Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ ŠTEVILKA 33. — LETO XI.	9. SEPTEMBER 1972
»Aparati« Ljubljana
Nadaljnja rast in izgradnja tovarne
Že nekaj let sera smo priče nenehnemu in hitremu razvoju naše tovarne električnih aparatov v Ljubljani. Visoka je njena vsakoletna rast proizvodnje, a leto za letom prizadevanja delovnega kolektiva rodevajo načrtovane rezultate. Da pa bi videli tovarno v naslednjih
letih, povzemamo iz to rektorja Iva Klešnika o hodnjih sedmih letih.
Po daljših strokovnih razpravah smo za našo tovarno sprejeli pred časom ambiciozen, vendar po mojem trdnem prepričanju, dosegljiv srednjeročni načrt razvoja. S* tem načrtom smo si začrtali pot, ki je tudi v skladu z razvojem, kakršnega je doživljala v svetu elektronska industrija v preteklih 10 letih.
, Razumljivo je, da bo potrebno za 'potrojitev proizvodnje v letu 1975 v primerjavi z letom 1971, vložiti mnogo truda pa tudi sredstev v stroje, zgradbe in obratni kapital.
Za izgradnjo tovarne smo si začrtali naslednji program:
1.	V letih 1972 in delno 1973 dograditev tehničnega trakta na Savski cesti, adaptacija galvanike in preureditev sedanje orodjarne v restavracijo.
2.	V lotu 1974 začetek in dokončanje cca. 2500 m2 velike hale v Šiški za potrebe signalno-varnostnih naprav.
3.	V letu 1976 začetek in dokončanje za potrebe montaže relejev.
________glasila sestavek di-
predvldeni rasti tovarne v prl-
Srcdstva, ki bodo potrebna za tako izgradnjo, bodo večja kot smo jih v tem času sposobni ustvariti, zato računamo na sodelovanje bančnih hiš, katere bi nam pomagale s krediti, kot so pomagale pri dosedanjih gradruah. žo danes vemo, da bo pridobivanje kreditov zelo težka naloga, saj pomeni poskus stabilizacije našega gospodarstva tudi zmanjšan obseg posojil za investicije.
Neodvisno od problemov, ki jih pri- tej nalogi vidimo že danes, pa moramo biti optimisti in storili bomo vse kar je potrebno, da potrebni proizvodni prostori ne bodo ovira za izvršitev ambicioznih proizvodnih nalog iz srednjeročnega plana razvoja tovarne.
Sedaj je že tudi čas, da pogledamo dalje od nalog, ki smo si jih začrtali do leta 1975, Ce ta naloga, izražena v vrednosti proizvodnje pomeni leta 1975 za 260 milijonov dinarjev, potem naloga za leto 1980 pomeni za 500 milijonov dinarjev proizvodnje.
Na Laborah v Kranju potekajo gradbena dela na novi zgradbi za elektronsko telefonijo po do ločenem načrtu. Vse kaže, da bo predvidena otvoritev ob koncu decembra letos tudi realizirana. Slika: pogled na sedanji lzgled gradnje, seveda pa se le-ta lz dneva v dan spreminja
» Elektromehanika « Kranj
Tudi v Kranju primarij kuje delovne sile
Naslednje leto 80 milijard S din proizvodnje^ — Pomanjkanje delavcev pereč problem —
Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja šef kadrovske službe v kranjski tovarni — IVAN CVAR.
Sirjenje proizvodnje sili Elektromehansko, da vneto išče nove sodelavce. Koliko novih delavcev boste rabili naslednje leto?
Elektromehanika predvideva do 1973. leta 70 milijard S din proizvodnje. Povečanje znaša 18 %. V tem znesku niso upoštevane elektronske telefonske centrale META. CONTA 10 C, kjer predvidevamo okrog 10 milijard S din proizvodnje. Planirano je, da bomo povečali produktivnost v naslednjem letu za okrog
9 do 10%, zato bomo morali naslednje leto na novo zapo-šiiti cca 500. novih sodelavcev, Ker priučevanje, predvsem v • telefoniji, traja od 6 do 11 mesecev, smo že sedaj začeli z intenzivno akcijo zaposlovanja novih delavcev, priučeva-nja in priprav za leto 1973.
Je akcija uspela?
Rezultat ni tak, kot smo pričakovali, čeprav smo izvedli močno akcijo po šolah in prek časopisov. Skoraj vsa industrija v Kranju potrebu-
je novo delovno silo. Mladi-naj ki smo jo v Iskri pričakovali, se ni zaposlila v želenem številu, ker je bilo več mest razpisanih, kot je bilo možnosti. Zaradi pomanjkanja delovne sile smo povečali proizvodnjo na Blejski dobravi. Pripravljamo novo zaposlitev 50 žensk. Do 15. oktobra bo tam zaposlenih cca 400 sodelavcev, prostorske ka. pacilete pa nam večjega šte. vila zaposlenosti ne omogoča, jo. Tudi v Lipnici računamo, da bomo za naš obrat dobili nekaj novih sodelavcev.
Kakšna je zadevna situaci.
ja v Kranju?
^fed kratkim smo poročali, da se je obrat števcev v kranjski tovarni preselil v prenovljene prostore, ki jih Je še doslej uporabljal obrat avt. tel. naprav. Prostori so svetli in moderno urejeni, zato se zaposleni ugodno počutijo
V Kranju je stvar težja. Po zdajšnji oceni bomo lahko za drugo leto dobili le okrog 200 delavcev. Ker bo, kot vse ka. že, ekspanzija trajala tudi na. slednja leta, bo vsekakor treba formirati nove obrate širom po Sloveniji - oz. tam, kjer je delovna sila na razpolago. Morda se bodo za sodelovanje odločile tudi Iskrine organizacije, ki imajo delov, no silo, ne pa dovolj naročil, O tem še nismo premišlje. Vali. Povefnr da na Gorenjskem delovne sile hi, in da jo zato nekatera podjetja »uva. žajo« iz drugih področij 'Slo. venije oz. celo iz drugih republik, vendar je ta delovna sila zelo draga. Kranjska tovarna bo morala čimprej najti zadovoljivo rešitev tega . zelo perečega problema.
Proizvodnja kranjske tovarne zahteva dokajšnja število strokovnih kadrov, Jih tudi primanjkuje?
(Dalje na 3. strani)
»Instrumenti« Otoče
Kratki sestanki — uspešna metoda dela
Na vprašanja našega sodelavca odgovarja predsednik sindt-kata tovarne INSTRUMENTI Otoče — Ing. JANEZ TRELC
Na gradbišču bodočih prostorov naše Poklicne šole pri Litostroju hitijo izrabljati ugodno vreme. Pogovor z direktorjem Izobraževalnega centra Litostroj v zvezi z našo šolo prihodnjič
»Predsednik sindikalne po. družnice sem približno leto in pol. Pred tem sem bil taj. nik sindikata del. enote v Kranju, kjer kake posebne politike nismo vodili. Tukaj je bilo treba začeti samostojno. Večjih problemov nismo imeli, saj smo uvedli tako metodo dela, da za .vsak problem ali pa vsako vprašanje, ki ga je treba rešiti, skličemo kratek sestanek. Praktično nimamo nalog, ki ne bi bile izvršene, ker jih rešujemo sproti, tako da se nobena stvar ne more pozabiti, ne zastarati.
• »
Pred javno razpravo o osnutku nove ustave SFRJ
BEOGRAD, 30. 9. — Osnutek celovitega besedila jugoslovanske ustave be pripravljen za široka javno razpravo bržčas že pred koncem leta — je povedal član sekretariata predsedstva zvezne konference SZDL Ivica Lovrič, ki v tem forumu vodi dejavnost glede sprememb v našem poiltičnem sistemu. Lovrič je ob tem dejal, da se bo SZDL do konca letošnjega leta v svoji dejavnosti usmerila prav na vprašanje političnega sistema.
Ko je podrobneje govoril o usklajevanju dejavnosti SZDL s spremembami v političnem sistemu, je Lovrič poudaril, da bomo izvedli pomembne organizacijske spremembe. Med drugim se bo spremenil tudi statut organizacije Socialistične zveze — toda vloga in položaj SZDL v našem političnem sistemu se ne bosta bistveno spremenila.
V Socialistični zvezi nismo naše organizacije nikoli smatrali za klasično partijo je ob tem dejal Ivica Lovrič — temveč smo menili, da je to organizacija za dosega-
nje demokratskega dogovora. SZDL pomeni samo nekakšen okvir, ki nadomešča sistem več strank — okvir, ki v njem lahko pridejo do izraza mnenja vseh organiziranih in neorganiziranih družbenih struktur, pa moramo takšno vlogo SZDL tudi v prihodnje še popolneje uresničevati. V SZDL je tudi arena za pomemben del politične akcije Zveze komunistov, ki mora s težo argumentov zagotoviti v SZDL sprejemanje najbolj naprednih rešitev.
