novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • PoStni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 700 lir št. 44 (354) »Čedad, četrtek 20. novembra 1986 Il presidente Ti al circolo Iv Su invito delTUnione culturale economica slovena Pogled na dvorano k.d. Ivan Trinko med srečanjem s predsednikom Pokrajine in sodelavci prejšnjo sredo 10 LET PO POTRESU Nismo pozabili, še enkrat hvala V Čedadu, Špetru in Bardu srečanje s slovenskimi strokovnjaki, ki so po potresu delovali v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini Čeprav se danes srečuje s težkimi problemi predvsem ekonomskega in socialnega značaja, je slovenska narodna skupnost v videmski pokrajini vse bolj aktivna, se vse bolj uveljavlja kot enakopraven sogovornik, kot subjekt lastne usode. Dejavnikov nacionalnega razcveta v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, ki se kaže na različnih področjih od kulturnega do šolskega in gospodarskega je več, a med najbolj pomembnimi je prav potres izpred deset let. Pomenil je razdejanje, smrt in obup, spravil je na kolena že itak močno ošibljeno skupnost. Vendar fizična, materialna obnova Benečije, Rezije in Kanalske doline je pomenila tudi nacionalno, duhovno preobnovo. V tèm pogledu je bila izrednega pomena pomoč iz Slovenije in Jugoslavije, ki sta dali velik materialni in znanstveno tehnični prispevek. Mesece in mesece so delovali na tem področju slovenski strokovnjaki, ki so prinesli v Furlanijo nove tehnologije in metodologije za sanacijo starih poslopij. Iz njihovih iskušenj je kasneje izhajala normativa na tem področju, po kateri so se zgledovali tudi v drugih krajih Italije, ki jih je prizadel potres. Skupina tehnikov Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij iz Ljubljane, republiškega štaba za civilno zaščito in podjetja SGP iz Nove Gorice so se po desetih letih v soboto spet vrnili k nam na vabilo odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze za videmsko pokrajino. Najprej so se s predstavniki slovenskih organizacij srečali v Čedadu na kulturnem društvu Ivan Trinko, kjer so jih pozdravili in se jim zahvalili za pomoč in opravljeno delo Izidor Predan, Iole Namor, mons. Valentin Birtič, Miha Carlig, Salvatore Venosi in Anton Birtič. V imenu slovenske delegacije sta spregovorila pa Miha Tomaževič in Miran Pahor. Sledil je obisk obnovljenih hiš in poslopij v Barnasu in Ažli. Nato je bilo kosilo v hotelu Belvedere, med katerim je predsednik SKGZ za videmsko pokrajino Viljem Černo izročil vsem v spomin in zahvalo srebrno kolajno. Nato se je slovenska delegacija, v kateri sta bila tudi predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri RK SZDL Željko Jeglič in Vinko Gobec, ki je bil za časa potresa zvezni poslanec in koordinator slovenske in jugoslovanske pomoči, udeležila sprejema na županstvu le v Špetru. Tu sta goste iz Slovenije pozdravila župan Firmino Marinig in arhitekt Simonit-ti. Oba sta govorila o obnovi, o novih poteh sodelovanja, ki so se po potresu odprle in o dosežnih rezultatih. Marinig je še posebej poudaril pomen gospodarskega sodelovanja, mešanih podjetij in novih obmejnih odnosov, medtem ko se je Simonitti zaustavil ob vprašanje kvalitete slovenske pomoči, ki je prišla do izraza tudi v vrsti skupnih pobud med furlanskimi in slovenskimi ustanovami. Pomoč iz Slovenije, je nadaljeval Simonitti, je bila izjemna tudi po kvan- titeti. V tem pogledu sta bili najbolj aktivni glede na zmogljivosti Avstrija in Jugoslavija, čeprav je njihov prispevek ostal v senci. O tem kako je potekala pomoč, ki je prihajala organizirano in v dogovoru z Deželo in krajevnimi upravami je nato spregovoril koordinator slovenske oziroma jugoslovanske pomoči za Posočje in Benečijo Vinko Gobec. Srečanje s prijatelji iz Slovenije se je nato nadaljevalo v prostorih nove zadruge v Bardu, kjer je bila rušilna moč potresa izredna, najbolj otipljiva pa je bila slovenska pomoč. Srečanje je odprl Viljem Černo, ki je jasno povedal, da Slovenci v videmski pokrajini zahtevajo zakon globalne zaščite, ki na jim zagotovi obstoj in razvoj. Za njim so spregovorili domači župan Pinosa, predsednik Gorske skupnosti Terskih dolin Degano, pokrajinski odbornik za kulturo Cum. Sklenil je srečanje, na katerem je bilo v središču pozornosti vprašanje popotresne obnove in gospodarskega razvoja goratih področij, deželni odbornik Dominici. Sobotno srečanje se je v Bardu zaključilo z nastopom okteta Nadiža iz Kobariškega. Il presidente della Provincia Tiziano Venier, accompagnato dagli assessori Pelizzo, Cum e Mazzola e dai consiglieri Rosenwirth e Marinig, ha avuto mercoledì scorso nella sala del Circolo culturale Ivan Trinko a Cividale un incontro con i rappresentanti dell’Unione Culturale Economica Slovena della provincia di Udine. Molte le questioni poste sul tappeto dagli sloveni che -hanno in primo luogo presentato le iniziative sul piano culturale, scolastico ed economico avviate autonomamente. In tutti i loro interventi, da quello del presidente del UCES Cerno che ha introdotto i lavori a quelli del prof. Marinig, intervenuto anche nella veste di sindaco di San Pietro, di Petricig, Quaglia, Clavora e Bonini, è stato posto l’accento sulla necessità di una legge di tutela che riguardi tutti gli aspetti della vit.a della comunità, da quello linguistico e culturale a quello economico. A questo proposito sono state anche richiamate le diverse leggi in discussione al Parlamento. È emersa inoltre l’esigenza di un rapporto più continuativo con la Provincia, di un maggiore scambio di informazioni che possono contribuire a stabilire un nuovo clima, superando le recipro- che diffidenze ed allo stesso tempo far crescere e sviluppare il Friuli attraverso l’utilizzo di tutte le sue risorse e potenzialità. Dopo l’intervento dell’assessore Pelizzo che ha ribadito come il clima negli ultimi anni sia migliorato, ha preso la parola il presidente Venier. Questi ha sottolineato l’importanza dell’incontro ed espresso la volontà dell’Amministrazione provinciale a continuare il dialogo avviato anche tenendo conto che si inserisce nel quadro di una proposta politica che tende ad un rapporto più intenso ed articolato con tutto il territorio. Il presidente Venier ha poi dichiarato la disponibilità dell’Amministrazione provinciale di Udine a continuare ed approfondire i rapporti di collaborazione con la vicina repubblica di Slovenia, avviati durante le giornate culturali degli Sloveni della provincia di Udine tenutisi a Lubiana il giugno scorso. Il presidente ha poi manifestato la disponibilità a sostenere alcune iniziative culturali della comunità slovena e si è detto convinto che dal consiglio provinciale emergeranno atti politici in sostegno delle richieste degli sloveni che nella sua veste di presidente avrà cura di seguire. 