STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORRESTRY L E T O 1978 • L E T N 1 K XXXVI p. 361-408 • §TEVILKA 9 Ljubljana, oktober 1978 VSEBINA - INHALT - CONTENTS Mag. Marjan Kotar 361 Nega gozda - osnova nege žival- skega sveta in gojitve divjadi Die Waldpflege als Grundlage der Wildfaunpflege in besondere der Wildpflege Forest tending - the basis of the care for the animal world and for the game keeping Dr. Edvard Rebu la 372 Vlake v gozdu ROckewege im Walde Log Traits in the Forest Lado širca 388 Jože Skumavec 395 Dr. Marjan 398 Lipoglavšek Dr. Marjan 401 Lipoglavšek 405 407 Gradnja traktorskih vlak pri TOZD gozdarstvo Knežak Seminar o uporabi statističnega pro- gramskega paketa Strokovna ekskurzija gozdarjev na Finsko Mednarodni simpozij v okviru celov~ škega tesnega velesejma Književnost Društvene vesti Ovitek: Janez černač - Ujede niso več sredstvo za nabiranje lovskih točk Popravek - Avtor naslovne fotografije v GV št. 7-8 ni J. Šimac temveč Stjepan Celič. Obema se oproščamo Tisk: čGP Delo Gozdarski vestnik izdaja Zve2a inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anke Breznik Branko Janez černač Razka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 2iro račun - Cur. acc. 50101-678-48·428 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnina je 120 din Za ustanove in podjetja 360 din za študente 80 din in za inozemstvo i 80 din Subscription 180 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izha- janje revije tudi raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre~ tariata za prosveto in kulturo (št. 421-i/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. NEGA GOZDA UDK 634.0.156.2 OSNOVA NEGE ŽIVALSKEGA SVETA IN GOJITVE' DIVJADI* Mag. Marjan K ota r (Ljubljana)** K ota r, M.: Nega gozda - osnova nege živalskega sveta in gojitve divjadi. Gozdarski vestnik 36, 1978, 9, str. 361-371. V slovenščini, povzetek v nemščini. Porajajoča se nasprotja med gozdarstvom in lovstvom imajo vzroke v parcialnem postavljanju ciljev, ki so zato neusklajeni; kakor tudi v pomanj- kljivi negi gozda, ki se je v praksi zreducirala na nego sestaja. V prispevku so prikazane posledice te sestojne nege na živalski svet. Avtor se zavzema za naravne gostote populacij divjadi tj. tiste, ki še omogočajo naravno reprodukcijo rastlinskega in živalskega sveta. Podan je primer poskusa usklajevanja Javnega in gozdnega gospodarjenja. kjer je Javna funkcija močno poudarjena oziroma kjer so zahteve po gostotah divjadi višje, kot pa je njena funkcija v gozdnem ekosistemu. K ota r, M.: Forest tending - the basis of the care for the animal world and for the game keeping. Gozdarski vestnik 36, 1978, 9, pag. 351-371. ln Slovene with summary in German. The controversies arising between forestry and game management origimate from the only partlally determined and therefore uncoordinated objectives, but also from the insufficient forest tending reduced practically to the tending of the stand. ln this paper, consequences of this fact affect- ing the animal world are presented. The author stands for the natural density of the game populations i. e. those making stili possible the natural reproduction of the plant and animal world. An example is given of the tria! to coordinate the game and forest management where the hunting is stressed to a high degree resp where the demands exist for a level of game higher than its normal function in the forest ecosystem. 1. Nega gozda, funkcije in nosilci funkcij Zahteve človeštva do gozdov naraščajo, zato so cilji gozdnega gospodarjenja iz dneva v dan obširnejši in višji. Tem ciljem nikakor ne ustreza več samo naraven gozd ali naraven gozd z okrepljeno proizvodno funkcijo. Skoraj povsod v srednjeevropskem prostoru potrebujemo gozd, ki ima poleg proizvodne funkcije ok·repljeno tudi zaščitno in socialno funkcijo. To okrepitev funkcij dosežemo z ukrepi, ki jih imenujemo s skupnim imenom - nega gozda. * Prispevek je referat, ki ga je imel avtor na IUFRO zasedanju v Ossiachu - Avstrija 1977. ** Mag. M. K. dipl. inž. gozd., docent, biotehniška fakulteta VTOZD gozdarski oddelek Univerza v Ljubljani, Večna pot, 61000 Ljubljana, YU. 361 Nega gozda predstavlja vsoto načrtnih človekovih ukrepov v gozdu, s katerimi krepimo in uravnavama funkcije gozda tako, da zastavljene cilje racionalno dosežemo. Poleg krepitve funkcij pomeni nega tudi uravnavanje ozi·roma optimalno »di- menzioniranje<( posameznih funkcij. To uravnavanje je potrebno, ker se posamezne funkcije, posebno kadar so cilji postavljeni zelo visoko, včasih izključujejo. Ker izhaja nega iz zastavljenih ciljev, je razumljivo, da je prvi pogoj za uspešnost nege, da so le-ti jasno opre- deljeni. Drugi pogoj zanjo in za racionalno doseganje ciljev je, da nega nepre- kinjeno spremlja razvoj sestojev oziroma gozdov. Sestoji izpolnjujejo vrsto funkcij - in s tem dosegajo vrsto ciljev- v teku svoje celotne rasti. Tudi mladje in gošča izpolnjujeta vrsto funkcij, čeprav sta z vidika proizvodnje lesa samo »nujno zlo«. Postavljeni cilji oziroma funkcije gozda bodo zadovoljivo dosežene le, v kolikor imamo v gozdu zadostno število nosilcev teh funkcij. Nega gozda mora zagotoviti zadostno število nosilcev teh funkcij, istočasno pa jim mora omogočiti tak razvoj, da bodo maksimalno izpolnjevali svojo nalogo. V primerih, ko mora gozd iz- polnjevati predvsem funkcijo vrednostne proizvodnje lesa ter zaščitno vlogo, so nosilci teh dveh funkcij najpogosteje isti osebki oziroma ista drevesa. Poznana je še vrsta drugih funkcij gozda, katerih nosilci so isti osebki, zato so le-ti multifunkcionalni ali večnamenski. Mi stremimo za tem, da bo naš gozd sestavljen s čimveč multifunkcionalnih nosilcev. V zadnji dobi nastopajo primeri, ko so za izpolnjevanje določene funkcije potrebni nosilci, ki imajo povsem drugačne last- nosti, kot pa jih morajo imeti ostali nosilci funkcij gozda. Tu iščemo optimalno rešitev, in sicer tako, da je število nosilcev te funkcije proporcionalno njenemu pomenu glede na ostale funkcije, ki so nujne v obravnavanem gozdu. Vse to velja in je razmeroma enostavno izvedljivo, dokler so nosilci funkcij posamezna drevesa. Težave nastopijo, če je nosilec funkcije npr. celotna populacija neke živalske vrste, zgradba sestaja oziroma razmestitev dreves v prostoru in času, ali pa samo določen del živalske vrste (npr. kronski jeleni, itd.). Pospeševanje takšnih nosilcev je največkrat možno le prek "posrednih nosil- cev funkcijecc, Tako je za divjad, ki je nosilec nlovne)S posebno skrbnostjo so bile študirane vlake za spravilo lesa.« Pri polaganju 2-2,5 m širokih vlak so upoštevali naslednja gledišča: - optimalni odnos med skupno dolžino vlak in srednjo spravilno razdaljo, - primernost za mehanizirana spravilo brez posebne dodelave, kolikor mogoče preme linije in ugoden iztek na cesto, dodelovalni prostor ali skladišče, - možnost povezav na obe strani, - razdaljo med vlakami maksimalno dve drevesni višini (40-60 m). Razmišljanja gredo v smer, kako z najmanjšim vlaganjem doseči največji učinek. Vsi elementi vlake so določeni s sposobnostjo traktorja. Morajo biti najmanj taki, da še omogočajo varno prevoznost na vseh odsekih vlake. Pod >>varno« mislim varnost s stališča varnosti dela (človeka). Pri tem lahko ugotovimo, da ob izredni pazljivosti traktorista, ob zelo previdni in počasni vožnji prek ovir ali mimo ovir, zmorejo naši traktorji veliko. Podatki so objavljeni v vseh prospektih in jih zato ne kaže ponavljati. Velja pa poudariti, da veljajo za usposobljene traktoriste, dobro vzdrževane in tehniško neoporečne stroje ter ugodne pogoje tal. Ob drugačnih pogojih so ti elementi normalno precej nižji. Rečeno je že bilo, da ob zelo previdni in pazljivi vožnji traktorji zmagujejo velike ovire in gredo po grdem svetu. Pri tem je treba upoštevati naslednje: - traktorist ne sme delati v takih pogojih. Izredno pazljivost in previdnost lahko od njega pričakujemo le krajši čas, samo občasno in izjemoma; - premikanje traktorja je v takih pogojih zelo počasno. Zaradi majhnih hitrosti so učinki nizki. Poleg