Ustavne spremembe spreminjajo dosedanjo vlogo
SZDL v volilni dejavnosti. Doslej se je SZDL neposredno angažirala samo v fazi volilnih priprav, ko pa so volitve minile, je SZDL nekako čakala spet na nove volitve. Uvajanje delegatskega volilnega sistema pa bo po novem opredelilo dejavnost SZDL v stalno aktivnost — saj bo SZDL spremljala delo delegacij v skupščinah na vseh ravneh, spremljala pa bo tudi dejavnost skupščin nasploh.
Mnenja, da bo osnutek celovitega besedila nove ustave
SFRJ dokončan še pred koncem letošnjega leta, je Ivica Lovrič oprl na doslej zelo uspešno, demokratično in javno delo koordinacijske komisije za ustavna vprašanja.
Dosedaj delo in priprave glede druge faze ustavnih sprememb, je rekel, je privedlo do tega, da so bili doseženi dogovori skoraj ob vseh ključnih vprašanjih. Koordinacijska komisija, ki se bo oktobra spet zbrala, bo potemtakem zlahka dokončala svoje delo.
Jesenski zagrebški velesejem
Po hudih poplavah v Pomurju
Dosedaj Iskra namenila več kot dva odstotka
Sečina Iskrinih organizacij je namenila 2 % enomesečnega žitnika, nekatere pa tudj več v Sklad za pomoč Pomurju.
Po dobrem mesecu je težko opisovati kako so se tisoči»» s Prekmurske ravnine kt iz Slovenskih goric upirali podivjanim vodam Mure, Lendave, Ščavnice hi Pesnice, da bi oliranili, kar se je obraniti dalo, zakaj vodna ujma je spremenila Ravensko, Dolinsko in Mursko polje v skoraj nepregledno jezero. Da bi bila nesreča še večja, so se nad Pomurjem trgali oblaki, hudourniki so razrili ceste, podirali gospodarska poslopja in ogrozili tovarne; toča je domala oklestila mlado rast
na prisojnih legah vinorodnih
gričev.
Samozavestni Prleki in žilavi Prekmurci so bili pripravljeni, da se sami spoprimejo s stisko, vendar je bila Ie-ta prevelika. Na pomoč je priskočila cela Slovenija. Solidarna akcija je že navrgla prek 240 starih milijonov. Tudi Iskra se je zavzeto odzvala tej akciji. Do zdaj je večina organizacij namenila 2 % od enomesečnega zaslužka, nekatere pa tudi več. Vse kaže, da bo celotna Iskra zbrala za pomoč Pomurju prek 120 milijonov starih dinarjev.
Letošnji jubilejni zagrebški velesejem — odprli so ga
7.	septembra — naj bi potolkel vse dosedanje rekorde: 630C domačih in tujih razstav-Jjalcev je na. 265.000 kvadratnih metrih razstavilo okoli
300.000	izdelkov, od blaga za široko potrošnjo do najnovejšega računalnika četrte generacije; pričakujejo. 80.000 poslovnih ljudi iz tujine in pripravljajo 100 strokovnih razgovorov s približno 8000 udeleženci.
Po teh številkah se bo letošnji zagrebški velesejem skorajda lahko začel kosati z Ieipziškim in hannoverskim sejmom, že sedaj pa ima glede razstavijalcev in poslovnih aranžmajev zelo ugledno tretje mesto med tovrstnimi vsakoletnimi sejemskimi prireditvami v Evropi oziroma na svetu.
Nad teden dni bo v 40 razstavnih paviljonih videti proizvode več kot polovice jugoslovanskih poslovnih partnerjev. Se pomembneje je, da bodo na tej mednarodni sejemski prireditvi polno zastopane skoraj vse članice
največjih svetovnih gospodarskih grupacij: EGS, SEV, EFTA. Mnogo je razstavljavcev iz nerazvitih dežel, prvič pa se predstavljata LR Koreja in Bangladeš. Razstavljajo v celoti proizvajalci iz 55 dežel.
Tudi jugoslovanskih predstavnikov je letos rekordno število: 1300. Enakovredno ph so zastopane vse republike. Slovenija pa bo po dosedanjih podatkih zavzela 27 do 30 % razstavnega prostora, namenjenega jugoslovanskemu gospodarstvu.
Jesenski velesejem v Zagrebu bo letos imel izrazito poslovni značaj. Ne gre samo za trgovanje, pač pa zato, da bi naši in tuji gospodarstveniki utrdili stalne poslovne-tehnič-ne stike.
Po svojem posebnem namenu in po številu razstav-Ijalcev bo torej jesenski mednarodni velesejem gospodarska manifestacija izjemnih razsežnosti.
Prihodnjič bomo kaj več zapisali o sodelovanju Iskre na letošnjem jesenskem velesejmu v Zagrebu.
Naša dejavnost je bila tudi v tem, da smo poživili in or. ganizirali športno dejavnost, Imamo tudi dobrega športne, ga referenta Jožeta Trevna. Financiramo tudj treninge naprimer za kegljače vedno prispevamo za stezo itd. Smu. čarji so kar marljivi Pred kratkim smo zelo dobrega zgubili. To je bil tov. Faganel, ki je zdaj mladinski tajnik na občinskem mladinskem komi. teju v Radovljici. Na vsa zimska tekmovanja pošljemo smučarsko ekipo. Tudi strcL ci delujejo. Pri strelcih in kegljačih imamo tudi precej dobro žensko ekipo. Vse pa, noge, kjer je zanimanje tudj podpremo.
Organiziramo razne obdari, tve kot na primer za 8. marce, obiskujemo tiste bolni» ke, ki so že dalj. časa v stale» žu, za Novo leto obiščemo upokojence in težje bolnike m jih tudi obdarimo.
Sodelovanje s samouprav, nimi organi je dobro. Prak. tično-ni bilo primera, če smo neko stvar pravilno zastavili, da ne bi bila sprejeta pri samoupravnih organih. Na po. slovne odločitve vplivamo sa. mo prek članov odbora, ki so v organih upravljanja. Infor. miranje teče standardno prek oglasnih desk in prek informacij, ki jih dobijo člani delavskega sveta. Glede kolektivnih sestankov menim, da dokler ni hudih problemov v tovarni, taki Sestanki niti ni so nujno potrebni; kolektiv jih tudi ne zahteva. Pred kratkim je bil imenovan odbor za informacije. Izdajali bomo namreč interni list, v kakšnih intervalih bo izhajal ne vem, menim pa, da bo za nas najbolj ustrezal občasni oz. po potrebi.
Kulturo je pri nas prevzela. kulturna skupnost v Ra» dovljici. To je kar v redu. Zaenkrat še nimamo sklenjene pogodbe, je pa stvar priprav. Ijena. Na vsakega'zaposlenega bi prispevali nekaj denarja, s tem pa bi pomagali financirati predvsem gledali» ške predstave. Pri prvi pred» stav; sem bil kar presenečen. Zmanjkalo je- kart. in sma nekaj ljudi morali zavrniti (dobili smo prek 100 kart). Te karte plača kulturna skupnost, mi pa jih dobimo brezplačno.
Zaostalimi sindikati sodelujemo samo prek odbora, ka. kega neposrednega sodelova. nja nimamo z nobeno organu zacijo^i Glede delovanja sind. odbora ZP menim, da je kar v redu, čeprav se mJ včasih zdi, da so sestanki preredko. Ne bi bilo napak, če bi nas tudi pismeno večkrat informirali o važnejših pr* blemih, vendar je osebni kontakt veliko boljši. Izoblikuje se mnenje in vidiš kako r®-sli j a drugi. Več ljudi več ve. Te prakse naj ne bj opustili-*
Iskrini tovarni »Elektromotorji« in »Gospodinjski aparati« pomemben faktor v gospodarstvu škofjeloške občine
Ka vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja predsednik občinske skupščine Škofja Loka — TONE POLAJNAR.
Kot predsednik občinske skupščine šk. Loka dobro poznate poslovanje podjetij v tej občini, nas pa predvsem zanima sodelovanje obč. skupščine z Iskro oz. z »Elektromotor, ji« Železniki Jn »Gospodinjskimi aparati« Reteče?
Lahko rečem, da je sodelovanje z Islkro zelo dobro. Obe tovarni, to se pravi tovarna elektromotorjev v Železnikih in tovarna gospodinjskih aparatov v Retečah pri Škofji Laki zaposlujeta nad 1.200 delavcev, kar predstavlja več kot 14 »/o vseh zaposlenih v občini. Že ta podatek zgovorno kaže, da mora biti pozornost občine velika, prav tako pa sta tovarni kot pomemben sestavni dol prav gotovo zainteresirani za celotno stanje gospodarstva v občini.
Katera izmed navedenih tovarn je močneje povezana z delovanjem občine?
