Upravmtero i Ljubljana. Puccini »er» ali« 5.
Telefon k. 31-22. 31-23. 31-24 taseratm oddelek: tjubl lana. Puccini (era att-
cs 3 — Telefon k. 31-23. 31-26 Mndoia Noro mesto: Ljubljanska omo 42 Sifoni : a Ljubljansko pokrajino pri pokao-čeko»ne«n zavode k. 17.749. ta ostale kraje Ita lite Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase b Kr.
Italije in inozemstva ima Umooe Pubblicità Italiana S. A. MILANO
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pei la pubblicità di provenienza italiana ed estera : Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Ogromen plen na polotoku Kerču
I49.000 ujetnikov, nad looo topov, 258 tankov, nad 3800 drugih mo tornih vozil zaplenjenih, nad 320 letal sestreljenih, nad 25 ladij po
topljenih ali poškodovanih
v tem pogledu Je treba pripomniti, da se smer napredovanja drži vedno v tajnosti, zlasti pa še v takšnih primerih, kakršnega predstavlja ofenziva pri Harkovu, ko oni, ki naj bi napredoval, ni še stri sovražnega odpora in niti še ne ve, ali bo lahko napredoval.
Ukrajinski škofi za obdelavo zemlje
Kovno, 20. maja. d. Trije pravoslavni nadškofi v Ukrajini, Polikarp iz Lucka, Kovel Aleksander iz Pcrfesja in Pinska ter Aleksej iz Kremjance so izdali na vernike svojih škofij proglas, v katerem zahtevajo od prebivalstva, da mora z vsemi močmi in sredstvi opraviti spomladanska poljska dela. Nadškof Polikarp iz Lucka pravi v svojem proglasu, da pripada bodočnosti doba boljševiškega brezupja in terorja sovjetskemu režimu, ki so ga za zmerom uničile nemške oborožene sile, ki so prinesle Ukrajini svobodo. Konec je ko-I lektivizma in odprla se je pot v srečnejšo bodočnost in v večje blagostanje ukrajinskega kmeta. Nadškof pravi nadalje, da mora sedaj ukrajinsko ljudstvo s svojim delom dokazati, da je razumelo znamenje novega časa in da je pripravljeno posvetiti svoje sile za srečni zaključek dela, ki so ga pričele nemške oborožene sile z namenom uničenja svetovnega' sovražnika številka 1. Nadškof Polikarp pravi: »Naj dokažemo, da znamo v polni meri ceniti žrtve nemškega naroda, deprinešene v borbi proti boljševizmu. Letošnjo pomlad niti najmanjši košček zemlje ne sme ostati neobdelan. To delo naj bo doprinos ukrajinskega naroda h končni zmagi.« Proglas obeh drugih zgoraj omenjenih ukrajinskih nadškofov sta sestavljena v sličnem duhu.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Kakor je bilo objavljeno s posebnim poročilom, so nemške in rumunske čete pod poveljstvom generalnega polkovnika von Mannsteina, ki so jih podpirali močni oddelki letalstva pod vodstvom generalnega polkovnika Lohra in v. Rlchthofna, v zasledovanju poraženega sovražnika dosegle morsko ožino pri Kerču v celi Sirini in zavzele po ogorčenem odpora nasprotnika močno utrjena mostišča na obeh straneh mesta.
Potem, ko so bile ob koncu februarja nemške postojanke na zemeljski ožini Ker-ča utrjene, je tu zbrana nemško-rumun-ska vojska prešla 8. maja v napad. V prvem naskoku so bile trdovratno branjene, močno zgrajene in na globoko razpostavljene sovražnikove postojanke, zaščitene z jeklenimi oklepi, prebite in so bile v teku teh bojev, kakor tudi v takojšnjem zasledovanju, množice sovražnikovih sil obkoljene in uničene. S tem zaključena bitka je dovedla do uničenja 3 sovjetskih armij s 17 strelskimi divizijami, S strelskimi brigadami, 2 konjeniškima divizijama U» 4 brigadami oklopnih voz. Poleg velikih krvavih izgub je Izgubil nasprotnik 149 tisoč 256 ujetnikov, 258 oklopnih bojnih voz, 1183 topov in nepregledne druge vojne potrebščine. Samo ostanki so mogli doseči obalo onstran morske ožine. V bojih v zraku je izgubil nasprotnik 323 letal. V vodah ob polotoku je bilo pri- napadih iz zraka potopljenih 16 ladij s skupno 13.600 br. reg. tonami, 1 čoln za iskanje min In 21 manjših ladij za obalno plovbo. 10 nadaljnjih ladij srednje velikosti je bilo z bombami hudo poškodovanih.
Na področju pri Harkovu so bili odbiti v hudih bojih ponovni napadi 'sovražnika. Pri tem je bilo uničenih 34 nadaljnjih oklopnih voz.
Oddelki bojnih in strmoglavnlh letal so na težiščih bitke uspešno posegli v boje na kopnem. Med boje je poseglo tudi letalstvo in so bojna ter strmoglavna letala uničila ali poškodovala 29 sovražnikovih tankov.
Sovražnik je izgubil včeraj 36 letal. Pogrešamo eno s-uuo lastno letalo.
Na ostali fronti na vzhodu so bili nait napadi uspešni. Posamezni sunki sovražnika so bili odbiti.
Na Malti so bili doseženi zadetki z bombami na letališču Ca Venezia. V letalskih bojih nad severno Afriko sta bili sestreljeni dve angleški lovski letali.
V	borbi proti Angliji so napadli močni oddelki letal z rušilnimi in zažigalnimi bombami v pretekli noči pristaniško področje Hulla ob izlivu Humberja. Opaženih je bilo več požarov. Lah{ta nemška bojna letala so z uspehom bombardirala podnevi tvorniške naprave na angleški južni obali. Ob obali Rokavskega preliva so sestrelili nemški lovci brez lastnih izgub v oddelku sovražnikovih lovcev 7 »Spitfirov«.
Angleški bombniki so pod vzeli v pretekli noči več vojaško brezpomembnih motil ni h napadov nad južnozapadno nemško področje. Metali so predvsem zažigalne bombe na stanovanjske okraje. Povzročena fekoda je neznatna. Nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili 11 sovražnikovih letal.
V	bojih na polotoku Kerču se je s svojo hrabrostjo posebno odlikoval podporočnik Friedrich, poveljnik stotnije pehotnega polka.
Stotnik Dohr, poveljnik lovske eskadrile, si je priboril včeraj svojo 99. do 104. zmago v zraku.
77. lovska eskadrila je doslej sestrelila 2011 sovražnikovih letal.
Pomen nemških uspehov na Krimu
Budimpešta, 20. maja. K novemu vojnemu razvoju, ki kaže Nemčijo zopet v ofenzivi na vzhodnem bojišču, je objavil oficiozni list »Pester Lloyd« daljši komentar, v katerem piše med drugim:
Prvič po zimskem razdobju se zopet govori o nemških ofenzivnih akcijah, katerih pomen daleč presega taktični in krajevni okvir. Dne 8. maja so nemške čete s krepko podporo letalstva začele napad, ki 3e je v nekaj dneh zaključil s popolnim porazom sovjetskih sil. Prvo vprašanje, ki se slehernemu vsiljuje ob tem poročilu, je vprašanje o zvezi se'an jih bojev z veliko nemško ofenzivo, ki se je splošno pričakovala ob pričetku letošnjega poletja. Ali pomenijo boji na polotoku Kerču že zače-teh te velike in odločne akcije, ki se pričakuje? Odgovori pristojnih nemških krogov na to vprašanje so previdni. Gotovo je napad na Krimu pomenil prvo veliko akcijo, s katero je nemško vojno vodstvo prešlo iz zimske obrambe zopet v ofenzivo, toda obsežne, velike operacije se ne bodo razvijale na krajevno omejenem področju, temveč bodo velike dele ogromnega bojišča naenkrat postavile v premikanje. Zato je mogoče ofenzivne boje na polotoku Krimu le v zelo omejenem smislu smatrati za začetek ofenzive, v tem smislu namreč, da se z njimi že jasno odpira vrsta onih bojev, ki so jih Nemci pripravljali v dolgem zimskem odmoru in katerih cilj je popolno uničenje sovjetske odporne mo-H.
Istočasno nam zmagovito zaključeni boji na Krimu nakazujejo tudi pripravljenost Nemčije za novo ofenzivo in njeno izvelbo. V nemških vojaških komentarjih govore" mnogo o novem orožju, ki je bilo nied z'mo izdelano v Nemčiji in ki predstavlja deloma nove izume, deloma pa izpopomitev doslej znanih tipov nemškega orožja. Povečana učinkovitost teh bojnih sredstev je
boljdeviSke čete povsem presenetila in zmedla. Od uporabe teh nov.h in vse dosedanje prekašajočih vojnih sredstev si na nemški- strani obetajo podobne uspehe fca-kor v ofenzivi pred dvema letoma proti Maginotovi črti, ki so jo tedaj smatrali za nezavzetno. Ko se bo izkazala praktična vrednost uporabe teh novih vojnih sredstev, bo ves svet spoznal, da je nemška oboroževalna proizvodnja tudi preteku zimski olmor temeljito izkoristila ln ukrenila vse, da bi v prihodnjem letnem času spremenila boje v vrsto prepričevalnih nemških zmag.
Narodi, ki so v duhu evropske misli povezali svoje sile s silami Nemčije, da bi .rešilj evropsko celino pred nevarnostjo boljševiškega zastrupi jen ja, gledajo sedaj na one predele vzhodnega bojišča, odkoder prihajajo poročila o velikih ofenzivnih operacijah tega leta, z napetostjo ln zaupanjem. Po odstranitvi boljševiške predstra-že na polotoku Kerču se Nemčiji odpirajo v vzhodni in južnovzhoini smeri veliki strateški izgledi. (Pester Lloyd.)
Poulični boji v Kerču
Berlin, 20. maja. d. V nemških vojaških krogih poudarjajo v komentarjih k uspešnim nemSkim vojaškim operaeijam, zaključenim na polotoku Kerču, da so v borbah na tem področju zelo veliko vlogo igrale tudi baterije nemškega protiletalskega topništva, zlasti v pouličnih bojih v mestu Kerču. V teh krogih nagle " ijo, da so glede na učinkovitost nemškega protiletalskega topniätva Nemci lahko pustili napadajoče sovjetske čete približati se v neposredno bližino topniškim baterijam, nakar je bil iz bližine komaj 30 m sprožen nanje uničujoči ogenj protiletalskih topov. Vojaški krogi pripominjajo, da so sovjetske čete slepo drvele naravnost v ogenj nemškega protiletalskega topništva in da so se pred nemškimi topniškimi postojankami ponekod nagomilili celi griči trupel sovražnikovih vojakov. Navzlic ogromnim izgubam pa so sovjetske čete zmerom znova napadale, toda končno so se ti napadi morali končati z najstrašnejšimi izgubami sovražnika. Poleg direktnih akcij proti napadajoči sovražni pehoti Je nemško protiletalsko topništvo v Kerču zelo uspešno razbijalo tudi sovražnikova strojniška gnezda po ulicah in s tem rušilo moralo sovjetskih obrambnih oddelkov z rezultatom, da sta mesto Kerč in luka v razmeroma kratkem času padla v nemške roke.
Izjalovljeni sovjetski
napadi pri Harkovu
Berlin, 20. maja. s. List »Lokalanzeiger« piše o bitki pri Harkovu in poudarja, da se sovražnik v tej bitki poslužuje pravih ljudskih množic in ogromnih količin vojnih potrebščin, da bi dosegel kak prestižni uspeh. Čeprav je napad rdečfh imel v začetku za posledico nekaj vrzeli v naši obrambni črti, je bil vendar po srditih bojih, v katerih se je usoda menjavala, dokončno zavrnjen. Glavne obrambne postojanke so zopet v nemški posesti. Sovražnik je izgubil ogromne količine orožja in ni utrpel zelo krvavih izgub le v odseku pri Harkovu, temveč tudi južno-vzhodno od Orla, kjer je tudi poskušal lokalno ofenzivno akcijo. V teh bojih so sovjetske čete izgubile več bataljonov, medtem kò so nemške oborožene čete dosegle važno višino. Namen ofenzivne akcije, ki jo je na Stalinov ukaz začel maršal Timo-šenko, je bil, prikriti sovjetski neuspeh na Krimu, obenem pa nuditi anglosaški propagandi možnost, da na vse štiri strani sveta zmagoslavno razglaša, da ima boljševi-ška vojska v pomladanskih operacijah na vzhodnem bojišču pobudo v svojih rokah. Kakor je «nano, je vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil 14. t m. sporočilo, da se je začela bitka pri Harkovu. Onega dne so bile nemške sile zaposlene v različnih odsekih doneške kotline v obrambi proti velikim sovražnim silam, ki so jih podpirali številni tanki. Nemška strmoglavna letala so se takoj udeležila operacij, a tudi sovjetsko letalstvo in topništvo sta začeli brez prestanka sipati svo» je izstrelke na bojišče. Dan za dnem so boljševiki z uporabo vseh sredstev, ki so jim bila na razpolago, skušali prodreti na kakem mestu nemške obrambne črte in borbe, ki so se razvile, so zadobile izredno silovit značaj, kajti rdeče poveljništvo je metalo v prve črte vedno nove kontingente čet, ne da bi se menilo za izgube.
Sovjetske čete so se posluževale v tej bitki povsem nove taktike v uporabi tankov. Najtežji tanki so šli prvi proti nemškim črtam v združenih formacijah. Bojišče pri Harkovu, pripominja nemški list, bo tako postalo kakor že preteklo zimo grobišče boljševiških oklopnih vozil. Svoj komentar zaključuje list takole: »Priprave rdečih v tem odseku so morale biti izredno važne, ko je sovražnikovo poveljništvo v stanju metati v borbo vedno nove rezerve. Tudi sovjetsko letalstvo je bilo uporabljeno brez vsakega ozira za podporo operacij na kopnem, toda nemški in zavezniški vojaki so tudi pri tej priliki pokazali svojo nedvoumno premoč.
Rim, 20. maja. s. Angleški listi, ki so že na umiku v pogledu čudovitih informacij < objavljenih te dni o zmagoviti Timošenkovi ofenzivi pri Harkovu, pišejo sedaj, da ne more biti govora o pravem in resničnem napredovanju, dokler ne bodo sovjetske čete aruSile odpora v nekaterih nemških središčih. Angleški listi vsekakor pozabljajo, da je pogoj pri vseh napredovanjih ta, da ge najprej premaga sovražnikov odpor, nakar pa se Sele napreduje. Angleški listi, ki ne tehtajo preveč svojih besed, pripominjajo, da je Se največja tajnost smer nadaljnjega sovjetskega napredovanja. Tudi
V čungkingu zahtevajo nujno pomoč
čangkajškova vojska brez prometnih zvez z zapadom
Sanghaj, 20. maja. d. Iz čungkinga se je «vedelo, da je službeni zastopnik čungkin-ške vlade na včerajšnji tiskovni konferenci ponovno pozval zavezniške anglosaksonske sile za nujno pomoč Cangkajškovi Kitajski. V razgovoru s predstavniki tujega tiska je vladni zastopnik izjavil, da bodo Japonci verjetno v bližnji bodočnosti pričeli novo ofenzivo proti preostalemu ozemlju čungkinške Kitajske, kar bo po njegovi izjavi ustvarilo za Čungking zelo nevaren položaj. Vladni zastopnik je k temu pripomnil: čungking nujno potrebuje pomoči svojih prijateljev. Ta pomoč pa mora biti Čungkingu na razpolago čim prej mogoče, zakaj v nasprotnem primeru bodo morali prijatelji čungkinga trikrat plačati. Vladni zastopnik je nato izjavil, da so japonske oborožene sile zadnji čas zelo ojačile svojo aktivnost v pokrajini čekiang, kakor tudi v predelih severne Kitajske in seveda tudi v Birmi.
Tokio, 20. maja. d. Slavni švedski raz-iif covalec Azije Sven Hedin je v Stockholmu podal tamkajšnjemu zastopniku lista »Niči Niči« izjave na vprašanje, ali še obstojajo kake možnosti, da bi zaradi japonskih vojaških uspehov izolirana čangkajškova Kitajska še mogla vzpostaviti kake prometne zveze s svojimi zavezniki, po katerih bi se še nadalje oskrbovala z vojnimi potrebščinami. Sven Hedin je izjavil: »Ni je ceste, ki bi mogla čungkinški Kitajski nadomestiti birmansko cesto, ki je sedaj v celoti pod japonsko kontrolo.« Sven Hedin je nato omenil znamenito »svileno cesto«, po kateri so Kitajci pred 2000 Jßtl transportirali svojo svilo preko vsega ozemlja centralne Azije vse do Rima. Naglasil je, da je na kitajskem ozemlju ta cesta še povsem v tistem primitivnem stanju, kakor je bila prqd 2000 leti. Pretežni del svilene ceste, v kolikor teče po kitajskem ozemlju, je sposoben samo za karavane kamel, ne pa za najprimitivnejši vozni promet. Sven Helfta ja pripomnil, da obstojata edinole dve možnosti cestnih zvez med čungkinško Kitajsko in Perzijskim zalivom. Prva pot vodi iz Irana preko Afganistana in se priključi na svileno cesto pri Kašgarju, druga j>ot pa se pričenja v Afganistanu in se prav tako dalje proti vzhodu priključi na svileno cesto. Toda tudi obe ti dve poti sta primerni le za transporte z mulami in za prevažanje vojnega materiala v smeri proti Čungkingu niti najmanj ne prihajata v po-štev.
Tokio, 20. maja. (Domei.) S kitajskega bojišča javljajo, da so močne skupine ja-
ponskih bombniških in lovskih letal včeraj zjutraj navzlic neugodnim vremenskim razmeram napadla kitajska letalska oporišča v Kvejlinu in Liučevu v kitajski pokrajini Kvangsi. Japonski letalci so z bombami pogodili na letališčih startne proge, hangarje in druge vojaške naprave, čeprav zatrjujejo čungkinške vesti, da je bilo v Kvejlinu v obrambi kitajsko letalstvo, pa javljajo z napadalnega poleta vrnivši se japonski piloti, da se ni pojavilo niti eno čungkinško letalo, ki bi skušalo Japoncem braniti napad na čungkinška letalska oporišča.
Obnova na Novi Gvineji
Tokio, 20. maja. s. Z nove Gvineje poročajo, da obnavljajo japonski mornarji in inženjerci s sodelovanjem domačinov mesto Lae v Huonsikem zalivu, ki so ga Avstralci popotlnoma uničili, ko so sc umaknili iz njega. Predvojni Lae je bilo glavno središče rudnikov zlata v Nov; Gvineji, od koder so zlato izvažali v Avstralijo. Lae je bilo cvetoče mesto, kakor priča :o bogate vile po okoliških gričih.
Potopitev velikega
avstralskega paraika
Lizbona, 20. maja. s. Tukajšnji listi objavljajo na vidnem mestu obvestilo, da je Kanada končno priznala izgubo velikega parnika »Empress«, ki je izpodrival 16.909 ton in ki so ga japonsiki. strmoglavci potopili preteklega februarja v bližini Singa-pura, ko je votzi'1 čete. Po izgubi »Empress of Britein« in »Empress of Avstralia« ;e bil tretji kanadski parnik potopljen od izbruha vojne dalje. Brodoiomci, ki so se rešili s pa mikom, pripovedujejo, da so Japonci, čim so zagledali, da se parnik približuje luki Singapur, pognali v akcijo letala, ki so odvrgla na ladjo 30 bomb. izmed katerih jih je pet zadelo* v polno, tako da sie je parnik potopil.
Nov sovjetski poslanik v Tokiju
Ankara, 20 maja. d. Iz Kujbiševa se je zvedelo, da je sovjetska vlada za naslednika svojega veleposlanika Smetanina, ki je bil odpoklican iz Tokija. imenovala Jakoba Malika. ki je bil že 1. 1939 imenovan za svetnika sovjetskega poslaništva v Tokiju. Novi sovjetski poslanik Jakob Malik je star šele 37 let.
Letalski hoji
na» zapadu
Stockholm, 20. maja. d. Nemška letala so v noči na sredo napadla nek0 mesto v severnovzhodni Angliji. O tem je bilo preteklo noč v Londonu objavljeno poročilo, ki priznavat, da je bila v mestu povzročena gmotna škoda. Britansko poročilo tudi trdi, da je bilo pri napadu več človeških žrtev. Nadalje pravi, da so razen navedenega mesta nemška letala preteklo noč napadla tudj Se razne druge cilje v severnovzhodni
in v vzhodni Angliji, kjer je bila prav tako povzročena znatna škoda.
Berlin, 20. maja. d. S pristojne nemške vojaške strani je bilo davi objavljeno, da so skupine nemških letal obsipale preteklo noč z rušilnimi in zažigalnimi bombami pristaniški okraj nekega mesta ob vzhodni angleški obali.
Berlin, 20. maja. d. Včeraj popoldne so britanska letala poskušala napasti cilje na obalnem področju severne Francije. Pri tem je prišlo do letalskih bo^b, v katerih je sovražno letalstvo izgubilo 3 svoje aparate. Preteklo noč so britanski bombnUti zopet napadli nekatera mesta zapadne Nemčije. Po doslej znanih podatkih je bilo 6 izmed napalajočih britanskih letal sestreljenih.
Vojna na morju
Lizbona, 20. maja. d. V torek opoldne Je bilo večje število parnikov, ki so pluli v britanskih konvojih, napadenih od osovin-skega letalstva izven portugalskega teritorialnega vodovja severno od Lizbone. Navzlic zelo močnemu obrambnemu ognju ladij, ki so spremljale britanski konvoj, pa je bilo mogoče opaziti, da je osovinskim letalom uspelo mnogo direktnih bombnih zadetkov na britanske ladje. Po napadu so bili nad konvoji opaženi veliki stebri črnega dima.
Stockholm, 20. maja. d. Iz Londona se je zvedelo, da sta pred neko luko trčila skupaj neka britanska patrolna ladja in neki rušilec. V londonskem poročilu je rečeno, da je rušilec, ki je plul v luko, z vso silo treščil v patrolno ladjo, pri čemer sta bila dva angleška mornarja ubita, 5 pa jih je bilo hudo ranjenih. Kolikšno škodo sta pri tem odnesli angleški vojni ladji, o tem londonsko poročilo molči.