11 Patronato 1NAC di Cividale organizza una ASSEMBLEA INFORMATIVA che si svolgerà sabato 6 dicembre, alle ore 10 nella Sala della Società operaia a Cividale Sarà presente Lucien Charlier, presidente della Centrale Syndaca-le des Mineurs FGTB di Liegi -Belgio ALLA 2a EDIZIONE «ITINERARI GASTRONOMICI» Il «Vescovo» da Pul Patronat INAC in FGTB za pomagat rudarjem La ricetta per portare l’atmosfera delle Valli del Natisone ad Aquileia? Semplice: piatti tipici delle Valli, musica popolare ed il gioco è fatto. Provare per credere. Tutto questo però bisogna anche saperlo gestire, saperlo presentare e la signora Bruna Domeniš del ristorante Al Vescovo di Pulfero lo ha saputo fare egregiamente. Ma andiamo per ordine. I ristoranti Fonzari, Colombara e Corallo di Aquileia lo scorso anno lanciano una iniziativa: «Aquileia: itinerari gastronomici». In che cosa consiste? I tre ristoranti della laguna ospitano a turno alcuni ristoranti della zona pedemontana del Friuli e creano cosi una nuova occasione per conoscersi e confrontare due cucine diverse, facendo nascere nuove forme di collaborazione. L’iniziativa è coordinata dall’Unione esercenti pubblici esercizi ed alberghi della provincia di Udine, con la collaborazione del Comune e della Pro Loco di Aquileia. Il patrocinio lo danno la Camera di commercio, industria ed artigianato di Udine e l’Azienda au- spet parpravja. Jele krat bo v saboto 6. dičemberja ob 10. uri v Čedadu v dvorani Società operaia. Ker pa je dost reči, dost problemu, o katerih bi bluo potriebno govorit, Patronat vabi vse tiste, ki imajo kako posebno težavo al pa željo, naj se priet ki morejo oglasijo na njega sedežu v Čedadu, ul. IX agosto (tel. 731386) za de izpolnejo poseben formular. Če se priet poznajo problemi jih je lož ušafat rešitev. Zatuo, najta zgubjat cajta an pohitita. Ze vičkrat smo guoril an pisal o velikih problemih, kijih vsak dan srečavajo bivši rudarji an njih družine. Dosti krat teli problemi so povezani s pezionam an še posebno z novo ekonomsko politiko Belgije, z novimi leči, ki jih parpravja v telem sektorju. Zatuo je zaries vriedno pohvale dielo, ki ga že lieta an lieta opravja patronat INAC v Čedadu za branit pravice an interese naših minatorju. Dielo patronata pa daje dobre rezultate an zatuo ker je povezan s sindi-katam FGTB iz Belgije, ki ga vsako pruot informira o tem, kaj se dogaja v telem sektorju. Pa ne samuo tuole. Že dosti krat je biu predsednik telega sindikata Lucien Charlier tle par nas za poviedal kuo gredo reči, pa tudi za zviedet kcri problemi so še od-parli, kere težave imajo naši bivši rudarji. Takih informativnih srečanj je bluo že vič an sada ga patronat INAC tonoma di soggiorno e turismo di Grado e Aquileia. Lo scorso anno partecipano i ristoranti della Val Torre ed il successo è immediato. È solo perchè è una novità, oppure si tratta di una proposta veramente valida? Quest’anno, l’iniziativa si ripete con i ristoranti del cividalese, per questo concedono il loro patrocinio anche l’Azienda autonoma di soggiorno e turismo di Cividale Segue in 2a pagina Claudio in Pruno Domeniš na sred fotografije z novimi prijatelji Fonzari iz Aquileje Stran 2 CIVIDALE Il distretto scolastico chiude bottega MED DRUGIMI PROGRAMI ZA LIETO 1987 Beneško gledališče iz odra v knjigo L’assemblea del distretto scolastico di Cividale si è dimessa in blocco lunedì scorso. Il voto è stato unanime su un ordine del giorno che ha i toni di severa critica e dura protesta. Queste sono indirizzate al provvedimento del ministero della pubblica istruzione che ha revocato la presenza del personale esecutivo del distretto. Sono volate parole dure anche nei confronti del provveditore agli studi che ha allegramente dimenticato perfino di comunicare al presidente del distretto il «diktat» e che non ha avuto nemmeno l’educazione di rispondere al telegramma delle dimissioni della giunta. C’è stato un timido tentativo di frenare la proposta delle dimissioni del Organizzato dall’ARCI - media di Udine si svolgerà dal 19 al 21 dicembre, la prima rassegna della produzione audiovisiva in Friuli-Venezia Giulia. L’obiettivo dell’iniziativa è di fare il punto su una produzione amatoriale e non professionale e che grazie alla grande diffusione di strumenti video aspetta una sistemazione. Quattro sono le sezioni in cui è articolato il Festival, e cioè: «Ricerca e sperimentazione» che vuole essere un banco di prova e terreno di confronto per i giovani autori friulani, da anni ormai costretti a cercare fuori dalla regione un riscontro alle loro idee. «Racconti e memorie» «Video e scuola» con cui si intende aprire uno spazio per tutte quelle produzioni didattiche, ma anche spettacolari, che oggi nascono sempre più numerose nella scuola, sotto la spinta di precise direttive ministeriali e di pro- segue dalla 1a pagina II «Vescovo»... e la Comunità montana delle Valli del Natisone. All’iniziativa aderiscono — dopo una riunione dei ristoratori della zona — i ristoranti Al Vescovo di Pul-fero, Al Zucco di Montina e Ai tre re di Cividale. Il primo appuntamento è fissato per venerdì 31 ottobre, quando il ristorante Fonzari ospita il ristorante Al Vescovo di Pulfero. La signora Bruna, egregiamente affiancata dal marito Claudio, giustamente pensa che è l’occasione buona per far conoscere, oltre al suo ristorante, anche le Valli del Natisone. Cucina così i piatti tipici della zona: strucchi lessi (štrukji kuhani), strucchi fritti (štrukji ocvarti), salame e prosciutto di casa, funghi porcini (babe), pasta e fagioli con cotiche, polenta, musetto e brovada, gubana. Tutta la famiglia si mobilita, le figlie Miche-la ed Elena creano dei centri tavola con rametti di castagno, funghi, pannocchie. E per riscaldare l’atmosfera? Musica popolare delle Valli, naturalmente. Ed ecco Ezio con la sua fisarmonica diatonica e Gusto con la foglia. 