tega so vsi zglobi traktorja nenormalno obremenjeni (obi- čajno preobremenjeni) in je zato njihova obraba večja. Ugotovimo lahko naslednje; kolikor boljša je vlaka, toliko je tudi dražja in toliko večja je hitrost gibanja in večji učinek stroja pri spravilu. Optimum je v določenem odnosu teh elementov, ki ga lahko za vsako priliko izračunamo. Obraz- ce poznamo, ne poznamo, ali pa le približno poznamo količine, ki naj bi jih vstavljali v obrazce. V praksi te stvari poenostavljamo. Poznamo hitrosti gibanja traktorjev pri prazni in polni vožnji (Ajdič 1, Rebula 29). Prav take podatke poznamo tudi za spravilo s konji (Lipoglavšek 14, Rebula 27). Poznamo okvire teh hitrosti 1 njihova poprečja, premalo pa je podatkov o vzrokih teh razlik. Vse te razlike, ki so raz- meroma velike (relativno ·razmerje 1 : 2 celo 1 : 3), močno vplivajo tudi na različne učinke. Pri teh razmislekih je treba upoštevati še to, da gre skozi neki profil vlake lahko velika količina lesa (veliko število voženj), da pa gre skozi drugi le malo lesnih sortimentov, le nekaj voženj, včasih le ena. Temu primeren mora biti tudi odnos kakovosti vlake (stroškov gradnje) in hitrost gibanja traktorja (stroškov spravila). V tem smislu ločijo nekateri avtorji {K-rivec 11, Ajdič 1 in drugi) primarne in sekundarne vlake. Vendar gre tu bolj za to, da morajo biti primarne vlake ozna- čene in zg·rajene, medtem ko so sekundarne lahko neoznačene in si jih traktorist izbira sam. 377 Izkušnje pri nas na krasu kažejo, da morajo biti vse vlake označene in skoraj vse zgrajene. Kakovost izgradnje pa mora biti usklajena s številom voženj in količino spravljenega lesa. Zato pri nas ločimo: 1. Glavne vlake z boljšo kakovostjo izgradnje in prevoznostjo v vsakem vre- menu. 2. Pomožnej stranske vlake, ki so slabše kakovosti in ob slabših vremenskih prilikah (dež, blato) niso prevozne. Kakovost vlake mora biti prilagojena tudi vrsti traktorja, s katerim bomo· spravljali po njej (adaptirani kmetijski, goseničar, zgibnik itd.}. Vpliv kakovosti vlake na učinek različnih vrst traktorjev je zelo različen. Drugače rečeno: občut­ ljivost posamezne vrste traktorja za kakovost vlake je zelo različna. V istem razmerju so tudi učinki in stroški spravila. V splošnem velja, da kolikor lažji, kolikor manjši in kolikor cenejši je traktor, toliko boljši morajo biti elementi vlake. če poskušamo sedaj definirati elemente glavnih vlak, bi lahko ugotovili na- slednje: Maksimalni vzpon pri prazni vožnji navzgor Prečni nagib vlake Maksimalni nagib pri prazni vožnji navzdol Sirina vlake Minimalni radij Najvišje ovire 30-32% 10% 35-40 °/o 2-2.4 m 4-6m 25-40cm 40-45% 10 (15°/o) 35-60% 2,5-3m 5-7m 45-50 cm Take elemente zmore traktor ob normalnih pogojih (blato, grušč) in s koles- nimi verigami. Ob slabših pogojih (mokre, blatne vlake, droben grušč) so vzdolžni nagibi, ki jih traktor zmore za 2~5 °/o, manjši. Ob ugodnih pogojih (suhe zemeljske vlake, uležan suh sneg) pa so ti nagibi lahko celo do 10 °/o večji. Podatki o nagibih za zgibni traktor velja okvirno tudi za goseničarje. Vsi podatki so v precej širokih intervalih. Ta širina izhaja iz mer traktorjev (krivine, širine vlak), vse ostalo pa (nagibi, prečni in vzdolžni) iz lastnosti traktorjev in pogojev dela (vlaga, kamnitost itd.), ki se jih težko opredeli dovolj natančno. Kakovost (gladkost) vozne površine vlake je prav tako zelo pomembna iz nekaj vzrokov: - neravna površina povZ'roča sunke na traktor in s tem na traktorista, ki jih tudi najboljši sedež in opora ne moreta popolnoma ublažiti; - čim grša je vlaka, tem manjša je hitrost in večja je obraba strojev. Primerjava elementov vlak nam daje razlike med vlakami za posamezen traktor. Razlike so ·razmeroma velike, v nekaterih prilikah pa niti ne. Praksa kaže, da je smotrno v normalnih pogojih, v prilikah (nagibih), ki jih obvladajo vsi traktorji, graditi vlake s takimi elementi, da so prevozne za vse vrste traktorjev. Samo v težkih in strmih predelih, kjer bi bila g·radnja vlak z nižjimi nagibi veliko dražja, je smotrno graditi vlake le za gozdarske zgibnike, ki še obvladajo take vzpone. Pomemben element kakovosti vlake so preme linije. Ta pogoj izhaja iz veliko zahtev. Najvažnejše so: - čim bolj ravne so vlake, tem lažja je orientacija in usmerjanje sečnje, - čim bolj ravne so vlake -.tem manj je škod, - čim bolj ravne in vzporedne so vlake - toliko boljše je ·razmerje med dolžino vlak in razdaljo zbiranja, čim daljši so sortimenti -toliko bolj morajo biti vlake ravne. 378 V naših razmerah gospodarjenja in sečenj. ko spravljamo les skozi sestoje (stoječa drevesa) in ko je dolžina lesa pri prevozu na javnih cestah omejena na 12-13 m, zelo redko spravljamo cela debla. Tudi dolžina lesa, ki ga lahko obdelajo na vseh naših centralnih mehaniziranih skladiščih (CMS), so omejene na te dolžine. Dolžine sortimentov se lahko gibljejo v razponu 4-12 m, izjemoma kakšen meter več. Pretežno število kosov je dolžine 8-10 m. Zato so zahteve po ravnih vlakah pri nas lahko manjše kot drugod v svetu, ko spravljajo praviloma cela debla ali cela drevesa (Nemčija, Avstrija). Kljub temu pa prednosti ravnih vlak pred krivimi veljajo tudi pri nas. Podoben razmislek kot za varnost vlak velja tudi za iztek vlake na drugo vlako ali cesto. čim krajši so sortimenti, tem manj ostri so lahko koti. Včasih gre to celo obratno: v strminah, ko lahko zbiramo les na vlake samo po padnicah (ali zelo ostrimi koti), vlake in ceste so pa skoraj v smeri slojnic, morajo biti sortimenti kratki (do 8 m), da jih brez večjih škod lahko privlačimo na vlako ali cesto. Poseben problem so ostre krivine v žlebovih. Tu les praviloma zdrsne z vlake, in to toliko prej kolikor daljši so sortimenti. Ti sortimenti drsijo pod vlako in predstavljajo nevarnost za prevrnitev traktorja ter povzročajo velike škode na vsem ))brisanem prostoru«. Rešitev je v nodbijačihodvodni jarki«. Po vlaki teče voda. Njena moč je odvisna od količine in hitrosti vode. To pa \pomeni od dolžine vlak (ožilja), na katerih se zbira voda, intenzivnosti padavin in vzdolžnega nagiba vlake. Učinek je posledica kakovosti {odpornosti) tal ali vlake in moči (energije) vode. Viden je na cesti, kjer se iztekajo vlake in nastaja debela in dolga plast blata. Ta plast je zelo ·različna y posameznih prilikah. Na kraškem svetu se nagibi vlak velikokrat spreminjajo, velikokrat so proti- vzponi. Na vlakah so številni prečni kamniti pragi. Zato tu redko pride do večjih koncentracij vode, kolesnice se ne poglabljajo. Posledica tega je, da je erozija 382 samo na vlaki. Ni bojazni za udore ali usade in tudi vlaka se nikoli ne spremeni v jarek. Na flišu je to popolnoma drugače. Tu vsak večji naliv >)odnese« vlako. Zato se v tem primeru prilagodimo pogojem, tako da v flišu delamo, ko je najbolj primerno, to je, ko je suho ali zmrzlo. Težave v flišu je zelo dobro opisal Sedlak (36). Gradnja vlak pa tudi spravilo po vlakah je v neugodnih vremenskih prilikah zelo težko, malo učinkovito, včasih pa celo zelo škodljivo delo. Zelo hitro pride do usadov, vlake se spremene v jarke, erozija je zelo velika. Zato na flišu delamo čim manj vlak. Zgradimo jih neposredno pred sečnjo in zaščitimo po spravilu. To naredimo tako, da na vlake namečemo vejevje in vrhove posekanih dreves in da čim bolj pogosto speljemo vodo z vlake s preč­ nimi jarki. Najbrž to nista ekstrema. V splošnem lahko govorimo o stabilnih in labilnih pobočjih. Querini (26) je opisal, kakšne posledice in degresije na tleh in rastlin- skih združbah imajo lahko neustrezni posegi v pobočjih in združbah, ki so v labil- nem ravnotežju. Prav gotovo je izgradnja omrežja vlak v labilnih pobočjih lahko izvor velike erozije in degresije. V Sloveniji bi bilo potrebno letno zgraditi 9-12.000 km vlak, kar predstavlja z dodatnimi 350 km cest 2500-3500 ha delno ali popolno in začasno ali trajno razgaljenih površin. Tak tempo bi trajal kakih 10 let in bi se pozneje znižal na 170-200 ha trajno na novo razgaljenih površin letno (nove ceste). Upoštevaje navedene številke in dejstvo, da je odnašanje zemlje z enote površine, kot posledice napačno trasiranih in zgrajenih vlak ali cest, lahko zelo veliko, si moremo misliti kakšen potencialni izvor erozije so lahko vlake. Ob upoštevanju talne podlage, količine in intenzitete padavin, letnega časa, nagibov in dolžine vlak, vrste traktorjev, količine lesnih sortimentov in še drugih dejavnikov, ki vplivajo na erozijo, so škode lahko v znosnih mejah. 