roStnina plačana v gotovini Leto LXV., št. 266 Ljttbl]ana, torek 22. novembra 1932 Cena Din L iznaja vsaJi dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Ineeratt do 80 petit a Din 2.—. do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst t Din 3.—, večji tnseratl netit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVN18TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica »t. 6 Telefon it. 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg it. 8 —---CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100. NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. it. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — mm — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. BOLGARSKE OBLASTI V SLUŽBI VMRO Bolgarske oblasti kljub sklenjenim dogovorom zavlačujejo preiskavo o obmejnih incidentih, da bi prikrile krivdo makedonstvujuščih Beograd. 22. novembra. M. Najožje sodelovanje, ki obstoja med bolgarskimi oblastmi in YM.RO. se je pokazalo pred javnostjo zlasti v poslednjih' dmeh ob priliki vpadov makedanskih komitašev na naše ozemlje. V svojih \verajšnjih in današnjih poročilih je agencija Avala podala objektivne podatke o dogodkih, ki so se vršili v poslednjih dneh na našem ozemlju. Tudi bolgarska telegrafska agencija se je podvizala in je . az-šrnla o teh dogodkih vest:, v katerih pa so podatk: de-loma spačeni, deloma pa docela po-rvorjeni. V zadnji dneh so bili napadi makedonskih komito v spet jačji kakor prej. V netek so prestopi1« bo'garsko mejo :n vdr'e na naše ozerrrje kar tri skupine po pet komi-tov. O^-'.reljevalo so naše graničarje in vrgle nanje več bomb. Tudi napad v soboto ni bil nič s'abši. Komitaši so izstrelili cele salve na naše grar:čar.ie :n vrgli nroti njim 10 do 15 bomb. V komunike;:h bo'gar-ske telegrafske agencije pa so poročila le o napadu enega poedinca na neko našo stražo. Bolgarska agencija beleži z druge strani, da je v okolici Rakova b'izu jugo-slovenske meje prešla neka oseba mejo z našega teritorija v Bolgarijo in oddala več strelov na obmejne bolgarske stražn ke. Istega večera sta po bolgarskih vesteh dva neznanca napadla bolgarsko stražo pri stražnici št. 19. En strel iz njunih pušk je zadel rud: stražnika. V drugi vesti poroča bolgarska ac:enc::a o napadu na bugarske obmejne stražnike, trdeč, da se je napad izvršil z naše strani. V tretji vesti priznavajo Bolgari sami. da so Ljudje čuli eksplozije in strele ter videli rakete, ki so se dvignile v zrak na našem obmejnem ozemlju. Poročilo o tem pa je tako. da si čitatelji predstavljajo, da so se jugoslovanski graničanji kar tako na lepem ponoči vadili v rabi orožja. Iz teh bolgarskih vesti se da pač jasno razbrati tendenci o m ost bolgarske agencije, ki je hotela, kolikor se je le dalo. javnost netočno obvestiti o poslednjih dogodlkih ob meji. Napadi so se izvršili v zakotnih krajih, kjer rti na razpolago ne fotografov, niti an-tropometričr1:!! meril. Zaradi tega pred se-staiiKom mešane komisije in sestave njenega zapisnika tudi ni mogoče dokazati bolgarske krivde. Komisija se je žo sestala. Značimo pa je, da so Bolgari takoj pri prvem sestanku izjavili, da ne bodo sodelovali pri sestavi zapisnika in da zapisnika tudi ne bodo podpisali. 2e to izpričuje jasno, da hočejo Bolgari potvoriti pravi položaj. Gotova dejstva, kakor n. pr. sledovi strelov, izstrelki in drugo se dajo uporabiti kot dokazila le. dokler so še sveži. Na licu mesta je sedaj še več corpora delicti. kakor drobci eksplodiranih bomb. izstrelki pušk in sUčno. Bolgari bi to lahko videli tudi na lastne oči, a se tega branijo, ker bi pač morali potem pred evropsko jav-nostio postaviti svoje ob'asti in svojo te'e-graf^ko agencijo na laž. Pri tem se bolgar- ski zastopniki v mešani komisiji rudi izgovarjajo, da je določena posebna anketna komisija, ki jo mora poslati zunanje ministrstvo, da ugotovi dejanski položaj. Spričo počasnosti bolgarske birokracije pa je seveda razumljivo, da komisija ne bo prišla na lice mesta v času, ko bi se dala iz obstoječih sledov še neizpodbitno spoznati krivda makedonskih komitašev, ki so vpadli iz b^'garskega ozemlja v naše kraje. Beograd. 22. novembra, p. V zvezi z lažnimi vestmi, ki se v zadnjem času širijo z bolgarskega ozemlja o dogodkih na našem obmejnem ozemlju, je prispela danes v Beograd tudi vest, da je bil ubit predsednik občine Borovske v bližini Caribroda g. Ika Sokolović. Po informacijah, ki so bile potrjene tudi od krajevnih oblasti, pa se županu Sokoloviću dosedaj ni zgodilo prav nič hudega, nihče ga ni nadlegoval in vrši redm> svoje županske posle. Caribrod, 22. novembra, p. Kakih 300 metrov od meje so graničari i našli omot krvavega papirja. Po odtisih na prstih so sklepali, da je bil eden izmed makedonskih komitašev, ki so v zadnjih dneh prestopili našo mejo in se spopadli z našimi ljudmi, ranjen na reki. Spopad se je izvršil v bližin: mesta, kjer so našM krvav kos papirja. Tam je b:l ranjen tudi naš graničar Obersteiner. To mesto bi morala pregledati tudi mešana bo Iga rsko-jugo si o venska komisija ter ugotoviti sledove zadrega spopada. Hitler na preizkušnji Hindenburg je pozval Hitlerja, naj sestavi parlamentarno vlado, ki mora imeti zadostno večino Berlin, 22. novembra. V razpletu vladne krize je nastal važen preokret. Včeraj je predsednik repu Mike Hindenburg pozval Hitlerja kot predstavnika najmočnejše stranke, naj mu sporoči, pod kakimi pogoji bi bil pripravljen sestaviti vlado in kakšen bi bil program te vlade, ki bi morala razpolagati z zadostno večino v državnem zboru. Hitler je na ta poziv poslal predsedniku republike obširno pismo, v katerem prosi za pojasnila glede raznih vprašanj, od kateHh je odvisno, ali bo H tler poizkusil sestaviti vlado aK ne. Pogajanja, ki so se vršila med nemškimi klerikalnimi strankami (centrum, nemška ljudska stranka in bavarska ljudska stranka) in narodnimi socijalisti, so bila prekinjena in se bodo nadaljevala le, če bo to Hitlerju kazalo. Predsednik Hindenburg bo v teku današnjega dne pismeno odgovoril Hitlerju na njegova vprašanja. Berlin, 21. nov. Sinoči so krožile govorice, da je Hitler poslal državnemu predsedniku pismen negativen odgovor, kar pa ni točno. Hitler je ves današnji popoldan in tudi večer porabil za posvetovanja z vodilnimi ljudmi svoje stranke in osebnosti javnega življenja ter nato formuliral pismo za državnega predsednika, ki je bilo dostavljeno državnemu tajniku Meissner-ju. Pismo vsebuje vrsto vprašanj, med katerimi se nanaša eno na naziranje državnega predsednika o pojmu parlamentarne večine. Vsi znaki kažejo, da hočejo socialisti predvsem pridobiti na času in splošno se domneva, da bo Hitler prosil še za tretji sprejem pri državnem predsedniku. Trenutno je politični položaj zelo nejasen, tako da se sploh ne da reči, ali ima Hitler sploh namen pogajati se za sestavo nove vlade na parlamentarni podlagi. Precej dejstev kaže na to, da se narodmi socialisti začenjajo zavedati, da so se z raznimi drugimi strankami spustili že predaleč in da se sedaj spominjajo svojega pro-tiparlamentarnega programa. Ni izključeno, da se je pričel Iii'tler v svojih vprašanjih že umikati. Amerika odklanja moratorij za vojne dolgove Sestanek med Hoovrom in Rooseveltom. - Revizije ne bo, pac pa Je Amerika pripravljena dati olajšave za plačrlo dolgov Washington, 22. novembra.. Češkoslovaški -^slanik je včeraj izročil zunanjemu mini-^tu Stimsonu noto češkoslovaške vlade, v kateri se pridružuje koraku Anglijo in Francije ter zahteva od^oditev 15. decembra zapadlega obroka č>šfcih dolgov v Ameriki m se izjavlja za revizijo vojnih dolgov. V ameriških krogih pričakujejo sedaa\ da bodo vzgledu češkoslovaške sledile tudi vse ostale manjše evropske države, ki imajo dolgove v Ameriki. Danes popoldne se bosta sestala Hoover in Roosevelt. da zavzameta stališče k temu vprašanju. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo stavil Hoover Rooseveltu kot svo* jemu nasledniku na predsedniškem mestu v zadevi evropskih dolgov naslednje predloge: 1. Zahtevi evropskih držav o odgoditvi 15. decembra zapadlega obroka dolgov se ne ugodi. 2. Sestavi naj se posebna komisija, ki naj prouči vprašanje dolgov in najde nov sporazum po načelu, da se morajo dolgovi plačati, da pa se odplačevanje sedanjim gospodarskim prilikam primerno olajša. 