staljingrad. Beograd 1965.
S. 13335/26.
Perič B.: Struktura prava. I. Zagreb 1964.
S. 24845/14.
Velimirovič M.: Ilustriran! leksikon teh-
ničkih znanja. Zagreb 1965. C 7.
Blagojevič B.: Hidrologija zemljišta. Be-
ograd 1961. S. 27170.
OBRTNO PODJETJE
»MIZARSTVO m KOLARSTVO« Celje
obvešča vse naročnike, poslovne partnerje in ostale občane, da
bo pričelo poslovati s 1. decembrom pod novim naslovom in to:
OBRTNO PODJETJE
»^IZAR« Celje
Aškerčeva ulica 19
Vabimo vse interesente pohištvene opreme, da si pred svojim
naročilom pri nas ogledajo razne inozemske revije in primere
naše pohištvene opreme z iistreznimi predračuni.
Hkrati obveSčatno, da je možno pri nas nabavljati v grobi
in fini izdelavi odpadni in neodpadni mizarski material kakor:
rezan les, iverice, razni ultrapas, panelke, vezane plošče, fur-
nirje itd.
Za cenjena nargč.ila se priporoča kolektiv podjetja in čestita
vsem delovnim ljudem za DAN REPUBLIKE — 29. november.
Veliko dolgujemo občinstvu
v Brestanici se, pripravljajo pa
pomemben kulturni dogodek, na
praznovanje 20-letnice delovanja
Svobode. Obiskali smo predsedni-
ka Svobode LEA LIKARJA, ki je na
naša vprašanja ljubeznivo odgovo-
ril. '
Ali bi ob visokem jubileju uspeš-
nega dela DPD Svoboda na kratko
orisali uspehe, ki so prav gotovo
sad prizadevanja vseh članov kul-
turnega društva?
Točno, vsi čla-
ni so bili delav-
ni, zato smo do-
segli uspeh. Ven-
dar pa je bila
zlasti uspešna
dramska sekci-
ja, ki je uprizo-
rila okoli . 30
predstav in več
manjših priredi-
tev ter pevski
zbor, ki je v tem
obdobju pog6-
stoma nastopil doma in gostoval
tudi drugod. V okviru društva pa
deluje knjižnica, glasbena, literar-
na, kino in šahovska sekcija.
Največja priznanja, ki ste jih
sprejeli v povojni dejavnosti?
Sprejeli smo več priznanj, ^)ohval
in diplom, vendar mislim, da je za
vse nas največje priznanje to, da
so se ljudje vključili v Svobodo in
da radi obiskujejo naše prireditve.
V času od 27. novembra do 5. de-
cembra praznujete v Brestanici kul-
turni teden. Kaj vse ste vključili v
to praznovanje?
27. novembra bo ob 19. uri prosla-
va v počastitev dneva republike, na-
slednji dan pa ponovitev igre »Mol-
čeča usta« v režiji Pavle Zajelšek.
30. novembra bo šahovsko tekmova-
nje pionirjev, kino sekcija pa bo 1.
decembra predvajala film. 2. de-
cembra bo šola v Brestanici prire-
dila celovečerni kulturni program,
zaključna slavnostna proslava pa bo
4. decembra ob 19. uri v domu Par-
tizana.
Razen tega bo v Brestanici raz-
stava posvečena delovanju Svobode.
Vsekakor bo program dela pester
tudi v tej sezoni?
Vsekakor. Naštudirati in uprizori-
ti nameravamo vsaj eno dramsko
delo in imeti pevski koncert. Sode-
lovali pa bomo seveda še na dru-
gih proslavah.
Vaše sporočilo ob visokem jubi-
leju članom društva in občinstvu?
Moj^ iskrene čestitke in globoka
zahvala za sodelovanje vsem čla-
nom društva z željo, da tudi v bodo-
če delujejo s tolikšno vnemo in pri-
zadevnostjo, kot doslej. Občinstvu
pa smo dolžni veliko več kakor za-
hvalo in v imenu društva obljub-
Ijanr, da se mu bomo oddolžili s
kvalitetnimi prireditvami. Kastelic
5
2b.ll.l965-št.4<
CIRIL DEBELJAK O VZPONU NA HIMALAJO
KLJUB VSEMU USPEH
Pred štirinajstimi dnevi se je vrnila v domovino naša hima-
lajska ekspedicija. Kot je znano se našim alpinistom ni posrečilo
zasesti vrh 7092 m visokega Kangbachena in marsikdo je že po-
dvomil v sposobnost naših alpinistov, nekateri naši Časopisi
(predvsem oni v cirilici) pa so ce lo pisali o neuteml jenem razme-
tavanju finančnih sredstev. Da bi »neuspeh« naše odprave osvet-
lili tudi z druge strani, smo naprosili celjskega člana odprave
CIRILA DEBELJAK A da nam kaj več pove o vzponu v Himala-
ji in o vzrokih, ki so vplivali na to, da vrh Kangbachen ni bil
osvojen. Takole je povedal:
»Vzrokov za to, da vrha nismo
osvojih je bilo več. Najprej bi
povedal, da so ga doslej naska-
kovah ze trikrat: Švicarji, Ja-
ponci m mednarodna odprava.
i>ajVisje so.pred nami dospeli
leta 1941 Švicarji in sicer 5900 m
visoko. Gora je bila tako smatra-
na za nepristopno s te strani, kot
so jo naskakovale te odprave
vključno z našo. Gora stoji na
pbu Himalaje, na predelu, ki
ima precej razgibane vremenske
pogoje in naleteli smo na čas, ko
sta se letni in zimski monsum
združila brez premora, ki je obi-
čajen in na katerega siho raču-
nali. Poleg tega sm,o zaradi po-
manjkanja denarja odšli na pot
le s štirimi operativnimi šerpami
namesto z običajno ekipo 20—30
šerp. Ysled tega so bila vsa- ta-
borišča postavljena kasneje, kot
je bilo planirano in naskok^ na
vrh se je začel prepozno. Opešali
pa smo še zaradi nečesa: hrana
— liofizirano meso in jogurt —
se je namreč pokvarila in hranili
smo se le z višinsko hrano. Dvo-
jica, ki je z dvema šerpama iz
zadnjega taborišča naskakovala
vrh, je v eneiri dnevu zaradi ve-
likih težav prešla komaj 500 m
višinske razlike, morala je biva-
kirati brez temu primerne opre-
me, celo brez šotora in spala sta
v snežni luknji. Zaradi mrzle no-
či — 25 stopinj sta ostala zjutraj
z ozeblinami druge stopnje na
rokah. Ko sta se? vrnila je zdrav-
nik s takojšnjim posegom prepre-
čil najhujše, enemu pa je ampu-
tiral prst. Za ponoven naskok pa
ni bilo niti časa niti materiala.
Dosežena višina je bila 7650 m, se
pravi nekaj manj kot 500 m do
vrha.
Švicarski alpinisti se že zani-
majo za dosežene rezultate naše
odprave in ga bodo naskakovali.
Seveda pa pri tem ne bodo imeli
več nobenih raziskovalnih prob-
lemov, kajti mi smo jim pot od-
prli. Vse države se.namreč po-
tegujejo za osvojitev teh velika-
nov, med katerimi je tudi Kang-
bachen. Zato smatram, da bi ga
morali naskočiti še enkrat z
manjšim številom naših ljudi in
z večjim številon\ šerp "ter iz-
popolnjeno opremo. Naši ljudje
morajo razumeti, da se himalaj-
ski vrhovi le redko osvojijo v
prvem naskoku. Poudariti pa je
treba tudi zdravstveno in razis-
kovalno plat take ekspedieije.
Posneli smo namreč okrog (ioo
filmov v barvah in črnobeli teh-
niki, poleg tega pa še okrog 2000
metrov kinotraku. To je delo, ki
bo pomagalo tudi nepalski geo-
grafski službi, da bo lahko nare-
dila dobre geografske karte, ki
jih zdaj sploh,ni. Mi smo še mla-
da himalajsko-alpinistična dr-
žava in je zato dosežena vi-
šina v danih pogojih eden naj-
večjih uspehov.
Da nam je zmanjkalo denarja,
je kriva predvsem napačna kal-
kulacija. Cena šerp in nosačev
je bila namreč enkrat višja kot
za časa naše prve odprave pred
petimi leti in tu smo se ušteli.
Tako sta morala ob koncu ostati
v Katmanduju dva naša pred-
stavnika, ki sta čakala na dodat-
nih 5000 dolarjev — nakazilo Pla-
Pninske zveze Slovenije, da sta
izplačala šerpe in transport robe
po železnici. V bodočih ekspedi-
cijah se podobni spodrsljaji ne
smejo več ponoviti, čeprav nismo
bili edini, ki se jim je to zgodilo.
To se dogaja tudi drugim odpra-
vam, saj so poštne, telegrafske in
sploh prometne zveze v Nepalu
res slabe. Naši kurirji so nosili
pošto 18 dni od baze do prve
pošte. Že po vsem tem, kar sem
povedal, menda ni potrebno po-
sebej poudarjati, da je naša ek-
spedicija kljub vsemu uspela.«
KOMENTAR
IN VENDAR
PRVI
Tekmovanje v republiški ligi
je zaključeno. Za nekatere —
med njimi predvsem za oba celj-
ska predstavnika — v skrajnem
času. Moštvo Celja, ki je odlično
startalo je ob koncu povsem po-
pustilo in le z veliko sreče na
račun boljše razlike v golih ob-
držalo prvo mesto. V zadnji tek-
mi v Mariboru .so igralci začeli
obračunavati celo med seboj, če-
sar si prav gotovo zdrav športni
kolektiv ne sme dovoliti. Pa tudi
disciplina na treningih je v zad-
njem času popustila in je za no-
gometaše iz Skalne kleti res
skrsijni čas, da je jesenski del
končan. V zimskem premoru bo-
do v klubu prav gotovo uredili
tudi z disciplino in pripravljeni
startali v spomladanski del tek-
movanja.
Kladivar je končal tako klavr-
no, kot si je le malokdo lahko
mislil. Po enoletnem stažu v zvez-
ni ligi biti v republiškem tekmo-
vanju (ki je kvalitetno mnogo',
mnogo slabše) na predzadnjem
mestu, res ni zavidanja vredno
posebno še, ker v moštvu še ved-
no nastopa 7 bivših »neamater-
jev«. Ce smo za ekipo Celja rekli,
da je proti koncu disciplina po-
pustila, moramo za Kladivarja
reči, da je sploh ni bilo. Treningi
so bili slabo obiskani, trener je
ob nedeljah dopoldne iskal po
mestu igralce za odhod na tekmo,
en trener je zaradi nediscipline,
odpovedal sodelovanje itd. Vse-
kakor so to stvari, ki povedo, da
med nogometaši Kladivarja še
vedno precej stvari ni urejenih
in jih bo prav verjetno tudi težko
urediti, če se za to ne bodo zav-
zeli sami igralci. Slednjič še ved-
no reprezentirajo celjski šport ne
samo sebe.
Olimp je, v zadnjem kolu
vzhodne conske lige prav tako
izgubil v Mariboru in tako mo-
ral prepustiti prvo mesto v je-
senskem delu tekmovanja. Kljub
temu pa moramo biti z nastopom
tretjega celjskega ligaša v jesen-
skem tekmovanju kar zadovoljni
in lahko upamo na najboljše v
drugem delu.
-ed
ŠAH O ŠAH • ŠAH
v nedeljo se je v Žalcu vršil prljateUski
Šahovski dvoboj v počastitev 29. novembra,
dneva republike, med kompletno ekipo Jese-
nic ter reprezentanco Savinjske doline, na
20. deskah. Proti pričakovanju, so zmagali
domačini z rezultatom 10 in pol : 8 in pol,
z eno prekinjeno partijo, med mojstrskim
kandidatom Cudermanom in Pertinačem, ki
gre na ocenitev v Ljubljano.
Najboljši v domači ekipi so bili: Drakslcr,
ki je proti mojstru Longerju remiziral, Ber-
var (remiziral z mojstrskim kandidatom VoS-
pemikom), Ojstrež (remiziral z moj. kandi-
datom Kočevarjem) razen teh so se še prav
lepo izkazali: Skok, štorman, Černelič, Až-
nič, Seler ter predstavnica ženskega šaha Rak
Klara, vsi iz 2alca, ter Celjani, Grum, Uu-
benšek, Ivanič, Krivec.
Domačini so nastopili okrnjeni In to pred-
vsem zaradi nekaterih nediscipliniranih igral-
cev, ki ta dvoboj niso resno vzeli. Organiza-
tor šahovskega dvoboja je bil šahovski klub
Žalec, ki je organizacijo odlično izpeljal pod
vodstvom predsednika tov. Habe Srečka.
V nedeljo, dne 28. 11. 1965, ob 9. url orga-
nizira celjski šahovski klub v šahovskem
domu ekipni brzoturnir v počastitev dneva
republike, Pravico sodelovanja imajo vsi klu-
bi, sekcije, sindikati, šole itd. Ekipo sestav-
ljajo 4 člani.
SIMO VAŽIC IN FRANC CERVAN
V 80 dneh okrog sveta
Dva velika prijatelja, borca z na-
ših atletskih tekališč in ljubimca
celjske atletske publike Simo Važič
in Franc Cervan sta odpotovala. Pot
ju vodi okrog sveta — v 80 dneh ali
morda nekaj več. Turneja po atlet-
skih stezah Amerike, Avstralije, No-
ve Zelandije, tihomorskih otokih.
Reprezentiranje naše atletike, naše-
ga športa v daljnih deželah.
Za nas navadne smrtnike (navad-
ne v tem smislu, da nimamo take
možnosti potovanja okrog sveta), sta
Simo in Franc v zadnjih dneh pred
idhodom nenavadno mirno prenaša-
la potovalno mrzlico. Vsaj na zunaj.
Sicer pa sta potovanj po svetu že
vajena in je zato tudi mirnost pred
ijdaljšim potovanjem razumljiva.
Te zadnje dni sta preživela v krogu
najožjih prijateljev in sorodnikov.
Zadnji večer pred odhodom smo
se še malo pomenili o poti in o tek-
movanjih, ki ju čakajo. Prvo tekmo-
vanje imata že v torek 30. t. m. v
Auckiandu v Novi Zelandiji. V druž-
bi z najimenitnejšimi tekači sveta
bosta že v prvih decembrskih dneh
imela vi;sto tekmovanj. Precej časa
bosta posvetila tudi treniranju po
metodah novozelandskih tekačev, ki
slovijo kot izredni srednje in dolgo-
progaši. Po tem se na kakšnem tek-
movanju v ostri konkurenci in ugod-
nih pogojih nadejata tudi rekordnih
rezultatov. Vsekakor bo to potova-
nje treh (poleg njiju še trener dol-
progašev Lang) precej prispevalo
k napredku jugoslovanske atletike,
posebej tekačev. Vrnili se bodo nam-
reč polni bogatih izkušenj in novih
načinov treninga tekačev, ki jih bo-
o lahko posredovali ostalim našim
tekmovalcem, ki nimajo možnosti
rrotovati in tekmovati po celem sve-
tu. Še to: oba naša atleta in trener
otujejo na povabilo novozelandske
atletske zve.ze, ki večino potovanja
tudi financira.
Ob slovesu smo si močno stisnili
roke, zaželeli tudi srečno novo leto
ter seveda srečno vrnitev.
E. G.
Rokometni pokal - brez pokala
Po osvojenem jesenskem delu ro-
kometnega republiškega prvenstva,
so celjski, rokometaši dosegli nov
velik uspeh. Po mnogih peripetijah
glede odigravanja finalne tekme za
republiški rokometni pokal je RZS
slednjič odločila, naj bo tekma v
Ljubljani v hali Tivoli. Nasprotnik
Celjanom je bila na tem »nevtral-
nem terenu ekipa ljubljanskega
Slovana. Tekmo so odigrali v soboto
zvečer, opoldne ]ia so pri ŽRK Celje
šele dobili telefonsko sporočilo o
tekmi. Vsekakor čudno poslovanje
repui)liškega rokometnega foruma,
ki istočasno ravno zaradi podobnih
manjših napak rešuje tekme za ze-
leno mizo (konkretno Celje—Bre-
žice).
Finalna tekma med Slovanom^ in
' 'oljem je potekala pred mnogošte-
vilnimi Ljubljančani precej razbur-
'iivorKo je že vse kazalo, da bodo
domačini po vodstvu 12:9 osvojili
republiški pokal, so Celjani nena-
doma zaigrali v velikem slogu, v
20 minutah zabili 10 golov in zma-
gali 19:12. Z igro v tem, delu so nav-
dušili gledalce, ki so jim ob koncu
iskreno aplavdirali. To je bila zma-
ga v finalni tekmi za republiški po-
kal. Toda ob koncu se je izkazalo,
da pokala prireditelj RZS sploh ni-
ma. Kometar menda ni več potreben.
-ed
KEGUACI ZA DAN REPUBLIKE
Ljubiteljem kegljaškega športa se nudi iz-
redna priložnost videti na delu najboljše ju-
Bosiovanske kcgljače, ki se bodo pomerili
na petcroboju republik — Srbije, Hrvatske
Dill, Črne gore in Slovenije.
Vsako ekipo bo zastopalo 6 najboljših re-
publiških tekmovalcev. Tekmovali bodo v
mednarodnem slogu (6 X 200 lučajev). SRS
bodo- zastopali naslednji * tckmovalci: Miro
Steržaj, svetovni rekorder, Franc Mlakar —
evropski prvak v dvojicah (oba Branik Ma-
ribor) Klibar (Jesenke), Pečar (Kranjska
gora), Farkaš in Zdešar (Gradis-Ljubljana).
Tekmovanje, ki ga organizira komisija za
kegljanje pri ObZIFt in KK »Celje«, bo v
ponedeljek 29. novembra na kegljišču Ingra-
da, s pričetkom ob 8.40 uri. Pozdravnemu go-
voru bo sledilo tekmovanje, ki bo trajalo
ves dan, okrog 21. ure pa bo, s svečano raz-
glasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad,
končano. Pregled razporeda vseh nastopajo-
čih bo objavljen v oglasni omarici na keg-
ljišču.
Kot vidimo bodo prišli ljubitelji kegljanja
tokrat res na svoj račun, saj bo prireditev
izredno kvalitetna in gotovo tudi zanimiva.
USPELO ŠPORTNO TEKMOV,lN.TE
V organizaciji Kmetijsko izobraževalnega
centra so imeli mladi iz živinorejske šole
Šentjur in vrtnarske šole Celje pretekli te-
den prijateljski športni dvoboj.- Mladinci so
nastopili v krosu, šahu in namiznem tenisu,
mladinke pa le v krosu. V skupni razvrstit-
vi je zmagala ekipa Vrtnarske šole. šentjur-
čani so zmagali le v namiznem tenisu.
Rezultati — kros moški: 1. Božič (Med-
log), 2. Panič (Medlog), 3. Kranjc (Šentjur).
Ženske: Bizjak (Medlog), 2. S^etič (Med-
log), 3. Zlabar (Medlog).	^
Namizni tenis: 1. Bfvar (Šentjur), 2. Cen-
čec (Medlog), 3. Veber (Šentjur).
Šah: 1. Marovt (Medlog), 2. Podlogar (Med-
log), 3. Barjaktarevič (Medlog).
V. J.
NOTRANJI RED JE NAJBOUŠA NOTRANJA REZERVA
Ceste bodo cenejše
CELJSKO CESTNO PODJETJE BO TUDI POZIMI AKTIVNO
V zadnjem obdobju so ceste v Celju In okolici zadovoljile vse uporabnike, kar pri-
ča o boljši dejavnosti celjskega cestnega po djetja. Uspehe potrjujejo tudi nekateri
podatki: letos je imelo cestno podjetje 18 % delovne sile manj kot lani, a je po-
rabilo en odstotek materiala več (četudi ka žejo podatki glede opravljenega dela, da
so naredili več), saj so povečali učinek za 32 %. To jim je omogočilo, da so po-
večali maso za OD za 16%, zaradi zmanjšanja delovne sile pa se je povečal OD
posameznika za 42 %.
Trenutno je cestno podjetje pred dvema
pomembnima oalo'gama: uskladiti želijo šte-
vilo zaposlenih s finančnim planom, hkrati
pa skušajo ublažiti dispro{wrc med proizva-
jalci in režijskimi delavci, ki jih menijo
zmanjšati za 21,2%.
Takšna reorganizacija, ki je določena pred-
vsem zaradi tega, da bi v podjetju uvedli
notranji red in funkcionalnost, seve ni eno-
stavna, ker so še vedno posamezniki, ki si
zaradi dosedanjega ugodja želijo, da bi šlo
vse po starem. Eden izmed odločilnih po-
seg^' je bila združitev dveh vzdrževalnih ob-
ratov v enega, pri čemer je vodja te službe
moral direktno v operativo. Hkrati se je ta-
ko zmanjšal delovodski kader od 13 na 8.
Toda samo številčni premiki bi ne pomenili
dokončnega uspeha. Cilj cestnega podjetja
je predvsem, da bo izoblikoval sodobne de-
lovodje, ki bodo hkrati operativni vodje,
odgovorni tudi za ekonomičnost svoje enote
in hkrati tudi družbeno-politično razgledani
usnK^jevalči proizvaj.ilcev v svojem delov-
Ditiii ^kotj*.
