Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, z« inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uI.6/W i VENEC Telefoni uredništva: dnevaa služba 205« — nočna 39*6, 2944 "m.2M« Ček. račun: Ljub- 11 a na št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2992 Izhftja vsak. dan zjutraj, rn/.en ponedeljka in dneva po prazniku Čegava bo bodočnost | Konference so listo občeveljavno, čudežno sredstvo, ki naj človeštvu iz stisk naših dni pomagajo v boljšo bodočnost. Težav je zelo veliko, zato si tudi konference slede neumorno druga za drugo: politične, finančne, gospodaivke, socialne.,., in pred nekaj dnevi tudi konferenca v Frankfurtu, ki je v šumi brezštevilnih drugih zborovanj ostala skoraj docela neopažena, čeprav jc obravnavala ja-ko važen socialen problem: kako odpomoči propadanju družine. Več mednarodno pomembnih osebnosti je dalo zborovanju poseben poudarek. Ofici-elno sta biln zastopana Zveza narodov in Mednarodni urad za delo. Sicer so delegati razpravljali v prvi vrsti o pogubnem vplivu, ki ga ima brezposelnost na družinsko življenje, vendar pa so pri tem statistike ugotovile tudi druge, za evropske narode jako žalostne rezultate. V Nemčiji je n. pr. samo 8—10 odst. družin, ki bi imele 3.0 otrok, kar je minimalna mera, da se nemški narod ohrani pri sedanjem številu. Tako je v Nemčiji še 1. 1930 bilo na 1000 prebivalcev naravnega prirastka 0.7). leta 1931 pa samo še 4.7. Skoraj isti procent nazadovanja izkazujejo tudi drugi narodi. Angleži so v istem časovnem razdobju enega leta šli od 5 nazaj na 3.8; Francozi od '2.4 na 1.2; Čehi od 9 na 7.5; Poljaki od 17 na 14.8; Italijani od 12.7 na 10.1 itd. Radi rastočega nazadovanja rojstev, ki ■ slabi življenjsko silo narodov bolj kakor vojne in kužne bolezni, so vznemirjeni celo krogi, ki so bili še včeraj zagovorniki neomejene »birth control:, umetnega reguliranja rojstev in svobodne aplikacije malthuzianske teorije. Liberalni Manchester Guardian navaja n. pr. drastičen slučaj iz industrijske pokrajine Darton, kjer v preteklem letu na 13.000 prebivalcev ni prišlo več kot 270 novorojencev. Okraj Darton leži sredi angleškega premogokop-nega revirja, kjer so zaposleni delavci v najboljših moških letih. Isti slučaj komentira v zelo ostrih izrazih italijanski Lavoro fascista in pravi, da je sistem umetnega preprečevanja rojstev dokaz neverjetno majhne, omejene in sebične miselnosti. vTo je malenkosten in neumen egoizem, je največja lahkomiselnost in neprevidnost, čeprav sc odeva v pozo previdnosti. Radi bi v resnici videli, kakšen obraz bo čez nekaj let imela la maltuziani-stična pokrajina, ko bo gospodarska kriza premagana. brezposelnost večina odpravljena in bo med prebivalstvom razven nekaj tisoč žalostnih, izmoz-ganih starcev le nekaj stotin mladih ljudi. V resnici bo to jako bedna pokrajina, naseljena s trudnimi starci, ki bodo nezmožni težkega dela v rudnikih in revnimi, izčrpanimi starkami, ki krog sebe ne bodo cule oživljajočega smeha otrok. Starost teh ljudi bo potekla v revščini — kdo naj zanje skrbi? —, s tistimi vred. ki bodo čakali konca po javnih hiralnicah. In tedaj bodo morale priti v deželo delovne roke tujcev, ker je njeno prebivalstvo zavrnilo božji dar: otroke.* Te lepe in resnične besede je fašistično glasilo napisalo — žal — očividno zalo, da se takoj na lo možato polrka na prsi: Mi. Italijani, pa hvala Rogu. nismo taki, kakor angleški cestninar: Velika tolažba za nas je, da sc v Italiji ne uporabljajo takšni sistemi za omiljenje brezposelnosti, temveč se naša veličastna zemlja ponaša z najbolj rodovitnim ljudstvom, ki sc bojuje proli krizi s sredstvi, ki so vredni in dostojni pogumnega in mladega naroda, nc pa z umetnim preprečevanjem spočetja.' Ironija je bolela, da je la pogumna samohvala prav isti dan doživela hudo blamažo. 'Tribuna', ludi fašistično glasilo, je z istim datumom (27. julija) objavila članek s pomembnim naslovom: Sia-uio iu pericolo , v nevarnosti smo! -Manjša se število zakonov, pada število rojstev, pravi Tribuna . Cisto jasno jc to razvidno iz objavljene šta-tislike za prvo polletje 1932. V prvih (j mesecih 1930 je bilo sklenjenih zakonov 151.750; v letu 1931 137.979 in letos v istem času 125.970. Nazadovanje jo neutajljivo. Islo je z rojstvi: V prvih 0 mcaccih 1931 je bilo živili rojenih 50-1.013; naslednje leto 535.825 in letos v istem času 502.408. ale-vilke kažejo, da so v dveh letih rojstva v Italiji padla za več kot destino... c To so hude skrbi velikih narodov. Kaj porečejo k temu m a 1 i narodi, ki zaio. da bi živeli, v neki slrašni blodnji zatirajo in ubijajo kli-joče življenje. Kaj porečemo Slovenci, ki izkazujemo \ državi najmanjši naravni prirastek. Smeh in mladi vrvež otrok, ki jc nekoč poživljal vsako cesto v mestu in deželi, vsako vasico in bajto in jo razveseljeval bolj'kot samo soltično nebo, mladi naraščaj, tu mogočna obljuba življenja, ki je bolj opojna in osrečljiva kot rodovitnost polja in bogate žetve, blagoslov otroštva, ki je veselo in zmagoslavno poroštvo velike narodove bodočnosti, — vse to /ginja žc tudi pri mladih narodih, ki še niso liili dosegli svojega življenjskega zenita. Kje liči vzrok velikega pomora XX. stoletja? Ob leni vprašanju gredo misli narazen iu težko je bili pravičen. Morami in materijalni vzroki se prepletajo med seboj. Res jc, da so premnogi izgubili verske in nravstvene temelje in ne znajo več ■/. vero in zaupanjem moliti Očenaša. Gladni so užitkov, ki jih nudi moderno življenje, katerega tem svobodne je uživajo, čim manj so vezani na družino iu otroke. Rajši avlo kol otroka, je moderno nabiranje. Prav tako pa je ludi res, da baš v sedanji krizi. ko nobena življenjska eksistenca ni več varna, marsikak zakrknjen samec s hvaležnostjo vzklika: Hvala Bogu, da nisem poročen! Saj je vsled gospodarskih neprilik družina najbolj prizadela, zlasti se družine s številnimi otroci. Velikanska krivda zadane države, ki razVen Francije morda, niti ne poznajo zakonodaje, ki bi nudila res primerno var stvo družinam. Zalo žena zapušča doni iu gre za Danes voli Nemčija 44 milijonov volilnih upravičencev Berlin. 30. julija. Ig. 44 in pol milijonov volivcev naj jutri voli uove poslance državnega zbora. Ako se računa z 8(1 odstotno i olivno udeležbo — leta 1930, v septemberskih volitvah »c je udeležilo glasovanja 82.5 upravičencev —, se lahko računa na 600 poslancev. Kandidate je postavilo 26 strank. Hitler jc na svojih volivnih shodih govoril pred 13—15 milijoni poslušalcev, kar bi (»omenilo 35% volivnih upravičencev. O diktaturi njegove stranke torej nc more biti sr govora in bo moral deliti svojo oblast z Hugcnhergom. to se pravi i nemškimi narionalci in z manjšimi strankami de-nire, za katero je predvidevati 10% Klasov. Desnica bi bila lorej v novem drtavnem iboru imela skupno 15% poslancev, dočim lii imele levičarske stranke, -oeialni demokrati, komunisti, eeiitrum in ostala sredina okoli 55% mandatov. Krvavi spopadi v državi so .e »K-er pu zadnji prepovedi političnih zborovanj nekoliko ublažili, vendar je zahtevala pretekla noč zopet pet mrtvih, žrtev političnega boj«, V pretekli noči je bilo v Berlinu rekordno število aretacij: nič manj kakor 230 oseb je bilo aretiranih. Kako surova je postala zadnja volivna borba in kako brezobzirne so groinje narodnih socialistov, se .lasno vidi iz govora novega oldenliiirskega narodiio-socialUtič-neea ministrskega predsednika Kover.ia. Ui je imenoval rentrnni svinjsko družbo, ki je 13 let izdajala domovino. Berlin. 30. julija, tg. Uradno poročilo, ki ca je iiilala nova vlada v Old- .ibiirgu po imenovanju narodno-sorialističnili napaih^nilt čet za oldenhur-ško policijo, je povzročilo. da je državna vlada zahtevala od oldenlnirske vlade pojasnilo. .Stališče državne vlade je v tem vprašanju zelo teiuvnn. ker plačuje visoke zneske za varnostno policijo posameznih ileiel. Vladni volilni proglas Pari/, 30. julija. \ \. I/ Berlina |k>ročujo: l Današnji proglas vladi' tik pred volitvami izjavlja. da jc predsednik republike razpustil državni zbor zato, ker ni več zastopal pravega političnega prepričanja Nemčije. Proglas nato valii vse volilee. naj jutri izpolnijo svojo državljansko dolžnost in se udeleže volitev. I reba je izvolili parlament, pravi proglas, ki b<> kos velikim nalogom v korist nemškega narodu. I. junija t. I. je prišla mimestu prejšnjih vlad. sestavljenih ua bazi razmerja političnih strank, vlada.ki jc popolnoma neodvisna loženje volil- cev, nego bo tudi /možen in željan sodelovati t. roko v roki / močno vlado, in sicer \ mejah, ki jih predpisuje ustava. \olilni dan |< torej odločilen dan za nemški narod. Zuto računata predsednik države in nemška vlada na v si- Nemce, da bodo i/poluili svojo volilno dolžnost. Hitierjevci groze Berlin. 30. julija, ž. Uarinantne vesti o koncentraciji Hitlerjevih napadalnih oddelkov in o nameravanem prevratu š,. vedno krožijo. Vodstvo narodnih socialistov je izdalo poročilo v katerem odločno naglaša, da Im> oslalo na legalnem potu in da bodo narodni socialisti legalnost zapustili šele takrat, če bodo to storili njihovi nasprotniki. Zelo značilna in v nasprotni s tem poročilom pa je izjava znanega vod i te ja narodnih socialistov Georga Strasserja, ki jo jo podal v llalleu, da bi bili narodni socialisti vseeno pripravljeni, v slučaju če bi jim manjkalo le nekaj mandatov za absolutno večino \ parlamentu, da sc poslužijo nasilja. \ teh usodnih časih, je rekel Strasser, se .(•stava vlade ne sine napraviti odvisno od formalne parlamentarne večine. Kajti če enkrat kaka stranka zahteva in prevzame oblast v svoje roke, potem jo le nerade izpusti. Premeščanje Hitlerjevih napadalnih čet traja še vedno in prihajajo oddelki iz Brandenburga \ šlezijo in obratno. Enoletni moratorij za naše dolgove v Franciji Izjava lin. ministra Djordjeviča Beljrrad. 30. julija. AA. Finančni minister dr. Milorad Djordjevič, ki se jc včeraj vrnil iz inozemstva, je sprejel danes \ svojem kabinetu zastopnike tiska in jim dal tole izjavo: Na svojem zadnjem potovanju v Francijo sem porabil priliko, da pridem v stike /. merodnjnimi krogi v Parizu ker sem smatral za potrebno, da jim pojasnim naš finančni jioložaj v podrobnostih, zlasti naše težkoče glede plačil v inozemstvo. Te težkoče so postale v zadnjem času posebno občutljive, ker so vse postavke naše plačilne bilancc razen trgovinske bilance zelo ugodne zaradi gospodarske krize, glede plačilne bilance pa zalo, ker nam izvoz ne prinaša samih deviz, ko se večji del izvoza plačuje s kompenzacijami preko klirinških računov, in pa .s svobodnimi dinarji, ki predstavljajo terjatve inozemskih upnikov do nas. Vzrok, da obvestimo francoske uradne kroge o teli težkočah. jc v tem, da je Francija naš glavni upnik \ državni zadolžitvi. Naša državna plačila v Franciji znašajo okroglo 80O milijonov dinarjev. Zato je bilo lorej potrebno, da se sporazumemo z upniki iti da najdemo načinov za odpravo ali vsaj ublažitev sedanjih deviznih težkoč, ki se z njimi iz znanih razlogov bore ne samo naša država, nego tudi vse druge agrarne dežele. V la namen sem obiskal predsednika francoske vlade Edouarda Herriota in finančnega ministra Germain-Martina. Na več konferencah smo govorili o deviznih problemih v celoti. Razpravljali smo o tem s strokovnjaki finančnega ministrstva, zunanjega ministrstva iri francoske narodne banke. Smatram /a prijetno dolžnost, dn takoj naglusim veliko razumevanje, našega položaju, ki so ga poka/ali vsi činitelji. Posebno predsednik vlade je pri lej priliki pokazal, kako prisrčne orlnošaje goji do naše kraljevine, o kateri jc imel v prijateljskem razgovoru zelo lepe besede in jc bil tudi takoj pripravljen pomagati nam v največji meri. kolikor je to Franciji spričo sedanjega njenega finančnega položaja le mogoče. Prav tolikšno razumevanje jc |k>kaznl tudi finančni minister Germain-.Vfartin. ki jc v teku razgovorov večkrat izrazil pri/nanje nuši državi /h silno resne napore, ki jih jo do zdaj pokazala. da ohrani svoj proračun in svoj li-nančtii položaj sploh nu zdravili temeljili! Rezultat teh razgovorov je tule: Olajšanje naših plačil francoski državi: v.