Einzelverkanfspreis ВМ O.li UdmwanknMe ▼•flag MDd SobzlittMtUĐg: mageofurt, J^smarolcrtog 13, Postfacb U6 / BeeugapreW («m voraus ааШђаг) monatHcti RM 1— Cm Haiu (etnaaiUtoeUeb KM ОЈО BmteOeeiMx AM)eetieUTiD£«o der Zeltung fllr den nachfolgeDden Mooat werden nur aotutftUcb and aw bis Ж. dee taufendea Monate angenooimeo Nr. »4. Krainburg;, 39. November 1944. 4. Jahrg^ng Ogromne Izgube AmerikanceTs Trikrat viSje kot ▼ »▼etovni тоЈп! Aadienska vrata so vzdržala 4? krat pemovigen: napadi soTražnika odbiti < Enkratni uspeh nemške divizige oklopnjakoT ' Berlin, 28. novembra. Severnoamerikanski vojaki so mi vojno v Evropi drugače predstavljali. To povedo možje 30. amerikanske pehotne divizije, ki so severno od ceste iz Aadina v JUIid* zašli v nemško ujetništvo. Zdelo se jim je kot navaden računski primer: bombe na nemške postojanke, potem skupaj z okiopnjaki zmagovito naprej. Tako približno so jim obljubili. Zmedeni pod vtisom nemškega topniškega ognja, radi nižinskih napadov nemških lovskih letalcev, v težkih bojih od moža do moža notranje uničeni, tako so se opotekali iz velike materialne bitke v rešilno pristanišče nemškega ujetništva. Majčkeni činitelji računa, ki ni bil pravilen. s 558.795 možmi, med njimi 117.453 padlimi, označujejo Amerikanci mami v četrtek Evečer svoje „zgube v boju". Iz njih se da razvideti, da je resnično Število izpadkov na transportnih ladjah itd. ie bistveno večji. Pod tem vidikom dobi junaški odpor naših grenadirjev v aacbenskem prostoru ■voj poseben obraz. %7 krat je napadel nasprotnik, »7 krat je skušal z bobnečim ognjem, topništvom in okiopnjaki razbiti nemški odpor, %7 krat je bil odbit. Postno v višinskem ozemljit, na obali Rore, y vaseh takoj zapadno in joižno od jaiicha, od odseka Wurmbeek-Linnich so šli težki, premenljivi boji različno čez ruševine malih in najmanjših krajev. Tudi med Eschweilerjem in Hartgenwn so se v množičnem nemškem (Arambnem ognju vedno spet zlomili napadi Amerikancev pred našimi prednjimi četami. Edinole severno od Heistna in zapadno od Grofihaua je uspel sovražniku malenkosten vdor, ki ni važen. Na levem krilu Amerikancev napadajoči Britanci so t*dl skuSaH, da b4 vdrli južno od Venloa v nemške pokrete, pa so b4U »pe* odbitL Tudi v mevraetn krtarinSkem prMtor* »o •e vkljeb dež^i ta »negv z nezmanjšano #Mo nadaljevan boji. Sunki 3. armade Zedinjenih drilv severno in severnozapadno od Fal-Venberga so biti zaustavljeni in poskus Ame-rntaracev, da bi napredovali čez cesto Beng-dorf—laarunloB so btH po nemškem napadu s strani hudo prizadeti. Bolj južno ]e ojačil sovražnik svoj vdor skozi nižino pri Zabern. Dosegel j« vzhodno stran Vogeiov in je skušal, da s naprej poslanimi skupinami oklopnjakov zavzame most ob Rheinu pri Straflburgu s hipnim udarcem. Naši zavarovalo! oddelU pa so se mu zoperstavill. Hudi bo|l ao v teku. Tr^utno pritiskajo Amerlkanoi i ок1<фп|а@к1т1 bojnimi skupinami proti ostalim prehodom v Vogezih, da bi omho odprtino vdora razširili. Z energičnimi naepTotniml napadi so bili zaustavljeni na vUttnl grebena Vogezov. Istočasno so ојабМ naš* naaprotnikl svoja prizadevanja, da bi zlomili naš zapah pri Belfortu. Med južnimi konci Vogezov In švicarsko mejo so se začeli hudi boji In je pri tem uspelo nasprotniku zavzeti nekaj vasi med kanalom Rhein—Rhone in švicarsko mejo, ni pa ogrožal naših prednjih čet. Med tem se je zapah lahko še nadalje pjačil. Posebno uvaževanja vreden je obrambni uspeh naših čet na italijanski fronti. Žarišče bojev je bil spet vzhodni rob Etruških Apeninov, kjer stremi 8. britanska armada ■ ротов|о ohlopn|afcev, bojnih letaleev tai Številnih topov, da tune v ravnino Romag-ne. To zbiranje жоvratnih ill je vzdržala tukaj v boj vržena nemška divizija oklopnjakov in je prizadela v ogorčenih obrambnih bojih sovražniku krvave zgube. Ko so Zedinjene države radi gonje Roose-velta in radi hujskajoče židovske propagande brez vsakega povoda stopile v vojn-no, so videli vodilni krogi prekomor-ski kraji v sporih evropskih narodov, katerih vzroke niso razumeli, politično in gospodarsko enako veliko priložnost za kupčijo. In mož iz naroda je gledal na bodoči razvoj dogodkov kakor na zanimivo nogometno igro ali tekmo. Menil je, de bo iz tega postal dober šport. Med tem je radio Zedinjenih držav delno moral priznati za armado Zedinjenih držav bojne zgube, Jci presegajo nad pol milijona ljudi, in sam dodal, da tu niso vštete zgube pri izvežbanju in pri vožnji čez morje. Armada Zedinjenih držav je morala s tem zaznamovati trikrat toliko zgub kakor v prvi svetovni vojni. Da vojna iti „dober šport", je postalo med tem jasno zadnjemu Yankee.ju In zadnjem Kanadčanu. Ples norcev okrog Balkana Balkanski načrti Moskve: Jugovzhodna evropska sovjetska zveza BotUb, 76. novembre. T Parizu je mnrl, skoraj ob latii uri • CaiUauxom, bivši iran-емМ vcUpoatenlk v PMrogradu, Mauric* Paleirfogue. Njegovo meito v zgodovini fe določeno. Pripadal |* k ententnim politikom, ki lo pripravi ali prvo svetovno vojno. Ko ao padli streli v Saraveju, je bil na višku svojega diplomatičnfga delovanja, ki ai t* v#e obetalo od rusko-irancoskega sodelovanja na Balkanu. Zdelo se je, da je po Ver-saiHeau Francija edini dobitnik na Balkanu. Avstrija in Rusija sta bili izločeni. Paleo-logu« pa j# moral ie doživeti, kako je vse prešlo in kako danes boljševiška Rusija brez pomoč! Francije #* Anf^je skuša, da raztrga politične in socialne oblike jugovzhodnih narodov. Oroija Г se nI mogoče ubraniti 1.!жћм!«Ј 28. novembra. V vedno večji meri samima svetovno javnost nemško tajno oroi-le »V 1«, ugotavlja portugalski časopis »Dl-arlo po Pular«. Kljub veliki molčečnosti, ki vlada T Angliji glede tega novega orožja, ■e je W marsikaj zvedelo. Pri »V 2« se ne ■llii za leteče bombe značilen žvižg, ker hit-treje lete kakor pa njihov hrup. Ker pri-drvi izstrelek skoraj navpično, mu zapora privezanih balonov ne more škodovali. Tudi jih ne morejo zasledovati lovski letalci, ker je letalcem nemogoče, da bi sledili črti izstrelka. Razven tega razvija »V 2« hitrost, ki presega hitrost vsakega drugega najhitrejšega letala. Ne obstoji torej nobena praktična možnost obrambe proti novemu orožju. 