3. Angliji se dovoli le delni moratorij s tem, da se ji odgodi odplačilo kapitala v viSni 16 milijonov funtov, ki bi se maralo izvršiti 15. decembra. Pa? pa mora Anglija plačati obresti v višini 13 milijonov funtov. V ameriifctfi parlamentarnih krogih ao slej ko prej proti brisanju aH znižanju dolgov in v poLRicmh krogih splošno sodijo, da bo zahteva evropskih držav po reviziji dolgov v tem smislu zavrnjena. Zopet velik krah v Italiji Milan, 22. nov. g. Uvedba poravnalnega postopanja pri tvrdki Borsalino je izzvala v javnosti veliko pozornost. Tvrdka se je po vojni silno razmahnila m je zvišala osnovno glavnico od 15 na 24 milijonov lir Sedanjo proizvodnjo tvrdke cenijo samo Se ua 200.000 klobukov proti pol milijona komadov v letu 1930. Največ izgub ima tvrdka zaradi ogromnih zalog v skladiščih. Sanacija z znižanjem osnovne glavnice od 24 na 14 milijonov ni bila zadostna. Pasiva znašajo sedaj 25 milijonov lir proti 9 milijonov lir aktiv. Huda nesreča v varšavski cerkvi Varšava, 22. novembra, d. V varšavski cerkvi sv. Križa, ki je ena največjih v mestu in stoji ob glavni prometni cesti, so se včeraj dopoldne med shizbo božjo vdrla v prezbiteriju kamnita Ua. 12 oeeb je padlo- v štiri metre globoko grobnico, pri čemer so dobile hude poškodbe. V cerkvi je nastaja panika in se je le energičnemu posredovanju duhovnika posrečilo preprečiti večjo katastrofo. Narodna skupščina Beograd, 22. novembra. Danes dopoldne je X a rodna skupščina nadaljevala svoje delo. Na dnevnem redu je več mednarodnih konvencij, med katerimi je najvažnejša konvencija o trgovinskem sporazumu z Brazilijo. Narodna skupščina Je po običajnih formalnostih prešla na dnevni red in razpravljala najprvo o tej konvencij. V imenu odbora, ki je konvencijo proučil, je najprvo poročal narodni poslanec M. Sokič. Nato je obširno govoril o stališču naše trgovine narodni poslanec Sta-nojević, predsednik beograjske trgovske zbornice. Narodni poslanec dr. Bogumil Vošnjak je v daljšem govoru naglasil političen pomen te konvencije, nakar je Narodna skupščina soglasno odobrila trgovinski sporazum z Brazilijo. Seja ob uri, ko to poročamo še traja. Angleško-ameriška zveza N©wyork, 22. novembra, g. Bivši indijski podkralj in bivši angleški zunanji minister lord Reading je imel v Newyorku predavanje, v katerem je označil anglesko-amerlski sporazum v gospodarskih vprašan j h kot izhod iz sedanje krize. Takšen sporazum bi popolnoma zadostoval, da bi se morale na nameravani svetovni gospodarski konferenci zediniti tudi ostale države. Politična stabilnost na vsem svetu je pogoj za gospodarsko uspevanje. Bretonci odklanjajo avtonomizem Pariz, 22. novembra. AA. Predsednik francoske vlade Herriot je sprejel poslance iz Bretonske, ki so protestirali proti nesmiselnemu početju tako zvanih avtouo-mistov. Večina teh sploh ni iz Bretonske. Ta pokrajina ostane prej ko slej zvesta Franci JL Pogajanja Trockega za povratek v Rusijo Kopenhagen, 22. novembra, d. Prihodu Trockega v Kopenhagen pripisujejo poseben pomen. Trockij, ki bo svoje bivanje v Kopenhagnu porabil tudi za to, da se bo dal preiskati od nekega odličnega danskega zdravnika, s katerim je že desetletja v prijateljskih zvezah, se bo ob tej priliki sestal tudi z več višjimi ruskimi funkcionarji, ki se bodo z njim pogajali o pogojih njegovega povratka v Rusijo, če pogajanja ne bodo uspela, se bo Trockij po svoji predavam! turneji zopet vrnil v Turčijo. Marseille, t* novembra AA. Danes ob 14.30 se je tu izkrcal Trockij. Kmalu po prihodu se je z avtomobilom odpeljal v Lvon, Iz Lvona se bo Trockij odpeljal v K odan j po železnici. Pristopajte k Vodnikovi dražbi Važno zasedanje tarifnega odbora Proučevanje nove tarife je pokazalo, da so nekatere takse previsoke Beograd, 22. novembra. Na zahtevo več članov je bil sklican v prostore beograjske industrijske zbornice tarifni odbor, da razpravflga o prvem delu nove tarife, ki obsega takse in pristojbine. Ta del nove tarife je že uveljavljen. Tarifni odbor pa dosedaj še ni imel prilike, da bi razpravljal o tej tarifi. Nova tanfa prinaša deloma povečanje sedanjih taks in pristojbin, deloma pa uvedbo novih. Povišanje taks znaša od 25 do 1400 odstotkov. Tako je n. pr. razto-vomina in natovornina povišana od 0.50 in 0.20 na 2 kn 1 Din, pristojbine za pre-tovor so povišane od 25 do 150 odstotkov, tehtnina za natovorjene vagone od 7.50 na 30 Din odinosno za 300 odstotkov. Ležari-na je povišana od 0.50 na 1 Din. Nekatere takse pa so znatno znižane. Povečane so tudi takse za izvoz, uvoz in prevoz, ki se plačujejo na osnovi bernske konvencije. Taksa za izvoz je povišana od 0.10 na 0.50, na uvoz pa od 2.50 na 8 in za prevoz od 10 na 25 Din. Tarifni odbor ima sedaj pred vsem nalogo proučiti vpliv nove tarife v zvezi s splošnim padcem cen naših proizvodov in v zvezi z inozemsko konferenco. Razprave v tarifnem odboru so pokazale, da je bila nova tarifa sestavljena po vzgledu drugih držav, zlasti Avstrije, Češkoslovaške. RHala<, enterocleaner, >Radium-emanator« LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2314.57 — 2325.93, Berlin 1367.64 — 1378.44, Bruselj 798.51 do 802.51, Ourih 1108.35 — 1113.85, London 188.08 — 189.68. Newyork ček 5741.59 do 5769.85, Pariz 225.62 — 226.75, Praga 170.67 — 171.53, Trst 294.51 — 296.91. INOZEMSKE BORZE Čarih. Pariz 20.365, London 17.—, New York 520.—, Bruselj 72.05, Milan 26.625, Madrid 42.50, Amsterdam 208.825, Berlin 123.575, Sofija 3.7«, Praga 15.40, Varšava 58.30, Bukarešta 3.08*. Stnts 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 22. novembra 1932 ^tev 66 Proračun novomeške občine ▼se pogoje za letoviški kraj, le izdatkih v znesku 1,228.596 Din 955*58 Din dela je treba primanjkljaj Novo mesto, 21. novembra. V petek popoldne je mestni občinski zastop z županom dr. Rezkom na čeiu sklepal o proračunu za poslovno leto 1933. Proračun je bil razpoložen v občinski pisarn: od 30. oktobra do 15. novembra. Vložene niso bile nobene pripombe. Uvodoma je poudaril župan, da se novi proračun v bistvu naslanja na lanski, vendar so se nekatere postavke v mejah možnosti znižale. Po uradni odredbi se morajo osebni izdatki znižati od lani za 10^°, zvišanje osebnih in upravnih stroškov se ne bo do-volSo. Od banske uprave so predpisane nove tiskovine za proračun in na podlagi iseh se je sklepalo. Prečital je dafrje župan najvažnejše določbe fflede sestave proračuna, potem pa je šlo po posameznh postavkah. Uprava: županu se je znižala plača za 3000 Din ter bo dobU letno 15.00O Din, rudi obcMskermi tajniku se je pdača znižala za 1920 Din ter znaša za naslednje leto 23.700 Din. Plača blagajnika ostane na 19.200 Din. pomoćni uradnici na 12.000 Din, občinskemu gozdarju na 3900 Din, slugi pa se za 2O0O Din zniža ter bo prejemaj le po 1000 Din mesečno. Štirim redarjem ostane plača 57.600 Din letno, sejtrmski nadzornik prejme pa le 3600 Din, dočim je imel doslej 5000 Din. Ostalim obč. uslužbencem kot cestnemu delavcu, konjačn, živinskemu o©ledink« in živinozdravniku se plače ne znižajo. Novomeška občina je po zakonu primorana vršiti funkcije samostojne zdravstvene občine, ker šteje nad 4000 prebiva Ice-v. zato je stavila v proračun za zdravnika 6000 Din, za babico 1000 Din. Bolnitško zavarovanje obč. uslužbencev znaša letnih 14*500 Din, pokojninska zavarovalnina 6560 Din, dočira doseže pokojnina obč. uslužbencev 10.800 Din. Kopališka uprava stane letno 3200 Din. PisarniSki upravni stroški vzemo 24.610 Din. Tu sem so vštete potnine H>00 Din. pisarniške potrebščine 400 Din. kurjava in razsvetljava 15.000 Dm m druge malenkosti. Vzdrževande sreskega načelstva stane mestno občino letno 10.000 Din, vstotoliko vzdrževanje mestoe policije. Gasilnim društvom se izplača prispevek 5000 Dn, javna razsvet>java stane 3UfiQ Din, pa še več tisočakov gre v razne namene, da ne naštevamo vsega. Tudi prosveta je draga. Prispevek narodni šoti z otroškim vrtcem ter meščanski šoii znaša letnih 153.510 Din. Kulturna društva dobe podpore 4000 Din. Mestna občina ima šest posojil. V novomeški mestni hranilnici Štiri, po eno pa pri rjublijanski mestni hranilnic: ter pri banovinski. Za odplačilo dolgov in amortizacijo je za prihodnje leto predvidenih 266.522 Dtn. Javne naprave so za mesto tudi zelo drage. Letos je morala mestna občina prevzeti del državne ceste od mostu do sreskega načelna, nekako