5.4 Način gradnje vlak Tu bomo obravnavali le ročno gradnjo vlak, ko ves material premikamo s silo človeških mišic, in strojno gradnjo, ko to delo opravimo z nekim strojem, običajno z buldožerjem. Pri obeh načinih razstrelimo panje in skale. Način gradnje vlak obravnavamo lahko s stališča gole gospodarnosti gradnje in pa z vidika širše gospodarnosti, kjer v stroške vračunavamo tudi škode na sestoju. Tudi o tem problemu imamo premalo točnih izračunov. Vendar ga lahko rešimo streznim premislekom in dosedanjimi izkušnjami. Vsako premikanje hribine je cenejše s strojem kot ročno. Pogoj je le, da imamo ustrezen stroj in da ta stroj doseže nek minimalni delež efektivnega obratovanja. Pri ponudbi strojev na svobodnem tržišču to ni poseben problem. Tudi pri izbiri buldožerjev na našem tržišču še lahko izhajamo. Izkušnje kažejo, da je cenejše delo z buldožerjem, če so vlake le malo ))pobočne«. Glede škode na sestoju pa so izkušnje naslednje: če vlake delamo ročno, potem delavci težijo za tem, da čimveč dela opravi razstrelivo. To pomeni gostejše mine in močnejše polnjenje. Istočasno je to več vrtanja in veliko večja poraba razstreliva, zato da vso hribino odnese čimdlje in da je hribina razbita na dovolj drobne kose. Isti problem je pri panjih na vlaki. 383 Pri takem miniranju je drevje ob vlaki praviloma obtolčeno na 3-4m dolžine in do polovice obsega. Poškodbe sežejo daleč od vlake. Ugotovljene so poškodbe do 70 m daleč. Verjetno so posamezne poškodbe še dlje. Razširjeno je mnenje, da buldožer naredi neznosne škode v sestoju. Res jih lahko. Koliko bo teh škod, je odvisno od človeka: od traserja in buldožerista. Za gradnjo vlak uporabljamo buldožerje do velikosti TG-90, širina njihove deske je 3,30 m in je preširoka. Boljši bi bil buldožer iste moči z ožjo desko. Vendar z nagibom deske pridemo tudi pri TG-90 na širino okoli 3m. Taka pa mora biti razdalja med drevesi ob vlaki že zaradi spravila. Pri ožjih razmikih zagotovo poškodujemo obe drevesi. če pa eno pred spravilom umaknemo, obvarujemo vsaj drugo. Pri gradnji vlak z buldožerji je zlasti pri večjih nagibih zelo smotrno da buldožer rine navzdol. Zaradi tega je včasih potrebno zgraditi nekaj več vlak, toliko da jih med seboj povežemo in omogočimo prehod buldožerja z vlake na vlako. Izkušnje gradnje vlak pri GG Postojna kažejo, da je gradnja z buldožerji cenejša, hitrejša in povzroča manj škod v sestoju. 5.5 Medsebojni vpliv gradnje vlak in cest O vplivu gostote cestnega omrežja na potrebno količino vlak smo že govorili. Tu bi razčistili odnos sedanje in optimalne gostote cestnega omrežja in omrežja vlak. V Sloveniji imamo, različno po območjih, gostoto cestnega omrežja od 3 do 22m/ha. Verjetno so ti okviri še širši. 'Kot optimalno gostoto cestnega omrežja v gozdu navajajo avtorji zelo raz- lične podatke. Vsekakor lahko ocenimo, da nam do optimalne gostote cestnega omrežja v slovenskih gozdovih manjka še 15-20 m cest po 1 ha. To znese, zaokroženo, 15-20.000 km gozdnih cest. Ob sedanjem tempu gradnje jih bomo zgradili v 40-60 letih. Gradnja vlak pa gre veliko hitreje. Zato gradimo vlake danes tudi tam, kjer bo v bodočnosti cesta. ln v tem je problem. Izgradnja omrežja vlak se prilagaja obstoječemu omrežju cest. če bi imeli določene trase cest, ki bodo predstavljale optimalno gostoto cestnega omrežja, in bi te trase upoštevali pri sedanji izgradnji omrežja vlak, bi veliko prihranili. Prihranek bi bil v tem, da bi lahko del zgrajenih vlak že zgradili po bodočih cestah in jih pozneje le izboljšali v ceste in da bi omrežje vlak (smer spravila) čim bolj prilagodili bodočemu omrežju cest. 5.6 Druge funkciJe vlak Doslej smo obravnavali vlake le kot pripomoček spravilu lesa. Poleg te funkcije opravlja vlaka lahko še nekatere druge funkcije. Problem postavimo lahko tudi drugače. V gozdu imamo razne objekte, ki služijo svojemu namenu. Poleg te osnovne funkcije lahko ti objekti rabijo kot vlaka. Taki objekti so npr. preseke vseh vrst {meje, daljnovodi, telefoni) in protipožarni pasovi. Normalna je tudi uporaba vlak kot sprehajalnih poti ali dostopnih poti do raznih točk (razgleda, zname.nitosti, posebnosti itd.). Vendar je taka uporaba nekoliko vprašljiva v času spravila. Gre namreč za to, da so vlake na malo globljih tleh v mokrem vremenu zelo blatne in kot take neuporabne. Na ravnih mestih, kjer voda ne odteka, se vlake težko osušijo, blato je dolgotrajno. Zato kaže vse 384 Načrtna gradnja gozdnih vlak je sestavni del gospodarjenja z gozdnim prostorom. Tako navadno začne gozdna vlaka. Foto mag. A. Dobre Gozd za ograjo. Ko izgine ograja, izgine tudi gozd (Narobe svet?) Foto M. Adamič Simpatična žival, žal vzrok številnim gozdarsko-lovskim prepirom. Foto J. černač Načela pri negi divjadi so podobna kot pri negi gozda. Domačnost, civilizacija in sploh »humanizacija« divjadi ne spadajo v gozd temveč v živalski vrt. .1 Zmota! Tudi v pragozdu (naravnem gozdu) ni pod- rasti v izobilju. Torej tudi tu divjadi ne more biti ne- omejeno. Foto M. Adamič »Koš«, ki bi po vseh gozdnogojitvenih načelih že zdavnaj moral ven. Toda številne ptice hvaležno in veselo dolbejo in gnezdijo v mehkem deblu. Ganljivo prijateljstvo - zagotovo pa nenormalno. Foto F. Konečnik Poseben problem naših gozdnih gradenj (tudi vlak) je ureditev brežin. Foto mag. A. Dobre sprehajalne, učne in druge poti v gozdu, ki so zelo frekventirane, pustiti samo za to funkcijo. Kot vlake jih uporabimo lahko le izjemoma, ob suhem ali zmrzlem vremenu, če so trde (kamnite), ali če ni druge primerne rešitve. Samo po sebi je umevno, da služijo vlake poleg transporta za les tudi za transport vsega drugega materiala, ki ga v gozdu rabimo, kot npr. za sadike, gnojila, zaščitna sredstva in drugo. 6. Povzetek Produktivnost vsake metode dela in tehnologije je omejena. Tako omejena produktivnost ne more dohajati in zagotavljati nenehnega dviga osebnega in družbenega standarda (izdatkov za živo delo). Zato se metode in tehnologije dela nenehno spreminjajo. Posledica takih sprememb je bila tudi uvedba traktorjev v spravilo lesa. Najprej adaptiranih kmetijskih traktorjev in za spravilo po že obstoječih vlakah, pozneje pa specializiranih gozdarskih zgibnih traktorjev. Oboji so opremljeni z vitli, zato z njimi spravljamo les od panja do ceste. Tako delo pa je ob slabi organizaciji, premajhni skrbi in nevestnosti malo učinkovito, povzroča velike škode na tleh in sestojih in je zato negospodarno. Za zagotovitev gospodarnosti dela s traktorji pri spravilu lesa od panja in preprečitev nepotrebnih škod na tleh in sestoju je treba zgraditi omrežje vlak. V lahkem svetu, kjer se traktor lahko giblje povsod, je dovolj, če le označimo trase vlak, v težjem, za traktor neprevoznem svetu, pa je treba te vlake zgraditi. Traktor pri spravilu lesa ne sme z vlake. Tako zmanjšamo škode v sestoju in jih v nekem smislu skoncentriramo in prenesemo na vlako. Omrežje vlak mora biti dovolj gosto. Gostota omrežja vlak je odvisna od kakovosti sveta in sestaja. čim gostejši je sestoj, čim bolj drobno je drevje - toliko gostejše so vlake. Kakovost sveta vpliva na gostoto vlak s kamnitostjo, nagibom in razgibanostjo. Na najlepšem svetu so lahko vlake najredkejše. Upo- števaje vse momente, ki vplivajo na gostoto vlak, se razdalja med vlakami obi- čajno giblje med 25 in 70 m. Kakovost zgrajenega omrežja vlak vpliva na stroške gradnje vlak na eni strani, na drugi strani pa so od kvalitete vlak odvisne škode v sestojih in učinki strojev pri spravilu. Zato je treba tu iskati optimalno razmerje med stroški iz- gradnje vlak in učinki (koristmi) od zgrajenih vlak. Pri primerjavi gospodarnosti različnih metod dela pa je potrebno pri stroških upoštevati še škode v sestoju