Tovarna Elektromotorjev v Železnikih je z delovanjem občinske skupščine izredno močno povezana, saj so v posameznih predstavniških organih občinske skupščine, to se pravi razen v občinski skupščini ter posameznih svetih in komisijah, ki sodelujejo vzporedno in ki delajo za obč. skupščino, vključeni najaktivnejši delavni obč. skup-ičine, istočasno pa so prav ti ljudje, ki vodijo in predstavljajo vodstvo tovarne. Že po tej plati je to sodelovanje treba razumeti kot dobro, ki
ne meji samo na najosnovnejše in najožje potrebe, ki jih skupščina občine čuti do delovne organizacije oz. delovna organizacija do občine, pač pa so to delavci Iskrine tovarne elektromotorjev v Železnikih hkrati tudi najpomembnejši ustvarjalci občinske politike nasploh.
Tovarna v Železnikih ima tudj obrat v Idriji. Menite, da je investiranje v drugih občinah perspektivno?
Obrat v Idriji nas močno zanima. Menim, da so v tovarni elektromotorjev v Železnikih pravilno ugotovili, da se zaradi pomanjkanja delovne šile v Železnikih ni mogoče dalje razvijati, če ne dobijo novih delavcev. Ocenjujem, da bo naše gospodarstvo nasploh, mislim občinsko gospodarstvo, moralo slediti Iskrinemu zgledu, da ne bo mogoče .graditi novih kapacitet oz. novih tovarn tam, kjer ai delovne sile, ampak da se bodo morale delovne organizacije iz lega področja pojavljati z investicijami na tistih področjih, kjer je delavce še mogoče dobiti. Tovarna Iskra v Železnikih vsekakor lahko računa vsako leto le na določeno povečanje števila zaposlenih, saj tam dela »Niko«, Alples«, »Tehtnica«, »Čevljarna« in drugi Obrati. Vse te delovne organizacije lahko računajo letno maksimalno na cca 50 do 100 notah delavcev. Potrebe to
Tudi v Kranju primanjkuje delovne sile
(Nadaljevanje s 1. str.)
V naši tovarni je 210 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, 550 s srednjo, 1300 s poklicno šolo, drugi pa so polkvalifi-črani in nekvalificirani delav. ci. Zaposlenih je 58 % žena. Kadrovske naloge, ki so pred nami predvsem zaradi novega sistema v elektronski telefoni, so zahtevne, vendar moram reči, da smo sedaj le dobili dokaj mladih sodelavcev s fakultetno izobrazbo, ki ttno jih pridobivali širom po Sloveniji. Potrebe so velike in le s težavo bomo zadovolji, li naloge. Predvsem ne smemo pozabiti, da moramo strokovnjake primerno nagrabiti in jim nuditi stanovanje.
Iskrina srednja šola je v ,em letu dala le 9 tehnikov,
ki so se zaposlili pri nas. Tudi po anketi, ki smo jo izvedli v 4 letniku ob koncu šolskega leta je pokazala, da ni večjega interesa za zaposlitev pri nas. Le 12 se jih je zaenkrat odločilo za Iskro, mnogi bodo nadaljevali študij na fakultetah, ostali pa so se odločili za druga podjetja. Ta šola namreč pokriva potrebe tehnikov za celo Gorenjsko.
Tudi kadrov s poklicno šolo nam primanjkuje. Srednji kadri bodo nekje zadovoljili naše potrebe, težje pa bo s poklicnimi delavci. Letos imamo najmanjši dotok. Zelo se pozna zniževanje vpisov pred leti. Vse kaže, da bo v naslednjih letih situacija boljša, saj je tudi vpis večji.
Ben
varne elektromotorjev Iskra — tovarne v Železnikih pa so prav gotovo večje. Ta tovarna se ne more zadovoljevati s 30 ali 50 novimi delavci letno, zato je to njeno investiranje v. Idriji vsekakor zelo pomembno, po mojem mnenju tudi zelo perspoktiv-
Kaj menite o zaposlovanju v tovarni »Gospodinj, škili aparati« Reteče?
Vse kaže, da pri zaposlovanju m pridobitvi nove delovne sile v- tovarni gospodinjskih aparatov (prejšnja Elra) v Retečah pri Škofji Loki že nastajajo problemi, čeprav je tovarna locirana na področju, ki zajema dosti močni naselji Reteče, Godešič, vasi prek Sore, Pan gard, Gosteče in Draga, razen tega pa še nekatera naselja, ki niso več v naši občini. Dobršen del delavcev' iz tega področja namreč odhaja bodisi na ddlo v Škofjo Loko, v Medvode, v Kranj in Ljubljano. Verjetno bodo morali samoupravni organi in vodstvo računati, da bodo delovno silo črpali, vzgajali in pa štipendirali predvsem iz bližnjega področja.
So vam znani vzroki za nizke OD v prej imenova. ni tovarni?
Razmeroma nizki osebni dohodki v tovarni so po mojem mnenju razlog, ki ga je treba iskati najmanj v' treh smereh. Prvo je treba upoštevati to, da je Elra v preteklih letih z razmeroma majhno družbeno pomočjo veliko investirala, zato je močno obremenjena z anuitetami. Tovarna je v preteklih letih namreč dosegla izreden razmah, saj se je v nekaj letih razvila iz majhne obrti v pomembno delovno industrijsko organizacijo na področju občine. Zaradi velikih investicij in velikega povečavanja proizvodnje so delavci morali in še odstopajo velika sredstva iz akumulacije za povečevanje obratnih sredstev in odplačevanje anuitet. To je po mojem mnenju eden izmed osnovnih vodikov; posledica so razmeroma nizki osebni dohodki v občini, gotovov>a je, da so ošebni dohodki v tovarni daleč izpod občinskega poprečja. Drug vodik je verjetno v tem — predstavniki te tovarne in samoupravni organi te tovarne namreč dostikrat očitajo — da delitev dela v okviru Iskre še ni bila izvedena tako, kot je bilo predvideno takrat, ko se je Elra priključevala Iskri. Zdi se mi, da bi bilo potrebno to delitev dela v Iskri
čimprej izvršiti. Zadevno je že tekel razgovor s predstavniki Iskre. Generalni direktor je prejšnji teden dejal, da se bo v okviru samoupravnih organov Iskre -za-'vzemal za to, da bi bila pogodba realizirana oz. da bo v novem branžnem sistemu dobila tovarna v Retečah proizvodnjo, ki bo akumulativnej-ša.
Kaj menite o dokaj močni fluktuaciji?
Fluktuacija je največkrat oprta • na delovne odnose in osebne dohodke. To je povsod. Kako zavirati ta proces je stvar samoupravnih organov. Dejstvo je, da bogatejše organizacije lažje dobijo kadre oz. da le-le z boljšimi OD strokovno siromašijo manj bogata podjetja. Isto je tudi z medsebojnimi odnosi, le tla tu ni potreben denar. Oboje imeli pa je »tombola«, kot pravimo.
če bi kdo želel investirati v vaši občini, kje so še proste kapacitete in na razpolago delovna sila?
Proste kapacitete so predvsem na področju Poljanske doline. To je .po mojem mnenju konkretno Gorenja vas z
Okolico in pa Poljane z okolico. Tu bi se dalo morda dobiti kakšnih 200 do 300 delavcev.
V Gorenji vasi je več podjetij, ki tam močno delujejo. Gorenja vas bo čez nekaj let verjetno precej drugačna, kot je zdaj. Čez nekaj let se nam zna narediti to, kar je značilno za Idrijo in Jesenice.
(Dalje na 6. strani)
Umrl
je pesnik
Cene
Vipotnik
V soboto, 2. septembra, je za posledicami možganske kapi umrl pesnik In urednik — svetnik pri Cankarjevi založbi CENE VIPOTNIK, rojen 11. no. vambra 1941 v Zagorju ob Savi.
Cene Vipotnik je začel in dozorel v družbi tistega rodu slovenske in teli. genoe, ki je pokazala sadove svoje zrele ustvarjalnosti že pred drugo svetovno vojno.
Poezija Ceneta Vipotnika, zbrana v knjigi Drevo na samem in razvrščena v troje izpovedno značilnih poglavij Pusta zemlja, Zvezda ubogih in Svitani-ce, se je skoraj dve desetletji vraščala v slovenski kulturni prostor, ob Izidu zbirke pa je takoj dobila svoje enkratno, ne. spremenljivo mesto.
Slovenska kultura zgub. Ija s prezgodnjo smrtjo Ceneta Vipotnika tndi dragocenega urednika in uredniškega spodbujevalca takšnih knjižnih Zbirk, kot sta Bela krizantema in Sto romanov. Po svoji poklicni usmerjenosti je bil Cene Vipotnik romanist. S tega področja je pomembno tudi njegovo prevajalsko delo.
Z dragocenim pesniškim in pomembnim uredniškim delom, odhaja Cene Vipotnik v zgodovino svojega naroda, kajti Cene Vipotnik je bil ustvarjalna osebnost v «slovenski kulturi.
Mii
-	..TkA v .