11 successo è strepitoso. Alla serata partecipano numerosi valligiani, ospiti l’assessore regionale Romano Specogna, il presidente della Comunità montana Valli del Natisone Giuseppe Chiabudi-ni, il presidente dell’Azienda autonoma di soggiorno Giuseppe Paussa. Presenti anche altre autorità, fra le quali il vicesindaco di Aquileia. A fine serata un brindisi con il sidro di mele che, nel segno della tradizione, è beneaugurante. Non poteva mancare uno scambio di doni. Elena ed Andrea offrono a tutti i presenti fiori fatti con foglie di pannocchia, i signori Fonzari regalano ai signori Domeniš un mosaico. La prossima primavera il ristorante Al Vescovo ospiterà il ristorante Fonzari, quello Al Zucco la Colombara e Ai Tre re il Corallo. Se alla signora Bruna ed al signor Claudio premeva far conoscere ed apprezzare la loro e nostra cucina, far conoscere un aspetto delle Valli del Natisone, creare una sorta di promozione turistica ci sono riusciti in pieno. Complimenti! consiglio, ben presto rintuzzato da una sfilza di adesioni, tutte motivate. Non se ne poteva più: la filippica del presidente sicuro del consenso dell’assemblea sulle inadempienze delle autorità è stata lunga, ma valga l’esempio dei fondi. Schiff, il presidente, aspetta i suoi 4 milioncini dallo scorso febbraio, mentre gli vanno in scadenza cose importanti: giochi della gioventù, orientamento scolastico, rapporti con l’USL, incontri con la Regione, ecc. «Il problema, ha detto, sono perfino le dieci cartelline per i documenti e la matita FILA che non si sa con cosa pagare». A questo punto tanto vale restituire le chiavi del distretto e gridare la propria protesta ai quattro venti. grammazione finalizzata da parte di una nuova generazione di insegnanti. «Made in Friuli» e qui già il titolo chiarisce lo spirito della sezione. Accanto ai prodotti industriali regionali esiste, anche se è poco appariscente, una notevole produzione video e cinematografica di professionisti che da anni stanno documentando la realtà economica e culturale friulana. Una giuria composta da criteri ed esperti selezionerà tre opere da premiare per ogni sezione in concorso. Va infine detto che la richiesta di ammissione al Video Film Festival, deve essere inoltrata a mezzo della scheda ufficiale di iscrizione, compilata, sotto-scritta e inviata entro e non oltre il 5 dicembre insieme con il film o il video al seguente indirizzo: Direzione Video Film festival, Arcimedia, Via Manzini, 42 - Udine (Tel. 26859). V OKVIRU TEČAJEV Eno predavanje na mesec Eno predavanje na mesec, v okviru tečajev slovenščine, da bi boljše spoznali pesnike slovenske literature. Žal, daje malo ljudi sledilo prvemu predavanju prof. Marina Vertovca o Simonu Gregorčiču, pesnik naš sosed. Zanimivo je poslušati Vertovca, ki zelo lahko govori tudi tečajnikom, ki malo razumejo. Orisal je en kos slovenske zgodovine v katero je vključil figuro Gregorčiča in da bi ga boljše razumeli, je na koncu prebral tudi nekaj pesmi. Drugo srečanje bo 15. decembra na društvu Ivan Trinko v Čedadu. Govorili bomo o Srečku Kosevelu. (m.) Beneška galerija Špeter SKUPINSKA RAZSTAVA slikarstvo, grafika, kiparstvo, fotografija, keramika v soboto 22. novembra ob 17.30 Antonella Bertagnin, Flavia Brai-da, Giovanni Carlig, Roberto Coppola, Romano Cromaz, Maria Rosa Crucil, Darko, Brunetta Di Lenardo, Beppo Domeniš, Claudia Floreancig Raza, Daniele Gasparinetti, Giuseppina Livi-gni, Sandra Manzini, Paolo Manzini, Alvaro Petricig, Vasco Petri-cig, Paolo Petricig, Antonella Piz-zolongo, Bruno Pocovaz, Daniela Ronchi, Alberto Rosso, Renzo Rudi, Pierpaolo Sdraulig, Michele Vončini, Carmelo Vranich, Edi Žerjal. Govoril bo Aldo Mazzola pokrajinski odbornik za varstvo okolja Vsi vabljeni Beneško gledališče je v deset liet ži-vlienja predstavilo 17 igri. Vse če sna-meno samuo dvie, «Kaplan Martin Čedermac» an «Hlapac Jernej an njegova pravica» so jih napisali judje iz naših dolin. «Emigrant», «Modar hlapac», «Nedieja pod lobjo», «Ne vič sama doma v Gorenjim klance»... al se šele zmisleta kake so ble? More bit de ne, pa kar sta jih gledal na odru, sta se posmejal, kajšan krat suze obrisal, sta sanjal, sta tukli na ruoke... Ka nie škoda, de vse tuole dielo ga zapremo v adan kasetin an atu ga pozabemo? Beneško gledališče je vič krat guori-lo, de bi bluo pru publikat vse tele ko-medie. Na zadnji seji, ki je bla v srie-do 12. novemberja v Špietre smo odločil, de tele krat dielo bo napravljeno. Kere igre publikat? Pru bi bluo vse, za začet pa se publika to parvo, «Beneška ojcet», ki jo je biu napisu Izidor Predan-Dorič za Dan emigranta lieta 1976., pru takuo se publika to parvo, ki je bla napisana za te parvi 8. marec v. naših dolinah, «Tonina Drejuova», napisala jo je bla Bruna Dorbolò Spazzolini. Potlè od vsakega autorja adno. Le na zadnji seji se je guorilo o programu za napri. Čakajo nas štier prireditve an vse štier bi muorle bit napravljene v malo vič ku štier miescu. Se vam more zdiet puno cajta, pa če po- Kulturno društvo Rečan vas vabi v petak 21. ob 20. uri an v nediejo 22. ob 15. uri na Kulturno jesen ki bo v telovadnici na Liesah (Grmak) V petak predstavitev Fotoalbum izseljencev iz Benečije bosta prisotna pokrajinski odbornik za kulturo Cum an predsednik G.S. Chiabudini nastop Trepetičkov V nediejo Beneška hit parade in ples z rezijansko folklorno skupino Le deset dni nas loči od isteka toka za plačilo akontacije na davke IRPEF, 1LOR in 1RPEG za leto 1986. Omenili smo, da je letošnji izračun dajatev nekoliko različni od tega, ki je bil v veljavi v preteklem letu in da je zaradi tega potrebna dokajšnja mera pazljivosti, da ne bomo plačali previsoke ali preniske akontacije. Previsoka akontacija pomeni zahtevati ob dokončnem obračunu vračilo preveč plačanih davkov; izkušnje nam povedo, da moramo čakati vračilo nekaj let. Po drugi strani če bomo