70 letalcev v smrt za zmago Tokio, 28. novembra, V tri tedne trajajpčl zaposlitvi so členi japonskega z.born smrtnih letalcev (kamikazov) s svojo smelo hrabrostjo potopili štiri nosilce letal, dve bojni ladji, Sest križark, osem prevoznih ledij, dva rušilca in tri bojne ladje neznane vrste. Ta uspeh gre na rovaš uporabe zbora kamlka zov v času od 25. oktobra do 15. novembra, pri tem je našlo junaško smrt 70 letalcev. Narodna obrambna vojsKa na Hrvatskem Zagreb, 28. nov. Hrvatski uradni Ust poroča » ustanovitvi splošne narodne obrambne voj »ke. Tozadevne uredba pravi med drugim: Za obrambo Neodvisne hrvatske države in hrvatskega naroda v tej vojni se odreja *ploina ljudska mc^ilizacija, ki je neodvisna Od splošne vojaške dolžnosti, delovne dolžnosti ali ostalih obvez v svrho Izvedbe po-•<^bnlh državnih nalog. Za organizacijo splošne ljudske vojske se bodo osnovali v vseh krajih obrambni odbori, ki bodo skupno s *ratevnlmi voditelji ustaškega pokreta poskrbeli za izgradnjo obrambnih sredstev ter *• pouk In navodila krajevnhn prebivalcem. Ministrski predsedniki Balkana nimajo več navade, da bi se vozili v Pari: po navodila. Danes jih pokličejo v Mosikvo, kakor gospoda Subašiča, ki zastopa jugoslovansko vlado v pregnanstvu in je v začetku imel druga nalogo, kakor da bi zastopal angleške koristi na jugoslovanskem ozemlju. Potem, ko se je nekaj časa odlašal, se je je odločil gospod Subašič na to instrukcijsko vožnjo, očitno v mnenju, da bodo obravnavali z njim v Kremlju visoko politiko. Med tem se je že vrnil Tito iz Moskve, da brez gospoda Subašiča prične v Beogradu pogajanja, ki naj pospešijo boljševizacijo Jugovzhoda. Na spreten način so torej najprvo izločili jugoslovanskega ministrskega predsednika v izgnanstvu. Kar bi Tito po povelju želel ustvariti, je Balkanska sovjetska zveza, ki bi bila sestavljena iz samih malih držav: Macedonije, Črne gore, Srbije, Slovenije, Bosne, Hrvatske in slednjič Bolgarije, sicer razdeljene Bolgarije, ali le čvrsto pritegnjene v boljševiške spone. Kakor nam je javil naš dopisnik iz Berna, je prispela bolgarska delegacija k pogajanjem. Sofijskemu kabinetu, ki stoji pod komando sovjetskega vrhovnega poveljnika, ni preostalo drugega in to tem bolj, ko se fe Isolgarski ministrski predsednik Georgi-lev že kmalu po Izdaji Nemčije izjavil za balkansko federacijo, v upanju, da bo potem vsaj lahko obdržal Macedonijo. Ta špekula- cija se ni izpolnila. Ali njegovega pristanka, da se omeji bolgarska suverenost v korist novega jugoslovanskega načrta, Kre-mell ni pozabil. Grčija, kakor se zdi, še ni urejena, ker se iz Aten slišijo, kakor javlja naš zastopnik iz Lizbone, zahteva po bolgarskem, turškem, jugoslovanskem in albanskem ozemlju. Iz tega se da zaključiti, da vlada Papandrea ne samo notranjepolitično, temveč tudi zunanjepolitično napačno ocenjuje sedaj na Balkanu "delujoče sile. Romunija prav tako ni zraven, ali ne radi neznanja, ampak iz različnih drugih vzrokov, med katerimi pada sedaj najbolj v oči, da je Moskva zadovoljna z Bukarešjo. Kakor se zdi, v Romuniji še niso dovolj morili in razbijali, vsaj ne dovolj po boljševiških pojmih, ki naj samo oni edini še določujejo politiko balkanskih držav, medtem ko je nelcdaj upala Francija, da bodo njene demokratske ideje očarale politike Jugovzhoda. Sicer je znova skušal de Gaulle, da bi vodil lastno francosko zunanjo politiko. On je z mnogo hrupa pred posvetovalno zbornico Francije prijavil zahteve, toda on je pri tem preveč podoben Don Quichotu. 2e Britanci mu ne dovolijo preveč svobode gibanja, še manj pa Moskva odobra\m njegove govore. Stalin ga je radi previdnosti poklical v Kre-melj, tako, da končno tudi general de Gaulle ni nič drugega kakor ubgi Subašič. Kako ge sedaj \ Beograda Tito neomeien diktator, šubašič pa njegov prostovoljni ujetnik Wien, 28 nov. O razmerah v Beogradu so prispela iz raznih virov točnetša poročila. Josip Broz-Tlto vlada kot neomejen diktator v srbskem glavnem mestu. NaselU м ]• v bivšem kraljevem dvorcu, nazvanem »ko-nak«. Nekak navidezni parlament naj bi pričaral »jugoslovanski osvobodilni odbor«, ki zaseda v poslopju bivše narodne skupščine. Sovjetska vojska je zasedla skupščinsko vojašnico. V njej je nameščen tudi del po moskovskih navodilih na novo preosnovanih in s prisilnimi moblliziranci izpopolnjenih tolovajskih divizil Tolovajski vojaški štab se je vselil v bivše poštno ministrstvo. Tolovajska policija stolu j* skupno s Ceko(NKWD) v stari kalimeqdanski trdnjavi. V tamkajšnjih katakombah v bližnjem živalskem vrtu nameščajo vsak dan vedno večje število političnih osum-Uencev in preqaniai>cev. Aretacife in streljanja se vrše brez presledka. Iz prebivalcev, ki so ostali v Beogradu, so osnovali delavske bataljone, ki imajo razne naloge. Pravijo, da jih bodo rabili za popravila in čiščenja ali pa tudi, kakor je javila tolovajska postaja »Slobodna Jugoslavija«, poslali v Banat in v notranjost Srbije, da bi pripeljali v Beograd žito in živila. Med tem je prispel v Beograd po veliki ^ a radi 8. tolovajik* dlvislj* pred Brosom-Tltom in tovariši tudi »ministrski predsednik kraljev* j-ugoslovanske vlade v Londonu« dr. Ivan Subašič. Naselil se je v hotelu »Moskvi«, ki se je med vojno imenoval »Srbija«. V tretjem nadstropju, kjer je stanoval že 1. 1939., ima dv* sobi. Za osebno zaščito je obdan s številnim policijskim sipremstvom, ki mu onemogoča vsak nenadzorovan stik. Tako je dejansko Titov ujetnik. Sicer pa se v primitivni obliki izhajajoča »Politika«, katere lastnik Ribnikar fungira v Titovem odboru kot propagandni komisar, na Subašiča mnogo manj pzlra kakor na Tassovega dopisnika Moro-zova, ki velja kot politično važna in vplivna oseba. V Beogradu je bival že med razgovori o obnovi diplomatskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo 1.1940., ko je spremljal takratnega sovjetskega poslanika Lavrentijeva kot pooblaščenec GPU-ja. Poročila o Sovjetski zvezi iz Tassovlh virov zavzemajo ves zunanjepolitični del »Politike«, dočlm polnijo notranjepolitične stolpce dvorna porjbčlla iz »kabineta maršala Tita«, zlasti izlivi »generala« Koče Popoviča. Popovič je bil pred svojim imenovanjem za poveljnika prvega proletarskega tolovajskega zbora vodja levičarsko radikalnega novinarskega in publicističnega udruženja v Beogradu ter je #*ed*l med njegove uttenovltelle.' Perspektiie na lugovzhodn Evropski opazovalec je nemara smatral za slab dovtip, če je bral v newyorškem časopisu „New Weekly", da se je Tite zdaj očito postavil na stran Sovjetske zveze, da predvaja demokracijam klasičen zgled umetnosti dvoličnosti. Je že res, Zedinjene države