Ne samo delovodje, tudi ves drugi kader
bo potrebno pretehtati. Izdelujejo podrobne
profile za posamezna delovna meS(a, ki bo-
do terjala večjo razgledanost in širše zna-
nje. Prav zaradi tega bodo čez zimo, ko je
sicer mrtva sezona, priredili vrsto seminar-
jev z določenim sistemom. Deloma bodo se-
minarje pripravili sami, deloma pa jih bo
pripravila delavska univerza. Ob zaključku
teh seminarjev bodo morali kandidati za po-
samezna delovna mesta opraviti preiskusne
izpite in tako dokazati sposobnost za oprav-
ljanje del, ki jih predvideva profil za do-
ločeno delovno mesto. Kdor teh preizkusov
ne bo uspešno opravil, se bo pač morkl za-
dovoljiti drugim delovnim mestom, ali pa
bodo zaposlili mlajše (absolvente ekonom-
ske in drugih srednjih šol).	
Nadaljnja naloga, ki bo čez zimo zaposlila
vodstvo cestnega podjetja, bo klasifikacija
strojnega parka. Analiza o izkoriščenosti stro-
jev v preteklosti kaže samo 30 do 40 odstot-
no izkoriščenost, kar je bila posledica nepo- '
polnih proizvodnih in operativnih planov,
ti pa spet posledica neurejenega financiranja.
Zadnje čase se tudi cestni službi obljublja
bolj urejeno vprašanje financiranja, zaradi
česar bodo mogli tudi bolj precizno izdelati
proizvodne in operativne programo. Skladno
z njimi pa bo moč v prihodnje bolj točno
razporejati in izkoriščati strojno opremo, ki
jo bodo mo^ v času manjše lastne zaposle-
nosti Qdstopiti tucli drugim uporabnikom.
Tako je celjsko cestno podjetje, ki je šele
pred dobrimi dvemi leti postalo samouprav-
na organizacija, začelo v koreninah preobli-
kovati svoj ustroj in svojo dejavnost, ki bo
v prihodnje zagotovila' še boljše in cenejše
vzdrževanje kakor tudi gradnjo cest.
K devu republike 29. novembru iskrene če-
stitke kolektiv tovarne esenc in eteričnih
olj	ETOL CELJE
TRGOVSKO PO DJ ETJ E
ŠMARJE PRI JELŠAH
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI SIROM OBČI-
NE ŠMARJE PRI JELŠAH, ČESTITA OB DNE-
VU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU IN SE ZA
NADALJNJE SODELOVANJE TOPLO
PRIPOROČA.
VABIMO VAS NA IZLETE!
KOLEKTIVU DRSALNA REVIJA V CE-
LOVCU V ČASU OD 3. DO 20. FEBRUARJA
1966. OB TEJ PRILOŽNOSTI SI BODO UDE-
LEŽENCI LAHKO GLEDALI TUDI VRB-
SKO JEZERO. GOSPOSVETSKO POUE. DE-
2ELNI MUZEJ V CELOVCU IN NEKATE-'
RE DRUGE ZNAMENITOSTI. SPREJEMA-
MO PREDPRIJAVE-
POSEBNA UGODNOST!
KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI!
Potebna ugodnost ta zaklJuSek sezone!
1.	DVODNEVNI AVOTOBUSNI IZLET V
TRST IN BENETKE! Cena potovanja vključ-
no potni list 14.900 din.
2.	ENODNEVNI AVTOBUSNI IZLET V
TRST. Cena aranžmana vključno potni list
5.200 din.
3.	DVODNEVNI WEEKEND IZLET V BU-
DIMPEŠTO. Cena aranžinana 20.800 din,
vključno potni list.
4.	TRODNEVNI WEEKEND IZLET V BRA
TISLAVO, BRNO in DUNAJ. Cena aranžma-
na din 25.000 po osebi.
5.	DUNAJ! Tridnevno avtobusno potovanje
Cena aranžmana po osebi 19.500 din.
6.	TRIDNEVNI AVTOBUSNI IZLET — DU-
NAJ, BRATISLAVA, BUDIMPEŠTA. Cena a-
ranžmana po osebi 25.600 din.
7.	3-dnevna strokovna ekskurzija gradbeni-
kov v VERONO in PADOVO. Prijave do 15.
11. 1965.
8.	5-dnevno avtobusno potovanje v MUN-
CHEN. Prijave do 19. novembra 1965.
9.	DOČAKAJTE NOVO LETO v BUDIMPE-
ŠTI! 4-dnevno potovanje združeno s SILVE-
STROVANJEM!
10.	PROSVETA! ZA DIJAŠTVO POSEBNO
ZNIŽANE CENE!
1-DNEVNI IZLET Z OGLEDOM CELOVCA,
GOSPE SVETE, VRBSKEGA JEZERA. CENA
PO OSEBI din 3.200. — VKLUCNO SKU-
PINSKI POTNI LIST Z AVSTRIJSKO VIZO!
PREVOZI BODO IZVRŠENI S 45 SEDEŽ-
NIMI AVTOBUSI TIPA »MERCEDES«.
ŠOLE! Za Vaše šolske ekskurzije imamo
pripravljene programe izletov po domovini —
GORENJSKA, PRIMORSKA, NOTRANJSKA
BELA KRAJINA, ŠTAJERSKA. IVudinio Vam
usluge po zelo znlžanili cenah.
11.	KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kva-
litetnih prevozov, ki Vam jih nudimo v ča-
su posezone po zelo znižanih cenah v najso-
dobneje turistično opremljenih avtobusih
typa »Mercedes«.
KOMPAS CEUE sprejema že od danes
vnaprej do vključno 10. 1. 1966 prijevae za
DRSALNO REVIJO V CELOVCU!
PRED VSAKIM POTOVANJE.M ALI IZ-
LETOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE
»KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL.
23-50.
•	PRODAM
NOVO sobno pohištvo: trodelna omara, kavč
in drugo, prodam zaradi selitve. Ogled od
28. novembra (od 10. ure) dalje, v Savinj-
ski ulici 3, Celje.
KUHINJSKO pohištvo prodam. Lazo Kolun-
djija, Celje, Tomšičev trg 8.
5, z medom in čebelami napolnjenih — posli-
kanih kranjičev in »Vesna« radio z gramo-
fonom prodam. Informacije v trgovini »Iz-
bira« Marof-Jurklošter.
NOVO hišo z lepim vrtom v bližini mesta
prodam. Naslov v upravi lista.
STREŠNO zarezno betonsko opeko prodam.
Informacije pri »Draksler«, Dečkova c. 26.
KRAVO bohinjko, izredno mlekarico, visoko
brejo, prodam. Mihael Švent, Dobrna.
FIAT 600 — odlično ohranjen (47.000 km)
prodam. Cena ugodna. V račun vzamem
tudi ček. Naslov upravi lista.
CRN, kratek klavir, primeren za šole in ho-
tele prodam. Oblakova 3.
NOVEJŠO montažno leseno garažo prodam
ugodno. Naslov v upravi lista.
RADIATOR 19 X 60, 23 reber in rabljen elek-
trični kuhalnik na 3 plošče prodam. Vrho-
vec, Celje, Trubarjeva 53 B — tel. 31-59.
TOVARNIŠKO nov pralni stroj »Rex« — 4 kg
prodam. Ogled popoldne pri: Selšek, Re-
čica 5, Laško, ali pismeno na naslov: Zden-
ka Košir, Breze 93 a — Laško.
KOMPLETNO sobno pohištvo prodam. Mari-
ja Skodič, Rogaška Slatina.
ENOFAZNI elektromotor 1,5 KS skupaj s
krožno žago prodam. Tomič, Arnače — Ve-
lenje.
RABLJENE modele za izdelovanje cement-
nih cevi od 10—40 cm, prodam. Tone Mo-
horič. Stari dvor 20, škofja Loka.
•	STANOVANJE
PRAZNO sobo ali enosobno stanovanje iščem.
Nudim nagrado. Ponudbe na upravo lista
pod šifro »Nagrada«.
ENOSOBNO stanovanje — vseljivo s 1. janu-
« KINO
Kino »Svoboda« Šempeter v Sav. dolini
Dne 27. in 28. novembra 1965: »KOMAN-
CEROSI«, ameriški barvni film.
Dne 30. novembra 1965: »ANA KARENI-
NA«, ameriški bilm (Greta Garbo).
Dne 2. decembra 1965: »KOZAŠKA USO-
DA«, sovjetski film.
Dne 4. in 5. decembra 1965: »GOSPODAR
HAVAJEV«, ameriški barvni film.
Dne 4. decembra 1965: »SUKOB«, danski
flim.
Dne 9. decembra 1965:' »DEVETINŠTIRIDE-
SET DNI«.
Kino »Svoboda« Sevnica
Dne 27. in 28. novembra 1965: »KOLOS Z
RODOSA«, italijansko-španski film.
Dne 1. decembra 1965: »PREDSEDNIK-
STOP«.
Dne 4. in 5. decembra 1965: STRELJANJE
V D. SYTYJY«, ameriški film.
Dne 8. decembra 1965: »ROKE KVIŠKU«,
francoski film.
Dne 27. in 28. novembra 1965: »SALAM-
BO«, francoski barvni film.
Kino KZ Kostanjevica na Krki
Dne 28. novembra 1965: »ŠEPETANJE NA
BLAZINI«, ameriški film.
Dne 5. decembra 1965: »LAŽNIVI ZAKON«,
španski film
Kino »Svoboda« Brestanica
Dne 20. novembra 1965: »ITALIJANKE IN
LJUBEZEN«, italijanski film.
Dne 27. in 28. novembra 1965: »OSVAJA-
LEC MARAKAJBA«, italijanski film.
Dne 1. decembra 1965: »ZVEZDE NOCI«,
italijanski film.
Dne 4. in 5. decembra 1965: »UPOR NA
LADJI BAUNTV«, ameriški film.
Dne 8. decembra 1965: »RAZBITA LAD-
JA«, ameriški film.
Kino »Svoboda« Štore
Dne 27. in 28. novembra 1965: »VOHUN
NA POVEUE«, ameriški film..
Dne 4. in 5. decembra 1965: »ŠTIRJE APO-
KALIPTIČNI JEZDECI«, ameriški film.
Kino »Dom« Gornji grad
Dne 27. in 28. novembra 1965: »39 STOP-
NIC«, angleški film.
Dne 4. in 5. decembra 1965: »TUJE ŽENE«,,
zap. nemški film.
Kino sekcija »Jelka« Nazarje
Dne 27. in 28. novembra 1965: »PLAMTE-
CA ZVEZDA«, ameriški film.
Dne 30. novembra 1965: »PRIŠEL JE AN-
GEL«, španska gl. komedija.
Dne 4. in 5. decembra 1965: »ŠEPETANJE
NA BLAZINI«, ameriški film.
Dne 8. decembra 1965: »ZGREŠENO ŽIV-
LJENJE«, sovjetski film.
Svet Zavoda Ivanke Uranjekove,
Celje
razpisuje
razprodajo starega inventarja, dne
12. 12. 1965 ob 8. uri v Zavodu Ivan-
ke Uranjekove DOBRNA.
arjem oddam. Celje, Dečkova c. 44.
SOBO oddam snažni ženski srednjih let (lah-
ko tudi v skupno gosf^dinjstvo). Otrok
ni ovira. Naslov v upravi lista.
OPREMLJENO sobo odam solidnemu moške-
kemu. Naslov v upravi lista.
OPREMLJENO sobo oddam dvema solidni-
ma osebama. Pogoj: Plačilo najemnine za
nekaj mesecev naprej. Naslov v upravi li-
sta.
Opremljeno ali prazno sobo iščem. Plačam
zelo dobro. Naslov v upravi lista.
•	KUPIM
Os za skobelni stroj in cirkular, dolžina re-
zil 30—40 cm kupim- Anton Kelhar, Ločica
69, Polzela.
STANOVANJSKO hišo v okolici Celja ku-
pim. Informacije pri Draksler, Dečkova
c. 26.
HIŠICO ali dvosobno stanovanje kupim. Nu-
dim nagrado. Ponudbe na u. lista pod šif-
ro »Januar«.	«
•	RAZNO
NAJDITELJA izgubljenega nalivnega peresa
»PELIKAN« prosim, da ga odda proti na-
gradi na naslov: Maks Ferme, Celje, Titov
trg 6.
ODDAMO garažo: Pere, Cesta na grad 11.
Vsa vodovodna dela izvršuje: STANE ŠAR-
LAH, Celje, Ulica Bratov Kersnikov 34.
•	ZAPOSLITEV
Za varstvo dveh majhnih otrok iščem varu-
hinjo za dopoldanski čas. Adolf Videnšek,
Celje, Šlandrov trg 7.
DELAVCA v ekspeditu s trgovskim
znanjem in lepo pisavo, ki je va-
jen samostojnega dela sprejme
tekstilna tovarna. Soba na razpo-
lago. Ponudbe pošljite na naslov:
Cornel Kawann, Graz, Nibelun-
gengasse 54.
MALI OGLASI • MALI OGLASI • MALI OGLASI
Rudnik rjavega premoga Laško razpisuje
JAVNO PRODAJO
uporabnega gradbenega in drugega materiala na stanovanjskih
in gospodarskih poslopjih v Govcah.
Javna prodaja bo dne 1. decembra 1965 s pričetkom ob 9. uri
na mestu samem v Govcah.
Pojasnila daje uprava rudnika.
Elektro-Celje, ceije
dobavlja potrošnikom električno energijo po najugodnejših
pogojih;
projektira, gradi in opravlja montažo daljnovodov, krajevnih
omrežij in transformatorskih postaj;
izvršuje vsa v elektriško stroko spadajoča instalacijska dela.
Ob boleči izgubi našega dragega
D0LFET4 PRES1NGERJ4
se prisrčno zahvaljujemo prim. dr. Strnadu iz Slovenjgradca, ki
mu je skušal rešiti življenje, prim. dr. Rajšpu iz Slovenjgradca
in dr. Sevšku iz Celja ter vsemu zd^avstveneniiu osebju bolnišnice
Slovenjgradec, ki so mu ob težki bolezni pomagali. Iskrena hvala
govornikoma tov. Javorniku in tov. Tomažiču, godbi France Pre-
šeren in pevskemu zboru Ivan Cankar, občinski skupščini Celje,
kolektivom občinske skupščine, Zavoda za komunalno urejevanje
.zemljišč, Plinarni vodovod, Službi družbenega knjigovodstva,
organizacijam SZDL in ZB Otok, sostanovalcem in vsem njegovim
prijateljem in znancem, ki so zasuli prerani grob s cvetjem in
ga v tako velikem številu spTeniili na zadnji poti — nam pa
v težkem času pomagali ter izrazili sočustvovanje.
Žalujoči: sestre rn brata z družinami ter ostalo sorodstvo.
Celje, 23. novembra 1965.
Kmetovalci in rejci prašičev!
KOTEKS TOBUS, Import-Export, Ljubljana Vam sporoča, da je
v letošnji sezoni odkupna cena za svinjske kože posebno ugodna, zato
skrbno oderite vsakega prašiča in kožo oddajte bližnji zbiralnici
KOTEKS TOBUS ali Kmetijski zadrugi.
Poleg povišane odkupne cene smo Vam pripravili nagradna žrebanja
s preko 4.000 lepimi nagradami in glavnimi dobitki »TELEVIZOR,
TRANZISTORJI, KOLESA itd.«
Skrbno hranite potrdila za oddane svinjs5:e kože, ki Vam dajejo
pravico do udeležbe pri nagradnem žrebanju.
, . M , 20. januarja in
Žrebanja bodo
20. aprila 1966
REJCI PRAŠIČEV, ODERITE PRAV VSE PRAŠIČE IN HOZE ODDAJTE NAJBLIŽJI ZBI-
RALNICI KOTEKS TOBUS.
Kolektiv podjetja čestita ob priliki dvajsetletnico obstoja svojega podjetja vsem poslovnim
prijateljem v mestih in na podeželju
k dnevu republike\'\29. novembru
SLG CELJE
Petek, 26. novembra ob 15.30:
C. Seiler: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS.
I.	šolski popoldanski abonma in izven.
Sobota, 27. novembra ob 18:
PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE. Priredi-
telja SZDL in Združenje zveze borcev NOV
občine Celje.
Sreda, 1. decembra ob 15.30:
C. Seiler: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS.
II.	šolski popoldanski abonma.
Cetriek, 2. decembra ob 19:
C. Seiler: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS.
III.	šolski večerni abonma in izven.
Sobota, 4. decembra ob H in 15:
C. Seiler: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS.
Gostovanje v Murski Soboti.
Nedelja, 5. devembra ob 10:
C.	Seiler: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS.
II. nedeljski dopoldanski abonma:
Sreda, 8. decembra ob 17:
F. Schiller: DON CARLOS. Abonma za
upokojence.
Četrtek, 9. decembra ob 15 in 19.30:
F. Schiller: DON CARLOS, Gostovanje v
Brežicah.
Sobota, 11. decembra ob 16:
F. Schiller: DON CARLOS. Abonma za de-
lovne organizacije in izven.
Nedelja, 12. decembra ob 10:
D.	Garrick-A. Smole: VARH — A. Medved:
RENDEZ-VOUS. Komediji. III. nedeljski do-
poldanski abonma.
Nedelja, 12. decembra ob 19.30:
F. Schiller: DON CARLOS. Nedeljski večerni
abonma in izven.
v.sak torek in soboto v hotelu TRIGLAV na
Dobrni, kjer so tudi vsako soboto domače
koline. Vsako soboto, nedeljo in sredo ples
v restavraciji POŠTA v Rog Slatini, vsako
soboto v SAMOPOSTREŽNI RESTAVRACI-
JI v Celju. V HOTELU CELEIA v dneh 27.,
28., 29. in 30. novembra glasba za ples in
razvedrilo. Zaželjene so rezervacije. V HO-
TELU PAKA VELENJE vsak dan glasba.
Igra kvintet PIPI.
29. novembra PURANOVA VEČERJA NA
GORI OLJKI. Rezervacije zaželjene.
TURISTIČNE OBJAVE
POROČILO O PROSTIH KAPACITETAH
V turističnih objektih na našem področ-
ju je dovolj prostora razen v Zdraviliškem
domu v Rog. Slatini.
RAZVEDRILO
Vsako soboto in nedeljo ples na Gori Oljki,
IZLETNIK
CELJE
PUTNIK
vam nudi turistične usluge in vas vabi na iz-
lete In potovanja po Jugoslaviji La v inozem-
stvo s turističnimi avtobusi.
CELOVEC — ogled DUNAJSKE DK-
SAI.>IE REVIJE z novim programom, Imeuo-
vanlm MAVRICA, v času od 3. do 20. febru-
arja 1966. Naši prijavijenci bodo napravili Iz-
let tudi na GOSI^OSVETSKO POUE in v
22 km oddaljeno OSTROVICO, kjer je zna-
meniti srednjeveški grad.
Sprejemamo PRIJAVE za kolektive, dru'
5tva, organizacije In posameznike do 10. JA-
NUARJA 1966. Pdhitite s prijavo In Izberite
al dan potovanja!
SILVESTROVANJE - v BUDIMPE-
ŠTI, s posebnim programom in silvestro-
vlm menijem, 2-dnevno avtobusno potovanje,
cena 23.500 dinarjev, rok prijav 5. decem-
ber 196!.	_
NOVOLETNI AVTO-RALLV	T A L 1 -
J O s silvestrovanjem ob GARDSKEM JEZE-
RU, 4-dnevno potovanje z osebnimi avtomo-
bili, cena po o.sebi je 25.000 din, izletniki lah-
ko koristijo avtomobile PUTNIKA, t. J. vozi-
la TAUNUS 17 M do 5 oseb, rok prijav
10. decembei- 1965.
NOVOLETNO POTOVANJE po SREDO-
ZEMLJU z luksuzno ladjo DALMACIJA,
14-dnevno kombinirano z letalom, ladjo in
vlakom na progi Dubrovnik, PireJ, Aleksan-
drija, Kairo, Port Said, Beirut, Heraklion.
Benetke — cena potovanja 210.000 din, rok
prijav 28. 1!. 1965.
BUDIMPEŠTA — dvodnevni avto.
busni izlet za kolektive in posameznike, cena
potovanja 17.500 din, datum potovanja po do-
govoru z naročnikom.
POSFBNO OBVESTILO! Skupinskih poto-
vanj v vzhodnoevropske države se lahko ude-
ležijo tudi tiste osebe, ki so v tekočem kole-
darskcnj letu že izkoristile devizno kvoto
20 za potovanje v inozemstvo. To obvestilo
velja za vse naše razpisne izlete v CSSR,
Madžarsko in Bolgarijo.
TRST—DOBERDOB—BENETKE, dvodnevni
avtobusni izleti za kolektive in posameznike,
cena izleta je 15.000 din.
TRST—MIRA.MARE enodnevni avtobusni
izleti za kolektive in posameznike cena po-
tovanja po osebi je 6.300 din.
CELOVEC — s prevozom k Vrbskemu
jezei-u In na Gosposvetsko polje, cena potova-
nja po osebi je 3.700 din, datum potovanja
po dogovoru.
Vse programe in informacije navedenih po-
tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel-
ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici
Velenje in Krško.
SILVESTROVANJE — vabimo vas na silve-
strovanje v ROGAŠKO SLATINO in ROVINJ,
ter v ostale turistične kraje.
IZLETNIK posreduje v najkrajšem času
nabavo potnih listov in tujih vizumov.
IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va-
gonih, prodaja vozovnic za letalski promet za
tu in inozemstvo.
Za cenjeni obisk se priporoča
IZLETNIK CELJE
nasproti Avtobusne postaje
OBČINA LAŠKO
razpisuje
Javno licitacijo]
za oddajo v najem
1.	poslovni prostor v Laškem
hišna številka št. 174 s površino
18.5 m2;
2.	poslovni prostor v Laškem
hišna št. 229 s površino 48 m-;
Prostori bodo izpraznjeni do
20. decembra 1965.
Prednost ima storitvena obrt
s področja popravila gospodinj-
skih strojev, radijskih in televi-
zijskih aparatov.
Pravico udeležbe imajo druž-
bene pravne osebe in občani.
Podrobnejši podatki so na raz-
polago pri oddelku za go.spodar-
tsvo Skupščine občine Laško.
Razpis velja do 15. doceinbra
1965.
Žr/INOZDRAVNIŠELA
DEŽURNA SLUŽBA
Od 27. 11. do 4. 12. 1965
MARJAN TISELJ
veterinar
Celje, Savinjska 3/H
(Savinjsko nabrežje)
Telefon: 28-71
Od 4. do II. 12. 1965
IVAN PLETERSK«
veterinar
Celje, Trubarjeva 93 (Otok)
Telefon: 29-26
ZAHVALA
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
moža in očeta
ANTOM CVIRMA
se iskreno zahvaljujemo vsem,
ki so ga spremili na njegovi zad-
nji poti, mu darovali vence in
cvetje ter sočustvovali z nami.
Žalujoči: žena Milka, hči Mari-
ja, sinovi Radi, Franci in Tone z
otroki.
2r.ll.l965-št.4:
7
OBTOŽENIDIREKTOR IN PROD AJNI REFERENT LASKE VOLNE
Zloraba uradnega položaja
PODJETJE OŠKODOVANO ZA VE C KOT 15 MILIJONOV
/nanceiii in j)(>si(>viiim prijateljem
sta })r()(Iajala normalna blago za (ie-
fektno brez marže in prometnega
davka tudi do 60 <Klstotkov ceneje.
Samec je povrh še obtožen proti-
pravne prilastitve I.O^^S.OOO dinarjev.
Zoper direktorja iekstilne tovarne
v Laškem ALFONZA TERJANCICA
in prodajnega referenta JOŽETA
SAMCA, ki sta t obdobju od 1962. le-
ta pr<Klajala raznini javnim delav-
cem in poslovnim prijateljem blago
po nižjih cenah, je obtožnico vložilo
okrožno javno tožilstvo.
Iz obtožnice je razvidno, da so v
Volni tako v dobrih dveh letih pro-
dali iz skladišča za več kot 28 mili-
jonov dinarjev blaga, kar predstav-
lja po dejanski vrednosti 42,5 mili-
jona dinarjev! Pri tem je zanimivo,
da je direktor Ferjančič zanikal,
da bi kaj vedel o prodaji, medtem
ko obtoženi Samec navaja, da je de-
lal po naročilu in vednosti direk-
torja, da je moral celo popoldne v
tovarno, ker se je pripeljal merce-
des iz Ljubljane. Navaja tudi, kako
so »kupci« plačevali blago po ko-
lektivni ceni, s 60 odstotnim popu-
stom, kot člani kolektiva, ki so imeli
pravico nakupa iz letnega deputata.
i>irektorjevo izjavo zanikajo tudi
ostali uslužbenci, kot predstavnik
Matjaševič iz Beograda, ki navaja,
da n)u je pošiljal spiske ljudi za
>ugoden« nakup, ter ostali uslužben-
ci. ki trde, da je direktor osebno
prihajal v skladišče s kupci. Pri tem
je zanimivo, da nekateri kupci niso
niti vedeli, da dobivajo blago ce-
neje. Obtoženi Samec je še osebno
prodaajl volno ter si je s temi >po-
sli« ustvaril korist okrog milijon di-
narjev. O preiskavi bomo še poro-
čali.
Zaradi slabe vidljivosti je sedanji čas izredno nevaren predvsem na
nezavarovanih železniških prelazih. Zato, vozniki — več pozornosti ob
takih priložnostih, da ne bi prišlo do podobnih prizorov kot ga prika-
zuje posnetek na naši sliki. (Foto: L. Meh)
HTS M SENZACIONALNO ZDRAVILO PROTI RAKU
JE RESITEV V 3 ČRKAH?
STROKOVNA KOMISUA NA NAJVIŠJI RAVNI JE ZDRAVILO OVRGLA
Vse dokler je javnost čakala na deflnitlvno oceno, je Sarajevo še vedno predstav-
ljal« L«ur4, v katerem bolniki pričakujejo s pomočjo HTS. V Ameriki so pred
nedavnim BaretUli statistiko, ki pravi, da je potrebno 260 let znanstvenega dela,
da bi se lahko uvedlo neko novo zdravilo. V tem je vračunano delo znanstvenih
eki zdravnikov, farmaceutov, biologov, poskusov na živalih, na zdravih prostovolj-
cih In Šele na koncu poizkusi na bolnikih . ..
O senzacionalnem odkritju zdravila proti
raku je bila v zadnjih dneh mnogo govora.
Prišlo je že tako daleč, da so kolone bol-
nikov z avtomobili in brez njih iz domovi-
ne in iz tujine začele prihajaff v Sarajevo
pred stanovanje v drugem nadstropju v Uli-
ci Vojvode Stepe, Obala številka 40. Tu nam-
reč stanuje zobni zdravnik FAHRUDIN ZEJ-
NILAGIC, ki je razširil. senzacionalno vest,
da je v 16 letih znanstvenega dela iznašel
zdravilo proti raku. Komaj nekaj dni zatem,
ko je Zejnilagič izjavil novinarjem, da je
odkril zdravilo, so se začela romanja bolni-
kov.
»HTS zdravi vse maligne neoplazme«, je
trdil Fahrudia Zejnilagič z gotovostjo. Na-
stal je vihar, ki je privedel združenje zdrav-
nikov Bosne in Hercegovine, da so obsodili
njegov način propagande. Uspeli so celo, da
so Zejnilagiču prepovedali razdajanje zdravi-
la. Toda bil je uporen. Zdravilo je poslal v
analizo in ocenitev Zvezni komisiji za zdra-
vila. Cez nekaj dni je komisija za zdravila
dala tudi uradno izjavo, da HTS nc vsebuje
škodljivih substanc. Takrat se je začelo.
Kmalu je o HTS zvedel ves svet. Našel je
cel« tovarn*, ki b* proizvajala b«v* zdravile
— Bosnalij*k. Italijaask* Mimistrstvo za
zdravstvo je naprosilo Zejsilajiča za uvoz
določenih količin zdravil v Italijo. Svoj obisk
so najavili v Sarajevu tudi snemalci japonsk«
in avstrijske televizije!
Ze pred šestimi leti, leta 1959 je zobni
zdravnik Fahrudin Zejnilagič, takrat je bil
kemik v laboratoriju Zobarske šole v Sara-
jevu, iznašel reagencijo, po kateri lahko izvr-
ši preizkus na eni sami kaplji človeške kr-
vi in odkrije raka v začetni fazi. Že ta izum
je bil takrat epohalen, vendar ga do danes
še nikjer ne uporabljajo.
»S preiskovalnim delom sem začel že pred
16 leti,« pravi Zejnilagič. »Bil sem kemik
za koloidno — kemijske reakcije, pa sem se
posebno posvečal koloidom, tako sem začel
proučevati kri. Kri sem dobival od raznih
bolnikov z raznih klinik. Ob tem sem pri-
šel do lastne reagence za razne bolezni, kot
n. pr. za nefritis, jetrno cerozo, rak, hepati-
tis itd. Posebej sem se začel ukvarjati s pro-
učevanjem krvnega seruma bolnih za rakom.
Tako sem po dolgem delu začel s preizkusi
HTS«.
Kakšen je učinek HTS, je bilo neznano.
Zejnilagič je trdil, da je učinkovit, da se že
po nekaj dnevih pojavljajo določeni znaki
okrevanja itd. Vendar ni nikoli povedal, ko-
liko in katere bolnike je že ozdravil. Ravno
tako trdi, da ima že nekaj sto pisem raz-
nih zdravnikov po svetu, ki so preizkušali
njegovo zdravilo na bolnikih in trde, da je
učinkovito.
Toda mnenja zdravnikov so bila različna.
Sedaj vemo, da ta »senzacionalna« iznajdba
ni zdravilo. Vsekakor je Zejnilagič v nečem
uspel, razburil je duhove in bolnike, ki so
znova dobili upanje, mnogo med njimi je
v kolonah krenilo v Sarajtvo . . . Nekateri
s« celo zapustili bolMišaice . . .
Mrzlica, ki je nastala po vesteh o senza-
cionalnem odkritju, je nevarna za same bol-
nike, ker so videli v tem Zejnilagičevem pre-
paratu rešitev. Podvomili ali zapustili so ce-
lo klinične metode zdravljenja, kar je vzrok
za hitrejšo razširitev bolezni« — pravijo
zdravniki. In v tem je nekaj resnice, saj je
bil že primer, da je bolnik zapustil bolnišni-
co in se začel zdraviti s HTS-om. Ko so ga
pripeljali nazaj, ni bilo zanj več rešitve,
kljub temu, da je prej obstajata možnost
ozdravljenja. Zdaj se bo veter okrog senza-
cionalnega zdravila, upajmo, polegel.
OBSOJEN ZARADI PROMETNE NESREČE
8 mesecev zapora
PRI NESREČI JE RADO KOŠEC IZGUBIL ŽIVLJENJE
Pred senatom celjskega okrožnega sodišča se je pred dmevi
zagovarjal ALBIN REHAR iz Petrove, direktor Agroservisa v
Šempetru, ki je 14. februarja v bližini Žalca povozil upokojenca
RADA KOŠCA. Ponesrečenec je zaradi poškodb na mestu umrl.
O nesreči smo v našem časopisu
že pisali. Omenjenega dne v večer-
nih urah je pokojni Košec šel po
desni strani cestišča iz Žalca proti
Sen.petm. Za njim je pripeljal vi-
njem ALBIN REHAR s fiatom 1100.
Ker je malo pred prehitevanjem
pešca srečeval tovorno vozilo, je
imel prižgane kratke luči. Spričo te-
ga, kot trdi obtoženec, ni pravočas-
no zagledal pešca. Prišlo je do trče-
nja, pri katerem je vozilo vrglo po-
kojnika nekaj metrov daleč s ce-
stišča.
Pri nesreči ni bilo očividcev. Voz-
nik Rehar je po nesreči še zavil k
znancem, kjer je nekoliko popil in
šele nato prijavil nesrečo na postaji
Milice v Žalcu. Analiza je pokazala
v krvi 1,08 in v urinu 1,46 alkohola,
torej mnogo več, kot je to dovolje-
no za varno in previdno vožnjo.
Obtoženi Albin Rehar je na raz-
pravi izrazil obžalovanje, priznal
krivdo, ter povedal, da je priprav-
ljen kriti razne zahtevke in materia-
llno pomagati svojcem ponesrečen-
ca. Hčerki pokojnega je že pred
razpravo nakazal 184.000 dinarjev.
Sodni senat je ugotovil, da je bil
Rehar že pred tragičnim dogodkom
kaznovan zaradi vožnje v vinjenem
stanju. Za to nesrečo pa ga je ob-
sodil le na 8 mesecev zapora in od-
vzem vozniškega dovoljenja za dobo
enega leta po prestani kazni.
V noči od 8. na 9. avgust sta nam-
reč Majcen in Ogris skupaj z mla-
doletnim H. L.-jem vlomila v bife go-
stinskega podjetja v Rogaški Slati-
ni. Iz bifeja so odnesli razne drob-
Harije in čokolado v skupni vred-
nosti približno tisoč dinarjev!
Ta začetniški uspeh je opogumil
Majcena, da je čez nekaj dni znova
vlomil v isti lokal, tokrat skupaj s
Ferležem. Ob tem vlomu sta pobra-
la cigarete ter pijačo — v vrednosti
blizu deset tisoč dinarjev. Po akciji
se jima je zahotelo še malo vožnje
s tujim avtomobilom. S parkirnega
prostora pred hotelom Pošta sta
ukradla avtomobil Opel - Olvm-
pda, last Alojza Jagodiča. Zaradi nez-
nanja sta že po 200 metrih avtomo-
bil razbila in povzročila preko 100
tisoč dinarjev škode.
Pri omenjeni trojici, katerih sta-
rost je komaj okoli 20 let, ni šlo za
huda kazniva dejanja. Sodni sonat
okrožnega sodišča je menil, da fan-
tom lahko pomaga, da svojo objest-
nost popravijo na primer s pošte-
nim delom in jih je zato kaznoval
pogojno.
Karel Majcen je bil obsojen na 8
mesecev zapora, Maks Ferlež na
šest mesecev zapora in Jože Ogris
na tri mesece zapora. Vsi trije so
bili obsojeni na pogojne kazni treh
let. Sodba poleg tega določa tudi
fJačilo 100.000 dinarjev oškodovan-
cu, medtem ko ga je za presežek
zahtevka sodišče napotilo na pot
civilne pravde. Ravno tako tudi go-
stinsko podjetje, ko je sodišče po-
trdilo zahtevek splošne zavarovalni-
ce. S tem bodo trije mladi, zdravi in
za delo sposobni fantje lahko zno-
va pridobili zaupanje širše družbe,
ko bodo s poštenim delom in zmer-
nim življenjem popravili trenutno
nepremišljenost.
NEPOŠTENA POTA TREH MLADIH LJUDI
Po tatvini še vožnja
Pred sodnim senatom okrožnega sodišča v Celju so se pred
nedavnim znašli zaradi tatvin in škode, ki so jo povzročili s ka-
rambolom trje mladi iz okolice Rogaške Slatine. To so KAREL
MAJCEN in MAKS FRELEŽ iz Tržišča ter JOŽE OGRIS, doma
iz Perneka.	I
UBOJ 18-LETNEGA JOŽETA CRNOŠE
V SMRT zaradi
VŽIGALNIKA
Pred dnevi se je pripetil tragičen dgodek v vasi Kamence pri
Rogaški Slatini, kjer je komaj 15-letni I. D., doma iz Breskovca
v mladeniški nepremišljenosti in objestnosti z nožem smrtno
ranil JOŽETA CRNOŠO.
Minulo sredo v opoldanskem času
je v Kamencah, v bližini hiše Ivana
Berka prišlo do pretepa, ki je ter-
jal življenje. Dva fanta, 18-letni JO-
ŽE CRNOŠA in komaj 15-leten, du-
ševno zaostal I. D. sta se sprla za-,
radi vžigalnika. Med kreganjem in
prepiranjem sta se v mladeniški ne-
premišljenosti in razboritosti spo-
prijela najprej z rokami, nato pa
sta potegnila nože.
I. D. je nenadoma zasadil nož Čr-
noši v prsa. Ko se je zavedel, kaj
je storil, je pobegnil domov. Ranjen
mladenič se je opotekaje zatekel k
bližnji hiši Ivana Berka, kjer se je
zgrudil. Kljub pomoči je kmalu
umrl.
Varnostni organi so po dogodku
mladega storilca doma prijeli in
uvedli preiskovalni postopek. Fant
je duševno zaostal in je komaj kon-
čal tri razrede posebne šole. Dogo-
del^je močno odjeknil med okoli-
škim prebivalstvom. Vsekakor tudi
ta tragedija kaže na določene^ ne-
restnost, ko razne mlade ali druge
osebe nosijo in posedujejo predme-
te, ki so lahko za okolico nevarni.
O preiskavi in sodni obravnavi bo-
mo še poročali.
MARTIN PREVORŠEK OBSOJEN NA 9 LET STROGEGA ZAPORA
S KOLOM PO SOSEDU
O razmerah in prepirih med MAR-
TINOM PREVORŠKOM in MARTI-
NOM AJDICEM ter njunima žena-
ma smo poročali že pred časom, ko
je prišlo do tragedije na dvorišču,
kjer oba stanujeta. Poleti, 6. avgu-
sta sta se namreč Prevoršek in nje-
gova žena sprla z Ajdičem in Eliza-
beto Visenjak zaradi piščanca. Po-
gosti prepiri med dvema družina-
ma so prerasli v sovraštvo. Tudi to-
krat je prepir prerasel meje, ženski
sta pograbili lati, nato sta se spo-
prijela še Prevoršek in Ajdič.
Prevoršek je pograbil dolg kol,
Ajdič pa lato. Med pretepom je Pre-
voršek večkrat udaril s kolom Ajdi-
ča po glavi tako močno, da je ta
zaradi ran umrl.
65-letni Martin Prevoršek in 59-
letni Martin Ajdič sta živela v Pre-
boldu v isti hiši. V začetku sta se
družini dobro razumeli, vendar je
pozneje večkrat prišlo do prepirov,
tako da je že nekaj let nazaj druži-
ni nista našli medsebojnega razu-
mevanja.
Sodni senat celjskega okrožnega
sodišča pod predsedstvom sodnika
VEKOSLAVA TANKA je ob razsod-
bi upošteval Prevoršku olajševalno
okoliščino starost in bolehnost ter
skrb za družino, kot obtežilno pa
to, da je bil že petkrat pogojno kaz-
novan ter ga obsodilo na 9 let stro-
gega zapora.
STANKO KAPUN JE VENDARLE IZGUBLJAL ŽIVCE
ZADNJI DNEVI S. KAPUNA
SE JE MAR MISLIL IZPOVEDATI »MAMI«?
Kapun je s svojim dejanjem presenetil in
razočaral vrsto svojih znancev, ki še danes
zmajujejo z glavami In ne morejo verjeti, da
je bil to nekdanji zgovorni, družabni In ve-
seli Kapun.
NA LOVU
V prvi skupini, ki je odšla na teren, da bi
preverjala možnosti in verjetnosti storilca,
je bil tudi Stanko Kapim. Obšel je svoj te-
ren in seve — največjo pozornost je posvetil
samskima domovoma Ingrada in Cinkarne.
Samski dom Ingrada je bil na videz še po-
sebej zanimiv, saj je v njem stanoval Maks
Poličnik dobre štiri mesece in se je odselil
iz doma šele pred kakšnim mesecem dni.
Povsod je Kapun pregledal garderobe — čev-
lje, plašče, klobuke in rokavice.
Upravnik Ingradovega doma, Lojze Boriric,
se zdaj sicer smehlja, četudi priznava, da
mu je bilo nekaj časa hudo tesno pri srcu,
ko je zvedel za Kapuna. »Dva večera je bil
pri meni. Skupaj sva pregledovala spiske in
slike, ugotavljala možnosti in se pogovarjala
o zločinu. Kapun je bil večkrat tudi poprej
pri meni, zato sva tudi zdaj povsem zaupno
kramljala. Priznaval je, da je položaj te-
žak, ker ni nobene oprijemljive sledi. Ob
večerih sem običajno urejal blagajniške pre-
jemke in denarne nakaznice, ki jih hranim
od časa do časa. Večkrat mi je ob takih
priložnostih Kapun celo pomagal preštevati
denar. Celo te dni, ko so iskali zločinca, sva
štela skupaj. Bilo je skaraj tristo tisoč di-
narjev. Prav lahko bi me udaril po glavi in
izginil z denarjem!« Lojze se ob tem nasmeh-
ne in zmaje z glavo. »Ne morem si razloži-
ti, kaj je napotilo Slavka — tako so ga kli-
cali znanci — k temu dejanju. Še bolj zani-
mivo je, da smo se tu v moji pisarni nekega
večera pogovarjali z nekim našim skupnim
znancem, ki je odhajal v Kragujevac po av-
tomobil. Oba s Kapunom sva poizvedovala,
kako bo plačal. Znanec je udaril po zajetni
aktovki in odgovoril: »tu notri je milijon-
ček!« Toda Kapun vseh teh priložnosti ni iz-
koristil. Le zakaj?«
NEDELJSKO POPOLDNE
Že po prvih dneh intenzivne preiskave je
bil Kapun izločen iz vrst ožjega preiskovalne-
ga štaba in se je lotil svojih rednih zadev,
četudi je vsaj na videz še vedno moral iska-
ti »storilca«. Kakor vse uslužbence milice in
UiMZ, tako so tudi Kapuna izjjraševali znanci,
kaj misli o uboju in koliko si obeta od pre-
iskave. Kapun je zagonetno molčal — pač po
službeni dolžnosti.
V nedeljo je bil na kosilu v prijetni za-
sebni družbi, kjer so bili še nekateri drugi
znanci. Pogovarjali so se o zločinu. »Ce bi
ga dobila v roke, bi ga razrezala na drobne
koSČke!« je dejala priletna tovarišica. »Ustre-
lila bi ga na mestu!« je dodala njena hči.
Eden izmed znancev je vprašal molčečega
Kapuna: »Pa ste kaj napredovali? So že kak-
šni znaki?« Kapun je spet službeno molčal
in se zagonetno smehljal. Znanec je zato
po svoji presoji nadaljeval: »To je menda
najtežje, ko ne veste, koga bi iskali?« Tedaj
je Kapun resno prikimal: »Da, ko bi vedeli,
koga naj iščemo!«
Kapun je v tej družbi preživel vse popold-
ne in še zvečer so bili dobre volje, četudi
Kapun ni pil, ker ni maral alkohola. Edino
tisti večer pred zločinom je popil nekaj več,
sicer je le ob izjemnih priložnostih popil
kakšno šilce konjaka.