in tleh in druge škode, kakor tudi eventualne druge koristi od izgradnje vlak. Pri teh primerjavah je upoštevati, da vlake amortiziramo v 30 letih (3-4 sečnje) in da je treba pri vsaki sečnji vlake na novo usposobiti. Stroške teh popravil cenimo na 20-30 °/o stroškov izgradnje vlak. če vlake že moramo graditi, je racionalno, da jih gradimo strojno. Pri izgrad- nji vlak je upoštevati bodočo izgradnjo cest, in to tako, da bo del zgrajenih vlak že trasa bodočih cest in da bo tudi sicer omrežje vlak čimbolj ustrezalo še takrat, ko bodo zgrajene vse ceste. Gradnja vlak povzroča ranitve pobočij. V strmih pobočjih so te rane lahko znatne. Z vlakami lahko razgali mo 4-6 °/o površine. V nekaterih kamninah to lahko sproži znatno erozijo. Na pobočjih, ki so v labilnem ravnotežju, pa neprimerna gradnja vlak in ranitev pobočij lahko sproži obsežne erozijske procese, ki povzro- čijo dolgotrajne degresije na tleh in rastlinskih združbah in s tem tudi na gozdu. Gradnja vlak je obsežno delo, v katerega vlagamo velika sredstva. že sama denarna sredstva, poleg teh pa tudi neugodne posledice, ki jih lahko povzroči 385 gradnja vlak, zahtevajo, da je trasiranje omrežja vlak preudarno in dobro načrto­ vano delo, ki mu je kos le strokovnjak, ki pozna in upošteva vse vplive vlak na sestoj, delo v sestoju in njihove medsebojne zveze. Literatura 1. Ajdič, J.: Gospodarnost spravila lesa iglavcev z zgibnimi traktorji na Pohorju. Magistrska naloga, Ljubljana 1977. 2. Bro/AFZ: Zum Bau von Rilckewegen und Zubringern sowie Wegen filr den Erholungsverkehr. All- gemeine Forstzeitschrift 41 (1977). 3. Ciglar, M.: Posvet o projektiranju gozdnih cest na krajinsko občutljivih območjih. Gozdarski vest- nik, 1972 št. 2. 4. Dobre, A.: Miniranje na trasi gozdne ceste v trdni hribini. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljub· ljana 1976. 5. Habsbug, U.: Sind Kniokschlepper und Forststrassen Gegensatze? Betrachtungen uber den Ein- fluss der Ruckemethoden auf den Wegeabstand. Allgemeine Forstzeitung 1970 št. 6, str. 1660169 (81). 6. Hafner, F.: Forstaufschliessung, Holzernte und Holztransport in internationaler Sicht. Allgemeine Forstzeitung 1971, št. 12 str. 323-340. 7. Ho/zwieser, 0.: Planung und Ausbau der Forstaufschliessung bei den OBF. Allgemeine Forst- zeitung, 1975 št. 5, str. 144-146. 8. Holzwieser, 0.: Die Technik im Dienste des Waldes der OBF. Allgemeine Forstzeitung, 1975, št. 12, str. 364-367. 9. lvanek, F.: Vrednotenje poškodb pri spravilu lesa v gozdovih na Pohorju, ljubljana 1976. 10. Korber, B.: Projektiranje in gradnja gozdnih cest na krajinsko občutljivih območjih. Gozdarski vestnik, 1972 št. 3, str. 73-79. 11. Krivec, A.: Racionalizacija delovnih procesov v sečnji in izdelavi ter spravi lu lesa glede na de· lovne razmere in poškodbe. Zbornik gozd. in lesarstva 13, Ljubljana 1976. 12. Kroih, W.: Entscheidungsgrundlagen bei den Walderschliesungsinvestitionen (ocena). Schweizerische Zeitschrift fUr Forstwesen, Zurich 1973 št. 11, str. 878-879. 13. Leibundgut, H.: lntegrale Walderschliessung. Forstwissenschaflliches Centralblatt 1971 Nr. 3 S. 135-142. 14. Lipoglavšek, M.: Spravilo lesa s konji v Sloveniji, ljubljana 1974. 15. Lo/1/er, H.: Funktionen und Moglichkeiten der Walderschliessung. Forst und Holzwirt 29, 1974 št. 21, str. 449. 16. Marti, H.: Holzernte und Walderschliessuog in Forstkreis 9, Breitenbach Schweiz. Zbe filr Forstw. 1971- 8/9. 17. Mayer, H.: Waldbau und Technik im Gebirge. Schweizeriesche Zeitschrift fOr Forstwesen, 1972/1, str.12-40. 18. Moises, J.: Erinnerungen an die Fri.ihzeit des mechaniesierten Wegebaues in der Steiermark. Allg. Forstzeit. 84 {1973} 3, S 64. 19. Mool, B.: Die Walderschliessung. Schweizerische Zeitschrift fUr Forstwesen, Zurich, 1971/8-9, s. 40()-403. 20. Nage/e, R.: Ober den wasserspulenlosen Forstaufschliessungsweg. Allgemeine Forstzeitung, 1972/2, str. 31. 21. Neuberger, E.: Die Entwicklung der Forstaufschliessung in Osterreich. Allgemeine Forstzeilung, 1973 št. 3, str. 63-64. 22. Nikofi6, S.: Teoretska osnova ustanavljanja optimalne gusline mreže šumskih komunikacija. Sumar- stvo, 1972, št. 5/6, str. 3-12. 23. PestaJ, E.: Hol:zernte und forstlicher Wegebau in Gebirge. Allgemeine Forstzeitung, 1975 št. 7. str. 216-217. 24. Pesta!, E.: Walderschliessung als Optimierungsaufgabe. Allgemeine Forstzeitschrift {39}. 1976 str. 897. 25. Piest: Forstliche Wirtschaftswege als Wanderwege im Naturpark. Forsttechnische lnformationen 1970 št. 5, str. 39-42. 26. Querini, R.: Projektiranje cest in varstvo okolja. Gozdarski vestnik, 1975 št. 6, str. 289-297. 27. Rebula, E.: Spravilo lesa z živinsko vprego na kraškem svetu postojnskega gozdnogospodarskega območja. Gozd. vestn. 25 (1967}. 28. Rebufa, E.: Spravilo lesa s konjsko vprego. Naloga za strokovni izpit, ljubljana 1968. 29. RebuJa, E.: Učinki in stroški raznih načinov spravila lesa. Gozdni gospodar, Postojna 9 (1969). 30. Rebula, E .: Gojitvene načrtovanje in izkoriščanje gozdov. Gozd. vestnik 31 {1971) S 68. 31. Remic, C.: Gozdne ceste v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 1972 št. 2, str. 45-54. 32. Sammer, M.: Wegenetzdichte 70 lfm je ha-eine Alternative. Allgemeine Forstzeitung 1970 št. 8, str. 226. 386 33. Samset, 1.: Razvitak metoda rada i tehnike u šumarstvu (prevod predavanja) Zagreb 1977. 34. Sanktjohanser, 1.: Zur Frage der optimalen Wegedichte in Gebirgswaldungen. Forstwissenschaft· liches Centralblatt 1971, Nr. 3, S. 142-153. 35. Schonauer, H.: Der Einfluss der Knickschlepperruckung auf das Forstwegenetz. Allgemeine Farsi- zeitung 1970 št. 2, str. 47--48. 36. Sedlak, 0.: Forstwegebau in der Flyschzone. Allg. Forstzeitung 84 (1973) 3. 37. Steinlin, H.: Die Feinerschliessung von Bestanden mit Ruckegassen. Forsttechnische lnformationen. Mainz 1963, št.10. 38. Sirca, L.: Gradnja traktorskih vlak pri TOZD Gozdarstvo Knežak. Gozdni gospodar, Postojna 1977/2. 39. Turk, z.: Metodika kalkulacij ekonomičnosti strojnega dela v gozdarstvu, Ljubljana 1975. 40. Anon: Gozdne ceste ogrožajo okolje. Gozd. vestnik 36 (1978} S 151. 41. Krivec, A. StanojeviC, D.: Traktor kolesnik ali goseničar pri spavilu lesa, Gozd. vestnik 23 (1985) s 18. ROCKEWEGE IM WALDE Zusammenfassung Um dem hoheren Lebensstandard und damit verbundenen hoheren Lohnkosten nachM zukommen, muss man immer nach besseren Arbeitsmethoden und Technologien suchen. Solche Bestrebungen fuhren zur HolzrOckung mit Traktoren. Es waren zuerst adaptierte Landwirtschaftliche Traktoren, die nur auf bestehenden RGckewegen fuhren. Spater kamm es zu spezialisierten forstlichen Knickschleppern. Beide Arten von Traktoren sind mit Seilwinde ausgerOstet und konnen Holz vom Stock bis zum fahrbaren Weg bringen. Eine solche Arbeit beschadigt bei schlechter Organisation und ungenugender Sorge den Wald· boden und Bestand und ist deshalb unwirtschaftlich. Um das zu vermeiden, muss ein Netz von ROckewegen gebaut werden. ln leicht befahrbaren Gelande genOgt es, wenn wir nur die Trasse des RGckeweges bezeichnen, in fi.ir Traktor unfahrbarem Gelande mOssen RGckewege gebaut werden. Dabei sollen Traktoren ROckewege nicht ·verlassen, um Schaden in Bestand zu vermindern und sie nur am RGckewege zu konzentrieren. Das Netz von RGckewegen muss genugend dicht sein, was auch von Gelande- und Bestandesverhaltnissen abhangig ist. ln dichtem Bestand mit schwachem Holz muss das Netz dichter sein. ln wenig schwierigem Gelande kann das Netz weniger dicht sein, was Obrigens auch von Gelandeneigung, -Form und -Felsigkeit abhangt. ROckewege sollen normalerweise 25 bis 70 m voneinander entfernt liegen. Gute Qualitat der RGckewege muss durch hohere Baukosten bezahlt werden, doch von der Qualitat der Ruckewege sind Schaden im Bestand und der wirtschaftliche Effekt der Maschinen abhangig. Hier ist elne optimale Losung zu finden. Jedenfalls mussen wir mogliche Schaden am Bestand und Waldboden, andere Schaden und eventuelle andere Vorteile der Ruckewege in Betracht nehmen. Auch mussen wir berucksichtigen, dass Rlickewege erst nach ca. 30 Jahren amortisiert werden (3 bis 