; o -f kv»~
■ ,
1
»f
»¡¡¡1 V,'	'
mrn&M,
sit . i r gL»	„r .<rj.
h m H	*4
m
§fey t
.....
mg
| > fpl ■C !k^
SSf**
Sp
'Tlip
Po poročilih bo Iskrin obrat relejnih enot na Blejski Dobravi v kratkem zaposloval prek 400 delavcev. To je skrajna meja, saj so kapacitete zgradbe \ celoti zasedene. Na sliki: pri pletenju žičnih oblik
»Elementi« Ljubljana
Potrebe trga, zlasti za izvoz, terjajo v obratu v Setjerneju vedno več izdelkov
Kakor je v bližnji preteklosti položaj na svetovnih tržiščih zavrl povpraševanje po elementih, tako se je letos znova okrepila konjunktura in tako je obrat tovarne elementov za elektroniko »Upori« v Šentjerneju iz težavnega obdobja spet zašel v položaj, ko sproti ne' more izdelati dovolj potenciometrov in uporov, ta bi z njimi zadovoljil potrebe na tržišču.
Glede na obstoječe delovne prostore, s katerimi razpolaga zdaj 786-članski delovni kolektiv, lahko rečemo, da so proizvodne zmogljivosti v celoti izkoriščene, čeprav na
drugi strani potrebe po njihovih izdelkih nenehno rastejo.
V začetku letošnjega poslovnega leta so se tu lotili pogodbenega dela na domu in tako uspeli v dobršni meri povečati proizvodnjo potenciometrov, da bi tako zadostili vsaj najnujnejšim povpraševanjem na tržišču. Nekako trideset kooperantov so našli v Šentjerneju, jim priskrbeli potrebne naprave in z njimi sklenili pogodbo. Določili so tehnika in vzdrževalca, ki sta jih seznanila s proizvodnjo potenciometrov in uporabo naprav in kar brž
Serija peči za karbonizacijo uporov, ob njej delavca Ivan Kregar in lože Premru
V letu kvalitete
V	okviru realizacije programa leta kvalitete v Jugoslavi. ji je vse več sestankov in posvetovanj namenjenih napredovanj^ kvalitete proizvodov in njihove sigurnosti. Predstavniki raziskovalnih organizacij, zbornic in podjetij izmenjavajo mnenja o tem, kar je bilo do sedaj narejenega in kar je še potrebno storiti. To se predvsem nanaša na kontrolo kvalitete, posebno tistih proizvodov, ki so predmet zunanjetrgovinske izmenjale.
V	državah z razvito industrijo, je, kakor nam kaže praksa, na področju električ- . nih in elektronskih proizvo-
’ dov precej razčiščena situacija. Vidimo lahko, da na teh proizvodih obstajajo razni znaki za kvaliteto: znak vsklajenosti s standardom, znak varnosti, znak kvalitete, znak zaščite proti motnjam itd. Poleg teh znakov obstaja možnost mednarodnih priznanj teh znakov ali s strani mednarodne komisije za pravila atestiranja elektrotehnič. nih proizvodov, ali s strani Organizacij za mednarodno
priznanje atestov. V Jugoslaviji to stanje ni najboljše. Vemo, da je pri nas uvedeno označevanje za odstranjevanje radijskih motenj. Obstajajo zakonski predpisi za opozorila za življenjsko nevarnost, ki pa predpisujejo te znake samo na delovnem mestu. Svet elektroinženirjev in tehnikov je v Jugoslaviji uvedel znak za kvaliteto, ki pa ni obvezen. Zato ga je v Jugoslaviji osvojilo samo okoli 30 proizvajalcev. Teža. ve se pojavljajo pri izviru elektrotehničnih proizvodov, ko morajo naši proizvajalci v vsaki državi, v katero želijo izvažati, predhodno atestirati svoj proizvod, da dobijo od. govarjajoči znak. Posledice so: naraščanje stroškov in podaljševanje rokov dobav., To pa seveda znatno zmanjšuje našo konkurenčnost na tujem tržišču. Za vključevanje v mednarodne sisteme kontrole kvalitete, zanesljivo, sti proizvodov je uvajanje znakov o kvaliteti nujno potrebno. Proizvajalci in prodajalci se zato morajo prilagoditi takim zahtevam tržišča.
so bile mimo začetne težave. Danes z zadovoljstvom ugotavljajo, da se je povečanje obsega proizvodnje poteencio-metrov z delom na domu d9-bro izkazalo, saj vsi ti zunanji sodelavci delajo marljivo, z vso odgovornostjo in zato kvaliteta njihovih izdelkov ne zaostaja za le-to v obratu.
Proizvodnjo potenciometrov in uporov so v Šentjerneju letos nasproti lanskemu letu močno povečali, še večji pa naj bi bil porast v prihodnjem letu. Pri/uporih na primer računaio, da jih bodo letos izdelali 280 milijonov kosov, v prihodnjem letu pa naj bi njihova proizvodnja narasla na 500 milijonov kosov. Največji delež, tako pri potenciometrih, kakor tudi pri uporih bo seveda šlo v izvoz, saj so že sedaj pretežni del svoje proizvodnje namenili tujim tržiščem, ker je odjem na domačem sorazmerno skromen. Porast proizvodnje uporov z letošnjih 280 na 500 milijonov kosov v prihodnjem poslovnem letu, bo vsekakor zelo velika naloga in spričo že sedaj tesnih prostorov težko rešljiva, kajti prav gotovo ni lahko v istih prostorih skoraj za 50% povečati proizvodnjo; Tudi ves strokovni kader v obratu se bo moral močno zavzeti, da bo pripravil tako obsežno proizvodnjo.
Vprašanje pravočasne dobave materiala k sreči ne predstavlja kdove kakšnega problema, saj si odgovorne službe v tovarni prizadevajo sproti odpravljati težave, ki jih ustvarja nelikvidnost in drogi pojavi. Tako izpolnjevanje proizvodnega načrta
Iz montaže potenciometrov v Šentjerneju
Marija Juršlč In Janez Grubar pri sortiranju upor:, v
poteka v redu in računajo, da bo marljivi delovni kolektiv svoje letošnje obveznosti v redu izpolnil in tako ustvaril ugodne pogoje za nadaljnje povečanje obsega proizvodnje v prihodnjem letu.
V obratu v Šentjerneju pa ne skrbijo samo za rast obsega proizvodnje, pač pa razširjajo tudi asortiman svojih izdelkov, da bi tako kar najbolje reagirali na zahteve tržišča. Pri uporih izbor svojih izdelkov razširjajo na primer na večvvatne upore, katerih doslej še niso izdelovali. Prav tako pa izpopolnjujejo tudi prozvodnjo potenciometrov z novimi tipami, novimi po obliki, po tehnologiji in po uporabnosti. Razen omenjenega pa so se uspešno lotili tudi proizvodnje elektronskih
svetlobnih regulatorjev in vn ste tipov elektronskih napetostnih regulatorjev za industrijske namene, s katerimi se na trgu dobro uveljavljajo.
Po tem bežnem zapisu že lahko vidimo, da delovnemu kolektivu v Šentjerneju ne manjka dela, pa tudi ne man ljivosti, o čemer govorijo podatki o izpolnjevanju proizvodnih obveznosti. Zlasti razveseljivo je, da so se tako dobro uveljavili na tujih tržiščih in prav zato jim je želeti, da bi se jim posrečilo ob predvideni rasti proizvodnje sproti odpravljati težave pri novi opremi, pa tudi, da bi našli možnosti, kako čimprej razširiti svoje delovne prostore, ki bodo tako povečano proizvodnjo omogočili.
Avtomatske proge za izdelavo uporov
»Elektromehanika« Kranj
OBVESTILA
Aktiv mladih samoupravljalcev — forum za izmenjavo mnenj
Na redili letni konferenci ZMS v Elektromelianiki je bil izvoljen nov tovarniški komite, za predsednika pa Bojan Klemenčič, diplomirani inženir elektrotehnike, zaposlen v tehničnem razvoju ATN v kranjski tovarni. Je član ZK in poslovnega odbora tovarne. Kljub zaposlenosti se vneto udejstvuje v mladinski organizaciji, pri čemer mu služijo določene izkušnje iz dijaških let. Na razna vprašanja je dal naslednje odgovore:
»Kako naj bi potekalo delo ZM tovarne v tej mandatni dobi?«
»Največji poudarek pri delu ZM v tovarni je namenjen komisijam in sekretariatom po obratih. Komisije, ki jih je trenutno 6, so nosilci akcij za določena področja, sekretariati po obratih so zadolženi za mobilizacijo čim širšega kroga mladih v posameznih planiranih akcijah, predsedstvo pa je forum, kjer se akcije planirajo, koordinirajo in kontrolira izvajanje.«
»Kaj je že storjenega od zastavljenega programa?«
»V splošnem lahko ugotovimo, da že uresničujemo posamezne v programu postavljene naloge. Res je, da to ne poteka vedno dovolj hitro, vendar je važno, da se je vsa stvar premaknila. Najvažnejša dejstva so predvsem naslednja: širok krog mladih sodeluje v delu samoupravnih organov tovarne in obratov, kar ni samo zasluga ZM, temveč predvsem veliko razumevanje s strani ZK in sin-
V Elektromotorjih so sorazmerno mladi, saj je povprečna starost 28 let. Vseh mladincev pa je 350. Torej zares mlad kolektiv.