OBISK PRI .MAMI«
Kapun se ^e med svojimi rednimi obhodi
večkrat zglasil pri starejši tovarišici, ki sta
se z njo dobro razumela, ker je poznala tudi
njegove domače kraje. »Z vami se lahko po-
govorim kakor z mamo,« je večkrat dejal.
»Prišel je tod mimo, se zglasil za nekaj mi-
nut, malo pokramljal in spet odšel,« nam je
pripovedovala »mama«. »Zdaj ga res že tri
tedne ni bilo k meni. Celo malo pogrešala
sem ga. Pa je prišel v ponedeljek zjutraj.
Bil je ves premražen in sem mu ponudila
šilce žganja. Ni se ga dotaknil, češ da itak
ne pije, a razen tega je še prezgodaj. Res
ni pil. Bil je zelo varčen. Nekaj časa je je-
del pri Šeligu, a mu je bila hrana predraga,
zato se je preselil v službeno menzo. Več-
krat je pripovedoval: Nekateri si po kosilu
privoščijo dva ali celo tri deci vina. Ne vem
zakaj. Zame je važno, da sem sit, pijem lah-
ko tudi vodo.
To ponedeljkovo jutro je bil videti neko-
liko spremenjen, pa sem si mislila: delo,
morda kakšne osebne skrbi. Nisem drezala
vanj, a vpraševala sem ga o zločinu. Bil je
nekoliko v zadregi, toda bila sem prepriča-
na, da mu je nerodno, ker mi ne sme vsega
zaupati. Niti najmanj si nisem mislila, da
bi bil sam prizadet. Ob koncu razgovora je
še rekel: Dosti mi. je že vsega tega, naveli-
čal sem se že modre suknje. Cez nekaj dni
bom dopolnil 28 let, pa nimam nič od živ-
ljenja!
Bila sem začudena, vendar sem mu čestita-
la za rojstni dan in mu še rekla: Najlepše
je še pred vami, Slavko! No, naslednjega
dne pa sem izvedela, da je bil on zločinec.
Zdaj se mi zdi, kakor da se je prišel poslo-
vit!«
POSKUS POBEGA
Kapun se ne more sprijazniti s svojo uso-
do. Prejšnji teden je v preiskovalnem zapo-
ra začel razsajati in razbijati. Paznik je pri-
šel k njemu v celico, a takrat ga je Kapun
napadel. Mislil je, da je sam, toda takoj sta
bila v celici še dva paznika. Morali so ga
krepko poprijeti, saj je bil Kapun eden iz-
med najboljših judoistov. Vendar so ga ukro-
tili in zaščitili celico. Četudi pozna zaporni-
ški red, mu pobeg ne bo uspel. Iz dneva v
dan mu živci bolj popuščajo in ni več daleč
do končnega razkritja na obravnavi.
Preiskovalni sodnik Slavko Nemanič, ki
vodi preiskavo, nam sicer ni povedal nobe-
nih podrobnosti, vendar je zatrdil, da pre-
iskava poteka v redu. Kakor hitro bodo
zbrali vse potrebno gradivo, bodo sestavili
obtožnico in posredovali zadevo v nadaljnji
postopek.
Herbert Savodnik
Stanko Kapun na enem ivojih Izletov
8
26.11.1965. št. 47
ŽENA DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • URUŽNIA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM •
Pogovor ž zdravnico
Otrok y hladnih dneh
Za današnji pogovor z dr. Ljer-
ko Laknerjevo smo izbrali nalez-
Ijivo bolezen, ki v zimskih dneh
ne prizanaša ne otrokom ne od-
raslim. To je gripa.
jevanjem — s pravilno prehrano in
z mnogimi sprehodi po svežem zra-
ku in soncu. Otroci naj bi tudi v
zimskih mesecih jedli veliko sadja,
zelenjave in beljakovinsko hrano —
na primer meso, jajca itd. — naužili
pa bi se naj tudi svežega zraka .
Katere nalezljive bolezni so v
teh dneh tudi še pogoste?«
Proti pomladi l>o sezona ošpic in
vodenih koz :.
No, o tem pa prihodnjič!
1. B.
»Večina mater meni, da je gripa
sicer nej)rijetna, vendar ne preveč
nevarna bolezen. Je to res?«
>Matere, ki mislijo tako, kot ste
povedali, nimajo prav. Gripa je ne-
varna — zlasti za dojenčke. Za gri-
po bolni otroci imajo po navadi vi-
soko temperaturo, nahod, kašljajo,
pogosto pa jih mučijo tudi prebavne
motnje. Gripa pa je nevarna tudi
zaradi komplikacij, do katerih lah-
ko pripelje. Pogosta so vnetja sred-
njega ušesa, pa tudi virusne pljuč-
nice, ki lahko terjajo celo smrtne
žrtve. Mali bolnik sodi v posteljo
vse dotlej, dokler ima vročino, pa
tudi potem bi moral še dva dni le-
žati. Vsaj štiri dni po bolezni še ne
bi smel na sprehod. To pa je napa-
ka, ki jo skoraj vse matere zagreši-
jo. Ko mali nima več vročine, ga
hitro popeljejo na sveži zrak. Mno-
gi otroci potem ponovno zbolijo«.
»Ali je otroka možno obvarovati
pred gripo?«
»Odkar uvajalno cepljenje "'proti
gripi, epidemij ni več toliko. Otroci
pa se gripe še kljub temu nalezejo.
Dobijo jo od bratcev in sestric, na-
lezejo se je od staršev. Bolniki se
naj torej ne bi nikomur približevali.
Če je bolna mati, je to seveda teže,
zato naj bi si usta in nos zaščitila
vsaj z masko iz gaze. Otročka bo
takp vsaj delno obvarovala pred
možnostjo okužitve. Inkubacijska
doba — to je čas od okužitve, pa do
izbruha bolezni"— je pri gripi dolga
včasih samo dve uri; bolezen se to-
rej hitro pojavi. Otroku je med bo-
leznijo treba dati dosti tekočine —
najboljši je čaj z limono, ali pa z
raztopljeno tableto vitamina C — če
pa in^a tudi vročino, še sredstvo
proti njej«.
»Kako pa bi otrokom zvišali od-
pornost proti gripi?«
»Odrasle cepimo, zatorej tudi epi-
demij ni več toliko. Otrokom pa lah-
ko najučinkoviteje pomagamo z utr-
Modernejša posoda
V celjskih trgovinah z železnino
in gospodinjskimi potrebščinami so
v zadnjem času prodali zelo veliko
nove »elektro posode« (na sliki), ki
jo izdeluje tovarna emajlirane po-
sode Celje. Posoda je sodobne ob-
like, v lepih barvah, v gospodinj-
stvu pa bo dobrodošla predvsem
zaradi posebnega brušenega dna, ki
se lepo prilega dimen.zijam plošč
na električnih štedilnikih. Na ta na-
čin je toplota polno izkoriščena in
jed v posodi, ki se plošči na štedil-
niku lepo poda, veliko prej zavre.
S tem pa porabimo seveda tudi
manj elektrike. Elektro posoda je
masivna in močna.
Za prihodnje leto pa v tovarni
emajlirane posode pripravljajo še
dve drugi novosti. To je posoda pol-
težke in lahke »kategorije«. Poltež-
ka je nov tip priljubljene in cenje-
ne posode Ideal. Gre za sodobnejše
linije, za pokrov, ki sedi znotraj ro-
ba lonca ni za lepše, pastelnejše
barve. Lahko posodo pa bomo v tr-
govinah lahko dobili že v prvih me-
secih prihodnjega leta.
Novosti tovarne emajlirane poso-
de so prav gotovo veselo presene-
čenje. Že davno je namreč minil čas,
ko so gospodinje s posebno skrbjo
izbirale samo porcelan in steklo, za
posodo za kuhanje pa si niso belile
glave. V sodobnem gospodinjstvu je
tudi ta posoda pomembna. Gospo-
dinje se ogrevajo za ekonomičnejše
oblike, pa tudi za barve, ki so za
oko veliko prijetnejše kot klasična
temnorjava ali modra barva.
PRI SLOVENCEVIH
Ko je vstopila v sobo socialnega delavca, je bil njen obraz mo-
ker od solz.
»No, kako? Kaj ni šlo?« jo je vprašal.
»Ne,« je zajokala. »Spet me je nagnal. Toda tokrat mi je vzel
tudi otroka!«
Ena od tolikih zgodb, ki jih je napisalo življenje, se bo torej
končala pred sodiščem. Nazaj ni več poti.
Njun zakon, ki ga zaenkrat druži samo še troje otrok in pa hiša,
zgrajena iz ust pritrganega denarja, je narušila ljubosumnost, ne-
umna ljubosumnost na vse, kar se je približalo ženi. Najprej na
kolege v službi, kasneje na sosede in končno celo na pijano in pro-
padlo mater. Prva leta zakona sta se dokaj lepo razumela — zgra
dila sta si dom — zase in za svoje tri otroke. Ko pa se je žena spet
zaposlila, se je njun odnos spremenil. Zaradi ljubosumnosti so bili
prepiri na dnevnem redu in žena se je zatekla po tolažbo k materi,
ki se vdaja pijači in pohajkovanju. Možu se ni posrečilo, da bi to
shajanje preprečil, zato je ženo nekajkrat pretepel kar vpričo otrok.
Otroci so jokali z materjo vred — nekaj mesecev^ Potem pa so se
navadili. Zbegani sicer so in tudi str^h jih je, drugače pa delajo
po svojih glavah. Očetovo opozorilo jim nič ne pomeni, saj vedo,
da jih bo mati že zaradi kljubovanj^ zagovarjala, nje pa tudi ne
ubogajo.
Ko sta prvič prišla pred sodišče, sta se pobotana vrnila domov.
Nekaj dni je bilo vse mirno, nato pa se je začelo znova. Končno jo
je z dvema otrokoma napodil, sam pa je obdržal drugorojenca. Zdaj
se prepirata za otroke. Obtožbe in žalitve dežujejo sem in tja...
Otroci se sploh ne znajdejo več. V šoli se slabo učijo, doma nimajo.
Tako zdaj vsi nestrpno čakajo odločitve sodišča. Kdo bo dobil
otroke? Naj bo odločitev kakršna koH, slabše kot je, biti ne more.
Ko bosta starša ugotovila, da sta odvisna samo od svoje iznajdljivo-
sti in prizadevnosti, se bosta prav gotovo umirila. Našli pa se bodo
tudi otroci, ki bodo končno le rešeni večnih prepirov, poniževanj in
udarcev. Ce bo sodišče otroke dodelilo materi, bo oče moral plače-
vati preživnino. Z razvezo zakona starši niso razrešeni dolžnosti do
svojih otrok. In če nanje ne vplivajo v negativnem smislu, jim tudi
pravice ostanejo. To pa je tisto, v čemer greši večina razvezanih ma-
ter. »Otrok je samo moj«, zatrjujejo ob vsaki priložnosti in s tem
onemogočijo tista redka, pa včasih tako prisrčna in prav nič škod-
ljiva srečanja z očetom.	I. B.
ABC NEGE
Para,, ki je je pozimi v kuhinjah
veliko več kot v poletnih dneh, ško-
duje vsaki, še tako lepo urejeni pri-
česki. Da bi to preprečili, si poma-
gajte takole: lase navijte na navi-
jalke, jih pritrdite s ščipalkami, na
glavo pa: si zavežite še ruto. Preden
boste postregli s kosilom, boste ru-
to seveda sneli, lase pa si lepo po-
česali. Frizura bo v redu, vi pa se
boste prijetno počutili.
le dlje časa vemo, da tupiranje
in lakiranje lasem škoduje: zdra-
vim in močnim lasem seveda manj,
kot krhkim in tankim. Ker pa se
obojemu še zmeraj ne moremo pov-
sem odpovedati, je treba pred spa-
njem lase vsaj skrbno razčesati in
jih skrtačiti. Redno krtačenje las
bo pospešilo njihovo rast, hkrati
pa bomo s tem postopkom odstrani-
li z njih tudi ves prah in vsaj del
umazanije, ki se na lasišču nabere
čez dan.
Tudi umivanje las ni tako pre-
prost postopek kot se na prvi po-
gled zdi. Las ne bi smeli prati ne v
prevroči in ne v prehladni vodi. V
prvem primeru bi se lasje začeli lo-
pniti, v drugem pa bi si »prehladih«
same korenine, kar prav gotovo ni
najbolje. Prav je, če lase kdaj pa
kdaj operemo v vodi, v kateri smo
kuhali korenine kopriv, ali pa kar v
razredčenem kamiličnem čaju. Tudi
nekaj kapljic limone ne bo škodo-
valo. Te recepte so uporabljale že
naše babice. Njihovi lepi lasje pa
so bile dokaz, da so vedele, kaj dela-
jo.
RAZSTAVA NAJMLAJŠIH
Prejšnji teden so v Celju prire-
dili razstavo najmlajših likovnih
ustvarjalcev. Otroci celjskih varst-
veno vzgojnih ustanov so namreč
j)ripravili razstavo svojih izdelkov,
s katerimi si krajšajo čas in bistrijo
oko. Razs-tava je bila odprta od 22.
do 24. novembra v prostorih nekda-
njega okrajnega komiteja Zveze
komunistov — nasproti gimnazije.
Na razstavi smo videli vse vrste
izdelkov — od ponazoril različnih
pravljic in bajk do živali, rastlin
iti ostalih stvari, ki jih majhne ro-
čice rade obdelujejo. Zanimivo je,
da so izdelki narejeni samo iz na-
ravnega materiala — iz slame, ko-
renja, repe, jesenskega listja in da
si otroci torej niso iK)magali z no-
benim sukancem, papirjem ali čim
podobnim.
Vagradni natečaj »Moda«
Prikupna madžarska manekenka no-
si preprosto obleko, ki bi jo mirne
duše lahko oblekli za vse popoldan,
ske prireditve, pa tudi za večer v
gledališču, restavraciji ali kje dru-
gje. Obleka je gladka, krojena iz
temnejšega blaga, okrašena z ljub-
kim kvačkanini ovratnikom in ena-
kim vzorčkom na okroglih žepkih.
Umislite pa si lahko tudi obratno
barvno kombinacijo: svetlo obleko
s temnima okrasnima dodatkoma.
Oboje bo prav imenitno.
Na današnji sliki vam trgovsko
podjetje »Moda« iz Celja prikazuje
jutranjo haljo, ki so jo pokazali tu-
di na zadnji modni reviji. Jutranjo
haljo je i,zdelala »Vezenina« Mari-
bor iz vzorčastega perlona, podlože-
na pa je s penasto tkanino, ki daje
halji posebno voljnost in mehkobo.
Takšne halje v različnih barvah in
vzorcih lahko dobite v vseh proda-
jalnah trg. podjetja »Moda«.
Obisk v teh prodajalnah vam ne
bo škodil, četudi se ne boste mogli
izogniti skušnjavi, da bi kupili to ali
ono, kajti denar, ki ga boste vplača-
li, se vam bo bogato obrestoval. Vsi
izdelki, ki jih prodajajo v posloval-
nicah trg. podjetja »Moda«, so nam-
reč kvalitetni in udobni, postrežba
hitra in strokovna, izbira bogata!
Izrežite in shranite kupon. Vsi, ki
bodo .zbrali vseh devet kuponov, bo-
do uvrščeni v žrebanje za pet na-
grad!
SMNIJALES
VABIMO VAS NA OGLED
NA.ŠIH PRODAJALN
POHIŠTVA V CELIU:
% Zidanškova ulica 15
	Savinjsko nabrežje 8
	Ulica XIV. divi.zije ter
 prodajalno polfinalnih izdel-
kov in stavbnega pohištva v
Tkalski ulici 15
KVALITETNO, SODOBNO
POIII-ŠTVO »SLOVENIJALES«
LAHKO KUPITE TUDI V TRGOVINAH .
NASLEDNJIH TRGOVSKIH PODJETIJ:
	»Savinjski magazin« Žalec, Petrovče, Zabukovca, Griže,
Prebold, Šempeter, Tabor, Vransko, Polzela
	»Izbira« Laško
 »Resevna« Šentjur, Slivnica, Hotunje, Ponikva
9 »Jelša« Šmarje pri Jelšah, Kozje, Rogatec
 »Savinja« Mozirje, Nazarje, Rečica	»Zarja« .šoštanj
 »Dravinjski dom« Slovenske Konjice
9 »Mercator« Gornji grad, Ljubno, Luče, Solčava
	Trgovsko podjetje Radeče
	Trgovsko podjetje Sevnica
 »Pre.skrba« Krško, Brestanica, Senovo, Kostanjevica
Zakaj mora občan v Rogaški dražje plačeyati slabše meso kot v Kozjem ?
Kvaliteta na psu
KDO JE KRIV ZA TAKŠNO PRESKRBO Z MESOM NA ŠMARSKEM?
O izredno slabi preskrbi z mesom
in kruhom, so občani na šmarskem
že neštetokrat razpravljali. Pri tem
so poudarjali, kako je mogoče, da
so ravno na tem — kmetijskem pod-
ročju cene mesa tako visoke in je
kvaliteta mesa tako slaba. Zaradi
vse ostrejših kritik in nezadovolj-
stva je občina dovolila in aktivirala
nekaj privatnih mesarij v Rogatcu,
Bistrici ob Sotli in Kozjem. V Kozja
je bila mesarija le mesec dni. nato
je zadrugi uspelo, da jo je znova do-
bila nazaj. Toda da bi bilo vse lepo
in prav — so cene in kvaliteta mesa
ostale iste. Te se pa bistveno razli-
kujejo od cen in kvalitete v ostalih
prodajalnah Mesnine,
Minuli petek smo skupno s Fran-
cem Križancem, tržnim inšpektor-
jem šmarske občine želeli preveriti,
ali je res in v čem je — ta razlika
med privatnim in družbenim sektor-
jem. Obiskali smo več krajev in
prodajaln, da bi v razgovoru s po-
trošniki in prodajalci ugotovili, kaj
je res in kaj ni.
PAR REBER IN TRI GLAVE
Kakor hitro pravimo Rogaška,
imamo pred očmi turizem. In nato
pogosto slišimo ravno o tem ljubem
turizmu marsikatero pikro. Na ta
ali oni račun. Ni sadja, ni kvalitet-
nega mesa in mesnih izdelkov. Go-
stinci kažejo s prsti na mesarje,
gostje na gostince. Že bežen obisk v
rogaških prodajalnah mesa in mes-
nih irrlelkov nam je razjasnil mar-
sikatero kritiko. Obiskali smo vse
(tri prodajalne, ki jih infa ekonom-
ska enota Mesnine.
Enostavno ni razumljivo, da v
Takalcah (prodajalna 2) prodajalka
vso sezono ni dobila kvalitetnejšega
mesa. Rebra in drugo, manjvredno
meso mi pripeljejo, pravi prodajal-
ka. Dvakrat sem v nekaj mesecih
dobila >šlegk. Kako naj s tem za-
dovoljim stranke? Drži, da proda-
jamo samo II, kvaliteto, toda še to
meso je črno in staro.
Razstavljeno meso vsekakor ne
dela najboljše reklame za proizva-
jalca. Toda občani, kot sami pravijo,
so se morali in so se že na to nava-
dili. Sedaj hodijo po meso, če je le
prilika v Rogatec, tam seka privat-
nik ...
Pred prodajalno 3 smo ustavili
Franca Furmana, ki je kupil dva ki-
lograma svinjskega mesa za pečen-
ko. Prodajalec ANTON BERK mu
je nametal 5 kosov, ki so tehtali 27,
96, 17, 58 in 18 dkg, torej vsega sku-
paj 196 dkg!
»Kaj hočemo. Morahio vzeti takšno
meso, kakršno nam da. Drugače še
tega ne dobiš. O, mesarji so gospod-
je. .. « nam je komentirala stranka.
Vsekakor dovolj zgovoren primer.
No, inšpektor je prodajalca to pot
podučil s štiritisočdinarskim čekom
zanj in z enakim za gospodarsko or-
ganizacijo. Zaradi napačnega tehta-
nja in zato, ker prodajalcc BERK ni
obračunaval po paragonskih blokih.
Torej poleg slabe kak«v#sti še go-
ljufija. Poleg tega je v isti prodajal-
ni inšpektor izločil iz prodaje
1,40 kg >bočnika«, ker je bil pokvar-
jen. Ce k temu dodamo,- da je cel
bočnik mnogo težji, ostane dejstvo,
da je ta petek marsikdo jedel po-
kvarjeno meso. Dober tek ob teh ce-
nah! Da, to dopoldne ni bilo v vsej
Rogaški ničesar več kot samo dve
vrsti drugo razrednega mesa in tri
vrste klobas. Ne kranjskih in ne
hrenovk.
ALI MORA BITI RES TAKO?
-Mi nismo krivi,4 pravijo prodajal-
ci.'; Nikoli ne dobimo tistega, kar bi
želeli ali kar smo naročili. Meso pa
je že ob prevzemu slabe kvalitete. K
temu še dodajmo, da nas oskrbujejo
samo dvakrat tedensko ... «
Zato smo šli pogledat, v čem je
ta razlika med privatnikom in Mes-
ninami. Že sam pogled v izložbeno
okno mesarja RUDIJA ŽUMERLA v
Rogatcu daje slutiti, da lokal upra-
vičeno nosi naziv MESARIJA. Pre-
krasni, čisti in sveži kosi — vabijo.