plačali prenizko akontacijo ima davčna uprava pravico zaračunati nam kazen v višini 15% neplačanega zneska in še 12% obresti. Ancora dieci giorni ci separano dalla data di scadenza del pagamento del-l'acconto IRPEF, ILOR e 1RPEG per il 1986. Abbiamo già accennato che il sistema di conteggio delle tasse per il 1986 è alquanto differente da quello usato negli ultimi anni e per questo è necessario far attenzione quando si provvederà al conteggio dell’acconto. Infatti se provvederemo a liquidare un acconto superiore al conteggio definitivo richiederemo il rimborso degli importi pagati in più; l’esperienza degli ultimi anni ci insegna che il rimborso viene effettuato entro tre o quattro anni. Se invece l’acconto risulta inferiore al dovuto potremo incorrere in una ammenda del 15% ed inoltre dovremo pagare degli interessi di mora nella misura del 12%. Dobbiamo sottolineare ancora una cosa: se il rimborso che eventualmente richiederemo sarà inferiore a 20 mila lire, questa differenza non ci verrà mai bonificata, poiché le spese mislita, de tisti, ki dielajo za naše gledališče, dielajo kar so fraj, kar pride reč v nediejo zjutra al pa zvičer po diele, štier miesci gredo naglo napri. Za na guorit od vsieh te drugih problemu. Tisti, ki so bli na seji so potardil njih dobro vojo za dielat. Čakamo pa de pridejo blizu an tisti, ki priet al potlè pravejo de Beneško gledališče jim stoji par sarcu. Kera okaž-jon je narbuojša če ne tela, za pokazat, de je zaries takuo? Polisportiva Tribil superiore je na-pravla parvo fotografsko mostro, ki bo v sriedenjskim kamune. Tela mostra bo napravljena na Božič an bo odparta še an par dni po novim liete. Je na lokalna rieč, bojo partečipal fotografi srie-denjskega kamuna, nie na rieč profe-sional, četudi se vie de par nas so adni fotografi puno barki. Tema je libero, vsak more parnest blizu 10 fotografiji, Il mestiere e l’arte dell’architettura, questo il tema di un seminario internazionale che si svolgerà a Pirano in Slovenia dal 21 al 23 novembre. I lavori del seminario, organizzato dalle Gallerie costiere di Pirano (Obalne galerije Piran) e dall’Associazione degli architetti di Lubiana (Društvo arhitektov Ljubljane), si svolgeranno nel teatro Tartini e prenderanno il via venerdì 21 alle ore 15. Questo nel dettaglio il programma: Venerdì ore 15 inaugurazione Vojteh Ravnikar, Ljubljana Il pozzo dell’architettura Jurij Kobe, Ljubljana Stimolo della diversità Janez Koželj, Ljubljana L'architettura della differenza Boris Podrecca, Vienna Finis formae ore 19 Galleria civica Pirano amministrative che andrebbero a carico dello stato sono troppo alte. Se nekaj bi dodali: če zahtevamo vračili davkov, ki je nižje od 20 tisoč lir nam država letos ne bo vrnila zneska, saj bi bili upravni stroški za pripravo vračila previsoki za državno blagajno. Je skoraj nemogoče, da bi danes dali točna navodila kaj in kako se morajo privatne osebe in podjetniki obnašati, saj bi morali pregledati celotno finančno poslovanje prizadetih, ugotoviti vse njihove dohodke in seveda vse možne in dovoljene odtegljaje. Zaradi tega lahko le svetujemo, da se vsakdo,ki ima dvome o svojih obveznosti obrne na Patronat ali na Združenje, ki bosta lahko dala točna in ustrezna navodila. Še to bi dodali: tudi letos je predvideno plačilo 92% od davka ki pripada na dohodek iz leta 1986, torej ne smemo poravnati 92% odstotkov davkov, ki smo jih plačali na dohodke iz leta .1985. È praticamente impossibile dare oggi delle istruzioni definitive come debbono comportarsi gli interessati sia persone fisiche che aziende. Tutti i casi devono venire studiati individualmente poiché per dare una risposta definitiva bisogna conoscere i redditi previsti per il 1986, fare un conteggio delle agevolazioni previste. Per questo consigliamo agli interessati di rivolgersi alle associazioni di categoria ovverosia ai patronati, che potranno dare tutte le indicazioni utili e necessarie. Ancora una cosa vorremmo precisare: anche quest’anno è previsto il pagamento di un acconto nella misura del 92% delle tasse dovute; per questo non dobbiamo semplicemente conteg- GRIMACCO È Pio Canalaz il nuovo segretario del PCI La sezione del PCI di Grimacco ha eletto il nuovo segretario: è il perito agrario Pio Canalaz. In una prossima riunione la sezione provvederà ad eleggere anche un organismo direttivo in rappresentanza delle varie frazioni e per far funzionare con regolarità la sezione stessa con una autonoma politica locale. In primo piano i problemi comunali per i quali il PCI intende rispettare la libera elaborazione amministrativa del consiglio e della giunta. La sezione ha anche elaborato un documento sui rapporti democratici fra i cittadini, denunciando gli atteggiamenti ostruzionistici della DC e i recenti episodi di teppismo. tiste ki so mu buj ušeč. Vsak ki pride gledat mostro, bo mu napisat njega giudizio an vebrat tri fotografije, ki mu bojo buj všeč. Bo tudi na neutralna giu-rija. Bojo premjane adne slike. Reka-pit je: Franco Qualizza - Stregna, n. 11. Scadenza za konšenjat je 30. novemberja. Pohitita zbrat vse vaše slike, vaš čakamo. Polisportiva Tribil Superiore Inaugurazione della mostra «Mestiere e l’arte dell’architettura» (Architettura della regione) ore 19,30 Welcome drink Sabato ore 10 Luciano Semerani, Venezia Il mio lavoro Francesco Venezia, Napoli Materialità delle idee in architettura ore 15 Heinz Tesar, Vienna Gli strati del lavoro Akos Moravansky, Budapest L’estetica del mascherare Jacques Lucan Arte e mestiere: il significato e il senso Domenica ore 10 Josè Luis Matteo, Barcellona Progetto e mestiere Alvaro Siza Vieira, Porto Arte, architettura e mestiere in un periodo di transizione giare i 92% delle tasse pagate per i redditi del 1985, ma dobbiamo fare un nuovo conteggio. Koncem meseca imamo še nekatere druge zapadlosti. Podjetniki morajo izročiti uslužbencem obrazec Ol/M iz katerega so razvidni prispevki za po-kojnski sklad, ki so bili plačani v letu 1986. Do istega roka mora podjetje dostaviti 1NPSU original obrazca 01/M ter obrazec 03/M , ki je dejansko rekapitulacija omenjenega obrazca 01/M. Alla fine del mese abbiamo ancora due scadenze: entro