-a plačila v dobi od 13. okt. t. !, pa do 15. okt. prili. leta se odgode /o leto dni. Plačila, ki bi jih morali v tem času i/.vršiti. /utišajo 64 in pol milijona frankov oktobra I. I. in (>4 milijonov Irankov aprila p:ili. leta. obe plačili nu avans 250 milijonov Irankov, isklenjcn okt. pret. leta. zaslužkom, mesto da bi se posvetila možu in otrokom. Davčna politika se minimalno ozira na številčne družine, kar je veliko socialno zlo. Silno veliko izdajo države za javne naprave, vzgojeval-nice in oskrbovališča, a čislo prezro, da je najboljši vzgojni zavod družina, kjer mali more dnevno vršili čudeže ljubezni. Za jeluiško celico je zakonito določenih 22 m3 zraka, a koliko je delavskih družin, da hi razpolagale vsaj s tolikšnim prostorom za vsakega družinskega člana? Brez. dvoma je večina ljudi poklicanih za zakonsko iu družinsko življenje. Toda, da je ustanovitev družine mogoča morajo biti vsaj minimalni socialni iu gospodarski pogoji, a ravno Ieh danes preninogokje manjka. Mednarodne konference bodo lorej Imele še mnogo dela. Toda najvažnejšega bo moral opraviti vsak narod sam. če noče podleči v boju s smrtjo. Iz njegovih najglobljih verskih, nravstvenih in nacionalnih temeljev mora dozoreli neomahljiva kul turna volja do življenja za vsako ceno In za vsako žrtev- dalje plačilo konci decembra t. I \ frankov na 3"„no posojilo VH) milijonov frankov i/ leta 1924. Udložena so Htrcj plačila francoski vladi v skupni višini 1b» milijonov Irankov . ua v štev-i pri tem vojnih dolgov, /u katere velja na podlagi deklaracije lozanskc konferenci' / line 17. junija t. I. moratorij. Razen tega je bil predmet mojih razgovorov v Parizu tudi vprašanje podaljšanju odn. obnove kredita 100 milijonov frankov za odkup tobaka, ki ga je lansko leto sklenila v Parizu uprava državnih monopolov, in ki bi sc moralo vrniti v teku prihodnjih štirih mesecev. Ta kredit je bil klenjen pri neki skupini pariških bankirjev, ki so takisto (toka/ali polno razumevanje za naše težave in takoj vse |>otrobno uredili .da se |K>duljša odn. obnovi, du se nuni tako prihrani deviz za 100 milijonov Irankov. Skupno sc nam olajšajo naša plačila Franciji do srede prehodnjega leta za okroglo 630 milijonov Din, nc računajoč pri tem vojnih dolgov, Jugoslavija Nekaj zanimivih podatkov Berlin. 30. jul. I. >Deutsche Allgenieine Zei-tung. priobčuje danes zanimive podatke o trgovinskih pogajanjih, ki se vršijo med Nemčijo in Jugoslavijo žc delj časa. Vaš dopisnik je v položaju, da poda še sledeče verodostojne podatke, ki izpolnjujejo vesti, katere je svoje dni -Slovenec že priobčil in po katerih sta kraljevina Jugoslavija in Nemčija pripravljeni, da skušala na za obe slrani zadovoljiv način rešiti vprašanje nemških repara-cijskih plačil, ki so po Ilooverjevem moratoriju odpadla. Tukajšnje ministrstvo za narodno prehrano že delj časa pretresa načrte, kako bi se mogel /.višati uvoz nekaterih jugoslovanskih poljedelskih pridelkov, ne da bi se s tem nemško ljudstvo izpostavilo nevarnosti, da bi jugoslovanski uvoz škodljivo vplival na domače cene. katere so sedaj nekoliko višje od jugoslovanskih. Ministrstvo za prehrano je po daljšem študiju prišlo do prepričanja, da bi se nakup teli pridelkov dal organizirali na podlagi izmenjave z nemškimi industrijskimi izdelki. Za to vprašanje so se pričeli interesira-li posebno zastopniki ležke industrije, ki stojijo blizu gori imenovanemu časopisu in bi ludi svoj trg razširili proti jugovzhodu osohito kar se tiče razprodaje poljedelskih strojev. Nemška težka induslrija je poslala tudi svoje zastopnike v Belgrad. da tam razčistijo teren in da se razgledajo. na katerem polju bi nemška industrija najbolj in najlažje prosperirala. V Belgrad sta odpotovali dve skupini strokovnjakov in sicer zastopniki tako z.vane Ma-schinenbank . ki si je stavila posebno nalogo, da fiuansira večje industrijske nabave za inozemstvo ler jih nato porazdeljuje med nemško industrijo, in zastopniki zveze nemških veletrgovcev z živili, ki imajo tesne zveze z ministrstvom za prehrano. Po tukajšnjih informacijah naj bi se transakcija izvršila na ta način, da hi Jugoslavija zaenkrat plačala nemške industrijske dobave z državnimi lxmi. ki bi se poleni polagoma med letom amortizirali 7. našim žitnim uvozom v Nemčijo. V Berlinu so na merodajnih mestih prepričani, da je to zdrava podlaga z.a sporazum in z gotovostjo pričakujejo. da bodo imenovane delegacije sporazum ludi dosegle, ki bo dal razmaha tako jugoslovanskemu žilnemu uvozu v Nemčijo, kakor ludi nemškemu industrijskemu uvozu v Jugoslavijo. V z vez.: s tem: pogajanji, kalere podpirajo vladni krogi z vse vnemo. «e mora opozorili šc na druga priza- za katere so, kakor znano, vncicni v državni proračun odgovarjajoči krediti. 1 o jc velika številka, tem pomembnejša, ker pomeni ne samo /manjšanje odtoka deviz v prihodnjih mesecih, nego tudi proračunsko olajšanje. Drugo veliko vprašanje, ki smo ga pri tej priliki načeli in pretresali, ie zboljšanje naših trgovinskih odnošajev s Francijo, ki bi vsck.iko izdatno doprineslo k olajšanju našega deviznega položaja.• Tudi v tem vprašanju so francoski rnero-dajni krogi pokazali veliko razumevanje in sprejeli pre.dloženi jim načrt, ki ga bo treba v podrobnostih se izdelati, o povečanju na-ega izvoza v Francijo, zlasli izvoza živine in lesa. N.i podlagi sklenjenegla sporazuma z. zastopnikoma francoske vlade llcrriotom in finančnim ministrom Germain-Martinom bo naša vlada takoj začela i/delovati podroben in izčrpen elaborat o tem vprašanju. Ob sklepu naj mi bo dovoljeno naglasiti. da so gori navedeni rezultati glede na obstoječe gospodarske in finančne razmere tisto, kar smo nameravali doseči, da so torej ugodni in da bodo brez dvoma imeli koristno reperkusijo na na. splošni finančni in posebno devi/ni položaj. To bo občutila tudi Narodna banka, ki bo v bodoče mogla izdatneje zadostili deviznim potrebam našega gospodarstva. Pripominjam, da je pri mojem bivanju v Parizu in pri teh razgovorih izredno dosti in uspe no sodeloval kr. poslanik dr. Miroslav Spalajkovič. in Nemčija h trgovskim pogajanjem devanja. ki so finančno nekoliko slabejša. toda ki imajo isli cilj. Neiiiško-jugoslovansko društvo namreč. ki obstoja v Essenu. se od svoje strani zelo trudi, da bi uspelo plasiranje nekaterih strojnih izdelkov na jugoslovanskem Irgu in se je na drugi strani obvezalo, da posreduje v zameno pri nemških trgovcih 7. živili v prilog jugoslovanskega žita. lz navedenih dejstev se vidi. da se tudi sedanja nemška vlada trudi, da bo nadaljevala svojo trgovinsko poliliko na evropskem vzhodu. Sedanja nemška vlada je v vidiki meri tudi predstavnica nemške težke industrije, zato je naravno, da se od vseh slrani dela za razmah in izvoz nemških industrijskih izdelkov na vzhod in jugovzhod Evrope. ///V« perilo !"-ker je vedno oprano z Gazelo ! TERPENTIN0V0 - MILO CAZEUO Kulturni boj v Mehiki in njegovi nauki Preganjanje katoličanov v Mehiki po tolikih letih, kar divja v tej nesrečni deželi kulturni boj. ni prenehalo, niti se omililo, ampak le narašča. Zastonj se je pretežna večina mehiškega naroda izjavila za katoliško vero in dokazala, da ji hoče ostati zvesta do konca; zastonj so se škofje pokazali konciliantne do skrajne meje, zato da bi ne bili verniki oropani bogoslužja — mehiški antiklerikalizem, ki je popolnoma pod vplivom frama-sonskih in boljševiških idej, se ne da potolažiti. Mehiško frainasonstvo se ne zadovoljuje s tem, da bi Cerkev bila popolnoma podložna državi, ampak stremi za tem, da bi jo po rpskih metodah popolnoma izbrisalo tako iz javnega življenja, kakor iz srca vsakega posameznika; zato se v šoli uporabljajo za osmešenje in izkoreninjenje vere iste me-iode, kakor v Rusiji iti če mehiško svobodomisel-stvo še ni doseglo tistih rezultatov, kakor so jih dosegli boljševiki, je to pripisati samo nepremagljivemu odporu katoliškega ljudstva. Vladni krogi, ki s sveto stolico niso v izrecnem bojnem stanju, ampak hlinijo svoje vrste prijateljstvo in toleranco , se poslužujejo v svoje proti-cerkvene namene predvsem one določbe ustave, ki dovoljuje vsaki federalni državi, da omeji število duhovščine po dejanskih potrebah dušnega pastir-stva, ki jih seveda samovoljno presoja vsak guverner sam. Bati se je, da se ne bi ta postava v kratkem primeuila od vseh zveznih držav. Kako samovoljno se ta postava printenjuje v onih državah, ki so jo ie sprejele, dokazujejo vsi tozadevni primeri. Tako n. pr. so v državi llidalgo reducirali število duhovnikov ua enega v vsaki ubčiui. So pa bbčine v tej državi ogromne in obsega marsikatera občina tolik teritorij, kakor vsa dravska banovina. V državi Mehiko je število duhovnikov reducirano od 150 ua M. Država Vera Cruz, ki stoji na čelu preganjalk Cerkve, ne šteje skoraj nobenega duhovnika več. V državi Guana-juato je bil guverner takoj odstuvljen, ker se je branil izvršiti zahtevo narodne revolucionarne stranke, da se mora število duhovščine reducirati na 25, čeprav šteje ta država nad 1 milijon prebivalcev. Najhujši pa je položaj v državi Michoacan, kjer so letošnjega leta uveljavili zakon, ki ne reducira samo število duhovščine, ampak naravnost posega v bistveno organizacijo Cerkve kot take, k čemur nobena federalna vlada ni upravičena, zakaj, ko je predsednik Porles Gll po dobi preganjanja pod Callesom sklenil s sveto stolico modus .ivendi, je pripoznnl tudi cerkveno hierarhijo, t. j. škofe, ki imajo edini pravico postavljati duhovnike in jim podeljevati pravo dušnega pastirovanja. V državi Michoacan pa niso samo reducirali števila duhovnikov na enega na celih 33.000 prebivalcev, in sicer tako, da ne morejo pastirovali več kot trije Juhovniki v vsakem izmed 11 okrajev te ogromne države, ampak nočejo tudi ne priznali nobenega Šolski iond Belgrad, julija. AA. Minister za trgo-tino iu industrijo je na midlugi čl. 42 zakona o srednjih trgovskih šolali predpisal pravilnik Šolskega londa. Po tem pravilniku se mora na vsaki srednji trgovski šoli ustanoviti šolski fond. i/ čigar sredstev se bodo |>odpirali siromašni učenci, nabavljala sredstvu za dijaške vaje, knjige za dijaške knjižnice in dajale jxxl4»ore /a dijaška potovanju siromašnim učencem, skratka pokrivali izdatki, ki jim je namen jmj-speševati pouk in zboljšati higijensko razmere na šolah. Iond in njegovo imetje 1k> upravljal profesorski -vet preko upravnega odbora fonda. Profesorski svet bo skrbel /a povečanje dohodkov in zn njihovo uporabo. \ začetku vsakega šolskega leta izvoli profesorski svet upravni odbor, tajnik vodi \so korespondenco, ki jo podpisuje ravnatelj šole kot predsednik fondu. Vojni ukaz Belgrad, 30. julija. 1. Za veterinarja v 20. artilerijskem polku je imenovan veterinarski poročnik Zvonimir Strunjak. Na službo v garnizijski odsek pri ekonomskem oddelku vojnega ministrstva je postavljen vojni uradnik 1. razreda Edvard Godec. Za vršilca dolžnosti intendanta poveljstva bosanske divizijske oblasti je imenovan nižji vojni uradnik 3. stopnje Ivan Krečin, za vršilca dolžnosti intendanta poveljstva savske divizijske oblasti je imenovan nižji vojni uradnik Mirko Plaveč, za vršilca dolžnosti intendanta poveljstva dravske divizijske oblasti je imenovan pehotni kapetan 2. stopnje Rudolf Hvala, za vršilca dolžnosti intendanta poveljstva v Boki Kotorski je imenovan nižji vojni uradnik Edvard Čerman, za vršilca kontrolorja poveljstva donavske divizijske oblasti je imenovan nižji vojni uradnik Valentin Kurent, za vršilca poveljstva potijske divizijske oblasti je imenovan nižji vojni uradnik Franc Rus, za vršilca dolžnosti kontrolorja zetske divizijske oblasti je imenovan n\žji vojni uradnik Deželak Franjo, za kontrolorja poveljstva moravske divizijske oblasti je imenovan nižji vojni kontrolor 1. razreda Dre-renkar Štefan, za vršilca dolžnosti kontrolorja le-tlsko tehničnega zavoda je imenovan nižji vojni jradnik Čerin Jaroslav. Drobne vesli Zagreb. 