Lizbona, 20. maja. d. Iz Ottawe javljajo, da je v neko luko na vzhodni ameriški obali dospelo 25 preživelih članov posadke zavezniške ladje, ki je bila potopljena na Atlantiku pred Novo Fundlandijo. Kanadsko poročilo ne vsebuje nikakih podrobnosti niti o tem, na kakšen način je bila zavezniška ladja potopljena, niti ne navaja dneva potopitve. Poročilo se ne drži niti dosedanje ameriške prakse, da se potopljene ladje vsaj približno označujejo po velikosti, namreč, ali so majhne, srednje ali velike tonaže.
Algeciras, 20. maja. d. V gibraltarski luki je trčila britanska patrolna ladja z nekim rušilcem skupaj.
Admiral Cunniitgham na poti v Ameriko
Rim, 20. maja- s. Britanska ofidozna agencija poroča, da bo admiral Cunnin-gham odpotoval te dni v Zedinjene države, da bi severnoameriški admiraliteti prinesel žarke svojih izkušenj v Sredozemlju, kje je baje stri italijansko mornarico in italijansko trgovsko brodovje. Znano torpe dàranje Cuiminghama, ki je moral odstopiti, pa je najboljši demanti teh bedastih baharij. Ako bi bil admiral Cunningham zares sposoben doseči uspehe, ki mu jih pripisujejo kot gotove, bi niti Churchill niti Cripps ne poklonila tega, čudovitega admirala plemenitim Američanom.
Veliki Britaniji
Avstralski očitki
Ijeni zaradi posledic vedno bolj naraščajočega ameriškega vpliva v Avstraliji, vendar pa niso v spanju, da bi spremenili položaj. Angleški listi nič več ne pišejo o pomorski bitki na Koralskem morju, toda glasovi, ki krožijo v Londonu o možnosti japonske invazije v Avstralijo in j Si potrjujejo nervozne izjave avstralskega zunanjega ministra Evatta, dopuščajo, da je bila bitka na Koralskem morju katastrofalna za Angleže in Američane, ki šele sedaj v vsem obsegu ocenjujejo ta udarec. Avstralski listi so objavili medtem članek Keitha Mardocha, ki piše med drugim: Nobenega dvorna ni. da pripravljajo Japonci invazijo v Avstralijo in mi zato nujno potrebujemo pomoč. Ako bo vsega premalo in ako bo prišla pomoč prepozno kakor v preteklosti, nas to ne bo rešilo, in oni, ki mora to vedeti, naj ve, da mu ne bo oproščeno. (Corriere della SeTa.)
Lizbona, 20. maja V Lizbono 9o prispele zelo verjetne informacije, ki potrjujejo že objavljene vesti o hudem nasprotju, ki se je pojavilo med Veliko Britanijo in Avstra-lio, kakor tudi o tem, da prehaja Avstralija vedno bolj pod ameriško nadoblast. Avstralski zunanji minister Evatt, ki je te dni govoril skupini laburističnih poslancev in novinarjem agencije Empire Press Association, se je zelo živahno izrekel o vsem tem, cenzura pa ni dovolila objave njegovih izjav. Doznalo se je, da je Evatt dejal med drugim:
Nisem prišel v London, da bi govoril, temveč, da bi prepričal vlado, da nam pomaga. Žal našim zahtevam ni še bÜo ustreženo. medtem ko Zedinjene države store vse, kar morejo. Ta položaj ne more dolgo trajati. Govorim jasno in samo obžalujem, <ia s» moje izjave ne objavijo. Obžalovanja vreden angleški sistem izkoriščanja kolonij je imel za posledico izgubo britanske posesti na Pacifiku. Ta sistem se mora spremeniti, ako se hočemo izogniti večji Škodi. Avstralija in Nova Zelandija imata pravico «io zaščite po silah Velike Britanije in želita, da bi bila ta zaščita učinkovita. Nikdar ne bomo oprostili Veliki Britaniji, ako !k> sovražnik zasedel Avstralijo in Novo Zelandijo, ker ne bomo razpolagali s potrebnim orožjem. Hvaležni smo za pomoč, ki jo dobivamo od Zedinjenih držav in želeli bi. da bi isto storila tudi Velika Britanija, ki bi s tem, da bi nam pomagala, izvršila samo svojo dolžnost
Ko je govoril laburističnim poslancem, je avstralài zunanji minister Evatt še posebej opozoril na dejstvo, da so britanski kapitalisti preprečili industrijski razvoj Avstralije in Nove Zelandije. Oba dominiona bosta po tej vojni za vsako ceno razvila svojo industrijo in jo zaščitila. Prosil je laburistične poslance, naj pritiskajo na vlado, da bi poslala pomoč Avstraliji, češ da ne more biti govora o dveh bojiščih, glavnem in stranskem bojišču, kajti nevarnost j®, da Velika Britanija izgubi svojo pacifiško posest v pričakovanju problematične zmage v Evropi.
Evattove izjave so napravile v javnosti globok vtis. tembolj, ker je dognano, da je se bolj jasno govoril na seji vojnega kabi-jKfta. Vsekakor so Angleži močno zaskrb-
Buenos Aires, 20. maja. s. Ko tu beležijo dogovor, ki je bil sklenjen med Zedinje-nimi državami in Panamo, po katerem bodo imele oborožene sile pravico, da se po-služijo nekaterih odsekov obrambnega področja Paname, poudarjajo med drugim, da se je demokrat Roosevelt podvizal izkoristiti to koncesijo, še preden je panamski parlament, kakor zahteva panamska ustava, ratificiral dogovor. Dejstvo je namreč, da ameriške čete že zasedajo obrambne pasove v Panami, ki se spreminja na ta način v zasedeno državo.
V uradni utemeljitvi koncesije je rečeno med drugim, da bodo morale ameriške oborožene sile zgraditi na panamskem pod»očju vežbališča za metanje bomb. Ta utemeljitev je smešna, kajti takšnih vež-bališč je v Zedinjenih državah več ko dovolj. V ostalem skušajo ameriški listi razložiti ameriški javnosti razloge nove Roo-seveltove imperialistične kretnje, pri čemer prav nič ne prikrivajo, da gre za to, da se panamska republika vključi v gosto omrežje letališč, protiletalskih postojank in vojaških radijskih postaj Zedinjenih držav. Države srednje in južne Amerike se lahko v tem primeru pouče, kakšno usodo jim je prihranila Bela hiša, ako bi se spustile v sodelovanje z Washingtonom.
*
>JUTRO« št 115
: Četrtek, 2L V. 1&42-XX;
Javna dela
Sedem In pol milijona lir za gradbena dela, melioracije, ceste, zdravstvene naprave in elektrovode v Ljubljanski
pokrajini
Ljubljana, 20. maja
Imeli smo že priliko prikazati obsežen program javnih del, ki ga je odredil Eksc. Visoki komisar v prvem letu svojega upravnega delovanja. Te dni je Visoki komisar odredil izvedbo tretje skupine javnih del v pokrajini, za katero je bil določen kredit v znesku 10,824.913 lir. Ta skupina obsega:
1.	gradbena dela v znesku 1,447.522 lir;
2.	melioracijska dela v znesku 204.560.65 lire;
3.	cestna deda, spadajoča v okvir avtonomne državne cestne ustanove, v znesku 5,100.000 lir;
4.	cestna dela, za katera je pristojen Visoki komisariat, v znesku 1,642.540 lir;
5 zdravstvena dela druge skupine v znesku 14.808 lir;
6. elektrovodi v znesku 173.410 lir.
Skupno bo torej v ta namen izdanih skoraj 7% milijona lir.
Med gradbenimi deli je treba posebej omeniti ona, ki se nanašajo na končno ureditev državnih poslopij, spadajočih pod upravo notranjega ministrstva, za katero je določen znesek 367.611 lir. Tem delom je med večjimi javnimi deli treba dodati deda na srednJi šoli na Vrtači, za katera je določen znesek 118.367 lir, dela za ureditev električnih napeljav v poslopju glavne pošte, za katera je določen znesek 241.000 Ht, nadalje druga skupina dell za ureditev in razširjenje gledališč in njim priključenih stavb, za katera je določen znesek 226.792 lir, deda za napravo vodnjaka v splošni bolnišnici ▼ Ljubljani v znesku 126.593 lir, dela za preložitev in novo ureditev carinske poslovalnice v Št. Vidu v Ljubljani ▼
znesku 49.900 lir, dela za umlitev in širitev pokrajinske poljedelske šote ▼ Mafi Loki (2. skupina del) t znesku 67.410 Ur,
della za dokončno ureditev cerkve sv. Martina v Metliki v znesku 63.100 lir ter končno dela za dokončno ureditev ambulatori ja v Črnomlju v znesku 52.000 Kr.
Na področju melioracijskih del želimo opozoriti na drugo skupino sistemacijsk ih del v okolici Grosuplja v znesku 69.000 tir, sistematizacijo okolice Dobrepolja (2. skupina del) v znesku 47.200 Kr, ureditev področja Rakitne v znesku 45.000 lir ter potoka Klamfar v Črmošnjicah v znesku 26.000 lir. Druga della manjšega pomena dopolnjujejo okvir teh melioracijskih dei.
Glede cestnih diel, ki spadajo v pristojnost avtonomne državne cestne ustanove (A. A. S. S.), za katera je določen znesek 5,100.000 1ir, je treba omeniti deda za ureditev ceste Ljubljana—Škofljica. Glede cestnih del, ki spadajo v pristojnost Visokega komisariata, pa bo izdanih 1,642.540 lir, za vzdrževanje državnih cest, ki še niso izročene avtonomni državni cestni ustanovi, znesek 300.000 lir, za vzdrževanje pokrajinskih cest znesek 1,018.000 Kr, za ureditev pokrajinskih cest 249.540 lir in za dela na občinskih cestah (zlasti na cesti Črnomelj —Kaplanica) znesek 60.000 lir.
V skupino zdravstvenih javnih ded spada druga skupina del za dovrsitev vodovoda v Orehovici. Znesek 553.510 lir pa je določen za napeljavo elektrike, zlasti' zia elefctrovod Kočevje—Brezovica, ki ga bo napeljala Kranjska električna ustanova s podporo Visokega komisariata.
Pregled arktičnega bojišča
Ugledna italijanska zunanje politična revija »Relazioni Internationali« je objavila v svoji zadnji številki zanimive poglede arktičnega bojišča in področja okoli Murmanska, ld ga tu podajamo tudi našim čitateljem:
Skrajni severni odsek vzhodnega bojišča je povezan z življenjsko važnimi vprašanji nadaljnega vodstva te vojne z ruske strani, vprašanji, ki v nekem smislu celo prehajajo sedanji okvir konflikta. Zaradi tega so sovjetske oblasti že v zadnjih letih pred izbruhom vojne posvetile posebno skrb vsej murmanski pokrajini in vzhodni Kareliji, razvijajoč delavnost, ld je daleč prekašala neposredno važnost tega sorazmerno revnega in na periferijo odmaknjenega ozemlja, kjer so tudi življenjski pogoji zelo omejeni zaradi ostrosti klime.
Skrajni skandinavski sever teži proti norveški obali, zlasti, odkar so začeli na švedskem izkoriščati železo, ki je našlo svojo glavno izhodno luko v Narviku. Tako je nastala železnica, ki vodi z rudarskega področja Gälivare do norveške luke, medtem ko se na jugu končuje v Bolniškem za>ivu, v Luleu, drugi luki za železo. Tudi Lnskl železniški sistem se prav namerno usmerja proti severni švedski vse tja do Tornija, kjer se združuje s švedsko železniško mrežo. Iz tega poslednjega finskega središča v Botniškem zalivu vodi tudi edina finska arktična zveza, ld jo do Kemijervija predstavlja železnica, od katere se pri Rovaniemiju odcepi arktična cesta, }d po 531 km doseže finsko luko Petsamo. Ta cesta je pomenila največji doprinos obnovljene Finske za povzdigo arktičnega področja in ustreza pretežno gospodarskim potrebam, kakor tudi vse druge švedske in norveške železnice.
Nasprotno se je pri Sovjetski zvezi v gradnji arktičnih poti uveljavil strateški činitelj. Navzlic izgubi Finske, ki se je po zrušen ju carskega režima odločila od Rusije, je Sovjetska zveza vp°dedovala od starega režima vztrajno ekspanzijsko smer proti severni Skandinaviji.
Cariatična Rusija se je prvič pojavila na morju na negostoljubni obali Belega morja, v Arhangelsku, ld je od druge polovice 16. stoletja do ustanovitve retrograda (L 1703.) tvoril edino luko, ki jo je spajala z Evropo. Tudi potem, ko je Rusija dosegla obale Baltiškega in črnega morja in se razširila v Sibirijo, je Arktični ocean pomenil za Rusijo še vedno edini svobodni pomorski izhod v svet izven območja delovanja sovražnih sil. Admiral Makarov je proti koncu 19. stoletja postal glasnik vrednotenja arktičnih oporišč.
Razen teh skrbi pa je sovjetski režim povzel po carističnem tudi nekdanje težnje po nadzorstvu severne Skandinavije, za kar je bil glavni pogoj — strateško in gospodarsko izkoriščanje luke v Murmansku. Ta luka se mora namreč, zahvaliti
za svoj procvit blagodejnim učinkom morskih tokov v zalivu, v katerem ni ledu, medtem ko je luka v Arhangelsku blokirana zaradi ledu najmanj pet mesecev na leto.
Proti koncu preteklega stoletja je bila v zalivu Kola zgrajena vojaška luka Ale-ksandrovsk. Med svetovno vojno 1. 1914 do 1918 sta nemško ogroženje v Baltiku in turška sovražnost v črnem morju in v Dardanelah prisilla Rusijo, da usmeri svoje zveze z zapadnimi zavezniki na arktična pota. In da bi se izognila zimski neuporabnosti Arhangelska, je že 1. 1915 naglo začela graditi železnico, ld naj bi povezala fjord Kola, v katerem leži luka Murmansk, s Petrogradom, medtem ko je v samem zalivu zgradila novo pristanišče Murmansk, železnica, dolga 1343 km, je bila speljana vzdolž Belega morja in jezera Onega, onkraj katerega se je združila z železnico Petrograd - Tihvin na postaji Zvanika. Proti koncu 1. 1916 so bila dela končana, vendar pa je žele^jjica le malo časa koristila carističnemu odporu, kajti tedaj jer bila Rusija že pred svojim notranjim zlomom.
Sovjeti so 1. 1923 povzeli komaj začeto delo carističnega režima, pri čemer sta jih v glavnem vodila dva temeljna smotra: prvi agresivnega značaja, čegar . namen je bil, ustvariti iz murmanskega področja odskočno oporišče za gospodarsko ln vojaško penetracijo na Finsko in skandinavski sever, preko katerega naj bi se Rusija pojavila ob evropskih morjih; drugi zaščitnega značaja, ki je upošteval Murmansk kot izhodišče povezanosti z zunanjim svetom v primeru, če bi konflikt z Japonsko blokiral sibirsko obalo.
Tako je prva sovjetska petletka določala obsežna izboljšanja luke v Murmansku, ki je med tem postala važno izhodišče za izkoriščanje rudnega bogastva, ki se je tedaj komaj začelo na polotoku Kola. Z vedno bolj naraščajočim sovjetskim zanimanjem za premog na Spitzbergih je bila pristaniškemu gospodarstvu v Murmansku zagotovljena tudi precejšnja samopreskrba, železnico pa, ki jo je caristični režim zgradil v naglici, so Sovjeti utrdili zlasti z gradnjo novih mostov, a v zadnjih letih pred sedanjim konfliktom so jo tudi elektri-ficirali v pretežnem delu in postavili še drugi tir.
V drugi petletki, ld se je začela 1. 1933, so sklenili povezati to železnico tudi z železnico Arhangelsk—Vologda—Moskva ter s transibirsko železnico in sicer z zgraditvijo zvezne železniške proge od murmanskega križišča Soroke preko Sunska, Preseckaje (na železnici iz Arhangelska) in Kotlas, kjer se končuje odcep proge, ki je zvezana s transibirsko železnico. S tem so se izognili popolni odvisnosti murmanske železniške proge od petrograjskega področja, ld se je zdelo preveč ranljivo v primeru vojne na zapadnem bojišču.
Ofenzivno ojačenje pristanišča v Mur-
__pa m je tanrrfltto .
Širjenjem vojaške luke Aleksandrovsk (Poljan» je), kjer »o sovjetske oblasti ▼ zadnjih letih zgradile avtonomni bazen za podmornice, veliko pomorsko letalsko oporišče in vojaške ladjedelnice. Nevtrallzaclja kratke finske arktične obale, ki je bUa Finski vsiljena v dorpatskem miru L 1920. Je odstranila nevarnost preblizu stoječe sovražne vojaške baze. Tako je mogla sovjetska mornarica lz svojega oporišča v Aleksan-drovsku povsem nadzirati severne skandinavske vode in ohraniti prosto plovbo po vsem Severnem morju. Ofenzivna organizacija proti zapadu pa se je izpopolnila še z gradnjo številnih stranskih železnic priključenih na murmansko železnico, ki so bile zgrajene po večini po 1. 1937, zadnja med njimi pa v zvezi z določbami moskovskega miru izza marca L 1940, ko je bila dopolnjena zveza lz Kendalakša preko Sedle, odkoder je prešla na finsko ozemlje in se združila z železnico Kemijervi—Tornijo.
Junija lanskega leta je bila že vsa vzhodna Karelija z murmanskim področjem opremljena z mogočnimi vojaškimi oporišči ln strateškimi cestami, tako da Je bilo mogoče samo na področju Murmanska našteti kakih 30 letališč.
Ko je izbruhnila vojna med državami osi in Sovjetsko zvezo (22. junija 1941) je murmansko področje postalo eden izmed najbolj kočljivih odsekov bojišča, zlasti, ko se je začela vedno bolj čutiti potreba po angleških in ameriških blokadah zaradi obrabe sovjetske v-»jske v poletni dobi. Finske ln nemške čete so se preteklo jesen približale obali reke Lica, bolj proti jugu pa so dosegle kraj Kjestinki, železniško križišče, kjer se odcepi važna stranska proga murmanske železnice. Finska zasedba južnega dela dragocene prometne zveze ni imela že za posledico izolacijo Murmanska od ostale Rusije, to pa zaradi že omenjene in že dovršene zveze med Soroko in železnico na Arhangelsk.
Sovjetskim napadalnim načrtom pa sta primanjkovala dva pogoja: izolacija Finske in Norveške. Poleg Finske je namreč tudi Nemčija posegla v obrambo severnega bojišča, medtem ko je nemška navzočnost na Norveškem predstavljala nepričakovano ogražanje prometa iz Murmanska in Arhangelska. Finsko-nemške napadalne emeri na kopnem resno ogražajo murmansko železnico na podiočju Murmansk--Soroka, ld je že dolgo v akcijskem radiju finskih in nemških bombnikov. Razen tega bi se mogla finsko-nemška ponovna ofenziva razširiti do Belega morja in na ta način presekati v življenjskem delu murmansko železnico, obenem pa z letalskimi akcijami ogiažati tudi Arhangelsk, ld Je v zračni črti oddaljen od luke Keml samo 300 km.
Istočasno prihajajo tudi ameriške dobave Sovjetski zvezi le z velikim beganjem po poti, ki iz kanadskih in severnoameriških luk doseže najprej grenlandske in is-lardske vode, vključene v nemško Mokndno področje, nato pa Murmansk in Arhangelsk mimo Spitzbergov in Severnega rta. Na tej pori, po kateri traja plovba iz Halfasa v Murmansk najmanj 15 dni, naletujejo zavezniške ladje na strahovite nemške napade, ki zalezujejo sovražne konvoje iz norveških oporišč Tromsö, Hamerfest, Varan-ger in Kirkenes ter iz finskih luk Petsamo in Linahamal. Navzlic močni spremljavi so nemške letalske in pomorske sile v zadnjih tednih resno ovirale severnoameriške konvoje z učinkovitimi napadi z dne 13. aprila in 2. maja t 1. Te letalske ln pomorske operacije, ki so tesno povezane z letalsko ofenzivo proti luki Murmansk, predstavljajo ns-.pomembnejše operacije v pomladni obnovi bojev na skrajnem severnem odseku bojišča.
Ruska vojska je skušala rešiti murmansko železnico s tem, da je začela r a bojišču oh reki Zvir svojo prvo pomladansko ofenzivo. ki pa so jo Finci odločno zadušili, medtem ko nadaljujoče se ofenzivna aktivnost sovjetskih čet pri Kjestinkih jasno ka-žo. kako se Moskva boji ogražanja, ki grozi s finsko-nemške bojne črte tudi severnemu delu murmanske železnice, ki predstavlja življenjsko prometno zvezo med Sovjetsko zvozo in zavezniki.
Gospodarske vesti
= Omejitev pošiljanja in prevoza živil na Hrvatskem. Da se onemogoči tihotapstvo z živili, je hrvatsko trgovinsko ministrstvo izdalo nove poostrene predpise o pošiljanju in prenašanju živil. V poštnih paketih smejo zasebniki iz lastnih zalog pošiljati največ 2 kg moke, 3 kg žita, 2 kg fižola, od ostalih živil, katerih prevoz ni prepovedan, pa do 1 kg, vendar tako, da zavoj ne sme presegati 5 kg in se sme tak zavoj poslati le trikrat na mesec, pošiljatelj pa mora predložiti potrdilo pristojnega občinskega urada, da so dotična živila njegova last. Pošiljanje mesa, slanine in mesnih izdelkov, masti, masla in olja v poštnih paketih pa je prepovedano. Drugačno pošiljanje živil z železnico ali drugimi prevoznimi sredstvi je prepovedano brez prevoznega dovoljenja, ki ga izda trgovinsko ministrstvo. V prtljagi se smejo prenašati enake količine, kakor so do-vpljene za pakete, do skupne teže do največ 5 kg, vrhu tega pa največ 1 liter mleka in še po pol kg mesa, slanine ali mesnih proizvodov, masla, olja in masti, vendar do največ 3 kg. Prenos krompirja je dovoljen do 5 kg. Večje količine se smejo prenašati samo s prevoznim dovoljenjem. Izjema velja za prodajalce, ki lahko s potrdilom občinskega urada prenašajo večje količine, namenjene za prodajo na trgu.
t
Po dolgotrajni mučni bolezni je poklical Vsemogočni k Sebi nad vse ljubljeno teto, gospodično
Jožefo Breznikar
dolgoletno šiviljo pri tvrdki Mikaš
Na zadnjo pot jo bomo spremili v petek, dne 22. t m. ob 4. url pop. iz žal, kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb, 20. maja 1942.