Ne, to se ne da primerjati z Ro-
gaško Slatino. Pri tem je cenik po-
glavje zase. Cene mesa veljajo za
prvorazredno meso: goveje meso
1.100 din, (1.500), teletina 1.200 din,
(1.600), svinjsko 930 din, (1.100) za
kilogram. V oklepaju so cene za me-
so brez kosti. V prodajalnah Mes-
nine pa so cene II. vrste mesa, ki
jih v vsQh prodajalnah prodajajo:
goveje meso kilogram 1.166 din,
(1.520), teletina 1.596 din, (2.050),
svinjsko 950 din, (1.190). Tudi tu je
v oklepaju cena za meso brez kosti.
Neverjetno je, da je meso druge vr-
ste, ki pa po kvaliteti niti za to vr-
sto pogosto ne ustreza — dražje kot
pri privatniku meso prve vrste.
Prodajalca v prodajalni Mesnine
v Rogatcu smo vprašali, zakaj ni
na ceniku navedena kvaliteta mesa,
kajti občan bi moral vedeti, kakšno
meso kupuje.
»Lepo vas prosim«, je odvrnil.
»Ljudje bi vedeli, da prodajam slab-
še meso in bi še teh nekaj strank
izgubil«. Ob tem ni potreben komen-
tar. Zanimivo je, da smo na skoraj
iste cene, kot jih ima Žumerl, nale-
teli še v Bistrici ob Sotli, kjer pro-
daja privatnik VERBANČIČ. Dobra
kvaliteta in nizke cene.
Povprašali smo upravnika eko-
nomske enote KZ v Rogatcu, tovari-
ša DIRNBERKA, kaj meni, kje so
vzroki za slabo kvaliteto in visoke
cene.- Predvsem je to kriv prevoz.
Mi gonimo živino na zakol v Šent-
jur. Nato vozimo nazaj meso, ki ga
vlačimo iz hladilnika v hladilnik.
Nočem govoriti, zakaj je tako. Vidi-
te pa, da to ogromno stane. Cene pa
drži ui)rava verjetno zato tako vi-
soke, da sanira izgubo od prej. Po-
leg tega pri mesu zaslužimo mi, za-
služi uprava Mesnine, zatem še cen-
tralna uprava, k temu prištejemo
še maržo ,.,, jaz se čudim, da je še
taka cena ... « Torej smo tu.
V Kozju so pred poldrugim mese-
cem oddali poslovalnico privatniku.
Ko je po nekaj tednih zvedel za to
upravni odbor zadruge, je nastal vi-
har. Privatnik je začel prodajati
kvalitetno meso po podobnih cenah
kot mesarja v Rogatcu in v Bistrici.
Kaj sedaj? Našli so salamonsko re-
šitev. Prodajalno v Kozju so pri-
ključili nazaj zadrugi, obdržali me-
sarja in cene, seveda tudi kvaliteto.
Da bo mir. Toda zakaj lahko v Koz-
ju kupiš boljše meso kot v Rogaški
Slatini in ceneje?! To sprašujejo tu-
di občani!
SRAM ME JE PRODAJATI
TAKŠNO MESO
»Ne boste mi verjeli, da sem kup-
ljeno govedino kuhala cel večer, na-
to šla spat in vstala zopet ob štirih,
da sem jo kuhala naprej. Po sedmih
urah je bila še vedno trda ... « nam
jo pripovedovala neka gospodinja.
»Takšno meso, kakršnega so nam
enkrat na teden pripeljali, smo mo-
rali prodajati. Uro po prevzemu sta
prišla tržni in sanitarni inšpektor
in me kaznovala, ker je imelo meso
duh in je bilo črno ... «, nam je pri-
povdeoval prodajalec. »Sram me je
prodajati takšno meso ... «
V Bistrici ob Sotli bi skoraj nekoč
prodajalca — linčali. Z razjarjenimi
gospodinjami se ni igrati. To pred-
vsem zato, ker je na hrvaški strani
meso cenejše in kvalitetnejše.
»Mož je enkrat ali dvakrat na te-
den zapregel voz in hajdi na ono
stran.« nam je pripovedovala gostil-,
ničarka Gabronova v Bistrici. »Na-
kupil je meso tam, kajti gostom ni-
sem mogla prodajati juhe, ki je
kljub temu, da sem meso izpirala —
smrdela .., «
»Takoj ko se zdi tele dobro — gre.
Ti pa jej to črnino. Kako ne bi bilo
drago, ko pa po trije hodijo pa eno
kravo h kmetu, namesto da bi ta čas
res proizvajali,« pravijo občaiii.
Drži pa, da so bile cene vse dotlej,
dokler niso začeli sekati meso pri-
vatniki — nižje. L kvaliteta po 1.296
din za kilogram. Ko so privatniki
začeli prodajati pO 1.100 dinarjev, so
Mesnine ukinile prodajo kvalitetne-
ga mesa in začele s prodajo 11. vrste
po 1.166' dinarjev, češ da bi se s tem
približali ceni ...
: »Kot inšpektor moram prenašati
očitke občanov na terenu na račun
občine, inšpektorjev itd., zaradi te
naše ljube demokracije, ki omogoča
današnji monopolizem. Konkurenca
je zdrava, to se že lepo vidi v Koz-
ju,« pravi tržni inšpektor FRANC
KRIŽANEC. >Mi poznamo odktipne
cene in vidimo račune! Nekje so
rezerve! Pri izravnavanju kvalitete
mesa s cenami — tu se neha poslov-
na in če hočete, še kakšna druga
morala do potrošnikov!«
Ob tej naši akciji smo marsikje
videli, da imajo potrošniki prav. Da
prodajalci niso vsega krivi. Ostaja
pa pvrašanje, ZAKAJ TAKO? Dej-
stvo je, da je kvaliteta mesa na —
psu. A lahko bi bilo drugače.
J. Sever
Po topli in prijetni jeseni nas je "v mnogem presenetila zima s snegom
in mrazom, ki se menjuje še s hitrimi odjugami. Takšne spremembe
so najprimernejše za najj-azličiiejše prehlade in gripo, proti čemer
se skušamo zavarovati na razne načine. Doslej se je še povsod izka-
zalo najbolj učinkovito cepljenje proti gripi, ki so ga lani izvedli
v mnogih celjskih podjetjih. Na sliki vidimo prizor takega cepljenja
v tovarni emajlirane posode. Četudi so podatki o tovrstni preventivi
dokazali, da je cepljenje učinkovito in je bil zaradi tega bolezenski
izpad z dela v prejšnjih jesenskih in zimskim dneh dosti manjši
kakor običajno, še letos nismo zvedeli, da bi bili kje izvedli takšno
preventivno cepljenje. Notranje rezerve so raznovrstne, a vprašanje
je, če so vse tudi koristne! (Eoto: V. David)
TEDNIKOVA AKCIJA V SAMOPOSTREŽNIH TRGOVINAH
Tatovi ne pridejo daleč
VSAK SE KAKO IZDA, DRUGIČ RAJŠI NE POSKUSI
Potrošniki so s sistemom samopostrežbe zadovoljni in priznava-
vajo vse prednosti tovrstne trgovine: naglo lahko izberejo, kadar
se jim mudi, če imajo časa dovolj, pa lahko prebirajo in premiš-
ljajo, kaj bi kupili.
Kljub temu so nekateri, ki meni-
jo, da je v samostrežnih trgovinah
—	prav zaradi njihove mikavnosti
—	še neka nevarnost, namreč izdel-
ki in predmeti v okusnih ovitkih se
s polic naravnost ponujajo, da bi
jih kdo vtaknil v žep, namesto v
košarico, ki je namenjena za priroč-
ni prenos nakupa mimo polic do
blagajne. Od časa do časa zvemo
na ulicah: pri »Centru« so ga dobi-
li, pri »Merxu« je hotel krasti...
Zato smo se odločili, da bi preiz-
kusili, če je v samopostrežnih trgo-
vinah mogoče kaj »smukniti«. Ted-
nik se je dogovoril z vodstvom obePf
največjih trgovskih hiš z živilskimi
in potrošnimi potrebščinami, »Mer-
xom« in »Centrom«, da ho nekega
dne naš »tat« v eni izmed njihovih
samopostrežnih prodajaln med red-
nim nakupom poskusil nekaj
»ukrasti«.
Acija je uspela. Izbrali smo do-
poldne in uro nekega dne, ko so bi-
le trgovine razmeroma polne kup-
cev. Naš »tat« je imel v žepu potrdi-
lo, ki mu je dovoljevalo »krajo«. Po-
prej smo skrbno pregledali vse tr-
govine, izdelali načrte za »tatvino«
kakor pravi lopovi in bili smo pre-
pričani, da bomo uspeh.
»Si pripravljen«, sem vprašal tatu.
»Sem,« je odvrnil še kar preprič-
ljivo in se pomešal med kupce.
Malce tesno mu je bilo okoli sr-
ca in nehote je otipal v žepu potr-
dilo, ki mu je dovoljevalo krasti.
Počasi se je pomikal po trgovini,
nabiral stvari, ki jih je zares kupo-
val, hkrati pa se je ogledoval, kdaj
bi lahko kaj »ukradel«. Imel je ob-
čutek, da so vse oči prodajalk upr-
te vanj. Bilo mu je tesno, vendar
je izkoristil trenutek in smuknil v
žep zajetno kranjsko klobaso.
Postavil se je v vrsto in prišel do
blagajne. Plačal in...
»Bi stopili malo z mano v pisar-
no?« ga je vljudno povabila prikup-
na prodajalka.
»Zakaj pa?« je v zadregi vprašal
naš »tat«.
»Nekaj vas bi radi vprašali!«
Skomignil je z rameni in\Jel z
njo v pisarno. »Imate kakšno potr-
dilo?« ga je tu vprašal poslovodja.
»Tat« je izvlekel pooblastilo: »Mislil
sem, da ga ne bom potreboval,« je
dejal. »Zdaj pa pokažite klobaso?«
ga je z nasmehom poprosila proda-
jalka. Izvlekel je klobaso in vsi smo
se od srca smejali.
V drugem primeru je šlo za milo.
»Bi hoteli z menoj v pisarno?« se je
ponovilo vabilo pri blagajni in tako
dalje. Akcija je torej uspela — v
prid samopostrežnih trgovin.
V upravah obeh trgovskih podje-
tij so nam povedali, da so kupci si-
cer večidel zelo pošteni in da se le
redkokdaj primeri kakšna tatvina,
a še takrat v 90% poskus prepre-
čijo. »Vsak tat se kako izda,« so
zatrjevale prodajalke in blagajni-
čarke v vseh prodajalnah, ko smo
hoteli izvedeti, kako odkrijejo sto-
rilca. Seveda nam niso povedali
vseh podrobnosti, ker morajo čuvati
svojo poslovno sposobnost. Načelo-
ma velja ugotovitev: v vedenju vsa-
kogar, ki nima čiste vesti, je nekaj
posebnega, mimo tega pa imajo
povsod sistem skrivnega opazovanja
Z ogledali in drugimi pripomočki.
»In kako primete tatu?« — »Sami
ste lahko videli, so nam odgovorili.
Vselej smo zelo previdni in vljud-
ni.« Z dogovorjenimi znamenji se
med seboj opozorijo v primerih, ko
ugotovijo poskus tatvine, če pri
blagajni osumljeni ne plača vsega,
kar je vzel, ga vljudno povabijo, naj
se zglasi v pisarni. Tam se z vsakim
lepo pogovorijo, če pa tatvino doka-
žejo, se mora storilec seveda kas-
neje zagovarjati pred sodnikom.
»Se kdaj zmotite?« — »Včasih se
tudi to primeri.« Za pomoto je vse-
lej več razlogov. Nekateri kupci
včasih kaj vzamejo, pa potem spet
vrnejo, drugi poskusijo, pa si pre-
mislijo. »Marsikdaj najdemo kre-
mo ali kak baterijski vložek med
keksi!« Pomote zato res niso izklju
čene. Pa vznemirjanje nedolžnih?
Večidel razumejo in se našemu o-
pravičevanju samo z razumevanjem
nasmehnejo. Vedo in razumejo, da
vsakogar tako obzirno opozorimo,
da res ne storimo nobene sramote.
Včasih se pa kdo tudi razburi, zna-
čaji so različni!
Ob zaključku akcije še enkrat:
tatvine se ne izplačajo, ker tatovi
ne pridejo daleč. Tega se zavedajo,
saj so poskusi zares redki in vsak
rajši drugič ne poskuša več. Odnos
med potrošnikom in prodajalcem
je zato vedno bolj iskren, vedno veČ
Je zaupanja in prednosti samopo-
strežnih trgovin so tako iz dneva v
dan bolj očitne. Zares bi bilo škoda,
če bi jih ne imeli!
V samopostrežni trgovini »Center«
»Merxov« paviljon v Kranju
OB DNE\'RU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU ISKRENO ČESTITA
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, V ŽELJI, DA BI BILO
MEDSEBOJNO SODELOVANJE TUDI VNAPREJ TRDNO IN
USPEŠNO
KOLEKTIV
OBRTNO GRADBENEGA
PODJETJA
»REMONT« CELJE
Darilo svojemu kraju
Za Dan republike bodo v Šeščah odprli nov most in cesto
Podobno kot občani v Griž^ la-
hko vsakdo, ki potuje po Savinjski
dolini, ugotovi, da so ceste skoraj
povsod nezadostno - vzdrževane. Po-
rast osebnih avtomobilov, še poseb-
no pa motoriziranega tovornega pro-
meta iz dneva v dan bolj jasno do-
kazuje, da nekdaj lepe makadamske
ceste le niso bile grajene za hiter
in težak avtomobilski promet am-
pak le za vprežna vozila. Dokaz te-
mu so kotanj asta cestišča na obeh
straneh ceste Ljubljana — Celje in
to od Prebolda do Petrovč, kakor
tudi od Šempetra preko Gotovelj do
Žalca. Gotovo je, da si je občina
vsa leta prizadevala, da bi svoje ce-
ste kar najbolje vzdrževala, želje-
nega učinka pa ni dosegla, ker ni
imela dovolj denarja. Sedanji pro-
met namreč terja asfaltirane ceste,
ki jih zgolj iz razpoložljivih prora-
čunskih' sredstev ni mogoče realizi-
rati. Toda poglejmo, kaj predlaga
jo Grižani.
Ugotovitev, da njihovi odborniki
niso dovolj aktivni, velja tudi za
druge odbornike, ki niso dovolj po-
vezani z občani in njihovimi potre-
bami. To pa pomeni, da posamezne
krajevne skupnosti ostajajo brez
svojega delovnega programa, zlasti
tam, kjer tudi krajevne družbeno
politične organizacije niso zadosti
aktivne. Predlog, naj občina finan-
cira programe krajevnih skupnosti,
predvsem pa podpre aktivnost ob-
čanov samih, bo občinska skupščina
gotovo z zadovoljstvom sprejela. So-
delovanje občanov pri komunalni
ureditvi lahko namreč zelo obogati
namenska občinska sredstva in da
slutiti, da bi z uresničitvijo tega
predloga Savinjsko dolino kmalu
povezal asfaltni trak. Da je temu
res tako, navajam samo primer kra-
jevne skupnosti šešče.
Vaščani iz šešč so že večkrat s
svojim delom dokazali, da lahko
prizadevanje vseh obrodi bogate
sadove. S svojim delom so prispe-
vali k izgradnji vaškega vodovoda,
javne razsvetljave, s samoprispev-
kom pa so asfaltirali cesto po vasi.
Pred leti so zgradili z lastnimi moč-
mi leseni most čez Savinjo, ki jim
je nekaj let koristno služil. In ne le
njim, tudi vsi drugi so zelo radi ho-
dili preko njega. Razmeroma velik
promet preko mostu jim je dal
kmalu misliti, da zasilni kolovoz do
Šempetra preuredijo v pravo cesto.
Zato so bili na zboru volivcev ena-
kih misli, ko so sprejeli sklep o kra-
jevnem samoprispevku za izgradnjo
teste šešče — Šempeter. Dogovorili
so se, da je osnova samoprispevka
za cesto davčna osnova vsakega ak-
tivnega vaščana. Vaščani pa lahko
svojo obvezo izpolnijo z osebnim
delom, z lesom ali pa le z denarnim
prispevkom. K tej skupni akciji so
pritegnili še krajevno skupnost
Šempeter, ki se jim je rada pridru-
žila. Z združenimi močmi so že v
lanskem letu asfaltirali večji del ce-
ste Šempeter — šešče, toda prehi-
tela jih je zima, da dela niso konča-
li. Težko pa jih je prizadela jesen-
ska poplava, ki jim je odnesla most
in tako v svojih deročih valovih po-
kopala njihove krvave žulje. Potrti
nad to izgubo vendarle niso odneha-
li. Nasprotno, zavedali so se, da mo-
rajo biti še enotnejši, vložki še več
naporov za uresničitev svoje dolgo-
letne želje, da se približajo središču
Savinjske ^doline.
Zamudili niso niti trenutka. Zače-
li so zbirati les, denar in vse ostalo,
da bi spomladi pričeli z obnovo mo-
stu. Ko so s svojim programom in
že zbranim lastnim prispevkom pri-
šli pred občinsko skupščino v Žalcu,
je njihovo marljivost večina pozi-
tivno ocenila. Zato ni bila težka od-
ločitev, da se namenska sredstva za
odpravo posledic poplave vložijo v
izgradnjo novega mostu v šeščah,
ker bodo dobro naložena. Da je bi-
la odločitev pravilna, zgovorno do-
kazuje novozgrajeni železobetonski
most in dokončna dela na cesti, za
kar pa so veliko prispevali tudi ob-
čani z obeh bregov Savinje.
Otvoritev mostu in ceste za Dan
republike bo gotovo dostojen pri-
spevek k proslavi 20-letnice izgrad-
nje naše občine, čeprav je jasno, da
so potrebe po komunalni ureditvi v
posameznih krajih še velike.
Izgradnja ceste Šempeter — še-
šče in mostu preko Savinje naj ne
bo zato kamen spotike tam, kjer se
občani doslej niso dovolj zavzemali
za komunalno ureditev 3voje okoli-
ce, ampak vzpodbuda za naprej. Nji-
hova prizadevanja bodo pristojni
organi prav gotovo podprli, ker so
že doslej pokazali pravilno razume-
vanje, da je z združenimi močmi
mogoče več narediti kot pa le z raz-
delitvijo preskromnih sredstev.
VID
Most čez Savinjo v šeščah med gradnjo
OBRTNIŠKI SEJEM
_Celje naj postane razstavni center obrti v Sloveniji. Obrtniki
se bore za enakopraven status pri kreditni banki.
Na zadnji seji poslovnega zdrn-
ženja za obrt, gostinsitvo in komu-
nalo v Celju je znova oživela zami-
sel, da bi Celje, ki ima tradicijo
pri obrtniških sejmih, postalo sre-
dišče . republiških obrtnih sejmov.
Poleg tradicije pa je zamisli botro-
valo dejstvo, da zagrebški velese-
jem nikakor ne daje obrti dovolj
poudarka, da bi bilo govora o spe-
cializirani razstavi obrtniških iz-
delkov in uslug. Pri tem je razum-
ljivo, da tovrstna razstava ne bi bila
lokalnega značaja, temveč bi morala
ilobiti internacionalni značaj — z
udeležbo obrtnih organizacij iz Ita-
lije in Avstrije. Ta zamisel ni ne-
kaj novega, toda uspeh je odvisen
od razumevanja republiške gospo-
darske zbornice in drugih.
Razumljivo je, da bi obrtniški sejem mo-
ral imeti komercialni 'značaj. Doslej dokaj
zapostavljeni obrti bi omogočili sklepanje
kupčij in poslovnega poznanstva. Na tem
sejmu bi se predstavila poleg obrtnih orga-
nizacij iz Slovenije tudf vsa jugoslovanska
trgovina z reprodukcijskim materialom. Po-
leg delitve na specializirane razstave posa-
meznih strok, bi sejem imel tudi shod obrt-
nikov Slovenije ter posvetovanje z demon-
stracijami raznih novitet. Na račun pa bi
prišla tudi gostinska podjetja v organizaciji
zabavnega dela sejma, kajti bržčas je zabav-
nif del najuspešnejša reklama tovrstnih pri-
reditev.
Kot kaže namerava celjsko poslovno zdru-
ženje, kolikor bo naletelo na razumevanje
pri republiški gospodarski zbornici in dru-
gih, že prihodnje leto v drugi polovici julija
organizirati prvi republiški obrtnški sejem
v Celju.
Na zadnji seji pa je stekla razprava tudi o
vprašanju sodelovanja .obrtniških organizacij
pri novi kreditni banki v Celju. Obrtniki
zahtevajo enakopraven položaj. Obrtniška
podjetja si bodo z deležom zgatovila članst-
vo, manjši obrtniki pa si bodo skupaj po 3
ali 4 lahko z deležem zagotovili po en glas.
Temeljito so člani združenja razpravljali
o pravici občinskih skupščin, da predpišejo
prometni davek, kajti obstaja bojazen, da
bodo občinske skupščine prav to možnost
izkoristile pri obrtni dejavnosti. Zato zdru-
ženje predlaga .občinskim skupščinam, da
predpišejo prometni davek na predmete, ki
ne sodijo med osnovne potrebe standarda.