questa data i datori di lavoro devono consegnare al dipendente copia del mod. 01/M dal quale risultano i contributi pensionistici pagati; l’originale del modello e il modello riassuntivo 03/M deve essere consegnato - sempre a cura del datore di lavoro - all’INPS entro la fine del mese. Kdor je tekom prvega polletja 1986 vzel v službo nove uradnike (mladino, ženske ali brezposlene) ima pravico vložiti na deželo prošnjo za podpore na podlagi deželnega zakona 32/85. Zakon predvideva razne posege in tudi v tem primeru svetujemo gospodarstvenikom, da se obrnejo na Združenja, da jim pripravijo ustrezne prošnje. Chi ha assunto nuovi dipendenti (giovani, donne o disoccupati) durante il primo semestre 1986 può fare domanda alla Regione (in base alla legge 32/85) per un contributo a fondo perso. Poiché la legge prevede vari progetti consigliamo agli interessati di rivolgersi alla associazione per il disbrigo delle pratiche. (z.k.) IN DICEMBRE A UDINE VIDEO FILM FESTIVAL Gospodarstvenikom Per gli operatori economici Convegno a Pirano Za Božič parva fotografska razstava OBLICA - ČEDAD Zapustu nas je Giovanni Vogrig OB 150 - LETNICI ROJSTVA ANTON KLODIC SABLADOSKI, PEDAGOG IN EPIK I RISULTATI Olimpia - Valnatisone 1-0 Cividalese - Spal Cordovado 2-0 Torre - Torreanese 2-3 2“ Categoria Corno - Audace 0-0 Union - Gaglianese 2-3 TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU LE CLASSIFICHE la Categoria Spilimbergo 13; Pro Fagagna, Torre 10; Torreanese, Codroipo, Tamai, Flumignano, Julia, Cividalese 9; Olimpia 8; Valnatisone, Pro Aviano 7; Pro Tolmezzo, Azzanese, Tavagnafelet 6; Spal Cordovado 5. 3a Categoria Pulfero - Alta Valnatisone 1-2 Comunale Faedis - Savognese 2-1 Under 18 Valnatisone - Comunale Faedis 6-0 Giovanissimi Cussignacco - Valnatisone 1-0 Aurora L.Z. - Cividalese 3-2 Esordienti Valnatisone - Azzurra Prem. (rinviata) Audace - Manzanese 0-1 Cividalese - Aurora L.Z. 0-0 PROSSIMO TURNO la Categoria Tavagnafelet - Cividalese Pro Fagagna - Valnatisone Spal Cordovado - Torreanese 2a Categoria Audace - Colloredo di Prato Gaglianese - Stella Azzurra 3a Categoria Savognese - Nimis Savorgnanese - Pulfero Under 18 Stella Azzurra - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Percoto Cividalese - Buttrio Esordienti Aurora L.Z. - Audace Percoto - Valnatisone Buttrio - Cividalese Vedeli smo, da že dugo huduo tarpi, pa mu nismo mogli pomagati. Vedeli smo, da ga bo neodpustljiva, za-harbtna bolezan iztrgala družini, žlah-ti in prijateljem in ga spravla v prerani grob. Bili smo parpravjeni na neizbežno izgubo, pa vsedno nas je doletela velika žalost, ko smo zvedeli za njega smrt. Giovanni Vogrig - Čekov po domače iz Oblice je umaru u čedajskem špi-talu v petak 14. novembra. Imeu je komaj 53 let. Tarnjeva je bla pot našega parjatelja. Že zlo mlad je muoru zapustit rojstni dom in iti s trebuham za kru-ham po svetu. Delal je vič liet u Franciji vseh sort meštierje. Ko se je varnu iz Francije, se je poročiu. Rodila sta se mu sin in hči, potem je dobiu delo v če-dadskem spitale, kot prevoznik ambu-lance. Družina je živela z njim u Čedadu. Kadar mu je cajt dopušču, je doma delal fine reči iz lesa. Ratu je pravi moj-star u lesorezu. Njegove dela je razstavljal v Čedadu, Spetru, Vidmu in u Belgiji. Povsod je dobil lepa priznanja (riconoscimenti). Njega želja je bla zmeraj tista, da bi se naši umetniki povezali in se pomagali med sabo, zatuo je biu pobudnik (promotor) in fondator Društva beneških likovnih umetnikov. Ni nobene čude, da je postal parvi predsednik tega društva in da je to dolžnost opravju vestno, skarbno in resno celih sedem let, dokler ni pustil vse aktivnosti zavoj o bolezni. Vsi umetniki (artisti) Benečije so ga spoštovali in imeli radi. Biu jedelovan, pravi garač. Beneška galerija v Špetru bo tesno povezana z njegovim imenam. Njega pogreb je biu u nedeljo 16. novembra, najprej u Rualisu pri Čedadu, potem pa v Oblici. Tako v Čedadu, kot v Oblici, ga je paršlo zadnjikrat poz-dravjat puno ljudi, delovnih tovarišev iz špitala, beneških umetnikov, prijateljev in znancev. Med njimi smo videli tudi čedajskega sindaka, dr. komen-datorja Pascolinija, ki je predsednik čedajskega špitala. Med številnimi venci, kranjceljmi ki so jih prijatelji nosili za njim je biu tudi tisti od beneških umetnikov - Artisti della Benečija. Lepe besede, ki so spravle puno ljudi v jok, je povedau o rajnkem Giovan-niju gospod Emil Cencig - famoštar iz Gorenjega Tarbja in Oblice. Rajnkega Giovannija bomo ohranili v lepem in venčnem spominu, žena Lucia, sin Walter, hči Loredana, bratje in vsa žlahta pa naj sprejmejo besede naše globoke tolažbe. Oktober 1985. V Beneški galeriji Giovanni Vogrig na otvoritvi svoje razstave Benečija je majhna, predvsem je in je bila nerazvita, revna, odmaknjena od ekonomskih in kulturnih centrov. Kljub temu pa so se na tej zemlji rodili ljudje, ki včeraj kot danes so se močno uveljavili. Eden od teh je Anton Klodič Sabladoski. Rodil se je v družini «Te dolenjih» pri Hlocju 150 let od tega, pravzaprav 10. novembra 1836. Kot študenta ga je podpiral stric Sabladoski in po njem je kasneje prevzel vitežko ime, ki ga je dosegel z dolgoletnim delom na pedagoškem polju. Študiral je na Univerzi na Dunaju kot večina takratnih slovenskih študentov. Ko je doštudiral je kot profesor grščine in latinščine poučeval v Gradcu, Splitu, Trstu in Gorici. Nato je postal okrajini šolski nadzornik na Goriškem, v Istri in Gradcu, nekaj časa kasneje pa nadzornik za ljudske šole v Trstu in okolici, v Istri in na Goriškem. Na tem delovnem mestu se je močno uveljavil kot eden izmed vodilnih slovenskih pedagogov in tudi po njegovi zaslugi je izšel leta 1874 «Plan za ljudske šole». Gre za ogromno delo v nemščini, pri katerem je sodelovalo več strokovnjakov. Deset let kasneje je ta pedagoški načrt bil objavljen tudi na Dunaju v štirih jezikih, nanj so se opirale ljudske šole, ki so temeljile na narodni stvarnosti in domači besedi. Klodič je pisal v slovenskem, italijanskem, latinskem in nemškem jeziku, bil je tudi odličen govornik. Napisal je več učbenikov in razprav tudi z namenom, da opozori tuji svet na slovensko dušo. O vseh njegovih delih naj tu