4 Nutzungen) und dass sie bei jeden Nutzung neu dass vorzubereiten sind. Kosten dieser Reparatureri betragen ca. 2D-30 °/o der Baukosten der RGckewege. Es ist wirtschaftlich, wenn RGckewege maschinell gebaut werden. Dabei ist das planierte zukGnftige Strassennetz zu berucksichtigen. Ein Teil der RGckewege soli auf Trassen der zukunftigen Strassen gebaut werden und das Netz der ROckewege muss sich dem zukOnftigen Strassennetz anpassen. Bau von Ruckewegen kann im Gelande, besonders an steilen Hangen, grosse Schaden verursachen. Durch ROckewege kann 4-6 °/o der Waldflache entblost und starke Erosion mit untragbaren Schaden ausgetost werden. An labilen Hangen sind deshalb Bauarbeiten und Verwundungen nicht zulassig. Trassierung und Bau von ROckewegen ist eine anspruchsvolle und verantwortungs- volle Arbeit, die nur eir qualifizierter Fachmann mit allseitigen Kenntnissen der Beziehungen zwischen RGckewegen und Waldbestand Gbernehmen kann. 387 UDK 634.0.383.6 GRADNJA TRAKTORSKIH VLAK PRI TOZD GOZDARSTVO KNEžAK Dobro gospodarjenje z gozdovi in sodobna tehnologija pri sečnji in spravilu lesa zahtevata poleg dovolj goste mreže gozdnih kamionskih cest tudi dovolj gosto mrežo traktorskih vlak, ki nam omogočajo, da se s sodobnimi spravilnimi stroji (traktorji) čimbolj približamo posekanemu lesu in s tem čimbolj pocenimo spravilo lesa do kamionske ceste ter skrajšamo čas spravila. Do leta 1973-74 smo vršili spravilo s traktorji le na lažjih terenih: izdelava vlak je bila ročna. Z ročnim delom smo uspeli pripraviti vse potrebne vlake, pred- videne za spravilo lesa s traktorji. Vrsta razlogov nas je silila, da smo pričeli razmišljati o spravilu s traktorji tudi na težjih terenih. Ti razlogi so bili: pomanjkanje delovne sile in konj, - nova tehnologija dela, - nova organizacija dela. Pričeli smo z izdelavo vlak načrtno za ves oddelek ali delovišče (detajlni sečno spravilni načrt) in smo se z njim spuščali v spravilno vse težje terene. Ob ročni izdelavi traktorskih vlak na težjih terenih je prišlo do vrste težav, zaradi katerih fizično, in pa tudi časovno nismo bili več zmožni izdelati vseh vlak pra- vočasno, pred predvideno sečnjo in spravilom. Slabosti, ki so se kazale pri ročni gradnji vlak, bi lahko strnili v naslednje: fizično in časovno prevelik obseg del, preveliko število vrtin na 1 m' vlake, previsoka poraba streliva, škode na sestoj ih zaradi pretirane porabe streliva, - visoki stroški za izdelavo 1 m' vlake in sicer kot posledica prevelikega števila vrtin in previsoke porabe streliva. Razumljivo je namreč, da so delavci v težnji, da bi ob čim manjšem naporu naredili čim več, porabili toliko streliva, kolikor so ga le mogli opravičiti. S tem so se na težjih terenih tudi večali stroški izdelave vlak. Ko smo v letih 1973-74 prešli na 90 °/o mehanizirane spravilo, nismo več uspeli pravočasno pripraviti vseh predvidenih traktorskih vlak. Bili smo prisiljeni iskati hitrejši in boljši način dela. Odločili smo se, da poizkusimo s strojno gradnjo vlak z buldožerjem. Predvidevali smo, da bo stroj imel naslednje prednosti: - nadomestil bo razmeroma veliko število delavcev, - gradnja bo potekala hitreje, - poraba streliva bo manjša, škode na sestoju bi morale biti manjše, - stroški za izgradnjo 1 m' vlake bi se morali znižati, le s strojno gradnjo bo mogoče obdržati korak s potrebami sečnje in spravila. Odločitev za strojno gradnjo vlak je bila dokaj težka. Med strokovnimi krogi GG Postojna je prevladovala vrsta negativnih stališč do strojne gradnje vlak. Mnenja so bila, da se bo s strojno gradnjo vlak napravilo v sestojih še več škode kot doslej, vprašljiva se je zdela ekonomičnost take gradnje, navajala se je vrsta drugih, opravičenih in neopravičenih pripomb. Kljub vsem ugovorom smo spomladi 1974 v odd. 10 revirja Mašun pričeli s strojno gradnjo traktorskih vlak. 388 Pripravljena trasa za gradnjo gozdne vlake v drogovnjaku Prve izkušnje leta 1974 Pri našem prvem poskusu smo si za 14 dni sposodili buldožer TG-50, last $.G. Delnice. Imeli smo srečno roko. Odličen strojnik, čeprav z relativno šibkim strojem, je s svojim delom spodbil vse dvome o strojni gradnji vlak. Tudi med strokovnimi krogi GG je prevladalo pozitivno ""mnenje o tem poskusu in sprejeta je bila odločitev, da pričnemo s strojno gradnjo vlak. Za nadaljno gradnjo vlak smo si sposodili različne buldožerje TG-50 in Hanomag 5 . .Lal z delom teh strojev in strojnikov nismo bili zadovoljni. :Zelenih učinkov nismo več dosegli, tako da smo v letu 1974 morali kjub strojni gradnji vlak, nadaljevati tudi z ročno gradnjo. Očitno so za potrebe gradnje traktorskih vlak bili ti stroji le prešibki, predvsem pa strojniki niso bili vešči takega dela. Tudi čas priprave tras za buldožiranje in poraba streliva se nista bistveno zmanj- šala. Vzrok za to smo lahko kaj hitro našli v naši neizkušenosti pri pripravi takih tras. Izkušnje v letih 1975-76 Izkazalo se je, da v letu 1974 nismo mogli biti zadovoljni s strojno gradnjo vlak zlasti na težjih, strmejših terenih in na trasah izrazitejših pobočnih vlak. Odločili smo se, da v letu 1975 poiskusimo s težjim buldožerjem. Najeli smo zasebnika z buldožerjem TG-90. Kmalu se je pokazalo, da je buldožerist odličen 389 strojnik z bogatimi izkušnjami pri delu na takih zahtevnejših terenih, ki je tudi takoj razumel namen traktorskih vlak in se je pri buldožiranju zato tudi potrudil, da so bile vlake kar najbolje izdelane. Tako je ta buldožerist v 93 urah izdelal 5.000 m pobočnih vlak na najtežjih terenih odd. 20 revirja Mašun. Takoj ko so bile s tem strojem izdelane prve vlake, smo ugotovili, da je ob pripravi tras bilo vse preveč nepotrebnega miniranja, saj so za tak stroj resne ovire le večji panji in žive stene. Z delom tega stroja in strojnika smo si pridobili nove izkušnje in na podlagi teh izkušenj ugotovili, da je obvezno treba spremeniti tudi organizacijo dela pri pripravi in miniranju tras pred buldožiranjem in da se da bistveno prihraniti pri porabi streliva in pri času, potrebnem za pripravo tras. Organizacija dela Prvotna organizacija dela pri pripravi vlak je bila pri nas: 5-6 delavcev s po 4 ali več ročnimi vrtalnimi stroji. Spremeniti organizacijo dela ni pomenilo zgolj prerazporeditev delavcev in strojev. Pri analizi spremenjenih pogojev pri pripravi tras smo ugotovili: - priprava lukenj z lomilnim drogom~ razen pod večji'mi panji, ni več potrebna, - vrtati in minirati je potrebno predvsem kompaktna stene; s tem postane ročni vrtalni stroj praktično edino delovno sredstvo, - delovna skupina, ki naj bo polno zaposlena, naj šteje 2-3 delavce in naj ima 2-3 vrtalne stroje in 1 lomilni drog, drevje na trasah je treba posebej odkazati in normirati za posek, ustrezno normirati je treba delo posameznih delovnih skupin, 1 miner je polno zaposlen, ko minira dvema delovnima skupinama, delo delovnih skupin pri pripravi tras in delo buldožerja mora biti med- sebojno vsklajeno, - v revirju naj bo po 1 samo delovišče. Izkazalo se je, da je delovna skupina treh delavcev najučinkovitejša: 2 vrtalna stroja stalno vrtata, tretji delavec po potrebi pripravlja luknje z lomilnim drogom pod večjimi panji, zamenjuje ostala dva delavca pri vrtanju, oziroma na težjih terenih vrta s tretjim strojem, po potrebi pomaga minerju. Da so delavci v skupini polno zaposleni in da poteka delo brez zastojev, mora skupina obvezno imeti po 3 vrtalne stroje tudi zato, ker je tretji stroj v določeni meri tudi rezervni stroj. Znano je, da delajo nekateri stroji po 4-5 let, da so okvare pogoste in da je v zvezi s popravili in z nabavo strojev vrsta težav. Problematika v zvezi z vrtalnimi stroji je znana in je ne bi posebej obravnavali. Trase traktorskih vlak so z detajlnim spravilnim načrtom vnaprej določene in na terenu ustrezno označene z rdečimi trakovi. Pri odkazilu se drevje na trasah vlak v vsakem posameznem odseku odkaže kot posebna sečna enota in zato tudi posebej označi z dvema rdečima pikama. Drevje in podrast posekajo sekači. Sekači so plačani po drevesu, enako kot pri redni sečnji. Za posek podrasti in umikanje manjših debel s tras so sekači plačani po času, s tem da se vnaprej določi potrebno število dnin za tako delo v odseku. Poseben problem je bila določitev ustreznega normiranja dela pri vrtanju ozi- roma pri pripravi vlak za posamezno delovno skupino. Določitev kolikor toliko objektivnih norm je bila nujno potrebna, saj se je dogajalo, da so gradbene skupine v posameznih revirjih bistveno različno dosegala sicer enake, vendar iskustveno oziroma subjektivno določene norme. 