Možnost pa vidijo obrtniki tudi v tem,, da
bi se iz teh sredstev stekalo nazaj v obrt.
In kot tretje so člani združenja predlagali,
da bi skupščine iskale prometni davek tam,
kjer ga doslej niso zajemale, in sicer pri
šušmarjih.
Poseben poudarek so člani združenja dali
vprašanju najemnine za poslovne prost9re.
Doslej so obrtniška podjetja odštevala viso-
ke vsote ža poslovne prostore zavodu za ne-
premičnine, za obnovo pa niso qd teh sred-
stev nič sprejele od zavoda. Prav zato so bili
člani združenja mnenja, da je treba osnov-
na sredstva prenesti na neposredne proizva-
jalce (družbeni sektor obrti in gostinstva).
To zadnje je sicer v nasprotju s težnjo o
enotnem, enem podjetju za stanovanjsko ^go-
spodarstvo ,v Celju, a je spričo dosedanje
prakse in danih obljub ter pogodbenih ob-
vez hrez realizacije pač razumljivo.
J. Klančnik
NUJNA MODERNIZACIJA
KMETIJSTVA
Tudi v šentjurski občini se v teh
dneh zbirajo člani Socialistične zve
ze na konferencah krajevnih orga-
nizacij. Letošnje konference, ki so
izredne, so izrazito delovne in obča-
ni razpravljajo o problemih, ki jih
najbolj težijo. Na Planini so se se-
stali že pred dnevi in se s strokov-
njaki kmetijskega kombinata na ši-
roko pogovorili o problemih kmeto-
vanja. Najbolj jih je zanimalo kmeč-
ko zavarovanje in pa delitev kme-
tijskih strojev zasebnim kmetoval-
cem. Menili so, da je to zdaj že pra-
va nujnost, saj tudi kmet s starim
in dotrajanim orodjem ne more do
seči večje proizvodnje.
Na konferencah pa občani govori-
jo tudi o ustanavljgfnju kmetijskih
šol — šol za kooperante — za tisti
del kmečke mladine, ki ostaja na
domačih posestvih. Ponekod so se za
take oddelke že odločili, drugod pa
se še bodo.
Hkrati s konferencami krajevnih
organizacij tečejo v Šentjurju tudi
priprave za občinsko konferenco or-
ganizacije SZDL, ki bo v drugi polo-
vici decembra.
Šola za kmetijske proizvajalce
v torek so na Planini pri Sevnici
pričeli s poukom na šoli za mlade
kmetijske proizvajalce. Šolo finan-
cirajo občina Šentjur, kmetijski
kombinat in delavska univerza.
Program šole je razdeljen v dva
dela. Prvi obsega oblikovanje mla-
dega človeka, drugi pa je povsem
strokovni in zajema vse kmetijske
panoge. Letos imajo 30 slušateljev,
ci bodo poslušali sto ur predavanj
in znanje povezovali s praktičnimi
vajami. Predavatelji so strokovnja-
ki kmetijskega kombinata v Šent-
jurju.
Taka šola bo, če bo dovolj prijav-
Ijencev, tudi v Šentvidu pri Planini.
Tu se predvsem za strokoVni del
predavanj zanimajo zlasti' odrasli
kmetovalci.
Ta šola je odraz pravilnega usmer-
janja strokovnega kadra v kmetij-
stvu, ki lahko v zimskem času svoje
znanje prenaša na širok krog seda-
njih ali bodočih kooperantov.
P. K.
Padec za milijardo
v CELJU IMAMO 35 GROSISTOV
Medtem ko se je s povečanjem
trgovin na drobno za sedem proda-
jaln prodajni prostor spričo rasto-
čega Celja počasi širil, smo kljub
želji po manjšanju posrednikov med
industrijo in potrošniki pridobili v
letošnjem I^tu novega grosista, tako
da jih imamo sedaj v Celju kar 35!
Promet v trgovini na drobno je
spričo rasti cen porasel na 18,5 mi-
lijard v prvih devetih mesecih, če-
prav je nakup s potrošniškim kre-
ditom padel kar za celo milijardo.
Vse bolj zanimiva pa postaja pro-
daja za devize v naših trgovinah —
torej notranji izvo,z. Tako so trgov-
ska podjetja v celjskem bazenu v
kratkem času prodale za devize
blago v vrednosti 11 milijonov di-
narjev. Pomisleki v tovrstni prodaji
so predvsem v favoriziranem polo-
žaju tistih, ki imajo devize, ker jim
trgovina nudi popust. Torej lahko
tisti, ki so brez deviz najbolje ob-
čutijo stabilnost plačilnih sredstev.
KRŠKO: SLABA LETINA
Družbeni kakor tudi zasebni sek-
tor kmetijstva je letos prizadelo
slabo vreme, ki je seveda močno
vplivalo na letino.
Agrokombinat v Krškem je sicer
dosegel sorazmerno visok dohodek
(1,412.228.000 din), kar je odraz dob-
rega gospodarjenja. Agrokombinat
je" imel v začetku leta v pitanju
osemsto glav goveje živine, v proiz-
vodnem sodelovanju pa ob zaključ-
ku devetih mesecev 1.057 glav gove-
di. Zlasti so v kombinatu dosegli
ugodne pridelke pri pšenici, saj so
jo pridelali nad 54 vagonov, v zaseb-
nem sektorju pa 282 vagonov. Nizek
je bil pridelek koščičastega sadja.
Bolje pa so obrodile vrtne jagode.
Kmetovalci so zabeležili slabo le-
tino tudi v pridelovanju krompirja,
jabolk in hrušk.
»POBORJE-
KOVAČNICA SVOBODE«
Razprave o ekonomskem razvoju
pohorskega področja so pri nas bolj
redke. Del iz ekonomske zgodovine,
t. j. del o ekonomskem razvoju Po-
horja skorajda nimamo. V tem po-
gledu je na boljšem sosednja Meži-
ška dolina. Ima dobro obdelano zgo-
dovino industrializacije dela Koro-
ške pod Peco, Jazbino in pod Stroj-
no: rudarsko Mežico in fužinarske
Ravne.
Zbornik »PO JUGOSLAVIJI« je
pripravil v svoji novi izdaji gospo-
darsko-informativnih razprav krat-
ko, toda zanimivo razpravo z drago-
cenim gradivom o pohorskih rudo-
slednikih, plavžih in fužinah ter ko-
vačijah, iz katerih so se pozneje
razvile tovarne kovanega orodja,
kos in srpov, skratka kovaška indu-
strija".
V obliki monografije obravnava
ta knjiga nastanek in razvoj ruške
tovarne, ki stopa v svojo petdeset-
letnico poslovanja. V povezavi s pr-
vo hidrocentralo na Dravi v Fali so
zgradili v Rušah elektrokemično in-
dustrijo, ki se je razvila v elektro-
kemičen in elektrometalurški kom-
binat. Med obema vojnama je ru-
ška tovarna dajala svoj pečat temu
delu Dravske doline in slovenski ke-
miji na sploh.
Ekonomsko-zgodovinsko dogaja-
nje povezuje ta razprava o Pohor-
ju z družbeno-političnimi dogodki
pred in med okupacijo: z odporni-
škim gibanjem in herojsko borbo
Pohorskega bataljona pri Treh žeb-
Ijih.
Ta publikacija izide koncem tega
leta pod naslovom:
»Pohorje — kovačnica svobode«.
GRADNJA CESTE IZ SOLČAVE V ČRNO NA KOROŠKEM
Povezava alpskih dolin
z RAZVOJEM GOSPODARSTVA SE JE TUDI V ALPSKEM PRE-
DELU SLOVENIJE POKAZALA NUJNA POTREBA PO GRADNJI
NOVIH CEST. TE NAJ BI PRIBLIŽALE DOSEDANJE ODROČNE
DOLINE TER TAKO PRISPEVALE K NADAUNJEMU RAZVOJU
CELOTNEGA PODROČJA. RAZVOJ TURIZMA KAKOR DOBRI SO-
SESKI ODNOSI Z AVSTRIJO NAREKUJE POVEZAVO SOLČAV-
SKEGA PODROČJA Z AVSTRIJSKIM.
Ta cesta je že skoraj zgrajena iz
Logarske doline preko Pavličevega
sedla in po pravkar sklenjenem spo-
razumu meddržavne komisije je
otvoritev prehoda in gradnja
bloka dejansko gotova stvar.
Odročnost Logarske doline naj bi
bila tako odstranjena.
Da bi bile alpske doline — Meži-
ška s Savinjsko in Logarsko pove-
zane ter da bi omogočili dobro zve-
zo preko Bele v Avstriji in Jezerske-
ga v dolino Kokre kakor na Gore-
njsko, bi bilo zgraditi le še cestno
povezavo Savinjske in Logarske do-
line z Mežiško. S tem bi ves ta gor-
ski svet odprli širokemu turizmu.
Cestna povezava bi odprla Logar-
sko dolino Mariboru, Gradcu itd.,
preko Pavličevega sedla pa še dru-
go pot v Avstrijo, Gorenjsko ;n
Ljubljano. Prebivalci obeh področij
si že od nekdaj želijo boljših stikov
kot jih sedaj omogoča slaba pot
preko Jakoba v Koprivni ali preko
Robnikovega — Prosenčevega vrha
v Bistro in Črno na Koroškem.
Mežiško dolino in Gornjesavinjsko
z Logarsko dolino bi mogli poveza-
ti s cesto, za katero obstoje tri
variante: preko Bele peči, preko Po-
dolševe in Jakoba v Koprivni ter iz
Klobaše v Solčavi na Robnikov-Pro-
senčev vrh v Bistro in črno na Ko-
roškem. Cesto preko Bele peči sta
vsaka s svoje strani gradila v gozd-
no eskploatacijske namene gozdna
gospodarstva Slovenj Gradec in Na-
zarje. Dokončati bi bilo še utrjeval-
na dela na zadnjih kilometrih na ko-,
roški strani in del nove ceste na sa-
vinjski strani. Cesto bi bilo mogoče
z razmeroma majhnimi sredstvi
usposobiti za potrebe turizma. Leta
1964 je bil v Črni na Koroškem si-
cer sestanek pristaljnih činiteljev,
na katerem so tudi sklenih, da bo-
do cesto dogradili do septembra na-
slednjega leta, vendar do tega ni
prišlo, ker je zmanjkalo denarja in
bržkone tudi zanimanja.
Druga varianta ni prišla v poštev
zaradi prevelikih vzponov, medtem
ko so vsi sestanki kazali, da bi bi-
la idealna tretja varianta, saj bi ce-
sta od Solčave preko Robnikovega-
Prosenčevega vrha v črno tekla po
sončnem terenu in bi bila turistič-
no »izredno privlačna in zanimiva;
nudila bi lep razgled na Koroško in
Savinjske alpe, hkrati pa bi pome-
nila resnično povezavo vseh sloven-
skih pokrajin z izjemo Primorske.
Pri tem velja dodati, da je cesta
na koroški strani, to je iz črne zgra-
jena že skoraj do vrha (manjka še
odsek v dolžini 2 kilometrov), vtem
ko bi bilo treba na savinjski strani
zgraditi na novo kakšne 3 kilomet-
re. Gre za okrog 100 milijonov di-
narjev. Za izgradnjo te variante sta
se zavzela zlasti turistična društva
v Črni na Koroškem in Solčavi,
prav tako pa tudi predstavniki kra-
jevnih oblasti. V tem smislu sta
predlagala občinski skupščini v Mo-
zirju in Ravnah na Koroškem, da bi
se zavzeli za izgradnjo te ceste in
pritegnili zanimanje zanjo tudi os-
talih pristojnih činiteljev.
Nov obrat v Krškem
Tovarna perila »Labod« iz Novega
mesta je v Krškem preuredila bivše
poslopje Kovinarske zadruge .za
svojo dejavnost. Osnovala je obrat
v Krškem s tečajem za priučitev
žensk.
22. novmebra je tovarna pričela
v Krškem se tečajem za priučitev
za delo. Tečaj obiskuje 62 žensk.
Dokončna otvoritev obrata pa bo
konec letošnjega leta.
Nov obrat v Krškem, ki ga vodi
Lojze KOCJAN, je za mesto velika
pridobitev, zlasti še, ker zaposluje
žensko delovno silo, ki jo je v
Krškem odveč.
26.11.1965-št. 47
11
ARKADI J AVERČENKO:
Regata
Lahko bi se vam kdaj pripetilo,
da bi odpotovali na pnsko obalo
in naleteli na vasico Merikjarvi, ki
jo njeni prebivalci imenujejo mesto.
Prosim vas, v tem primeru ne ome-
njajte mojega imena, kajti za to i-
mam tehtne razloge.
Niti najmanj ne dvomim, da bi
vprašanje, ali je Merikjarvi vas ali
mesto, vedno rešili v mojo korist.
Za njegove prebivalce je bila malen-
kost spremeniti vas v mesto. To so
opravili povsem enostavno: s tele-
fonsko žico so zvezali učiteljevo hi-
šo s pastorjevo in tedaj je ves teri-
torij pod žico postal mesto, žica pa
tel^onska mreža. Podobno so ustva-
rili knjižnico in čitalnico. Neki tu-
rist je prinesel s seboj knjigo in ne-
kaj časopisov. Ko jih je prečital,
jih je enostavno odvrgel, prebivalci
Merikjarvija pa so jih pobrali, nare-
dili iz njih stene in streho ter nale-
pili napis: »Javna knjižnica in čital-
nica mesta Merikjarvija«.
Sprva nisem niti vedel, da obstoji
Merikjarvi, čeprav sem prebival ne-
kaj časa v sosednji vasici Kuomja-
ki. Tu sem imel tudi svojo jadrnico.
Tretji dan ko sem prišel, so prebi-
valci Kuomjakija postavili steber
in nanj pripeli napis »Jadroklub«,
mene pa imenovali za predsednika
kluba. Takoj sem spoznal da so ti
prebivalci povsem sorodni svojim
sosedom v Merikjaviju. Hotel sem
odbiti to čast, toda če vidijo oni v
tisti žici telefonsko mrežo, zakaj ne
bi bil jaz predsednik' »Jadrokluba«?
Kakorkoli, slava kluba in njego-
vega predsednika se je hitro razširi-
la in prišla na uho prebivalcem Me-
rikjarvija. Za vse, kar je sledilo, ni-
sem kriv.
Nekega lepega dne mi je merikjar-
višlco, »Združenje za šport in nego
telesa« poslalo dopis, v katerem so
mi 'sporočili, da bodo priredili re-
gato in me zaprosili, da sodelujem
v tekmovanju. Prva nagrada pokal
in spomenica, druga in tretja pa
častna diploma. Regata naj bi bila
prihodnji teden ob dveh popoldne.
Obljubil sem jim, da bom sode-
loval. Prišel je nazadnje tisti dan.
Brez vsakršnega vznemirjanja sem
zajtrkoval in počival. Okrog dveh
seftts&Vkrcal v svojo jadrnico, raz-
pel jadro in odrinil proti Merkviri-
ju.-Lepa in ugodna vožnja. Pokadil
sem cigareto in se predal razmišlja-
nju o lepoti prirode.
čez nekaj časa sem srečal ribiški
čoln. Vprašal sem, kako daleč je še
do Merikjarvija.
—	t^ekaj kilometrov, šo rekli ribi-
či.
In res, čez kakih deset minut se je pojavila
pred menoj ogromna granitna stena. Tu in
tam male hiše. Zagledal sem malo prista-
nišče, ki je bilo zaradi svečanosti okrašeno
z ogromnim slavolokom. Pod njim so se sti-
skali ljudje.
Skočil sem k jadru, ga uravnal proti po-
molu .in tam pristal. Čez nekaj trenutkov so
me ljudske mišice dvignile kvišku.
—	Hura! je zavpila množica. — živel zma-
govalec! živel slavni športnik! Hura!
Toliko, da mi ni srce počilo od radosti in
ponosa. Počutil sem se kot junak. Kje si
mati, da bi me videla? Zakaj te ni tu? Zakaj
ti usoda ni dala, da bi uživala v triumfii
svojega sina? Tu stoji, na soncu, velik močen
in slavljen!
—	Kaj pa ostali? So zelo zaostali? je vpra-
šal neki izletnik.
—	Ne vem. Nisem nikogar videl.
—	Hura! so vzkliknili prisotni.
Lepo mlado dekle v belem mi je dalo šo-
pek rož in me sramežljivo vprašala:
—	Gotovo ste kot blisk leteli čez morje?
—	O ne, gospodična! Jadral sem zelo po-
časi.
Nekdo ni mogel razumeti.
—	Dajmo mu tedaj takoj prvo nagrado!
je rekel neki izletnik. — Zakaj bi čakali na
druge? Kdo ve, kdaj bodo prispeli?
Rekel sem, da takšna naglica nasprotuje
športnim pravilom, toda navdušena množica
ni hotela nič slišati.
—	Dajte mu! Dajte mu!
Vsi so ponovno pogledali na morje, toda
o drugih jadrnicah niti sledu. To jih je še
bolj navdušilo.
Nisem se počutil ugodno.
—	Veste, sem šepnil predsedniku Mutone-
nu, — moram domov, imam še važne oprav-
ke .. .
—	Nikoli! Ne moremo vas pustiti brez tro-
feje! je vzkliknil in me objel. — Naj bo to
Se stokrat proti športnim pravilom, vi bosti,
dobili to, kar ste si priborili!
z mize je vzel pokal in spomenico ter spre-
govoril: — Visokospoštovani predsednik in
zmagovalec! V zdravem telesu je zdrav duh.
Oboje je v vas harmonično združeno. Naj
vaš podvig ostane v naših srcih zabeležen
kot korak naprej pri osvajanju razburka-
nega morja! Vi ste zmagovalec! Sprejmite iz
mojih rok ta skromna darila za spomin, naj
v vas še bolj krepijo športnega duha! Hura!
Vzel sem nagrado in jo spravil v žep. —
Kakorkoli, sem pomislil, — v resnici sem
bil prvi. Ce je tako, že moram sprejeti da-
rila merkjaviških športnikov. Po pravilih bi
moral. dobiti celo drtigo in tretjo nagrado,
ker sem bil hkrati tudi drugi in tretji.
Ob klicih in ovacijah sem skočil v jadrni-
co, razprostrl jadro in odplul. Množica je
stala vzdolž pomola in čakala, kdaj se bodo
pojavili ostali tekmovalci.
Ce boste kdaj prišli na finsko obalo in za-
šli v vas Merikjarvi, kjer v pristanišču sto-
jijo člani združenja za šport in nego telesa
v mrzličnem pričakovanju, jim recite, naj
gredo raje domov. Zares nima smisla, da bi
tako dolgo zastonj čakali.
— 97 —
Tako SO se počasi premikali naprej že pol ure, če ne več,
Klančarici se je seveda zdelo, da že celo večnost. Cim je le ma-
lo obstala in si hotela oddahniti, so jo s tepežem pognali spet
naprej, čim se je prestopila, so jo gnali še hitreje. Pot je šla
vedno bolj navkreber, začelo ji je zmanjkovati sape, pa še ro-
bec je imela čez usta, da ni mogla do zraka. Pri srcu jo je za-
čelo tako hudo zbadati, da se je zgrudila in padla na kolena,
še bunka ni več pomagala. Pa so jo za tremitek le pustili od-
dahniti se..Lovila je sapo, pihala kakor star kovaški meh. Zdaj
ji je eden od njih le odvezal ruto z ust. Nič ni več vpila, samo
zjokala se je, da bi se bila zemlji zasmilila, le onim trem se
prav nič ni.
Niso je pustili dolgo počivati. Očividno se jim je mudilo.
Morala je spet vstati in znova nastopiti svoj križev pot. Hodila
je kakor v omotici, se spotikala, padala, spet vstajala, spet ho-
dila, sunkov in udarcev skoro čutila ni več.
Končno so potem menda le prilezli, kamor so hoteli. Veleli
so ji, naj se usede. Do smrti trudna se je sesedla v borovni-
čevje, ki je na gosto pokrivalo tla. Odvezali so ji roke, zato pa
zavezali noge, da niti pošteno prestopiti ni mogla. Obležala je
na vlažnih gozdnih tleh. —
Nato so oni trije zginili, čutiti je bilo nekaj časa samo še
šuštenje med grmovjem, skozi katero so se plazili, nato pa še
tega ne več. Bila je sama.
Prej ji je bilo od nevajene hoje vroče, da je bila vsa mokra,
zdaj jo je pričelo mraziti, da je začela šklepetati z zobmi. Ko-
renine so jo tiščale v bok, pa se je prevalila na drugo stran.
Ni videla drugega kakor nejasne obrise velike bukve pred se-
boj. Iz megle je čisto drobno pršelo, obleko je imela že vso
vlažno. Najhuje pa je bilo to, da sploh ni vedela, zakaj so jo
odvlekli tu sem. Ce bi jim bilo za denar, bi ji ga bili lahko vzeli
že na cesti! Saj res. Denarja ima precej pri sebi, vzela ga je
seboj, da bi dala aro, če bi bilo le prišlo do kupčije. Ponudila
jim bo odkupnino! Za njo samo jim menda ni, drugače bi bili
ugrabili rajši Mici, ki je dvakrat mlajša, pa se zanjo še zmenil
ni nihče. Torej jim je le samo za denar. Le kako, da je ni nihče
vprašal po njem. Ni si vedela odgovoriti. Ce bi se bil kateri
od užaljenih ljubimcev hotel pošaliti z njo? To je pa že malo
čez mero neslana šala! Tega mu ne bo kar tako odpustila! Bo-
sta že prišla skupaj. Sicer so bili sami boljši ljudje, ki bi od
inih ne bila pričakovala takih bedastih norčij, — pa kdo ve?!