30. jul. ž. Stavka tipografov v Zagreba p. je danes končana. Delodajalci kakor tudi delojemalci so nekoliko popustili ter našli srednjo pot za sporazum. V ponedeljek se prične zopet v vseh zagrebških tiskarnah z rednim delom. »Jutranji list« je tudi danes izšel z dveurno zamudo. Zitgreb, 30. jul. ž. Društvo Fruška gorac iz Novega Sada in »Putnik iz Belgrada sta prosila prometno ministrstvo, da dovoli jiosebni izletniški vlak na Bled in v Bohinjsko Bistrico. Ta vlak bo čakal 12 dni na Bledu in se bo vrnil v torek 7. avgusta v Belgrad. Belgrad, 30. julija. AA. 33, redni sestanek senata je napovedan na dan 6. avgusta ob 11 dopoldne z dnevnim redom: Določitev dnevnega reda, Belgrad, 30, julija. AA. Na podlagi odloka kmetijskega ministra, ki sta ga odobrila tudi ministrski svet in glavna kontrola, je nakazana kmetijski fakulteti v Zagrebu preko Državne tlipote-karne banke vsota treh milijonov Din za gradnjo fakulteta in laboratorija. ,, škofa, nobenega dekana niti kakršnegakoli drugega cerkvenega predstojnika, ki bi imel tem duhovnikom kaj zapovedovati, temveč pripoznavajo samo tistega dušnega pastirja, ki ga občinska oblast santa registrira in na svojem teritoriju dopušča. Sicer pa so pravice tudi teh duhovnikov skrajno omejene. Noben duhovnik nc more niti v slučaju skrajne potrebe izvrševati svojega poslanstva izven rajona, ki se mu določi. Sveta opravila more opravljati samo med štirimi cerkvenimi zidovi in ne sme stanovati v župnišČih, ki jih je država po-državila v druge namene. Mehiški nadškof in apostolski delegat tnons. Ruiz kakor tudi ostali škofje so proti tej postavi, ki bije v obraz obstoječi ustavi, odločno protestirali. Nadškof ^povdarja, da ustava sama priznava, da nima nobene pravice, dn se vmešava v notranjo upravo Cerkve. Čeprav ustava ne priznava javnopravnega jioložaja Cerkvi, ji vendar ne zabranjuje da ima svojo lastno konstitueijo. Proti duhu ustave je ludi, Če se število duhovščine reducira, neoziraje se ua resnične krajevne potrebe. Če ima 1 milijon katoliških prebivalcev le 33 duhovnikov, je jasno, da je na ta način katoličanom onemogočeno vršiti verske dolžnosti, kakor imajo pravico po čl. 21 ustave. Ustava tudi zabranjuje, da bi občina ali katerakoli druga civilna oblast registrirala in nastavljala duhovnika, ki ni v to pooblaščen ml svojega škofa. Tudi je popolnoma protiustavno, če si federalne države lastijo pravico, da omejujejo lokalni delokrog duhovnika iu si sploh prisvajajo pravice, katere ima samo škof. Čeprav se zdi, da naši protesti ne bodo imeli uspeha, naše pravice ostanejo večno, in čeprav se kršijo, bo prišel dan, ko bodo zopet priznane,« zaključuje nadškof svojo okrožnico. Razvoj dogodkov v Mehiki je iako poučen. Najprej nas mehiške razmere uče, da je borba za svobodo vere in Cerkve povsod najhujše otežko-čena, kjer katoličani nimajo postaviti svojim nasprotnikom nasproti ničesar drugega, nego svoje osebno versko prepričanje in pobožnost. Edino sredstvo za obrambo verskih iu moralnih dobrin katoličanstva je trdna religiozno-kulturna organizacija, ki si zna v javnem življenju priboriti primeren vpliv iu mesto. Drugi nauk je ta. da se tako zvano svobodomiselstvo nikjer in v nobenem oziru ne menja, ampak da je njegova lako zv.ina tolerantnost samo krinka, katero si frainasonstvo nadeva, kadar mu to kaže; če se razmere zopet obrnejo antikatoliškim elementom v prid, poleni se krinka sname. Končno pa se iz mehiških dogodkov razvidi, da se katoličani ne smejo nikoli zanašati na to, da bi tako zvani antiklerikalni režimi spoštovali v verskem oziru ustavo ali postave, ki so jih sami sklenili; vsaka ustava ali postava, kolikor se tiče vere in Cerkve, se brez pomislekov vesti krši ali lokavo obide, če ima režim moč in prepričanje, da ga dejansko nihče ne bo mogel ovirati v njegovih protiverskih naklepih. Socialna prizadevanja fašizma Pred veliko agrarno reformo v Italiji Rim, 29. julija. Fašizem si je sedaj stavil za nalogo, da reši agrarno vprašanje, ki tvori že stoletja in stoletja najtežavnejši problem Italije. V Italiji obstoja zlasti na jugu še v veliki meri latifundizem, t. j. veleposestnik prepušča obdelovanje svojih obsežnih zemljišč najemniku, kateremu navadno prepušča polovico pridelkov (lako zvuna • mezzadria«), najemnik pa obdeluje zemljo s kmetskimi delavci, s katerimi sklepa kontrakte. Ta sistem ima zelo slabe posledice tako za produkcijo, kakor za moralo in državno zavest. Masa kmetskih delavcev v Italiji je izredno velika, ne biva pa na posameznih posestvih, ki so razkropljena v južni Italiji, posebno v Apuliji po ogromnem prostoru, ampak se drenjajo v velikih, mestom podobnih seliščih, od koder hodijo na delo kakor industrijski delavci. Ta nomadizem pospešuje seveda revolucionarno in anarhistične ideje in človeka odtujuje zemlji, katero obdeluje brez ljubezni kakor stroj. Sodobna gospodarska kriza, kakor tudi slabe izkušnje v Ameriki, kjer je pretirana industriali- zacija in urbanizacija obogatila samo tenko plavt prebivalstva, ogromno množico pa osiromašila in demoralizirala, je imela za posledico ojačenje sta-novsko-socialističnih teženj fašizma. 28. t. m. se je zbral v Rimu narodni svet zveze kmetskih sindikatov, ki je sklenil resolucijo, da naj se mezdno kmetsko delavstvo odpravi in da naj kmetski delavci ostanejo soudeležniki kmetske produkcije, ter naj se iz mest in večjih selišč preselijo na zemljo oziroma na dvor, na katerem delajo, da tam postanejo pravi člani družine. Njihovo razmerje do najemnika naj bi bilo podobno razmerju, ki vlada med najemnikom in veleposestnikom, to se pravi, da bi bili deležni primernega dela pridobljenih produktov. Na ta način bi se ne dvignila samo produkcija kot taka, ampak bi se velik razred nomadov izpremenil v pravi stan človeške družbe. Glavnega problema, odprave veleposestniškega razreda, kojega zemlja, ki je sam ne obdeluje, bi morala pripasti dosedanjemu najemniku (proti odškodnini seveda), se pa fašizem še ne upa lotiti. Šele to bi pomenilo temeljito reformo italijanskega agrarnega vprašanja, kakor jo je imel na programu Partito popolore (Ljudska stranka). Francijo skrbijo njeni dolgovi v Ameriki Otvoritev romunskega parlamenta Bukarešt, 30. jul. tg. Danes dopoldne je bila svečana otvoritev novo izvoljenega parlamenta. Prvi so se pojavili v parlamentu poslanci železne garde, pod vodstvom Codreanuja v narodnih nošah. Seje se niso udeležili staroliberalci pod vodstvom Duce in pa socialni demokratje, general Avarescu sc je opravičil. Kralj jo prečital prestol-ni govor, v katerem je povdarj.il strogo zakonski potek volitev. Romunija je zaprosila pomoč iu sodelovanje Društva narodov, da se država' gospodarsko in financielno zopet dvigne. Najvažnejša vprašanja dneva bo rešila ona vlada, ki bo sestavljena v novem parlamentu. Romunska zunanja politika sloni na veliki ljubezni do miru in na spoštovanju mednarodnih pogodb, na prijateljskih odnošajih in na zvezah s sosednimi državami, posebno pa na sodelovanju z Društvom narodov. Zopet velik mezdni spor v Angliji London, 30. julija. V velikem predilniškem rajonu Lancashire je izbruhnila ogromna mezdna borba med delavci in delodajalci. Najprej je moralo zapreti svoje delavnice 60 predilnic v Burn-leyu, nato pa so se zaprla vrata 9 predilnic v bližnjih okrajih. Število stavkujočih znaša danes okoli 30.000. V Burnleyu dela od 25.000 delavcev samo 20, in ker so stavkujoči večinoma odšli na deželo, je mesto popolnoma zapuščeno. V okraju Blakburn dela od 70 tovarn še vedno 60, toda pri mezdah, ki so reducirane od 6.50 do 12.50%. Tudi v Great Harvvoodu in Rishtonu so delavci sprejeli delo pod slabšimi pogoji. Toda gibanje, ki gre za splošno stavko, zajema vedno večji razmah. Strokovna zveza predilničarjev lancashirskega okraja je napovedala prihodnjo sredp izredno skupščino v Manchestru, kjer se bo sklepalo o vprašanju mezd. Ker ni niti malo verjetno, da bi delavci sprejeli znižanje, se je bati, da bo prihodnji teden stavkalo nad 200.000 predilničarjev. Ta stavka seveda zelo škodljivo vpliva na angleško trgovino, koje najvišja postavka je eksport manu-fakture, proti kateremu pa se dviga vedno večja konkurenca drugih držav. Na vsak način bo morala intervenirati država, da se la veliki spor kolikor toliko zadovoljivo reši. Konferenca v Ottawi London, 30. jul. Ig. Splošno smatrajo, da bo 12. avgust zaključek konference v Ottavvi. Njen naslednik bo stalen gospodarski odbor v Londonu pod predsedstvom člana iz dominijonov, ki bo uravnaval carinske politične odnošaje med domini-joni in dominijoni ter Anglijo. Včerajšnja jirva razprava o vprašanju valute ni prišla preko splošnih ugotovitev. Zakladui kancler je sporočil namero Anglije, vrniti se k zlatemu standardu. Južna Afrika je edini dominijon, ki podpira takojšnjo vrnitev k zlati pariteti. Indija se boji propada ru-pije, ako se ne doseže temeljila finančna reforma. Kanada ni zainteresirana na reformi valute, Avstralija pa želi tako reformo, ki bi se razprostirala preko celega empjra, Dunajska vremenska napoved: Pričakuje se i daljša doba vročine. Washington, 30. junija. Tukaj se je zadnje dni razširila vest, da namerava francoski minister financ Germain Martin podati demisijo in iti za poslanika v VVashington, da zamenja sedanjega poslanika, znanega pisatelja Claudeki. Germaiu Martina pa naj bi kot finančnega ministra nadomestil senator Cheron. Izve se, da la vest ne odgovarja resnici, da pa ima neko podlago. Germain Martin po vsej jiriliki ostal finančni minister, bo pa najbrže od-potoval kot izreden odposlanec v \Vashington, da začne z ameriško vlado pogajanja o vojnem dolgu. Takega odposlanca bo francoska vlada poslala istočasno tudi v London z enako nalogo, ker je odplačevanje vojnega dolga Anglije Ameriki v bistveni zvezi z dolgom, ki ga je najela Francija med vojno v Londonu. Meseca decembra poteče namreč Hooverjev moratorij iu bo takrat treba zopet odplačevati Vilnl Vodnšek: Nedeljske misli Danes bi rad dni tvojim mislim drug naslov. Nočem namreč, da bi bile samo kol nedeljsko pismo, ki 0rdre; poroča z rezervo, da namerava Herriot podati ostavko na mesto ministrskega predsednika in obdržati le zunanje ministrstvo. V lem slučaju bi sestavila vlado Chcaulcmps ali Caillaux. Belgrad, 30. jul. 1. Snoči je odpotovala večja skupina delavskih otrok, po večini sirot iz Belgrada v Vojni k, kjer bodo preživeli počitnice in kjer je zanje najlepše preskrbljeno, tako za udobnost kakor tudi za prehrano. Prometno ministrstvo je dovolilo brezplačno vožnjo, belgrajska občina pa je preskrbela denarna sredstva s katerimi se bodo plačali stroški oskrbe v Vojniku. Riga, 30. julija. AA. Iz Moskve poročajo: Podpisovanje sovjetskega posojila, ki se je začelo 20, t. m., je doseglo samo 77% celotnega zneska. + V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi v boljše življenje našega preljubega očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka, gospoda nadrevidenta drž. železnice ▼ pokoju Predragi je zatisnil svoje trudne oči v soboto 30. julija po mučni bolezni, v 86. letu, večkrat previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek 1. avgusta ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Vodmatska ulica št. 14, na pokopališče k Sv. Križu. Moste pri Ljubljani, 30, julija 1932. Ivo, Franc in Mimi Valentin roj. Tejkal in ostali sorodniki. Pogrebni zavod Gajšek, Ljubljana. Nosorogovi ostanki v Dolarjevi jami Ljubljana, 30. julija. Dne 3. julija je odkril g. Ivan Dolar, desin-lektor pri okrajnem načolstv u v Logatcu, nedaleč od Kališ pri Logatcu doslej ie neznano jamo. Ker je navdušen jamar, se je z ostalo družbo, ki ga je spremljala, spustil vanjo ter jo pričel raziskovali. Dognal je, »da se jama v globini 7 m cepi v dva rova. Levi rov je okrašen z jako lepimi kapniškimi tvorbami, medtem ko desni ne kaže na prvi pogled nikaklh zanimivosti. Pri iskanju, kje bi se slednji rov, ki jc sam na sebi razmeroma majhen (Oni je dolg i li komaj '2 ni širok), nadaljeval, je opazil na nekem mestu, da štrli iz ilovice na tleh konica neke kosti. Previdno je začel kopati in pokazal se mu je dobro ohranjen zob. Vo.s presenečen je začel kopati okoli onega mesta ter izvle!