Dva slovenska Jndeža, eden obe.še zaprt. (Konec.) Ko je ,,Slov. Gospodar" naziiann, zai^ui česa da je Sorschagg tožea, zakadila se je freimaurerska ,,Cillier Zeituag" kakor srdita osa v aaa list ter zlasti ajenega uredaika aajuesraaiaejše z blatoai oraetavala, čes da je neopravičeao Sorschagga opisal, kakor kakšuo gajusobo ia posast. (Scheusal.) No, teh besed ,,Gospodar" ai rabil pa bi bil tiidi pravo zadel, ako bi se jih bil poslužil. Krvava sodaija celjska ga opravičuje obaodivša Sorschagga zarad najgrših zločinstev. Tatove, goljufe in tolovaje sodijo javao, s Sorschaggom pa so se porotaiki: Pečaik, Lipovec, Lorber, Purgaj, Zadravec, Geiger, Hutter, Milošič, Stepišaik, Ploč, Ahmaa ia .stotaik Sclimoger, morali dati zapreti v posebao bišo, da ae vse tajao razpravlja. Celi četrtek, petek, saboto ia aasledajo noč do 2. ure v nedeljo jutro imeli so dela z njiia ia njegovimi aičvredaeži: Aatoa ia Jurij Zorko, Igaac Alt in Fraaz Štefaa. Naposled je bil kriv apozaaa, da je cesarja žalil, dobrotljivega ceaarja, ki se jejzlasti Slov. bistriškega okraja aa priprošajo poslaaca baroaa Goedelna dvakrat bil usiailil ia veliko tisoč daroval vsled toče poškodovaaim, da je psoval cesarjevo rodbiao ia aazaaajal bližaji ,,prihod Prajzov", da je po aedolžaem sloveaskega narodajaka g. Kreaaika v kajho spravil na celih 138 daij, da je ljudi goljufal ia ljudi zapeljeval v krivo pričaaje pred sodaijo. Ali to ai prava nemškutarska pošast? Ali ta predrzai Juilež ai aramota Slovencem, zlasti pa slov. bistriškemu okrajn ? Kdo zamore, kdo se upa toliko gnjnsobo še iti pvat ? Sama ,,Cillier Zeituag" se ne drzae tega storiti. Sicer z zobrai škriplje pa dolgi jezik veadar prav varčao za plotom drži! Sorschagg je bil poštenili sloveuskili staršev sin, ter aekaj easa c. kr. žaadar. Kot žaadar se gotovo ai naučil ceaarja psovati pač pa je prišel domov toliko spremenjen, da ai ljubil svojega slovenskega jezika voo, ampak se srarnoval svoje slovenske krvi. Postal je pravi netnškutar, želeč vse Slovence poaemčiti. To so zapazili ia v svoje aameae porabili slov. bistriški, mariborski in drugi liberalci ia aemčurji, ter ga v svoje rareže vlovili, zapeljali. spridili ia naposbid v največjo aesreoo pripravili. Hlapčeval jim je zveato mnogo let ia služil kot klešče Zganjal je kakor raesar teleta jibovim kaadidatom slovenske volilce aa volišče. Straboval je vso okolico. Se v kajhi sedečemu je več županov podpisalo hvalno spričevalo, a poteai sraaiotao preklicalo. Bil je strab. po- leljivec celemu okraju, dokler ga ,va aodaija. Mera je bila polaa, razkriti, oa obsojen ia uaičea. sodba zadeva pred svetom tudi njegove mujstie in podpibovalce v Slov. Bistrici in drugod. Da liberalno-aemčurska svojat našega cesarja črti, ajegovo rodbiao zaaičuje, po Prajzib in velikej Bisraarkovini sliae cedi, to je v osebi aesrecaega Soraclia^ga avetu zopet dokazaao ia obsojeao! Dragi slovenski rejaki! bodi Vam rečeno v svarilo! Ne zaničujte avojega slovenskega roda, ostaaite zvesti Sloveaci, pa bodete tudi svitlemu ceaarju ostali vaelej udani Avatrijaai! Varujte ae aemčurjev in liberalce.v ia jihovih listov! Zlasti pa skrbite, da odpraviiao ia zatremo list, katerega so celjski, ptujski ia drugi nemškutarji v Celji osaovali, da zavirajo aapredovaaje aašega Ijudstva aa ediao pravej, aarodaej, krščaaako-katoliškej podlagi! Destraiaki.