Kaj pa, če bi mož —, ji je preblisnilo. Ne, ta prav gotovo ne,
njemu kaj takega niti prej ne bi bilo prišlo na misel, nikar
zdaj. -—.Ugibala je in ugibala, ni prišla do kraja. —
Naenkrat je v grmovju za njo spet zašumelo, pa niso bili
oni trije od prej, čisto drug moški glas je bil, ki jo je zdramil
iz razmišljanja.
»Ana Klančar z Dobrne!,« je siknil in stopil tik pred njo,
da je videla njegov obris.
»Si ali nisi?«
Glas je bil oster, rezek, pa ne surov.
— 98 —
»Sem,« je odgovorila. »Kaj pa hočete od mene? Kaj naj
vse to pomeni?«
»Nič.«
»Zakaj pa ste me potem privlekli sem? Tožila vas bom!
Sramota, da si upate s pošteno žensko —«
»Hahahahahaha!«, jo je prekinil porogljiv glasen smeh.
»Poštena ženska! Ti, pa poštena! Hahahaha!«
Smeh je bil kakor da prihaja iz pekla.
»Ce si ti pozabila, — jaz nisem! Ana Klančar z Dobrne,
spomni se!«
Zdaj se ji je zazdel glas nekoliko znan, nekje ga je bila že
čula, samo kje? Kdaj?
»Se ne moreš spomniti? Ti bom pomagal, da se boš. Jaz
sem — GUZAJ! Včasih si mi rekla kar Francelj, Služil sem pri
tebi. Zdaj veš? In veš tudi to, zakaj si zdajle tukaj? Zdaj veš?!«
Mrzlo jo je spreletelo po vsem telesu.
»O, — o, — , ti si — tisti razbojnik?!«
»In ti si tista, ki me je za razbojnika naredila! Se spomniš,
kaj sem ti obljubil, takrat, ko si v Celju po krivem prisegla?
Da te bom dobil? Zdaj te imam!«
šele zdaj se je Klančarici do kraja posvetilo. Tisti njen
hlapec, ki jo je tako v dno duše užahl, ko je zavrnil njeno lju-
bezen, katero mu je ponujala! In ki se je zato maščevala nad
njim! Saj ni bila mislila tako hudo, pravzaprav ga je hotela
samo nekoliko kaznovati, pokazati mu svojo moč in oblast!
Ni si bila mislila, res ne, da bo za tiste žlice dobil sedem let,
saj ga ni ona sama sodila! Zdaj se je spomnila čisto natančno:
Nekdaj Drobnetova gostilna na Koš niči, kjer je Guzaj preži-
vel večino svojega skritega življeaja
— 99 —
ko je bila sodba razglašena, se je obrnil obsojenec proti nji in
ji pred vsemi v sodni dvorani zagrozil, da se bosta še videla
in takrat gorje njej! Tudi to je seveda slišala, da je pozneje
ušel in da se klati nekje po spodnjih krajih. Drugače ga je pa
čisto pozabila. In zdaj je v njegovi oblasti!
»Odpusti mi — glej, na kolenih te prosim! Prizanesi mi!«
Samo porogljiv smeh ji je odgovoril iz teme.
»Vsa ta leta sem kakor odrešenja čakal samo te ure, ko te
dobim v roke____Prekleto se motiš, če misliš, da se boš tako
poceni odkupila! Veš, da je razpisana nagrada name? Vsak me
lahko ubije, kjer me dobi, in še plačano dobi za to! Ti je kdaj
prišlo na misel, kdo je kriv, da sem postal to. kar sem pač po-
stal? Ti si, ki si mi uničila moje življenje, da se moram skrivati
kakor divja zver in da ne smem med poštene ljudi,.da me ima-
jo za ubijalca — Res sem ubil, branil sem se svojih zalezoval-
cev, boril sem se za tisti borni košček življenja, ki ima zadnji
črv pravico do njega! In ti, zakaj si ubila ti!? Ana Klančar z
Dobrne, pripravi se! Zdaj boš stopila pred sodnika, stokrat
bolj pravičnega sodnika, kakor so bili oni v Celju!«
Klančarica je medlela od strahu, s sklenjenimi rokami
prosila milosti in usmiljenja.
»Ana Klančar, priznaš, da si kriva? Da si kriva za moje
življenje?«
Klančarica je sklonila glavo, komaj da je zašepetala:
»Priznam«
»Kakšno kazen si zaslužila? Sama povej!«
Klančarica se je zvila v grozi, skušala predreti temo, da bi
morda z očmi preprosila svojega krutega sodnika, ko ga z be-
sedo ni mogla —
»Imam denar, glej, tule! Vzemi! Dam ti še več, kolikor za-
htevaš, ti dam!«
Samo smeh je bil odgovor.
»Denar? Tvoj smrdljivi denar?! Hahahaha! Slabo si si to
izmislila! Ne, tako poceni nisem! Ce bi rekla: žal mi je, res'mi
je iz srca žal in sram me je pred samo seboj, — morda bi mi
bilo to dovolj zadoščenja, čeravno sem vsa ta leta živel od
same misli na maščevanje. Morda bi mi bilo dovolj samo te
ure, ko te končno imam v svoji oblasti, da ti lahko ali odpu-
stim ali te zmrvim! Zdaj pa mi ponujaš denar?! O, — denar!
Samo gnusna žival si, nič drugega! Gnu.sna in strupena žival!
Sama si si podpisala sodbo, Ana Klančar! Zob za zob in živ-
ljenje za življenje!«
Obmolknil je, šele čez dolgo je pristavil suho:
»Imaš še kakšno željo?«
Klančarica je omedlela.
Guzaj je počakal, da je prišla spet k sebi. Potem ji je raz-
rahljal vezi na nogah in jo pahnil k bukvi. Zdaj je zagledala
tudi vrv, ki je bila že pripravljena. Vrgla se je po tleh, dvi^ila
roke, ječala, kričala, tulila, kleče poljubovala Guzajeve čevlje —
Guzaj je ostal neizprosen, kakor iz kamna. Dvignil jo je
in privezal k bukvi. Prevezal po celem telesu, da ni mogla niti
ganiti več.
— 100 -
Dolgo jo je gledal.
»Sodba je izvršena,« je končno rekel in se obrnil od nje.
Spet je omedlela.
Ko se je prebudila, se je začelo že svitati. Najprej se sploh
ni zavedela svojega položaja, v naslednjem hipu pa se je bli-
skovito spomnila vsega in začela kričati, tuliti kakor blazna —
Prisluhnila je — Tišina. Kakor v grobu. Ne! je tulila, dok-
ler ji ni grlo postalo suho, da ni spravila več glasu iz njega.
Potem je samo še jecala. Padla v nezavest. Se spet zavedela.
Spet omagala. Se spet vzpenjala —
Kako dolgo je trajalo, ne bo nikoli nihče vedel.
šele čez leta so drvarji, ki so prišli podirat les, našli ob
velikanski bukvi pod samim vrhom Rudnice sesedlo človeško
okostje. Okoli kosti so še viseli prepereli konci vrvi. V kožnati
denarnici, ki je ležala med kostmi, so našli sveženj prav tako
preperelih bankovcev.
Kosti so prenesli na pokopališče, na bukev pa so pozneje
pritrdili preprosto znamenje z napisom, da je tukaj umrl ža-
lostne smrti človek. In z vabilom mimoidočemu potniku, naj
zmoli očenaš za uboge duše v vicah.
Dvakrat uboge duše v vicah, če morajo čakati na te oče-
naše, popotniški promet pod vrhom Rudnice je še danes prav
tako izredno slabo razvit kakor je bil v tistih časih.
17. poglavje
PILŠTANJSKI ŽUPNIK PODARI GUZAJU ZLATO URO
Človek, ne jezi se, če zgubiš pagat ultimo, morda ti bo
prišlo pa drugje prav! Guzaj posluša^svoje lastno pismo. Božja
beseda in roparska čast ne gresta skupaj. Prevelika vnema
včasih škoduje. Dva Franceta ali človek se ne more več zanesti
niti na svojega nebeškega patrona. Vse se srečno izteče, pa ne
za vse.
Takrat je bil v kozjanski graščini za oskrbnika neki Franz
Tschfrtitschka, hud Nemec iz Sudetske Češke. Avstrija je me-
šala svoje ljudi, hotela je napraviti, da bi bila cn hlev in en
pastir, seveda nemški, pa je poslala med drugimi tudi Tschfrti-
tschko na Spodnje štajersko, da po'svojih močeh pomaga na-
praviti iz vindišarske sodrge vsaj kolikor se pač da kulturne
ljudi. Franz se ni rad spomnil, da je bil njegov oče še pošten
František in bil v krstnih knjigah zapisan za Ctvrtičko, sicer
pa tega nihče ni vedel in ga niti ni po tem vprašal, rekli so mu
pač gospod oskrbnik in za hrljtom so ga oponašali in se muzali
nad njegovo prečudno smešno žlobudro, s katero se je z njimi
sporazumeval. Govoriti je bilo seveda treba vsak dan, zdaj" je
imela graščina plemensko teličko na prodaj, zdaj je iskal voznike
za spravilo lesa iz boste, ali pa gonjače za živino, ali pa je na-
Š. E DAN E S
NAROČITE
CELJSKI
TEDNIK
12
26.11.1965-št.47
ILIJA
POPOVSKI:
PRIMER V KINU
Sinoči sem šel v kino, se brez te- — Hm... parter levo.. dvanaj-
žav prerinil do označbe »parter le- sta vrsta... tretji sedet V redu.
vo«, poiskal kot za šalo dvanajsto Dajte še vašo: dvanajsta vrsta...
vrsto tretji sedež, ko zagledam na^o je zares čudno; dve popolnoma
zgoraj omenjenem, meni pripadajo- enaki vstopnici.
čem mestu nekakšen subjekt.
—	Pardon, prosim lepo, ga po
predpisih zmotim, — kaže, da sedi-
te na mojem sedežu.
—	Oprostite... hm... mislim, da
je pomota...
Subjekt poišče svojo vstopnico,
bulji v njo in mi jo pomoli.
—	Oprostite, se bedasto nasmeh-
nem. — Kako je to mogoče? Poglej-
te!
Vstane, gleda svojo, gleda mojo
vstopnico in se' čudi:
—	Za boga svetega, dve popolno-
ma identični vstopnici!
—	Prosim tovariš, se obrnem k
plešastemu državljanu. — Bi bili to-
liko ljubeznivi in bi pogledali tile
dve vstopnici? Kaj veš, morda sva
oba kratkovidna!
—	Nesramnost! se razjezim. —
Sram vas bodi, tovariši kinemato-
grafski delavci!
—	Toda, da nista morda različna
datuma! piskne neka žena za nama.
—	Poglejte, za katero predstavo..
se oglasi nekdo drug.
—	Pustite to! prekinem nadaljnje
sugestije. — Vse smo preverili. Da-
našnji datum, predstava ob osmih,
prosim!
—	Tedaj je to res pravi škandal!
Nazadnje pride biljeter, pogleda
obe vstopnici in se prične krohotati.
—	Glej ga, zdaj se še smeje! se
razburi zbrano ljudstvo.
—	Trenutek, tovariši, ha-ha-ha-!
pojasnjuje situacijo. Ta vstopnica
je v redu! reče in jo vrne tistemu
subjektu; potem se obrne meni:
—	A vaša, tovariš, je za kino »Be-
ograd«.
—	Pa? Kaj je v tem smešnega?
—Pa, slepec, tole je vendar kino
»Kozara«! vklikne nekdo.
Pravočasno dojamem situacijo in
se napotim proti izhodu.
ANEKDOTE
NOTNI PAPIR
Mladi komponist je prinesel
Hdndlu svoje najnovejše delo. Ta je
vzel zvezek in ga pazljivo prelistal
od začetka do konca.
—	Zares prekrasno! je vzkliknil.
—	Oh, maestro, presrečen sem, je
odvrnil komponist in se hotel še na-
prej zahvaljevati.
—	Prekrasno! ga je prekinil Hdn-
del. — Le kje ste dobili tako dober
notni papir?
OBA LOPOVA
Znan francoski igralec Lucien
Guitry je nekega dne kosil v novi,
zelo dragi restavraciji. Ko mu je
šef prinesel račun, je Gidtry vpra-
šal:
—	Je to moj račun?
—	Seveda, gospod!
—	Kaj me ne poznate?
—	Ne, gospod. Kdo pa ste?
—	Vaš prijatelj vendar!
—	Oprostite. Nisem vedel... Po-
tem imate 75 odstotkov popusta.
Guitry je vstal in se napotil proli
izhodu, šef pa ga je pospremil do
vrat.
—	Oprostite, mi lahko poveste,
katera je vaša restavracija? je vpra-
šal.
—	Ne morem. Jaz nimam restav-
racije.
—	Rekli ste, da ste moj prija-
telj ...
—	Da, je odvrnil Guitry, — tudi
jaz sem tak lopov kot vi.
Iz francoskega humorja
—	Oprostite, ali moj nečak Jean
Larousse ne dela v tem uradu?
—	Vi ste njegov stric? — Danes
je odpotoval na vaš pogreb.
Direktor neke norišnice je telefo-
niral iz svoje pisarne. Ker je moral
dolgo čakati na zvezo, je oštel tele-
fonistko v centrali.
—	Ali sploh veste, kdo sem? je
zavpil.
—	Ne, je odvrnila telefonistka. —
Ne Vem, KDO ste, vem pa KJE ste!
Komik Fernandel je na nekem
sprejemu povedal doživljaj svojega
prijatelja, ki je moral prenočiti v
nekem malem mestu.
V hotelu je bilo vse zasedeno, za-
to je uporni potnik vztrajal, da mu
kljub vsemu najdejo prenpčišče.
—	Ce bi prišel predsednik repub-
like, je rekel šefu recepcije, — bi
mu gotovo našli sobo, mar ne?
—	To je razumljivo, je rekel šef.
_— No vidite, dajte mi to sobo,
predsednika nocoj gotovo ne bo.
Mylene. Demongeot je rekla: — Ze-
lo rada imam Veliko Britanijo, sa-
mo nekaj mi ni jasno, zakaj v an-
gleških hotelih ni francoskih po-
stelj?
Neka občudovalka je vprašala slo-
vitega krotilca živali Gilberta Hou-
chea, če ga ni nič strah, kadar sto-
pi v kletko med leve in tigre,
—	Seveda, je rekel, — vedno ne-
koliko drgetam.
—	Zaradi tigrov ali levov?
—	Oh, ne, ne bojim se zveri, toda
bolh je veliko.
NOVO
VOZILO
Kolo, ki so ga odkrili že davno
pred začetkom pisane zgodovine, je
še danes osnova za skoraj vsa su-
hozemna vozila. Toda verjetno ne
bo dolgo tako. V ZDA proučujejo
sistem vozila brez koles, ki bi bilo
zgrajeno na principu magnetizma.
Vozilo bi poganjal električni motor
brez gibljivih delov. Vozilo z vgra-
jenimi močnimi permanentnimi mag.
neti bi lebdelo kakih šest milimetrov
nad tračnicami, zaradi česar ne bi
povzročala ne trenja ne šuma, ime-
la pa bi izredne lastnosti. Elektrika
bi poganjala vozilo s hitrostjo 240
kilometrov na uro z motorjem, ki
deluje na istem principu, po kate-
rem obrača elektrika rotor pri stan-
dardnih motorjih. V Pittsburghu v
Pensylvaniji takšno vozilo že pre-
izkušajo.
Nagradna križanka
Za praznično razpoloženje je Tednik pripravil svojim bralcev
nekoliko večjo križanko kakor običajno in hkrati razpisal vrsto aasrad,
ki naj po možnosti poplačajo trud in prizadevanje rešcvalcev. Scved«
nagrade niso najbolj velikopotezne, kljub temu pa pričakujemo, da
bomo prejeli večje število rešitev, saj bo naročnina tudi mikavna na-
grada, če upoštevamo, da bo kmalu v Tedniku še več branja, kakor
ga je bilo doslej.
1.	nagrada 10.000 dinarjev
2.	nagrada ena dveletna naročnina
3.	in 4. nagrada dve enoletni naročnini^
5. do 10. nagrada pet polletnih naroČHin	________^
11. do 20. nagrada deset četrtletnih naročnin.
Vse rešev^ce prosimo, da rešene križanke pošljejo do 6. decembra
1965. Križanko je potrebno izrezati in poslati v koverti na naslov: Celjski
tednik. Trg V. kongresa 5, Celje. Poleg rešitve ne pozabite mapisati
tudi svojega naslova. Na, ovojnico napišite poleg naslova tudi pripis:
»Nagradna križanka«.
MARICA FRECE - ZORKO:
PRISPEVEK JE BIL ODKUPLJEN NA LETOŠNJEM NATEČAJU
Minuto pred dvanajsto
Gornje obzidje taborišča Rawensbriick. Zopet pomlad
in sonce. Interniranke sede druga poleg druge. Molče. Mi-
slijo na dom, na svojce. Nekje daleč votlo bobnijo topovi.
Spogledajo se. V srcih se prižge drobno upanje.
»To prihaja s fronte,« pravi Vida, kot bi čutila, da vse
čakajo teh besed.
»Ce je taborišče minirano, kakor pravijo?« vzdihne
Lojzka.
Neštetokrat so poslušale grožnje gestapovcev: »Brez
naše volje ne bo nihče prišel živ iz taborišča«.
»Ne bodo nas mogli. Nekdo jim bo preprečil,« jih miri
in tolaži Vida. Tudi sebe.
Bobnenje ne poneha. Prihaja vedno bliže in bliže.
Taborišče je odrezano od sveta. Kruha ne dobijo že več
dni. Edina hrana: lonček kolerabe, enkrat na dan, navadno
v popoldanskih urah.
Premikajo se kot sence. Vedno više se dviga vijoličasto
moder dim nad krematorijem. Osvetljuje taborišče, sence,
polni barake.
»Kako dolgo bomo vzdržale ob tej hrani?« sprašuje
mlado dekle ,zdravnico Stojkovičevo. Ta ljubeznivo odgo-
varja: »Bomo vzdržale. Doma bi izčrpane že legle, tu smo
pokonci. Moramo vzdržati!«
Mara je nekaj zvedela, da bodo taborišče izpraznili.
»Kam nas bodo odpeljali? Kaj bo z nami?«
Nihče ne ve odgovora.
»Pripravite se za pot,« pravi Mara. Odhiti k baraki, v
kateri so Rdečearmejke.
Kmalu nato klicanje številk, že stojijo pred barakami,
otovorjene z odejami in skodelicami. Sence.
»Kam?«
V manj kot pol ure je vse pripravljeno. Odhajajo. Brez
besed, brez slovesa. Gredo v neznano.
Nenehno klicanje številk, neprestano odhajanje. Po
polnoči se odpravljajo Jugoslovanke.
»Pripravite se za odhod. S seboj vzemite samo najnuj-
nejše«.
Kolona dve sto žensk stoji pred barako, kjer delijo
hrano za pot.
»Iz ameriških paketov,« pravi tiho Zmaga.
Koščeni prsti poželjivo grabijo košček margarine, čoko-
lade in prepečenca. Gestapovci s strojnicami in paznice z
volčjaki stražijo.
»Marš!« Odhajajo. Taboriščna vrata so se tokrat odprla
živim. Doslej so jih odpirali samo za tiste, ki so bile name-
njene krematoriju.
Kakor v sanjah kolona prečka mesto Fiirstenberg in
hodi v temi dalje in dalje. V jutranjem mraku se odpira
pred njimi pusta nemška pokrajina.
»Poglej ob cesti,« zašepeta Vika tovarišici.
Dekle se ozre. Mrtva ženska je oblečena v taboriščno
obleko. Obraz ji je oblit s krvjo. Rdeči curek ji polzi iz čela.
»Onemogla je na poti, pa so jo ustrelili. Kakor takrat,
ko so vodili jetnice iz Auschwitza v Rawensbriick«.
Zjutraj mrtve ob cesti kažejo pot, po kateri stopa kolona.
Ženske pa hodijo že ves dan brez počitka. Spremljevalci
se menjavajo, jetnice ne smejo počivati. Noge so kakor svi-
nec, telesa se pomikajo mehanično, oči so slepe od onemog-
losti.
Toda že vzdih, opotekajoči se korak, kratek postanek,
vse to pomeni za ženske v koloni smrt. Treba je stopati
dalje, ker je na koncu te poti morda življenje.
Dekletcu i,z Srema. ki je pred kratkim prebolelo tifus,
so pošle moči. Obstane in vzdihne: »Ne morem več!« Obso-
jena je, zdaj zdaj bo padel strel. Toda ne, trenutek groze
pretrga recžko povelje: »Dve uri počitka. Kdor bo poskušal
bežati, bo dobil svinec«.
Kolona molče krene s ceste v gozdič. Pod utrujenimi
nogami se udre vlažen mah. Ženske padajo nanj, izmučena
telesa ne čutijo vlage, ne zebe jih, čeprav je hladno. Kakor
so padle, tako zaspi jo.
Cez dve uri prekine počitek rezek žvižg in lajanje
volčjakov. Onemogla čreda vstaja, stopa dalje, zopet dalje.