Večkrat se srečajo tucli izven tovarne ali kar je še lepše, v tovarni popoldne. Vsega se polotijo. Letos so odšli zastopniki na Dugi otok na delovno akcijo v kamp MIR. Drugi so doma kopali jame Za ograjo okrog tovarne. Po. Sebnega drena pri delu ni bilo, vendar: »važno je sodelovati«, ko smo že v času olim-piiade.
Organizirali so »Aktualne razgovore«, štiri plese, izlet v Goriška brda, pa še in še. «es jim ni dolgčas.
Problem zase pa je kraj in okolica. Železniki počasi postajajo mesto, pa niso še mesto. Splošen slovenski primer le to. Kino vrti pred 30—40 gledalci filme z divjega zahoda, kluba ni, niti poštenega gostinskega lokala, kjer bi se dalo ob soku poklepetati. Pri 'qko številnem mladem ob-
dikata. Sklican je tudi ustanovni sestanek Aktiva mladih samoupravljalcev, ki naj poživi delo mladih v samoupravnih organih, hkrati pa
Predsednik ZM Elektromehanske — dipl. ing. Bojan Klemenčič
približa samoupravljanje širokemu krogu mladih. Doseženo je dobro sodelovanje z ZK. Storjeni so prvi koraki
činstvu bi se kino le lahko oziral nanje in zasedba bi bila potem tudi boljša.
Nujen pa je mladinski klub. Zanimivo je, da je pred - leti že bil, oziroma v istih prostorih še je lokal, ki ima na reklami napisano z veliki, mi črkami: Možnost družabnih iger. Žal pa je to čisto navadna gostilna. Seveda, finance so zašepale, začeli so točiti alkohol, šef kluba je nabavil obrtno dovoljenje, in danes: gostilna več.
Poglavje zase pa je sprejem mladih delavcev iz drugih krajev. Domačini se praktično ne družijo z njimi. Z razširitvijo »Elektromotorjev« in sosednjega »Alplesa« še je priselilo prek 200 tujih — večinoma mladih delavcev. Kraj in ljudje jih ne absorbirajo, še po letu, dveh, ostajajo tujci. Na tem področju ima mladinska organizacija hvaležno in nujno delo. Upamo, da bo ZM naredila, kar od nje pričakujemo.
K. F.
za večje aktiviranje mladih komunistov . v ZM,; ustanovljen je klub OZN skupno s ŠC »ISKRA«; v kiatkem bo izšla druga številllca glasila MI; formirana je ekipa, katere delovno področje je problem informiranosti mladih; vzpostavljeno je sodelovanje z mladimi v SC Iskra na dovolj široki osnovi; komisije v precejšnji meri izvajajo zastavljene programe; predsedstvo se že vključuje v problematiko proizvodnih odnosov v tovarni. Izmed večjih akcij komisij lahko omenimo obisk tov. Mihe Marinka, prireditev ob dnevu mladosti in izvedbo športnega tekmovanja za prehodni pokal mladinskih aktivov Kranja.«
»Ali srečuješ težave pri izvajanju zastavljenega programa in v čem se odražajo?«
»Največje težave so pri pridobivanju širokega kroga mladih za delo v ZM. Zlasti je to pomembno zaradi velikosti delovne organizacije. Obstaja še cel niz drugih, vendar so te najpomembnejše.«
»Kako te upoštevajo družbeno politične organizacije in organi samoupravljanja kot predsednika mladine?«
»Vsi imajo precejšnje razumevanje za delo mladine. To lahko ugotovimo kljub neuspeli akciji v zvezi z ureditvijo počitniškega centra na Dugem otoku v mesecu maju. Še najbolj pa bo to razumevanje lahko prišlo do izraza v prizadevanjih, da bi mladina Elektromehanike dobila svoje lastne prostore. Upam, da bodo tudi takrat vsi ustrezni forumi dali mladini podporo.«
»Kakšna naj bo vloga mladih v samoupravnih organih?«
»Da bi ugotovili kar najbolj plodno sodelovanje mladih v samoupravnih organih, smo ustanovili Aktiv fnladih samoupravljalcev. V okviru tega aktiva, ki bo najtesneje sodeloval s predsedstvom TK ZM, se bo obravnavala najvažnejša problematika, ki bo na dnevnem redu samoupravnih organov. To bo forum za izmenjavo mišljenj, ugotovitev, predlogov itd. Stališča, ki naj zastopajo interese mladih proizvajalcev, bodo posredovana samoupravnim organom. Upam, da bo tako prisotnost mladih v samoupravni strukturi tovarne našla svoj. odraz v njihovi aktivnosti. Prav nobenega pomena nima, če imamo še tako veliko število mladih v samoupravnih organih, če ti ne opravičijo zaupanja celotnega kolektiva.«
Jože Perko
»Elektromotorji« Železniki
Dovolj torišč dela za mladino
POPUST PRI ŽELEZNIŠKEM TRANSPORTNEM PODJETJU SLOVENIJE
Zveza društev telesnih invalidov obvešča, da imajo starostni in invalidski upokojenci, torej telesni invalidi, na podlagi sklepa delavskega sveta Združenega železniškega transportnega podjetja Slovenije pravico do 50 procentnega popusta od redne vozne cene na železnici- v Sloveniji vključno z relacijo Divača—Pula— Divača, v neomejenem številu.
Potrebno je le, da upokojenec pokaže odrezek o nakazani invalidski ali starostni pokojnini in dobi! bo vozovnico za polovično ceno.
Družinski član ali spremljevalec invalida oziroma upokojenca ima pravico do 25 procentnega popusta od redne cene s pogojem, da ob nakupu vozovnice zahteva še legitimacijo K-15, ki jo dobi pri blagajni, kjer prodajajo železniške vozovnice.
Ta popust velja samo za Slovenijo in Istro, ker ostale republiške skupnosti železniških transportnih podjetij še niso sprejele podobnega sklepa.
S predlogom, da bi imeli 50 procentni popust na železnici vsi člani Zveze društev telesnih invalidov, glede na finančne težave slovenskih železnic šc zaenkrat niso uspeli.
OPROSTITEV PLAČEVANJA RTV NAROČNIN
Radio televizija Ljubljana, obračun naročnin, Vojkova 1/1 sporoča, da po sklepih UO RTV Ljubljana, sprejetih na sejah' v mesecu decembru 1970 ter marcu in septembru 1971, so lahko invalidi s 100 % telesno okvaro po predpisih o invalidskem zavarovanju oproščeni plačevanja naročnine za prvi radijski in prvi. TV sprejemnik.
Invalidi uveljavljajo oprostitev naročnine s:
1.	prepisom odločbe o 100 % telesni okvari I. stopnjo
2.	prepisom odločbe o tuji negi in pomoči
3.	prepisom odločbe o 100 % invalidnosti I. oziroma II. stopnje vojaških vojnih invalidov.
Oprostitev velja od L naslednjega meseca po predloženih dokumentih in samo za tekoče koledarsko leto. Torej je potrebno, da upravičenec vsako leto znova prosi za oprostitev.
OPROSTITEV PLAČEVANJA PRISTOJBIN ZA CESTNA MOTORNA VOZILA
Na podlagi odloka o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila (Uradni list SRS, št. 2/72) so poleg vojaških vojnih in nekaterih vojaških mirovnih invalidov oproščeni plačevanja pristojbin za cestna motorna vozila (osebni avtomobili in motorna kolesa) tudi delovni invalidi z 80 °/o ali večjo telesno okvaro ali s telesno okvaro,, ki ima za posledico 60 % ali večjo prizadetost spodnjih okončin (nog), če je vozilo namenjeno za njihov osebni prevoz.
Da je delovni invalid oproščen cestne pristojbine ob prvi ali ponovni registraciji motornega vozila na vsakih 12 mesecev, mora imeti odločbo o priznanju svoj-stva delovnega invalida in odstotek telesne okvare, če tega nima, naj si na pristojni invalidski komisiji zavoda za socialno zavarovanje preskrbi dopolnitev odločbe.
Prosimo, da o tem obvestite svoje člane, za katere smatrate, da so lahko koristniki omenjene olajšave, ki znaša od 50,00 do 1.100,00 din letno, odvisno od delovne prostornine motornega vozila. Kdor je po 26. L 1972 že plačal cestno pristojbino, pa je po Odloku te oproščen, lahko dobi vrnjeno. '	.	'
,	Franc STAJNAR,
tehnični sekretar ZDTI
• DELATT KVALITETNO — DELATI GOSPODARNO 9 VLAGANJE V KAKOVOST SE NAJBOLJE OBRESTUJE
9 ALI JE TVOJE DELO VEDNO KVALITETNO? 9 ZAŠČITNI ZNAK ISKRA — IZPRIČEVALO KAKOVOSTI ®
»Elektromotorji« Železniki
Ml GRADIMO
Pri nas gradimo odkar pomnimo. Vedno nove in -nove potrebe so. Pred leti smo imeli v montaži tako gnečo, da je eden od delavcev rekel, da niti pljuniti ati več kam, zato smo zgradili novo, zračno in svetlo montažno halo. Danes je užitek pogledati po čistem prostoru, kjer se 250 parov pridnih rok neumorno giblje v delovnem ritmu.