omenimo razpravi «O slovenskem ljudskem šolstvu» in «O slovanskem jeziku in literaturi v Trstu in Istri». Anton Klodič pa ni nikoli pozabil na Benečijo in njej je posvetil tudi spis «O narečju Beneških Slovencev». Pomeril se je tudi z literarnim ustvarjanjem. Iz leta 1868 je njegova spesni-tev Materin blagoslov. Gre za igro v verzih, ki je nastala ob gradnji rabeljske železnice in se dotika tudi socialnih problemov. Zadnje njegovo delo pa je romantični ep Livško jezero, ki ga je njegov sin Maks Klodič Sabladoski izdal v Gorici leta 1912, torej dve leti pred smrtjo očeta (15. februarja 1914). Livško jezero je poskus epske pesnit- ve na narodni podlagi, toda močan je pridih klasike, motivi so iz križarske vójne. Obsega 28 spevov in že v prvem tako opeva Matajur: V visočino, v kterej orel Smelo vije vzletne kroge. Matajur svoj vrh dviguje, A nasproti njemu širi Kolk zeleno tratno sleme, Med gorama tema dvema Pa počiva kakor v krilu lepa Livška vzor-poljana. Ne poljana v davno prošlem Času, nego jezerina, Ko krščanje so se bili Za grobišče Odrešenika Tam na jutru, v Palestini, Jezerina vsod obdana Črnim' gozdom. —Sredi vode Bèli gradeč se na skali, Gradec varen pred napadi. Dokaj čolnov na vodini Lahkih služi slug krdelu Gospodarja tega grada, Ki prevaža preko vode Z južne strane na polnočno Veroupne božjehodce Iz Oglejske očaknine. Trop za tropom tod odhaja Na Koroško v Osojane, Kjer posluša Mati Božja Njih žalobe, njih pritožbe, Njihne želje srčne, vroče, Kjer svoj mir je našel večni Kakor hlapec samostanski Bolko smeli, kralj ponosne Poljske zemlje. LORETTA A ROMA «Un mondo da raccontare» Nella centralissima ed elegante via Frattina di Roma, nella galleria d’arte «La Feluca» si inaugurerà il prossimo 4 dicembre una mostra di Loretta Dorbolò. A presentarla sarà lo scrittore Carlo Sgorlon, autore di romanzi di successo tra cui «L’armata dei fiumi perduti» dove racconta la tragedia dei cosacchi in Friuli, nell’ultima guerra. Protagonista del romanzo, una slovena dell’alto Natisone. La mostra di Loretta si intitola «Un mondo da raccontare», titolo significativo soprattutto per noi che apprezziamo ed amiamo l’opera artistica della nostra compaesana vivendo nelle valli che l’hanno ispirata. bendo nel risultato, ma certo non nel gioco. La formazione messa in campo da Degrassi era la seguente: Osgnach C., Onesti, Salamant, Mulloni (Trinco), Birtig, Marinig, Becia, Dorbolò E,. Clavora, Sturam N., Osgnach M.; a disposizione Selenscig. La squadra ha dominato il gioco in tutti i settori del campo, mancando solamente nel tiro a rete. Ci è sembrato che i nostri ragazzi non siano convinti dei propri mezzi, tanto che si sono bruscamente risvegliati dopo il gol subito che era viziato forse da gioco pericoloso, disputando una delle loro migliori partite. Sabato prossimo nell’ultima gara del girone di andata c’è l’opportunità per il pronto riscatto contro la formazione del Percoto. Auguri. «Turbo... Cosve» La nebbia ha impedito la presentazione della formazione Under 18, con il nuovo sponsor Cosve. La gara è stata in dubbio fino all’inizio previsto alle 10.30 contro la Comunale Faedis, ma alla fine la nebbia si è diradata consentendo ai giocatori e al direttore di gara di fare il proprio dovere. La formazione allenata da Barbiani ha continuato la sua magnifica serie di vittorie, la settima su altrettante gare ha visto i biancoverdi locali rifilare sei reti ai malcapitati ospiti. Il risultato poteva assumere un punteggio ben più pesante se i giovani calciatori avessero giocato con più determinazione. Liberale (2), Barbiani, Mlinz, Petricig, Du-garo A. gli autori delle sei reti, fra la soddisfazione dei giocatori e dirigenti locali e dello sponsor Giordano Costantini presente sugli spalti. Dalla giornata «nera» si salva VAudace Pareggiando a Corno l’Audace di Carrer è stata l’unica formazione delle Valli a conquistare un risultato utile. La Valnatisone pure dominando e giocando il secondo tempo con un uomo in meno, ha disputato una buona prova, ma per ottenere risultati servono i tiri Trofeo Novi Matajur Bordon Paolo - Pulfero a rete che in questa occasione sono stati latitanti. Brutto scivolone casalingo del Pulfero ad opera dell’Alta Valtorre, che a tre minuti dalla fine ha avuto l’occasione per pareggiare, ma Ezio Jussig si è fatto parare un rigore. Infine sconfitta della Savognese sul difficile campo di Faedis. 4 Reti: Under 18 Valnatisone; 7 Reti: G.S.L. Audace; 8 Reti: A.S. Savognese, A.S. Pulfero; 9 Reti: Giovanissimi Valnatisone; 11 Reti: U.S. Valnatisone; 16 Reti: Esordienti Audace; 21 Reti: Esordienti Valnatisone. 1 MARCATORI 8 Reti: Cristiano Barbiani; 7 Reti: Carlo Liberale; 3 Reti: Faustino Caporale, Roberto Birtig, Roberto Sedi; 2 Reti: Flavio Mlinz, Walter Petricig, Mauro Clavora, Adriano Stulin, Daniele Stacco, Adamo Marchig, Fabio Trinco. 1 Rete: Antonio Dugaro, Stetano Du-garo, Emiliano Dorbolò, Alessandro Bertossin, Ezio Jussig, Michele Vidic, Gabriele Becia, Marco Marinig, Marino Simonelig, Fiorenzo Birtig, Mario Maiolino, Massimiliano Campanella, Žarko Rot. Adriano Stulin - Audace Giovanissimi sconfitti a Cussignacco La formazione dei Giovanissimi della Valnatisone impegnati a Cussignacco ha disputato una buona gara soccom- 2a Categoria Serenissima 13; Lauzacco, Sangior-gina Ud. 12; Dolegnano 11; Asso, Bres-sa, Aurora 9; Gaglianese 8; Audace, Corno, Natisone 7; Paviese, Union 6; Stella Azzurra 5; Colloredo di Prato 4; Azzurra Prem. 3. 