dober kilometer. Pritožila se je pri ministrstvu, rešitve še ni, zato tudi v proračunu ni nič za to cesto. Za gradnr'o novih cest je predvidenih 20.000 Din. za vzdrževanje cest 43.000 Din, za vzdrževanje mostu 6000 Din, za kjdanse snega 2000 Din, za razširjenge vodovodnega omrežja 16.000 Dki ter za vzdrževanje vodovoda Din 209.200. K slednjemu treba pripomniti, da stanejo samo pogonski stroški letno 150.000 Din. Zelo važno mesto v mestnem gospoda rstvu zavzema ubožni sklad. Njegovi stroški dosežejo letno 59.650 Din, ki pa so z raznimi taksami, darMi. volili in podporami krrti le z 11.220 Din. tako da mora mestna občina pr: mani kija i Din 50.430 kriti iz svojega rednega proračuna. Da navedemo le nekaj glavnih izdatkov za naše ubožce: njih vzdrževanje v hiralnicah stane 5700 Din, pri strankah 3600 Din. po bolnicah in drugih zavodih 17.0 Dhii m še ne iztiri ane d oki a de za nazaj 90.000 Din. Letos predpisan davk; znašajo 3.39.080 Din. Na trošarini bi imela mestna občina 'ani sprejeti 310.670 Din. pa je dobila le 129.575 Din. Odkupnina na osebno delo. kuluk. ;e proračunana na 50.1MKI Dn. Primanjkljaj 955.858 Din se bo kri kot le:os s 65*/« doklado na direktne davke, kar bo da'o 209.406 Din. Trošarina se bo pobirala od vina 1 Din od litra, od mošta 50 p od litra, od piva istotako. od alkoholne stopnje žganja 15 p. To bo zneslo 219.874 Din. Računa se na konsum 1594 hI vina, 257 hfl mošta. 294 hI piva in 2188 alkoholnih stopenj žganja :td. Doklade na meso bodo kot letos in bodo prispevale h krit.Hi proračuna 46.485 Din Pobirala se bo še nadalje 5° o gostašči-na, dalje iu°'» vodarina po 2.5 Din od tujske postelje, dalje reklamni davek na izložbe in reklamne table ter končno razne le prej ugotovljene in točno določene takse. Na ta način se ie našlo ravnovesje med izdack: >n dohodki in proračun novomeške občine s tem pod streho. Zaključek kolesarske sezone „Save" V nedeljo so bile razdeljene našim vrlim kolesarjem nagrade Ljubljana, 22. novembra. V nedeljo je v spodnjih prostorih hotela >BeHevue« motoctkJistično društvo »Sava« skupno z ZSK »-Hermesom« in »Savo« razdelilo nagrade dirkačem, ki so se v letošnji kolesarski sezoni udeležili cestnih kakor tudi zadnjih dirkaJišcnih dirk. Ob 15. so se že začeli zbirati dirkači in njih prijatelji. Eni so prišli pes. drugi, oddaljenejši, s kolesi, tretji z vlaki in kmalu so bile vse mize v dolgi dvorani zasedene po fantih, ki so bili vise kaj drugega kot pa oni, katere smo vajeni ob dolgih in napornih cestnih dirkah videti v zaprašenih, blatnih in bogsigavedi še kakšnih dirka-skih dresih. Prišli so. da ob zaključku sezone pokramljajo in prejmejo za svojo športno poz rt vova kioet p reza slu ž en e sfcromne nagrade. Ker je taka Desetega brata«. Tokrat so nastopili poleg mlajših sokolskih dilentantov tudi številni odrski ruti-nerjl, ki so svoje težke vloge vsi sijajno podali, za kar ao bili nagrajeni od hvaležnega občinstva z burnim priznanjem. Ta stara narodna igra je bila že večkrat vprizorjena na raznih trboveljskih odrih, toda tako spontanega navdušenja in pri. znanja publike še ni doživela. Pevske točke, ki so jih odpeli Deseti brat Martin Spak. čevljar Andrejeek, gostilničar Obr-ičak in Andrejčkova hčerka Franica in katere je spremljal orkester pod vodstvom br. Molla, so občinstvo tako navdušile, da so se morale ponoviti. Nedosegljivi v svo-jm vlogah so bili deseti brat br. Rudolf TTInskavif, Erjavesj br. Zavrt, čevljar An- drejček br. Rudež z ženo Nežo s. Ramovševo in hčerka Franica s. Sikovskova. Nji. h ovi posrečeni nastopi so izzvali med občinstvom burno veselje, hkrati pa je izvabil srčkanomili prizor Andrejokove hčerke Franice ob ograji marsikako solzo. Imenitno je odigrala svojo vlogo tudi Ma. niča a UtbanČičeva, Doief br. Pečar, gra-ščak Gornik br. Rihar, Peter Piškav br. Jesih, LovTo Kvas br. Patemoet, Marjan br. Vončina, zdravnik Vencelj br. Seme, učitelj Zmuzne br. Plavšak, ki je. kakor vedno, tudi tokrat s svojim posrečenim, šaljivim nastopom izzval med občinstvom mnogo smeha. S to sijajno narodno igro si je trboveljsko Sokolsko giedailišče ponovno pridobilo priznanje širokih plasti trboveljskega prebivalstva, saj je bilo med pestrim občinstvom opaziti vse sloje od rudniškega ravnatelja g. inž. Loskota, rudarskega glavarja dvornega svetnika g. inž. Strgar-ja, župana g. Voduška in drugih številnih odličnikov do najrevnejšega delavca. Zato žeKmo, da bi nas Sokolski oder prav kmalu presenetil s takimi odličnimi predstavami, ki dvigajo srca in razvedre duše v teh težkih dneh. Nesreče Ljubljana. 22. novembra. Tudi včeraj in danes ie moralo v ljubljansko bohvco več ponesrečencev in žrtev pretepa. Pripetilo se ie zopet več hudih nesreč, ki je med njimi najhujša posestnika Antona Noseta, na katerega se je zvrnil voz stel.je. Zadnje lepe dneve so izrabili kmetje za grabljenje listja za steljo. Delo v gozdu je dostikrat zelo nevarno, zlasti kadar morajo z vozovi po klancih preko kotanja-stih kolovozov ali neuglajenih gozdnih poti. Zato so nesreče na dnevnem redu in včeraj so pripeljali v bolnico dve žrtvi takih nesreč. Prva je bil posestnik Anton Nose. star 34 let, iz Kopolje pri Kočevju. Nanj se je zvrruU voz stelje in ga pokopal pod seboj: Nose si je zlomil obe roki, se poškodoval po vsem telesu in zadobil rudi hude notranje poškodbe. Njegovo stanje je zt>!o resno. Druga žrtev take nesreče pa je bil 45-letni hišar Martin Kopač z Dobračeve, kri se je tudi nanj zvrnil voz stelje in je zadobil mož notranje poškodbe. France Dremelj, 17 letni mehaniški vajenec iz DragomcHj pri Kamniku, je včeraj padel s kolesa i«n si poškodoval levo roko. — Friderik Lavrenčič. 44 letni čevljarski pomočnik, je v Linhartovi ulici tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. Baje sa je nekdo vrgel čez plot — Pavla Dragar, 4 letna delavčeva hčerka iz Pod-gorice, je zvrnila nase lonec vrele masti :n se nevarno oparila na glavi. Med Zgornjo in Spodmjo Slivnico pri Grosupljem so v nedeljo ljubljanski Nim-rodi priredili brakado, na kateri je bil ob-strelien policijski nadzornik Aloizij Herga iz Ljubljane. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili lažje poškodbe in je lahko Herga bolnico že zapustil. — Ob Ljubljanici se je spodrsnilo železničarjev; ženi Frančiški P., in padla je v vodo. Zeblo jo ie seveda pošteno, poškodb pa ni zadobila. V bolnico je moral tudi 33 letni posestnik Josip Mlakar iz Zajelše. ki ga ie nekdo z nožem sunil v levo roko. — Na Ga-siiski cesti v Ljubljani jo ie skupil 30 letni hlapec France Juhan, ki ga je nekdo s steklenico oplazil po glavi in ga tudi poškodoval po vsem telesu. Vzrok napada ni znan. Iz Celja —c Brezposelnost v Celju in okolici stal* no narašča. Dočim je bilo 10. t. m. pri ekspozituri borze dela v Celju prijavljenih 578 brezposelnih (463 moških in 115 žensk), je to število do 20. t m poskočilo že na 618 (498 moških in 120 žensk). —c Poročil se je v soboto 19. t. m. v Celju mizar g. Jože Malgaj z gdč. Marico Rozmanovo, šiviljo in podnačelnico Sokolskega društva v Celju. Mlademu paru iskreno čestitamo! —c Slavnostni koncert Celjskega pevskega in Celjskega godbenega društva bo na pra/nik uedinjenja 1. decembra ob 20. v Celjskem domu. Celjsko godbe no društvo pod vodstvom kapelnika g. Alojza Kališnika bo izvajalo Griegovo »Poklon itv en o korač-ni-co« in Schubertov I. stavek nedovršene simfonije v h-molu. Celjsko pevnko društvo pod vodstvom pevovodje g. Peoa Segule pa bo izvajalo Satrnerjevo kantato »Soči« za soli, zbor in orkester. Koncert bo gotovo tnudil lep glasben užitek. Vstopnice bodo od četrtka 24. t. m. v predprodaji v knjigarni K. Goričarje nasl. na Kralja Petra cesti. —c Združenje trgovcev za mesto Celje prosi svoje člane, da bi takoj vrnili podpisane izjave o obligatornem zavarovanju. Kdor ni za to zavarovanje, naj napiše na c z javo »nisem« namesto »sem«. —c Poroka. V Boki Kotorski se je poročil mornariški zdravnik, kapetan IL razreda g. dr. Josip Kotnik, sin dvornega svetnika in upokojenega predsednika okrožnega sodišča v Celju g. dr. Josipa Kotnika, z gdč. Marijo KerčeHčevo. hčerko pokojnega bri-gadnega generala in bivšega prvega poveljnika celjskega vojaškega okrožja. Mlademu paru iskreno čestitamo! —c Vjel se je. Pred tremi tedni so zasačili - na cesti blizu Tremerja pri Celju ne» kega Seliča, ki je nosil s seboj v Lcki pri Zidanem mostu ukraden ženski plašč. Seliču se je posrečilo pobegniti, odvrgel pa je ukradeni plašč, ki ga sedaj hrani celjska policija. Sedaj pa je celjska pohcija prejela obvestilo, da so Selica izsledili in aretirali v Mariboru. —c Umrl je v nedeljo 20. t. m. v celjski bohrici 221etni tovarniški delavec Karol Kumperger iz Ornolice pri St Juriju o juž. žeL V celjski boVc< se je zdravil že leto dni, pa mu tudi najakrbnejša nega ni mogla rešiti življenja. KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 22 novembra, katoličani: Cecilija. Jczdimir; pravoslavni: 9. no* vembra. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Zasanjane ustne ob 4. m 9 in Četrt. Kino Ideal: Tri dni ljubezni. Kine Dvor: Velemestna mladina. Prva produkcija gojencev državnega kon-servatorija ob 18 v Filhartnoručni dvorani. Zveza Jugoslovenskih hranilnic, predavanje o denarni krizi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczv, Mestni trg 4. in Kamor, Miki osi čeva cesta 20. f&*P0 i« r*s* Med najimenitnejšimi rimskimi bogovi je bil očka Janus, ki je ime! namestit enega kar dva obraza, z enim je gledal naprej, z drugim pa nazaj, kakor mu je bolj kazalo. Mi pa imamo takih Janusc\' več, samo da niso bogovi in da en obraz vedno skrivajo, zdaj tistega spredaj, zdaj onega zadaj, kakor jim bolj kaže. V »Veselem vinogradu« so skrili tistega zadaj in pretakajo solze nad ugonobijeno moralo samo iz oči na spredn jem ob razu. Ko je prišla k nam \>esela opereta »Viktorija in njen huzsr«, so zagnali ti Janusi v naši javnosti strahovit vrišč, češ, to je kulturen škandal, to je opolzka, mesena in lascivna opereta, ki draži spolni nagon in nastavlja posodo spolnemu razvratu. Ni pa še minilo leto dni, a že vprizori to veselo opereto v kratkem eden največjih naših katoliških diletantskih odrov, ki je bil S. septembra 1930. po vseh predpisih svečano blagoslovljen. Predsednik društva, ki pripravlja vprizoritev »Viktorije in njenega huzarja«, je gospod kaplan. Kraja ln društva nočemo imenovati, omenimo le, da je bil v dotičnem kraju pred dobrim letom velik volilni shod, pa sta prišla nanj dva mlada kaplana z množico svojih priganja-cev, ki so izžvižgali sivolasega župnika, ker je na odru oznanjal mir, ljubezen in spravo. Živeli Janusi in Janezi! Narodno gledališče DRAMA ' Začetek ob 20. uri. Torek, 22. novenaOra: Zaprto. Sreda, 23. novemibra: Marij. Red Sreda, Četrtek, 24. novembra: Zločin in kazen. Red B. Stalni abonenti za red sreda imajo dramsko predstavo v sredo 23. t. m. Vprizori se Pagnolova igra »Marij«. Drama »Strast pod bresti« je danes zaradi tehničnih ovir nemogoča. Slavni rusfei pisatelj Merežkovskij je napisal dramo: Carjevič Aleksej. To delo študira sedaj v ljubljanski drami naš dramski ansambel pod vodstvom g. režiserja De-bevca. Izvrstno dramatizacijo romana Zločin ln kazen vprizori ponovno naša drama v četrtek 24 .t. m. z g. Kraljem v vlogi Razkol-nikova. Ostala zasedba je običajna. Predstava se vrsi za red B. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek, 22. novembra: Hlapec Jernej. Red B. Sreda, 23. novembra: Manon, Red D. četrtek, 24. novembra: Zaljubljen v tri oranže. Red A. Opozarjamo, da je drevi ob 20. poslednja večerna predstava opere Hlapec Jernej. De# lo je globoko občuteno. Tragično vsebino hlapca Jerneja izvrstno ilustrira tudi glasba sama. Delo je v vsakem oziru posreči«!o tako v izvedbi kakor tudi v insceciaoiji. Dirigira dr. Svara, režija je Delakova. Predstava se vrši za red B. Iz Novega mesta — Olepševalno društvo je dobilo od mestnega županstva 20 kubičnih metrov gramoza, da posuje Tavčarjevo cesto, ki pelje čez Kapiteljski marof na kolodvor. Iz drevoredov in izprehajališč romajo zdaj klopi v mestno orodjarno, nekaj pa jih spravi iz prijaznosti industrijec Povh Jo-Hco. Po novih pravilih se bo prenovljeno olepševalno in tujsko-prometno društvo delilo v pet odsekov, in sicer: olepševalni, kulturnozgodovinski, propagendno - statistični, prometni in pogostiteljsko-zabavni. Tozadevni izredni občni zbor bo v kratkem. — Vodovodni števci, 30 po številu, so že nameščeni po vsakovrstnih novomeških hišah in podjetjih. V enem letu naj se pokaže, kaj bo za bodočnost umestnejše, za posameznike pravičnejše in za mestno gospodarstvo izdatnejše: ali vodovodni števci, ali 10 odstotni stenarinski prispevek za vo» do, ki je %edaj v navadi. — Francoski krožek je pričel delati z vso vnemo. Tečaji za odrasle, začetniški in nadaljevalni, kot rudi več tečajev za mladino, so v polnem teku. — Koliko smo v preteklem letu popili. Na proračunski seji mestnega občriskesa zastopa smo jrvedeH, da je spolzelo v pro-šlem letu po novomeških grlih 2283 hI vina. 293 hI vinskega mošta m 543 hI piva Špirita, žganja in likerjev je šlo 2720 alkoholnih stopinj. Seveda se je toliko v mestni občini le iztočilo, pivci pa še izdaleka niso bili samj meščani. Saj tujski promet tudi tedaj ni počival. — O higijeni modernega človeka bo razmotrivala dipl. filozoFka sdč. Zora Vale-sova nocoj v Sokolskem domu Ze pretekli torek je imela mnogo poslušalcev, nocoj pa bo ob nadaljevarju svojih razglabljanj mala dvorana gotovo prema ihna. fako zanimivo podaveno je njeno predavanje. — Nov odvetnik V nekdanjih prostorih podružnice Ljubiinnske kreditna banke je otvoril odvetniško pisarno dr. Stanko Pecar. 2W) iSLOVBNSKI NAROD«, dne 22. novembra 1982 Stran 3. Renate Miiller Bomba smeha! In Hermana Thimig Oba znana m nepozabna iz operete »GOSPODIČNA TAJNICA« V šaloigri z novimi šlagerji Poleg: obeh odličnih zvezdnikov Še tovrstna humorista s svojimi sijajnimi dovtipi Fritz Grunbaum in Szoke Szakall ŽELIM SE POROČITI JT7TRI PREMIERA! JUTRI PREMIERA! Dnevne vesti — Konkurzi in prisilne pann-nirve. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja ea čas od 11. do vštetega 20. t, m. sledečo statistiko (številke v okJepa-ju se nanašajo na isto dobo pretočenega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 3 (3), v savski banovini 2 (2), v vrba-ski banovini 1 (—), v primorski banovini 2 (—), v drinski banovini 3 (—), v zetski banovini 1 (—), v donavski banovini 2 (5), v moravski banovini — (2). Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—). Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 6 (5), v savski banovini 10 (6), v vrha-ski domovini 3 (—), v primorski banovini 2 (4), v drinski banovini 4 (2), v dunavski banovini 1 (11), v vardarski banovini — (2), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (3). Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 2 (4). v savski banovini 6 (3), v primorski Kano\-ini 1 (1), v drinski banovini — (2), v zetski banovini — (1), v dunavski banovini 2 (4), v moravski banovini 7 (5), v vardarski banovini — (1), Beograd. Zemun, Pančevo — (1). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 2 (—), v savski banovini 11 (1). v vrbaski banovini 4 (—), v primorski banovini — <1), v drinski banovini 8 (—), v zetski banovini 2 (3), v moravski banovini 2 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (—). — Župančičev »Ciciban« v hrvatskem prevodu. Današnje zagrebške >Novoeti« pri občujejo daljši članek o Župančičevem >Cicibanu« v hrvatskem prevodu s pesnikovo sliko. ^Cicibana« je prevedel Stanko Tomaš: ć. — Znižanje selitvenih stroškov državnim uradnikom. Finančni minister je izdal uredbo o znižanju selitvenih stroškov državnim uradnikom. — Zahvala. Ob priliki jubileja moje srebrne poroke dne 17. novembra "L 1. sem prejel toliko čestitk, da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato prosim, da blagovolijo vsi moj gratulanti ob tej priliki sprejeti mojo najlepšo zahvalo! — P. Sire, šol. upravitelj v. p. pride! „ SERVITOR PRIDE — K podražitvi kruha v ZagTebu. Včeraj smo poročali, da se je kruh tudi v ZagTebu podražil za 50 par pri kg-. Kruh je pa podražilo od 120 pekov samo 39, in sicer tisti, ka imajo največji promet. Zagrebški listi pišejo, da podražitev na utemeljena, ker se tudi moka zadnje čase ni podražila — Pocenitev kruha v Novem S»du. Počim se je po mnogih krajih in tudi pri nas kruh podražil, so novosadski peki znižali ceno kruha za 50 par pri kg1, ker se je pocenila tudi moka. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme s padavinami. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države slabo vreme. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 14, v Sarajevu 11, v Ljubljani, Beogradu in Skopi ju 9, v Zagrebu 8, v Mariboru 5 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.9, temperatura je znašala 5 stopinj. — Baronico so deložirali. Deložacije siromakov niso nič posebnega, čudno se pa sliši, da lahko zadene ta usoda tudi baronico. V Zagrebu so deložirali včeraj popoldne baronico Irmo Turkovič. Med njo in njenim možem teče pravda v zadevi ločitve zakona in v dveh instancah je baronica dobila pravico do stanovanja v moževi hiši, v tretji instanci jo je pa izgM-bila in mož je zahteval deložacijo, kar se je tudi zgodilo. Njeno pohištvo so kratko-malo postavili na ulico. — Smrtna nesreča. V nedeljo zvečer se je pripetila v Zagrebu pred kolodvorom >Sava< težka nesreča Smrtno se je pone- • srečil 221etni Josip Tucanan, vojak 4. zra-koplovnega polka. Po lastni krivdi je prišel pod avtobus, ki ga je do smrti povo-aLL — Samomor poUcijskega podnadzornl- ka. V ZagTebu se je ustrelil včeraj pod-nadzornik policijskih detektivov WaJter Ehrftch. V posloviinem pisma pravi, da gre v smrt zaradi težke in neozdravljive bolezni. — Nappa-rokavice, jelenove, pletene in triko dobite trpežne pri tvrdfci Miloš Karničnik, Stari trg št. 8. Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zapatenju, napihnienosti. motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilove. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefo-va« grenčica obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —li Koncert z izredno bogatim sporedom priirede naš! novinarji na državni prazn:k 1. decembra. Sodelovali bodo orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice in orkester državnega konzervatorija pod vodstvom prof. g. M. L. Škerjan-ca, pevsko druStvo »Ljubljana« pod vodstvom k. dr. a. Dolinarja, oktet »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom r. D. Marula, konservatorist z. Uroš Prevoršek (pri klavirju konservatorišč g. Renhold Gallatia). operni basist £. Marjan Rus (pri klavirju dirigent ljubljanske opere g. A. Nefiat). vokalni kvartet »Ljubilana« (%. Grobe!jšek. Gril. Deržaj i.n Lasbacher ml.) ter najstarejše slovensko pevsko društvo »Lira« iz Kamnika nod vodstvom pevovodje s. C. Vrernšaka. 2o imena sodelujočih so nam najboljše jamstvo, da bo letošnji novinarski koncert na dostojni višini. Poleg tega nam pa pripravljajo novinarji še izredno zammivo družabno prireditev, tako da bomo na nov;narskem koncertu lahko združili vel"k umetniški už:tek z neprisiljeno zabavo. —li Podoknico gospe j MergenthaJerJevi, soprogi ustanovnega člana društva »Krke«, tovarnarja Adolfa Mergenthalerja v Mostah, je priredilo društvo »Krka« za njen god. Gospa je častna dama plesnega odse-ga >Krke«, ki ga vodijo naši akademrki. Zato sta ji pela podoknico akademsk: pevski zbor in posebej Še sekstet, ki je na preteklem družabnem sestanku »Krke« prvič javno nastopil. Posebna depu*' »Krke^ je ge. Častmi dami izročila šopek rož in jfi v imenu društva prisrčno čestitala k njenemu godu. —Ij Kakšna je bila priprava za literarni večer naših žen? Posebna deputacija našega društva je naprosila prosvetno oblast, da priporoči obisk večera vsem višjim razredom srednjih šol. Odposlale smo 18 vabil ravnateljstvom srednjih šol. Opozorile smo na prireditev z dopis? šest ženskih organizacij. Povabile smo sorodstvo umrlih književnic, obvestile smo s posebnimi dopisi 50 žen iz literarnih krogov, ki so v stiku z našim društvom. Vabile smo uredništva našega časopisja m ženskih revij. Opozorile smo cenj. javnost s petimi noticami v dnevnikih. Kolikor se spominjamo, prireditelji podobnih večerov tudi našega društva še nikdar niso drugače opozorili na tako prireditev. Ni denarja za drago propagando, sicer nam pa manjka sodelavcev, ki bi iz idealizma žrtvovali trud in čas. da pomagajo sličnim prireditvam do polnega uspeha. Belom odra knjižnica. —i j Tr&a£ka ce*»ta je neznansko j epa, kot jo opisuje nek; dopoldanski list. Spi ob je treba nekatere ceste, ki ne spadajo pod mestno upravo, samo hvaliti. No, kar se pa tiče Tržaške ceste, je treba samo reči, da je najbolj primerna za promenado in je samo škoda, da tega meščani še ne vedo. Niti po perzijskih preprogah ni tako prijetno hoditi, kot po prekrasni Tržaški cesti. Ljudje zaradi tega hodijo s posebnim veseljem čez cestne prehode, da postanejo kar poskočni ter so nekateri že dosegli rekord v skakanju na dolžino. O tem pa žal ni poročal dopoldanski list, le o kupih gramoza piše, ki leže v cestnih jarkih, da se bodo ljudje lahko vadili tudi v skakanju v višino. —Ij Vidov dansko cesto bodo tudi tlakovali. Cesta je že zaprta in že polagajo robnike in planirajo cestišče. Ta cesta je bila doslej tlakovana od Sv. Petra ceste do Kom enakega ulice. Kom enakega ulica in Sv. Petra cesta sta tlakovani že več let, zato je bila še tem bolj očitna potreba, da tlakujejo tudi Vidovdansko cesto, ki je bila doslej ena najbolj blatnih cest. Tla-kovaina dela so poverili Ljubljanski gradbeni družbi, ki je tlakovala že vse ceste, za katere je bil odobren kredit iz kaldr-minekega fonda. Zdaj še tlakujejo Celovško cesto naprej od Kmetove gostilne. Prvotno so nameravali tlakovati to cesto le do mitnice, ker jim je pa ostalo nekaj materijala, ga bodo porabili vsega za tlakovanje, ne da ba ga odvažali v skladišče ah na druge ceste. Vidovdanska cesta je precej široka .ker bo pa cestišče široko le 7.50 m, bodo tem širši hodniki. Cesta bo tlakovana v dolžini 160 m. Kdaj bo delo končano, je težko prerokovati, ker je pse pozna jesen z nezanesljivim vremenom, —Ij Produkcija gojencev konzervatorija. Danes popoldne ob 18. bo prva produkcija gojencev drž. konservatorija v dvorani Pilharmonične družbe. Spored je naslednji: 1. Veracini: Giga. IgTa na violino Zižmond, prt klavirju Saplja Botena. 2. Martinu: Film en miniature (Tango, Scherzo. Berceuse, Valse, Chanson, Caril-lon). IgTa na klavirju Vodueek Vz' us. 3. j Brahnis: Oe se lice ti nasmeje, Pavčič: I žanjlca« Hiidach: Pomlad. Poje L&pajne Helena, pri klavirju Gallatia ReinfaokL 4. VivaMi -Naohez: Koncert v a-molu. IgTa na violino Pianecki Zoran, pri klavirju Gallatia ReinhokL 5. Puccini: Arija CoHi-na te opere La Boheme. Verdi: Kavatina Silva iz opere Ernani in Beethoven: Arija Rocca iz opere FideBo. Poje Pctrovčič Tone, pri klavirju Krmpotič Ivan. 6. Beethoven: 32 vari jaci j za klavir, igra Mucha Božena. 7. Pavčič: Uspavanka H., Pavčič: Pastirica in Meverbeer: Arija paža iz opere Hugenoti. Poje Perdan Jeanetta, pri klavirju Gallatia Reinhold. 8. Bach: An_ dante iz H. sonate in prehudi j iz HE. suite za violinook>, ki ga igra Pfeifer Leon. Ravnateljstvo najvljudneje« vabi vse prijatelje naše glasbe, predvsem pa gojence in starše gojencev, k tej produkciji. Vstop je dovoden proti nakupu sporeda ki stane 2 Din in se dobi od pol 6. popoldne dalje v veži Pilharmoničnega poslopja kjer se vrši v dvorani produkcija. Začetek točno ob 6. uri popoldne. Specialist sa kirurgijo Dr. černič Mirko šef Irirnrgičnega odd. drž. bolnice v LJUBLJANI, urttbiua <*i a4. do 16. ure i Knafljeva ulica 10/11. — Tel. 29-42. Zdravilni aparati: višinsko sonce, dia-termija, tonisator, žarnica »Hala«, enterocleaner, •Radium-emanator« —Ij Nabiralni dan mestnih delavcev, ki se vršo v dneh 3. in 4. decembra t- L v Ljubljani, je del oficijelnih akcij mestne občine ljubljanske v prid brezposelnih. Mestno delavstvo torej ne bo pobiralo prostovoljnih prispevkov na lastno roko. temveč pod vodstvom gospoda župana, kot načelnika mestne občine. Prispevki se bodo pobirala le proti kuponom v blokih, o Katerih se bo vodila pri socialno političnem uradu stroga evidenca. Nabrani denar se bo oddal v mestno blagajno, razdeljevala pa ga bo med brezposelne le mestna občina sama potom mest. sociaVno političnega odseka in urada. Pri razdelitvi bodo prišle v pošte v le najbednejše družine brezposelnih v Ljubljani. P. n. občinstvo nadalje obveščamo, da mestni delavci ne bodo pob rali prispevkov morebiti le za lastne brezrooseme tovariše, ki so bili v mestni službi, temveč za vse tukajšnje brezposelne. —Ij »Zapadna fronta 1918«. Najstraho-vitejši film, ki nam z neusmiljeno realnostjo kaže vse vojne grozote, Pabstovo filmsko veledelo 2>Zapadna fronta 1918« o predavajala ZKD od petka v Blatnem kinu Matici. Film, ki je izdelan po noveli »Štirje infanteristi«, je po sodbi kritikov mnogo učinkovitejši od znanega filma ?Na zapadu nič novega«. Tu vidimo vse muke in težave, ki so jih prestali vojaki v strelskih jarkih, v ofenzivah, ko so zamazani in razcapam med strahotno pesmijo šrapnelov in granat, med grmenjem topov, med peketanjem strojnih pušk, osvajah sovražnikovo zemljo košček za koščkom. In prizor v bolnici! Pripeljejo slepega! Pretresljiv je njegov jok in strašne so njegove besede; »Moje oči, ne vidim!