Pa je bilo treba urediti plinske peči in zopet smo imeli »zidarje pri hiši«. Postavili smo plinsko postajo, javarji so se stiskali v tako tesnih prostorih, da nas je bilo strah zamje, še bolj pa
različnih inšpektorjev. Zato smo postavili veliko in soddb. no livarno, ki bo vsak čas vseljiva. Livarji se že veselijo primernih in potrebnih delovnih pogojev'.
"Ugotovili smo tudi, da je pri odhodih in prihodih tako velika demokracija, da smo že blizu popolnega »samoupravljanja« navzočnosti pri delu. Naš »investitor« je stvar vzel v roke in zrasla je lična ograja, v načrtu pa je še živa meja in rešena bosta dva problema hkrati: malo več reda bo in okolica bo še lepša.
O idrijski novi montažni
hali je bilo v ISKRI že precej napisanega, vendar menda še nihče ni povedal, da je s tem, ko smo v Idriji odprli obrat, rešen problem brezposelnosti v Idriji, zlasti žensk, ki v-rudniku niso dobile primernega dela.
Letos smo zgradili tudi novo Iskrino telefonsko centralo. Zdaj lahko marsikaj opravimo hitro prek telefona, saj je več priključkov, in prav zato ne bo več nepotrebnega tekanja.
Nehal bom naštevati, sicer bo kdo še pomislil, da se hvalimo. Živimo in rastemo pa.
K. F.
Republiški svet ZSS o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Udeleženci posveta so soglašali, da je treba pri oblikovanju pokojninske osnove Uvajati dovolj učinkovite eko-|omsko-socialne korektive, s čimer bi zmanjševali še vežno velike razlike v osebnih
Izdatki ZDA
Plani ameriške industrije za leto 1972 poleg zmanjšanih državnih subvencij planirajo povečano investiranje v raziskave in razvoj za 400 milij. $, to je na 17,6 mlrd. $. Ti podatki so rezultati ankete new yorške založniške hiše McGraw-Hill. Če upoštevamo porast prometa industrije pa lahko zaključimo, da izdatki za raziskave relativno upadajo. V letošnjem letu bo ameriška industrija dala za raziskave in razvoj 2,32 % od prometa proti Z,47 % v lanskem letu in 2,95% v letu 1962, ko so bila relativna vlaganja najvišja. Trdijo, da so mnogi proizvajalci razočarani zaradi nezadovoljivih rezultatov, ki so jih dali napori vloženi v raziskave in razvoj.
V proizvodnji električnih
(Nadaljevanje s 3. strani)
Glede na odprtje rudnika urana v Žirovskem vrhu, kjer bo po vsej verjetnosti zaposloval predvsem moške delavce, moramo računati na to, da bodo to predvsem delavci, ki bodo verjetno prihajali iz drugih področij Slovenije ali pa Jugoslavije, nekaj pa bo tudi domačinov. Gorenja vas bo postala nov pomembnejši center, kjer so bodo formirale nove družine. Verjetno bo treba računati tudi na to, da bi žene ali pa otroke teh rudarjev zaposlo vali v Gorenji vasi.
Ima obč.' skupščina interes, da bi ZP ISKRA še Investiralo v tem področ-
dohodkih. Seveda pa bodo ti korektivi toliko manj nujni, kolikor bolj bo dozorevalo samoupravno sporazumevanje.
Usklajevanje pokojnin je precej podrobno uredil že
zvezni zakon, zato so udeleženci današnjega posveta menili v glavnem samo to, naj se pokojnine tudi v prihodnje usklajujejo z gibanjem osebnih dohodkov aktivnih zavarovancev in v skladu z gibanjem življenjskih stroškov. Podrobneje bi to .področje uredili z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
Glede načina financiranja so menili, naj bodo vir oseb. ni dohodki, a ne edini vir. Kot drugi vir so predlagani vrednost osnovnih in obrat nih sredstev, priporočili pa so tudi, da se prouči še mož. nost tretjega vira — ostanka dohodka oziroma dobička. Slišati je bilo med drugim mnenja, da kaže v pokojninski sistem vnašati čimmanj fraz o minulem delu.
Republiški svet je soglašal, naj dodatna zaposlitev upokojenca začasno vplrva na višino njegove pokojnine, vendar nekega določenega minimuma ne bi kazalo obremenjevati. Kolikšen naj bo ta minimum, bo najbrž dognala javna razprava, na današnjem posvetu pa je bilo slišati mnenje, da tudi pri najvišjih dopolnilnih dohodkih upokojenca ne bi smeli zmanjšati pokojnine za več ko 50 odstotkov. Višina omejevanja pokojnine naj bo tolikšna, da upokojencev ne bo destimulirala pri dodatni zaposlitvi.
Najbolj je razvnela duhove razprava o beneficiram delovni dobi. Naposled 60 zavzeli stališče, da je treba v prvi vrsti zaustaviti trende širjenja benefi-kacije tako, da dosežemo učinkovitejše zboljše-vanje delovnih pogojev'. Zakon naj bi dal podlago za zmanjševanje potrebe po be-nelikaciji, politiko in prakso na tem področju pa bi kazalo prenesti v samoupravno sfero. Mcrda bi bilo dobro ugotoviti, kje so tista delovna mesta, kjer bo širša družbena solidarnost še potrebna, kje pa bi jo omenjevali, oziroma ukinjali in prepustili morebiti delovnim organizacijam samim.
za razvoj in raziskave
strojev in v industriji telekomunikacijskih naprav se predvideva povečano vlaganje za 2 % — na 4,5 milij S- Samo firma American Telephone and Telegraph Co predvideva povečanje izdatkov za 11,2% — na 3,95 milij. $, tako da verjetno mnoga druga podjetja nameravajo zmanjšati svoja vlaganja v raziskave in razvoj. Posebno pozornost vzbujajo planirani izdatki za raziskave in razvoj v industriji profesionalnih in znanstvenih instrumentov, ki velja za industrijo v ekspanziji. Isto velja za raziskave okoli problemov zaščite oko. lja. Po mnenju založniške hiše McGraw-Hill pa so ti izdatki še vedno premajhni za vzdrževanje konkurenčne spo. sobnosti v mednarodnih razsežnostih.
Iskrini tovarni...
ju In, ali bi občina sodelovala pri financiranju?
Brez dvoma, da bi skupščina občine oz. druge zainteresirane organizacije, med drugim tudi banka s področja občine skušale prispevati kar največ. Ni nobenega dvoma, da so stvari kot so pridobitev zemljišč, lokacija, urbanistično načrtovanje in stvari, ki investicijo spremljajo, zalo pomembne. Skratka, občina bi pokazala ves interes. Kakor mi je poznana nova shema organizacije Iskra, bo imela iskra svojo interno banko in verjemite, da bomo zelo zadovoljni, če bo ZP Iskra ugotovila, da je področje škofje Loke primerno za nove investicije. ABC
ISKRA — Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki
razpisuje prosto delovno mesto
GLAVNE KUHARIČE
v tovarniški menzi
Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Pogoji: KV kuharica ali priučena kuharica z daljšo prakso v obratih družbene prehrane z večletno prakso.
Ponudbe pošljite na naslov: »Elektromotorji« Železniki, kadrovska komisija.
ISKRA — Tovarna usinerniških naprav Novo mesto v ZP Iskra Kranj
razpisuje prosti delovni mesti za
1.	Vodjo PRODUKCIJE
2.	VODJO NORMIRSKE SLUŽBE (ponovno)
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod L: višja strokovna izobrazba strojne smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj ali srednja šola strojne smeri in pet let ustreznih delovnih izkušenj;	•
pod 2.: višja strokovna izobrazba elektro ali strojne smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi oseb. dohodkov. Prijave vložite v 15 dneh po objavi.
ISKRA — Tovarna industrijske opreme Lesce
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1.	VODJA OPD
2.	ORGANIZATORJA
3.	VEČ KLJUČAVNIČARJEV
Poleg splošnih, z zakonom določenih, morajo kandidati izpolnjevati še tele pogoje:
1.	: višja strokovna izobrazba strojne smeri s 5 let prak-
se, od tega vsaj 2 leti na enakem ali podobnem delovnem mestu ali srednja strokovna izobrazba strojne smeri, z 10 let prakse, od tega vsaj 5 let na enakem ali podobnem delovnem mestu;
2.	; višja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali višja
organizacijska šola z dveletno prakso;
3.	: pridobljena ustrezna kvalifikacija in odslužen vo-
jaški rok.
Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi sredstev za OD. Ponudbe pošljite v 15 dneh od dneva objave oglasa odboru za medsebojna razmerja.
VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA MARIBOR
Maribor, Razlagova 14, poštni predal 259, telefon številka 25-160
ŠTUDIJSKO ORGANIZACIJSKE ENOTE:
Prva stopnja:
EKONOMSKO-FINANCNI ODDELEK:
—	bančna smer — Ba,
—	finančna smer — Fi,
—	smer za knjigovodstvo in informatiko — Ki.