Žalujoča družina BREZNIKAR jeva in ostalo sorodstvo.
Trgovinski in valutai predpisi v priključenih ozemljih, s posebnim ozirom na Ljubljansko
pokrajino
Ker so trgovinski promet in valutni predpisi, ki so z njim v «veai, posebno v vojnem času zelò -važni za gospodarstvo vsake države, je bik» ie prve dni po zasedbi bivšega jugoslovanskega ozemlja po italijanskih četah poskrbljeno za njihovo ureditev. Najvažnejši ukrepi v tem smislu so Kr. dekret t zakonsko močjo z dne 30. IV. 1941 (st 290) in Duce jeva razglasa z dne 24. IV. m 17. V. 1941. Podali bomo kratek pregled teh predpisov in se še posebej pomudili pri onih, Id se tičejo nove Ljubljanske pokrajine.
V	spftcšnem moren» reči, d» so bili na priključena ozemlja s potrebnimi dodatki •razširjeni predpisi, veljavni v Kraljevini Italiji, nanašajoč se na trgovinsko izmenjavo in vahitni promet; posli, ki spadajo v Kraljevini v pristojnost ministrstva za. izmenjavo in valute, so na omenjenih ozemljih poverjeni civilnim komisarjem (v Ljubljanski pokrajini Visokemu komisarju).
Predpisi o blagovnem prometu
Glede teh predpisov je treba pri omenjenih ozemljih razlikovati med izmenjavo s Kraljevina Italijo in Kraljevino Albanijo, kjer velja razen par. izjem popolna prostost, ter med izmenjavo z ostalimi državami. V priključenih ozemljih je uvoz blaga iz tujih držav dopusten le po predhodnem dovoljenju pristojnega Visokega komisarja odnosno civilnih komisarjev. Isto velja za izvoz, ki pa je prepovedan za predmete. ki imajo zgodovinsko, umetniško ali arheološko vrednost.
Na priključena ozemlja so razširjene določbe, ki jih vsebujejo Kr. dekreti z dne 3. IX. 1941 (št. 882) in z dne 17. X. 1941 (št. 1320) o prepovedi izvoza dragocenosti (platine, zlato, srebra, dragih kamnov ali izdelkov, ki jih deloma vsebujejo. Izvoz teh predmetov more izjemoma dovoliti le finančno ministrstvo v soglasju z ministrstvom za izmenjavo in valute.
Analogno določbam, ki so veljavne v Italiji, je dovoljen začasen uvoz dragocenosti v priključena ozemlja, če gre za izdelavo ali predelavo takih predmetov, na račun njihovega lastnika.
Za urejanje teh odnosov je ustanovljen pri Visokem komis&riatu za Ljubljansko pokrajino wrad za izmenjavo in valute«, ki je podrejen neposredno Visokemu komisarju. Prošnje za dovoljenje uvoza ali izvoza blaga iz ozemlja omenjene pokrajine morajo biti naslovljene na Visokega komisarja ter vložene pri ljubljanski Zbornici za trgovino in industrijo-ki poda svoje utemeljeno mnenje in jih opremi s potrebnimi dokaznimi listinami
V	tej pokrajini je razen tega potrebno predhodno uvozno dovoljenje tudi za blaga, izvirajoče iz zavezniških ali nevtralnih dTŽav, ki se je ob zasedbi (11. IV. 1941) nahajalo v carinskih skladiščih pokrajine. Podobno dovoljenje se je zahtevalo za blago sovražnega izvora ali proizvodnje, ki je že dospelo ali bilo na poti do 7. V. 1941.
Posebne določbe urejajo tudi izvoz lesa. Ljubljanska Zbornica za trgovino in industrijo izdeluje po zaslišanju uprave direkcije šum in ljubljanskega Poveljstva državne gozdne milice poseben izvozni načrt Zbornica za trgovino izdaja tudi dovoljenja za izvoz; nanjo mora torej vsak interesent nasloviti zadevno prošnjo in dokazati, da je zadostil vsem predpisom, ki urejajo proizvodnjo in trgovino z lesom v pokrajini. Za ta izvoz je bilo potem določeno plačilo kontrolne pristojbine, ki je določena za razne vrste lesa. kakor: drva, neobdelan m pdlobdelan les. tramovi, deske in deščice za parkete.
Donos teh pristojbin se steka v »sklad za gospodarsko ureditev« v ljubljanski pokrajini in služi za določitev osnov potrošnje gospodarskega življenja v tej pokrajini in jo izenači z ostalimi ìtaló jamskimi pokraiinami. Izvoz rastlinskih goriv in njih prodaja za, izvoz pa sta prepovedana.
Končno pripomnimo še, da so posebni predpisi — na osnovi dogovora med Visokim komisarjem in med vodjema civilne uprave za Spodnje Štajersko m Koroško — urejali promet nekaterih vrst blaga med bivšim jugoslovanskim ozemljem, ki so ga pozne ie zasedle itali janske ali pa nemške čete. Ta dogovor, ki je veljal do 30. VI. 1941, ni bil več obnovljen," ker so s 1. VIT. istega leta stopili v veljavo na ozemljih, priključenih Italiji aH Nemči:i. prejšnji ita-lijansko-nemški kompenzacijski dogovori.
Predpisi o valutnem orometu
Za normalni razvoi gospodarskega življenja se je takoj pokazal problem: določitev denarja, ki bi bil uspešno plačilno sredstvo za poravnavo plačil v tuzemstvu.
S posebnimi odredbami pristojnih civilnih komisarjev je bila — v različnih pokrajinah bivše Jugoslavije, zasedenih po italijanski voiski — priznana kot zakonito plačilno sredstvo pole*? dinarja tudi lira; tečaj Je bil določen na 30 Kr za vsakih 100 din (te določbe so bile potrjene z razglasom Duceja z dne 24. IV. 1941).
Sledil je zakonski dekret z dne 2. VI. 1941 (št. 492). ki je odrejal, da ie edino zakonito plačilno sredstvo lira in da je tečaj izpremenjen na razmerje 38 Br za 100 din.
Ta izprememba je imela med d-rugim tudi ta namen, da je ta tečaj izravnala s tečaji, ki so jih postavile druge nasledstvene države na njim priključenih ozemljih. HrvaŠka: 1 kuna 1 din; 1 kuna =» 0,38 Kre; Nemčija: 1 marka = 20 din, to je po din v tečaju 7.6336 za eno marko — 38.168 lire za 100 dinarjev.
Posebne važnosti so razen tega predpisi ki določajo, da se morajo vrednostni papirji. ki jih je izdala bivša jugoslovanska država, ali je zanje jamčila, obvezno deponirati pri krajevnih bankah.
Trgovina s tujimi valutami v kakršnikoli obliki, z vrednostnimi papirji in vrednotami, glasečimi se na tujo valuto, je bila urejena tako, da je — v priključenih ozemljih — poverjena izključno Državnemu zavodu za Izmenjavo z inozemstvom, ki jo bo izvrševal s pomočjo zavoda Banca d'Italia ali kreditnih zavodov, ki bi jih Najvišje vodstvo, sporazumno z ministrstvom za izmenjavo in valute za to pooblastilo.
V prometu s tujimi državami (vse zen Kraljevine Italije in Albanije) je izvoz in uvoz valut urejen z naslednjimi predpisi:
a)	vsak izvoz tuje valute (bankovci državnih bank, bančne nakaznice, čeki in sploh vse vrste vrednostnih papirjev, gla-sečih se na tujo valuto), Je brez odobritve pristojnega Visokega odnosno Civilnega komisarja prepovedan;
b)	uvoz italijanskih in albanskih bankovcev je dovoljen samo do zneska 250 lir (kasneje zvišano na 400 lir) odnosno 60 albanskih frankov; tudi izvoz je dovoljen do iste višine;
c)	uvoz čekov, bančnih nakaznic ali kakršnih koli kreditnih vrednostnih papirjev (izvzemši državne vrednostne papirje in delnice ter obveznice), ki se glase na italijansko ali albansko valuto je dovoljen samo po odobritvi pristojnega Visokega odn. Civilnega komisarja. Isto velja tudi za iz-voz teh efektov v inozemstvo;
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
in
Poveljnik XL Armadnega Zbora
Sklicujoč se aa razglas z dne 24. aprila 1942-XX
objavljata:
V noči na 14. t m. so v kraju Sv. B»* pri St. Vidu vstopili v stanovanje nekega slovenskega državljana komunisti in ga umorili s tremi vbodi ter odpeljali oba sinova žrtve.
Isto noč so komunisti v Stični vdrli v stanovanje neke slovenske ženske in nekega slovenskega moža ter ju umorili s streli iz pištole.
Vsmislu proglasa z dne 24. aprila 1.1. ln ker je potekel predpisani rok, ne da bi se odkrili povzročitelji zločinov, je büa odrejena ustrelitev 5 oseb, ki za gotovo krive terorističnega in komunističnega delovanja. Ustreljene so bile 17. t. m. ob 6.30.
Ljubljana, 20. maja 1942-XX.
General Poveljnik Visoki komisar XL Armadnega zbora za Ljublj. pokrajino Mario Robotti	Emilio Grazioli
d) uvoz in izvoz državnih vrednostnih papirjev ali delniških in oblikacijskifi vrednostnih papirjev vsake vrste, glasečih se na kakršnokoli valuto, iz inozemstva in v inozemstvo, je dovoljen samo po odobritvi Visokega odn. Civilnih kor.dsarjev. V prJmeru uvoza vrednostnih papirjev ali vrednosti, navedenih pod točko d), v priključene pokrajine morajo biti zadevne pošiljke poslane preko zavoda Banca d'Italia ali preko ene izmed pooblaščenih bank; pri teh zavodih bodo potem vrednostni papirji ali druge vrednote stavljeni na razpolago osebam, bivajočim v^ Italiji, Albaniji ali priključenih pokrajinah. Odobritev ni potrebna, če se nakazilo izvrši f korist osebam, ki bivajo v pokrajinah, ki niso zgoraj naštete, j Kar se tiče valutne ureditve trgovskega » prometa pripominjamo, da mora za pìa-' čilo blaga, ki prihaja iz pokrajin, s katerimi so sklenjene kompenzacijske pogodbe 1 in ki je uvoženo na osnovi dovoljenj civilnih komisarjev, uvoznik — ob zapadlcsti plačila — vplačati znesek v italijanskih lirah pri pristojni podružnici zavoda Banca d'Italia kot blagajni Državnega zavoda za izmenjavo z inozemstvom. Obenem z odobritvijo uvoza blaga v priključena ozemlja, so določeni tudi pogoji o obliki in načinu plačila.
Ljubljanska pokrajina
Ob zasedbi so bila plačila iz slovenskega priključenega ozemlja v ozemlje bivše Jugoslavije, ki jih ni zasedla Italijanska vojska, odložena. Tako je bilo odrejeno vplačilo ustrezajočih zneskov od strani dolžnikov (pravnih ali fizičnih oseb) v Hranilnico ljubljanske pokrajine z vpisom na poseben račun v korist upnika, s katerim pa le-ta ne more razpolagati brez posebnega dovoljenja Visokega komisarja.
Izjema je bila napravljena samo za denarno ureditev blagovnega prometa med ozemljem, zasedenim po Italijanski vojski (Ljubljanska pokrajina) in med ozemljem zasedenem po nemških četah (Spodnja Štajerska in Koroška), ki vsebuje, z ozirom nn že omenjeni sporazum, podrobne predpise v skladu s splošnimi določili sedaj veljavne italijansko-nemške kompenzacijske pogodbe. Kreditna zavoda, ki jim je bila poverjena ureditev potrebnih poslov, sta bila zavod Banca d'Italia, podružnica v Ljubljani, in dunajska LSnderbank, podružnica v Mariboru.
Končno bi bilo pripomniti, da je bila meniava jugoslovanske valute v lire ▼ Ljubljanski pokrajini poverjena zavodu Banca d'Italia, za odločitev v morebitnih spornih vprašanjih, ki bi se mogla pojaviti, pa je bila na sedežu menjave po Visokem komisarju (dekret z dne 18. 6. 1941., štev. 28) imenovana posebna komisija, ki so jo sestavljali zastopnik finančnega ministrstva, zastopnik zavoda Banca d'Italia in predsednik Zveze kreditnih in zavarovalnih društev.
Iz vsega navedenega terej izhaja, da so nove pokrajine, ki že tvorijo del celotnega italijanskega gospodarstva, tudi na denarnem in gospodarsko-prometnem področju, pripravljene na najbolj krepko in plodno delavnost v življenjskem prostoru, M ga bo gotova zmaga podelila fašistični ItalijL
Guido Fucito.
Nemška poštna
Berlin, 20. maja. s. Z dekretom poštnega ministrstva se organizira na novi osnovi sedanja poštna policijska služba, ki bo ! odslej poverjena narodnosociaMstičnim za-i ščitnim oddelkom Poštni miličniki bodo
, imeli posebne unforme. Poveljništvo pošt-ì ne milice Je prevzel general Berger.
Turčija nekdaj in danes
Med vsemi evropskimi nevtralnimi državami stoji v poslednjih letih v ospredju zanimanja Turčija. Posebno v sedanjem zatišju pred viharjem so oči vsega ^veta ponovno obrnjene k temu skrajnemu južno-vzhodnemu kotičku Evrope.
Pred prvo svetovno vojno je uživala Turčija žalosten sloves evropskega »bolnika«. Stoletja dolgo je ta bolnik počasi hiral in za časa dolge vladavine Abdul Hamida n. (1876—1909), ki je pač po pravici nosil naslov »Prokletega Abdula«, je že vse kazalo, da ne more prav nič več ohraniti pri življenju težko bolno Turčijo. Pokrajina za pokrajino je odpadala in po sultanovi smrti se je ta proces razpadanja nekdaj tako mogočnega osmanskega carstva še pospešil. Leta 1911 si je Italija drzno in hrabro osvojila Tripolis in v nato sledečih balkanskih vojnah so 1. 1912 Srbi, Grki in Bolgari tako odločilno potolkli turško vojsko, da so jo malodane izrinili iz Evrope. Sicer si je res Turčija v naslednjih letih z bolgarsko pomočjo ponovno osvojila Drinopolj (Adrianopol), toda konec prve svetovne vojne je bil za Turčijo še poraznejši. Kljub njenim velikim zmagam nad Anglijo in Francijo v dardanelskih borbah se je leta 1918. popolnoma zrušilo turško carstvo in Angleži in Francozi so jo oropali Sirije, Palestine in Arabije. Cela Carigrad je bil zaseden in Turkom ni preostajalo nič drugega kakor majhen kotiček v Evropi in Mala Azija, toda celo ti dve sta stali pod stalno grožnjo prevlade Italije in Grčije.
L. 1918. je bila Turčija popolnoma pri tleh. Vse je kazalo, da so temu bolniku končno že štete ure. Vendar je že dalj časa vrelo v turškem narodu in obstojala so mnoga znamenja, ki so nakazovala novo narodno prebujenje. Duša tega novega narodnega vstajenja pa je bil mož, ki ga zgodovina po pravici nazivlie kot ustvarjalca novega modernega sveta — Mustafa Kemal Paša Ataturk, kakor ga je pozneje nazival njegov narod L. 1922 je Kemal pregnal grške zavojevalce nazaj v morje in se je obenem uspešno uprl zavezniškim okupatorskim četam v Carigradu. Zadnji Sultan Mohamed VI. je moral zbežati na angleško križarko »Malajo«, ki ga je prepeljala na Malto. Proglašena je bila republika s Kemalom kot predsednikom na čelu, med tem ko je Ismet Innöny, sedanji predsednik, sestavil prvo vlado.
S tem dalekosežnim preobratom pa se je pričela bliskovita reformacija. V teku par kratkih let je islam izgubil privilegije edine državne vere in z novim zakonikom je bila odstranjena vsaka vez med vero in ostalimi javnimi zadevami, vez, ki je doslej tako ovirala vsak razvoj narodnega, poli-tčnega, gospodarskega in socialnega razvoja. Vera je postala čisto zasebna zadeva vsakega posameznika. Fes je bil odpravljen in celo arabska pisava je bila zamenjana z latinico, obenem pa je bilo prepovedano mnogoženstvo. 2enske so pričele hoditi odkrite, brez tenčic, in dobile so celo pravico glasovanja. V vseh pogledih, bodisi zakonskih ali socialnih, gospodarskih ali političnih, je bila uvedena enakopravnost med obema spoloma.
Te reforme so bile izvedene tako bliskovito in tako hitro, da je po njih uvedbi sledilo splošno narodno pomirjenje in protestni glasovi, ki so prihajali od starih v turških konzervativcev, sploh niso prišli do izraza in so zamrli v splošnem navdušenju za novo prerojeno Turčijo. Najnepomirljivejšim Sta-roturkom pa je bila dana prilika, da izpre-menijo svoje mišljenje. Najtrdovratnejše zagovornike starega reda se Kemal ni obotavljal izročiti krvnikom, kajti njemu se je mudilo in ni smel izgubljati stoletja zamujenega časa v brezplodnih borbah s temi trdovratnimi nazadnjaki.
Vendar kljub tem posameznim odporom, katerim se ne more izogniti nobena, kaj šele tako dalekosežna revolucija, je vse dajalo videz stalnosti tega splošnega narodovega prebujenja. Prvič v svoji zgodovini je Turčija bila zares homogena dežela.
Radi kompaktnosti njenega ozemlja in njenega prebivalstva je današnja Turčija mnogo močnejša kakor Turčija za časa mogočnih sultanov. To vse je pa delo samo dveh mož-vojakov Kemala in njegovega poročnika Inönija, ki je ob Kemalovi smrti 1938 prevzel tudi predsedstvo republike. Toda ta dva vojaka sta po zmagi nad Grki uvedla 1. 1922 v deželi režim mira, dela in reform. Tudi zunanjepolitično si je Turčija z dneva v dan zboliševala svoj zavoženi mednarodni položaj. Po popolnem uničenju komunistične ideologije je navezala Turčija celo s Sovjetsko Rusijo prijateljske sosedske odnose in 1930 je sklenila celo s svojo staro sovražnico Grčijo prijateljsko pogodbo. 1934 se je Turčija z Grčijo, bivšo Jugo-slavijo in Rumunijo združila v Balkansko zvezo. 1937 pa se je s saadabadskim paktom tesno povezala z Iranom, Irakom
in Afganistanom ter sklenila z njimi nena-padalne pogodbe. Po neuspelih večtedensklh moskovskih pogajanjih je 19. oktobra 1939 sklenila Turčija trozvezo z Anglijo in Francijo, vendar s posebnim dodatkon), da ni obvezna v nobenem slučaju izpolniti svojih obveznosti napram obe*~-> partnerjema, če bi jo to lahko dovedlo do oboroženega spora s Sovjetsko Rusijo. Lani pa je Turčija sklenila tudi važni pogodbi z Nemčijo in Bolgarijo, ki sta privedli do pomirjenja na Balkanu.
čeravno je Turčija vsa leta zasledovala le mirovne cilje ln zahtevala od obeh voju-jočih se taborov samo spoštovanje njene nevtralnosti, se jfc vendar vedno dobro zave-
dala, da si	ohrani svoj položaj le
z mečem in da ji tudi samo meč lahko za-jamči nadaljnji mirni razvoj.
Turška mornarica se vsa zadnja leta preureja. Največja ladja je bojna križarka »Yavuz«, ki se je že v prvi svetovni vojni pod nemško zastavo in imenom »Goeben« proslavila v morskih bitkah. Razen te šteje turška mornarica še dve križarki, nekoliko rušilcev ln podmornic in večje število manj ših in pomožnih vojnih ladij. Tudi turško letalstvo je bilo šele pred sedanjo svetovno vojno temeljito reorganizirano. V zadnjih letih je bilo turško letalstvo oja-čeno z najmodernejšimi nemškimi, angleškimi, ameriškimi in celo poljskimi letali. Letal prve bojne vrste Ima danes Turčija že preko 1000, še večje pa je število pomožnih letal in letal druge bojne vrste.
Zaposlenost na Dolenjskem in v Beli Krajini
Novo mesto, 19. maja
PoslTvalnica Zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu deluje na širokem področju. Pod njen delokrog spada poleg Dolenjskega és vsa Bela Krajina. Območje je razdeljeno na zdravniška okrožja, ki imajo svoje sedeže v Črnomlju, Metliki, Novem mestu, Trebnju, Dol. Toplicah, Žužemberku, Mokronogu, Kostanjevici in St. Jerneju. Delovanje poslovalnice daje pregledno sliko o zaposlenosti ir zdravstvenih razmerah dolenjskega in belokranjskega delavstva.
Konec meseca aprila je bilo pri zavoda zavarovanih S083 oseb, od tega približno 25% žensk, dočim znaša povprečno števili zavarovancev 2876. V primeri z mesecem marcem v katerem je bilo povprečno zavarovanih 2718 oseb, je torej število zavarovancev znatno poraslo'. Posebno viden --e porast zavarovancev v lesni in gozdni in dustriji, v gradbeni stroki in pri javnih di lih, kje' je biio precejšnje število delavstva na novo zaposlenega pri sečnji gozdov, večjih cestnih delih, gradnji suhokrajinsks • ga vodovoda in manjših vodovodov v Be ', Krajini, raznih melioracijah ter železniških delih. V ostalih strokah pa je ostalo stanja zaposlenosti skoraj neizpremenjeno.
Neprestano narašča število zavarovancev v občinskih podjetjih, ki so posebno v zadnjih mesecih izlatno povečala število svojega osebja. Niso pa vračunani v tej statistiki podatki za «idarstvo. Na področju novomeške poslovalnice delujejo trije rudniki, čijih delavstvo pa je zavarovano pri Bratovski skladnicl
Zdravstveno stanje dolenjskega in belo-krajinskega delavstva, za katerega skrbijo razen devet zdravniških okrožij še proti-tuberkulozni dispanzerji v Novem mestu, Črnomlju in Metliki, se je znatno zboljšalo. Dočim je znašal v marcu olstotek obolelega delavstva 2,61, je dosegel v aprilu 2,36% in je iskalo zdravniško pomoč le 68 zavarovancev. V primeri z ostalimi kraj' Ljubljanske pokrajine je odstotek obolele ga delavstva na Dolenjskem in Beli Krajini daleko najnižji, kar dokazuje dobro urejeno zdravstveno službo in splošno povoljno zdravstveno stanje delavstva.