so zelo oddaljene od dežel, glede katerih trdijo, da ščitijo njihove narode in državne oblike; zastopane so v teh deželah samo po opazovalcih, njihove razmere poznajo komaj poklicni diplomati, širokim masam pa so te razmere velik vprašaj. Toda tako neumni tudi v New Yorku niso, da bi verjeli, če hočejo ljudstvo slepiti s tem, da mu predvajajo sledečo sliko na Jugovzhodu odvijajočega se procesa nove ureditve: Tito se pogaja v Moskvi — z ljubeznivo pomočjo Molotova in Stalina •— s Subašičem, in baje je prišlo do fuzije jugoslovanske vlade v pregnanstvu s komunističnim komitejem; Moskva je prosila Josipa Broza dovoljenja, da sme nekoliko časa zasesti jugoslovansko ozemlje (ml ne dvomimo o tem, da bo trajala ta zasedba samo „nekoliko časa"!), ali, da navedemo drug primer te visoke sovjetske diplomacije, ze-dinlll so se baje, da bo odločil narod o tem, ali se naj kralj Peter zopet vrne v Belgrad ali ne (v konak se je pred vsem drugim vselil Tito in se tam, primerjajoč svoje sedanje, s švedskimi zastorl opremljeno stanovanje s svojim nekdanjim, prav dobro počuti). Ne opustijo pač ničesar, da ne bi zaenkrat še prikrivali boljševiško spako za demokratsko krinko. V poučenih krogih Wallstreeta in Downlngstreeta vedo le predobro, da se Kremelj ne pogaja, ampak da on samo diktira, da povedejo „ljudska glasovanja" pod senco sovjetskih bajonetov In groženj z zatilčnlml streli od strani NKWD vedno do ciljev, kakršnih si želi Stalin, in da je treba „diplomatska vprašanja" carskega rablja pri njegovem boljševlškem oprodi na Balkanu vrednotiti prav tako kakor povelje samodržca njegovemu snažilcu črevljev. Na Balkanu so hoteli biti premo drl, ko so ob času sodelovanja z Reichom kljub poštenemu nemškemu sobojevništvu. škilili proti Moskvi in Londonu. Parlamentarni režim je, imel pač za vse vrste diplomatskih športov primerne konjiče v hlevu, ki so jih lahke zajahall, če po mnenju političnih poklicnih posredovalcev pri dirkah v dirko poslani konj ne dospe do cilja. V mirnem času je taka Igra morda prav kratkočasna In manj nevarna; vsekakor takrat, če človek misli samo na dotlčnl hip, v vojni pa nI mesta za srečolovce In hazarderje. Kdor v vojni ne zavzema trdnega stališča, je obsojen na pogin. Odkar so izdajalci v Bukarešti In Sofiji prelomili zvezo z Nemčijo, je tam stiska in beda, vladajo 'tam z neomejeno oblastjo boljševlki In Iztrebijo vse, ka; je na poti popolni boljševizacljl teh ozemelj. Po vesteh iz Turčije si je samo v Bolgariji nad 40.000 oseb vzelo življenje, ker niso več mogli prenašati usode svoje očetnjave. Skoraj neskončni veletokl beguncev iz vseh delov po Sovjetlh zasedenega Balkana govore prejasen jezik, da bi se moglo govoriti o veselem razpoloženju, ki ga sovjetsko časopisje objavlja v cele stiuni dolgih poročilih. Kjer teče kri v širokih potokih, ni mesta za solze veselja. ' Randolph Churchill, sin britanskega ministrskega predsednika, ki se Je nekaj čaee mudil v taboru poglavarja Josipa Broza in in bi bil po presenetljivem napadu nemških lovcev padalcev skoraj padel v nafie roke, je po svojem povratku Izrazil nasproti nekemu predstavniku čaeopi^t tvoje občudovanje državne tvozte svojega gostitelja, ki jo je označil kot vzorec v malem za novo Evropo od jutri. Spominjamo se pri tem komentarja budimpeštanskega lista „Uj Magyarsag", ki je takrat zelo primerno pisal; ,,Pa dajmo, zažglmo naše vasi, izropajmo kmete, vzemimo jim pšenico, poženimo jih v gozdove, pokoljimo jih, če se upirajo. Vse naj stopi pred cevi pušk. Pedimo na niv6 nomadov, zaustavimo življenje In razvoj, organizirajmo tolpe razbojnikov, dajmo, da do neba vzplamte zublfi rdečega zaslrahovanjal Vse to se namreč dogaja tam, kjer je bil Randolph Churchill imel priliko, opazovati na novo razvijajočo se Evropo." Med tem se je ta raj uresničil. Kmetje ne Romunskem in Bolgarskem, ki so v nasprotju s svojimi pomeščanjeniml in izkoreninjenimi Inteligenčnimi krogi tesno poveiani • svojo domovino, ki go je rodblneko skupnost kot sveto Izročilo in ki jim |e ideal rodbinsko sožitje — za koruptno državo z njeno nestalno politiko in njenim parlamentarnim verižništvom se nikdar niso navduševali — imajo zdaj priliko, da kot odpeljani v Sovjetsko zvezo ali l(;ot delovni sužnji v lastni državi spoznavajo sistem kolhozov. Prvi začetki so že storjeni, in prevedba bo šele takrat dobila čieto sovjetsko lice, ko stran t. — Štev. M. KARAWANKBN BOTE Srftfia, 29. novpmbra 1944. bodo v Moskvi mntnja, da lahko odložijo zadnje krinke. In prav res, malenkostni niso čisto nič več. Po stari boljševiški metodi so zaprli In odpeljali vse bivše ministre, da, prav tiste, ki so v tvojih državah igrali vlogo Kerenskija. N1 verjetno, da bodo še kdaj videli svojo domovino, ali pa šele takrat, če se bodo „spreobrnili". Da dosežejo ta cilj, pa pri NKWD ne bodo oklevali, staviti velikopotezno na razpolago vse svoje vzorne naprave In preskuSena sredstva. To že vedo, da Je kmetstvo glavni eksponent na Balkanu. Zato je v Bolgariji Dimilrov sam prevzel vodstvo zveze bolgarskih kmetov. Manijevo kmečko stranko v Romuniji so kratko in malo likvidirali, dasiravno je ravno Maniu toliko storil, da je Romunijo zapeljal k izdajstvu nasproti Nemčiji. Sploh si zelo' vneto prizadevajo, da po boljševi-ikem časopisju obrekujejo sedanje vlade, da na eni strani sovjetski mogotci ne bi postali odgovorni za kaotične razmere, na drugi strani pa da bi spodkopali obstoj državnega vodstva, ki bi ga v primernem hipu Iztrgali slamnatim možem In ga zasedli po zanesljivih komunistih. Naj storijo v Sofiji In Bukarešti, kar hočejo, da bi zadovoljili Kremelj, za popolno Izpolnitev moskovskih želja to ne bo nikoli zadostovalo. Tako bolj-^ ievizacija nevzdržno napreduje. Anglija je preslaba, da bi mogla poseči vmes, saj Se njo samo odpravijo z manjčkenimi koncesijami, ki jih dovoli Kremelj, da vsaj navzven varuje podobo zaveznika. Anglo-amerikan-ske vojaške niisije so že davno morale zapustiti „jugoslovansko" zemljo, potem ko so že poprej ravnali ž njimi kot z interniran-ci In So smele izvrševati samo to misijo, da so morale vse molče požreti. Prazna je tolažba, če Britanci danes po imenu še veljajo kot zasedb ena sila v Grčiji in se morajo tam ubijati s političnimi odpori in gospodarskimi težkočami. Kaj pač koristi po Edenu obljubljenih 600.000 ton živil, od katerih je bil doslej dobavljen samo en odlomek, če ne dosežejo kupca