-el še nekaj zob iu precejšen del kosti. Pri tem kopanju so se nenadoma vdrla tla in pokazala se je nova odprtina, ki je vodila v še nekoliko manjši spodnji rov. O najdbi je tivkoj obvestil Narodni muzej v Ljubljani s prošnjo, da mu sporoči, kateri živali pripadajo, oziroma so pripadali najdeni zobje. Ko je bilo Društvo za raziskavanje jam obveščeno o tej zanimivi najdbi, je takoj odposlalo ekspedicijo, da si ogleda jamo, jo izmeri in pripravi vse potrebno za poznejše sistematično izkopavanje. V ponedeljek 23. julija, ko so bile. vse priprave končane. je napotila ekspedicija vnovič na lice mesta ler pričela z izkopavanjem, ki je trajalo štiri dni. Kopali so z vso previdnostjo, preiskali vsak kos ilov ice posebej ter vsako najdbo točno zarisali v že pripravljene načrte. Ilovica je povprečno 1 m debela. Do globine pol do tričetrt metra jo še precej čista, nato pa jo pomešana z gruščem in odbitimi kapniki, nakar slede večje skale. Pod njimi si: je na več mestih pokazala odprtina, ki je vodila v spodnji rov. V zgornjem delu do globine 10 do 15cm je ilovica zelo mastna, radi česar je bilo pre-iskavanje v teh plasteh izredno otežkočeno. V uiž-jih plasleh je bila že precej prhka, mestoma pa celo skrilava. da se je dala odločiti v tanke ploščice. Največ kosti smo dobili v gornjih plasteh povprečno do 20 eni globine. Navzdol so bile čedalje bolj redke. V globini 45 cm smo ugotovili najgloblje ležišče leh ko.sli. Najštevilnejše so bile kosti v skrajnem koncu rova. proti izhodu jame pa so bile vedno redkejše. Prav presenetilo pa nas je dejstvo, da smo našli kosti tudi v strni rova v višini 2.80 m od tal, nedvomen dokaz, da nosorog ni padel skozi sedanjo odprtino v jamo, ki je komaj tolikšna, da se lahko človek splazi skozi njo. temveč skozi drugo, mnogo večjo, ki se jo nahajala tik nad nosorogovim rovom in ki je sedaj ca 2 m na debelo zadelana z ogromnimi skalami. Vsega skupaj smo dobili 14 zob (vstevši prvo najdbo g. Dolarja), med temi dva samo z zunanjo steno, dalje 2 vretenci ter več ostalih kosti, ki pa so večinoma vse zdrobljene, kar nam priča, da srno imeli pred seboj že sekundarno ležišče. Poleg tega smo odkopali ludi nebroj kosti raznih manjših živali, nekaj polžev, v globini 1.10 m pa razmeroma dobro ohranjene rastlinske ostanke. Prihodnje dni se bo začelo s poskusnim odkopavanjeni v sosednjem, to je levem rovu. zlasti pa bo razširjen dohod iz nosorogovega rova v spodnjega in prebit strop nad uosorogovim rovom, kjer upamo dobili še uadaljnje kosti, ki jih sedaj -e pogrešamo. Obenem pa bo s prebitjem stropa mnogo lažji dostop c jamo, kakor je bil doslej. Podrobnejše poročilo o tej najdbi bo objavljeno v strokovnih revijah. Dr. I. TL Ženski grob v „Dolini kraljev" Dr. Valiceva odkritja v južnosrbshem Trebeništu Belgrad, 26. julija. Žo prvo odkritje vseučiliškega profesorja in znanega slarinoslovca g. dr. Nikolc Vulifa iz leta 1930. na ozemlju Trebeništn blizu Ohrida v južni Srbiji je vzbudilo pri domačih, še bolj pa pri inozemskih, zlasti angleških in nemških arheologih, splošno pozornost. Cela vrsta nemških in angleških učenjakov jo radi bogate najdbe, g. dr. Vuliča obiskala našo državo, da si ogledajo predzgodovinska ozemlje in izkopane zlate predmete, (i. dr. Vulič je inozemstvo zelo dobro informiral o pomembnosti in arheološki vrednosti izkopanih predmetov s svojo obsežno, v nemščini pisano monografijo, opremljeno s številnimi slikami. Tudi prva belgiajska arheološka razstava je precej pripomogla k pravilnemu razumevanju in ceni dragocenih izkopin. Sedaj pa nas je stari arheolog drugič in še bolj presenetil. Včeraj je prispela iz Ohrida prva, čisto kralka vest, da sc jc dr. Vuliču posrečilo odkriti na znanem trebeniškem predzgodovinskeni najdišču nov z zlatimi predmeti napolnjen grob. Dane« morem že obširneje poročati o cpohalni najdbi, ker so znane žc posameznosti in imam pri roki opis izkopanih predmetov. O. dr. Vulič jc pred nekaj dnc\ i v spremstvu kustosa belgrajskega muzeja g. Kokiča odšel v Tre-benište. da bi nadaljeval z odkopavanjem na mestu. kjer je že doslej več let v poletnih mesecih raziskoval. V takozvanj r-Dolini kraljev-:, kakor so to ozemlje nazvali, je začel z večjim številom delavcev in bil zelo srečen. Žc |*> nekajurnem kopanju so delavci zadeli na sumijiv teren. Nastopila sta oba arheologa in odkritje je bilo Iu. Odkopala sta vrsto zlatih, srebrnih, bakrenih in železnih predmetov, ki datirajo približno iz 5. stoletja pred Evharistična prireditev za drkanijo Noto m rs t o bo v soboto. 27. in nedeljo. 28 avgusta. Glavne točke sporeda so: celonočno češčenjp sv. ItcS. Telesa in polnočna maša v kapiteljski cerkvi v noči od sobote na nedeljo zjutraj, ler procesija s sv. ReS. Telesom v nedeljo dopoldne. Po procesiji na prostoru pred kapiteljskim župniščem zadnji nagovor, posvetitev presv. Srcu Jezus, in blagoslov z Najsvetejšim, nato razhod. 7O letnica Slomškove smrti Maribor, 28. julija. Dne 24. septembra poteče 70 let, odkar je zatoni) oči k smrtnemu spanju naš veliki škof Slomšek. V počastitev Slomškovega spomina se vršijo in sc šc bodo vršile razne, proslave. Prosvetni zvezi v Ljubljani in Mariboru lesket. odbor K. A. v Mariboru so zamislili za 14. in 15. avgust v Mariboru veliko vseslovensko Slomškovo proslavo. Priprave so bilo že v teku, pojavile pa so se ovire, radi katerih se je morala misel na to veliko proslavo opustiti. Namesto omenjene proslavo se bo priredila po vseh župnijah lavantinske škofije (in morda tudi ljubljanske) tekom meseca septembra Slomškova nedelja. Program za to prireditev je v glavnem že izdelan in ga bo škofijski odbor K. A. v kratkem razposlal v vse župnije. Slomškova nedelja bo še večjega pomena, kakor bi bila proslavil v Mariboru, ker se jc bo lahko udeležilo vse ljud-slv o, medtem ko bi v Maribor prišlo le nekaj tisoč ljudi. Razen te nedelje sc prirejajo ponekod druge pokrajinske Slomškove proslave. Tako proslavo «o priredila dekleta šmarske dekanije v Šmarju pri Jelšah. Dekleta Savinjske doline jo bodo priredile dne 7. avgusta v Nazarju. V Mariboru pa se bo vršila meseca septembra velika cerkvena prireditev v obliki misijona. Prepričani smo. da bodo Slomšekovc prireditve mnogo pripomogle k poglobitvi verske in narodne zavesti. Taka poglobitev nam je v teh časih niaterielne in duševne krize zelo potrebna. Slomškov duh bo moral prepojili vse naše življenje. zlasli v onih vrstah, kjer zamira verska zavest. Dajte lačnim jesti! Trbovlje, 30. julija. Prehranjevalni odbor jo na svoji seji zadnjo soboto sklpnil odpreti v septembru kuhinjo za brezposelne. Zaenkrat, je določeuo. da se bo dalo 100 kosil na dan brezplačno. Knezoškofijski ordinarial v Mariboru je sporočil tuk. župnemu uradu, da bo priporočil vsem župnijam, naj zbirajo živež za brezposelne delavce v smislu dojiisa g. župnika Oašpariča. Ako želite svojo hčerko H* dobro trgovsko izobrazili, ledaj lo vpiiife v O'r.i/dov učni avoil (prej OSrtucrjcv leča j). Prvovrstna učna metoda — radi ■ga izvrstni učni uspehi. Sprejema sanio dekleta. Vpisovati ie 'J, in 3. avgust:! od 8.—II. in 'J,—5, ure. Kristusom. Zanimivo ia se letos odkriti grob razlikuje od prejšnjih na tem mestu. Kakor znano, so med svetovno vojno Bolgari tu odkrili večje število dragocenih grobov, ki so po mnenju strokovnjakov bilj vojaški (seveda ne navadnih vojakov, ker je bilo zelo mnogo dragocenosli v njih). Letos odkriti grob pa se v marsičem razlikuje od onih. V njem dr. Vulič ni našel nobenega orožja, ki je sicer v vseh drugih bilo. Kakor v drugih grobovih, je tudi v tem odkrita zlata obrazna ma>ka. srebrna krsta, večje število srebrnih igel. nekaj srebrnih zapestnic s kačjo glavo, trinožnik, dvoje izredno finih in v divni ornamentiki izdelanih držajev (zlato), posodica za dišave z oruamenti (zlalo). dva krožna zlata uhana iu trije manjši, s konci v obliki cvetličnega popka, nekaj večjih bakrenih posod, am-fora s štirimi držaji, izmeri katerih sta dva okrašena z levjo glavo, dva pa s šapo. posoda iz gline, manjša dvodržajna amfora iz izredno pestrega bar-vanega stekla (rahlo vijolična) in dvoje železnih predmetov, lopata in klešče, ki sta pa oba ogromnih dimenzij (okrog t m). Za kaj sta služila, je še kar nejasno. Zanimivo je omeniti, da tovrstnih predmetov iz železa v doslej odkritih grobovih v | Dolini kraljev ni bilo. Pred dnevi odkrili grob se tudi po smeri, v | kateri je truplo ležalo, razlikuje od drugih. Dočim : so bile v dosedanjih glave obrnjene vedno proti vzhodu, je bilo tu ravno narobe in jc glava ležala v zahodni smeri. Iz lega in pa ker v grobu ni nobenega orožja, sklepa g. Vulič, da je v novoodkri-tem grobu bila pokopana bogata ženska oseba. Zelo verjetno je. da bo g. Vulič še letos iztienadil znanstvenike s kakim novim odkritjem. Sfara mamica pripoveduje Celje. 30. julija. Dne 24. avg. 1846 je rodila žena žalskega gostilničarja Kberla ljub ko hčerkico Anico, ju-bilanlko, ki jo obhajala v nedeljo 86 lctnico. Večji del svoje mladosti je žrtvovala težkemu poljskemu delu in tla-čanslvu, ki je prav tisle dni preživljalo svoj konec. Še danes, ko vslop.i v 87. letu svoje življenjske poti. «e prav dobro spominja dni. ko je morala kot mlado dekle pomagati pri po- slavitvt mostu čez Ložnico. DopolnivSi 22. leto. je našla svojega življenjskega druga v Antonu Debeljaku, takratnemu žalskemu melnarju. Z njim je delila veselje in bridkosti zakonskega življenja in mu kot dobra krščanska žena in tnali vzgojila osem otrok. Iri sinove in pet hčera. Kakor mlad ptičji zarod so odleteli njuni otroci iz toplega domačega gnezda v svet. Dvojica izmed njih je našla svoj kruh v Kanadi, drugi pa so si ustanovili svoja lastna domača ognjišča in vzredili svoji mamici celo v rslo vnukov in vnukinj, čaka jo pa še večje veselje, vnuki iu vnukinje ji cbelajo čast prababice. Ko stopa danes v 87. leto, sp spominja polna humorja preteklih dni, plele nogavice — brez očal! — ter zabava številne obiskovalce s svojim pripovedovanjem. Ce vstopiš v krog njenih vernih |>oslu-šalcev, li prav gotovo ne uide tale zgodbica: Gospod Hugolin. graščak v Novem Celju, je obljubil Materi božji v Pctrovčab. da lioče ostati vse svoje življenje samec. V potrdilo svoje obljube ji je podaril dragocen prstan. Leta so pretekla in gospod Hugolin je našel nevesto iu jo hotel peljati pred oltar. Tedaj pa se jp spomnil svoje nekdanje obljube. Napotil se je zato v Pelrovče, da bi --i izprosil od Matere božje dovoljenje zn ženitev in da bi mu Marija obenem vrnila prstan. Ko pa je stegnil po njem svojo roko. je Marija skrčila prsi. Po tem čudežu se je graščak umaknil na svoje posestvo in kmalu nato umrl. In ko so ga hoteli pozneje proglasiti za svetnika, s0 se razmajali petrovški zvonovi sami od sobe in napolnili vso Savinjsko dolino s svojimi zvoki. To in še mnogo drugih prigodbic boš lahko slišal iz njenih ust. seveda šole poleni, ko bo sama nakrmila živino. Letos jo je našla sv. Ana med cvetjem in šopki, ki so jih prinesli od daleč in blizu njeni oiroci iri vnuki. Dan godu svoje stare mamice so odeli v veselje in smeli ler ji razveselili duha z iskrenimi čestitkami. I n ko bo jubilantinja vzela po svoji navadi -Slovenca • v roke. naj ve, da je mod cvetjem in čestitkami tudi naša želja: Dal Bog, da gredo šo nadalje Tvoji otroci po Tvoji poti — po poli ljubezni do Bogu in svojega naroda! Bog Te živi še mnogo let!