Največje število delavstva je zaposlene ga na področju novomeškega zdravstvenega okoliša, kateremu sledita črnomeljski in metliški okoliš, dočim je že vse zalnje mesece zabeležno najmanjše število zavarovancev v Kostanjevici in št Jerneju, kjer ni nobene industrije in večjih podjetij.
Krmljenje in oskrbovanje malih živali
Vedilo več zavarovancev - Zadovoljivo zdravstveno stanje
Z rejo zajcev in kokoši se dandanes ukvarjajo tudi meščanske družine, ki feegd posla niso posebno vajene. Zato jim bo nekaj besed o krmljenju in oskrbovanju malih živali gotovo koristilo. V »Maler1, gospodarju« piše Dragotin Kosem o tem naslednje:
Temelj uspešne reje je snaga. Te ne dosežemo, če le vsak teden ali celo samo vsa .-t mesec csnažimo kunčnice in hlvečke, negi moramo redno vsak dan storiti, kar nam je največ mogcče, da ohranimo prostore, kjer 'mamo živali, v relu in v najlepJi snagi.
Poglavitni pogoj, da sploh vzdržujemo snago, so pravilno zgrajeni hlevčki. Tu je površnost najbolj maščuje. Zasilno ali neprimerno zgrajeni hlevčki povzročajo dnevno nevoijo in onemogočajo, da bi živali redno in zadostno oskrbovali. Ni pa ie dovolj, da imamo pravilno zgrajene hlev čke, temv3è moramo paziti vedno, da popravimo vsako okvaro, brž ko nastane, če se vratca plabo zapirajo, tedaj smo nevolj-ni, kada>~ koli imamo s pokvarjenimi vrat-ci opravka. Mnogo enostavneje in ceneje je, če jih popravimo takoj, še preden smo se jezili in še preden se je škoda povečala, če nam kje zamaka, tel a j hitro uredimo, ca se ne pokvari vse in živali ne zbole. Malenkost je, popraviti razpoko na strehi, a težavno je, če je streha ze čisto pokvarjena in so lesene stene zvite zaradi neprestane moče. Takih primerov, ki dokazujejo, da je najprimerneje in najceneje, če vsako poškodbo popravimo nemudoma, lahko naštejemo polno.
Prav tako je s snaženjem. če snažimo le redko, tedaj imamo naenkrat polno dela ki g? težavno opravimo in ga često odlagamo, s čimer zaidemo v še večjo zagata, živali pa nam rade obolevajo, kar nas po tiska v nove in vedno večje neprilike.
Najlažje opravimo vsak dan najpotrebnejše, če določimo, da pri "tistem dnevnem krmljenju, ob katerem imamo največ ča sa, opravimo tudi potrebno snaženje. Navadno razpolagamo s časom pn opoldanskem ali večernem krmljenju. Takrat te-rej krmim,: z metlico v roki in z drugimi pripravami pri roki. Ko odpremo hlevček, ga najprei pometemo, prestrežemo v primerno posodo olpadke in drugo nesnago in šele nato pokladamo živalim krmo. če nikakor nimamo časa, da bi temeljito po-metli in izbrskali navlako, tedaj vsa.i pometemo vse v kot in sicer vsak dan v isti.
S tem živali navajamo na trebljenje v kotu, k?j- nam dnevno oskrbovanje olajša.
Dnevno snaženje kunčnic ima še drugačen pomen čitaJ sem v tujih strokovnih spisih, da se povzročitelji kokcidioze razvijejo v kunčjih odpadkih šele, ko odpadki dozore, ko sto stari dva ali več dni. če torej onevno čistimo kunčnice, tedaj smo odstranili blato, še preden so se v njem razvili povzročitelji kokcidioze in prenos bolezni smo omejili na najmanjšo možnost. Zlasti v kletkah z mladiči je to izrednega pomena, saj tako mladiči te nevarne bolezni ne morejo dobiti, če odpadke samice sproti odstranjujemo. In sploh se najraz ličnejše bolezni od driske do garij pojavljajo predvsem šele v zvezi z dozorevanjem odpadkov, m. katerih se šele tedaj razpasejo vsemogoči paraziti. Dnevno snaženje torej ni samo vprašanje estetike, nego poglavitni pogoj h-giene.
Trav enako je z oskrbovanjem kokoši odnosno kokošnjaka. če imamo pravilno zgrajenega, bomo lahko vsak dàn odstranili odpadke in pregrabili tekališče, kolikor je manjš* in peščeno. Tako bomo preprečili, da nam kokoši ne bodo v veliki meri ogrožali paraziti.
Vse to v drugi vrsti pomeni, da moramo imeti le toliko živali, kolikor jih lahko oskrbujemo. Prehrana in oskrba sta osnovi uspeha, če imamo več živali, tedaj moramo razpolagat-, s časom ali pa se mora oskrbovanju posvetiti vsa družina.
Iz Dolenjskih Toplic
Ded. Toplice. 17. maja V naše zdravilišče polagoma prihajajo kopališki gostje. Dolenjske Toplice so kaj primeren kraj za pomirjenje razdraženih živcev. Zdravilne termalne kopeli in slikovita pomladanska narava z živozelenim mladim pomladnim listjem in cveitjem na vsakogar blagodejno vpliva. Za kopaliike geste je vse pripravljeno za udobno bivanje. Tudi prehrana tako v kopališki restavraciji kakor pò drugih gostilnah je primerna in zadostna. Kopališki gostje, ki prihajajo v zdravilišče, naj ne pozabijo vzeti s seboj potrebnih živilskih izkaznic.
Dolenjske Toplice so poleg šmarjeških edino zdravilišče z zdravilno termalno vodo v Ljubljanski pokrajäni. S prav dobrim
uspehom acfcavi	mm—gkiepov
ki mišic vseh vest. pratia, botami živčnega
sistema (nevralgijo in nevritiko), iššas kakor tildi splošno oslabelost živcev. Dalje ženske botami, razna vnetja in njih posledice, težave v prehodnem času. kronične ekssudate kosti in zmečkani n. slderotične težave in prezgodnjo ostaretast, kroniič. nena-lezljive kožne bolezni organične in nervozne motnje srca in krvnega obtoka v kompenzira-nem stanju, katanalično stanje raznih sluznic itd. Pnporoča se tudi rekonvalescen-ca po hudih boleznih in operacijah.
Behacelj je padel divjakom v roke. Privezali so ga na drog m zaplesali divji bojni ples okrog kotlä, ki je vrel na ognju. Na zadnje je skočil poglavar z velikim nožem k Behaclju in zavpil v jeziku domačinov: »Umreti moraš!«
»Oprestite,« je za;ecljal Behacelj, »res nimam nobenega pojma, kaj nameravate z mano! Ali imate morda kakšen slovar pri roki?«
Rim, 20. maja Agencija »La Corrispondenza« ponoča, da je družba »Unione Editoriale d'Italia«, ki ima svoj sedež v Rimu, začela objavljati zbirko zvezkov pod skupnim naslovom: »Evropski kanfLika v hiä najvažnejših političnih, diplomatskih in vojaških dokumentov«. Doslej so v tej zbirki izšli že trije zvezki, katerih prvi je posvečen pojavom pred konfliktom, drugi obdobju, ki ga označuje naslov »Od moskovskega pakta do poljskega poraza«, tretji pa je ves posvečen vojni na severu. V kratkem bodo izšli še nadaljnji trije zvezki, in sicer pod nastavi »Vojna v Franciji«, »Italijanski poseg v vojno« in »Druga vo'na zima«. V vsakem zvezku je polno slik in zemljevidov.
Obnovite naročnino!
Roma	26	13	9	4	44	20	35
Torino	26	14	7	5	47	33	35
Venezia	26	13	7	6	33	20	33
Genova	26	10	10	6	43	31	30
Lazio	26	11	8	7	45	33	30
Bologna	26	12	4	10	46	30	28
Juventus	26	11	6	9	42	34	28
Milano	26	10	6	10	49	43	26
Triestina	26	7	12	7	25	27	26
Fiorentina	26	9	5	12	46	44	23
Ambrosiana	26	7	9	10	27	37	23
Atalanta	26	8	6	12	30	34	22
Liguria	26	8	6	12	36	53	22
Livorno	26	8	6	12	31	50	22
Napoli	26	5	7	14	25	46	17
Modena	26	5	6	15	19	53	16
SPORT
Ostali so še trije
Naslov prvaka Italije v nogometu pojde bodisi v Ramo
ali pa v Torino ali Venezio
O zadnji prvenstveni nedelji na zelenem polju v Italiji smo marsikaj zapisali že •pred dvema dnevoma, pa vendar bi bilo po podrobnejših virih najti še marsikaj zanimivega iz tega kola, ki je bilo peto pred zaključkom in pred ono nedeljo, ko bomo vedeli, kam pojde naslov nogometnega prvaka Italije.
Kakor že ugotovljeno, se je splošna slika v prvenstvu od zadnje nedelje nekoliko razbistrila, in sicer v toliko, da so namesto štirih cžjih kandidatov, ostali še trije, od katerih ima eden posebno ugodno stališče, da bo dosegel končni cilj, ostala dva pa se samo še na papirju držita njegove višine, pa bosta morala v naslednjih nedeljah bržkone tudi odnehati. Moštva, o katerih govorimo, so Roma, Torino in Venezia.
Enajstorica iz Rome — ena, ki ji vsi prorokujejo končno zmago — je zadnjo nedeljo še enkrat dokazala vso resno voljo, da -hoče priti tja in je v tekmi z Ligu-rio zabeležila 7 golov v svojo korist, pri čemer ni sama prejela niti enega. Kljub temu pa ji nI uspelo, da bi se bila otresla Torina, ki je v tej zadnji tekmi poravnal račune z enim izmed nevarnih nasprotnikov, kolikor so mu zastavljali pot proti vrhu. Tesno ob Romi nadaljuje še zmerom svojo borbo za najboljše mesto v tabeli in ima še zmerom vse možnosti, da se dokoplje do prvenstvene slave, kar velja tudi za Venezio, ki je sicer teže kakor so splošno računali, pa vendar s popolnim uspehom opravila s Fiorentino.
V	splošni živahncstl zadnjih nedelj se je zdaj naenkrat z najboljše strani pokazal tudi Lazio, kl je šel v Genovo ln Izločil to zelo močno ekipo iz nadaljnje konkurence za najvidnejša mesta. Drugo romsko moštvo je pokazalo to pot Izredne vrline in strokovnjaki so že začeli ugibati, aH ne bo celo nevarno preveč in morda povzročilo nepričakovane sitnosti tudi Romi, s katero se mora pomeriti prihodnjo nedeljo.
V	ostalih srečanjih je šlo vse gladko in brez velikih pretresljajev. Zmaga Napoli-ja nad Modeno In remis Triestine v Bergamu nista prav nič spremenila na tem, da sta Napoli in Modena že obsojena na odhod v nižjo divizijo, Triestina in Ata-lanta pa ostaneta na svojih mestih v zlati sredini. Visoke razlike v golih, ki so šle to nedeljo v breme Livorna v Bologni in Ambrosiane v dvoboju s turinskim Juven-tusom so marsikoga začudile, Imajo pa v ostalem malo pomena, ker gre sezona h kraju in so vsa vidnejša mesta bolj ali manj že razdeljena.
Prvenstvena razpredelnica v diviziji A pa je do prihodnje nedelje takale:
Med nižjimi tekmeci
Najvažnejše srečanje iz divizije B, kjer vodi že nekaj nedelj enajstorica Barija, je bilo glede na to, da je bilo to moštvo zadnjo nedeljo prosto, v Brescii med do tedaj dqpgo plasirano Padovo in ne mnogo slabšim domačim nasprotnikom. To se je Videlo ves čas tekme, v kateri je do prve polovice sploh vodila Padova, potem pa so domačini Izravnali ln vse je že kazalo, da bo ostalo psi delitvi izkupička. štiri minute pred koncem pa je eden domačih napadalcev izrabil neodločnost nasprotnega vratarja, ki je zunaj vrat poskakoval in se lovil za žogo, ter potisnil usnje v prazno mrežo. Ta ponižni zgodi-tek je odločil tekmo v korist Brescle. imel pa je še hujšo posledico, saj je moštvo Padove zaradi njega zdrsnilo z dobrega drugega mesta na komaj trajno tretje mesto v ^abeli. Od ostalih dvobojev iz te serije bi bilo še enkrat omeniti poraz Fiumane, ki ga je na svojem igrišču doživela v tekmi s Savono in si tako spet občutno poslabšala račune, da bo drugo sezono la-•hko še dalje igrala v tej družbi.
Nekaj podrobnosti o razvoju tekmovanja v diviziji B kaže, tudi prvenstvena tabela, in sicer:
Bari	26 15 7 4 35 21 37
Vicenza	26 12 11 3 41 12 35
Padova	26 14 6 6 41 18 34
Pescara	26 14 6 6 38 21 34
Brescia	26 13 7 6 46 25 33
Novara	26 13 6 7 36 19 32
Pisa	26 12 4 10 38 45 28
Spezia	26 11 5 10 40 30 27
Alessandria 26 11 5 10 30 34 27 Pro Patria 26 9 7 10 30 29 25 Savona * 26 10 4 12 33 33 24 Fanfulla	26 10 4 12 34 35 24
Udinese	26 9 6 11 23 32 24
Siena	26 9 4 13 31 34 22
Reggiana 26 5 9 12 17 32 19 Fiumana 26 6 5 15 36 45 17 Prato	26 5 7 14 20 48 17
Lucchese 26 3 3 20 17 73 9
Nogometni Lodi
Med obilico najnovejših nogometnih izidov po svetu so nam zaenkrat na razpolago rezultati raznih prvenstvenih in prijateljskih tekem, ki so jih igrali po Štajerskem. Med njimi bi bilo vredno zabeležiti tole:
Mariborski Rapid je v tekmi za točke porazil moštvo Grazer SC s 4:1 (2:1). Domačini so se v tej tekmi pokazali izredno razpoloženi in so zasluženo zmagali tako visoko. Najbolj uspešen med njim je bil neki Krainer. ki je sam zabU vse štiri gota Na tekmi je bilo 900 gledalcev.
V Celju je gostovalo moštvo iz Leibnitza in je tekma med obema ostala remis ter brez gola. Igra ni bila posebno mzvneta, vendar je vse bolj kazala na zmago domačinov, ki pa so zadnji čas nekoliko preuredili svoje vrste, toda ne poeebno uspešno.
Nogometno moštvo Železničarja iz Maribora je gospovailo v Gradcu proti ekipi GS V ;n tudi ta tekma se je končala brez gol« na obeh straneh. Tudi v tej igri so bili Mariborčani očitno boljši, vendar pa v napadalni vrsti niso imeli nikogar, ki bi bil znal izkoristiti razne zrele situacije.
r ö LTÜ ENI PREGLED
Kirurgov® življenje
Po u=pehu, ki ga je imela poklicna izpoved italijanskega kirurga Andrea Majocchi ja v izvirniku in v številnih prevodih, smo dobili to knjigo tudi v slovenski izdaji (Andrea Majocchi, Kirurgov® življenje. Iz italijanščine prevedel Mirko Javornik. »Naša knjiga« št. 9, Ljudska knjigarna v Ljubljani, 264 str.. 8°).
Andrea Majocchi je profesor kirurgije na milanski univerzi Potekel je iz rodbine podeželskega zdravnika, ki je postal žrtev poklica. Z vnetim študijem in s požrtvovalno ljubeznijo do zdravniškega udejstvovanja se je Andrea Majocchi povzpel med najuglednejše kirurge v Italiji. Knjiga, ki jo je spisal o svojem življenju, je dokument močnega razmaha medicinskih ved, zlasti še kirurgije, v prvi polovici našega stoletja. Posebej nas seznanja s kirurgijo v Italiji za. časa Luigija Mangiagallija, Attilia Fer-rija in drugih vodilnih strokovnjakov; prav iz njihovih izkušenih rok je Majocchi sprejemal izročila italijanske kirurgije. Knjiga nam prikazuje v okviru avtobiografije znanstveni razvoj in poklicno življenje veljavnega strokovnjaka, ki mu je zaupana najtežja umetnost v medicinski vedi: umetnost operativnih posegov v človeško t dio.
Taki spisi predata vitel je-v važnih poklicev niso redki in v večini primerov so celo nevsakdanje zanimivi. Ta ali oni sie bo ob Majocchi ju spomnil spominov Axela Mun-theja (»Mont S. Michele«), ki pa jim nekateri očitajo preveliko zmes »resnice in domišljije«, kdo drug pa bo pomislil na C. L. Schlleicha spomine srečnega zdravnika (»Besannt© Vergangenheit«). Iz drugih pokjjcey
primerjajo nekateri z Majocchijevo knjigo »Advotkatovo življenje«, delo bratov Pier-luigija in Ettora Erizza. Knjige te vrste imajo. kakor se ume ob sebi, osebno noto. saj govore v prvi osebi, zaradi tega kažejo dobre in älabe strani memoarskih spisov. Toda če naletimo v spominih javnih delavcev le prepogosto na pretirano poveličevanje njihove lastne osebe, lastnih zasilug in nazorov in če se brez truda dotipljemo k poglavitni tedenci takega spis«: k piščeve-mu sa m oza govoru, je s spomini znanstvenikov nekoliko drugače. Vsak pravi znanstvenik stremi po čim večji objektivnosti in ostaja tudi v lastnih spominih vsaj do neke mere zvest temiu načelu, ki ima v novejšem času na drugih področjih tWliko nasprotnikov. Znanstvenik se največkrat zaveda resnice, ki jo poudarja na nekem mestu Kretschmer: »Življenje ima velik dih in ne pozna naših majhnih zgodovinskih razdobij, kulturnih individualnosti in individualnosti sploh. Predvsem pa ne ve ničesar o nobenem ,jaz\« Globlji pogledi v življenje in pravilen odnos nasproti znanemu in neznanemu v znanosti store znanstvenika skromnega. Iz skromnosti nastajajo večja in trajnejša dela kakor iz napihnjene ošabno«ti in nekritičnega napuha. Če imajo znanstveniki kaj literarne nadarjenesti, ki jim olajšuje pravilno in učinkovito izražanje misli, so njihovi spomini ne le zanimivejši, marveč tudi pomembnejši od spominov pren-ekatere podrejene figure na prizorišču zgodovinskih procesov.
Prof. Andrea Majocchi kaže presenetljivo skroinanost, skoraj bi dejal srauiicžljijo^
ki mu določa stališče nasproti pisanju ta-kihle osebnih izpovedi. Treba je samo prebrati uvodno besedo in se spomniti, kako trka včasi na šibke prsi svojega »jaz« kakšen lokalni patriot ali domišljavi komentator neznatnih jxvjavov in dogodkov »Napisal sem jih,« pravi Majocchi o svojih zdravniških spominih, »prav za prav za svojega siina. ki se uči zdravilstva in kateremu bi za spomin nase le rad zapustil odkritosrčno moralno oporoko« In ob koncu: »Če bo kateri prijatelj potrpel toliko, da jih bo prebral, potem pa ugotovil, da ni veljalo. naj pač odpusti.« Tak ton se oglaša bolj poredkoma, saj je zlasti na papirju toliko smešnega bahaštva. Le-temu se vdajajo ljudje, ki jih ni bilo nikdar strah pred skrivnostjo življenja in ki niso nikdar občutili ponižne zavesti, da «o celo »velika« dejanja le malokdaj res pomembna pred čacom in prostorom človeštva, kaj šele pred molkom večnosti.
*
Knjiga kirurga Majocchija ojraja zlasti s svojo iz polnega življenja posneto vsebino in s prostodušno iskrenostjo, ki ji je vtisnila prikupno obeležje. V prvem poglavju odpravi pisec dokaj na kratko svojo mladost. v drugem pripoveduje o študiju medicine, potlej pa prikaže svoje prve korake v zdravniško prakso. Delovanje na velemestni porodniški j>ostaji v Milanu mu daje priliko, da spregovori o zgodah in nezgodah v porodništvu. Pripoveduje nekatere izredne primere (zdravniško delo pri artistici v zverinjaku, porod v kaznilnici, ponočni obisk v javni hiši itd.), pri tem pa mimogrede pomodruje tudi o vprašanju splava. V poglavju »Kirurgija, božanska veda in umetnost« opisuje novejši razvoj ln ogromni napredek kirurgije nasploh, nakar se v nadaljnjem jjoglayju bavi z ^o^ovioo zdra-
vilstva v Milanu in z razvojem ondotne Višje bolnišnice, v kateri je začel pisec svojo kirurško specializacijo- Nato pripoveduje o vtisih iz Švice in Amerike, kamor mu je posebna štipendija omogočila pot in razširjenje specialnih proučevanj (pomudil se je tudi v znamenitem Carrelovem zavodu). Poglavje »Rože« seznanja bralca s sončnimi. »Trnje« pa s senčnimi stranmi kisurške prakse. Majocchi se je nekoč udeležil kot zdravniški spremljevalec romanja v Lurd tn pripoveduje o svojih vtisih v poglavju z naslovom »Čudež«. Idilična avtomobilska vožnja, ki se je končala z nezgodo in mu prizadejala mučne skrbi, je dala snov na-daljniemu poglavju, ki kaže. da je »vožnja z avtomobilom včasih vendarle nevarnejša od najnevarnejše operacije«.