in zginejo v črni borzi. Sicer bo pa Stalinova organizacija EAM že poskrbela za to, da se v Grčijo ne povrne mir in da bo država tako dolgo trpela pod političnimi in gospodarskimi težkočami, dokler se „narod" ne bo odločil za boljševiško obliko države. Velika Britanija se tudi obupno trudi, pridobiti avtoriteto ministrskemu predsedniku Papandreu, da bi kot eksponent britanske politike poskušal, vsaj v tem delu Balkana varovati angleške Interese. Ni težko, spoznati za to krvavo Igro prave sile, ki so spravile Jugovzhod na rob prepada. Nemčija je skozi tri leta odvračala s tega prostora destruktivne vplive prostoru tujih velesil. V Jugovzhodni Evropi se križajo interesne črte Velike Britanije in Sovjetske zveze. Tako bodo narodi teh držav spet postali žoga tuje politike. Brezvestni politiki so se dali podkupiti,/da so svoje rojake zopet izdali Moskvi in Londonu. Zdaj morajo ti modri ljudje plačati račun s svojo lastno glavo. Moskva zahteva sovjetsko balkansko zvezo kot zaslombo boka za morske ožine. Kar se je že dolgo odražalo in kar je ravno pred štirimi leti, novembra 1940. leta, Molotov v Berlinu stavil kot konkretno zahtevo, začenja Moskva dane« že uresničiti: Stalin hoče zagospodovati nad Oardanelaml. Začelo se je to pred kratkim z zahtevo po prosti vožnji Sovjetov skozi morske ožine. Sledila bi tvorba sovjetske republike ob Dardanelah, in končala bi se stvar z razvitjem sovjetske zastave na Hagja Sofiji — da nimamo Nemčije kot edinega poroka za rešitev Evrope pred boljševlškim prevratom. —n- Amerikanci pri Aadinu irieni iz lief lirajeif ( zrcalo čAsa ) Sovražni pritisk pri Hflrtgenn narašča - Podmornice potopile 6 ladij s 33.500 brt. Oberkommando der Wehrmacht je dne 27. novembra objavilo: V bitki pri Aachnu &e traja ostro napadno delovanje, položaj pa se ni bistveno spremenil. Severnoamerikance smo vrgli Iz več krajev. Močnejši je bil sovražni pritisk v gozdu pri Hiirtgenu; okrog izhodov tega kraja so se razvile hude bitke. Z znatnimi zgu-bami ljudi in oklopnjakov je sovražnik pridobil le nekaj majhnih kosov gozda. Posadka naših utrdbenih naprav v okolju Metza nadaljuje s svojim odporom. Ob lotarinški severozapadni meji je tretja amerikanska armada izvršila na široki ironti in z močnejšimi silami nove napade. Obtičali so v prostoru vzhodno od Siercka pred našimi položaji. Pri Bolchnu in zapadno od St. Avolda je nasprotnik majhno napredoval. Naše čete so uničile v teh bojih 14 oklopnjakov. V prostoru pri StraBburgu ni bilo nobenih večjih bojnih dejanj. Okrog prelaza Markirch in gorskega grebena jugovzhodno od Gerad-merja se vrše silni boji. Na Zgornjem Elsa-škem je nasprotnik znova s koncentričnimi napadi iz prostora severovzhodno od Bel-forta in jugozahodno od Miihlhausna poskušal odpreti Burgundska vrata. Pri MaasmOn-stru so se njegovi napadi zgubonosno zrušili. Ob švicarski meji mu je z močno uporabo oklopnjakov uspel ponoven vdor vzdolž ceste Delue—Basel. Naše daljnostrelno obstreljevanje londonskega, antwerpenskega in liittichskega prostora se nadaljuje. V Srednji Italiji je obrambni uspeh naših čet v prostoru pri Faenci prisilil včeraj osmo britansko armado k odmoru v bojevanju. Sele v popoldanskih urah je sovražnik na obeh straneh ceste prešel v ponovne na- pade, ko so ostali brez uspeha. Ob Monte Belvedere jugozapadno od Vergata se boji nadaljujejo. Cestno križišče pri Kninu severovzhodno od Sibenika v Dalmaciji je bilo že dalje časa cilj silnih napadov mešanih sovražnih odredov, ki smo jih odbili. Tudi zahodno od Apatina in Batine stoje naše,divizije še dalje v trdih obrambnih bojih proti močnim boljševiškim silam. Med Budimpešto in Tokajem je včeraj popustila silovitost sovjetskih napadov. Pri delnih napadih, ki smo jih vse odbili, so boljševiki po učinkoviti obrambi nekega našega oklopnjaškega zbora zgubili 22 oklopnjakov. Bojni letalci so se ponoči z dobrim uspehom bojevali proti sovražnemu oskrbovalnemu prometu na bojišču pri Budlinpešti ter proti zbiranjem čet in nared stoječim četam pri Mohaču. En most čez Donavo je bil porušen. Na Kurlandskem sovražnik včeraj zaradi zadobljenih hudih zgub ljudi in materiala ni nadaljeval s svojimi velikimi napadi. Anglo-amerikanski zastrahovalni bombniki, ki so prileteli podnevi z močno zaščito lovcev nad Severozapadno in Srednjo Nemčijo, so odvrgli bombe zlasti na stanovanjske predele raznih mest in na številne kmečke občine. Pri tem so nastale zlasti obsežne škode v obmestju Hannovra, ki je bilo v zadnjem času ponovno cilj sovražnih zračnih napadov, in v Hammu. Sestrelili srno 88 sovražiiih letal, med njimi 61 štirimotornih oklopnjakov. Ponoči so sovražna letala napadla MOnchen. Podmornice so v trdih bojih potopile iz sovražnega konvoja šest ladij s 33.500 brt. in tri rušilce. Bankrot vseh zaveznišliih oblinb Mučna priznanja - Lakota v zasedenih državah Evrope - Nihče ne ve izhoda Sloekholm, 28. novembra. Velike demonstracije radi lakote, ki so bile v po angleško-amerikanskih četah zasedenih delih Južne Nizozemske, pred vsem v Elndhovnu, so napravile v Londonu in Washinqtonu zelo mučen vtis. SIcer se trdi v poročilih angleških In amerikansklh poročevalnih agencij, da demonstracije niso merile proti zavezniškim vojaškim oblastem, temveč proti nizozemski vladi v Izgnanstvu v Londonu. Ali ta pockus prikrivanja nihče ne vzame zares, ker vsak ve, da dela ta vlada v izgnanstvu edinole lahko v okvirju angleških in amerikansklh navodil. Ker se Istočasno položaj prehrane v Belgiji vedno boli zaostruje in je Grčija prej ko slej sredi velike lakote, je postal bankrot vieh obljub, ki so iih Anali)« in Amerika dale posameznim narodom Evrope, oSiten pred vsem svetom. v poučenih angleiklh krogih so radi političnih in gospodarskih posledic teaa poloma anqleško-amerikan»kec« prehranifivalnn-ga flstema nad vie zaskrbljeni. Izjavljajo, da nihče ne ve k?ko nai se na nr prehrani belgijsko prebivalstvo. Zavezniško vrhovno poveljstvo le Izrecno Izjavilo, da radi težkega dovoznega položaja, ne more prevzeti prehrane belgijskega civilnega prebivalstva. Kdo pa naj v bodoče prehrani pelgljo? To v tem času — tako je rečeno v nekem nevtralnem poročilu — očfvldno ne ve nihče ne v Bruslju ne v Londonu. Se slabil je položaj v zasedenem nizozemskem ozemltu in v Grčiji. Države, ki so zasedene po anglo-ameri-kanskih četah gredo nasproti zelo mračni zimi — položaj, ki »kriva v sebi Številne