390 Skupino delavcev, ki v težjih kategorijah terena pripravlja traso (minira), sestavljajo trije delavci in miner Ta problem smo delno uspešno rešili s tem, da si je tehnično osebje TOZD skupno ogledalo nekaj različnih delovišč v revirjih in se je na podlagi tega ogleda in skupnih ugotovitev dogovorilo za enotne kriterije pri določanju norm. Tako smo, z ozirom na težavnost terena, določili pet razllčnih kategorij terena in s tem tudi 5 različnih osnovnih norm. Tako določene norme znašajo: l. ktg - N = 30 m'vlake Il. ktg- N=50 m'vlake 111. ktg N=SO m'vlake IV. ktg N =120m' vlake V. ktg -N=nad 120m' vlake Na osnovi teh kategorij, v katere smo uvrstili vlake v odseku ali na delu delovišča, se delovni skupini določi poprečna skupna norma. Delovni skupini se izda delovni nalog z ustreznimi navodili za delo, ki jih mora skupina upoštevati. Delovna skupina je vlako dolžna pripraviti čimbolje, da je pri buldožiranju čim manj zastojev oziroma čim manj dodatnega dela. če se pri buldožiranju pojavi ovira, jo je skupina dolžna odstraniti v okviru norme. Ovire se največkrat pojavljajo pri večjih usekih, kjer je potrebno vrtati še enkrat ali celo po dvakrat. Na lažjih te- renih se to dogaja le poredkoma, saj je skupini v prid, da so vlake za buldožiranje kar se da dobro pripravljene in da se ji ni potrebno vračati in ponovno vrtati ter s tem izgubljati čas in zaslužek. V letošnjem letu imamo pri gradnji traktorskih vlak zaposlena dva buldožerja TG-90 C. Imamo dve delovišči, in sicer v revirjih Mašun in Jurjeva dolina. Na vsakem delovišču smo formirali po dve delovni skupini s po tremi delavci. Na 391 vsakem delovišču je po 1 miner, strojnik in buldožer. Taka organizacija se je doslej pokazala kot najboljša. Vsaka skupina pripravlja svoj del delovišča, miner minira zdaj eni zdaj drugi skupini, za njim buldožer ravna vlake. če teren v večjem delu delovišča le ni prelahek, zmoreta dve skupini pripraviti dovolj vlak za buldožiranje. Večjih zastojev oziroma čakanja ni. če se pri buldožiranju pojavi kaka ovira, so delavci in miner v bližini in oviro takoj odstranijo. Posebej je treba poudariti. da je pri taki organizaciji dela treba kar največjo 9ozornost posvetiti varnosti pri delu, posebno pri samem miniranju. S po enim samim deloviščem v vsakem revirju prihranimo tudi pri prevozih s kombijem. Vsi delavci, z minerjem in buldožeristom vred, se vozijo na delo z 1 kombijem. Lažja je tudi dostava streliva in ostala oskrba. Brezsmiselno in neučinkovito je pripravljanje tras po več kilometrov vnaprej, morda celo na več različnih deloviščih, zlasti še, če vemo, da bo buldožer tam delal čez kak mesec dni ali več. S takim načinom dela namreč izgubijo mnogo časa tako minerji kot ostali delavci, še posebej, ko se morajo vračati k buldo- žerju in vrtati ter minirati zaostale ovire na vlakah ali odstranjene ovire celo ročno poravnati če buldožerja ni več v bližini. časovno usklajeno delo med pripravo in dokončno izdelavo vlak je ne nazad- nje potrebno tudi zaradi posekanega lesa s tras. Pred samo izdelavo vlak ne mo- remo lesa strojno spraviti do ceste; to lahko storimo šele, ko so vlake izdelane. Posekan les praviloma v gozdu tudi ne sme predolgo ležati oziroma ga je treba čimprej spraviti iz gozda in oddati. Vla·iJožef S~efan«, Ljubljana, 1975. 4. DlSCRIM 1. 5. CROSTAB 2. Med udeleženci seminarja smo naredili kratko anketo, da bi bolj spoznali želje in potrebe po dejavnosti na tem področju. Anketna liste je izpolnilo 28 od 31 udeležencev in sicer 14 takih, ki delajo v AOP in 14 takih, ki delajo na drugih področjih. Tisti, ki so že uporabljali STATJOB (8 udeležencev), so v anketi podali koristne predloge za izpopolnjevanje paketa in nekaj zanimivih informacij o tem, katere programe največ uporabljajo. Na vprašanje, ali so dovolj obveščeni o mož- nostih dela s tem paketom, so anketirani odgovorili z DA (8), z DELNO (4) in z NE (1 1). medtem ko jih 5 na to vprašanje ni odgovorilo. Predlagali so različne načine obveščanja in sicer seminarje, konsultacije, prek terminalov, prek biltena ali glasil kot je Gozdarski vestnik in pa neposredne izmenjave izkušenj med gozdnimi gospodarstvi. Velika večina udeležencev (26) si želi več izmenjave infor- macij in izkušenj o tipičnih gozdarskih obdelavah in predlaga vrsto oblik in nači­ nov od pismenega informiranja, do različnih oblik seminarjev in individualnih konsultacij. 397 mag. Drago čepar, dipl. inž. mat., Jože Skumavec, dipl. inž. gozd. STROKOVNA EKSKURZIJA GOZDARJEV NA FINSKO V drugi polovici junija 1978 je 37 gozdarskih strokovnjakov iz vse Slovenije pod vodstvom prof. dr. A. Krivca obiskalo Finsko. Udeleženci so bili deloma štu- denti 3. stopnje na BF s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in so vrnili obisk finskim študentom, ki so bili leta 1977 v Sloveniji oz. na ekskurziji po neka- terih gozdnogospodarskih območjih Slovenije. Strokovno potovanje spada v sklop trajnega sodelovanja med Inštitutom za pridobivanje lesa in gozdno delo oz. gozdarsko fakulteto Univerze v Helsinkih in gozdnotehniško enoto VTOZD za gozdarstvo biotehniške fakultete Ljubljana. Ekskurzijo je na Finskem vzorno organiziral prof. dr. Kalle Putkisto s svojimi sodelavci. Na poti po jugozahodnem delu Finske smo obiskali gozdarsko fakulteto in inštitut v Helsinkih, pedagoško ·raziskovalni center helsinške univerze v Hyy- tiala in vrsto podjetij in ustanov, ki konstruirajo ali proizvajajo različne stroje in opremo za razna področja gozdarske dejavnosti. Bogat strokovni program eks- kurzije so povsod, kjer so nas sprejeli, zelo dosledno tudi izpeljali· Z diapozitivi, filmi in obsežnimi ogledi so nas izčrpno seznanili z njihovim delom, proizvodnjo in dosežki. Povsod smo doživeli zelo lep sprejem in res prijazno gostoljubje. Na gozdarski fakulteti Helsinki so nas najprej s prikazom kratkega filma se- znanili s pomenom gozdov, gozdarstva in predelave lesa za finsko gospodarstvo. Ogledali smo si njihove laboratorije za različne raziskave in za pouk študentov gozdarstva in lesne industrije. Posebej nova je bila za nas poleg številnih zbirk, ki jih študentje uporabljajo za študij, tudi uporaba televizije oz. filma za pouk in za študij. Učitelji se lahko pri pouku poslužujejo televizijske tehnike, tako da s sliko na velikem ekranu in zvokom nazorno prikažejo študentom obravnavano snov. Za študij je študentom na razpolago cela banka poučnih zvočnih filmov, ki si jih lahko ogledajo na monitorjih in si s tem pomagajo pri študiju določenih predmetov. Tudi za zbirke diapozitivov so na razpolago posebni monitorji s po- snetim ali zapisanim komentarjem. Dežela tisočerih jezer je zelo gozdnata in redko naseljena. Okrog 5 milijonov prebivalcev. živi na površini 305.000 km 2 kopnega. Vseh vodnih površin ima Finska 32.000 km2, gozdnatost pa znaša 65 °/o (57 °/o vse površine). Gozdovi na površini 19,7 milj. hektarov (od tega 65,3 °/o zasebnih) imajo 1520 milj. kubikov lesne zaloge (75m3/ha) in 57,4 milj. kubikov prirastka (2,9 m3/ha). Pomembni so zlasti gozdovi na južnem Finskem, kjer je 70 °/o lesne zaloge (92m3/ha) in 79 °/o prirastka (4,0 m3/ha). V gozdu srečamo praktično le tri drevesne vrste: bor srn reka breza 0/o zaloge 45 37 16 %prirastka 39 40 19 Na Finskem se število zaposlenih v gozdarstvu zlasti po letu 1970 zelo hitro zmanjšuje, torej je porast produktivnosti pri gozdnem delu zelo velik. število zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu je od leta 1960 do 1976 padlo na polovico (od 31 na 14 °/o zaposlenih). Finska je v svetovnem merilu zelo pomemben proiz- vajalec in izvoznik celuloze in papirja. Prav