« Koliko ste bolj sveži in sposobni za delo, če ste zdravi. A Vaše zdravje si ohranite najbolj s snago. Za vzdrževanje te čistote je potrebno dobro in nežno milo, katero varuje Vašo kožo in pere perilo temeljito in čisto. Uporabljajte že 80 tet poznano SCHICHTOV! scil o ZNAMKE JELEN Praznik Slovenske Krajine Danes obhaja Slovenska Krajina redek praznik: eden njenih delavcev dobi ob petdesetletnici rojr-tva uagrobni spomenik, ki je obenem prvi umetniški spomenik pri nas. To je •;• Štefan Kiiliar, ki je bil rojen 29. julija I8S2 v liratoncili blizu Beltincev. šele v 17. letu je prišel na meščansko šolo. ki jo je dovršil v dveh letih, nalo pa šc gimnazijo v Vel. Kaniži. Ko je stopil v -ombotelj-ko bogoslovje, ga je hmalu prisilila jelika. da se je vrnil domov. In tu je čakal sin rt i do 21. septembra 1915. V dobi enajstih let. ko m- ji- zdravil doma in drugod, je neumorno pisal za prav tedaj vzklile prekmurske publikacije: kalendar. Marijin list in Novine. Tu j'- objavil dolgo vrsto narodnih pesmi iu pripovedk ter prevodov. Tako je bil eden najpomembnejših gojiteljcv našega -dovenskega tiska I istega časa. S posebno vnemo je na pobudo prof. K. šlrek-Ija zbiral doma ljudske pesmi, ki jiii je prof. Stre-kelj objavil v svoji zbirki, dalje najrazličnejše pripovedke, legende vraže iu jezikovno blago, kar je potem Štrekelj objavil v Casopi-u za zgodovino in narodopisje v letih 1910 II. Večinoma je lo Narodno blago vogrskih Slovencev zapisano v fonetični transkripciji, laku da ima tudi svojo jezikovno vrednost. Tako jo Kiiliar zbral v glavnem vse, kar ima zlasti dolnji del Slovenske Krajine -ličnega narodopisnega gradiva. Že s tem svojim delom je prinašal v času, ko je bila njegova oži a domovina pod madjarsko vlado, najlepši dokaz, za sorodstvo narodne duše na obeh straneh Mure. Štefan Kiiliar je bil iskreno prepričan Slovenec, ki je veroval v o-v obojen je in združenje vseh Slovencev. Bil je v stikih s slovenskimi listi onstran Mure ter dopisoval z raznimi inteli-genti, da jih jo --oznanjal s položajem svoje krajine. To svoje slovensko prepričanje je kazal, kolikor je bilo mogoče, v svojih -spi.-ili. zlasti pa ga je širil med svojimi znanci. Tako je bil ludi Kiiliar z ostalimi narodno zavednimi inlcligeiiti liha duševna vez med Slovensko Krajino in o.-lalo Slovenijo. To so biii čuvarji narodnega ognia v temnih časih, ki so nam s svojo zvestobo zaslužili združenje s slovenskim jedrom. Če smo postavili spomenik Štefanu Kuharju, smo hoteli s tem počastiti njegovega duha in njegovo delo. Obenem jc to ludi glasnik našo_ krajine, ki oznanjuj našo zvestobo naši narodni duši v preteklosti in sedanjosti. Oznanja naj težnjo naših najboljših mož. med katerimi je ludi Kiiliar. Za vročino Pes a ti kaj? oblecile lahne suknjiče, modne hlače motociklisti pa Bajazo obleke. — V ve liki izberi blago za turislovske obleke Najcenejša oblačilnica DRAGO S C H W A B, Ljub ljana Prvi celjski akrobati Ne, ampak nič drugega ko korenina akacije, ki jo je narava izoblikovala v čudovito podobnost s psom bernardincem. Našel jo je g. A. Gale. kolar v Krškem, pri prekopavanju vinograda. Začudi! se je čudni najdbi, vzel lega psa domov in ga poplavil doma preti hišo, kjer vzbuja pozornost mimoidočih. Raje se je celo nekdo i/, ljubljanskega muzeja zanimal zanj. Tvrdka Singerjevi šivalni stroji se je preselila v Gaievo ulico št. 3 poleg nebotičnika Poljedelski stroji in kmet Gkmin.t arail u Muireunje dcUucea Zemljevid 'poljedelskih strojev v (Dravski banovini. £egenda sedet okrajtiegd pLti>a.rstua Jla 'op HtneTon od parit povprečno poijeiiehhUi JUrrt/u. I. lir .-.V Ljubljana, 3<). julija. Kakor kaže današnji zemljevid, ima med vsemi slovenskimi okraji največ poljedeljskih strojev okraj Prevalje na Koroškem. Za njim pride gorenjski kot z Radovljico, Kranjem in Kamnikom ter ljubljanska okolica. Nekako v sredi so okraji Logatec, Litija, kjer na sto kmetij pride 11 poljedelskih strojev,ter Celje, Maribor in Slovenjgrudec. Vsi drugi štajerski in kranjski okraji pa znatno zaostajajo. Posebno izrazito dolenjski kraji imajo malo poljedelskih strojev, pa tudi štajerske Brežice so v isti vrsti. Vzrok te čudne razdelitve je tale: Na Gorenjskem je preeej razvitji tujska industrija, katera ljudem lajša nakupovanje poljedelskih strojev. Agrarna reforma v gornjegrajskem okraja »Jutro« si proti svoji navadi prizadeva dokazati, da ima po potrebi tudi srce za kmečko in delovno ljudstvo. Sodlx> o iskrenosti te vroče brige prepuščamo »Jutrovim« čitateljem. L ozi- to. da se na gornjegrajski okraj in škofijsko posestvo eden ali drugi narodni zastopnik < pomni šele ob č.^u volivnih liorb, ko ljudje tako radi zro v obljubljene, raje, hočemo -lovmski javnosti, ki se z odlikami gornje-grajskega r.kn.ja v zadnjem času podrobno seznanja, opisat- škofijsko vcleposctvo in njegov odnos M&. 3'jgSk vanja pri cerkvenem 'MSm ^ MBS narodnem petju. Še-SsmSrn le par let je g. Budili- na pri nas, pa ga cenimo in spoštujemo vsi, rtvainsedemdesetletnega moža, ki je marsikaj grenkega doživel. Saj je eden izmed onih, ki so trpeli preganjanje in nasilje fašistovskega režima. Vnet pristaš, sodelavec in ustanovitelj raznih narodnih društev in organizacij v Šturijah na Vipavskem, je kot zadnji slovenski župan trpel in delal. Bombe so mu nastavljali, grozili z orožjem, celo slavno metodo ricinovega olja, s katero so kazali nasilneži svojo premoč, je moral preizkusiti. Šele po ženini smrti je sklenil se izseliti v Jugoslavijo in je prišel za svojimi sorodniki v naše Hoče ter tu dosegel po težavah naše državljanstvo. Prisegel je 2. I. m. Vsi, ki znajo ceniti nesebično delo. spoštujejo v g. Budilini moža, dobrega in odkritega od srca, ter se veselijo njegovega odlikovanja. Najfinejše Gle&shntte-ure d.obiio se pri v F. Čuden Ljubljana, Prešernova / koles Ljubljana, 30. julija. Danes se je naš poročevalec vnovič informiral pri g. upravniku policije o poteku preiskave proti ponarejevalcem 100 in 1000 dinarskih bankovcev. G. upravnik Kerševan je zopet izjavil, da preiskava še ni zaključena, sicer pa da je javnost v bistvenem že obveščena o stvari. Včeraj smo napravili še nekaj novih preiskav, tako da smo z vso gotovostjo ugotovili, da ni šlo ven več bankovcev, kakor aretiranci sami izpovedujejo in kakor smo ludi mi ugotovili, takoj ko smo zalogo ponarejenih bankovcev zaplenili. Pozovite vse tiste, ki morda imajo še kak ponarejen stolak, naj ga takoj izroče policiji, zakaj tudi obtoženci sami izpovedujejo, komu so ponarejene stotake izročili! Število aretirancev je še vedno deveti" G. upravnik! Boste dali javnosti na razpolago kaj podrobnega o uspehih vaše preiskave? »Javnost smo v glavnem že obvestili. Morda pa , - , „ ... ., ., ,. ,.„,• , • „ vam bomo drugi teden še dali kakšno zanimivost!, I l'cS,lal v .vodo- N» VP ? so P" , t «G. upravnik! Javnost zanimajo predvsem ime » «« Pravočasno potegnil, ven. trdovratno pa je ščina. Društvo je zaprosilo za polovično vožnjo. Dobrodošli! V Ljubljana, 30. julija. Vašeani tihe vasice Slape v poljski občini so doživeli včeraj strah in razburjenje, kakršnega ta vasica še ni doživela. Že več let sem se ustavlja po zaslužku v tej mali vasici brusač brez stalnega bivališča, rojen tam nekje na Dolenjskem. Je ože-njen. Žena iu dva otroka mu sledita z ročnim vozičkom za sicer skromnim zaslužkom po svetu. Tako se je letos že drugič oglasil v tej vasi. Ker ga vaščani že poznajo, mu dajo za nekaj dni dela in jela. Prenočuje ponavadi na kakem podu. Žena in otroka mu po vasi zbirata in odnašata razna rezila. Tako se je tudi sedaj pri nekem posestniku zadržavala ta brusačeva družina že nekaj dni. Va-ščani pravijo, da je brusač tudi včasih, čeprav je bil vinjen, svoje delo vendar le dobro naredil. Tako je. bilo menda tudi včeraj, ker drugače si ne moremo razlagati njegovega obupnega dejanja. Malce vinjen je radi malenkostnih reči prišel z ženo navzkriž. Prepir in razburjenje je naraščalo, kar je moža spravilo v zmedenost in obup, da je stekel proti Ljubljanici, ki leče zu vasjo, in se Ljubljana, 30. julija. Mehaniškemu pomočniku Ivanu Lampiču s Črnuč je te dni izginilo lepo kolo iz veže vojaškega urada na Ambroževem trgu. Lampič je tatvine takoj osumil 19 letnega Stanka, ki se je tedaj siiiu-kal okoli njegovega kolesa v veži. Policija je Stanka pričela iskati in ga je stražnik res že drugi dan aretiral pri vojaškem skladišču na ljubljanskem polju. Mladi Stanko se je nekaj časa izvijal, naposled pa se je irdal in povedal, kam je spravil ukradeno knlo, namreč k svojemu prijatelju Vinku na ljubljanskem polju. Oba faniiča sta kolo skrila v drvarnico ter ga tudi že razdrla, da bi iz raznih sestavnih delov napravila čisto novo kolo, ki ga nihče ne bi spoznal za ukradeno in ki bi ga lažje rabila ali prodala. Ko je detektiv prišel z objokanim Stankom na Vinkov dom, da bi prijel še Vinka in zaplenil kolo, je za stvar zvedel prvi Vinkov oče. Mož se je zelo razburil iu pričel sina tepsli. Vinko je dobil precej gorkih okoli ušes in dobil bi jih še več, ko bi se ne. bil splašil in utekel. Kje se ie skrival čez noč in kod je blodil, ni znano. Samo lo j je znano, da ga je danes privedla na policijo sestra, vsega skesanega iu oblitega s solzami. Ko so na policiji stvar popisali in so videli, da je mladoletni Vinko pod strogim nadzorstvom, so ga izpustili, vendar bosta imela najbrže oba mladoletna ptiča opravka z mladinskim sodiščem. Kako se bo tam stvar razvila, je težko reči. Morda bo pa ta dogodek spreobrnil vsaj Vinka! na ponarejevalcev bankovcev! To bi bilo najboljše strašilo, da jih ne bi hotel kdo posnemati! Ne, imen pa ne bomo dajali v javnost! Nili drug leden ne?« Niti drug teden nel« Poročevalec se je zahvalil g. upravniku za pojasnilu in se poslovil. Naša javnost mora pa počakati, da izve imena ponarejevalcev, pač do sodne razprave. , ga pravočasno potegnili ven. Trdovratno pa je zopet skočil v vodo. Zopet so ga močne roke zgra-i bile in otele smrti. Možakar pa le ni mirovni, ko | je videl da ga v vodi ne puste, si je z ostrini re-' zilom nevarno prereznl trebuh. Poklicani okrajni zdravnik ga je obvezal in poslal v ljubljansko bolnišnico. Tako je zopet radi demona alkohola za doglcd-no dobo uničeno družinsko žitje in preživljanje revne družine. Oto riiino-ianjngnlAg ir Prag® Swalgcr L tubi to na. Beemavnovfl o teo t zopet redno ordinira od 10—12 in 3—4 Telefon št 32-19 Te efon -t. 32-19 EiT^ffiiarHt/i an^t^cDii i iruviHSM m.-TUKii Hoče Lepa in prisrčna je bila akademija pevskega in tnmburuškega, odsekn tukajšnjega prc.svelnogB Iru-šlva, ki jo je priredilo prelekio nedei.io. Vsi ;e ugajalo, pesmi iu druge glasbene točke, zliMi pa spevoigra -Srce in denar . Nastopajoči Z nama, na policijo!