revolucionarne možnosti. Iz Zagreba došle informacije pravijo, da je bil Beograd močno razdejan pri napadih iz zraka ter pri cestnih borbah za mesto. Danes Je Beograd mrtvo mesto. V njegovih razvalinah živi, kakor pripovedujejo begunci, jedva desetina prejšnjih prebivalcev. V mestu nI dobiti živil, poleg tega pa pritiskajo še zimske nadloge, tako da postaja trpljenje vsak dan večje. List »Slovak* piše, da je razvidno iz ostre prepovedi ki jo je razširil sovjetski radio, češ da se sovjetski vojaki ne smejo priključiti upornikom, da so nastali v več pokrajinah Sovjetlske zveze protiboljševiški upori. Uporniško gibanje, ki je zavzelo na primer v mestu Kijevu in v okolici večji obseg, vodi odstavljeni sovjetski general TImošenko. Z Rooseveltom in Stalinom, je tudi Churchill, ki se Je prav sedaj spet označil za starega najljubSega prijatelja žadovstva, lahko prepričan, da ga bodo s te strani spoštovali. Tako se je sedaj tudi romunsko ži- • dovstvo zahvalilo Churchillu. Romunija Je bila vedno ena največjih torišč židovske korupcije In IzkorlSčevanja. Nainesramnejie denunciantslvo. V Beogradu so postavili številne predale in so pozvale Titove oblasti prebivalstvo, da deponirajo v teh predalih ovadbe proti »nacional-socialističnim in drugim državi nevarnim elementom. Te ovadbe ni treba, kakor je izrecno naglašeno, podpisati. Organizacija ameriških delavskih društev je znova odklonila povabilo kongresa britanskih delavskih'društev, da se naj udeleži za januar določenega zasedanja delavskih društev. V avstralskem vojnem svetu je, kakor poroča Reuter, stavil posvetovalni član Erie Spender predlog, da Avstralija v primeru zo-petnega zavzetja Portugalskega Timorja ne vzpostavi več Portugalske v njene stare pravice. V Boliviji so pristaši prejšnjega državnega predsednika Temerande, kakor pravijo T Ženevo došla poročila, v nedeljo poskušali vstajo. Sedanji predsednik Vlila Roel je proglasil obsedno stanje za vso državo. Iz glavnega mesta La Paz poročajo dodatno, da so -kolovodje uporniškega gibanja že zaprti. Kakor poroča Reuter Iz Moskve,*'so tam uradno objavili, da je bil za člana odbora za obrambo države postavljen armljski general Nikolaj Bulgamin namesto "maršala Vo-roSllova, ki je bil razrešen svojih nalog kot član tega komiteja. Ena petina prebivalstva tiste Italije, ki go jo zasedli zavezniki, nima nobene strehe, je izjavil minister v Bonomijevem kabinetu Ruini Italijanska industrija se nahaja v položaju kakor pred 200 leti. Položaj Je »strašen*. je zaključil Ruini. Male gospo'^arske novice v sovjetskem kmeti)stvu Je bil od spomladi leta 1944. po odloku vlade In boljševiške stranke določen delovni dan za vse delavce in delavke med kmetijskim sezonskim delom na 20 ur. Kmetijskemu delavcu preostanejo torej samo 4 ure za spanje, jelo in domača dela. Letošnja letina na Švedskem je bila zelo slaba. Na ta način je nastal zelo težaven položaj, ker zaloge živinske krme ne bodo zadostovale. Krme je le toliko na razpolago, da bodo z njo komaj lahko še ohranili krave Za proizvodnjo mleka ne bo preostalo torej п1б dodatnih krmil. V zadnjih tednih |e v GrCifl Inflacija za-vkela tak obseg, da lahko govorimo o popolnem polomu grške drahme Najmanjši zneski, s katerimi se račuiia, so danes milijarde, saj stane najslabša cigareta 4 milijarde drahem. Kakor poroča agencija »Exchange« Iz Aten, je zadnji ponedeljek tečaj zlatega funta dosegel 5300 milijard drahem. Spričo kaotičnih valutnih razmer je vlada dovolila industrijskim podjetjem, da lahko vodijo kreditne posle v zlatu namesto v drahmah. BoIfševiSho „člščente" V bolgarskem pravosodju Stockholm, 28. nov. Kakor |avl|a moskovski radio, )• izjavil bolgarski pravosodni minister Nejčev, da upa, da bodo lahko do pri-četka decembra končali sodne razprave proti 100 »glavnim krivcem vojne« in da bodo nato lahko pričeli sodno postopanje proti ostalim aretirancem. Razen tega te napovedal daljnosežno »čiSčenje« bolgarskega pravosodja. Verla« and Unick- NS-e«uverlae and Druckerel KUmTmn. GmbH. Kla«enfart. — Verlaeeleiter: Dr Eimll HeiUsn Izzt. bel der Wehrmacht). — HanDtenhrtftlelter Krlertrich Horatroann. Zarxek let A nr»>1 grQItii Dekle s hISe na barja Pripovtit. Selma [.a%fl6l 13 Zopet je wdela nema tu in tuhttf(a, dokler ni Janes zKel govoriti o tem, da je sedaj naklonjen njej. Toda to se ji je zdela največja nesreča, ki se mu je pripetila ta dan. Ze to je bilo hudo, da je hotela spodleteli taka ugodna ženltav, še hujše se jI je pa zdelo, da je zdaj hotel snubiti njo. »Ne, kaj takega mi ne smeš re-' čl«, je vzkliknila in znenada skočila pokonci. — »Zakaj ti tega ne bi smel reči«, je vprašal Janez in obledel. »Mar si 11 tudi takšna ko Majda? Ali te je strah pred menoj?« — »Ne, ne zato«. Hotela mu je pojasniti, da slll v tvojo lastno pogubo, toda on je sploh nI poslušal. — »Slišal sem, da so prej nekoč bile lene, ki so pomagale možem, če so prišli v stisko; toda dandanes takih žen ne srečamo več.« Lenka j* zadrhtela. Najraje bi ga bila objela, toda bila je mirna. Danes je morala ostati pametna. — »SIcer je res, da le ne bf »mel tisti dan, ko moram v zapor, prositi da postaneš moja lena. Toda misel, da boš čakala name, dokler ne pridem zopet v svo bodo, bi ml pomagala, da bi laže pretrpel vse zlo « — »Nisem jaz tista, Janez, ki naj čaka nate., — »Vsi ljudje me bodo zdaj sma trail ta hudodelca, za takega, ki se upljani In ubija. Oh, ko bi le bila kje samo ena, ki bi me mogla gledati z ljubeznijo) To bi me bolj ko vse drugo obdržalo pokonci.« — »Jan«,'' ti veš da jax o tebi nikoli ne bom atlilila drugega, ko samo dobro.« Lenka |e postala selo tiha. Janezove prošnje so bile skoraj preveč za* njo. NI prav vedela, kako bi mu naj ušla. Toda Janez nI ra-lumel ničesar, ampak je začel misliti, da se |e zmotil. Gotovo n! občutila zanj to, kakor on za njo. Stopil je čisto tik nje In jo pogledal, kakor da bi ji hotel pogledati v globino duše. »Mar ne sediš tu ravno na tej skali, da bi gledala dol na Nerlundo?« — »Da, res )*.i — »АЛ me hrepeniš dam In noč po njej?« — »Da. Ampak ne hrepenim po kakšnem človeku.« — »In mene *lsto nič ne maraš?« — »O pač, toda omožttl se nočem s teboj « — »Koga pa Imaš rada?« — Lenka je molčala. — »Nemara Petra Martensona?