Posebej razglablja Majocchi vprašanje poklicne skrivnosti pri zdravniku (vedno s primeri iz prakse), pripoveduje o. svoji udeležbi pri dveh dvobojih, spominja se sra-čanja s poljsko lepotico, ki bi moglo postati roman, a je ostalo samo daljni spomin. V poglavju »Vojna« opisuje doživljaje v letih 1915 do 1918 — doživljaje kirurga tik za fronto in v vojaških bolnišnicah. V poglavju »Poraz« izpričuje z živimi podobami anarhični položaj v Italiji pred pohodom na Rim Nato se bavi z zdravniškimi kongresi m opisuje izlet v Tripolis. Tople strani je posvetil pod zaglavjem »Angel vara h « bolniškim sestram in strežnicam. V poglavju »Mučenec« slika pretresljivo usodo zdravnikov, ki so zaradi okužen ja postali žrtev poklica Nič manj ganljivo ni poglavje »Ugotovitev«, v katerem se bavi s trpljenjem zdravnikov, ki ugotavljajo na samem sebi začetke smrtonosnih bolezni V zadnjih dveh poglavjih prehaja Majocchi k poizkusu nekakega, dejal bi, filozofskega obračuna s seboj in a stroka: i?po>y$d|uje
svoj idealistični svetovni' in življenjski nazor, vero v višji smisel našega obstoja in našega trpljenja na zemlji.
Majocchijevo »Kirurgovo življenje« je knjiga z obilno in življenjsko pomembno vsebino. Ni samo dokument piščeve bogate osebne izkušenosti, marveč tudi prispevek k pričevanjem o naši dobi, ki je vsaj ▼ normalnih časih tako zelo občutljiva za vrednost človeškega življenja in tako odločna v boju zoper bolečino in prezgodnjo smrt. Iz knjige govorita duh in srce velikega zdravnika, prepričanega humanista, plemenitega človeka, širokosrčnega Italijana. ponosnega Milančana.
To dobro spisano prozo je vešče in skrbno poslovenil pisatelj M. Javornik. Prevajalec se je potrudil, da bi bilo v prevodu kar najmanj tujk in je v tem prizadevanju tudi ušpdl. Samo Majocchijev stanovski tovariš, tankočutni poznavalce našega medicinskega besed ja in izrazja dr. Mirko Cernie bi mogel ta prevajalčev trud pravilno oceniti. Zdi se, da je »Klinični besednjak« v tem pogledu olajšal delo, čeprav prevajalec žal ni sprejel vseh njegovih dognanj m rešitev.
Za strokovno kulturo
Neutrdljivi dr. M. černič nam Se leta trebi jezik in vse kaže, da ne bo mogel kaj Kmalu odložiti peresa. Nova ' dognanja namreč počasi prodirajo v širše sloje. Tako je urednik nekega mesečnika dele začel zahtevati pisavo svetiljka, ko se je dr. Breznik že premislil in se vrnii k prvotni svetilki. Kdo bi se čudil, da imamo dva sodpbna i tal. slovarja, ki äe nista mpgla upofttevati černičevih ugotovitev, saj njegov zdravniški bfgadj^afe jfi &&
Kasnenlti roj! v vesoljstvu
Splošpo je znano, da so meteori, ki jih opazujemo kot lesketajoče se rakete na nočnem nebu. drobci Kameni« in kovin, ki izvirajo deloma iz najoddaljenejših globin vesoljstva, iz območ;a daljnih stalnic. Kemiki so jih natančno raziskali, ugotovili so njihove sestavine, v novejšem času pa so učenjaki izumili umen postopek, ki nam omogoča določati starost teh zvezdnih utrinkov. Neke prvine, ki jih vsebujejo izpodnebniki, se namreč spreminjajo, a za te spremembe potrebujejo določene dobe, ki so nam točno znane. V nekem primeru so ugotovili, da ,:e znašala starost lzpodnebnega kamna 570 milijonov let. iz sestave drugega meteorita so sklepali, da je letal okroglo 930 milijonov let skozi vesoljstvo. za tako zvani Nelsonov meteor pa so ugotovili, da je star 2600 milijonov let.
Povprečno brzino, s katero švigajo meteorni roji skozi ''semirje in se pri tem kakžen drobec po naključju preveč približa zemlji ter pade nanjo, cenijo na 60 km v sekundi. Svetlin, ki bi prispel do nas? tudi iz območja najbližnjih stalnic, n. pr. Siri.ia, bi rabil za svojo potovanje torej 40.000 do 50.000 let, a razdaljo od Plejad do nas bi preletel komaj v poldrugem milijonu let! še neprimerno ogrom-ne;še pa so potovalne dobe za meteorne roje, ki izvirajo iz najoddaljenejših predelov Rimske ceste. V primeri s številkami, ki jih dobimo pri tem, so brezpomembne vse predstave o öasu in prostoru, s katerimi računa človek v svojem malem svetu. A prav za prav nam ni potrebno izgubljati se v globine vesoljnosti, če hočemo srečati neskončno stare stvari, pred katerimi ie vsa človeška zgodovina od pradavne ledne dobe do danes komaj bežen trenutek. O jantarjevem obesku, ki je v njem zaprta drobna mušica, morda niti ne slutimo" kdaj je v baltskih krajih spol-zel v obliki smolnate kaplje po deblu stare smreke na tla. Računati moramo, da se je to zgodilo že pred 25 milijoni let. Toda malopomembna. vsakdanjost, košček črnega premoga, daleč prekaša jantarjev biser, kajti ta košček premoga izvira lz karbonske dobe in je pripadal okroglo pred 250 milijoni let nekemu rastlinstvu, ki je tedaj že izginjalo s površja zemlje.
Z besedo »večnost« smo v vsakdanjem življenju zelo radodarni. Kaj pa je večno? Večen je Bog, pravijo pobožni ljudje, večen je svet kot celota, velijo naravoslovci, vse drugo pa ni večno, kajti vse poedine oblike, ljudje, živali, rastline, morja, gore in celo zvezde, so nekoč nastale in propadajo. Tudi zvezde! Sonce, ta ogromna žareča obla, ki bi jo lahko napolnili z
32.600 milijonov ton težko gmoto cel kilometer visoko! Abotno bi bilo misliti, da bo sonce vse večnost lahko nadaljevalo s tem razsipanjem svojih sil. Tudi sonce se stara, tudi sonce se izrablja, tudi sonce ne more energij, ki jih oddaja, nadomeščati iz lastne moči. Nekega dne se bo njegova radodarnost ustavila. Seveda je to eno izmed najtežjih vprašanj astrofizike, ki ga znanost še ni dokončno rešila. Soncu, kakor tudi ostalim zvezdam, ki jih imenujemo stalnice, moramo pripisovati silno visoko starost m prav tako dolgo življenje; kolikor je bilo .mogoče do danes dognati, znašo to življenje okrog osem bilijonov let.
öe si v jasni noči pazljivo ogledamo zvezdno nebo, bomo opazili, da ne sijr.jo samo bele zvezde, temveč da so vmes tudi rumene, modrikaste, rdeče. Te barve 'izdajajo različno temperaturo nebesnih teles. Rdeče zvezde imajo na svo;'ih površinah povprečno -3000 stopinj vročine, rumene 6000 stopinj, bele pa 15.000 stopinj. Zelo verjetno je, da se te vročine spreminjajo baš v skladu v starostjo sonc: na zadnje ugasne vsaka zvezda v temno rdečem žaru.
Ali ni bila tudi naša mala zemlja nekoč, vsaj za »kratek« 'trenutek, rdeče žareča krogla ? še danes se njene vroče mase skrivajo v globinah, pod debelo skorjastjo plastjo, a geologi so izvršili skrbne raču-
] ne, da bi ugotovili, kdaj je nastala ta
i plast, to je, kdaj je nehala zemlja žareti.
Ugotovili so povprečno 1500 milijonov let tn to število ao prav dobro podkrepile novejše, zelo zanimive fizikalne ki kemične raziskovalne metode. Kakor smo namignili zgoraj pri starosti meteorov, so namreč spoznali, da imajo mnoge kamenine zemeljske skorje na sebi pečat z datumom svojega nastanka. Določene snovi v kameninah niso namreč nič večnega, spreminjajo se kakor vse drugo.
Dobe, ki jih potrebujejo za te spremembe, pa se dado točno določiti. Tako razpada uran preko raznih vmesnih stopenj polagoma v svinec, ln sicer se v določenih razdobjih stvorijo pri tem določene količine svinca. Kemik lahko te količine točno določi in s tem tudi starost kamenin. Tako so izračunali za najstarejše kamenine na zemlji starost okroglo 1000 milijonov let, kar se precej dobro ujema z zgoraj navedeno starostjo 1500 milijonov let, ki so jo ugotovili z drugimi metodami ■ zlasti pa, če pomsilimo, da najstarejših sledov zemeljske skorje seveda nI več dobiti.
Najstarejši, še dobro opazni ostanki živih bitij iz kambrija so stari kakšnih 600 milijonov let. Kako mlad je v primeri s tem človek, ki segajo njegovi najstarejši sledovi komaj v dobo pred kakšnega pol milijona let! Iz teh sledov seveda lahko sklepamo, da živi človek najmanj milijon let na zemlji. Proti temu je pravi nič tistih šest tisoč let ali malo več, kar imenujemo »človeško zgodovino«!
Zajedavka lastnega telesa
Nad vse zanimiva, čeprav poljedelstvu zelo škodljiva rastlina je predeni ca (Cuscuta). Spada med slake in izvira od rastlin, ki so bile že od nekdaj potrebne opore. V neznani dobi v razvoju naših slakov se je moral dogoditi skok na stranpot. Tipajoče vitice, ki so segle neposredno v sočno meso svoje sosede, so se od tega dotika čudno vznemirile, bilo jim je, kakor da morajo postati eno s polnokrvno sosedo, ki je stala tako trdno in ravno na svojem mestu. In nekega dne je naša predenica razvila morda na mestih, kjer je čutila sočno in zeleno sosedino telo, tenke, ploske oprijemalne ploščice, s katerimi se je prilepila nanjo. Pozneje je zrasel iz sredine teh ploščic rožičast podaljšek, ki se je zabodel do ccvnih povezkov, skozi katere so se pretakali redilni soki v telo podpirajoče prijateljice.
Tako je podpirajoča rastlina polagoma postajala gostiteljica, slak pa se je spreminjal v davilca, kajti nič več si ni izdeloval svojih listov, da. bi si z njimi prl-1,300.000 zemeljskimi kroglami, izžareva • pravljal hrano, saj je to srkal enostavno
vsako sekundo nepojmljivo velike količine energije v vesoljnost. Naša zemlja dobiva od vseh teh energij komaj 2735-mili-jonski del, kakor pada na glavo človeka, ki sedi v ogromni dvorani, le majhen delček vse tiste svetlobe, ki jo izžareva močna svetilka. A vse eno je energija, ki jo prejema zemlja od sonca tako silna, da bi ž njo v eni sekundi lahko dvignili
iz cevovodov svoje žrtve. Pred tem je okr-nela tudi predeničina korenina, rastlina je postal čudna rastlinska nakaza iz samega steblovja in cvetnih klobčičev, iz organov, ki predstavljajo njene priprave za gibanje, žrtje in množitev. Tako si lahko zamišljamo nastanek predenice od uživalke Sirove hrane z zelenimi listi in lastnimi koreninami do degeneriane zajedavke v današ-
pt? V.
nji obliki. Mrtvih rastlinskih delov se predenica ne loteva, samo živa rastlina ji povzroča tisti dražljaj, ki jo pripravi do tega, da se zagrize vanjo. Na prvi pogled je videti čudno, da daveča rastlina na svoji poti preko gostiteljice od zadaj odmira. Toda to je umljivo, če pomislimo, da njeni zadnji sesalni organi sčasoma ne dobe več hrane, ker žrtve pač odmirajo. A povsod tam, kjer natančneje pregledamo zmešnjavo predeničinih stebel, lahko opazimo, da so se na mestih, kjer je eno teh stebel zadelo ob drugo, stvorile zaradi dotikal-nega dražljaja sesalne bradavice, tako da je predenica ne samo zajedavka na tujem, temveč tudi zajedavka na lastnem telesu!
'/i *.
Mim*
^ f- > s V '
- - *v*ì
vi®
ri fi - - t ---p ^iù
šfes. ..j;
««iillliÄaiiÄSä:
t . J/ * ž - , Z*- v , * i - " imm - ( ; - " < .
"sài.	-A' '</,'" ,	'■-,-■•
-	- s • j S .s ,,,.	g1 >'V * *
Mm	- , \<' * v-	; - v M -, m « mm
> . -. .. ..-V %	w ■ > V % ^
„ '	izs*^ '■''i z ; < ' i' - .. c vi-
mmmrnmššmM
Ii severne Afrike: Protitankovski oddelek italijanske vojske obstreljuje sovražne ...	h	motorizirane oddelke
Pripomoček zoper nespečnost
Trpel sem za nespečnostjo. Seveda sem preizkusil vse domače pripomočke proti temu zlu. Teta Kunigunda mi je priporočila, naj si predstavljam krave na paši, pa bom lažje zaspal. Krave na paši mi'niso pomagale. Tašča mojega svaka mi je svetovala, naj v mislih štejem, štel sem do 1237, potem sem preklel taščo svojega svaka in sem se od tega popolnoma zbudil. Pil sem izmenoma lipov in kamilčin čaj na zadnje oboje hkrati. Trudil sem se, da bi mislil na najbolj dolgočasne stvari na svetu, samo da bi zaspal. Vrag si ga vedi — ponoči to se mi videle nenadno nad vse zanimive in spanec je potem seveda bežal izpred mojega praga.
Naposled sem stopil k zdravniku. Opisal sem mu svoje stanje. »Dajte mi kakšno uspavilo, gospod doktor!« sem ga rotil. Toda zdravnik je zmajal z glavo: »Uspavila so za živce škodljiva. Poskusila bova z avtosugestijo! Sami si morate su-gerirati, da lahko zaspite. Recite SI vsak večer, preden zaspite, na glas: Lahko za-splm! — Videli boste, da se pogreznete v blagodejno spanje, preden izrečete ta stavek petdesetkrat!«
S hvaležnimi občutki sem zapustil zdravnika. Baš tedaj sem bil na poslovnem potovanju in sem stanoval v hotelu. 2e v naprej sem se veselil večera in mehke, vabljive postelje, v kateri bom po dolgem času končno sladko zadremal.
Pdčasi sem se slekel, legel sem, zaprl oči ln pričel govoriti: »Lahko zaspim! Lahko zaspim ...«
Nekdo je energično potrkal ob mojo steno. To me ni zmotilo, da bi se prekinil, temveč me je samo spodbudilo, da sem nadaljeval še glasneje: »Lahko zalepim ! Lahko zaspim ...«
Ko sem stavek ponovil dva in dvajse-tlč, so se odprla vrata moje sobe. Na pragu je stal moj sosed v spalnem oblačilu in ves besen. Zatulil je name, da So se stresle stene: »Da morete pri tem bedastem kričanju zaspati, me zelo veseli! Meni se to ne posreči!«
T. V.
Tik za fronto v Rusiji popravljajo italijanski pionirji železniški tir
„Vojna je dospela do Broadwaya"
v istem časa kot eoa dva. Naj za agled
omenim le CeraLčev listek v J. 10. 4. 42. Za lussazione imata oba: zvinek, izpah. Zakaj tako? Ker so doslej slovarji tako cčOL Pleteršnik piše pod značko tzvtn(ek) : Verrenkung, šele iz Cerniča vidim, da :e treba to prenareditl v Gelenksverstan-chung. Pod uvodnico guarire stop v enem od obeh: ozdraviti, okrevati. Ceraič uči, da sta ta glagola različna, eden prehoden, drugi neprehoden. Popolnoma odveč, saj slo-varmk gotovo pozna razloček. Stvar je namreč taka, da guarire pomeni eno in drugo, vmes bi moralo stati podpičje. Slovenščina ima glagole z dvojnim pomonom. a) če babi z nosa kane, čevljar ne ostane* b) ženske nam kanejo kisa v srečo. Enake osupniti. Seveda je taka raba splošnejša v germanskih in romanskih govorih, na pr. nem. biegen oder brechen, ziehen; angi. to start - pognati (se); futurist Marinetti pravi po francosko: la guerre guérit, la paše pourrit (vojna zdravi, mir medli človeka); le malade guérit- bolnik ozdravi, le fruit pourrit - sad segni je. Ital. muovere le dita - prste gibati, muovere contro il nemico-kreniti nad sovraga. Primero/ najdeš na stotine in so že pričeli vplivati na naš izraz. Odtod § 281 v Breznikovi slovnici. Emorroissa - krvotočna žena, černiču nejasno: po Rigutiniju blutflüssiges Weib (speziell das im Evangelium erwännte). pod uvodnico lue f stoji pravilno: kuga (frc. peste, contagion), saj za sif'.ds je treba še doiatka: celtica, veneraa. Torej se latinski lues ne krije z ital. lue! Chimo chymus, Speisebrei, Magenbrsi, griz (iz Er jave, a Pleteršnika, Bartela; to ni bolezen, kakor sluti Cernič). Pri pojmu catetere naj omenim, da stoji v Rigutini — Bullejevem besednjaku: a) Katheter, L) Sonde in Form einer feinen Röhre. Pota-kem ima dva odtenka. Zgodovinski s Viva r ki se spoštuje, mora nuditi po možnosti
pomene. C. je navedel 16 ital. bestd, prt tem 4 s tiskarsko pogreško, svojstven dokaz, kako težko je dobro delati, zlasti v naglici. Slovar bi morali sestavljati številni strokovnjaki, kakor ga sestavlja Franc, akademija, a ta posel se % vleče na sto let!
Opreznüc
ZAPISKI
»Dom in svet«
«Dorn in »vet« nadaljuje v redakciji pesnika drja. Tmeta Debeljaka tradicijo slovenske revialne književnosti. Prvi štiri letošnje številke so izšle v dveh zVezkrh, ki sta prinesla nekatere značilne in za našo splošno slovstveno kulturo zanimive prispevke.
V poeziji je predvsem vreden posebne omembe fragment večje pesnitve Dušana Ludvika »Naša zemlja. Ludvik — prav kar kotr pred njim J. Pogačnik in E. Kocbek — opeva z novimi liričnimi drhtljaji lepoto m domačnost slovenskih tal, morda navdihnjen po vrhunskem vzoru naše domovinske lirike — Zupančičevi »Dumi«. Izmed ostalih pesnikov dominsvetovsikega kroga vzbujata pozornost Jože K as teli i c in France Balantič, oglašajo se še Mitja šara bon, Pepči Marinčeva in Stanko Janežič.
Za našo prevodno poezijo pomeni uva-ževanja vreden prispevek Janka Modra prevod Calderonove drama tak e pesnitve »Veliki oder sveta«. Čudovito plodovitni avtor »Sodnika Zalamejskega« je pri nas malo prevaja« in igran. Njegov »El gran teatro del mundo« je ena izmed tipičnih iger španskega baroka in združuje svoje alegorične postave, ki poosebljajo modrost, lepoto, milost, bogastvo, revščino itd., z mnogimi veljavnimi sentencami življenjske modrosti. Vmes so tudi misli o gledališču in igralcih.
Prevod se bo še nadaljevat v prihodnjih zvezkih. Prevajanje verzificiranega španskega teksta ni bilo lahko delo in Janko Moder je pokazal v njem razveseljive kvalitete. Iz poezije S. Prudhomma sta prevedla R. Račič m D. Ludvik po eno lirično pesem.
Najpomembnejši pripovedni prispevek v obeh zvezkih je proza Stanka Kocipra. Objavljena sta povest »Zemlja se j« potegnila« in dve poglavji obsegajoči odlomek iz romana »Goričanec«. Pisatelj je bil doslej znan po dramatskem delu, ki ga je priobčil pred leti v »Domu in svetu«. Obe prozi kažeta, da se s Kociprom pojavlja pripovednik, ki ima res kaj povedati in katerega smo lahko po pravici vesefi. Povesti se dogajata v blaženih Vinskih goricah. Pisatelj ne kaže samo rahločutnih pogledov na lepoto teh tal, marveč tudi posebno umevanje socialnih razmer in človeških usod. Kociper je razširil geografijo sfteven-ske povesti v vzhodni del pokrajine, ki jo je opisoval Meško. V svoji »Aninski nedelji v Vinskih goricah« je pokazal kraj. ki ga je opeval že Stanko Vraz (»Ajdmo, pjes-mo moja,_ gore v Jerusalim«) in ki je v zadnjih desetletjih inspirimi Cv. Golarja. Vsekako smemo z velikim zanimanjem pričakovati Kociprov celotni roman. — Izmed pripovednikov se še oglašajo: Jože Krivec s povestjo »Po očetovem pogrebu«, Viktor Zorman (»Stari Trpotec«), Joža Likovič (»Svitanice nad Žalostno goro«) in Jože Dular (»Osojnik je zadihal«).
Ostalo vsebino »Doma in siveta« tvorijo razprave in kritike. Tako priobčuje dT. St. Mikuž daljši prispevek k slovenski umetnostni zgodovini »Slogovni razvoj umetno-siti Franca Ilovška«, dr; Fr. Grivec razpravlja o drugem frisinškem spomeniku, dr. Ivan Grafenauer pa priobčuje »Nove doneske k zgodovini narodne balade o Lepi Vidi«; slednja razprava še ni zaključena,
Pod tem naslovom piše posebni poročevalec »Tagespost« v Lizboni:
List »New York Times« je izkoristil neki poziv na ameriško ljudstvo za sledeči, značilni komentar: »Vojna je dospela sedij do Broadwaya Mi Smo oblegano mesto in moramo končno ravnati v skladu s tem.« Iz velikega števila člankov v raznih časnikih je razvidno, da je ameriško prebivalstvo nezadovoljno zaradi vojaških porazov, ki jih beležijo Zedinjene države in ki se pred njimi zmaga umika čedalje bolj daleč. Prebivalstvo pa je nezadovoljno tudi zaradi vsakovrstnih omejitev in racioni-ranj, ki jih mora prenašati v gospodarskem področju. Temu se pridružujeta nenavadna ostrina in poudarek, s katerim skušajo nekateri prevneti Rooseveltovi agitatorji, n. pr. bivši newyorški guverner Alfred Smith, pripraviti prebivalstvo do potrpežljivega sprejemanja davčnih poviškov, pomanjkanja živil, pomanjkanja bencina itd.