«' Res sta oba moška izročila mestnega uslužbenca stražniku. Stražnik pa je mesto tega seveda zapisal oba moška. Oče in siti se izgovarjata, češ, da sta se informirala na Okrožnem uradu, za katerega ie organ rubil. in lam so jima dejali, da nimajo nič terjati od njiiu ler da je bil eksekutor gotovo kak slepar. Zato sla ga tudi ovadila. Organ pa je pokazal policiji službeni nalog, s katerim je po službeni dolžnosti rubil. seveda brezuspešno. Zdi se. da bosta pri tem slučaju plačala oba nasilna moška. m p fgjr steklenice In aparati If aH za vkuhavante sadja. — Zaloga: *llu'a inlll Klein Ljubljana. Wolfova 4 © Bosanci, ki kupčujejo z ukradenim blagom. Že nekaj tednov so se razpasle v velikem obsegu tatvine na robu ljubljanskega mesta in v bližnji kmetski okolici. Prihajale so pritožbe, da tatovi kar pri belem dnevu, ko so ljudje na delu na polju, vdirajo v kmetske hiše in odnašajo vse, kar najdejo. Ne izbirajo ne med obleko, ne med posteljnino, najraje pa seveda odnesejo denar ali zlatnino. Take vlome je izvrševal vlomilec Franc Klemen, ki pa je slučajno hitro padel pravici v pest. Take vlome izvršuje še neki drugi znani vlomilec, nič manj nevaren kakor Klemen, predrzen pa še bolj in ki ga še sedaj niso dobili v roke. čeprav ga iščejo že več tednov. Take vlome pa izvršujejo tudi nekateri sumljivi potepuhi in orožništvo na Črnučah ter policija sla sedaj razkrili tako vlomilsko tolpo raznih Bosancev. Policija zaslišuje sedaj pel Bosancev, katerih sta vsaj dva vlomilca, ostali trije pa so jima pomagali, razpečevali ukradeno blacro ali ga kupovali od njih. Tolpo je izdal gramofon, ki so ga našli pri nekem mladem Bosancu. Bosanec je trdil, da ga .ie kupil na Ježici od drugega Bosanca za 80 Din. Ker je gramofon bil vreden vsaj desetkrat toliko in je bil nov, je to vzbudilo pozornost oblasti, ki so prijele mladega Bosanca, njegovega očeta in nekaj njegovih prijateljev. Pri vseh je bila hišna preiskava, ki je spravila na dan velike količine blaga, 'ako da so ga morali Bosanci sami nesli kar v vrečah in nabasanih nahrbtnikih na policijo. Na policiji pa sedaj pregledujejo vse številne ovadbe o vlomih v ljubljanski okolici, da bi ugotovili, odkod izvira to pokradeno blaso. Za era-1'iofon je policija že ugotovila, kje je bil ukraden. Dne 13. f. m. je bil namreč izvršen vlom pri Alojziju Trojanski! Zavrhom v občini Šmartno pod Šmarno goro. Vlomilci so odnesli nov gramofon Binx< več blaga za obleko, več že narejene obleke. plašče in nekaj denarja. Sedai pa je policija pri Bosancih zaplenila vse polno obleke, deloma že nošene, deloma pa še nove, vse pa iz cenenega blaga, kakor ga pač nosijo na deželi. Tu so dežni plašči, pelerine, deški jopiči, lepa čista posteljnina in podobno Policija želi. da bi se okradenci zglasili na policiji in ugotovili, ka,i je njihovo. Prileti Bosanci se izgovarjajo, da so vse to blago kupili. Vendar pa je čudno, da so kupovali le ukradeno blago, ki izvira iz teh vlomov. Dva med prijetimi Bosanci imata delo in za ta dva policija misli, da sta morda res samo kupovala blago, ostali trije pa so precej sumljivi, ker nimajo nobenega dela, in ti so najbrže vlamljali. Vseh pel Bosancev pa je doma iz cazinskega okraja v Bosni. © Danes in jutri vsi na žegnanje k Pečnikar-ju v Sv. Jakob ob Savi. Avtobus vozi vsako uro izpred mestnega doma. © Kemično Cisti obleke Šimenc, Kolodvorska "'•ra »t. 8. Bakterije žive v prahu! Radi tega ne boste kupili Vašega pudra za obraz nikoli iz odprtega soda, ker bi bilo to nehigi-jenično. Ravno tako nehigijenične so zaprašene milne luske. Te prenašajo prah in bakterije v perilo in spravljajo v nevarnost Vašo kožo. Higijenični ovoj Luxa Vas varuje od tega, ker daje poroštvo, da so nežne milne luske res Čiste in da ostanejo čiste. se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v poznanem modrem ovoju LxJ1-32 za pranje volne in 40 let v vinogradu Gospodovem Zavrču in odtlej je svojim dragim župljanom oče v pravem pomenu besede. Slavljenec je rojen dne 13. februarja 1807 v Pišecah. Od doma je prinesel Anton Podvinski odločno narodnostno in duhovno usmerjenost. Oče je bil zaveden in trd Slovenec, ki je v težkih predvojnih časih bil edini slovenski župan v brežiškem okraju, ki si je upal zavračati nemške dopise uradujoč izključno v slovenščini. Slavljenec je to svojo duhovno usmerjenost poglabljal v srednji šoli in zlasti pozneje v mariborskem bogoslovju, ki ga je dovršil s prejetim mašniškim pe-svečenjeni dne 25. julija 1892. Kaplanoval je ni Črni gori, v Sevnici ob Savi je osnoval šolsko kuhinjo, ki jo je oskrboval na lastne stroške; pozneje je kaplanoval v Slivnici pri Mariboru in bil potem beneficijat v Ptuju, odkoder je prišel za župnika na Remšnik. Tukaj je razvil slavljenec izredno živahno delovanje. Dovršil je dela pri podružnici Sv. Pankracija, oskrbel krasne nove orgle in preslikal župno cerkev. Pri njem so se zbirali in shajali vsi zavedni Slovenci iz Dravske doline. Leta 1917 je prišel za dekana nit Zavrč. Tukaj je oskrbel nove zvonove in je za nje iz lastnega založil lepe tisočake. V vsej župniji je povzdignil versko življenje polagajoč posebno važnost na vneto češčenje presv. Srca Jezusovega. Vzporedno pa gre njegovo delovanje za gospodarski in prosvetni procvit završke fare. Slavljenec slovi namreč tudi ljot vzoren ekonom, ki skrbi za povzdigo kmetijstva in vinogradništva posvečajoč svoje odlične gospodarske sposobnosti pro-spehu tamošnje Kmetijske podružnice. V znak posebnega spoštovanja in udanosti so ga izvolili v vseh završkih občinah za častnega občana. Bog živi slavljenca ob lepem jubileju! Naj bi mil bilo dano do zlate in biserne maše z uspešnostjo in blagoslovom božjim delovali v vinogradu Gospodovem! Zavrče, 30. julija. Završka župnija obhaja jutri teden čestit in prisrčen jubilej. Njen odlični in očetovsko skrbeči duhovni pastir župnik, konzistorijalni svetnik in dekan Anton Podvinski obhaja sredi svojih dragih župljanov in prijateljev 40 letnico mašništva. Pojutrišnjem poteče 15 let, odkar je vneti, neumorno brižni in čuječi duhoven slovenski Anton Podvinski prevzel šmiklavško župnijo na Delavec žrtev ognja Kamnik, 29. julija. V torek ob 6. uri zjutraj se je v malem objektu neke kamniške tovarne pripetila velika nesreča. V stiskalnici, okrog katere so bili zaposleni štirje delavci, se je brez njihove krivde vnel lahko gorljivi materijal in puhnil na okoli stoječe delavec, da so bili naenkrat \.si v ognju. Ogenj je zajel tudi objekt, da je pričel goreti, vendar so ogenj takoj pogasili delavci, ki so prihiteli z motorno brizgalno. I >va izmed delavcev, 47 letni posestnik na Perovem Jakob Pibernik in 58 letni Jakob Klemen, sta dobila strašne opekline po glavi rokah in prsih, da so ju morali takoj prepeljati v bolnišnico, vendar je bilo malo upanja, da bi ostala pri življenju. Ostala dva delavca Matevž Završni-k in Tone šuštur sta dobila tudi hude opekline po obrazu in rokah, ostala pa sta v domači oskrbi. Jakob Pibcruika je * sredo zjutraj snirl rešila vseli bolečin. Umrl je kol žrtev borbe za vsakdanji kruli. Težka usoda vseh štirih i>o-nosrečonce\, zlasti pa smrt Jakoba Pibernikn, jo zbudila povsod splošno sočutje. Piibernik je bil vzor pridnega slovenskega delavca. Pri delu je bil izredno vesten in marljiv, pravi garač. v življenju pa vzoren katoličan, trezen in prijazen in zaradi tega |M>vsod priljubljen. Po težkem delu v tovarni jo še cele ure delal doma na svojem posestvu ali pa pomagat drugod. Svojemu tovarišu Klemenu, ki jo trpel prav tako hude bolečine, je rekel malo pred smrtjo: Jakob miliva sva inučcnikii. Šla bova naravnost v nebesa, ker v.ica trpiva že nn zemlji. I)a bi bilo le kmalu konec trpljenja!« Potrpežljivo in vdan v voljo božjo jc prenašal vse muke. Žena ga jo prišla obiskat takoj v torek popoldne, tik pred svojo smrtjo pa si jc želel, du bi jo še enkrat videl, Pibernik je bil vzoren zakonski mož in skrben družinski oče. Njegovi družinski sreči pa je stala vedno za hrbtom neizprosna smrt, ki mu jc pobrala vseli 7 otrok. V petek popoldne so pripeljali Pibernika v Kamnik in ga poko|Kili na Žalah. Krasni pogreb jc bil dokaz, kako globoko je njegova nepričakovana tragična usoda pretresla \cs Kamnik. Izpred kolodvora sc je razvil po mestu dolg žalni sprevod. Pred krsto so pokojnikovi tovariši nosili krasne vence, kamniška mestna godba pa je igra I a žalosti like. V sprevodu so za užaloščenimi pokojnikovimi sorodniki korakali komandant mesta polkovnik g. Vladimir Krstič, župan kamniški g. Kratnar, komisar n-Vadnjal. oficirski zbor, gasilci, zastopniki vseli tovarn in industrijskih »bratov ler uradov, u radii iištvo in delavstvo tovarne in veliko število občinstva. Pogrebne obrede je opravil kamniški dekan g. Matej Rihar, nakar se jc ob odprtem grobu poslov il od prerano umrlega tovariša v 'imenu vseh delavcev tovarne njegov tovariš pri delu Maks Vrhovnik. V prisrčnih ganljivih besedah je govori! pokojniku v slovo njegov šet g. Anton Sablačan, ki jo lepo pok. pridnost iti vestnost pri delu označil z besedami: Delal si za tovarno skoro 20 let / isto ljubeznijo in pridnostjo, kakor da bi bila tvoja last. II koncu jc spregovoril še g. dekan Matej lliliar nekaj lepih in prisrčnih besed, v katerih jc |>o\ daril pokojnikovo vernost in katoliško odločnost. Naj vzorni delavec Jakob Piibernik mirno spi v domači zemlji! Vsi pa ga bomo ohranili v častnem in trajnem spominu! Požar na Hajdini Ptuj, 30. julija. V noči od petka na soboto se je okrog 11 pordečilo nebo nad llajdino. V hiši posestnim Marije Mežnarič je nastal požar, ki je v trenotku zajel slamnato streho. Na mesto požara so takoj prihiteli prvi ptujski gasilci s svojo motorno brizgalno in pričeli gasiti. Kmalu za njini pa so prihiteli tudi domači gasilci s svojo motorno brizgalno. Hiha in gospodarsko poslopje, ki sta bila krita s slamo sta pogorela, pač pa so požarniki po napornem delu obvarovali sosedna poslopja strašne nesreče. Vse v bližini se nahajajoče hiše so namreč krile s slamo. Ko bi ne bila pomoč takoj na mestu, bi bili zajeli plameni vso vas. K sreči je bilo v bližini dovolj vode, kar je gasilcem znatno olajšalo delo. Požar je uničil poseslnirl ' mnogo imovine ior znaša škoda okrog 40.000 Din, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Dnevna Koledar Nedelja, 91. julija (11. pobinkoštna nedelja): Ignacij (Ognjeslav) Lojola. Ponedeljek. 1. avgustu: Vezi sv. Petra apostola. Dan je dolg 15 ur in 2 minuti in se skrči do 31. avgusta za 1 uro in 34 minut na 13 ur in 28 minut. Novi grobovi i" Alojzij Grum. Dne 28. 1. m. je umrl v bolnišnici v Zemunu g. A. Grum, uradnik drž. železnic^ v Belgradu. Pokojnikovo truplo bo prepeljano iz Zemuna v Ljubljano, odkoder bo pogreb k Sv. Križu. Dan in uro pogreba bomo pravočasno sporočili. Preostalim naše iskreno sožalje, pokojniku naj sveti večna luč! ■f" Hugo Hofbuuer pl. Uohenvall. okrajni glavar v pok., je včeraj zjutraj umrl v svojem stanovanju na Novem Trgu št. 5, odkoder ga danes ob 5 in pol popoldne pokopljejo pri Sv. Križu. Žalujoči vdovi in sinovom izrekamo ob tej izgubi naše globoko sožalje. Pokojniku naj sveti večna luč! Osebne vesli — Premeščen je iz I. drž. real. gimnazije \ Ljubljani prof. Vladimir Ž it ko na drž. gimn. v Šabcu. =r- Promocija. Promoviral je 28. t. m. nu gra-ški univerzi g. Joža Hafner iz škofje Loke za doktorja vsega zdravilstva. Mlademu doktorju in' iskrenemu družabniku častitamo. = Dr. Bedekovič Janko, šef zagrebške policije je imenovan za šefa oddelka javne varnosti v notranjem ministrstvu v Belgradu. Iz trebanjskih zaporov se je vrnil domov v Mirno gospod Ferdo Gospodarič, zastopnik Vzajemne zavarovalnice. Med. Univ. Dr. VLADSMIR OREL zdravnik v Litiji ordiniru od 10—12 dopoldne in od 4—3 popoldne Ostale vesti — Izjava. Z ozirom na poročilo o dveh ... shodih g. narodnega poslanca Lovra Petovarja v Jutru- z dne 27. julija t. 1., v katerem se poroča, da je bil na shodu pri Sv. Vidu pri Ptuju med drugimi navzoč tudi domači župnik. izjavljam podpisani, da se tega kakor tudi nobenega drugega shoda g. Lovra Petovarja n i -sem nikdar udeležil. — Sv. Vid pri Ptuju, dne •28. julija 1932. Župnik Jakob S o k 1 i č. — Nova sv. maša v Kamniku bo 21. avgusta. Daroval jo bo v tukajšnji frančiškanski cerkvi č. g. p. P. Gol te s. frančiškan-minorit. — Zahvala. Za nadvse lepo uspelo kongrega-i ijsko zborovanje dijakov v Št. Vidu in dijakinj v Celju, ki so prispeli iz vseh krajev Slovenije iu iz slovenskega Korotana. se vsem dobrotnikom, ki so že =tn ki še bodo denarno podprli naše delo. ker stroški za več dni do 350 udeležencev skupaj so bili ogromni, kar najiskreneje zahvaljujemo. Bog plačaj! — Vodstvo DMTC. D * J Ledeno kavo DAM — Vseslovanski kongres narodnih nos v Ljubljani. Za kongres vseislovanskih narodnih noš v Ljubljani so priprave v polnem teku. Odbor prosi vse posameznike, občine, župnije ter društva* da po možnosti čimpreje odgovore na ok rožnice, ki jih je razposlal odlior. Prijavilo se je sicer že mnogo poverjenikov iz različnih krajev naše banovine, tudi občin je mnogo odgovorilo in predlagalo za s\ojo občino poverjenike, vendar prosimo, da se ostale občine, župnije ter razna društva, ki še niso odgovorili, nemudoma odpovejo našemu vabilu. Ljubljanska okolica bo za kongresne' dni storila vse, da bo manifestacija čim veličastnejša. Tako bo organizirala Prosvetna zveza svoje posebne skupine jezdecev in veliko število okrašenih voz, z druge strani bodo pa po svoje organizirali enake skupine vsa društva kmečkih fantov in deklet iz ljubljanske okolice. Posebno razveseljivo je, da Ik> g. Špicar iz Radovljice sestavil pestre skupine naših koroških noš ter bo v ta namen stopil osebno v stike z vrlimi Korošci. Ljubljana jih bo posebno toplo pozdravila, saj bodo naši najmilejši gostje. Poleg bratov Čehov, ki imajo posebno zanimanje za kongres, je zadnji čas tudi Belgrad sporočil, da se tam organizirajo cele ekskurzije Srbov s s-vojimi skupinami, tako da bodo častno zastopani. Udeleže se tudi izleta na Bled. Prijavili so se poleg Belgrada tudi iz Sušaka iu Dalmacije. 