« — »Da, njemu sem rekla, da ga Imam rada«, je rekla In bila čisto zmuCena. Janez je nekaj čaA stal In jo gledal z raz-togotenlm obrazom »Torej pa zbogomi Zdaj hodiva vsak po svoji poti. II In jmz« le rekel In napravil na to velikanski skok od kamna do najbližje pečine ter zginil med drevjem. Jedva je bil Janez zginil, je že Lenka po drugi poti hitela po gori navzdol. Tekla je mimo hiše na barju, ne da bi se ustavila, In se podvizala potem, kakor naglo je mogla, po gozdnem griču na cesto. Pri prvi kme tiji, ki jo je dosegla, je prosila stanovalce naj ji posodijo konja In voz, da bi se lahko peljala v Elvakro Rekla je. da velja življenje da pride tja, in. obljubila, da bo plačala za vožnjo. Vaščanl so se že bili vrnili domov in so bill slišali, da je ženitovanje izostalo Vsi so bill zelo razgibani In milosrčni in niso hoteli odreči Lenki pomoči, ker je očitno Imela zelo važno obvestilo za ljudi na Elva-kri. V ElvakrI je sedela Majda v mali sobici prvega nadstropja, kjer je bila odložila avo jo ženltovanjsko obleko. Mati in še Aeka! kmetic je bilo okrog nje. Majda se nI jo kala, pač pa je bila nenavadno tiha In ble da; vse je kazalo da se bo vsak hip boln* ulegla. Žene so venomer govorile o Janezu Vse so ga grajale In smatrale očitno za Maj dlno srečo, da g« je bila rešena. Nekatere so menile, da |e bil Janez premalo obziren do tasta In tašče, češ, da bf jima moral povedati že na blnkoitl, kako je bilo ž njim. Druge so rekle, da bi moral tak, ki ga čaka ta jco velika sreča, bolle paziti na*e In neka tere so čestitale Majdi da je ušla usodi, da h I 1» no očIIn š tiktm ki ? '«ko do iiizave stl uplbsegla kolektivizacija 93,5 odstotkov vseh posameznih gospodarstev, 99,3 odstotki celokupne obdelane ploskve so pripadali kolhozom in državnim posestvom. * Deset let nasilne politike je 25 milijonov kmetij »pretopil« v 242.000 kolektivov«. Nekdanjo zmago iz leta 1917. je moralo rusko kmetstvo dvajset let kasneje plačati s svojim uničenjem. Neenaki boj se je končal 5 peklenskim maščevanjem boljševizma. Gerhard Tenschert. Duh in ritem gradnje naših oklopnjakoT V torarni oklopnJakoT Vse za fronto - Slike vsakdanjega dela in posebne službe - Neposredni stik NSK. Tovarna oklopn'akov dobi posebno obeležje po težkih obratnih komadih, oklop-njakih, ki že\V na pol izdelanem stanju nudijo dojmljivo stliko. Že velike, težke kadi, ki prispejo, tiste spodnje strani oklopnjakov, v katerih se vgradita celokupen mehanizem In oprema, V>bvladajo znak izdelave. In še dojmljlvejša je slika montiranega vozila, ki na montažnih cestah obratnih dvoran čaka svoje dovršltve. Najbolj skrbno In najboljše precizno delo, ustvarjeno na mnogih posebnih strojih, je povezano s surovo, močno obdelavo žilavega materiala. Za linovi tam zuna| Kakor se za sliko dela ▼ obratu, valijo mimo nas vedno spet težki kolosi, tako je napisano nevldljivo v visokih dvoranah nad stroji opozorilo; Vse za fronto! N1 potrelano, da to objavlja napis, kar se tukaj razume samo po sebi in je vsakemu vedno znano, kar obvlada vsaki prijem In vsako odredbo. ДкоН ni nobena industrija mislila tako vpje potrošnike, se tako čutila povezano z usodo v sreči In nesreči, kakor naša oboroževalna industrija t fronto. Nikoli ni delavec bolj In globlje občutil, da žrtvuje svoje delo za življenje svojega naroda, za svoje sinove In brate, ki se bojujejo zunaj »lei še nikoli ni uresničila. >Mož spredaj т oklopnjalcu mora imeti občutek, da lahko pljune delavcu vsaki čas na delovno mizo,« tako se je to sodelovanje enkrat nazorno Izoblikovalo. Geilo »posebno delo« Pa naenkrat zahteva vojaštvo dodatno orodje za oklopnjak, ki se rabi najhitreje spredaj. Obratni inženir dobi risbe in roke. V celokupni izdelavi se ne more napraviti. Izrečeno je geslo; posebno d e 1 o I To je trzaj, ki vdari v vsakdanjost, to je napetost vseh sil. Samo nekateri prevzamejo odgovornost za to. Posebna čast je, ako si soudeležen pri posebnem delu. Skličejo mojstre, delo se razdeli. Stavijo se nasprotni predlogi. Poiščejo se možje, so isti, na katere se pri takih priložnostih lahko zanesejo. V dveh dneh in nočeh mora biti orodje narejeno, posebno delo dokončano. Možje se zberejo, obratovodja pojasni, zakaj je potrebno posebno delo. Vojaštvo potrebuje orožje, in kdo ne bi hotel pomagati vojaštvu. Vse za fronto. In ko se je drugega jutra danilo, so spravili zavoje z narejenim orožjem na letališče, kjer že čakajo stroji, da odnesejo zaboje na fronto. Možje grejo spet na vsakdanje delo. Posebno delo je bilo v redu izvršeno. To se za nemškega delavca razume samo po sebi. mnogo besed se tukaj ne pove. Vse za fronto! ■Minister Speer je bil že tukaj!« V nekem obratu je bila po napadu sovražnih letalcev nastala čkoda radi ognja. Kakor so bili hrabri možje nočne straže, vendar niso mogli preprečiti, da ni pogorel ne)ci del dvorane. Stanovanjski predeli mesta so bolj trpeli. Zjutraj so različne motnje pri prometu. Ali možje premagajo vse, oni pridejo peš ali se pripeljejo s tujimi vozili. Vsekakor so v tovarni. Obratovodja stoji pri mestu, kjer se je zgodila nesreča, pride še nekaj mož. »Kaj sedaj, obratovodja?« vprašajo. On odgovori: »Takojsebovsepo-zidalo, minister Speer je bdi ponoči že tukai.« Zasvetijo se obrazi mož. Nobena ura ne sme biti zgubljena, in ako je vrzel v delu, jo bomo zadelali. OT.-Kriegsbericbter Dr. L o t z (fo svetu za njega. Nikoli pa se potrošnik ni tako daleč vrinil v izdelavo, do samih delavnih mest. Ker povsod v obratu srečaš vojaka. Tukaj stoje povsod sredi obrata opolnomo-čenci za prevzem in preizkušnjo oborožene sile, ki odvzamejo delo že pred montažo. To so skoraj vedno štabi m komisije oborožene sile in ministrstva za oborožitev in vojno produkcijo radi dogovorov v obratu. Fronta sodeluje Toda vrhu tega obstoji neposreden stik z četami. Tako se pošiljajo posamezni oddelki za nekaj časa iz fronte v obrat. Častniki, vojaški inženirji in moštvo delajo v obratu, predvsem pri montaži. Oni dobe v obratu svoje naloge in mu pripadajo v času svoje dodelitve. Za obrat je njihova prisotnost zelo važna ker oni radi svojih izkustev lahko dajo najboljše nasvete. Mnogo teh nasvetov se je spremenilo v delo. Tako oni opozore, da se neki vHak posebno obrablja In da se mora matica posebno zavarovati. Zelo dragocena pobuda, ki je prišla od frontne čete, je bila želja, da naj se zaklopnica oklopnjakov tudi od zunaj lahko odpre. Pri nekem posebnem delu se jf ta predlog neposredno izvedel. Tukaj je sodelovanje, povezanost med željo in Izdelavo, kakor se do- Pred letom dni ]• nek kmečki aln iz Thflr- nenstifta