Za ameriškega povprečnega državljana je pač težka obremenitev, če si doma ne more več privoščiti ventilatorja ali električnega ogrevaJnika ali če se mora odpovedati v cestnfm prometu svetlobnim reklamam, razsvetljenim izložbam, uporabi motornih vozil itd. ter je prisiljen bloditi na velike razdalje skozi zatemnelo mesto. Tako je tudi umljivo, da se žene železniških nameščencev, ki so jim odvzeli dosedanje proste vozovnice, obnašajo v zboru nezadovoljnih duhov najglasneje. Da bi ublažili ta val nezadovoljstva, je diktator vojne proizvodnje Donald M. Nelson postavil belemu prebivalstvu Zedinjenih držav za vzgled tiho in odpovedi polno požrtvovalnost zamorskega življa ter je kot posebno svetel primer navedel črnega vozača nekega zdravnika iz Richmonda, ki je iz lastne pobude začel zbirati za vojne potrebe obrabljene avtomobilske plakete ter jih je v nekoliko tednih odiai pristojnim mestom na tisoče.
Hujša nego to nedostajanje požrtvovalnosti pa je brezbrižnost, ki jo ameriško prebivalstvo izkazuje rekrutom in vojakom. Celo vojni minister Stimson je bil v nekem pozivu prisiljen ugotoviti, da ne more ameriški vojak, ki žrtvuje svoje življenje za domovino, občutiti nobenega veselja, ko vidi, s kakšnim nezanimanjem sprejema prebivalstvo njegove dežele nosilce narodne obrambe. Leta 1917. je bilo to vse drugače, kajti tedaj je ljudstvo pozdravljalo in se poslavljalo od vojakov s prisrčnostjo ter ljubeznijo. Kot primer za sedanjo brezbrižnost celo med ženskim spolom navaja Stimson, Va je imel njegov poziv, naj se ženske javijo za bolničarsko
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
šef je poklical nameščenca: »Rad bi govoril z vašim bratom dvojčkom!« Nameščenec: »Oprostite, toda —« šef: »Pokličite ga takoj!« Nameščenec: »Oprostite, toda jaz nini àm brata dvojčka!««
šef: »Nikar tako me govorite! Saj sem ga videl včeraj, ko ste javili, da ležite doma bolni, na nogometnem igrišču pri tekmi!«
službo, zelo skromen uspeh, število razpoložljivih bolničark niti od daleč ne zadostuje potrebi. Časopis »Look« dodaja temu, da se na ameriških postajali nihče ne zanima za rekrute, kt odhajajo v vojno službo ln da jih ceJo policija nasilno ločuje od civilnega pebivalstva s tem, da jih zapira v čakalnice.
Radio Ljubljana
ČETRTEK, 21. MAJA 1942-XX
Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pisana glasba; v odmoru (8.00) napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert komornega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec. 12.40: Trio Ambrosiano. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13. 15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. 13.25: Radijske pesmi; orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Italijansko in nemško glasbo izvajajo: sopranistka Margareta Coesa, violinist Renzo Sabbatini, flautist Arrigo Tassinari in pianist Gr. Favaretti. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer, I. violina; A. Dermelj, II. violina; C. šedlbauer, čelo; V. šušteršič, viola). 22.10: Koncert čelista Bedettija Mazzacuratija. 22.45: Poročila v italijanščini.
ANEKDOTA
Friderik Veliki je nagovoril vojaka, ki je stal pred njegovim šotorom na straži:
»Kako dolgo že služiš?«
»Trinajst let.«
»Koliko si star?«
»Devetnajst let!«
»Nu, nu, kako je to?«
»Pet let sem bil za pastirčka, šest let za hlapčica, dve leti pa vojak, skupaj torej trinajst let!«
VSAK DAN ENA
— Mojo denarnico pravite !. . . To imam vedno v notranjem žepn telovnika. . .
vendar kaže že nekatere zanimive rezultate, kakor sploh vsa dosedanja Grafenauer jeva raziskavam ja najstarejših sledov naše ljudsko in umetne duhovne kulture.
Izmed kritik omenjamo A. Ušeničnifca članek o knjigi »Concetto e programma della filosofia d'oggi«, ki seznanja bralca s problematiko sodobnih italijanskih filozofov, dr. St. Mikuža oceno dragocene knjige Voj eslava Moleta »Umetnost« in B Sto-parja poročili o Gradnikovi »»Italijanski liriki« in Lebnovi študiji »Problem Dantejeve Beatrice«. K zadnjemu sestavku je treba pripomniti, da v »Modri ptici« objavljeni prevod spisa A. Mauroisa »Trpljenje mladega Werther ja« ni odlomek iz dela »Meipe ou kt Delivrance«, marveč zaključena povest iz nove&tične zbirke, ki jo je izdal Mauro» s tem naslovom.
V Zapiskih piše dr. T. Debeljak o drju. Zìgoma in Silvinu Sardenku, Severin Sali pa o D. S. Merežkovskem. Revija je tudi še nadalje, čeprav skromneje ilustrirana.
Zborovanje latinistov
V najnovejši številki revije »Primato« poroča Gennaro Per rotta o nedavnem zborovanju, ki je združilo v Rimu v delovno skupino vseučiliščne in srednješolske pro-fesorje-latiniste iz vse Italije. Sestanek je sklical Institut za rimske študije. Tudi ob tej priliki je bila »splošno priznana važnost latinščine za duhovno oblikovanje mladine; ne obstoji prava kultura, ki bi ne imela svoje podlage v študiju tega jezika«. Hkrati je bilo tudi ugotovljeno, da obstoji »prava kriza latinščine«. Krizo je otežilo razširjen nje pouka latinskega jezika na mnoge nadaljnje šole pri čemer se je pokazalo ne samo nedocta;anje vzposobljenih učiteljev, marveč tudi splošna nezadostnot didaktič-
nega izkustva v proučevanja predmeta, ki se ne zadovoljuje s siamo metodo. Latinisti so obsežno razpravljali o vprašanju, kako je treba poučevati zlasti elemente latinščine, ker je prav od tega odvisno ne samo poznejše znanje, marveč tudi veselje do predmeta. Pričakovati je, da bo »Centro didattico per finsegnamento del latino«, ki se je ustanovil pri Kr. institutu za rimske študije, olajšal delo z izdajo potrebnih didaktičnih priročnikov in navodil za odpravo dosedanjih pomanjkljivosti. Zborovalci so tudi obsodili poizkuse, da bi se uvedlo v šole poučevanje latinščine po metodi Ber-Iknz, ki jo je v ostalem tudi že šolska oblast obsodila. Poudarjeno je bilo načelo, da je sistematično učenj« slovnice nepogrešljiva podlaga slehernega resnega študija, ne da bi bilo treba zaiti v prevelike podrobnosti in pedanterije. Naiglašena je bila zahteva po ustanovitvi paralelnih stolic za latinščino na vseučiliščih; tako bi se slušatelji razdelili v manjše skupine in bi laže poglobili študij. Treba je vzpostaviti stolice za latinsko slovnico tudi na pedagoških fakultetah, kjer naj bi se polagala posebna važnost na didaktične vzore v razlagi slovnice in v branju tekstov. Napovedana vseučiliščna reforma bo gotovo tudi v tem pogledu prinesla zaželene preosnove. Pisec končuje svoje izčrpno. poročilo z ugotovitvijo, da tudi v novi, bodoči Italiji ne bo latinščini postlano z rožicami, zakaj nova šola bo čedalje bolj šola množice in rastoči dotok množice se ne da z ničemer ustaviti, ker je socialni pojav. Toda latinščino js treba rešiti za vsako ceno, to pa bo uspešno samo tedaj, Če bodo latinisti in sploh kulturni ljudje — sklepa Pernotta — znali pripraviti novi humanizem, ki bo znal oživiti z vročim duhom navdušenja stare pisatelje tee tako ohraniti večne vrednote rimske umetnosti in mišljenja.
Kronika
*	Princ prestolonaslednik se Je te dni
mudil v Pesaru. Zastopniki upravnih, fa šističnih in cerkvenih oblasti so mu priredili svečan sprejem. Posebej ga je pozdravil pesarski Škot Princ, ki mu je ljudstvo priredilo velike manifestacije, si je ogledal šolo oficirskih gojencev in kolonijo dece iz Ubije.
•	45 milijonov prebivalcev. V Službenem listu so bili objavljeni podatki o ljudskem gibanju v Italiji v mesecu aprilu. V tem mesecu je bilo v Italiji, če se ne upoštevajo kraljevini na novo priključene pokrajine, 34.985 porok, rodilo se je 79.769 otrok, umrlo pa je 46.349 ljudi, tako da je znašal naravni prirastek prebivalstva 33.420 ljudi. Poleg tega se je vrnilo v Italijo 2082 ljudi več, kakor se jih je odselilo iz države. Glede na to se je število vsega prebivalstva v kraljevini povzpelo na 45,452.000 duš.
*	Na tržaškem vseučilišču bodo v času od 25. maja do 20. junija redni vseučiliški izpitu Od 21. junija dalje pa bodo tako na pravni in politični kakor na gospodarski in trgovinski fakulteti doktorski izpiti. Včeraj je bil objavljen obširen program za vso izpitno sezona
*	Senator Filippo Cremonesi umrL V nedeljo je v Rimu umri senator Filippo Cremonesi, prvi rimski guverner. Bil je po rodu Rimljan, a je preživel mnogo let v Južni Ameriki, kjer si je pridobil v trgovskih in Industrijskih krogih velik ugled. Tik pred svetovno vojno se je vrnil v Rim in nekaj let po njej postal rimski župan. Ko je bi mestni svet v Rimu razpuščen, je bil imenovan najprej za komisarja, pozneje pa za prvega guvernerja prestolnice. Dolgo let je bil predsednik italijanskega Rdečega križa V letu 1923. je postal senator.
*	Smrt italijanskega slikar ja. V Veroni
je umrl mani italijanski Slikar Angelo dall'Oca Bianca. Izšel je iz Favrettijeve šole in je spadal med zagovornike italijanskih tradicij ter se je boril proti vsemu tujemu. Posebno v zadnjih letih je užival velik sloves. Dosegel se starost 84 let.
•	Novo italijansko lovsko letalo. Italijansko letalstvo je stavilo v službo novo lovsko letalo, ki se je takoj pri prvih borbah nad Malto zelo dobro izkazala Označeno je kot »Re 2001«. Oddelek teh letal je nad letališčem Miccabo na Malti uspešno preprečil taktiko angleških lovcev, ki so visoko v zraku prežali na Italijanske in nemške letalske oddelke, da bi se zviška vrgli nanje. Italijanska lovska letala so odstrelila več Spitfireov brez lastnih izgub.
•	Dragoceno Napoleonovo sliko so našli pri Castellfrancu Venetu. In sicer je slika last neke družine v občini Loreggiji. Slika je bila med staro kramo. Predstavlja Napoleona, zamišljenega na konju, ob strani je vrsta generalov. Ko je bila slika skrbno očiščena, se je izkazala njena prava umetniška vrednost v vrsti Napoleonovih portretov. Slika ni velika, toda prav zanimiva. Ima značko »A. A. 1806«. Strokovnjaki sodijo, da jo je naslikal Andrea Appiani.
•	Odlikovanje dveh mladih letalcev. — Nemški nadporočnik Maks Helmut Oster-man je bil odlikovan s hrastovim listom in z meči k viteškemu križcu železnega križa, ker je nedavno odstrelil stoto letala Hrastov list k viteškemu križcu je prejel poročnik Herman Graf, ker Je nedavno dosegel svojo 104. zmago v zraku. Oba letalca sta še zelo mlada. Osterman je doma iz Hamburga in je star šele 24 let, Graf pa je iz Engena ob Bodenskem jezeru in šteje 30 let.
•	Harry Piel še nastopa. Znani nemški filmski igralec in režiser Harry Piel, ki ga pozna ta in oni še iz mladih let po njegovih detektivskih in akrobatskih filmih, se je po daljšem bivanju v južnih deželah vrnil v Nemčijo. Zdaj je začel v mo-nakovskem živalskem vrtu Hellabrunnu izdelovati film »Panika«. To je njegov 106. film, ki bo doživel premiero za 30-letnico filmskega dela Harryja Piela. Vsekakor je Harry Piel med redkimi filmskimi možmi, ki se je tako dolgo vzdržal na delu in pred občinstvom.
♦	Obratne nesreče so v Nemčiji zmanjšane za 50 odstotkov. Nemška delovna fronta je postavila več tisoč poverjenikov zaščite dela, katerih načrtno delo skozi štiri leta je imelo lepe rezultate. Kljub temu, da so se industrije večale in množile in da je število v njih zaposlenih inozemskih delavcev bilo vedno večje, kar je oteževalo delo pri preprečevanju nesrečnih primerov, se je število . obratnih nesreč v razdobju od leta 1938.—40. zmanjšalo za 25 odstotkov, od tedaj pa do danes pa se je posrečilo znižati odstotek obratnih nesreč še za 25 odstotkov.
*	Plesi v Budimpešti prepovedani. Madžarski notranji minister je prepovedal skoro v vseh budimpeštanskih gostinskih obratih prirejanje plesnih zabav. Samo nekateri nočni lokali imajo še za ples dovoljenje in večji budimpeštanski hoteli pri Čaju popoldne. Kadar se pleše, so cene 30 odstotkov višje in gredo v prid državi.
*	Starše Je okradel, da je obdaroval ne-
vesto. Mlad glasbenik v Torinu se je zagledal v hčerko premožnih staršev. Tudi ona mu ni bila nenaklonjena. Vendar je bila poroka v, zadnjem trenutku odpovedana, ker je po ženina prišla policija Mladi mož je namreč okradel svojega bodočega tasta in taščo. Zadnje čase, ko so nevestini starši že privolili na poroko, Je mladi mož užival veliko gostoljubnost v njihovi hiši. Edino, kar ga je mučilo, je bilo to, da izvoljenki ni mogel prinašati dragocenih, daril. Premotila ga je lzkuš-njava in je nevestinim staršem najprej izmaknil vrednostne papirje za 20.000 lir, drugič pa se Je polastil še vsote 24.500 lir. Ko so ga tik pred poroko razkrinkali, je skesano priznal obe tatvini ln Je rekel, da je vse to storil zgolj iz ljubezni do neveste. Res se je izkazalo, da Je denar porabil samo za dragulje, ki jih Je daroval nevesti. Kako se bo njegova zadeva nadalje razvijala, to zanima trenutno prav vse prebivalce Torina.
IZ LJUBLJANE
Posrečena premiera št 21 v Veselem teatru
Spet enkrat prav zadovoljiv program. Dober začetek nove serije po majhnem jubileju. Program št 21. Premiera je bila v nedeljo zvečer. Dvorana se je napolnila in od početka je bilo prijetno, vedro razpoloženje, ki je potrebno za uspeh veselih predstav. Spored št. 21. je po svoji domačnosti na zadovoljivi višini, vsebinsko kakor igralska Poteka vseskozi enovito in zapusti v gledalcu po poldrugi url smeha tudi nekaj trajnih vtisov, kj so vselej dobro jamstvo, da je Imela predstava nekaj tistega soka, ki ga od prireditev pričakujemo. Po običajni uvodni pesmi so uprizorili skeč »Nahod«. Nič posebno novega, niti ne prepolno duhovitih pribliskov, in vendar je keč zadovoljiv. Igrali so prav temperamentno: gospa Kovičeva, gdčna. Remčeva in Kovafeva ter gg. Verdonik in Gorinšek. Nato je stopil pred zastor g. Pavle Kovič, ki nam je doslej predstavil že nekaj zanimivih, originalnih domačih tipov. Tokrat se je izkazal kot ljubljanski fijaker Kori. Se bolj kakor njegova nevezana, kramljajoča beseda, je užgal njegov kuplet po ■ znani dunajski melodiji. Fijakar Kori je posrečena figura, ki pridobi na aktualnosti spričo birme, velikega praznika botrov, botile, bórmancev in ljubljanskih izvoščkov. Nu, o vsem tem vas bo fijakar Kori sam preveril o btnkoštnih praznikih, ko bo re-priza, saj je direktor Božo — tokrat spet na mestu z dovtipno živahnostjo — razložil, da je vstopnica v Veseli teater dandanes neprimerno cenejše in učinkovitejše darilo kakor zlata ura.
V šaljiv^pa prizoru »Pri advokata« je bila dana glavna beseda gospe Garin škovi v vlogi strahovite klepetulje, kakršne na žalost na tem svetu niso redke. Vlogo advokata je umerjeno odigral g. Potušek. In potem je nastopil popularni Jurij v kratki spevoigri. Nekaj podobnega smo. že videli in čuli na odru Veselega teatra, nič zato! Takih spevoiger si vedno želimo. Igrali *n peli so po priljubljenih domačih motivih gdčna. Kovafeva, gospa Kovičeva, gg. Verdonik, Kovič in Gorinšek. Vsekakor najbolj uspešna točka Seveda pa tudi zaključna komedija ni bila od muh. Imenuje se »Nevaren obisk«, zasnovana je na zamenjavi, ki je tako priljubljen inštrument vseh komediografov. Komedija je dobro vigrana in zaslužijo pohvalo vsi: gospodični Remčeva in Kovafeva in gospa Go-rinškova ter gg, Verdonik, Gorinšek in Potušek. Naposled še priznanje Adamiče-temu jezzu, ki je tokrat igral po večini domače motive in tako prispeval svoj delež k harmoničnemu poteku večera.
Nova grobova Po kratki hudi bolezni je umrla posestnica ga. Frančiška Štirnova. Zapušča dve hčerki in drugo sorodstvo. Pogreb bo v petek ob 17. iz hiše žalosti, Mala vas štev. 13, na pokopališče k Sv. Juriju, kjer jo polože v rodbinsko grobnico. — Za vedno je zapustil svojce ugleden ljubljanski trgovec in posestnik g, Anton Mencinger. Za njim žalujejo žena, hčerka in številno drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blagega pokojnika spremili v četrtek ob 17. iz hiše žalosti, Sv. Petra c. 43, na pokopališče k Sv. Kri-
žu. — Pokojnima bomo ohranili svetal spomin, užaloščenim svojcem pa naše odkritosrčno sožalje!
u— Rdeči križ objavlja. Na svoj poaav v listih je Italijanski Rdeči križ, avt<*iom-na sekcija Ljubljana, prejela lepo število slovenskih knjig in brošur za vojne ujetnike v Italiji. Avtonomna sekcija se toplo zahvaljuje naslednjim darovalcem: gg. Pregar Nataša, Sedlar Ivan, Budan Mercedes, Rakovič Lojzka Kisllnger Rudolf, Šibenjk Radoslav, Brumec Anton, Miklav-čič Franc, dr. Zalokar Ana (zbirka), dr. Tavčar, neimenovani, Učiteljska tiskarna, Kleinmayer & Bamberg, Tiskovna zadruga, knjigarna Schwentner, Založba Hram, Prirodoslovno društvo, Planinsko društvo, uredništvo »Lovca«.
u— Dve nesrečL Po opravkih je bffla v Ljubljani 491etna Katarina Pronti jeva iz Luč pri žalni. Nesreča je hotela, da ji je na cesti spodrsnilo in da je tako nerodno padla, da so jg s hudimi poškodbami na glavi morali prepeljati v bolnišnico. Na stopnicah lokomotive je spodrsnilo 421etne-mu strojevodji Slavku Osredkarju iz Ljubljane. Padel je in si zlomil levico. Ponesrečenca se zdravita v ljubljanski splošni bol-nišnicL
Za razstavo Pntrih-Omerza Je živo zanimanje. V zgornjih prostorih Obersne-love galerije sta mlada likovna umetnika postavila na ogled svoja najnovejša dela. Kipar K. Putrih je razstavil 14 svojih umetnin, slikar Nikolaj Omerza pa 21. Njune umetnine so vse kakovostne in pričajo o visoki sposobnosti obeh. Razstava bo odprta le kratek čas. Ogled vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 18.
u— Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani opozarja vse one člane, ki stanujejo v krajih: Dravi je, Podutik, Kamna gorica, Poljane, Glince itd., da ordini» g. dr. Rupnik po premaknitvi mestne meje Se nadalje v gostilni Kavčič na Celovški cesti v bližini tramvajske remize. Ordini-ral bo vsak torek, četrtek in soboto od 10. do 12. ure. Po potrebi in če gre za neodložljiv slučaj, se lahko pokliče zdravnika tudi telefonično na štev. 44-62.
u— Statisti za gledališče. Opera potrebuje za uprizoritev Bizetove »Carmen« statiste. Tisti gospodje, ki so že lani sodelovali in oni, ki bi želeli sodelovati, naj se Javijo danes, v četrtek ob 11. uri v OperL — Uprava Narodnega gledališča prosi vse gg. statiste, ki so sodelovali v »Romeu ln Juliji«, da pridejo v četrtek 21. t m. ob 9. uri v Dramo k vaji.
u— Pomen za polkovnikom Živanovi-6em. Ga Ljubica Zivanovičeva z otroki obvešča, da bo pomen za njenim nepozabnim soprogom in očetom LJubomirom 2i-vanovičem v soboto 23. t m. ob 11. uri dopoldne na pokopališču, parcela št 43 pri vojaški kostnici.
u— Mestni fizikat zaradi snaženja prostorov v petek in soboto 22. ln 23. t m. ne bo mogel uradovati ter bo posloval samo v najnujnejših zadevah.
u— Osebne izkaznice bodo oni, kl so vložili prošnje zanje v poslovalnici v Zg. Šiški, dobili v gasilskem domu v Dravljah, kamor se je poslovalnica preselila.
u— Zadušnica za osmošolcem Nlkom V urnikom se bo brala v petek dne 22. maja t L ob pol 8 zjutraj v trnovski župni cerkvL	X
u— Smrekove fUMovke lahko dobe člani »2egoze« ih »Malega gospodarja« pri Splošni gospodarski zadrugi železničarjev v Ljubljani, Cesta Viktorja Emanuela (Bleiweisova) 35/IL
Iz Novega mesta
n— Poletje nastopa. Zadnje dni je na vsem Dolenjskem že pravo poletno vreme in posebno v opoldanskih urah je poletna vročina. Lepega vremena se posebno vesele kmetovalci, saj so sedaj lahko opravili vsa zamujena poljska dela Posebno koristno je sedanje vreme za sadno drevje, ki je v najlepšem cvetju in obeta dobro sadno letino. V mestu samem so se pojavili na Krki prvi čolni in posebno v opoldanskem odmoru veslarijo No-vomeščani kaj pridno po osvežujoči rekL Tudi prvi kopalci so se že pojavih na bregovih Krke. Z nastopom lepih dni pa se je pojavila v mestu spet stara nadloga prahu, vendar bo amestna uprava gotovo čimprej poslala na mestne ulice svoj škropilni auto.