Toda po cesti, ki je bila še včeraj prazna, drve kamioni,
osebni avtomobili, vozovi, nemška pešadija.
»S fronte beže. Konec je blizu«. Mara govori tiho, a žen-
skam se zdi, da njen glas vriska ob koloni. Glave se zrav-
najo.
Kako blizu je življenje!
Okrog poldneva so ceste natrpane vojakov, civilnih
nemških beguncev in internirancev. Kolone morajo večkrat
čakati. Srečujejo se z drugimi kolonami. Ženske nabirajo
moči. Ne mislijo več na lakoto.
Streljanje, eksplozije, množica, ki beži pred ognjem,
čreda ljudi, ki nenadoma gre isto pot. Hodi ves dan, do dru-
gega jutra. Zjutraj sliši brnenje letal. Leže na tla. Strelja-
nje, žvižganje granat, krik mlade Ukrajinke iz Kijeva, ki
je obležala v jarku pod pokopališčem. Kolona stopa dalje.
»Ne bom dočakala jutrišnjega dne«.
»Tudi jaz ne morem več«. Vendar gredo, ne obstanejo niti
tedaj, ko volčjak obgrize priletno Cehiujo, ki je hotela
stresti kamenje iz lesenih taboriščnih cokel. Razmesarjeso
roko ji ovijejo s cunjami, vlečejo jo dalje, mora hoditi, vse
morajo dohiteti življenje.
Zvečer se kolona ustavi. Nasproti pripelje avto medna-
rodnega Rdečega križa.
»Kdo vodi kolono?« Človek, ki je izstopil iz avtomobila,
govori slabo nemščino. Gestapovec ga hladno premeri, nato
poskuša biti vljuden.
»f^repovedano je streljanje onemoglih internirancev«.
Izmučeni obrazi oživijo.
»Zakurite ogenj in si skuhajte krompirja, ki je zakopan
na njivi«.
Gestapovec ustreli konja, ki leži na travniku s polom-
ljenimi nogami. Ženske se zaženo h konju in s škarjami
režejo maso.
Topla večerja, nato počitek na travniku ob cesti, po
kateri se vali reka nemških vojakov in internirancev. Ponoči
gestapovci izginejo. Pri internirankah ostaneta dva starejša
stražarja, ki se jima ne mudi nikamor.
»Kam nas vodite?«
Stražarja pokažeta na cesto.	—
Zvečer prispe kolona do taborišča, obdanega z žico. »Tu
bomo prenočili,« pravita stražarja.
Zmago poišče znanka. »Ali nimaš ti brata, ki je bil v
Dachauu ali v Dori?<c
»Okupacija ga je zatekla v Ljubljani. Preden so me
zaprli, sva z manu) zvedeli, da je interniran v Gonarsu«.
»Nekdo je vprašal po tebi«. Znanka opisuje fanta. Zmaga
je prepričana, da je spraševal po njej njen brat.
Zjutraj odpro vrata taborišča. Vsi morajo zopet na pot.
Ob sončnem zahodu kolona pritava do mesta Libz. Ni-
kjer žive duše, vse je kakor izumrlo. Na klopi pred kišo
sedita dva starčka in čakata.
Za mestom počivajo interniranci iz Dachaua in Dore.
»Milan!« Radosten vzklik. Zmaga po štirih letih zopet
stiska roko svojemu edinemu bratu. Po licih opotekajočih
se senc polzo solze. Nihče ne zahlipa, nihče ne reče besede.
Kolone morajo dalje, brat in sestra bi se morala po-
sloviti. Toda ne, ne bosta se poslovila. Tvegala bosta. Milan
se zavije v taboriščno odejo in se skrije med ženske. Stra^
ne utegne ugotoviti, kaj se je zgodilo. Po cesti se valijo
angloameriški tanki. Na cesti nemški vojaki odlagajo orož-
je, razbijajo ga ob stranicah tovornjakov, teptajo ga, plu-
vajo vanj. Je resnica ali so sanje? Naduta drhal tepta orož-
je, s katerim je ubijala in se predaja.
»Svoboda! Svoboda!« odmeva v koloni.
Zvečer gore po -hribih kresovi. Mrtvo mesto Libz oživ-
ljajo pesmi vseh narodov, le nemške ni med njimi.
"^Pojo sence, ki so, kot da bi vstale iz grobov.
Življeaje poje.
Marcela Archarda so vprašali, kaf
meni o zadnji komediji svojega pri-
jatelja.
—	Ni najboljša, je rekel, — sicer
pa priznam, da sem jo gledal v sla-
bih okoliščinah.
—	Kako to mislite?	^
—	Eh, zavesa je bila dvignjena.
TRETJI BREZPLAČNI NAROČNIK!
Po današnji objavi bo na vrsti žreba
nje tretje serije med ocenjevalci. Že uvo-
doma moramo opozoriti vse ocenjevalce,
da smo se pri oštevllčevanju kuponov
zmotili In objavili dvakrat kupona s šte
vilkama 17 in 18. Zato prosimo ocenje-
valce, da Izrcžejo tudi napačno oštevilče-
na kupona In jima popravijo številke v
19 in 20. Izrezane, izpolnjene in na do-
pisnico nalepljene kupone pošljite na
naslov do 6. deccnibra. Prosimo, da ku-
ponov ne pošiljate v pismih, temveč sa-
mo na dopisnicah. Izmed vseh pravilno
Izpolnjenih kuponov na dopisnicah bo-
mo spet izžrebali enega za enoletno brez-
plačno naročnino našega lista. Izid žre-
banja bomo objavili že v številki 10. de-
cembra.
POGOJI ZA SODELOVA.MJE
1.	V natečaju lahko sodelujejo vse Slo-
venke, ki pošljejo ustrezno sliko in po-
trebne podatke. Ocenjevalci, ki izpolnju-
jejo kupone, naj upoštevajo prvenstveno,
v koliki meri ustreza kandidatka njihovi
predstavi (tipu) Slovenke. Kandidatke, ki
nimajo primernih slik, se naj zglasljo v
uredništvu; slikali jih bomo na naše stro-
ške.
2.	Ob zaključku natečaja bomo prire-
dili veliko zabavno-reklamno In modno
revijo (tudi v okoliških krajih), kjer bo
občinstvo Izbiralo »tip današnje Sloven-
ke«. Zaključna prireditev bo v Celju, kjer
bodo lahko kandidatke (po želji) nastopi-
le tudi kot manekenke.
3.	Za kandidatke s področnih priredi-
tev In končno izbrano na zaključni prire-
ditvi bodo sodelujoča podjetja pripravila
vrsto praktičnih nagrad.
SODELUJEJO:
Trgovsko podjetje »MODA« Iz Celja kot
organizator in pokrovitelj prireditev, ki
bo svoje nagrade določilo kasneje.
KOMPAS Ljubljana, poslovalnica Celje,
ki s svojim prvovrstnim poslovanjem ved-
no ustreže svojim strankam, vam nudi
v teh dneh vrsto prijetnih potovanj
(oglejte si podrobnosti na 7. strani!),
predvsem pa ne zamudite prijave za novo
drsalno revijo v Celovcu, ki vam bo nu-
dila Izredno zadovoljstvo s svojim novim
programom. Kompas pa vam zagotavlja
izredno ugodno potovanje, za kandidatke
pa je določil štiri nagrade: 1. šestdnevno
potovanje po Italiji, 2. petdnevno potova-
nje po Avstriji in Češki, 3. tridnevno po-
tovanje po Avstriji In Češki in 4. dvo-
dnevno potovanje v Budimpešto!
23. SLOVENKA: Julija
VIŠINA: 166 cm
TEŽA: 66 kg
LASJE: Kostanjevi
OCI: Rjave
NAJLJUBŠE:
—	RO.MAN (POVEST): Ameriška trage-
dija
—	CVET: Vrtnica
—	NARODNA PESEM: Pleničke je pra-
la
—	JED: Sadje
—	OPRAVILO (KONJIČEK): Fotografi
ranje
—	PREGOVOR: Ni vse zlato kar se
sveti!
24. SLOVENKA: .Marica
VISINA:160 cm
TEŽA: 58 kg
LASJE: Plavi
OCI: Sive
NAJUUBSE:
—	ROMAN (POVEST): Ana Karenina
—	CVET: Šmarnica
—	NARODNA PESEM: Moja dežela
—	JED: Kruh
—	OPRAVILO (KONJIČEK): Pletenje
—	PREGOVOR: Ljubo doma, kdor ga
ima!
KUPON »SLOVENKA« ŠT. 23
TOČKE (od O do 100)
Izrežite, nalepite na dopisnico In pošlji-
te na naslov: Uredništvo Celjski tednik,
Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal
152.
KUPON »SLOVENKA« šT. 24
TOČKE (od O do 100)
Izrežite, nalepite na dopisnico In pošlji-
te na naslov: Uredništvo Celjski tednik,
Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal
152.
KRIŽANKA
VODORAVNO
1. ime portugalskega pomorščaka,
ki je plul okrog Afrike in je leta
1498 priphil okrog Indije, 6. madžar-
sko žensko ime, 8. postava. okraj-
šava za anno Domini. 10. ime ame-
riškega humorista Buchwalda, 11.
zemeljska ožina na Malaki, 12. ke-
mični znak za litij, 13. sestavina
čaja, U. obdobje slovenske književ-
nosti od leta 1899 do leta 1918, 16.
tropska ovijalka.
NAVPIČNO.
1. starejše ime za soli, ki jih da-
nes imenujemo sulfate, 2. grški di-
daktični pesnik iz obdobja hele-
nizma, 5. inednarcnlni znak za klic
na jjoinoč v sili, 4. dva različna so-
glasnika, 5. vrsta glasbila, 6. slavo-
sjiev, ?. mesto v južni Turčiji, zna-
no po tobačni industriji, 11. znan
slovenski naniizno-teniški igralec,
1"5. žensko ime, 15. besedica v itali-
Ičinskih plemiških naslovih.
RH-^ITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
1. Dvina, 6. želodec, 8. uran, 9. re,
K), pik, 11. por, 12. a v, 13. Sadi. 14.
navplij, 16. Twain.
Pred nedavnim so v švicarskem
letovišču Lautenbriinen organizi-
rali tekmovanje z baloni. Starta-
lo je sedem balonov iz petih dr-
žav, ki so morali preleteli bern-
ske Alpe ter so nato spustiti v
dolino Rhone. Zmagal je balon
Francije, ki je razdaljo 26 kilo-
metrov preletel v štirih urah in
dvajsetili minutah. Na sliki je
eden izmed balonov na startu.
Osem dni po odhodu Francozov
pred enajstimi leti so izbruhnili
v Saigonu politični nemiri, ki so
se hitro spremenili v vojno. Te-
daj je bilo v Vietnamu samo 685
amrriških vojakov; zdaj jih je
že 160.000. Vietnamska džungla
je za ameriško vojsko pravi pe-
kel: ostrostrelci, pijavke, moč-
virja in jeklene pasti prinašajo
sovražniku ogromne izgube. Šte-
vilo žrtev se veča iz dneva v dan,
med njimi tudi nedolžnih otrok.
Na sliki: ranjena brata s strahom
in grozo gledala za tistimi, ki .so
jima ubili starše.
ZANIMIVOSTI
Največ zakonov na vsakih tisoč
prebivalcev sklepajo v Evropi in
Sovjetski zvezi. V skoraj več kot
polovici držav je od 1960. leta padlo
število zakonskih zvez. Odstotek pa-
da zlasti v vseh državah Južne Ame-
rike, vtem ko v Kanadi, ZDA in v Ev-
ropi rase. V večini evropskih držav
pride približno od 2 do 10 ločitev
na 5000 prebivalcev.
V vseh državah razen v Kambod-
ži, Cejlonu, Indiji živijo žene delj
od moških. V Združenih državah A-
merike jc življenjska doba žensk 73,
moških 67 let, medtem ko živijo v
Indiji moški 42, ženske pa 41 let.
Na svetu je danes okrog 80 mest,
ki imajo več kot milijon prebival-
cev. Pred desetimi leti jih je bilo le
60. Samo kitajska ima 14 mest z več
kot milijon prebivalcev, medtem ko
jih je v vsej Evropi 17. Ce upošte-
vamo ožje mestno področje, je na
prvem mestu Tokio (8 milijonov 733
tisoč prebivalcev), sledi New York
(8 milijonov 86 tisoč), šanghaj (6
milijonov 900 tisoč), Moskva (6 mi-
lijonov 334 tisoč), Bombay (4 mili-
jone 538. tisoč), London (3 milijone
184 tisoč), Pariz (2 milijona 790 ti-
soč) itd.
IZLETNIK CELJE
vam nudi izred-
no ugoden obisk
dunajske drsal-
ne revije v Ce-
lovcu od 3. do 20.
II. 1966. Nov spo-
red bo zadovoljil
tudi vse doseda-
nje obiskovalce,
medtem ko bodo
vsi prijavljeni
lahko sodelovali
v žrebanju za
brezplačen obisk,
če bodo izrezali
vse oštevilčene
slike in'jih po-
slali do 8. t. 1966
v uredništvo
Tednika. Ne za-
mudite enkratne
priložnosti!
CIC DEBEUAK
(13)
s POTI M HIMALAJO
Včeraj sva z Ljubom težko
vstala. Minus 4 je kazalo v šo-
toru tabora I, ko je zazvonila u-
ra. Morala sva najti prehod od
tabora I preko velike terase
Kangbachena do bodočih šoto-
rov tabora 2. Popila sva čaj iz
termovke, nabasala opremo in
nekaj hrane, jaz sem privezal še
snop bambusovih palic in zapu-
stila sva ob sedmih zjutraj praz-
no taborišče tftr odšla v neznan
svet med skale in razpoke. Nekaj
razpok in preves med skalami
vzhodnega grebena Kangbachena
in teraso, nama je dalo globoko
sapo. Tu ne gre za alpinističen
dosežek, najti morava prehod
med stolpi, ki bo uporaben za
šerpe in težke tovore. Neopisni
direndaj ledenih serakov sva pre-
hodila proti pričakovanju hitro.
Zastavice na bambusu so kazale
pot za nama. Terasa se vzdiguje
enakomerno proti sedlu med
Kangbachenom in Belim volom.
Zdi se ravna toda altimeter riše
višino in razdalja leze v noge.
Dolge razpoke sekajo pobočje,
nad glavo grozeče visijo ogrom-
ne ledene vesine.
Po petdeset metrov sva naen-
krat kinknila med razpokami. Na-
to počitek za nekaj minut in ta-
ko uro za uro. »i^Ieznosna vročina
naju je pritisnila k tlom. V ste-
ni Kangbacheh je vladal mir, kot
da nas hoče zvabiti čim višje.
Opoldne sva dosegla široko raz-
poko pod sedlom in signirala me-
sto tabora 2. 5.800 metrov je ka-
zal višinomer, sapa je kazala
8.000. Sonce je žgalo navpično,
zdelo se je, da topi vse, kar je
realnega.
Dvanajst pod ničlo je kazalo,
ko sva legla včeraj v spalne vre
če. Zopet en korak bližje Kangba-
chena, en korak k temu, da se
potolaži radovednost človeka, ki
hoče biti povsod in vedno.
Močni smo in pametni, toda
ko pogledam skozi odprtino šo-
tora navzgor, v vrh, me postane
strah. V boju smo z naravo in
samo vprašam lahko: Kdo je
• močnejši? Samo sreča nas reši,
pamet nikdar!
Vihar ne pojenja. Utrujajoče
bobnenje po šotorih in brenča-
nje vrvice nas spravlja v bes,
zgažene so edino drobne stezice
s treh strani. Ena sama, nekaj
globlja, pelje do zelene strehe:
kuhinje.
Ležim v svojem šotoru, pod
stropom je obešena steklenica z
glukozo. Brez besed zreva z Jože
tom v drobne kaplje tekoče hra-
ne, ki izginja brezčutno v žilo.
štirinajst kilogramov je ostalo
, na gori in med tem viharjem pod
šotorom. Vnetje želodčne sluzni-
ce je diagnoza in Jože dela kar
more, da postanem podoben člo-
veku.
Ropotacija nad mano preneha-
va. Plast snega se debeli, v krat-
kih presledkih stresuje gora od-
višno breme. Ničesar ni blizu
nas, samo megla in kosmiči, ven-
dar vsakdo vidi skozi to zaveso
gobaste oblake pršnih plazov, to
belo kazen visokega sveta. Samo
takrat, ko stre.se ledenik, se dvi-
gnejo glave; ta je udaril prav do
konca.
»Tabor ena, javi se, tabor ena,
javi se!« Vsak dan trikrat ob is-
tem času slišim te besede. Naši
yoki-tokie delajo s polno paro in
brezhibno od baze do tabora 3.
Energičen glas Jazve in zaspani
bas Tonača so mi edino razved-
rilo za nekaj minut. »Jazva, ne
moremo naprej, enka je pod sne-
gom »veter trga vrvi«. Jazvi se-
veda ne gre v glavo. Načrt hitre-
ga naskoka splava po vodi. Ju-
rišni oddelek te naše vojske je
pokopan v snegu. Že pred ted-
nom je Ang Chering, naš kuhar
napovedal sneg in viharje, zmo-
til se ni za dan. Je pač te gore
list in jemlje vsako, še tako brid-
ko razočaranje kot nekaj, kar je
moralo priti. Mi preklinjamo.
Jazva grize šope svoje brade, ku-
har kaže bele zobe in postreže z
»black tea«. »Usoda« in s tem je
zanj zadeva opravljena.
Končno sonce, mir in konec
napetosti. Šotori potisnjeni k
tlom in moje zdravje na psu. Zu-
naj šotora se počutim kot na No-
vega leta dan — pijanec brez al-
kohola. Zame je ta svet tako
pust in nesrečen. Ljubo žalostno
gleda, partner sem in visoko sva
bila. Gre sam tega dne. Gotovo
še pridem za teboj, če me le re-
ši čudež in zopet stopim na no-
ge. Globoka gaz ostane za njim
in trpek občutek krivde, da sem
tu in ne bom morda nikdar več
tam, kjer sem nehal pred deseti-
mi dnevi. Ali vsaj moje vrvi še
držijo in bo prost prehod preko
najtežjega?
Proti večeru me hrup pred
kuhinjo nažene v mraz. »Jak«.
Kako čudežna beseda. Ob misli
na vse, kar je užitnega v naši ku-
hinji, me strese mraz in se po-
veča pritisk na obe odprtini. Le
besedo jak izgovarim brez gnu-
sa in po dvanajstih dneh vesel
občutim prvo slino. Nanj smo
čakali, preklinjali vreme, rotiU
sneg in nosače in tolažili želodec.
Hrane skoraj nobene, jak pa ne
more do nas. Celo moj želodec
je pozabil bolečino in zdravila
tisto noč. Zgodilo se je nekaj ve-
likega. Ko je po radiu zadonela
vest o jaku in skorajšnji govedi-
ni na žaru, je bila zveza z enko
prekinjena, še sedaj ne vem, ali
je Tonač padel od veselja in pri-
tiska slin v nezavest, ali je odpo-
vedal radio.
Pripravili smo se na veliki greh
in legalno kršitev zakona, kajti
namerni uboj jakovega goveda
se krepko kaznuje po državnem
pravu. Naš oficir, šerpe in ku-
har so torej izginili za breg, pri-
stopili so gonjači — domačini in
ubogi črni jak se je ponesrečil.
Ob prvi poizkušnji zvečer je šlo
od ust do ust: »Ubogi revček«!
Škoda, da je tako slaba pot in se
je jjonesrečil. Tristo kilogramov
rdečega, kadečega in dišečega
mesa je zabingljalo pod kuhinj-
sko ponjavo: Ekspedicijo in me-
ne bo rešil jak, če je še vera na
tem svetu. S tekom sem pojedel
svoj prvi grižljaj po trinajstih
dneh in zaspal v upanju, da
ostanem živ.
Prve pošiljke kuhanega mesa
in krompirja so romale v višino
kot bi jih prerodil in tudi jaz
sem se pretegoval pred šotorom
kot spomladanska čebela. »Zo-
ran, jutri greva na enko«! In šla
sva počasi in bolj po kolenih, pa
vendar prišla. Kamera me je še
čakala od zadnjega sestopa in
kar vesel se mi je zdel njen glas,
ko sem z njo začrtal krog po
ožarjenih grebenih od Kangba-
chena pa do Makaluja. Deset ur
so rili gaz ta dan do dvojke. Ni
ostalo dosti od nje. Polomljeno
ogrodje, šotori stlačeni v sneg,
razmetan in razsut material in
dolgi nosovi naših fantov, ko so
morali dalje v trojko na nočni
počitek.
Zaradi nerednih poštnih
zvez z Nepalom je prišlo
do neljube zamenjave vrst-
nega reda sestavkov Cica
Debeljaka, ki nam jih je
pošiljal s pošto. Na tem
mestu bi moral biti po vr-
sti sestavek, ki smo ga ob-
javili v prejšnji številki
bralcem se za nehoteno
pomoto vljudno opraviču-
jemo.
CELJSKI TEDNIK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis Je
ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (194^1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno
kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1965 ga SOUSTANAVLJAJO občine Celje, Lašifo, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA IN TISKA
CP K:eljski tisk«, — CENA: posamezna številka 50 dinarjev, letna naročnina 2.000, poUetaa 1.000 in četrtletna 500 dinarjev. Tujin« 4.000 dinarjev. — TEKOČI RAČUN: 507-1-656 —