ob Donavi na polju našel 15 cm globoko pod zemljo prsten vrč, v katerem je bilo 3000 kovancev. Najdbo je izročil v Wie-nu muzeju, ki je zdaj objavilo izsledk* Denar je bit !z dobe 301etne vojne. Kakor pri vseh najdbah ob Spodnji Donavi pa je med kovanci več tujega denarja kakor domačega, ki le bil tedaj v veljavi. Med kovanci je bila tudi numizmatična redkost: doslej še neznan nemški srebrni novec iz leta Г608. Vozači izrekajo včasih mnenje, da je mogoče s kajenjem odstraniti učinke alkohola. Da bi to vprašanje razčistili, so raziskovalci izvršili večjo vrsto poizkusov, ki so pokazali seveda nasprotni rezultat. Pri vseh poizkusih so ugotovili, da se je pijanost, ki se je že izgubljala, spet vrnila. Ni torej priporočljivo, da bi si pijanost ali mačka preganjali s cigareto. Po najnovejši statistiki, ki se nanaša na lansko leto, je v Evropi 49,336.052 radijskih sprejemnikov. Ker je računati, da odpadejo na vsak sprejemnik po štirje poslušalci, slpdi iz tega, da šteje Evropa skupno okrog 200 milijonov poslušalcev. Prebivalstvo v USA je izdalo v zadnjem letu več ko 6 milijard dolarjev za alkoholne pijače, t. j. za 80 odstotkov več ko leta 1939. Trgovina z živili na črni borzi se ceni v USA na 1.2 milijarde dolarjev. Mesto matcr'4 ■ »(»•illrv penoinr Izumit e „Mali In dHr" I ri'di-let I|ii44kr tt\krliF v mrl,fin i/ zraka »чгаГгнгш исшЦн V neki pokrajini, kjer je jesen pozlatila In pordečila gozdove In poljane, so pred nekaj dnevi, predali »mesto mater« svojemu namenu. V Gauu, ki je eden Izmed z otroki najbogatejših v državi, čigar število rojstev znaša letno okoli 60.000, v čegar samem osrednjem industrijskem revirju se rod! letno približno 27.500 otrok, je bilo brez ozira na pomanjkanje stanovanj, ki je še vedno v industrijskih središčih, že iz razlogov zračne zaščite potrebno, da se uredi ustanova, ki naj služi obvarovanju zdravja matere in otrpka, pojačanju njihove telesne In duševne sile, njihovemu zdravemu raz-vitku in vzgoji. Sedaj lahko žene delavcev, ki težko delajo na zemlji in pod zemljo, pod varstvom In nego podarijo življenje svojemu otroku Vsem do štrlrlnajst dni pred porodom se šteje kot čas pričakovanja. V tem času jo na stanijo v enem izmed teh domov za bodoče matere, medtem ko je zaostali družini na pomoč domača pomočnica. NSV. Ako se po javijo doma težkoče radi nastanitve In oskrbe dojenčkov In malih otrok, je na raz polago dom za dojenčke In dva doma za male otroke, v katerih se lahko sprejme do 110 otrok. Za porod je določenih 10 dni v eni Izmed treh porodnišnic, kjer se poleg zdravnik« in babice, brlžljivo izvežbane sestre za do jenčke zavzemajo za matere in njih male ljubljence. Za primer, da se pojavijo med porodom ali po njem kakšne komplikacije je preskrbljeno vse potrebno, ker prevzame obolelo mater ženska klinika, ki je urejena Po najbolj modernih smernicah. In ki jo Vodi znani ženski zdravnik In biolog, ki m-u )• v ostalem zaupano tudi vodstvo In nad Zor v »mestu mater«. Ta ženska klinika pri Ped« rudarski zvezi. Po porodu naj PO možnosti matere In do lenčkl ostanejo še štiri tedne v enem izmed •edmlh materinskih In otroških domov radi *kr*vanja, V teh domovih najdejo v krogu tovarišic ljubeznivo nego; mlade matere dobe navodila o negi prvega otroka — vse se pa lahko po okrevanju telesno in duševno okrepčane vrnejo nazaj v svojo družino Ako oboli kakšen otrok, je v enem izmed domov v »mestu mater« oddelek za bolne otroke, ki ima 50 prostorov in ki ga vodi zdravnik, tako da je tudi v tem pogledu vse potrebno preskrbljeno. Razven že omenjenih domov je v mestu še zavod za raziskovanja, ki je v zvezi s porodnišnico, šola za sestre, ki negujejo dojenčke in ki naj skrbe za naraščaj sester, dom za pomočnice In dp m za sestre. Seveda je v »mestu mater« tudi otroški vrtec. V načrtu je še ustanova za zbiranje ženskega mleka. Ker Kaj vemo o solzah? / je »mesto mater« Istočasno .solno in blatno kopališče, so ti člniteljl zdravljenja v obilni meri nf razpolago materam. Izmed strokovnih moči so vodečemu zdravniku v pomoč, dva višja zdravnika, en zobni zdravnik, okoli 42 sester za dojenčke, 20 babic In 25 do 30 sester pripravnic. Pri polni zasedbi mesta mater je omogočenih do 5400 porodov letno. To pomeni, da se okroglo 10 odstotkov porodov Gaua ali iz industrijskega središnjega okoliša 33,3 odstotka, torej tretjina vseh porodov lahko izvrši v tem mestu mater. S tem je bilo v petem vojnem letu izvršeno po pomožni ustanovi »Mutter und Kind« (mati in dete) NSV socialno veledelo, kot ogromen dokaz za življenjsko voljo našega naroda. Hans Bern:**. ЛИ se liilibn Ц>кн na р<>те1|еТ — TelcKiit III duievnt тхгок! Vsi smo se že lokali, ali kako se to zqodi, to je le redkdo kateremu znano. Solzo Ime-nulemo »grenko« aH »slano« In resnično ne obstoli samo iz vode, ampak vsebuje baje tudi male dele sluza ter neke soli, kakor natron In fosfornoklslo apno. To okusimo, In kdor pusti, da solze izhlape na stekleni plošči, najde drobne ostanke, ki se pod po večalnlm steklom pokažejo kot kristali. Izvor solza je žleza, ki leži pod gornjo trepalnico proti sencem. Iz nje vodijo drobni kanali, ki, kakor iz sita razlijejo svojo solzno vsebino čez oko, in sicer se to dogaja vedno, ne samo, če se člove nami sočustvovali, le, nam na kakršenkoli način stnli nb atrant. Posebno zahvalo {■/ rekHi.io darovalcem cvetja in vMn ev, ter vsem. ki so Ka »prf mili na njfguvi zadnji poti. Krainburg, 28. novembra 1944 «sWils MdMae Butsohlgaj ■M T I C H K S Mit 28. November 1944. 8 Uhr, wird der Selhstwiihlferndienet in ilrn Nclzernopen Krainhure nnd Veldes. Ob^rkrain aufeenommen. Von dieeem Zeitounkt an eelten fUr alle Amter imd Ferneprcch-teilnehmer von Obprkram die im neucn amtlichen Fprnaorechbiich nuf der ereten Seite unter B an-ireirebenen Riehtlinipn. (2G.Ii52) Abgabe von Incker. Zur Behe-IUHiK verschiedener Unklarheiten wird'^bfkanntgeKeben, dnl5 sSmtli-che Absohnltte 69 der RelchskartP fUr Zucker und Marmelade in der laufeiiden Zutellung.^periode zu be-lietern sind. Demna.-h erhalten die Verbraurher auf die Abschnltte 69 C 1—C 3 je 260 Oranim Ziioker, auf (len Abechnitt 69 c 4 125 Gramm Zucker. auf den Abschnitt 69 1 c 126 Gramm Zucker oder 250 Gramm Marmelade u. auf den Abschnitt 69 2 C 260 Gramm Zucker oder 800 Gramm Marmelade. - KlaRenfnrt, (len 22. November 1944. - I^andefl-eniHhrunKsamt KKnilen. MALI OGLASI SLUŽBO D O H I Pr*y»jiUo* M nemški In ilovenakl jedk INt nrednlitTo' »Karawanken Bote«. - Plamene ponudbe ae naj naalovljo na: MS-Ganverlag und Drnokerel Karaten O, m. b. H., Kla. (fenfnrt Blamarokrlng 13. Sprejmem takoj brivca жа foapode Saieleno Je, da n жрожпа tndl v frl-T.ereki itrokl la dame. - Dopl«e na-tlorlte na Ггап Mina Setdl, Trti-bach lie. Xkmten. 