n— Živinski sejem. Ob Izredno lepem vremenu je dogon živine na novomeški sejem nekoliko upadeL V ponedeljek je bilo pripeljanih na Loko 363 prašičev in 11 ( konj. Večina novih naseljencev na kočevskih posestvih se je že dovoljno založila s potrebno živino za rejo in sedaj prihajajo na sejme kot kupci meščani in majhni posestniki, ki se zanimajo največ za prašiče za rejo. Cena živini in posebno prašičem je padla. Dočim so na zadnjih tednih stali sedem do osem tednov stari prašiči 500 lir, so se tokrat prodajali po 300 lir. Konji zaenkrat ne gredo v denar.
n— Zivilaki trg. Z nastopajočim lepim vremenom je po&vljen. tudli novomeški živilski trg. Okoličanke v mnogo večjem številu zahajajo na trg, ki so ga posebno v ponedeljek prav dobro založile z zelenjavo, in tudi mlečnih izdelkov ni primanjkovalo. Prvič so se na trgu že pojavili tudi gobarji, ki so prinesli nekoliko košaric prav lepih mavrohov, cena je pa še dokaj visoka Kljub temu so gospodinje ' kaj hitro pokupile gobe, ki jim dobro nadomeščajo meso. Od sadja so na prodaj pomaranče, češenj pa doslej še ni bilo na novomeški trg.
n— Dopolavoro, v ponedeljek zvečer Je priredil občinski Dopolavoro v Prosvetnem domu za novomeško občinstvo veliko varieté j sko predstavo italijanske umetniške družine Ninno Nanni. Obisk predstave, ki so ji prisostvovali tudi: politični tajnik Vanni, državni policijski komisar Chiuz-zelin in drugi zastopniki je bil zadovoljiv. Spored je bil dobro izbran in je nastopilo preko 20 oseb. Občinstvu so najbolj ugajale pevske m plesne točke, ki so bile izvrstno izvajane. Vse točke obširnega sporeda je umetniško spremljal veliki orkester Mavro, ki šteje 10 članov in ki je izvedel tudi nekoliko modernih plesnih skladb.
n— Dve nesreči. Z dela se je vračal iz Črnomlja v Stransko vas pri Semiču 18-letni. soboslikarski vajenec Franc Boh. Na ostrem ovinku je vozilo izpodneslo m Boh si je poleg zunanjih poškodb zlomil levo nogo. — Na zidarskih delih v Novem mestu je bil zaposlen 18 letni delavec Satler Franc iz Prečne. Neki sodelavec mu je po nesreči prekucnil na nogo voziček, poln opeke, ki mu Je nogo zlomila. Ranjenca ležita v kandijski bolnišnici
n— Prepovedane kravje kupčije. Dolenjsko Je že od nekdaj uživalo žalosten sloves zavoljo konjskih tatov. Zadnje čase pa je tudi govedo dobilo na ceni in zato ni čudno, da postajajo tatvine goveje živine vedno pogostejše. V petek so se morali zagovarjati pred novomeškim malim senatom trije obtoženci zaradi tatvine, oziroma nakupa ukralene živine. 271etnemu delavcu Martinu iz St. Lovrenca je očitala obtožnica, da je lani 24. decembra ukradel v St Rupertu kravo mlekarico v vrednosti 4.000 lir, katero je že naslednjega jutra prodal posestniku Loj zu iz Zabukovja, pod pretvezo, da je kravo pretihotapil za bore 1.500 lir. Pred sodiščem je Martin odločno zanikal vsako krivdo, vendar je drugi obtoženec vztrajal na svoji izpovedhi in obremenjeval Martina Zaslišane priče so popolnoma razbremenile Martina in potrdile njegove navedbe glede alibija v usodni noči, zaradi česar ga je sodišče oprostilo, dočim je bil drugi obtoženec Lojze obsojen radi nakupa ukradene krave na mesec dni zapora, pogojno za dobo 3 let in 728 lir denarne kazni. Tretji obtoženec,. posestnik France pa je bil obtožen, da je v začetku novembra kupil v Jerman vrhu od svojega brata Jožeta ukradeno kravo. Obtoženec se je zagovarjal, da sta on kakor tudi njegov brat bila prepričana, da je bila krava pretihotapljena. Vendar senat njegovega zagovora ni upošteval !n ga je obsodil na 20 dni zapora, pogojno za dobo treh let
Z Gorenjskega
Obisk gaulelterJa dr. Ralnerja na Gorenjskem. Celovški dnevnik obširneje poroča o zadnjem službenem potovanju, ki ga je opravil celovški gauleiter dr. Rainer v nedeljo po Gorenjskem. Pripeljal se je v Litijo, kjer so v njegovi navzočnosti odprli dom krajevne skupine NSDAP, nemški mladinski dom in otroški vrtec. Sprejela sta ga godba ter oddelek brambovcev. Neki Utijan v gorenjski noši mu je izročil darilo. Po svečanosti v Litiji se je odpeljal na veleposestvo na Fonovlčah, od tod dalje pa je napravil še kratek izlet na Bogenšperk, kjer mu je grajščak razkazal Valvazorjevo delovno sobo. Potem se je popeljal do italijanske meje, kjer se je razgovarjal z granlčarji. Pot ga je vodila čez Šmartno nazaj v Litijo, kjer je bila zakuska. Gauleiter je nadaljeval pot v Kranj, kjer je odprl novo glasbeno šolo. Proti večeru se je pripeljal na Bled, kjer je odprl novi kino. Uprizorili so novi zvočni tednik in pa novi film Willija Forsta »Dunajska kri«.
Propagandna pot motoristov iz Celovca v Kranj. Na Gorenjskem bodo v kratkem ustanovili oddelke narodno socialističnih motornih vozačev. Zavoljo propagande za te oddelke je celovški zbor motornih vozačev v nedeljo opravil propagandno vožnjo z vlakom v Kranj. Kakih 100 uniformiranih motociklistov se je zjutraj zbralo na celovškem kolodvoru. Na Jesenicah so jih sprejeli zastopniki ondotnih motoristov. med njimi Hans Löscher, ki mu je poverjeno organizirati nove edinice na Gorenjskem. V Kranju je bila na kolodvoru godba mejne zaščite. Na glavnem trgu so razvili zastavo motorističnih od-
Jerome:
Nasveti
Sprehajal sem se po peronu in čakal na zadnji vlak, ko zagledam človeka, ki se je togotil na avtomat
Dvakrat mu je pokazal pest. Zdelo se ml je celo, da jo bo spustil na aparat. Ker me je zanimalo, sem se tiho približal. Slišal bi namreč rad, kaj mož pravi. Mahoma se je òbrnil k meni in me vprašal:
—	Ali ste bili vi tukaj prav ta čas?
—	Kje... tukaj ? sem zinil, kajti po peronu sem hodih dobrih pet minut
—	No, da, prav tukaj! Kje pa mislite?
Možak je izgledal jezovito.
—	že mogoče, da sem bil prav tukaj, — sem odgovoril z najvidnejšo vljudnostjo, ker sem želel potlačiti njegovo slabo razpoloženje.
—	Hotel sem reči: ste mar vi človek, ld je pred nekaj trenutki govoril z menoj?
—	Ne, nisem bil. Lahko noč!
—	Ali ste o tem prepričani?
—	če vas kdo ogovori, vas ne bo tako kmalu pozabiL
Obnašanje mojega sobesednlka je bilo precej žaljivo. Brž se je opravičil:
—	Prosim vas oproščenja... Zdelo se red je, da ste podobni človeku, ki je pravkar govoril z menoj.
Potolažil sem se. Bil je tedaj edini potnik na peronu, čakati sem pa moral še dobre četrt ure.
—	Ne, res nisem bil, — sem povzel. Kaj ste mu pa hoteli?
—	V odprtinico sem bil spustil novčič, ker sem rabil vžigalice; ker pa ni nič prišlo na dan, sem potresel aparat; tedaj je neki moški vaše postave ... Kaj ste popolnoma gotovi, da niste bili vil
—	Docela!
—	Naj bo... Torej tisti mož mi je rekel: »Ti avtomati so zelo neumni, človek se mora nanje razumeti... « Odvrnil sem mu: »V vodo bi jih bilo treba pometati, to bi bilo najpametnejše.« Res sem bil jezen, ker nisem dobil vžigalic. Možak je povzel: »Zadelajo se včasih. Najbolje bo, če vržete še en novčič v špranjo, ker teža enega samega marsikdaj ne zadostuje. Drugi požene vzmet in na ta način dobite zaželeno stvar pa tudi prvi novčič. To se mi je že često posrečilo.« Pojasnilo mi nj bilo povsem jasno, toda mož se mi je zdel, kakor da je rojen za avtomate in bil sem dovolj nor, da sem ga poslušal. V špranjo sem spustil drug denar — pozneje sem opazil, da sem pomotoma vrgel vanjo prevelik novec — in poglejte, kaj sem dobil!
Pokazal mi je zavitek zmehčanih bonbonov.
—	Denar ste vrgli v napačen aparat!
—	Ne jezim se zaradi denarja, marveč zato, ker sem potegnil bonbone, če bi le kje staknil preklicanega idiota, stlačil bi mu jih v gobec!
Moj sobesednik je napravil kakih sto korakov z menoj po peronu.
—	Dobijo se takšni ljudje, — je vzkliknil, — ljudje, ki si krajšajo čas s tem, da dajejo nasvete... Spominjam se na primer nekega svojega ponija, konjička čistokrvne galske pasme, res odlične živalce. Nekega pomladnega dne sem ga zapregel, da bi me odpeljal v Ameram, dokoder je deset kilometrov vožnje. Moj poni, ki ga je bil sam ogenj, je privozil tja ves znojen. Neki človek pa mi. je med gostilniškimi vrati dejal:
»Lepa žival, vaš poni!«
»Ni slab, kaj ne da?«
»Ne smete ga preveč gnati, ker je premlad.«
»Oh, vso pot sem ga moral brzdati.«
V gostilni sem uredil svoje opravke, ko sem se pa vrnil pred gostilno, sem spet srečal prejšnjega moža
»Boste šli navkreber?« me je vprašal.
»Najbrž, ako ne veste za možnost, ki bi mi pomagala, da bi prešel grič, ne da bi lezel nanj.«
»Poslušajte, nekaj bi vam svetoval. Par litrov piva mu dajte popiti, preden odrineta
»Piva? Saj ne pije drugega ko vodo!«
»Nič za to. Poznam te konje. Vaš je lep, toda še ni vzgojen. Po nekaj litrih piva vas potegne po strmini kakor tramvaj, ne da bi se posebno trudil.«
Zdaj se izprašujem, kako da niso ljudje takšnemu tipu že zdavnaj razbili glave! So trenutki, ko ga človek posluša ln naredi po njegovem nasvetu.
Dobil sem nekaj litrov piva v škafu. Kakega pol ucata gledalcev se je nabralo, ki so se pri tem zabavali.
»Slabo ga boste naučili,« je pripomnil nekdo. Se kvartati bo začel; oropal bo nato kakšno banko in umoril lastno mater.«
»Pripravite mu tudi cigaro,« je menil drugi.
»čaša kave in kos masla bi mu bolj koristila,« je dodal tretji.
Zgrabila me je jeza, da bi zlil, kar je še bilo v čebru ali pa da bi kar sam popil. Tako se ml je zdelo bedasto, da napajam s pivom štiriletnega ponija! Toda iztegnil je vrat ln posrebal pivo kakor kak kristjan. Tedaj sem se Msedel na voz in pognal Zbor vzklikov me je spremljal.
Zmerno je zmagal strmino. Nato je pivo začelo delovati. Videl sem že marsikaterega pijanca, srečal tudi že vinjene ženske,
toda svoj živ dan se nočem več znajti za konjem, ki ga je zgrabila pijača! S svojimi štirimi nogami se je še držal pokonci, zaman pa je skušal dognati, kam stopa... Kar se tiče mojega vodstva, moram priznati, da ga sploh ni dojemal Zdaj sva bila na desni, zdaj na levi strani ceste; ko nisva bila ne na levi ne na desni strani, sva obstala počez. Kar naenkrat zaslišim za seboj zvonjenje nekega biclklista. Skušal me je prehiteti, toda brezuspešno. Ves besen je zakričal:
»Ali znate ali ne znate voditi?«
»Zafrkavajte konja, ako se že morate ob koga obregniti,« sem mu nestrpno odgovoril »In za božjo voljo ne zvonite ... to mi draži konja... «
»Kaj pa mu je?«
»Pijan je.«
»Rad bi vedel, kateri od vaju dveh je bolj!«
Končno me je prehitel. MoJ poni pa se je slednjič tudi premaknil. Pol kilometra dalje sva pridirjala med procesijo deklic ženskega liceja Kakšna solata je nastala! Stara vzgojiteljica je potrebovala gotovo celo uro, da je zbrala svoje zbegane go-jenke. Nato sva pribrzela po sredi trga s hitrostjo kakih petdeset kilometrov na uro. Temu je sledil galop cele štiri kilometre daleč, ln bezljala sva vse dotlej, da je moj poni skušal preskočiti neki plot. Toda, ker ga je voz oviral pri skoku,, se je strgal z jermenov, zlomil oje in zbežal Pozno zvečer se je Vrnil v hlev, drugi dan sem ga pa brž prodal, ves srečen, da sem se ga rešil za par stotakov. Se danes se v domačem kraju spominjajo moje dogodivščine ln odborniki »Društva mirnih« me jemljejo za svarilo pri svojih govorih. To me stane, ker sem poslušal nasvete.
deJkov. Potem je bila svečanost na novem športnem stadionu, kjer Je bila ▼ nedelj« zasajena prva lopata. Kosilo Je bilo na prostem in sicer iz enotnega lonca Z večernim vlakom so se Celovčanl vrnili domov.	_
Gorenjska dekleta ob T umskem jezeru. Prvič je biki v taborišče ob Turnskem jezeru povabljena neka dekliška skupina z Gorenjskega, da se izvežba v športu in pesmi. Dekleta so bila poučena, kako naj prirejajo poletna taborišča. Vodila jih je štabna voditeljica Erika Eberle, dekliška povorjonica v koroškem Volksbundu. Po raznih športnih tekmovanjih je dekleta na-govoril okrožni vodja Grum iz Velikovca, ki je naglasa! naloge, kakršne pritičejo mladinskim voditeljem m voditeljicam na Gorenjskem, da -vključijo ondotno mladež v organizacijo Hitlerjeve mladine.
Smrtna nesreča se je primerila ▼ ponedeljek zjutraj sredi Celovca. Alojzij Orič-nik se je pripeljal s kolesom iz neke ulice in treščil v avtomobil Obležal je tako hudo poškodovan, da j« kmalu po trčenju izdihnil
Iz Hrvatske
Zagreb šteje 300.000 prebivalcev. Po po-
datkih pristojnih činiteljev živi v Za£T«*i» okoli 300.000 ljudi. Cenitev se opira na stvo, da je bilo pri nedavnem deljenju oblačilnih nakaznic izdanih 245.000. če prl-računamo dojenčke ln majhne otroke, lahko število zaokrožimo na 250.000. Razen tega pa živi v Zagrebu še 50.000 oseb, ld se same oskrbujejo. V prvi vrsti računajo k temu pripadnike oborožene sile kakor tudi številne tujce. Aprila lani je živelo v Zagrebu okoli 250.000 ljudi in je torej prebivalstvo v enem letu narastJo za 50.000.
Nova nstaška oborožena formacija. S Poglavnikovim dekretom je bil ustanovljen organ Ustašev za osebno stražo Poglav-nika, imenovan Zdrug. Ustanova bo imela I tudi strankine in vojaške naloge.
Mezda za 10. april Korpora ci jsko ministrstvo je pozvalo vse delodajalce, naj ne-mudno izplačajo delavcem mezde za 10. april, ko je zaradi državnega praznika počivalo vse delo.
Sprejem v podčastrtiiko Solo. Ministrstvo za domobranstvo je razpisalo natečaj za večje število gojencev pehotne podčastniške šole. Pogoji za sprejem so običajni. Sola se bo začela 1. julija
Odstranjevanje radijskih motenj. Uprava počte v Sarajevu je pozvala vse lastnike električnih motorjev in naprav, ki ovirajo poslušanje radijskih oddaj, da morajo v 15 dneh blokirati motorje.
Razširjenje rudnika v ZenicL Po sklepu upravnega odbora hrvatskih državn h rudnikov So začeli razširjati rudniške naprave v Zenici na področju občine Pod-brežje. Zemljišče je bilo že pred časom razlaščeno.
Elektrifikacija hrvatskih vasi Občinski odbor v Ozlju je sklenil v drugem letu obstoja NDH razširiti električno omrežje v vasi Oštri vrh, Vinji vrh, Novake, Dvorište in Fratovec.
7001etnica Samobora. Letos bo minulo 700 let, odkar je postal Samobor trg:. Proslava bo kar najbolj svečana Priprave zanjo vodi poseben odbor.
Tede« za hrvatske borce. Odbor za zbiranje darov za hrvatske borce na vzhodnem bojišču je sklenil prirediti kanec Junija ali v začetku julija zbiralni teden; prodajali bodo poaebne odkupne znake.
Preimenovanje zagrebških ulic. Po sklepu zagrebškega župana Ivana Wernerja se bo odslej imenovala Schwarzova ulica — Ulica Matije Soldana, Eppsfceinova ulica pa Ulica Marka Hraniloviča.
Propaganda za setev solnčarie. Hrvatski listi pozivajo kmete, naj v čim večji meri sejejo solnčarice. S tem si bodo ne samo zasiguraii dobro vnovčenje semena (8 kun za kg), ampak tudi olje za hišno porabo, kajti proizvajalci bodo imeli pravico zahtevati od tvornice po 10 kg olja za vsakega člana gospodinjstva
Nase gledališče
DRAMA
Četrtek, 21. maja ob 17.30: Poročno darilo.
Premiera- Red premierski Petek 22. maja ob 15.: Ifigenija Izven. Dijaška predstava Zelo znižane cene od 10 hr navzdol
G. Forzano: »Poročno darilo«. Sodobna veseloigra v treh dejanjih, ki se godljo: L v apoteki letoviščarskega mesteca, 2. v sobi mlade farmacevtke in 3. zopet v isti sobi Zgodba se vrši v provincijalnem okolju, nastopajoče osebe so po svoji miselnosti tipični predstavniki kraja: apoteka-rica, učitelj, župnik, oficijal, zdravnik m še nekaj drugih oseb. Glavna lika sta Lucija in Carlo, katerih ljubezenska zgodba je» središče Igre. Igrali bodo: Simčičeva, Jan, Nablocka, Plut Gale, Brezigar, Pre-setnik, Bratina, Rakarjeva Peček J. B oltar jeva, Verin in Raztresen. Režiser: prof. O. Sest. Scenograf: ing. E. Franz.
Dijaštvo opozarjamo na predstavo Goethe jeve »Ifigenije na Tavridi«, ki bo v petek Delo spada med najbolj dognane Goet-hejeve stvaritve. Prevod je F. Albrechta. Dramatik je podal v igri moč človečnosti, ld jè zmožna premagati prekletstvo in zlo. Igrali bodo: Ifigenijo M. Boltar-Ukmar-Jeva, Toasa — M. Skrbinšek, O resta — Jan, Pilada — Nakrat Arkasa — Gregorin. Režiser: J. Kovič.
OPER«
Četrtek. 21. maja ob 17.: Boccaccio. Red Četrtek.
Petek, 22. mala ob 1630: Carmen. Prvič ▼ letošnji sezoni. Red Premierski
Franz. v. Snppé: »Bocccacio«. Peli bodo: Boccaccia — Mlejnikova, Lothenringhija
—	Anžlovar, Lambertuccia — Zupan, Scalzo M Sancin, Fiametto — Barbičeva, Bea-trico — Polajnar jeva, Peronello — Poličeva, Izabello — Španova, Pietra — Dreno-vec, kolporterja — Dolničar, majordoma
—	M. Gregorin, Fili po — Koširjeva Dirigent: R. Simoniti režiser: C. Debevec.
Red Premierski bo imel v petek ob 16.30 ari predstavo Bizetove opere »Carmen«. V njej bo Imelo občinstvo priložnost slišati kot Carmen altistko Elzo Karlovčevo, ki bo odpela kot gost to partijo za vse abonmaje. Tako bo letošnja ponovitev te opere z gostom nova privlačnost. Karlovčeva je pevka nenavadnih sposobnosti, o čemer pričajo laskave ponudbe za gostovanja in angažma v inozemstvu. Opero bo letos di-rigral A. Neffat,. režija je C. Debevca,
Zaupna posvetovalnica
Kupon za odgovor v »Zaupni posvetovalnici« dobite v nedeljski številki »Jutra«.
Površnost. Čeravno ste še mladi, ste že globokim problemom kos tn boste kljub izvestni nenavadnosti osrečevali tudi še tako izbirčno dekle. Ste zelo tankovestni in čustveni, da včasih kompUcirate enostavne stvari. Močan občutek imam, da čustva do onih dveh detólet niso globoka, Tista, ki vas bo priklenila, še ni prišla! Rokopis lahko dvignete v uredništvu.
Nerazumljivo, štejem 21 let in hitro za-padem tujim vplivom, posebno moškim. Kaj to pomeni? — Da nimate volje. Vsakdo, ki je tako šibak, da se podreja volji drugih, je s tem že izgubil svojo svobodo. Zato se vežbajte v tej smeri.
Zbegan. Imam že delj časa čudno navado, da zvečer predno ležem preizkusim, ali so vsa vrata zaklenjena, all je vodovodna pipa v redu, ali električna stikala še delujejo, ali sem uro navil itd. Ker moja žena s prikritim strahom opazuje moje početje, sem si mislil, da z menoj gj vse v redu. — Vaša razvada je živčnega izvora in se bo dala z zdravljenjem odpraviti. Obrnite se na zdravnika-specialista za živčne bolezni.
Zagrenjena mladost. Zelo sem nesrečna, ker ne morem najti človeka, ki bi me razumel. Sem ponosna, nedostopna, molčeča, v družbo ne zahajam. — Prav zaradi nedostopnosti, molčečnosti, sv 'oljne osa-melosti in zagrenjenega ".skanja se vam želja ne izpolnl in se vam tudi ne bo, dokler ne boste postali prisrčni, ljubeznivi hi prijazni in boste skušali razumeti svojo okolico.