« Zopet drug. joče za svojo nogo, za roko itd. Najstrašnejša pa je slika, ki nam kaže oficirja, ki je zblaznel od prestanega strahu v večnem topovskem ognju. —Ij Koncert zagrebškega kvarteta v Ljubljani. Zagrebški kvartet, ki je žel po svoji evropski turneji vihar navdušenja, nastopi po svojih triun^alndh koncertih v Ljubljani v petek 25. novembra t, 1. Kvartet nastopi z izbranim sporedom, ki ga tvorijo deaa Beethovna, op. 95 št. 11, BAianovica, Sehuberta, Mendelsohna in Rawela. Prijatelji plemenite komorne glasbe, ki jo kvartet izvaja z njemu lastno virtuoznost jo, naj nikar ne zamudijo te izredne prilike. Z nastopom tega kvarteta otvori »Sloga« sezono komornih večerov, ki se vršijo v koncertni dvorani Ljubljanskega dvora, t. j. v kinu Dvor. Vstopnice so v predprodaji od danes dalje v Matični knjigarni ter v trafiki Pugeij, palača Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti. —Ij O svojem letošnjem potovanju pO Norveški bo na drugem poljudnoznanstvenem predavanju Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva govoril g. dr. B. Skerij. G. predavatelj je bival na Norveškem približno sedem tednov in je imel priliko spoznati kraje in ljudi. Njegovo predavanje bodo spremljale ski optične slike po njegovih lastnih posnetkih z zanimivega potovanja. PTedavanje se vrši v četrtek, dne 24. L m. ob 20. uri v Dvorani Delavske zbornice. Vstopnina, ki se pobira za kritje stroškov, znaša za sedeže 4 Din, za stojišča pa 2 Din. Na obalno udeležbo vabi sekcijaki odbor. —Ij Bedni občni zbor društva prljate, ljev Poljske bo v torek, dne 6. decembra ob 6. zvečer v prostorih Slovenske Matice z običajnom dnevnim redom. — Odbor. —Ij Opozarjamo sa današnje predava, nje o denarni krizi in o varčevanju, ki bo ob 20. uri v dvorani Delavske zoornice. Nova izvirna drama Zg. Sika, 21. novembra. Spet smo pričeti z živahnim delom: »Nar. prosv. društvo Vodnik« je otvorilo sezono svojega dela v letu 1932-33. Z Brenkovo dramo izza bojev za svobodo Koroške: »V boju za ljubezen«. Ze tretjič se je mladi pisatelj oglasil v zadnjem letu na diletant-akem odru. Sel sem na predstavo s svojimi naši ran, toda bil tem presenečen. Poznaj sem obe pisateljevi prejšnji deli »Zadnjega čušperskega gospoda« m »Fronto«, toda to najnovejše dek> je izredno posrečeno in presega prejšnji. Mladi tusfltel; je zel oblo zasluzenega prizn^"1 H^nla «*speh.lfr«; tudi v«?em igralkin in igralcem, ki so se z vso vnemo mladih ljudi oprijeli prosvetnega dela. Posebno posrečena je bila tihotapita Jovanka (Gnlova Olga), prav tako Janez (Kos) in Jager (Štrukelj). Scenerijeje brla naravnost umetniška, delo mladega slikarja Moaa Jožeta. Edina hiba je, da je režiser, pisatelj sam, moral tako širokopotezno delo u tesniti na premajhen oder. V igri sami niso dovršeno uspele dvojne in trojic igre istočasno. Kljub temu ie igra uspela in jo toplo priporočam vsem. koHokaj zmožnim diletantskim odrom. Šopkom nageljnov, ki jih je mladi pisatelj, dobil, pridružujem svoje čestitke in mu želim še mnogo uspeha na polju naše ume t- I nosti ' S-e-di. S sredstvom 9tHaarglanzu je nega las popolna* >cma giava« >Haarglanz< je v zdravstvenem pogledu potrebna okrepčilna ln pomlajevalna kopel po umivanju glave. To sredstvo nevtralizira pri vsakem umivanju glave v laseh nabrane aikalije. Nabrekli lasje se s tem sredstvom spet stisnejo ln zravnajo ta tako hitreje posušijo. S tem pridobijo as-je spet svojo naravno mladostno prožnost. Ta prožnost in popolna čistoča le dokazana z lepim sijajem Sredstvo »Haargianz« je priloženo vsake mu zavojčku >Crne glave«, zraven pa so tudi praktična očala proti peni, da si lahko umivamo glavo z odprtimi očmi. 2 je doka t Iz življenja Slovencev v Ameriki Slovenec žrtev tihotapcev? - Še o uboju Janeza Štefanca. - Samomor in smrtna kosa Iz jezera Erie pri Clevelandu so nedavno potegnili truplo Josipa Legana, starega 50 let. Nedavno je odšel z doma na ribolov. Policija je ugotovila, da je ležal v vodi najmanj teden dni, ker je pa imel okrog vratu zadrgnjeno ribiško mrežo, je domnevala, da gre za umor in da je Legan najbrž postal žrtev tihotapcev, ki so ga izvabili v svoj čoln m ga med vožnjo vrgli v vodo. Sodna komisija pa ni mogla na truplu ugotoviti nobenih znakov nasilja in zato tudi ni izključeno, da je Legan izvršil samomor. Zadnjič smo poročali, da je bil v kraju Hanistique na svoji farmi med prepi *om ubit Janez Štefane. Usodnega dne je prišel na Stefančevo farmo Jurij Špehar. Štefane in njegov prijatelj Vertin, s katerim je imel skupno v najemu farmo, sta Speharja pogostila s pijačo in kmalu so bili vsi trije pijani. V pijanosti je nastal hud prepir, ki mu je sledil pretep. Spehar je med pretepom naglo snel s stene svojo puško in Štefanca ustrelil v glavo. Po zločinu je pobegnil, pozneje se je pa sam javil oblastim. Nedavno se je moral zaradi uboja zagovarjati in je bil obsojen na 20 let ječe. V kraju Puvallup. država NVash'ngton, si je končal življenje Anton Kraus. Njegova žena je biLa na delu v tovarni konzerv, in ta čas se je mož obesil v drvarnici. Obešenega sta našla sinček in hčerka. Pokojni je že dalj časa bolehal, pred poldrugim letom je moral v bolnico, od koder je pa pobegnil. Doma je bil iz Zgornje vasi pri Mokronogu, star jc bTI 33 let. V Crested Butte, država Colorado, se je pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal Anton Žlogar. V rudniku se je utrgala velika plast kamenja, ki ga je pokopala in je bil nesrečnež takoj mrtev Pokojni je živel v Ameriki 25 let, zapus'il je ženo in 11 otrok. Star je bil šele 45 let V stari domovini žalujejo za njim mati :n Iz Kranja — Predavalni tečaj Združenja trgovcev v Kranju. Združenje trgovcev za srez Kranj v Kranju namerava na splošno željo otvoriti trgovsko obrtni in industrijski tečaj, pri katerem bi se predavalo o najvažnejših predmetih imenovanih strok. Tečaj bi se otvoril 1. decembra ter bi trajal predvidoma do konca maja, tedensko 4 večere. Priglasiti se je od 23. do 26. L m. v pisarni Združenja trgovcev v Kranju. Podrobnejše informacije, kakor spored predavanj, se dobe vsak dan med uradnimi urami v pisarni Združenja trgovcev. Iz Trbovelj — V&em cenjenim naročnikom in prijateljem našega Usta naznanjamo, da bomo odslej pri občevali pod staino rubriko »Iz Trbovelj« vse važnejše dogodke in vesti ter pisali o vseh pomembnejših socialnih, gospodarskih in kulturnih problemih, ki zanimajo vse sloje v rudarskih revirjih. Skušali bomo zlasti zagovarjati interese malega človeka, ki danes pod silnim bremenom gospodarske krize težko živi. Stremeli bomo za slogo našega delovnega ljudstva na narodni podlagi, kajti edino tesno združeno s širokimi sloji jugoslovanskega naroda bo delovno ljudstvo rudarskih revirjev lahko z uspehom prebrodilo današnje težke čase in šlo boljši bodočnosti naproti. Zato prosimo vse naše prijatelje, da nas v tem stremljenju podpre ter nam tudi pomagajo širiti naš list. Skušali bomo uvesti tudi kojportažo, tako da bo naš list vsestransko razširjen v rudarskih revirjih. Naročnina »Slovenskega Naroda«, ki znaša mesečno le 12 Din, kot nalašč odgovarja današnjim težkim časom, zato si ga lahko tudi vsak naroči. — Zadnja prvenstvena tekma. V nedeljo se je odigrala na igrišču SK Amaterja zadnja prvenstvena nogometna tekma za prvenstvo trboveljskega okrožja med SK Amaterjem in SK Retjem. Tekma se je pričela z rahlo premočjo SK Retja, česar pa Retje ni moglo izrabiti zaradi sigurnega obrambnega trla SK Amaterja. Takoj spočetka je rešil popularni Gracer dva sigurna gola in s tem dal animo in tempo igri. Nekaj menjajočih napadov in kotov in nato preide SK Amater v premoč, v kateri zabije dva efektna gola. Prvi polčas 2:0 za Amaterja. V drugem polčasu ponovno diktira tempo SK Retje, efektno brani, smiselno kombinira, a v 16-meterskem prostoru ustavi napad obramba SK Amaterja. Proti