tako izvaža veliko lesa in drugih. proizvodov iz lesa. (Navedeni podatki veljajo za leto 1977 in delno za leto 1976.) Finska ima tudi razvito kovinsko industrijo in moderno proizvodnjo številnih stro- jev in opreme za gozdarstvo. Za doseganje visoke produktivnosti gozdnega dela je nujna popolna mehanizacija sečnje in transporta lesa, kar Finski ob lastni 398 proizvodnji opreme tudi zelo dobro uspeva. Predvidevajo, da bodo v desetletju 1975-1984 uspeli s stroji za sečnjo in izdelavo drevja (ha:rvester), za izdelavo sortimentov (procesor) in z zgibnimi polprikolical'lli (forwarder) popolnoma meha- nizirati 70 °/o sečnje, izdelave in spravila lesa. V desetletju do 1975 je spravilo po tleh tako s konji kot tudi s traktorji že močno nazadovalo na račun vožnje lesa do kamionske ceste z zgibnimi polprikolicami. Prevoz lesa s kamioni se je v istem desetletju povečal že na 60 °/o prevoza na velike razdalje na račun počas­ nega vodnega transporta, ki hitro nazaduje. Na isti ravni stagnira prevoz z že- leznico, direkten prevoz s traktorji v tovarno pa ob koncu desetletja tudi upada (sicer pa ima neznaten delež)· Tehnologijo sečnje in spravila, ki jo trenutno uporabljajo lahko označimo z značilnimi proizvodnimi sredstvi takole: - motorka + zgibna polprikolica - motorka + procesor + zgibna polprikolica harvester + zgibna polprikolica %proizvodnje lesa 83 °/o 12 °/o 5% Odstotki proizvodnje veljajo za veliko družbo Puulaaki Oy na južnem Finskem, vendar so razmerja zelo podobna v vsej deželi. Med ekskurzijo smo obiskali številne kovinske tovarne, ki med drugim proiz- vajajo opremo za gozdarstvo. Naj na kratko opišemo njihovo dejavnost in dosežke. Na začetku potovanja po Finski so nam pri znanem proizvajalcu lupilnih stro- jev VALON-KONE v Lohja pokazali, kako raziskujejo in izpeljejo tehniške rešitve za lupljenje lesa različnih svetovnih drevesnih vrst (evkalipt). Prikazali so nam lupljenje drobnega lesa bora, smreke in breze z lupilnim strojem VK-16, priklju- čenim na traktor. Ogledali smo si p·roizvodnjo lupilnih strojev in na skladišču smo videli poleg družine lupilnih strojev za razne dimenzije lesa tudi reducirni stroj, ki stanjša deblo za 20 cm oz. ga oblikuje v valj (z 80-60 cm) ter mobilne Jupilne garniture, ki drobnejši les tudi oklestijo, razrežejo in delno sortirajo. Zve- deli smo tudi, da izdelujejo celotna centralna skladišča za velike predelovalc.e drobnega lesa, kjer izredna hitrost gibanja lesa zahteva še posebno kvalitetno opremo. Tovarna Suomen Autoteollisuus v Karjaa (SISU) proizvaja v maloserijski proiz- vodnji težke zelo kvalitetne kamiona za specialno uporabo, med drugimi tudi za gozdarstvo. Zanimive so rešitve pogona, ko s hidravličnim dvigom tretje osi po- večajo obremenitev pogonske osi na težkih terenih ali pogon prikolice kamiona s hidravličnim motorjem. V tovB!rni FISKARS smo spoznali široko paleto njenih proizvodov od žebljev, nožev, gozdarskega orodja do hidravličnih kamionskih nakladalnikov. Proizvajajo nakladalnike samo za les zelo različnih moči od 50 do 180 kNm. V proizvodnji nakladalnikov skoro vse sestavne dele sami izdelujejo, le hidravlika je deloma švedska. Izdelajo okrog 600 raznih nakladalnikov letno. Družba LANNENTEHTAAT v Sakyla, kjer so družabniki številni majhni last- niki, se je razvila iz sladkorne tovarne in danes poleg sladkorja proizvaja še krmila, konzervira živila, izdeluje bagerja in kmetijske stroje ter proizvaja sadike PO! paperpot metodL Pri tem je zanimivo, da ne prodaja samo proizvodov ampak npr. pri drevesnih sadikah celotno tehnologijo od semena do saditve. Po svetu preučijo najprej razmere in se s tehnologijo proizvodnje sadik prilagajajo pogojem pogozdovanja v deželi, kjer gradijo drevesnice. Zanimivo je, da so se, čeprav z mrzlega severa dobro znašli pri osnovanju drevesnic v vročih deželah (Libija). 399 Demonstrirali so nam priključek traktorja za sajenje sadik, kjer stroj sam že precej avtomatizirano polaga sadike v zemljo, tako da se je zmanjšala telesna obremenitev delavca, ki rokuje s strojem· Ogledali smo si še proizvodnjo bager- jev, ki jih na Finskem s posebnimi priključki uporabljajo tudi gozdarji za kopanje jarkov pri izsuševanju močvirnih gozdnih tal. Pri družbi AHLSTROM smo si ogledali proizvodnjo papirja, njegovo opleme- njevanje s folijami in premazi, tiskanje in konfekcioniranje. S ponosom so nam pokazali čistilno napravo za odpadno vodo, kjer del ujetih usedlin lesnih vlaken vračajo v proizvodnjo papirja. Družba ima tudi precejšnjo gozdno posest. S po- datki ter grafikoni so nam pokazali tudi razvoj njihove tehnologije pridobivanja gozdnih lesnih proizvodov in vlaganja v biološko reprodukcijo ter gradnjo cest. Tovarna LOKOMO v Tampere je druga največja kovinska tovarna ogromnega koncerna RAUMA-REPOLA, ki poleg kovinske industrije (npr. ladjedelništvo) združuje tudi proizvodnjo lesa (4 milijone m3) in predelavo lesa. Zanju izdeluje celotno tehnično opremo. Je tudi največji finski izvoznik žaganega lesa. LOKOMO poleg velike proizvodnje jekla, proizvodnje težkih hidravličnih dvigal in strojev za gradnjo cest proizvaja tudi stroje za sečnjo, izdelavo in spravilo lesa. Izdeluje zgibne polprikolice (nosilnost 8,9 in 15 ton) ter stroj za sečnjo in izdelavo (har- vester) tako za kratek kot tudi za dolg les. Naslonili so se namreč na raziskave, ki so pokazale da proizvodna veriga: sečnja z motorko, obdelava lesa s pro- cesorjem in prevoz z zgibno polprikolico v primerjavi z verigo stroj za sečnjo in izdelavo (harvester) + zgibna polprikolica nima bodočnosti in zato proizvajajo harvester za uporabo v raznih pogojih dela. Pri tem ne mislijo samo na tehniške rešitve (računalnik v harvesterju) ampak še zlasti na izbiro prave tehnologije, na njeno učinkovitost in gospoda·rnost, na kvaliteto dela (poškodbe sestaja) in ne nazadnje na ergonomsko oblikovanje dela. Njihove varnostne kabine so izo- lirana proti vročini in hrupu, imajo gretje, ki ga je mogoče uravnavati, nastav- ljiv sedež, človeku prilagojene ročice ipd. Poleg osnovnih dveh strojev izdelujejo še stroje za druge tehnologije proizvodnje lesa (polprikolica za redčenje, bager in sekalni stroj, feller-buncher, procesor). VALMET je koncern podoben RAUMA-REPOLI. Proizvaja avione, orožje, ladje, p·apirne stroje, tirna vozila, nakladalnike, merilne instrumente, tekoče trakove, traktorje in gozdarske stroje. Usmerili so se v proizvodnjo dveh strojev za sečnjo in izdelavo in sicer stroja za podiranje (feller) in stroja za obdelavo (procesor za kleščenje, prežagovanje in sortiranje). Proizvaja tudi zgibne polprikolice no- silnosti 8, 9 in 12 ton. Na najtežjo pravzaprav montirajo tudi stroj za podiranje, pa tudi hidravlični oplen za vlačenje dolgega lesa. Ponašajo se s traktorsko kabino z najnižjim nivojem ropota na svetu v njej (79 dBA). Varnostne kabine gozdarskih strojev so tudi po preglednosti in prostornosti res prilagojene človeku - ročice so dvojne in sedež je vrtljiv, tako da traktoristu pri nakladanju ni treba obračati telesa. Ob koncu strokovne ekskurzije smo spoznali še veliko družbo za proizvodnjo in predelavo lesa PUULAAKI, ki ima svoje gozdove in proizvodne obrate po vsej Finski. V gozdarstvu (proizvodnja 3,5 milj. m3 lesa) ima zaposlenih 1800 ljudi, 20 strojev za sečnjo ·in izdelavo, 100 zgibnih polprikolic in 100 kamioniov. Na terenu so nam pokazali transport lesa po vodi in sicer spuščanje celotnega tovora kamiona v jezero, izdelavo splavov in vožnjo skozi kanale ter pridobivanje lesa s tehnološko verigo: harvester PIKA 75, zgibna polprikolica, kamion. Močan vtis je napravila zlasti hitrost, s katero ob pomoči računalnika stroj opravi sečnjo in izdelavo (kleščenje, podiranje,· prežagovanje, sortiranje) srednje debelega drevja, seveda v golosečnji. Presenetile so nas prodajne cene oz. proizvodni stroški tako drobnega kot debelejšega lesa, ki znašajo le polovico cen pri nas. Občutili 400 smo, da lahko s svojo visoko produktivnostjo Skandinavci res diktirajo svetovne cene lesa. Ogled večje žage v družinski lasti (Pohjan Saha) v Quovesi nas je presenetil