—	splošno komercialna smer — SK, EKONOMSKO-KOMERCIALNI ODDELEK:
—	turistično-gostinska smer — TG,
—	zunanjetrgovinska smer — ZT. _
Druga stopnja:
EKONOMSKO-KOMERCIALNI ODDELEK - K. EKONOMSKO-FINANCNI ODDELEK - F, EKONOMSKO-ORG AN IZ AC1JS KI ODDELEK - O, TEHNIŠKO-EKONOMSKI ODDELEK - TE, '
—	komercialna smer,
—	organizacijska smer.
Tretja stopnja:
ODDELEK ZA MARKETING - M.
ZNANSTVENO RAZISKOVALNE ENOTE:
INŠTITUT ZA FINANCE IN BANČNIŠTVO INŠTITUT ZA MARKETING INSTITUT ZA ORGANIZACIJO INŠTITUT ZA TUJE JEZIKE
»Avtomatika« Ljubljana
V obratu v Višnji gori bi radi delali se vec
Že dolgo nismo pisali o obratu tovarne za elektroniko in avtomatiko v Višnji gori, zato smo temu marljivemu kolektivu košček prostora posvetili danes, da bi našim bralcem vsaj na kratko povedali kako in kaj delajo.
Tilka Kobal navija tuljave za nizkofrekvenčne ojačevalnike GR
Joža Zupanc obdeluje tuljave za televizijske medfrekvence

Lojzka Uršič navija nihajne tuljave za zvočnike
V	obratu v Višnji gori je zaposlenih 80 delavk in delavcev, njihova glavna proizvodnja pa je — proizvodnja med-frekvenčnih transformatorjev, delajo pa tu razen tega še zvočnike in druge sestavne dele, ki jih potrebujejo v matični tovarni.
V	letošnjem poslovnem letu so v Višnji gori še nekako dobro založeni z delom, le več bi radi delali na področju zvočnikov, saj je ta del njihove proizvodnje zaradi težav pri plasmanu tovrstnih izdelkov letos že tako zmanjšan skoraj na polovico v primerjavi z lanskoletno proizvodnjo.
Na ostalih proizvodnih področjih je- dela za sproti, pa tudi z materialom in podse-stavi letos nimajo kdo ve kakšnih težav, saj vse to red- ' no dobivajo iz matične tovarne. Nekaj težav imajo le s transistorji, ki jih uvažajo. Proizvodnji v tovarni Avtor malika je v celoti prilagojen njihov proizvodni načrt, spričo razpoložljivih zmogljivosti pa bi morda tudi na drugih proizvodnih področjih lahko delali več in tako doprinesli še večji delež k skupnemu gospodarskemu učinku tovarne.
Ko se/je letos na Pržanu pokazala potreba po pospešeni dejavnosli na področju proizvodnje gramofonov, so približno šest tednov pomagale delavke iz obrata v Višnji: gori, ki so jih dnevno z avtobusom vozili na Pržan. Zdaj seveda celotni delovni kolektiv spet normalno dela v Višnji gori.
Tovarna za elektroniko in avtomatiko je pred časom prispevala 50.000 din za asfaltiranje priključka na avtocesto, nato je prispevala še 10.000 din k asfaltiranju ceste mimo obrata, člani delovnega kolektiva pa so se ob tej priložnosti odrekli enodnevnega zaslužka in pred kratkim so tako asfaltirali tudi prostor ob tovamišekm objektu, ki je tako na zunaj dobil lepši videz.
■ ■
:s
Bfl
Bfl
sa
ea
El
BB'
KB
BS
BS
1*01
EB
M
mm
BS
BS
BB
as
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Vpisovanje abonentov za sezono 1972 - 73
od 4. do 16. septembra 197Z vsak dan razen sobote im nedelje v pisarni gledališča, Titov trg 6, drugo nadstropje soba št. 55, od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Letos razpisujemo naslednje abonmaje:
RED PREMIERSKI premakljiv ČETRTEK PETEK
četrtek popoL.nc petek popoldne
Cena abonmajev za sezona 1972/73
Vrsta
RED KOLEKTIVI RED KOLEKTIVI RF.D DIJAŠKI T. RED‘DIJAŠKI II.
Redni abonma 8 predstav
Dijaški abonma 8 predstav
L—V.
VI,—IX.
X,—XIÎI.
I.— II. balkon III.—IV. balkon
112,0Ü
96.00
72.00 96,09
72.00
60,00
50.00
36.00 •50,00
36.00
sa
BI
BB
E3
Bil
63.
BI
na
na
•a
na
BB.
BB
:s
BB
KB
BB
53
mm
BS
mm
BS
P°8led na tekoči trak za izdelavo nizkofrekvenčnih ojačevalnikov za gramofone
Člani Eleklromehanike bodo imeli izredni popust, sajj bo sindikalna podružnica prispevala k vsaki abonmajski vstopnici po 50 N- din. Tako bo npr. cena vstopnici od I. do V. vrste, ki je sicer 112 N din le 62 din, od VI. do IX. vrste (96.-) 46 din, od X, do XIII. (72.—) 22 din, balkon od I. do II. vrste (96.—) 46 din, od III. do IV. vrste (72.—) 22 din. Izreden doprinos sindikata kaže, da se je le-ta vneto lotil naloge kulturnega poslansLva, zato obstoja prepričanje, da bo v kranjski tovarni kot tudi v obratih izven tovarne ugoden odziv.
OKVIRNI REPERTOARNI NAČRT 1972/73 PREŠERNOVO' GLEDALIŠČE Veliki oder:
Johann Nestroy: UTOPLJENCA
Eugène Labiche: FLORENTINSKI SLAMNIK
Jože Javoršek: POROČNA NOC (noviteta)
Ivan Potrč: KREFLOVA TRILOGIJA Miha Remec: MRTVI KURENT Mirko Zupančič: SITUACIJE Bertold Brecht: IZJEMA IN PRAVILO William Shakespeare: MILO ZA DRAGO & SATIRIČNI KABARET Tone Svetinar UKANA Mali oder:
Slavko Grum: VČASIH BI NEKAJ RAD, TAKO
RAD (izbor iz proze)
Pavle Lužan: ŽIVELO ŽIVLJENJE (noviteta) Mladinska predstava:
& VELIKA ROPARSKA PRAVLJICA (po Capko-vih motivih)
Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK
OKVIRNI REPERTOARNI NAČRT 1972/73
GOSTUJOČA GLEDALIŠČA SNG DRAMA:
Roland Dubillard: NAIVNE LASTOVKE Angelo Ruzzante: VDOVA IZ ANKONÊ Josip Tavčar: LUNA V MEGLI
MGL:
Dušan Jovanovič: ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLAYBOYEV PO II. SVET. VOJNI Andrej Hieng: LAŽNA IVANA (Teden slovenske drame)
Georges Feydeau: DAMA IZ MAXIMA
Miloš Mikeln: STALINOVI ZDRAVNIKI Ivan Cankar: ROMANTIČNE DUŠE Witold Gombrcwicz: PRINCESA IVONA
Bertold Brecht: BOBNI V NOČI Franček Rudolf: TRNULJČICA PREVEC IN TRIJE PALČKI Mladinsko gledališče Ljubljana:
Erick Kästner: PIKICA IN TONČEK
Tudi letos je repertoar sestavljen iz nastopov Prešernovega gledališča ter gostujočih poklicnih gledališč. V želji za čim tesnejši kontakt z občinstvom je gledališče pri sestavljanju repertoarja upoštevalo nekaj osnovnih navodil, ki smotrno oblikujejo vsa razvita gledališka področja. Na prvem mestu je treba omeniti poudarek na domači dramski ustvarjalnosti; dalje željo po resnično živih, sodobnih, da ne rečemo problemsko aktualno gledaliških dogodkih; današnjemu času ustrezno vedre in v vseh smislih sproščene uprizoritve, ter upoštevanje-tistih tujih dramskih stvaritev, ki pomenijp resnično kvaliteto ali pa prepotrebno gledališko informacijo.
- Kolektiv PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA
SLG Celje:
SNG Trst:
PLANINSKI IZLET NA TRIGLAV 16. IN 17. SEPTEMBRA
Planinsko društvo Iskra je za 9. in 10. september pripravljalo letošnji tradicionalni pohod planincev Iskre na Triglav. Pri zagotovitvi prenočišč v planinskih postojankah pa se je zataknilo, ker so koče tedaj zasedene. Prisiljeni smo torej izlet prestaviti za teden dni, torej na 16. in 17. septembra. Vsi pogoji za predvideni pohod na Triglav, katerega smo podrobneje objavili v prejšnji številki Iskre, sicer ostanejo isti. Prijavite se polno številno!
ROBERT FISCHER
novi svetovni šahovski prvak
Ker je bilo med člani Iskre izredno zanimanje za . dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka, ob, javljamo kratek življenjepis novega prvaka Roberta
Fischerja.