7272-1 Vajcuoa u Udalovanj« tehtalo takoj iprejraem. - Johanii Stelan-•lohltioh, Waaffeaeneocer, St. Vati •i. d Saw* jprajmem priletno teaako >a gospodinjo k trem drntlnnklin 6U-nom. Plata po »ahtavi. . Foundbn na X. a., ЖгаМтгг, pod »Stalna BlmlbM. 4469-1 Iteem fanta, mt»reg» od 14 let dalje. M pomoč T kmetijstn. - Ponudb« na X. S., Xrbg. 4455-1 SLUŽBA ISCE Sdniv, шобаи 151et«n dečko bi же rftd iiučll miianitvft, п*јг»ј« na Gorenjskem. - franm Strlitsoh, Omilnd,« Vorstadt 80. Karnten. 4451-2 ROD M Dobro ohranjeno moško ko?.o же proda жа 200 BM. - ^ —^ov na X. Bot«, Krainbnrff. 44Г|П-6 VoU ш pleme, 18 meeoev itaxega, prodam. - Dobrun lirklftch 40 )47П-6 Krftvo mlekfurioo prodam. - Jenko Joeef, FrMche it. 9. občina Han-Uchltsch pri Krainburgn. 4168-6 Dobro ohranjeno elamoreanloo nft ročni ali motorni pogon prodam %% 200 BM. - Markltich Frani, Schlo«. terei, Wart 111, XrainbnrfT. 4461-6 Frodlun kravo, lepo, dobro mleka-rloo. - Naiilov pri X. B., Xrainbtirg. 446H-6 Dobro ohranjen športni voziček prodam жа 180 BM. . Ponudbe na K. Bote, Xrainbnrg. 4471-6 K u I M Kupim tnulkelj. - Ponudb« na K. BoU. XriUnbnrff. 4447-7 Xiipin\ 10 gr»mcfoneklh plo#6, no. vlh #11 malo rabljenih. • Naalov na npravl X Bot«, Xralnburf. 44')H>7 Xnplm 3 prevlek« do 50 kg t**k#. . Karentaohltach Kajko, HI. Xrani g. 4ЧГ)«-7 M E N .1 M iiCeitjaui uperaiio ipalnioo. V raćun vsamem damiko tndi moško kolo. - Naslov na X. B., Xralnbarf. 4M«W» ćrii mokki DlnM li prvovrstnega blaga, dobro obran en. roenlam жа motu pU*« evetle barve, Tiiliia 174 om - Ponudbe na Ж. Bote, Xralnbnrg. 4474-15 aoo kg xelja T glavah menjam zn krompir. - Beslaj Frana, Freika M. P ZwiachenwiUaera. 4473-15 Menjam kravo, dobro mlekarioo, po Izbiri od Б do 9 meacev vdmgli do četrtič brejo, la mlado irebloo ali dmgega aa kmetiko delo ie dobro porabnega konja. - Ponudbe na X. Bote, Xralnbarg. 44Г>2-15 Srebrno moško «rt> ж TerlUoo M-menjam ж» dobro ohranjene moške čevlje št. 42. - Dopise pod »ITra« na X. Bote, Xrainbnrg, 4453-16 Drva menjam aa meno. - Natančneje ■e live po dogovora na X. Bote, Krainburg. 44B2-15 La;)*, dobre nogometae 6eVlje tt. 42 menjam ж& dobre Škornje it. 39. • Fonndbe na K. Bote, Krainbarff. 4464-15 Praii6a жа lakol menjam жа brejo nvinjo. - Jakob Harkltiob, Stroheln pri NaUa«. Dobro ohranjeno filaro in mandolino samesjam sa dvo. ali tritonako dobro harmonika. . Naalov v upravi K. Bote. Xrainbnrff. 447U-15 Мг1о klavirsko hArmoniko жапке-njm Zft navadno harmoniko. - Po« nudbe na X. Bot«. Xrainbnrg. 4472-15 liop otroški vostfiek (triolk«l.t) »•-1» »»nke. . Poprs»»tl prt Bort-»oh, WM»ertann 8, Kr*lnhnrg_ 440а-1Л KNIT K , :,j hJet Ouf6k. »t*r SO Irt. » .l. .,»vnl »luibi. ieli »nanja i go-iijiudieno »taro se—30 let. И bt huola voMlJ* do »amoatojnega go-■ipodtnJ«tva. Vdove Ж enim otroko-n r ito likljniene, - Doplal na K B , Krainburg, pod »Novo Hvljeiije«. 44Г|!1-1>1 vdovec, вв let itar, iell primerno T iK)rtlnJo Vdove x enim otrokom ■ o 1чкЧ«в'пв- W»roit 45—50 let. ■e.lnicm mcjhuo ponentvo, B«to .д1о kmečke lene preAnoat. Le i f ine ponudbe na Ж. Bote, Krbg , pod *&j»te«eu pri hiši*. 4465-21 i z G 11 J E N O Pm »FoxUrier« iMl, rnjav, le J* T nedeljo 19. novembra nesnano kam zatekel. Sliki na ime »Baba«. Frotl dobri nagradi oddati prli Han« Hlntermaiin n. Sohn, Krainburg. 4466-22 Zgubila lem 90. ZI. ob dveh pop. v Belfen od Ankritovega znamenja do Bntzcharja denarnico z 100 BM, 100 cigaret vrate 4, 4 glavnike in zira na 4 karte. - Ker aem revna iu imam 4 majhne (Лгоке in bre/. mož*, prav lepo proKim niijitltclja. da ml vrne izgul»l,iene stvari. Odda naj! Ankerst Tinci, mlinarici v Belfen. _ Sne 17. t. m. popoldan zem izgubila v Battendorf - Oberdorf črno ročno torbico z doknraentli Frem-denpaza na ime Stmad Maria, Wart 998 in druge v»*ne papirje. Fo»ten najditelj naj odda proti nagradi na zgoraj navedeni ^^or " , -1454-22 Bel XanaohloB nuch eiiiem Angritf eret veniuchen, die Ureache feetni-etellen. GenOgt eigene oder mcIh barliche Hllfe nicht, m«tf ctar Elektivllcht-Fachniann her! Den* meist let ee oine durch KrecbOtl*. rung gebrochene Lrttung; da beifit ee vorslchtig selA _ wamt Doppek wendelln, der Hatgeber fUr Licht und Lanipen »ц, dem Наим OSRAM. 7agg Kedopb»rm^r*neljnittel aind treue Helfer Ihrer Geeundhelt. Jlcdo-pharm-Arznelmittel elnd пш* ta Apothekeii .erhlUtllch. Medophana Pharuuaeutlsche Prttparate, Geeell-achaft m. b. H., MUiichen 8. 7105 Vor 70Jmhr«» erzeugte der doutsche (Jhemlker Dr, Frledrlch von Heyden jium eratenmal In der GeechlohW elnen Heltatoff, gynthetlsche Sail-'"'^"»''•iell. Heute Bind di« »H ey deiu-AranelmtU tel d as uneiitbehrllche RUstzeug dea Arzteg Im Kaaipt um die Gecund-erhaltung dea deutachen Volkes. 7127 R 7, N o Morklt III Cer««aii vni.ijelii iio- ov, prmi ptiti in boleznimi, Snlm uporabil ne škoduje Idilein. Zelev po-plača delo. Dobi se pri; »Hcrincs., In«. I. Jansciia, Kriiln})urK. 6!I4U Morklt varuje seiev pred ptifi Riivno tako enostiiven v upt/rabl kot Careian, euho piaSlvo, ne #ko-(iuje knlniii. Dobi se pri: »Hormost, Ing. I. Junuclia KniinburK 5941 ukrojiitt iRdno drevj« poclml proti rimukomn pedicu, prMienlAarjn, Jiet-nim niem In »krUtnlol » »Etmoil-NKV . Sobi M prt: »НВКИБВ«. ^nff. J Јапца, Krxinburf. V R R M I S г H 1 K S .LAgUoh Kitmiiitui h WIN ticu, ihiU Hrnime^KedODi ^mllen wenlon Dnim рПоке tte umi tutlt' л\е rein, lio Runtioa mul rUd-feln. Branil« Л Co.. tf^rlohn. 711(1 Gi-folgretcli« RiiMHi'ii u SohwnlxMi-hrkHtTipfnnK Ubernltiiint 8<-hlUill!iKH h«kKmp(iinKWiiitiitMll A. Strel t. Wien, II. TandelmarktffMM Nr. & Telofon: A 47-0-86. Tlil »I>«daaflUar« (die atHrkenđen Ma Ken- und VerduimiiKBtropfen) kftn-nen nur hfiHchrttnkt erzeugt wer-dcn. Selen Slo spaream; auch ein klelne« Quantum liW voile Wlrk-Rnnikclt. In Apotlioken erh^lUlch. KrzruEUiiK: »Srhubert <-Apothek*, Wien XII/82, (Mermtergaam* B. 7181 Der Xochtopf trockQ«t von #llein — und Cioiirhlrrturh bleibt ge- spnrt! An glbt AM. weiin man капам hiiii4('))Hnt. noch elne кнп'/а Menge von OeHchlrrHtUrken hoi dfnen ein-fnchem Abtropffinlftii?