Obupana Stev. 34. V vaši zadevi vam ne
morem povedati kako in kaj. Najbolje bo, da se pogovorite s svojim Izvoljencem ali pa se obrnete na nemški konzulat v Ljubljani. Ce ne morete osebno, lahko pismeno.
Nogomet na deželi. Nogometni khib »Genova« si je devetkrat priboril naslov prvaka Italije; »Pro Vercelli« in turinska »Juventus« po sedemkrat; »Bologna« šestkrat; sledijo »Ambrosiana« (iz Milana), »Casale«, »Torino«, »Milano« in »Novese«. Turinska »Juventus« je postavila vpoštevanja vreden rekord: Naslov državnega nogometnega prvaka si je obdržala neprekinjeno pet let!
Kaj je prav. Rad se ukvarjam z ne-dognanimi vprašanji. Prav posebno me zar nima, ali imajo živali razum ah ne? — Mnenja o tem so deljena. Naj omenim le, kar sem videl pred nedavnim. Po tramvajski progi je lep konj vlekel voz, voznik pa je spal. Dohitel ga je tramvaj, ki je moral skoraj ustaviti, zakaj voznika niti zvonjenje ni zbudilo. Slišal ga je pa konj, ki je pogledal nazaj in je, ko je videl tramvaj za hrbtom, naglo krenil na nasprotno stran ceste. . .
Mlada ljubezen 1941. Dobra poznavalka ste. Lahko bi šli za vedeževalko! K vašim ugotovitvam naj dodam še n ©stalnost. Ce vam je mnogo na tem, lahko zadevo uredite. Ne smete pa se ponižati. Obnašajte se tako, da bo dobil vtis, da ga odklanjate, toda prava mera! Sicer se vam ni treba gnati za to stvar. Glede učenja, ali ne bi poizkusili oboje ?
Pozor! Značka Prologe — Maja: Pošljite značko za odgovor in malo daljši rokopis. Značka Stanislav — Lj. Pošljite značko za odgovor. Radovedna: Iz petih besed vendar ne morem razbrati, ah vas ljubi ali ne! Ljubezen: Na taka vprašanja ne odgovarjam! Anabela: Odgovor prejmete, ko natančneje opišete zadevo. Turbina: Vprašajte kakega znanca, mi ne moremo odgovoriti.
Spiritzem. Mnogokrat se mi pripeti, da ob različnih prilikah začutim, kakor da bi bil ta ali oni dogodek že kdaj doživel. Morda v davni preteklosti. Ker me ta stvar vznemirja, prosim, da mi jo pojasnite. — Čeprav že več tisoč let uživamo gostoljubje naše Zemlje, je še vedno več nerešenih kakor rešenih vprašanj. Med nerešena spada tudi vaše. Morda je tak pojav iskra spomina na dogodke, podobne sedanjim, ki so se pripetili kdaj prej, ko site živeli drugo življenje. Za vznemirjenje nimate vzroka, ker je ta stvar vsakdanja in ima skoro vsak človek take utrinke, le da jih ne opazi. Za vas je znak, da mnogo razglabljate.
Grajski. Ste skromni, a nemirni Imate rahle živce in sami 9ebi ne zaupate. Zdi se vam, da ne živite pravega življenja, da ne nudite, kar bi morali, skratka: nezadovoljni ste sami s seboj in želite izboljšanja Družina in služba naj vam bosta zmeraj pred očmi Škodujeta vam površnost itti rahla sebičnost.
Peterle. Imate močno razvit čwt uveljavljanja in zlahka zapadete drugim vplivom, ker ste neodločni in brez volje. Ce želite zvedeti več, izpolnite vse pogoje.
Užaljen — 22. Vsaka počez izrečem beseda vas kruto žaH Upoštevati morate, da so ljudje naših dni bolj nervozni kakor kdaj prej. Moder človek pričakuje od slabega zmeraj najhujše. Epiktet je dejal: »Ce me kdo žali, sem hvaležen, ker me ni udaril; če me udari, sem hvaležen, ker me ni ranil; če me rani, pa sem mu hvaležen, ker me ni ubdL«
Biciklistinja — 1942. Pri vas vladajo čustva in malokdaj odloča razum. Ste drzni in ponosni skoro ošabni, ambiciozni, v izvestnih zadevah preudarni. Te poteze vam bodo v glavnem ostale; poleg veselja ifnate za tisti poklic tudi zmožnosti
Tulipan. Iz rokopisa sta razvidni neodločnost in šibkost, vpliv obeh pa popušča. Sedaj ste ravno na pol poti do izboljšanja. Potrebna pa vam je zavest, da dobite zaupanje v samega sebe. Drugih napak ne vidim. V kateri zadevi želite nasveta?
Kleopatra. V pismu niste jasno povedali, ali vaši roditelji radi vidijo, da prihaja v hišo zaradi vas ali iz drugih vzrokov. Neverjetno se mi zdi, da bi kaj takega dopustili, saj ste še premladi. Ostanite pa pri svojem sklepu in se. kadar pride k vam, zmerom odstranite. Ce želite kaj več, natančneje op'Site zadevo.
Težka odlo&tev. Pazljivo sem proučil vse tri rokopise in ugotovil, da iz te moke ne bo kruha! Niti prvi niti drugi ni za vas, ker vi ste ženska, ki mnogo zahteva in zna tudi prav toliko, ali še več nuditi, toda le tistemu moškemu, ki vas bo znal, dejal bi, ukrotiti. Ker ne ljubite niti prvega niti drugega, počakajte, da pride tak!«
Hrepenenje 47. Dočim izdaja vaš rokopis osebo, ki je že precej hudega doživela, a je vseeno ohranila vero v življenje, sem razbral iz priložene pisave nepoznavanje življenja, naivnost in površnost. Ker sta obe lastnosti spomladi nujni, kar poizkusite napasti trdnjavo. Vedite, da trdnjava včasih dvigne belo zastavo že pred napadom!
Zaljubljena trojica. Smo trije 19-letni sošolci, se dobro razumemo in smo vsi trije zaljubljeni v dekle, ki kaže vsem enako naklonjenost. Kaj naj storimo? — Ce bi bla vaša kolektivna izvoljenka parcela, bi si jo lepo razdelili na tri enake dele, vaš primer pa ni kar tako. Poskrbite, da ostanejo vaši odnošaji tudi nadalje, kakršni so, ker je ona namenjena četrtemu! Torej, ostanite lepo prijatelji!
Pozor! Značke: Marija 17. 9. Opišite natančneje celo zadevo in prejeli boste odgovor. Marika. Pošljite rojstne podatke. 9. maj. Navedite stopnjo izobrazbe itn poklic.
S Spodnfe štajerske
Umrli so: v mariborski bolnišnici 521etna brivčeva žena Kristina Praprotnikova iz Središča, v mestu 311etni občinski uslužbenec Rudolf Škrob er, v Studencih upokojeni železničar Jožef Rimeler, star 70 let, na Po-brežju 751etni bivši zidar Alojzij Kovačič, v okolici Maribora pa 561etna Ana Filihova. Nadalje je umrl v Mariboru 761etni Ferdinand Rogač. V Selnici ob Dravi je umrla po daljšem trpljenju 551etna Marija Štand-lova, Zakoncema Flegaričema v Mariboru je umiri sinček Oton.
Izkaznice za zaščit enee nemške države. Uradni list šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je pravkar objavil, da mora vsak zaščit enee po dovršenem 15. letu starosti imeti izkaznico pristojnega policijskega oblastva. Vsi prizadeti morajo takoj zaprositi za izkaznico. Na uradno zahtevo se mora vsak zasčitenec izkazati. Pri svojih vlogah na urade ali na Heiiraatbund morajo zaščitenci navesti številko izkaznice. Kadar pa pridejo osebno, jo morajo prostovoljno pokazati
Angleški oče je pripovedoval svojcem, da je po poročilu v listu v angleškem Imperiju 450 milijonov ljudi, a samo vsak sedmi je belokožec.
Mali Tommy je pripomnil k temu: »Oče, tu sem imel pa srečo, da sem se kot tvoj edinec rodil baš kot belokožec!«
ali oglas
Beseda t —.60, taksa —.60. za daianie oasiova ali za Šifro L 3.—.
Uradnico
veščo vsaj deloma Italijanščine ln strojepisja, mlajšo ln simpatičnega nastopa. Iščem. Ponudbe z zahtevki in sliko, ki se vrne, na ogl. odd. Jutra pod »Resna«.
6659-1
Frizerko in brivskega pomočnika
ter vajenca sprejmem takoj. — Kralj Štefan, Bleiweisova 55, Ljubi lana.	6655-1
Največ oglasov ima
„JUTRO"
Inserirà ite torej tudi
vir
Briv. pomočnika
takoj sprejmem. Taurer, Zalog.	6678-1
Pošteno
gospodinjsko pomočnico sprejmem v službo koncem meseca. Naslov ▼ vseh posi. Jutra. 6676-1
Briv. pomočnika
za stalno službo sprejmem takoj. »Merlak«, Sv. Petra c. 76. 6671-1
Službe išče
Beseda L —.30. taksa —.60, za dajanje naslova ali ca •_iifro L 2.—.__
Iščem postrežbo
za nekaj ur dnevno za Bežigradom ln vzamem pranje perila na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebna«.
6674-2
Vajenci (-ke)
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Vajenko in vajenca
sprejme frizerski salon »Strgar«, Miklošičeva c.
6696-44
Prodam
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Pohištvo
Beseda L —.60, taksa —.60 za daianie naslova tli z* iifro l 3.—.
Posteljo
a nočno omarico is hrastovega lesa, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6658-12
Moderno spalnico
orehovo plesk&no spalnico, zelo poceni prodamo. »Oprava«, Mestni trg 17, prehod.	6604-12
Spalnico
novo, z modrocl, prodam. Naslov v vseh poslpval-6CT!
nicah Jutra.
75-12
Nov kavč
širok za dve osebi, cena 1300 lir, in
novo pisalno mizo
zelo poceni naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa c. 13 (Figovec, levo dvorišče). tel. 29-27.
Prodam
preprogo 2X3 m ln perzijsko 1X2 m. Ogleda se lahko vsak dan od 8. do 16. ure: Tyrševa 37a, H. nadstr., desno. 6654-6
Prodam
dobro ohranjeno pisalno mizo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6685-6
Hladilno omaro
na led, za malo gospodinjstvo, takoj prodam. Naslov Y vseh posi. Jutra.	*	6684-6
Globok voziček
dobro ohranjen, prodam. Čopova 10, Debevc.
6682-6
Prodam
otroško košaro in ga-šperček. Posavskega ulica 7, Bežigrad. 6673-6
Kupim
Beseda L —.60, taksa —.60, dajanje naslova ali za
šifro L 3.—.
Kauč
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »širok«.
----7
Kupim
aparat za pražerrte lave. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6502-7
Stare gramofonske plošče
kupuje in plača najvišje dnevne cene samo »Everest«. Prešernova nI. 44.
6449-7
Kapital
Ratno šteto
ako jo imate vrniti kakemu zavodu ali privatniku, kupite lahko pri meni. RUDOLF ZORE, LJubljana, Gledališka 12.
6667-16
V najem
Beseda L—.60, taksa—.6Q. za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Brivmco
dobro opremljeno, oddam takoj v najem. Naslov v vseh posi. Jutra.
6679-17
Kupim parcelo
v šiškl, za Bežigradom, v Mostah ali Rožni dolini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6688-20
Hiše, parcele
prodaja in kupuje reali-tetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva 10, nova telefonska čt. 34-86.
6687-20
Kupim
hišo ali parcelo, odnosno zemljišče do 400.000 lir. Plačam takoj. Naslov v vseh posi. Jutra.
6689-20
Stanovanj*
Beseda L —.60. taksa —.60, za datante oasiova sli zs iifro L
Dvosob. stanovanje
oddam tistemu, ki ml posodi 15.000 Ur. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvo mesto«.
6680-21
Beseda L—.60. taksa—.60, za dajanje naslova ali za iifro l 3.—.
Stanovanje
4 do S sob iščem takoj ali 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka I.«.	6628-21a
Solidna uradnica
išče prijazno opremljeno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Junij«.	6670-21a
Sobo odda
Heseoa L —.60. taksa —.6<< za datante naslova ali z» iifro L S.—.____
Opremljeno sobo
v centru mesta oddam takoj gospodoma aH zakoncema. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6666-23
Veliko sobo
strogo separirano, oddam. Podrožnlk: Večna pot 26.	6665-23
Garsonjero
s kopalnico oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6562-23
Gospoda oddam
manj «o sobo s kopalnico. Poljanska c. 18-11., levo.	6657-23
Sobo
opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom, oddam. Rožna dol.. Cesta VHI-15.	6656-23
Lepo prazno sobo
v bližini tobačne tovarne oddam. Naslov v vseh posi. Jutra. 6653-23
Sobe išče
Beseda L —.60. uksa—.60, za datante naslova ali za šifro L 3.—.
Zakonca
iičeta opremljeno sobo z dvema posteljama in kuhinjo. Cena odgovarjajoča. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6622-2 3a
Opremljeno sobo
Iičeta novoporočenca za 1. Junij. Ponudbe nacgl. odd. Jutra pod »Ljubljančana«.	6694-23a
Živali
Beseda t —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Kozo-mlekanco
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6663-27
Zajca
leto tn pol starega, an-gorca - plemen jaka, ln breje zajke, prodam. — Florljanska 22. 6672-27
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Beseda L—.60, taksa—.60, za dajanie naslova aH za iitzo t 3.—.
šivalni stroji
pogrezljlvi, ugodno naprodaj. Feliks Toman ml.. Costo va 7. 6668-29
Zdravstvo
beseda L—.60. taJcsa—.60, za dajanje naslova ali za šifro L /3.—.
Hormonska
»FLORIDA«
porcelan krema z vitamini ustreza največjim zahtevam za nego lepote ln zdravja. V lekarnah, drogerijah ln boljših trgovinah. 6501-40
Razno
Beseda L—.60, takaa—.60, za dajame naslova ali M»
šifro L 3.—._
Barvanje
usnjenih izdelkov s spe-cielno barvo na brizgal-nlk. Zaloga barv in acetona »Efaks«, Napoleonov trg.	6695-37
Prodam
hišo in stavbno parcelo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6686-20
Umri nam Je naS dragi soprog, oče, brat in tast, gospod
ANTON MENCINGER
TRGOVEC IN POSESTNIK
Pogreb ljubljenega pokojnika bo v četrtek, dne 21. maja 1942, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra eesta 43, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 19. maja 1942. 2alnjočl :
MARIJA, žena
VERA, MARICA por. DR. DEBEVEC, hčeri - FRANCE DR. DEBEVEC, zet JANEZ, TOMAŽ, STEFAN, bratje in ostalo sorodstvo.
Ping-pong-mizo
kupim. Tyrševa 67, pritličje.	6681-7
K&U229I
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Nove triciklje
razne velikosti, izdeluje mehanik L. Ambrož, Tyrševa 71.	6661-11
Nova pošiljka
tricikljev dospela. Foto- ] Tourist - Lojze šmuc, ! Ulica 3. maja 8, preje 1 Aleksandrova 8. 6633-11
Tricikelj
nosilnost do 300 kg, malo rabljen, naprodaj za 1450 lir. Ogled : Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).
6691-11
Triciklje za 550 lir
z uporabo Vašega kolesa, katero se ne kvari. Montaža traja 5 minut. Dobavlja takoj : šušteršič, specialna delavnica za triciklje, Tyrševa 13 (Figovec. levo dvorišče), telefon 29-27.	6692-11
Umrla nam je naša ljubljena nama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
Stirn Frančišk
dne 20. t. m. po kratki težki bolezni, pre videna s tolažili svete vere.
K večnemu počitku jo bomo spremili v petek, dne 22. maja 1942, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Mala vas št. 13, na pokopališče k Sv. Juriju, kjer jo položimo v rodbinsko grobnieo.
Jezica, Št. Vid nad Ljubljano, Kranj, Kamnik, dne 20. maja 1942.
Žalujoči :
ERJAVEC ROZALIJA, KUSAR ANTONIJA, hčerki; IVAN ERJAVEC, KUSAR VALENTIN, zeta — vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo
E. Salgari}
61
Roman
Globoka tišina je kraljevala pod temi rastlinami. Slišati ni bilo ne ptičje pesmi ne opičjega krika ne januarskega pihanja in renčanja.
»Preklicano!« je vzkliknil Carmaux. »Takisto je, kakor da bi hodil po pokopališču!«
»Ta vlaga mi sili v kosti,« je rekel Stiller. »Pa ne, da bi me grabila močvirna mrzlica?«
»Pha, saj imamo debelo kožo!« ga je potolažil Carmaux.
»Da bi imeli vsaj kaj jesti!« je menil Moko. »A tod ni ne divjačine ne sadja. Samo kače so!«
»Pa jejmo te!«
»Ali, prijatelj!«
»Gromska strela! Če ne bo drugega, jih bomo kuhali in si mislili, da so jegulje!«
»Phu!«
Tudi pod temi rastlinami je bila vročina tolikanj huda in moreča, da je flibustrije curkoma polival pot.
Od časa do časa so prekinjale pot široke mlake, polne vodnih rastlin in črnikaste, osmrajene vode. Pogosto so morali iskati prehoda. Tod je mrgolelo golazni, ki je čakala noči, da bi lovila žabe in krastače.
Ko je ob treh strahovita vročina nekoliko ponehala, so flibustirji po kratkem oddihu nadaljevali svojo pot preko močvar, nad katerimi je krožilo na sto tisoče komarjev. Časih so se globoko vgrezali v mehka tla.
Kdaj pa kdaj se je vzdignila iz stoječe vode glava vodne kače, ali pa se je pokazala želva s temnorjavim, rdečkasto pikastim oklepom in se takoj spet potopila.
Še vedno je manjkalo vodnih ptic, ki niso mogle prenašati nevarnih sopar.
Proti večeru so potniki nekaj odkrili, kar iim je dokazalo, da so res na sledi beguncem.
Ob znožju simarube, ki se je osamljena šibila pod bremenom svojega cvetja, so našli truplo španskega vojaka. Noge so bile že oglodane od kač ali termitov. Obraz je bil pepelnato bled in oškrop-ljen s krvjo, ki se je cedila iz majhne ranice na desnem sencu.
Katalanec se je sklonil k nesrečnežu.
»Pedro Herrera!« je presunjen vzkliknil. »O, gospod! Dober vojak je bil in zvest tovariš!«
»Najbrže so ga ubili Indijanci!«
»Ti so ga nemara samo ranili, njegov morilec pa je bil netopir! Kaj ne vidite te luknjice na sencu, ki še krvavi? Vampir mu jo je izsesal!«
»Kdaj misliš, da je ta vojak umrl?«
»Nemara davi. Ko bi bil že od včeraj mrtev, bi ga bili termiti vsega požrli!«
»Torej je naš sovražnik blizu!« je vzkliknil gusar.
»Jutri boš najbrže lahko vrnil guvernerju tistih pet in dvajset palic! A zdaj se korenito oddahnite!
Odslej ne bomo več počivali, dokler ne dohitimo Van Goulda!«
Carmaux, Stiller in Španec so se zleknili pod drugim simarubovcem in še nekaj časa kramljali.
Kapitan ie ležal nekoliko v stran od njih in jih ni slišal.
»Poveljnik nas goni kakor konje!« je rekel Carmaux.
»Zato, ker bi rad prej ko mogoče opravil svojo osveto!« je menil tovariš.
»In videl svojo ,Folgore'!«
»Pa mlado vojvodinjo!« *
»Najbrže tudi!«
»Spiva, Carmaux!«
»Da bi spal? ... Ali nisi slišal, kaj je pravil Kata-lonec o ptičih, ki pijejo kri? ... Gromska strela!... Samo tega mi še manjka, da bi se zbudil o polnoči ves izsesan! S to mislijo pač ni moči mirno zaspati!«
»Katalonec se je hotel samo ponorčevati iz nas, Carmaux!«
»Ne, Stiller! Tudi jaz sem že slišal govoriti o vampirjih!«
»In kakšna bitja so to? ...«
»Menda bodo nekakšne strašno nemarne ptice! Hejo, Katalanec, ali nič ne vidiš v zraku?...«
»Da, zvezde vidim!« je Španec odvirnil.
»Reči hočem, ali vijliš vampirje!«
»Prezgodaj je še. Ti zapuste svoje brloge šele tedaj, kadar človek in žival blaženo spita!«
»In kakšne so te zveri?« je vprašal Stillar.
»Veliki netopirji z dolgim, štrlečim gobcem, veli-
kimi uhlji in mehkim kožuhom; po hrbtu so rdečkasto, po trebuhu pa rumenkasto rjavi. Krila imajo po štirideset in več centimetrov dolga!«
»In praviš, da pijejo kri?«
»Da, in to delajo tako rahlo in previdno, da nihče ne ve, kdaj. Niti najmanjše bolečine ne čutiš!«
»Kdo ve, ali jih je kaj tod okoli?«
»Najbrže!«
»In če se spuste na nas?«
»Oh, ena noč je prekratka, da bi mi izpili kri To bi bilo samo puščanje, ki bi v tem podnebju več koristilo ko škodilo! Res pa je, da se rane šele čez dolgo časa zacelijo.«
»Ali ni tvoj prijatelj po takšnem puščanju odšel na oni svet?« je vprašal Carmaux.
»Nu, kdo ve, koliko krvi je izgubil že prej! Dobro spite, caballero, o polnoči krenemo dalje!«
Carmaux je legel v travo; preden pa je zaprl oči, je še dolgo gledal po vejah simarubovca, da bi se prepričal, ali ne preži od kod požrešen krvoses.
27. poglavje.
IZDAJALCEV BEG
Mesec je bil pravkar izginil za visokim gozdom, ko je Črni gusar spet vstal, da bi nadaljeval trdovratni lov na Van Goulda in njegovo spremstvo. Očitno se je bil namenil, da ne bo počival, dokler n« dohiti svojega smrtnega sovražnika. Toda nove zaprek* so spet in spet ne le ovirale, temveč nekajkrat povsem ustavile njegov siloviti pohod.
Urejuje Davorin Ravlien — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.