Ameriški šahovski velemojster Robert Fischer je v boju 8 svetovnim šahovskim prvakom Spaskim zmagal z rezultatom 12,5 : 8,5 In postal enajsti šahovski prvdk v zgodovini te igre. Že samo podatek, da je najvišjo šahovsko lovorika nosilo do sedaj le deset šahlstov (Stei-nitz, Lasker, Aljehin, Euwe, Botvinlk, Talj, Petrosjan, Spaski) v 86 letih kolikor se igrajo dvoboji za naslov svetovnega šahovskega prvaka, pove, kako težko je doseči najvišji naslov.
Pohod do naslova svetovnega šahovskega prvaka je Bobby Fischer začel v Palmi de Mallorci leta 1970, ko je zmagal s tremi točkami prednosti v eliti najboljših velemojstrov na svetu pred Larsenom in Gejlerjem. Na tem turnirju je v igri s 14 velemojstri dosegel fantastičen rezultat 11,5:2,5 s tem, da je zmagal zapored v osmih zadnjih partijah. Nevsakdanje rezultate je dosegel tudi na naslednji stopnici do šahovskega prestola — na kandidatskih dvobojih. Najprej je odpravil Taj-manova s 6:0, nato Larsena s 6:0, na koncu pa Petro-sjana, tudi bivšega svetovnega prvaka s 6,2:2,5.
Dvoboj stoletja se je začel v Reykjaviku 11, julija letos in se končal v petek, 1. septembra. V 21 partijah je Fischer premagal Spaskega z 12,5:8,5 in tako je 29-letni Robert Fischer postal svetovni šahovski prvak.
Fischerjeva šahovska pot se je začela s sedmimi leti, ko je njegova mati objavila oglas v časopisu. »Iščem šahovskega učitelja in nasprotnikaza svojega sedemletnega sina«. Na ta oglas se je javil nestor ameriškega
iaha Herman Helms, ki je dal tudi prve napotke ma-emu Bobbyju. Z 12 leti je postal Fischer član manhat-fanskega šahovskega kluba v New Yorku, njegov drugi učitelj pa je bil Hans Kmoch, ki je tudi odkril nenavaden talent mladega šahista. Dve leti pozneje je Robert Fischgr postal članski prvak ZDA in že s 14 leti izrinil »najboljšega šahista zahodne poloble« Samuela Reshevvskega. Leta 1958, torej s 15 leti, je Bobby v Portorožu postal velemojster in'je bil hkrati najmlajši igralec vseh časov z naj višjim šahovskim naslovom. S 16 leti je prvič igral na turnirju kandidatov, kar se številnim uglednim svetovnim velemojstrom ni nikoli posrečilo. Na blejskem veleturnirju je leta 1961 osvojil drugo mesto za poznejšim svetovnim prvakom Mihai-lom Taljem in v konkurenci najboljših svetovnih velemojstrov, s čimer je dokazal, da je najmočnejši velemojster zunaj Sovjetske zveze. Potem so se vrstili še uspehi na ameriških prvenstvih, kjer je vselej, kadar je nastopil, osvojil prvo mesto, vrh pa je dosegel leta 1964, ko je zmagal s 100-odstotnim rezultatom. Nato so se vrstili nesporazumi na relaciji Fischer-FIDE, pika na i pa je bilo leta 1967, ko je Fischer zapustil medeonski turnir v Tuniziji sredi tekmovanja in potem se lep čas ni pokazal v šahovski areni. Kaže, da je bil dvoboj med Sovjetsko zvezo in preostalim svetom leta 1970 v Beogradu odločilen za povratek Fischerja v šahovsko areno in za pohod do naslova svetovnega šahovskega prvaka. Na povabilo za ta dvoboj se je Fischer nepričakovano odzval in potem še bolj presenetljivo pristal, da igra za reprezentanco ostalega sveta na drugi deski za Larsenom. Srečal se je s Petrosjanom in ga v štirih pinijah gladko premagal s 3:1. To je bil dokončen povratek Fischerja k šahu, življenjski cilj pa je Robert ’usoher dosegel 1. 9. z osvojitvijo naslova svetovneg* šju.uvskega. prvaka.
V Šentjerneju stevi.o članov PD Iskra raste
.	i	.
Kljub zanimanju, ki so ga prve dni letošnjega avgusta v obratu »Upori« naše tovarne elementov za elektroniko v Šentjerneju pokazali zlasti mladi člani delovnega kolektiva, nihče ni pričakoval tako številnega odziva. Že do kolektivnega dopusta, ki so ga imeli od 14. do 31. avgusta, so s propagando pobudniki ustanovitve lastne planinske sekcije v Šentjerneju pridobili 50 članov PD Iskra, te dni pa akcije še nadaljujejo in se bo število članov, ki še ogre. vajo za planinstvo prav gotovo še povečalo. Takšno zanimanje je nedvomno najboljše zagotovilo, da bo planinska sekcija -živela in se razvijala, z njo pa tudi planinska postojanka Iskre Na polemu.
Marsikoga v Iskri, še zlasti pa člane planinskega društva še posebej zanima kako je, oz. bo z domom Na Polomu. Za zdaj smo izvedeli toliko, da planinci V Šentjerneju že iščejo način, kako bi dom čimprej usposobili za obratovanje. Najprej se nameravajo lotiti očiščevalnih del okolice doma, nato pa najnujnejših vzdrževalnih del, kot je popravilo strehe, žlebov in vodnjaka. Seveda pri tem večino nujnih del kanro opraviti s prostovoljnim delom, potrebna pa bodo seveda tudi dolo. čena finančna sredstva, da bo dom lahko čimprej začel obratovati. V Šentjerneju so povedali, da imajo za pošlo-vanje planinskega doma Iskre Na Polomu več inačic, vendar bodo izbrali najugodnej, še, na tihem pa upajo, da bodo vse probleme okrog doma rešili tako, da bi ga morda za stalno odprli z majem prihodnjega leta, čeprav bi najbolj zavzeti radi, da bi bil vsaj za silo pripravljen že pozimi, ker so tod okoli dokaj ugodne priložnosti za smuko.
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame
MARIJE TRTNIK
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v oddelku materialne službe in gospodarsko finančnem sektorju v ZZA za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti .	•
Hčerka Ivanka Potokar
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko. telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgo vorni urednik: Janez Šilc — Izhaja tedensko — Roko pisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
SKICA SPRETNOSTNE VOŽNJE
i "'■enda :
■ ■	■	■ VOtM JA NAPAM
— —- — — VOŽNJA NAZAJ
MtJA MIO MAKAOAMOM IN KOCKAMI KiOUl
J
II. avtorally ISKRE
Ker v zadnji številki k avloral!yu nismo mogli odjaviti vsega gradiva, danes objavljamo skico spretnostne vožnje in preostale predpise.
Zaradi minimalnih predpisanih poprečnih hitrosti in določila, da poteka celotno tekmovanje v pogojih rednega prometa in v skladu s cestno prometnimi predpisi, priporoča prireditelj zavarovanje vozil za telfun}-vanje.
Prireditelj ne prevzame nikakega rizika, jamstva ali kakršnekoli odgovornosti za škodo, povzročeno na vozilih ali stvareh, kakor tudi tretjih oseb pred, med ali po tekmovanju.
_ Tekmovanje je posamezno in ekipno. Ekipo sestavljata po 2 vozili iz vsakega razpisanega razreda, dočim se bo za končni ekipni plasman upošteval le najboljše plasirani tekmovalni par iz vsakega razpisanega razreda.	_
Vsako tekmovalno vozilo mora biti opremljeno z dobro vidno štartno številko nS obeh straneh vozila. Velikost štartne številke je 35 cm, debelina številke 7 cm. Startno številko bo prijavljeni prejel pri tehničnem pregledu in jo priskrbi prireditelj.
Reklamni napisi na vozilih so dovoljeni samo od delovnih organizacij ZP Iskra in tistih podjetij, katere priskrbi prireditelj.
Vsi reklamni napisi morajo biti nameščeni na avtomobile tako, da ne zakrivajo registrske tablice ali ovirajo razgleda voznika-tekmovalca. .
Tehnični pregled vozil bo v soboto, dne 23. septembra 1972, ob 5.30 do 7. ure zjutraj na parkirnem prostoru obrata »Iskra« — Naprave v Stegnah pri Ljubljani.
Pri tehničnem pregledu mora biti navzoč voznik m sovoznik.	_
Pri tehničnem pregledu mora voznik predložiti naslednje dokumente:
a)	veljavno prometno dovoljenje	.	.
b)	veljavno in ustrezno vozniško dovoljenje (tudi
sovoznik)	.
c)	veljavni karton tehničnega pregleda
d)	zavarovalno polico za tekmovanje v kolikor je predhodno izvršil priporočeno zavarovanje
e)	delovno izkaznico ZP Iskra, da je član kolektiva
Tekmovalec, ki je na start zakasnil bo štartal za zadnjim vozilom v svojem razredu.
Komisija za šport in •	rekreacijo ZP Iskra