z neredom, zastarelostjo nekaterih naprav in s pomanjkanjem vsakršne skrbi za varno in zdravo delo, česar vsega na Finskem nismo bili vajeni. Nasprotno pa je bil vtis ob obisku že 1910. leta ustanovljenega gozdarskega študentskega centra univerze Helsinki v Hyytiala izredno ugoden. Center ima 150 ležišč in številne laboratorije za praktičen pouk in za raziskovalno delo. študentje gozdarstva (letno od 1000 kandidatov sprejmejo na študij 80) v tem centru pre- bijejo po prvem letniku 13 tednov od maja do septembra pri praktičnem pouku. Nekateri se še kasneje med študijem vračajo na praktično delo. V centru ob jezeru sredi gozda se odvijajo tudi razni tečaji za druge fakultete helsinške univerze in tečejo tudi zanimivi interdisciplinarni znanstveni poizkusi {ekološke raziskave). Poleg opisanega bogatega strokovnega dela je bilo potovanje na Finsko tudi turistično zanimivo. Ogledali smo si Helsinke, Turku in Tampere, za konec tedna smo z ladjo obiskali Leningrad, na povratku domov pa smo se ustavili v Zurichu. Vsak udeleženec zanimivega potovanja se je vrnil domov poln strokovnih in drugih vtisov. dr. Marjan Lipoglavšek MEDNARODNI SIMPOZIJ V OKVIRU CELOVšKEGA LESNEGA VELESEJMA Letošnji simpozij v okviru 27. celovškega lesnega velesejma je imel naslov Dopolnilno izobraževanje v gozdarstvu. štirje referenti in razpravljalci na simpo- ziju so ugotovili, da je za nadaljnji napredek gozdarstva, zlasti za povečanje produktivnosti, kljub številnim že vpeljanim oblikam izobraževanja nujno stalno dopolnilno izobraževati kadre v gozdarstvu na vseh ravneh. Prof. dr. G. Speidel iz Freiburga je ugotavljal v svojem referatu Dopolnilno izo- braževanje v Nemčiji, da poteka v nemškem gozdarstvu dopolnilno izobraževanje v zadovoljivem in v vedno večjem obsegu. Za nadaljnjo uspešnost tega izobraže- vanja je treba izbirati oblike, ki so čim bliže praktičnemu delu, najbolje v obliki tečajev s praktičnimi nalogami. Prav tako mora biti nadaljnje izobraževanje na- črtno in organizirano. Zagotovljena naj bo neka oblika kontrole uspešnosti. Veikko Palosuo s Finske je v referatu Dopolnilno izobraževanje na Finskem prikazal, kako je organizirano in kako pomembno je neprestano izobraževanje lastnikov gozdov ter delavcev in uslužbencev njihovih združenj. Ta združenja so na Finskem namreč nosilci napredka v zasebnih gozdovih. še zlasti je dopolnilno izobraževanje pomembno v deželi, kjer je gozdarstvo zelo pomembno v narodnem gospodarstvu. Prikazal je delovanje njihove organizacije TAPIO, katere glavna naloga je ravno dopolnilno izobraževanje v gozdarstvu. Prof. A. Trzesniowski, direktor avstrijskega zveznega gozdarskega šolskega centra v Osojah je v referatu Gozdarski izobraževalni centri Avstrije prikazal zgodovino razvoja sedmih avstrijskih izobraževalnih centrov, njihovo dejavnost pri rednem in dopolnilnem izobraževanju. Bodočnost za uspešno delo vidi v tem, da postanejo centri povezava med znanostjo in prakso (preizkušanje novosti), da pri pouku vedno bolj uveljavljajo ergonomska načela gozdnega dela, da uskladijo ponudbo s potrebami izobraževanja ter koordinirajo svoje delo. 401 Foto P. Kumer: Točka s helikopterjem. Direktor spodnjeavstrijske kmetijske zbornice L. Strenn je v referatu Potrebe gozdarstva po izobraževanju kritično ocenil razmere v Avstriji na področju dopol- nilnega izobraževanja in predlagal, da je treba na tem področju koordinirati delo različnih centrov, vsebinsko in časovno uskladiti programe, dopolnilno izobraziti gozdarske učitelje, zagotoviti sredstva in literaturo ter vpeljati neko vrsto prever- janja uspeha izobraževanja. V razpravi so sodelovali že vnaprej izbrani diskutanti, in sicer avstrijski zvezni poslanec ter predsednik sindikata H. Pansi, predsednik skupnosti gozdarskih zvez Avstrije E. Metzler, predsednik štajerske podeželske mladine H. Schwab, ing. G. Caprez iz švicarske gozdarske centrale Solothurn in dr. M. Lipoglavšek iz biotehniške fakultete Ljubljana. Medtem ko so prvi trije osvetljevali avstrijske razmere pri gozdarskem dopolnilnem izobraževanju s svojih stališč, sta zadnja dva prikazala gozdarsko izobraževanje v svojih deželah. Splošna razprava je bila bolj skromna in simpozij pravzaprav ni imel namena dati konkretnih rešitev, pač pa naj bi bil vzpodbuda za reševanje problemov, na katere je naletelo dopolnilno izobraževanje v gozdarstvu. Zanimanje za simpozij ni bilo ravno veliko {okrog 250 udeležencev) in manjše kot za simpozije prejšnjih let. Značilno za stanje v gozdarskem šolstvu je, da ravno učiteljev z gozdarskih šol, ki jim je bil simpozij namenjen, ni bilo med udeleženci. Tudi iz Slovenije so se simpozija udeležili le predstavniki gozdnih gospodarstev Celje, Slovenj Gradec in Maribor. Ob jugoslovanskem dnevu na sejmu je celovški velesejem podelil posebno priznanje za krepitev sodelovanja med deželama prof. Zdravku Turku. čestitamo! Ekskurzija v Osojske Ture,· ki je bila naslednji dan prirejena za vse udeležence simpozija je bila zanimivejša od samega simpozija. S številnimi prikazi s področja gojenja gozdov, varstva gozdov in gozdarske mehanizacije je pokazala, kako 402 Foto P. Kumer: Spodnašalna kapa (Fallboy) - pripomoček za podiranje v gostih mlajših smrekovih sestojih. mora biti dopolnilno izobraževanje s pomočjo šolskih objektov v gozdu, čimbolj naravno in blizu praksi. Ekskurzija je bila tudi zanimivo organizirana. Posamezni prikazi so bili razporejeni kot ob učni poti in udeleženci so se prosto sprehajali med njimi in se tam, kjer jih je objekt bolj zanimal pač dalj časa zadrževali. Kljub temu in kljub številnim demonstracijam ni bilo nobenih časovnih zamud. Ekskurzija je postregla tudi z nekaterimi idejnimi in tehničnimi novostmi pri pri- dobivanju gozdnih proizvodov. Lahko bi ji očitali le pretirano propagando uporabe kemičnih sredstev pri gnojenju, negi in varstvu sestojev, ponesrečen cirkuški prikaz spravila lesa s helikopterjem ter včasih preveč komercialno obarvano pri- kazovanje tehničnih sredstev. Sam velesejem je bil prenatrpan z vsem mogočim razstavljenim blagom, ki ni imelo nobene povezave z gozdom ali lesom in vnaša zmedo v vtis o napredku gozdarske in lesnoindustrijske tehnike. Značilno je morda, da so težki stroji za pridobivanje lesa morali odstopiti prostor številnim manjšim in cenejšim tehničnim rešitvam. Ta usmeritev kaže, da dela v gorskih gozdovih ni mogoče talhlodišče« ni na mestu (str. 421 v naslovu). Ravno tako je nesporno in znano, da sega gozdarstvo pri nas do oddaje gozdnih lesnih sortimentov predelovalni industriji ali po- trošnikom in torej izdelava in krojenje ob- levine ne spadata v primarno predelavo lesa, ne glede na to, kdo in kje ga opravlja (str. 422, 425 itd.). žaganje hlodov je vedno po nekem ~~na­ menu« {str. 424-426 itd.), toda s tem še ne vemo nič določnega ali zadostnega. Treba je dodati »po določenem namenu•< ali za "določeno uporabo«, "PO naročilU<<, »po konvencionalnem namenu« ali podobno, ali pa bi moral biti nnamen•< v članku pred- hodno opredeljen. Pri žaganju po principu največjega izko- ristka je v članku (str. 426 itd.) menda miš~ ljen volumni izkoristek za razliko od vred- nostnega, ki je pomembnejši, ni pa vedno identičen z volumnim. Na str. 430, v naslovu n2-7-1 Naprava za merjenje vodnega parametra«, bi bilo treba dodati: >•to je premera oblovine«, ker gre za določen parameter in želimo biti jasni. Oz- načbe QM in LM so nemške in odveč. Trditev, da je ozko grlo na CMS lupilni stroj, ni na mestu, ker je to praviloma če­ lil na ali krojilna žaga, kar je splošno znano in to občutijo vsa naša obstoječa CMS (str. 435). Skoda, da pretirana navlaka izrazov »kom- pleks« in .. sistem« ponekod moti jasnost vsebine. Toliko - ne spuščajoč se v sam slog in vsebino članka - da bi se z jasnostjo in doslednostjo še povečal učinek pisanja. To bi bilo verjetno lahko doseglo tudi uredni- štvo Gozdarskega vestnika s pomočjo ustrez- nega strokovnega pregleda. prof. Zdravko Turk Hvalevredna je seveda skrb za slovenšči­ no in ustrezno strokovno izrazje; uredništvo to skrb tudi pozdravlja. Vendar je uredništvo hl