1'riha-jajo pa dnevno na kongresno pisarno informacije in vprašanja iz različnih krajev Jugoslavije. Da bo kongres čim lepše in veličastnejše uspel, se je prošle dni popolnoma reorganiziral delovni odbor. Naprošamo vse udeležence, naj «e obračajo po informacije in navodila naravnost na kongresno pisarno Ljubljana-velesejem. Glede prijav za potovanje v .Split pu tudi na potovalno pisarno »Potnik« v Ljubljani. Na- ' tančnejše o kongresu bomo šc objavili. Izbirčen jeziček liže sladoled »Petriček«. — »Akademski poklici« — skoro razprodani. Ta pomembna knjiga je v poldrugem mesecu, odkar je izšla, že takorekoč razprodana. V zalogi je le še malenkostno število izvodov. Ker je še vprašanje, ali bo mogla iziti v drugi izdaji, vsekakor pa-težko po dosedanji — tako nizki ceni, naj tisti, Ki si jo žele še nabaviti, pohite. Še ostali izvodi se dobe po to Din (po pošti 45 Din) pri SKA Starešinstvu, Miklošičeva 7 (od 2—4 popoldne) odn. po kn garnali. Mat iirantinje ur^uiiiisko priprnvnioc v Ljub-liani 1» leta 1907 se zbero k praznovali ju svoje 2.» letnice 'dne 24. avgusta t. I. ob 10 dopoldne v m šulinskein samostanu. — Na veselo svidenje! Izlet iz Ljubljane na Gorjance. Kakor sino že včeraj poročali, priredita društvo »Krka« in euskurzijski odsek JUU prihodnjo nedeljo celodnevni izlet iz Ljubljane preko Novega mesta na Go.-junce. Iz Ljubljane do Novega mesta in nazaj se bodo vozili izletniki z izletniškim vlakom. Odhod is Ljubljane ob 5.25, prihod v Ljubljano ob 22.10. Ves izlet s Celodnevno prehrano in 40 km vožnje z avtobusi iz Novega mesta in nazaj stane HO Din. ki jih je Vplačati pri prijavi. Prijave sprejemata odbor društva »Krke- v Zvezni knjigarni nasproti glavne pošte v Ljubljani in tajništvo JUU v Učiteljski tiskarni, Frančiškanska ulica 0 do všte#ši 5. avgusta. kronika OBIŠČITE MARIBOR! ■»Mariborski teden« 6. do 15. avgusta 1932. Velike muzikalične. športne prireditve in zabave. Gozdarska in lotalska razstava, izložba vezenin in konj. Najnovejše prazgodovinske izkopnine. Legitimacije in informaaije pri »Putniku in denarnih zavodih. Polovična voinja. — Sprejmejo se v zavod šolskih sester v Rep-njiih deklice v predšolski dobi od 4. leta dalje in gojenke-učenke narodne šole do 14. leta. Vse pogoje sporoči na željo predstojništvo šolskih sester v Repnjah pri Vodicah (Gorenjsko). — Smrtna nesreča z motorjem. Slovenjgradec. Skoraj neopaženo se je zgodila preteklo nedeljo v Selah pri Velenju nesreča z motorjem, ki je zahtevala eno človeško žrtev. G. Ivan Mrčun, žand. kap. v p. v Zagrebu, se je popoldne peljal skozi SlovenjgTadec proti Velenju. V prikolici se je nahajala njegova soproga, zadaj pa je sedel neki drug gospod. Na križišču v Selah pri Velenju, kjer zavije cesta čez železniško progo, je po nesreči zavozil g. Mrčun s ceste ter se zaletel z glavo naravnost v obcestni drog. G. Mrčun in njegova gospa sta bila prepeljana v tukajšnjo bolnišnico, kjer je g. Mrčun pretekli četrtek na posledicah umrl, njegova soproga pa se nahaja še težje poškodovana v bolnišnici. — Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Predstojniki vseučiliških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josel« vodo, ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz-Josel- grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._ — 0 ponarejevalcih in razpočevalcih stotakov in tisočakov smo obširno poročali 28. julija. V tem poročilu je bil tudi stavek: »Pri nekem trgovcu v Pečali so res našli 307 ponarejenih stotakov.« Tako_ poročilo smo sicer dobili, vendar se to ne nanaša na oudotnega trgovca, marveč na nekega posestnika D., čigar imena pa ne smemo objaviti. Preiskave torej ni bilo pri trgovcu, marveč pii posestniku D. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 170 od 27. I. ni. priobčujejo. da je državno tožilstvo v Zagrebu prepovedalo razširjanje in prodajo brošure, ki je izšla v Zagrebu pod naslovom sProtest i apel hrvatskih književnika, umjetnika, kulturnih i drugih javnih radnika povodom atentata na život Mile Budaka, doklora prava i brv. književnika«. — Loterija prostov. gas. društva v Smledniku. ki bi se imela vršiti daues, je preložena za nedoločen čas. Kupi meni, ljubi striček, samo sladoled »Petriček«! Za en dinar ali dva liževa ga obadva. — I>r. Ivan Pintar od 1.—28. nvgusta ne ordi- nira. — Vzajemna zavarovalnica, oddelek »Karitas«, nudi: 1. stalno enaki mesečni prispevki; 2. vplačani denar po treh lelih plačevanja ni izgubljen, če se preneha plačevati; 3. po treh letih je mogoče dobiti posojilo na polico; 4. dvojna posmrt-nina v slučaju nezgodne smrti; 5. brezplačno so-zavarovanje otrok; 6. sprejemnina znaša samo Din 10; 7. do 65. leta nič čakalnega roka. Prospekte dobite pri Vzajemni zavarovalnici, oddelek >Karitas«, Ljubljana. — Svojim blagopokojnim boste postavili nagrobni spomenik, zato si oglejte takoj trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skice in album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in najsolidnejši dobaviteljici spomenikov, kamnose-ško-kiparski tvrdki Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ. Ljubljana, telefon 27-87. — Legatov trgovski tečaj, novi učni programi brezplačno, znatno znižana šolnina. Maribor, Slovenska ulica 7. Dijaški internat. — »Franz-Josef« grenčico z najboljšim uspehom uporabljajo pri porodnicah. Dr. Marčič Viktor zdravnik na Jesenicah, od 1.avgust« naprej zopet redno ordinira. Radio frortrami Kaditt-Liubfianat Nedelja, 31. julija: 9.30 Prenos cerkvene glasbe i;/. frančiškanske cerkve — 10.00 Nedeljske misli (p. dr. It. Tominec) — 10.30 Izvirni in potvorjeni Strossmayerjev govor na vatikanskem koncilu (J. Gregorič) — 11.00 Salonski kvintet — 12.00 Čas, poročila, plošče — 15.15 Ljudska igra: »Veleturist«, 2. del. (Ljudski oder) — 16.30 Pevski dueti. Pojeta gdč. Vedra-lova in Zupanova — 17.15 Salonski kvintet — 20.00 Samospevi opernega tenorista g. St. Ivelja — 20.45 Prenos plesne glasbe iz hotela Toplice na Bledu — 22.00 Čus, poročila — 22.15 Salonski kvintet. Ponedeljek, 1. avgusta: 12.15 plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, poročila, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Don Garcia Moreno (p. dr. R. Tominec). — 19.30 Jeklarna (Josip Žabkar). — 20.00 Literarna ura: Cankar (Fr. Vodnik). — 20.30 Pevski koncert društva »Cankar«, — 21.00 Pevski koncert opernega tenorista g. J. Gostiča. — 21.45 Plošče. — 22.00 Čas, poročila. — 22,15 Salonski kvintet. Drugi programi > Ponedeljek, t. avgusta. Zagreb: 20.30 Koncert vojaške godbe. 22 Plošče. 22.40 Plošče. Milano: 20.30 Operni prenos. — Barcelona: 21.15 Radio orkester. 22.45 Radio ' orkester. 22.30 Pestra glasba. — Toulouse: 21 Vo- I jaška godba. 21.15 Harmonika. 21.45 Moderna sim- | fonična glasba. 22 Filmska glasba. 22.15 Večerni ; koncert. 23 Pestra glasba. 0.15 Angleška glasba, j — Belgrad: 20 Vokalni koncert. 21.10 Komedija. ! 22.55 Radio orkester. — Rim: 20.45 Lahka glasba. Plošče. — Beromiinstcr: 21.45 Poljudna glasba. — I Langenberg: 22.45 Nočna glasbn. — Praga: 20.15 . Pesmi. 21 Brno. 22.20 Plošče. Dunaj: 20.30 Slavnostne igre v Salzburgu. Cerkveni koncert. 22.05 Večerni koncert. BaHn-esi- "M 30 Oit^naka 'od vodstvom vrlega poveljnika Pinterja. V društvu sodelujejo še aktivno nekateri stari veterani, ki »o člani sko-i-o od ustanovitve dalje ter so že neštetokrat nastopili v plemenito požrtvovalnostjo v borbi za koristi bližnjega. Društvo je tudi eno prvih podeželskih gasilskih organizacij, ki si je oskrbelo moderno motorno orodje in prevozna sredstva. Ob štiridesetletuici obstoja društva želimo, da bi še nadalje tako uspešno delovalo v korist občanov, kakor doslej. Čast in slava vrlim radvanjskim sa-maritanom. □ Radi naloga davine uprave opozarjamo vse gostilničarje zadrugarje, da morajo v smislu čl. 52, odst. 2 noveliranega taksnega zakona z dne 25. marca 193'2 plačati vse občasne takse v naprej in to; 1. na račun (tp. 34): najpozneje 1. vsakega meseca za dotični mesec; 2. točilno takso: 31. jan. za 1. polletje in 31. jul. za II. polletje; 3. veselično takso najmanj 24 ur pred prireditvijo. Zavezanci, ki redne takse ne plačujejo pravočasno, bodo kaz-uovani bres izjeme poleg plačila redne lakse z enkratnim zneskom redne takse in plačali morajo šo povrh takso za razsodilo in sicer: do 100 Din - 30 Din, do 300 Din — 50 Din, do 600 Din — 80 Din, do .1000 Din — 150 Din, do 2000 Din — •J00 Din itd. — Nacelstvo gostiln, zadruge, Po-brežje pri Mariboru. Zobozdravnik DR. DERNJAČ Stolna ulica 1/11 zopet redno ordiuira □ Zaključno slovesnost so imeli včeraj na tukajšnji vinarski in sadjarski šoli. Najprej se je vršila ob pol 8 v stolnici skupna sv. maša za učence in uradništvo, pri kateri je pel pod vodstvom prof. Druzoviča pevski zbor gojencev. V šoli se je nato vršila zaključna slovesnost, katero je otvoril zopet zavodov pevski zpor z Mozartovim slavospevom Zvezna . Navzoče goste je zatem pozdravil ravnatelj šole Josip Priol ter podal zanimivo letno poročilo o delovanju zavoda v šolskem letu 1931/32. Sledilo je izpraševanje učencev, nakar je zastopnik banske uprave v svojem nagovoru naglašal lep uspeh zavoda. Po razdelitvi spričeval in premij je nastopil pevski zbor gojencev ter zapel Bože pravde«. Po zahvali enega absolventov je zopet izpregovoril ravnatelj Priol ter v prisrčnih poslovilnih besedah polagal gojencem, ki so izgo-tovili šolo, na srce, da plodonosno uporabljajo v življenju znanje, ki so si ga pridobili nn zavodu. Lepo slovesnost je zaključil pevski zbor z narodnimi pesmicami »Le sekaj smrečico«, »Sijaj, sijaj solnčice« in »Majolka«. Zavod je letos absolviralo 20 gojencev, ki bodo zopet pomnožili vrste naših strokovno naobraženih umnih kmetovalcev in gospodarjev. □ Poceni meso. V torek dne 2. t. m. se bo od 7 zjutraj naprej prodajalo na stojnici za oporeče-110 meso pri mestni klavnici 200 kg govejega mesa po 3 Din in sicer na osebo do 2 kg. □ Mariborske tržne zadeve. V tržnem odseku mariborskega občinskega sveta se proučavajo možnosti nekaterih izprememb na trgu. Namerava se izvesti ločene dele za prodajalce-obrtnike in za kmetovalce. Obe skupini sta bili doslej pri prodaji zelenjave in poljskih pridelkov pomešani. Poleg lega so na vidiku še nekatere druge izpremembe. Včeraj dopoldne se je sestal tržni "odsek ter si je na licu mesta ogledal položaj na trgu in razinotri-val predloge, ki jih je stavilo mestno tržno nadzorstvo. □ Pod avtomobilom ob nog«. V bližini Sv. Marjete ob Pesnici je prišlo do hujše nesreče. Na cesti je zadel osebni avtomobil nekega mariborskega mesarja v pešca Ferdinanda Repino, 27 letnega posestnika iz Partinja v Slcv. goricah ter ga pregazil. Ponesrečenec je zadobil resnejše poškodbe na desni nogi ter drugih delih telesa. Lastnik avtomobila je pozval mariborske reševalce, ki so prispeli na mesto