koncu drugega psftpaaa prične SK Amater ponovno smiselno kombinirao, dvakrat prodre trdno obrambo SK Retja in zabije dva efektna goia. Tudi gol, katerega je zabil SK Retje, je bil smiselno skombiniran m efektno izveden. Oruch polčas 4:1 za SK Amater. S to tekme je premagal SK Amater vse klube v trboveljskem okrožju, postal ponevri0 ir"ei~V1 prvak in s; r-^stavP zavidljiv seore golov za spomlad. Publike Je dva brata. V Clevelandu je podlegel posled:csln capinov, ki ogledujejo človeka kakor na carinarnici. Poleg tega je pa na oni strani, kjer stanuje, še krčma, ki se v nji zbirajo. Ne hodi tja. Rajši so pojdi posladkat kam drugam. — Prav praviš. To bo pametnejše. Panoufle se je drugič zadovoljno nasmehni]. — Kaj pa ko bi pred odhodom kaj malega prigriznil, — je pripomnil SE-mak. — Saj je šele sedem. — je dejal Panoufle. — Počakaj, da se v me Zefvrina. Saj mora biti vsak čas tu. In nd še izpregovoril teh besed, ko Se Zefyrma vstopila. — Spomnila sem se, da bo vama knilflo po trebuhu, — je dejala, — Kupila sem košček p rek a j enega mesa m steklenioo vina — po to sem morala iti na bnJvar. Molče so sedli za mizo. Zaman si je Panoufle prizadeval oživiti večerjo. SBmak je razmišljal o iziidu svoje ekspedicije. — Če se mi le posreči to z novim pajdašem? — je pomislil. Bik) je vendarle treba opraviti to stvar še tistega večera. Da, to je bilo potrebno. Odlašati ni smel. Razlogi, ki jih je navedel, so bili tekstni. Sirmak m imel več kdaj ukvarjata se s tem. Bil je pa čedalje bolj razburjen pri nrisli da se bo kmalu odkrižal nadležnega pajdaša, ki mu je hotel prekrižati račune. Pil je mak). — človek bi mislil, da sri zaljubljen, dragi moj Sirmak, — je pripomnil Panoufle. — Tako nekam zamišljen si danes. Toda kljirb vsem poskusom razveseliti Slimaka, je bil lepi Izidor nekam bled; m poznalo se nru je, da govori Icar tja v en dan. Obenem je pa nadaljeval z netenjem besne Zefvrimne ljubosumnosti, in sicer dokaj spretno, tako da bi se Slimaku zdelo, da v pobii meri ustreza njegovi želji, da bi ji niti z besedico ne omenil njegovih nočnih načrtov. — Ali pojdeš drevi kam, Slimak? — je vprašal. Da. — Se vrneš pozno? — Najbrž. — AH bi smela vedeti, kam si se namenil? — je vprašala Zefyrina. — Ne ... Važne opravke imam. — /telim ti obilo sreče, če te čaka lepa svetlolaska, — je dejal Panoufle. — ... Samo glej, da ne ostaneš kje čez noč; Zefvrino bi zeblo v noge. Po tem zbadanju. ki ga je satno Panoufle spremljal s krohotom, so lopovi vstali in izpraznili še po en kozarček, da bi ne omagali. , — Tri četrt na osem, — je dejal Slimak; — lahko noč. Tn odšel je. Zefvrina ici Panoufle sta nekaj časa molčala. Kmalu je pa Panoufle vstal in po-trepljal zamišljeno vedeževalko po rami, rekoč: — No, kal zdaj? — Kaj zdaj? — je ponovila njegovo vprašanje. — Tja je odšel. — Kam tja? — Ti še vprašuješ! K nji, kam neki! K svoji deklina! Danes kakor vedno. Samo da te je danes opozoril: vrne se pozno. Lepa Pavlina ga bo danes gotovo zadržala. Kdo ve, morda je ljubosumna nate. Zefyrini so se srdito zaiskrile oči. — Pojdiva! — je zamrmrala. — In požuTiva se! — je pripomnil Panoufle. — Dohiteti ga morava. K sreča so ulice prazne, da se daleč vidi. Pred odhodom je pa še natočil sebi in Zefyrini. — Na vaše zdravje torej, gospa Panou flova ! Komaj sta stopila tz hiše, se je Panoufle ozrl na vse strani. — Tamle je, — je dejala Zefvrina in pokazala s prstom na Slimaka, oddaljenega komaj dvesto korakov. Slimak je hitel, kar se je dalo; menda je slutil pretečo nevarnost, ker se je neprestano oziral zdaj na to, zdaj na ono stran ... Ko je hitel mimo lepo razsvetljene gostilne, sta Panoufle in Zefvrina za hip zagledala njegovo postavo, potem je pa zopet izginila v temo. Po ulici de Ia Glaciere se je bližal postajaKšču cestne železnice in srečava l je vedno manj ljudi. Ulica je bdla temna, le tu pa tam je brlela luč. — Vidi se, da hiti k svoji sreči. — je dejal Panoufle Zefvrini, ki je bila zelo bleda in razburjena. — Veš, Zefvrina, mene to resnično boli. da je izdal svojo staro prijateljico, toda imam te preveč rad. Ljubezen pa opravičuje vse. In pa, verjemi mi. jezi me, ko vidim, kako ta mrha vara žensko, kakršna si ti. — Ne bo me več varal, prisegam ti! — je odgovorila Zefyrina vsa Iz sebe: glas ji je zvenel tako čudno, da se je celo Panoufle ustrašil. — Ne delaj neumnosti, dušica ... Toda prisegam ti. če se ga iznebiva. da boš z menoj zelo srečna. Sa; mi verjameš, je-li? — Da, verjamem ti, dragi. Kaj bi pa bilo. če bi ti ne verjela? — je šepetala vsa v skrbeh, da bi ne izgubila Slimaka izpred oči. — Počakaj! — je vzkliknil Panoufle naenkrat. — Zakaj? — se je začudila Zefvrina. — Le poglej 'jale na 'evo. — Kaj pa je tam? — Sta se že sestaja... Ju vidiš? Zadavim ga! — Ne, ne, tu ne!... kaj pa misliš! Počakaj malo! Saj vidiš, da hodijo ljudje mimo... Samo pazi, da se nama ne izgubita izpred oči. — je odgovoril Panoufle zadržujoč razjarjeno babnico, ki je vedno bolj besnela. In res, na začetku puste ulice, vodeče iz mesta na močvirnate travnike, koder teče reka Bievre, je ustavil Slimak debelo svetlolasko, ki se je takoj ustavila, čim je zaslišala ime Isidor, ime enega svojih ljubčkov. Shmak se je točno držal navodil svojega pajdaša. Bil je sicer zelo razburjen, toda prizadeval si je biti čim prijaznejši. — AJia, od Isklorja prihajate, — je dejala lepa Pavlina veselo. — Se mu ni nič zgodilo? — Prav nič. Dejal mi je pa, da boste tako ljubeznjivi, da se malo pomenite z menoj. — Zakaj pa ne, gospod! V družbi solidnih gospodov se dekle mojega kova vedno zelo dobro počuti. Japonci pričakujejo prestolonaslednika le rodila ie štiri tipajo, da bo sin hčerke, zda] pa Vprašanje, ali dobita japonska cesarska zakonca končno sina, zanima zdaj vso oficijelno Japonsko m velik del njenega prebivalstva. Cesarica Na-gako odide te dni v grad Š i joda. kjer bo rodila petega otroka. Cesarica je povila svojemu možu, cesarju Hirohiti, že štiri hčerke in ena je bila tako slaba, da je kmalu po rojstvu umrla. Cesarica, ki se je poročila t 1924„ bi bila porod svoje najmlajše hčerke kmalu plačala z življenjem m zdravnfki so takrat izra- zih dvom, da-Ii bi preživela še en porod. In vendar državni in dinastični interesi zahtevajo, da da >aponska cesarica svojemu možu in svoji državi prestolonaslednika. Prestolonaslednik je zdaj cesarjev brat Takamatsu. V japonskem ljudstvu je razširjena vraža, da teži cesarja Hirohito in cesarico orokletstvo, da se jima rode samo hčerke. To prokletstvo sta si nakopala zato. ker je cesar skrivaj pristal na poroko svojega brata Hibibu z meščanskim dekletom. Proti temu zakonu je protestirala vsa Japonska, zlasti pa duhovščina, češ, da so s tem onečaščeni vsi cesarjevi predniki, izvirajoči od bogov, kakor uči japonska legenda. SIcer je bil pa tudi proti ženitvi princa Takamatsu na Japonskem hud odpor. Prinčeva žena Kikuko izhaja namreč i-z šogunske dinastije, ki je sovražna zdaj vladajoči dinastiji. Šoguni so hoteli 1. 1700. omajati mikadovo moč. To se jim je posrečilo, toda 1. 1867. se je cesar Mu t suhi to zopet polastil vse cesarske oblasti. Šoguni so zato prisegli mikadom večno osveto. Ta osveta pa ne velja več, kajti sicer bi se sedanji prestolonaslednik ne bi bil mogel poročiti s potomko Šogunov. Pač pa japonsko ljudstvo veruje, da so prevzeli osveto bogovi in jo uveljavljajo proti sedanjemu cesarju s tem. da se mu rode same hčerke. Nag na ulici V ulico Vittorio Emamiele v Neaplju se je naselil nedavno 28 letni G. Caruso s priležmco in dvema nezakonskima hčerkama. Mož je bil prepirljiv in nagle jeze. Ker ni imel nobenega dela, se je prepiral z rodbino, sosedi in hišnikom. Slednjič mu je družica z otrokoma pobegnila, mož je pa postal še bolj prepirljiv tako, da so se začeli ljudje v hiši bati, da bi se mu ne zmešalo. In res se je vrnil nekega večera domov in kmahi se je začulo iz njegovega stanovanja razbijanje, ki mu je sledilo žvenketanje razbitin šip. Caruso je razbil okno in skočil nag na ulico. Legel je na tračnice cestne železnice, začel na vse pretege kričati in trgati 100 lirske bankovce; raztrgal je tudi ček za 50.000 lir. Prihiteli so redarji ki pa besnečega moža niso mogli ukrotiti; politi so ga morali z mrzlo vodo, da se je nekoliko pomiril. Na stražnici je pa začel zopet besneti. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa kmalu umrl. Razburljiv občni zbor V nedeljo je imela delnišlka družba pivovarne na Smichovu v Pragi občni zbor. ki se je zaključil zelo tragično. Nastopila je namreč opozicija, češ da de hi je sicer v korist pocUietaa, da pa odločno nasprotuje prevelikemu dobičku poedincev in da bodo potrebne v vodstvu podjetja izoremembe. Govornik opozicije je zahteval naj predsednik upravnega sveta Kari Dinimer, ki deluje v podjetju že 40 let, takoj odloži svojo funkcijo, obenem pa tudi predsedstvo občnega zbora in sicer zato, ker je bilo uvedeno proti njemu kazensko postopanje zaradi razžalitve, proti njegovemu sinu pa zaradi krivega pričevanja. Proti izpadu opozicije so nastopili trije govorniki, ki so zagovarjali predsednika, češ da 40 let neumorno deloval za podjetje in si pridobil zanj mnogo zaslug. Naenkrat je pa nastalo v dvorani simo razburjenje, kajti predsednik Dimmer je omahnil in bil bi padel, da ga ni prestregel v bližini sedeči upravni svetnik Novak. Posadili so ga na stol in poklicali zdravnika, toda vsaka pomoč je bila zaman, kajti mož je bil že mrtev. Zadela ga je možganska kap. Nenadna predsednikova smrt je vzbudila med upravnimi svetniki silno ogorčenje, začuli so se klici: »Opozicijonalni morilci! Smrt našega lijubljenega predsednika imate na vesti! Proč z njimi, vrzite ven morilce! Tako se proslavlja jubilej 40 letnega delale — Opozicija je morala zapustiti dvorano. žene brez otrok ne živi po običajih in tradicijah svojih prednikov. Poglavarjev poziv pa velja med Indijanci za zakon. S to zadevo se pa ne pečajo samo domačini, temveč tudi kanadske oblasti, ki so odgovorne za varnost m blaginjo državljanov Varovati se morajo vsega, kar bi moglo povzročiti ogorčenje Donosnega indijanskega plemena. Prava panika je nastala seveda med ženami, ki nimajo otrok. Obrnile so se na kanadske oblasti, da bi jih vzele pod zaščito. Oblasti pa morajo biti zelo previdne, da se ne prenaglijo, ker bi bilo vsako vmešavanje v življenje indijanskega plemena nevarno. Meteor iščejo Te dni je prispel v Moskvo profesor L. Kuli k, ki je znan zlasti po iskanju takozvanega tunguskega meteorja; išče ga že 12 leu Meteor je padel 30. junija 1908 za reko Podkameno Tungusko. Zvočni val se je razširil pri padcu 2000 km naokrog, zračni val je pa dosegel celo obalo Anglije. Gibanje zemeljske skorje (seizrnični val) m* bilo manjše od strašnega potresa v Messini. Svetovni kongres zvezdoslovcev, ki se je vršil letos poleti v Cambridgeu v Zedinjenih državah, je sklenil naprositi sovjetsko vlado, naj bi dala preiskati kraj, kjer je meteor padel na zemljo. Pa tudi brez te prošnje bi bil prof. Kulik nadaljeval iskanje, ki ga jef začel 1. 1921. Trikrat se je že napotil tja, kjer se je zaril v zemljo ogromni meteor, in zadnjič se je mudil tam nepretrgoma 20 mesecev. 2al se je posrečilo raziskati samo severni del, orjaškemu lijaku podobne jame, ki jo je napravil meteor. Zdaj se pripravlja četrta ekspedicija, ki krene na pot prihodnje leto začetkom marca. i X * I • lo kamenjali V okraju Hodepai na Labradorju čaka žene brez otrok bridka usoda. »Bela brada«, najbolj vplivni poglavar Indijancev, se odločno zavzema za to, da bi žene brez otrok kamenjali. Poglavar je fanatičen pristaš starih običajev in tradicij, znan je kot zagrizen sovražnik vsega, kar zanašajo med Indijance beli ljudje. Na zborovanju starešin plemena je izjavil, da ga je pozval veliki duh, naj la^lnoročno kamenja žene. ki ne morejo roditi potomcev. Seveda so vzbudile te besede med zborovalci veliko presenečenje, pa tudi strah, saj pleme že dolgo 100 letnica cigarete Izdelovalci cigaret se pripravljajo na proslavo stoletnice cigarete. Če ne računamo cigaretnega papirja, je cigareta tako stara, kakor tobak. Domačini v krajih, kjer raste tobak, ne poznajo pip, temveč si najraje izbero dober tobačna list, natresejo vanj tobaka, ga zvijejo, pa imajo cigaro. O izvoru cigarete pripovedujejo naslednjo egiptsko zgodbo. Leta 1832., med vojno egiptskega Ibrahima paše s Turki, so poslali tovor tobaka s pripadajočo količino pip egipt-ski vojski kot nagrado za junaštvo v bitkah za Sirijo. Granata je pa padla v pošiljatev in razbila pipe na drobne koščke. Neki egiptski vojak je pa ohranil mirno kri, odtrgal je košček papirja in ga zvil s tobakom v lijak, in tako je nastala prva cigareta na svetu. Znano je samo, da so se prve cigarete res pojavile med egiptskimi vojaki. V novejšem času so se cigarete razširile zlasti po zaslugi žensk, ki jih kade z vedno večjim navdušenjem. Prvotno so pravi kadilci tako prezirali ciigarete, kakor so pozneje prezirali ljubitelji cigar pipe, dokler Baldwm pipi zopet ni pripomogel do veljave. Mnogo je obetal. — Kako se godi vašemu sinu? Ko je študiral, je mnogo obetal. — Saj to je tisto, obeta še vedno. Baš je bil tretjič obsojen, ker ni držal besede, da se bo poročil. Med sosedi. — Cujte, vaš maček mi je pohrusta* kanarčka. Nadomestiti mi ga morate. — Dobro, draga soseda, prav rad ga nadomestim. Vsak večer vam bom hodil pet. PLAKATE tiskarna izvršuje različne tiskovine, Časopise, diplome, revije, vrednostne papirje, koledarje, srečke. knjige i. t. d. enobarvni in večbarvni tisk. pisma, razglednice, slike, osmrtnice. ovitke jedilne liste. cenike, vizitke, računske zaključke. poročna naznanila in vabila H H a* (O O 66 KATALOGE N ARODNA IISKARNA LJUBLJANA. KNAFI JK?i ULICA 5 T Vsaka bemeda SO par. Plača mm lahka taci » ta odgovor znamko I — Na vprašanj* bfOM IZPOSOJAMO plošče, gramofone, radio-aparate. »ŠLAGER«, Aleksandrova c. 4. (prehod >Viktoria« palače) LEPO OPREMLJENO SOBO čisto, takoj oddam na Aleksandrovi cesti, H. nadstropje, levo, vhod začasno iz Beethovnove ulice št. 9. 4401 PRODAM 20 KOSTANJEV za presaditev, v debelosti 15 do 20 cm, lepe rasti, prodam. Jože Janežič, Domžale. 4390 MED iz lastnega čebelnjaka, v kan-tah po cca, 50 kg, Bagrenovac 1 kg pa 13.50 in Bosiljkovac 1 kg po Din 12.50 franko postaja Petrovac - Gložan, razpošilja Jan Seprak, Željeznička 1233/13, Bački Petrovac — Pakiranje brezplačno, pošiljatev proti tretjini naročnine naprej, ostalo po povzetju. 4406 SLUŽB t ČREVARJA izurjenega m dobro strokovno izobraženega, z letnimi spričevali v tej strok:, v starost5 30—36 let. iisčero za takojšen nastop. Tozadevne oonudbe je poslati na tt Benko Jos'p. tovarna mesnih izdelkov. Morska Sobota. 4393 ZIVAU PRECEJ VELIK PES z belimi in črnimi lisami se je zatekel. — Skočir Marija, Kri-ževniška ulica 11. 4408 PAZMO GOJZERJI na obroke. »TEMPO«, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 4 11OT BRZOPOPRAVLJALNICA popravlja čevlje Hitro m poceni. — Ljubljana, selenburgova uL št. 4. dvorišče. WT Najcenejši KONFEKCIJA ANTON 8v. 1 - MODA 14. ZlCNE POSTELJNE VLOGE od Din 05.— naprej, postelje z žično vlogo po Din 150.— ter zložljive železne postelje vam nudi po konkurenčnih cenah izdelovalec Pavel Strgulee, Go-sposveteka cesta IS (Kolizej), Ljubljana. — Sprejemam tudi vsa ključavničarska dela in au-togensko varenje. 4404 POIZVEDBA Kdo bi kaj vedel, kdo je pripeljal v petek 18. t. m. ali v soboto čez dan rdeče pleskano kolo italijanske znamke s črno pleskanim, močno navzgor obrnjenim krmilom ter zadaj montirano električno dinamo. Imel je tudi blatnik za verigo. Kdor bi kaj vedel o tem, naj to sporoči proti visoki nagradi na naslov: P. Škafar, Ljubljana, Borštnikov trg. ■ 4407 V BEOGRADU Bulevar Oslobođenja št. 3 (na Slavij!) novootvorjen restav-rant > Slovenski dom« — sprejema abonente po 450.— Din, meni 4 jedil 10.— Din. — Kuhinja domača — slovenska in srbska. 4405 POSESTVO z 38 oralov zemlje, nov ozidano hišo ki gospodarskim poslopjem, za cesto, X ure od trga na Štajerskem prodam. Informacije daje E. Bezenšek, trgovec v PodsredL 4387 REAUTETNA PISARNA Arzensek. Celje. Kralja Petra cesta 22, proda 2 posestvi v bližini Celja. 7 oralov z vinogradom za 26.000 Din, 9 oralov za 36.000 Dm. V najem odda tudi dobro gostilno. 4389 OTVORITEV NOVE GOSTILNE „JADRAN" V FLORJANSKI ULICI ŠT. 33 PREJ STAROZNANA GOSTILNA PRI DAKSTJ Cenjenim gostom priporočam različna izborna dalmatinska vina, črni kuč iz lastnih vinogradov, kakor tudi primorsko in domačo kuhinjo. — Jutri, na dan otvoritve, dobi vsak gost čašo vina brezplačno. Za obilen obisk se priporoča Vladimir Miloš. Ilaiimt: Josip flnguittft Za »Narodno Oakacnoc: Fran — M v Ljubljani.