3a Categoria Reanese, Bearzi 10; Ciseriis, Alta Valtorre, Comunale Faedis 8; Pulfero 7; Togliano, Tricesimo, Fulgor 6; Chia-vris, Nimis 5; Savognese 3; Savorgnanese 2. MIGLIORE DIFESA Under 18 Valnatisone 12; Bressa 9; Bearzi 8; Forti & Liberi, Olimpia, Torreanese 7; Donatello, Stella Azzurra, Aurora L.Z. 6; Nuova Udine, Rizzi 4; Martignacco 3; Chiavris 2; Comunale Faedis 1. La classifica degli Under 18 è aggiornata alla settimana precedente. SREDNJE Oblica Liepa festa v prijateljstvu V nediejo 9. novemberja je bila pru liepa festa v Oblici.Organizala jo je Associazione polisportiva e ricreativa Tri-bil superiore «Polisportiva Tribil superiore». Ob. 11.30. zjutra je bila pietà maša od miešanega pieuskega zbora od Svetega Pavla (Sriednje). Cierku je bila puna j udi an vsi so ostal puno ujeti od zbora, od kuo je pieu, od kar riva dat kar pieje. Takuo puno komplimentu je bluo od judi. Na stara žena je ja-la, de je bluo takuo lepuo čut telo mašo pieto, de ji je paršlo za se jokat od emocjona an de se je čula ku tan v nebesah. Po maš je biu pečen kostanj za vse an muzika od ramonike od Ezia, mlad harmonikar iz naših dolin, zlo poznan ne samuo po Benečiji, pa tudi po Furlaniji an po svietu. Je ze šu v Belgijo, Zvicero, Jugoslavijo, Austrijo an je biu tudi v Argentini an Kanada. Je nardiu tudi no lepo kaseto, ki malomanj vsaka družina jo ima, Stari beneški valček. Z njega muziko je stuoru narest parve štopienje Folklorni skupini Zivanit. Vsi so bli radi ga poslušat, zak on te takne hlaboko kar nategava basico. Nie manjkala dobra pijača, naš «ameriKan», reouia an aruge vino. in a festo je paršla tudi skupina jagru, ki so imiel na makini adnega pru velikega čingjala, ki ga je streliu Renzo Laure-tig taz Gniduce, z njim jaga tudi Elio Qualizza, oča od Ezia. Oni so bli veseli, ki so ubil čingjala an so iedli kostanj an pil vino pru zvestuo. So jo tudi za-piel, Elio ima pru dobar bas an vsi kupe so jo piel, Ezio pa z ramoniko jim je parpomagu. Je bluo puno veseja, kajšni so bli veseli za adno rieč, kajšni za drugo, an vsi so stal lepuo kupe. Silvia je du nje oštariji za pieuski zbor napravla no veliko mizo s tartin vsakih sort an pijačo. Tudi judem, ki so paršli na festo je ponudla tartine. Adan prijatelj od Du-zega, Mario Dugaro, je posneu film od tele feste an ga je pokazu popudan du osteriji. Judje so ga zvestuo pogledal an so se čudli, de kakuo je bluo lepuo an so se zvestuo gledal an gledal prijatelje tu filme. Okuole ne pete zvičer je bluo vse končalo. Harmonikar je šu damu an počaso vsi, ma je ostala nieka rieč, ki se nie podarla kar je končala festa, ki je ostala tu judeh an vsak dan kajšan se zmišnjava na telo inicjativo, od zbora, od Ezia, od Polisportive an takuo napri. Lepuo je jau na pridgi don Emil Cencig, de bit kupe je dobro an de takuo, ki smo bli kupe tu cierku an se ri-spetal an veselil, takuo muora bit an uoz cierkve. Cencig je nardiu komplimente zboru z željo, da puode napri z dielan, ki je začeu an pohvalu Polisportivo za telo inicjativo an auguri za napri. Franco Qualizza Gniduca Paš kam gledajo takuo začudeno Danila an Adriano? V njih skupni jutri, sevieda. Danila Qualizza — Hlaščjanova iz Sriednjega an Adriano Chiabai — Ku-lažu iz Gniduce sta se poročila 30. vo-šta lietos an tekrat smo bli že napisali novico. Seda pa publikamo fotografijo an jim ponovmo naše voščila: vse narbuojše v vašim skupnim živlienju! SV. LENART Pikon Okradli so prazno vas Ko je pred par leti umarla v Pikonu zadnja žena, zadnja prebivalka, smo napisali, da je postala vas fantazma. Tatje pa se ne bojijo strahov in fantaz-mov. Prejšnji teden so obiskali vas in v nekaterih hišah pobrali, kar so bli ljudje - gospodarji pustili. Gre se za pohištvo, mize, kandreje in posodo, ki so jo nucali domači, kadar so se varnih za kratek žas na svoje stare domove. O tej tatvini raziskujejo karabinierji. Upamo, da bojo tatuove odkrili in spravli za zapah. BARDO Renzo Mattelig iz Jagnjeda je ratu tata: njega žena Silvia mu je povila hčerkico, kateri so dal ime Claudia. Liepa čičica se je rodila v Huminskem špitale (Gemona) 8. novemberja an je parnesla puno veseja mami, tatu an vsi družini. Renzo an Silvia, ki je iz Barda, so puno poznana, ker darže v teli vasi znano Cooperativo, zatuole z njimi so se veselili an veliko številko prijateljev. Renzi an Silvi čestitamo, mali Claudi pa želmo veselo an srečno živlienje. PIŠE PETAR MA TAJURA C Al ni grieha, če ubiješ človeka s kristjansko puško? Tisti, ki poznajo Ameriko, nje ustavo (costituzionej, vedo, da je predsednik ZDA-USA narbuj moč-jan človek na svetu, da ima tajšno oblast u rokah, da jo niso imeli take še absolutistični kralji u srednjem veku (nel medioevo). Amerika je tudi tista močna država, ki ima največ atomskih bomb in raket, da lahko u par urah uniči ves svet. Prezident Amerike je tisti, ki lahko ukaže par-tisnit na baton, ki stori plut po luftu atomske borne, ki lahko padejo na vse konce an kraje sveta. Dobro, da do sada smo imeli u Ameriki pametne presidente, da niso storli partisnit na tiste balone, svet pa živi zmeraj v strahu, da se bo to enkrat lahko zgodilo. Zadost bo samo enkrat, ne bo treba dvakrat. Lahko pa prezident čez nuoč znori in za-vojo njegove norosti bo človeštvo (umanità) doživelo tajšno katastrofo, da se ne bo nikdar več dvignilo na kolena, kaj šele pokonci. Prosimo Boga, da amerikanskim presidentam obdarži, obvarje pamet. Sedanji president Ronald Reagan je, hvala Bogu, šelepametan, vendar mu je puno ostalo od filmskega igralca. On še zmeraj rad igra in če se igra z orožjem, s puškami in bombami, ojoj, nam je vsem za jokat! Tele zadnje dedne se puno govori Novi Matajur odgovorni urednik: Iole Namor Fotokompozicija: Fotocomposizione Moderna - Čedad Izdaja in tiska k Trst / Trieste ” llSlšr Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 603 45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 Letna naročnina 600 ND OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% in piše o njem, za kar je nakuhu, za kar je naredu. Poskrivš je pošilju orožje (armamente) Iranu, to je teroristični državi, u kateri so zaparli amerikansko ambasado, potem, ko so v njej imeli zapartih več mesecev skoraj stuo amerikanskih talcev (ostaggi). Tuo je paršlo na dan u caj-tu, ko je velika Britanija prekinila diplomatske odnose s Sirijo in zahtevala od evropskih držav, ki so včlanjene v EGS-CEE, da ji po tej poti sledijo, češ da Sirija podpira terorizem v svetu, posebno v Evropi. Reagan je zahteval da uvedejo vse države atlantskega pakta embargo, kar se tiče prodaje orožja Iranu, on pa ga je poskrivš pošilju Komejinu, takuo poskrivš, da ni zatuo viedeu že njega sekretar, minister za zunanje zadeve Schultz. In Reagan je priču svetu, da je u parvih varstah protiterorističnega boja! Obedan mu ne vierje vič. In ta filmski igralec - prezident Reagan je tudi globoko vieran, zlo pobožan. Kadar je šeu na srečanje z Gorbačjovom u Reykjavik, je prosu vso Ameriko in ves svet: «Molite zame!» Kakor da bi se šeu s hudičem magai! To srečanje je bilo po mojem vsedno koristno. Lepe njega besede, so pa samuo prazne besede, ki niso podprte z dejanji. Tudi njega pobožnost je prazna. On misli, da muora bit Buoh u njega službi, ne on u službi božji. Viero in Boga obračja, kakor zahtevajo njega trenutni in kontingentni interesi. On ni pravi mož viere, vie-ra je njega, «at proprio usum et con-sumum». Takih imamo puno tudi med nami, u Italiji, kamor se bom varnu, a prej muoram obdelati Reagana u Ameriki. Če se tajšni ljudje, kot je Reagan, žegnajo, kadar gredo mimo Kristusovega znamenja, če odkrijejo klobuk pred duhovnikom, če gredo h sveti maši, h spovedi in svetem obhajilu, mislijo in so prepričani, da je njih kristijanska vest čista pred Bogom, na mestu, in da lahko tisti dan predajo puške in bombe, ki so namenjene za ubivanje ljudi, človeka, ki je ustvarjen po božji podobi. Nič, prav nič ne čutijo grieha na dnu njih duše, saj so bombe, ku-gle in puške namenjene za ubit nekristjane, al pa ne belih ljudi, ne naše čiste, čedne bele rase. Če pa te puške ubi vajo tudi bele in kristijanske ljudi, pa naj jih, če imajo tajšne ideje, ki škodujejo ustaljenim interesom, profitom in privilegijem, če njih ideje se ne ujemajo z zahodno, oci-dentalno kulturo in civilizacijo! Taki kristijani me spominjajo na znano pravljico, ki jo je napisal velikan, kolos ruske literature, pokojni Anton Pavlevič Čehov. Mi se zdi, da sem to pravljico že enkrat omenil v tej rubriki, pa ne bo velikega greha, če jo, na kratko, šeenkrat ponovim. V pravljici pravi Čehov približno takole: «Bili so trije tatje, razbojniki. Namenili so se po neki poti blizu mesta, z namenom, da bi kaj ukradli, ali napravli kajšno nečedno dejanje. Šli so naprej po poti in zagledali nedaleč pred njimi lepo, gospod-sko oblečenega mladega moža, ki jim je prihaja! nasproti. Trije razbojniki so se pogledati u oči, se zastopili in hitro odločili, da ubijejo moža, da ga okradijo. Kadar so se z njim srečali, ni bilo okoli žive duše. Moža so ubili in mu odnesli denar. Še prej pa ko so pustili truplo na cesti, so zagledali, da mu je biu padu na tla zavitek (paket). Uzeli so tudi zavitek in odšli. Hitro so ugotovili, da je bluo u zavitku sveže, lepo mesuo. Sklenili so, da bojo že tisto večer napravli iz njega dobro večerjo. Večerja je bla parpravjena. Mesuo na mizi je lepuo vonjalo. Takrat se uzdigne adan od treh in reče s prosečim glasom: «Parjatelja, ne zamerite mi, jaz ne bom večerju». «Zakaj, da ne? Nisi lačen?» «Ni zatuo. Veste, petak je in ob petkih je vilja. Če bi jedu mesuo, bi užalu Boga, bi grešiu!». Čehov nam ne povje, kaj sta napravla ta druga dva, a pravljica je zadost poučna za donašnji dan, saj je pun svet takih ljudi, ki ubivajo in vsak dan na debelo grešijo proti človeku, pa mislijo, daje vsak njih greh (če sploh ga smatrajo za greh) opran, oplaknjen, kadar gredo ob nedeljah h sveti maši. In v Italiji pišejo, pa govorijo po radiu in televiziji, da je Reaganovo orožje (armi) šlo u Teheran mimo Italije in sicer skozi luko Talamone, u Toscani. Italijanski odgovorni ministri pravijo, da ni res. Craxi je ce-luo garantiru, da od 1984. leta niso dali u Italiji nobenega dovoljenja za izvoz orožja Iranu in Iraku in to pomeni, da je Italija do leta 1984 prodajala puške, bombe, kanone, eliko-terje Iranu, Iraku, celuo južni Afriki. Dost ljudi je spravu ta smartono-sen material pred cajtam u nebesa? Mislim, da bi na tuo težkuo odgovorili tudi demokristijanski ministri par sveti spovedi. Lahko bi takole zaključili: klanje, s ma rt gor, srna rt dol, to jih nič ne briga. Važni so šefti, «important» je, da pridejo dolarji u gajufo. In s takimi ljudmi bomo preganjali mafijo? Vas pozdravja vaš - Pelar Matajurac 33 Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica Ustanovljena leta 1909 GORICA — Korzo Verdi 55 - Tel. 31811 Telex 460412 AGRBAN Coppe Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp Singer Orologeria Oreficeria - Ottica Urarna Zlatarna - Optika URBANCIGH CIVIDALE - ČEDAD Via C. Alberto 10 Tel. 732280 Pokali Športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v torak an petak ob 13.30. Pacuh: petak ob 13.00 Trinko: v torak an petak ob 14.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak an torak od 15.00 do 16.00 v sriedo an četartak od 11.00. do 12.00 v petak od 17.00. do 18.00. doh. Boscutti Giuliano Hlocje: v pandiejak od 16.00 do 17.00 v sriedo od 15.00 do 16.00 v saboto od 10.00 do 11.00 Lombaj: v torak an četartak ob 13.30. PODBUNIESAC doh. Filippo Bonanno Podbuniesac: od pandiejka do petka ob 9.30. do 12.30. popudan ob 15.30 do 17.30 , Čmivarb: v saboto od 10.00. do 11.30 doh. Giovanna Plozzer Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo an petak od 8.00 do 9,30 v četartak od 17.30 do 19.00 v saboto od 9.00 do 11.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegritti Sovodnje: v pandiejak, torak an petak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 16.00 do 18.00 v četartak od 9.00 do 10.00. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio Špietar: v pandiejak, torak, četartak petak an saboto od 8.00 do 10.30. v sriedo od 8.00 do 9.00 in od 16.00 do 18.00 doh. Pietro Pellegritti Gor. Barnas: v četartak od 10.15. do 12.00 Špietar: v sriedo od 11.00 do 12.00. v petak od 17.00 do 18.00 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 11.00 do 12.00 v sriedo od 13.00 do 14.00. v petak od 9.00. do 10.00. v saboto od 10.00. do 11.00. Gor. Tarbi - Oblica: v sriedo ob 14.30. doh. Renato Trainiti Sriednje: v četartak od 14.00 do 15.00. Gor. Tarbi: v četartak od 15.00 do ' 16.00 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gor. Miersa:v pandiejak an torak od 17.00 do 18.00 v sriedo an četartak od 9.30 do 11.00 petak od 10.30 do 12.00 v saboto od 11.00 do 12.00 doh. Renato Trainiti Škratove: od pandiejka do sabote od 9.00 do 12.00. Dežurne lekarne Farmacie di turno Od. 22. do. 28. novembra Sv. Lenart tel. 723008 Čedad (Fontana) tel. 731163 Manzan tel. 754167 Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».