nesreče ter odpeljali ponesrečenca z rešilnim avtomobilom v mariborsko bolnišnico. □ Kaj bo novega v športu? Danes ob 15.30 na igrišču SK Maribora prijateljska tekma SK Železničar rez. : SK Rapid rez. — Ob 17.30 na igrišču SK Maribora prva kvalifikacijska tekma za vstop v slovensko ligo SK Železničar : SK Rapid. — Ves dan na teniških prostorih SK Maribora in SK Ra-pida mednarodni teniški turnir. □ Klici iz Drave... Prebivalce Pristana so v noči na soboto zbudili iz sna obupni klic1 iz Drave, ki so zvali na pomoč. Razločilo se je, da sta klicala moški in ženska. Klici so se pojavil: takoj pri dravski brvi, zamrli so pa vštric Pristana. Gotovo sta se dva človeka borila za življenje, kateremu sta najbrže najprej sama sklenila napraviti konec v hladnih valovih Drave. Policija, ki je bila o skrivnostnih klicih obveščena, je začela poizvedovati. O Žeparska nadloga na trgu. Mariborski so- I botni tržni dnevi so postali zadnje čase nri-[ ljubljeno pribežališče mnogih žepurjev. Tudi včeraj so bili na trgu taki neljubi gostje ter so olajšali neko kmetico za vso gotovino. Vsa objokana je prišla reva na policijo potožiti svojo nesrečo. □ Legitimacije za znižano vožnjo na »Mariborski teden« je že dobiti pri vseh podružnicah Potnika« in pri večjih denarnih zavodih. Proti nakazilu 35 Din razpošilja legitimacije tudi pisarna »Mariborskega tedna« (Maribor, ' -|iiiiui| a>jsuiAOunq to up? d uoijn B3fsodsoQ niče. □ Starše učenke ljudske šole Elizabete Koren poziva mestni socialno-politični urad, da se oglase. Imenovana učenka je bila namreč sprejeta v dekliško počitniško kolonijo nn Pohorje ter bi odšla z deklicami dne 5. avgsnta na počitnice. Sta riši so |»i navedli napačno stanovanje. dn jih sedaj mestni socialno-politični itrad ne more najti ter obvestili o sprejemu hčerke v počitniško kolonijo. □ Pomanjkanje bencina in avtobusni promet. Vprašanje dobave bencina jc začelo skrbeti tudi avtobusna podjetja. Pomanjkanje tc-gn pogonskega sredstvu namreč resno ogroža t ti«) i miš avtobusni promet. Ker se obetajo pc-leg lega'še zvišane cene za bencin, so sc jeli avtobusni podjetniki |xisvetovati. kaj bi bilo />\ ukreniti spričo nove?« položaja. PretcKn petek so se sestali v Mariboru zastopniki mestni'' avtobusnih podjetij i/ Maribora. Celju lil Ptuju. Vsebino konference c o tvorila zgoraj nuvcdeuu vprašanju. Solnce... Zrak... in Radenski vrelci so trije čudotvorni zdravniki. Zlasti pa Radenski vrelci: Radenska zdravilna voda — izborila pijača in ob enem zdravilno sredstvo brez primere, Radenska Gizela voda — izvrsten pridatek k vinu in sadnim sokom ter Radenska Kraljeva voda — osvežujoče namizno pitje. Radenski vrelci so zdrav užitek za male in velike! Ha&nanila Ljubljana Rokodelski dom. Kdor ima veselje za kegljanje, naj pride jutri'ob 8 zvečer na kegljišče Rokodelskega doma. Odslej bo Iudi vsak ponedeljek ob 8 redno kegljanje. * Cerknica. V nedeljo zvečer občni zbor ..Katoliškega prosv. društva«. Pridite! Kranj. Tombola. Prost, gasilno in reš. društvo v Kranju bo priredilo v nedeljo, dne 18. septembra t. 1., v slučaju slabega vremena pa dne 26. septembra, običajno veliko javno tombolo z glavnimi dobilki v najvišji vrednosti, kakor vedno doslej. Prireditelji naprošajo vsa društva, da na označeni dan ne prirejajo svojih nastopov ,tombol in veselic ter vabijo že vnaprej k tradicijonalni tomboli. Cerkveni vestnih Nočni častivci presv. Srca Jezusovega imajo v noči od 4. na 5. avgusta v ljubljanski stolnici nočno češčenje. Molili bodo iz > Večne molitve 8. uro v čast prebl. Dev. Mariji. Prosimo obilne udeležbe. Novinci lahko izbero poljubno uro od 9 zvečer do 4 zjutraj. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo redno mesečno pobožnost v četrtek, 4. avgusta v Uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v prav obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti v Uršulinski cerkvi. Za inteligente bodo duhovne vaje v Domu duhovnih vaj, Zrinjskega c. 9, Ljubljana, od 13. do 17. avgusta. Začno se prvi dan ob 6 zvečer. Za vso oskrbo plačajo udeleženci zn vse tri dni 150 Din. — Vodstvo Doma. Duhovne vaje za duhovnike bodo v Domu od 8.—12. avgusta pod vodstvom prof. P. Springerja S. J. iz Celovca v nemškem jeziku. Kdor se jih še želi udeležiti, naj se javi čim prej. — Vodstvo Doma. Celje & Dve predrzni tatvini perila. V noči od 26, na 27. t. m. okrog 10 zvečer je vdrl neznan moški v hišo Zdravstvenega doma v Gregorčičevi ulici. V 2. nadstropju v sobi uradnika Zdravstvenega doma B. F,, katerega ni bilo doma, je predrznež odnesel skoraj vse perilo, suknjo in uro budilko, vdelano v marmorju. Ko je končal svoj posel tam. je hotel očividno poskusiti svojo srečo še v drugih sobah. V 1. nadstropju je stopil v sobo služkinje Zdravstvenega doma. Ona se ga je ustrašila in ga vprašala, kaj da hoče, na kar se je obrnil ter izginil. Pri tem je zapazila, da je imel polno vrečo s seboj. Takoj za tem je izginil iz Zdravstvenega doma. Okradeni uradnik trpi škode okrog 1000 Din. — V četrtek 28. t. m. pa se je zgodila slična tatvina v hiši trgovca Golmajerja v Gaber-ju. Med 10 in 11 zvečer se je splazil nekdo v klet skozi odprta dvoriščna vrata. Ukradel je dolgo vrv za perilo in mnogo komadov perila. Pri-šedši iz kleti je zapazil, da so bila vrata zaklenjena. Mirno je šel v prvo nadstropje in se spustil po vrvi z okna na cesto. Lastnik ima škode kakih 800 Din. er Razglas mestnega načelstva. V torek 2. avgusta ob 4 popoldne bo mestno oskrbniStvo na javni ustmeni dražbi prodajalo proti takojšnjemu plačilu na mestnih travnikih na Spodnjem Lanov-žu stoječo krmo-otavo. — Mestno načelstvo. Sr Športni dan. V okviru športnega dne SK Olimpa bo danes popoldne ob pol 16 prijateljska tekma med rez. Atletikov in rez. SK Olimpa (predtekma), nato pa sledi ob pol 18 prijateljska nogometna tekma med SK Olimpom in SK Železničarjem iz Zagreba, % od t. avgusta dalje, drugih 10% pa . septembra dalje. V ta odstotek bodo vraču-njeni listi zneski, ki so bili že izplačani od 20. aprila dalje. Z zneski, ki jih vlagatelji ne bodo dvignili \ avgustu, septembru in oktobru, bodo lahko svobodno razpolagali. — Po zatrdilu Jugoslov enskega l.lovda« je bila bilanca štedionice za prvo polletje 1932 aktivna za okoli 5 milijonov dinarjev. Prav lako je bila |vo zatrdilu tega lista bilanca za 1931. realna in preiskava komisarja ni mogla ua leni nič izpre-meniti. Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča svojim p. t. člonom: Ker je zasedanje davčnega odbora, ki bi se moralo pričeti 2. avgusta t. I., za nedoločen čas odpovedano, bo članstvo o novem razporedu in zasedanju davč. odbora pravočasno obveščeno. Glede učnih pogodb se interesnti obveščajo, da so le dovoljene jn na razpolago v pisarni združenja. Ker je Pomočniški zbor ustanovil lastno posredovalnico za službe, priporočamo vsem, da javijo vsa prazna mesta Poni. zb. ker le na ta način bodo interesenti dobili v službo le dobre in zanesljive moči. Opoiorilo pred nezanesljivo tvrdkn. Več domačih tvrdk je prosilo kr. poslaništvo v Kairu, da jim da informacije o tvrdke Y0UG()-IMP0RT v Aleksandriji. Boulevard Saad Zagloul 38, ker niso mogle priti do poravnave svojih terjatev. Po prijetih zanesljivih poročilih opozarjamo vse domače tvrdke, da ne sklepajo z gori navedeno tvrdko v Aleksandriji nikakih poslov. Tvrdka nima niti kapitala, niti trgovskih zvez, niti podružnic v Kairu, Beyrutu in Palestini, kakor to baje navaja v svojih dopisih. Tvrdke, ki iščejo zveze s poslovnimi krogi v Egiptu, naj pišejo Poslaništvu kr. Jugoslavije v Kairu. — Zveza industrijcev zu dravsko Imnovino. Glavna skupščina Zveze industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Jugoslavije, ki se je vršila dne 15. julija t. 1., je soglasno sklenila, da se Zveza pretvori v obvezno združenje industrijcev za dravsko banovino. V ta namen so bila pravila Zveze prilagodena določbam novega obrtnega zakona. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je z odlokom St. 13377 od 25. julija t. 1. odobrila nova pravila ter prične Zveza industrijcev dne 1. avgusta t. 1. poslovati po novih pravilih kot obvezno združenje pod imenom: Zve-•za industrijcev za dravsko banovino. Od tega dne dalje so vsa industrijska podjetja, ki imajo svoj sedež aK svoj obrat v dravski banovini, obvezno včlanjena v Zvezi industrijcev. Istočasno preneha Zveza poslovati kot prostovoljna organizacija po eakonu o društvih in zborih. Trboveljska premogokopnn družba rudnik Trbovlje, je projektirala zgraditev električnega prostorovoda 35.000 V mesto sedanjega za 10.000 V, ki naj veže transformatorsko posta jo v Trbovljah z novo transformatorsko postajo v Zagorju. O tem projetkn je razpisala komisijski pregled na kraju samem in obravnavo na ponedeljek 8. avgusta 1932. s sestankom komisije ob 8.45 na kolodvoru v Trbovljah. Načrti nameravane naprave so razgrnjeni pri Kr. banski upravi. Ugovore je treba prijaviti pri banski upravi do dneva obravnave, ali pa na dan obravnave v roke vodje komisije. Iz trgovinskega registra. Tvrdka »Keramični in gradbeni materijal Bettelino in Co.c s sedežem v Mengšu se je razdružila in prešla v likvidacijo. — V trgovinski register je bila vpisana zadruga »Kvas« v Sevnici, kj se bo baviJa z izdelovanjem kvasa, sladke moke in pekarskega sklada. Stavbna in gostilniška zadruga »Delavski dom« na Jesenicah je menjala svoja pravila in se je izpremenila v »Splošno gospodarsko in konsumno zadrugo za Gorenjsko«. Bavila se bo s kupovanjem, pridelovanjem in predelavanjein živil in oblačil, z ustanavljanjem hotelov in izvrševanjem hotelske in gostilničarske, krojaške, čevljarske, mesarske, mlekarske,, mli-narske in brivske obrti. Konkurz ie bil razglašen o imovini Vižina josiipa miizarsikega mojstra Dorfarih pri .škofji Loki. Žetev t donavski banovini. Po podatkih banske uprave v Novem Sadu je bilo letos v donavski banovini posejano s pšenico 858.324 ha zemlje. Na tej zemlji bodo pridelali letos okoli 6,787.794 sto-tov pšenice, to se pravi, da pride povprečno 7.91 stotov pšenice na 1 ha. Leta 1931 je znašala površina s pšenico posejane zemlje 856.974 ha, pridelek je znašal 14 milj. stotov, I. j. 16.35 stota na 1 ha. Slaba žetev v Romuniji. Po dosedanjih napovedih bo Romunija pridelala okoli 200.000 vagonov pšenice, t. j. za 80.000 vagonov manj, kakor je znašal povprečni pridelek v zadnjih 5 letih. Najhujšo škodo na pšenico je napravila rja, in to posebno ob Donavi, kjer znaša škoda 60%. Povprečno so pridelali v teh krajih 910 kg na ha, letos pa bo znašal pridelek samo 450 kg. Boljša je žetev v Besarabiji in Dobrudži. Tudi v romunskem Banatu je rja napravila veliko škodo. Pridelek ječmena je bil približno tako velik kakor lansko leto. Radi tega so cene pšenice skočile, tako da zahtevajo danes za 79—80 kg težko pšenico z 2% mešanjem franko Brajla za vagon 34—36.000 lejev. Cena ječmena se suka od 21—22.500 za vagon. Prijava tujih valut od slrani potnikov. Mnogi inozemski potniki se pritožujejo, da jim carinske oblasti od prihodu v našo državo ne vpišejo v potni list tujih valut, ki jih Imajo s seboj, tako da Imajo ob odhodu iz Jugoslavije sitnosti, ko ne morejo izvoziti denarja, ki ga niso pri nas pomit li. Zalo je finančno ministrstvo naročilo vsem carinskim oblastvom, da na vsak način izdajo ta poročila o uvoženih inozem. valutah in dinarjih. Mednarodni ksrlel cinka je na sestanku v Osl-ende sklenil znižati proizvodnjo cinka za 48—50%. Dogovor stopi v veljavo 1. avgusta. Bančni polom v Nemčiji. Ena izmed najstarejših bank v Kolnu »Seligmant Je ustavila izplačila. Njen lastnik dr. Seligman je predsednik načelstva kolinske. borze. Nemška Narodna banka je preteklem tednu zmanjšala denarni obtok za 76.100.0 lliriia Bob, 0. " * Vsem klubom, včlanjenim v Triglavskem pododboru«. Javljamo, da se cestno prvenstvo »Triglavskega pododbora«, katero bi se imelo vršiti 7. avgusta I. I., preloži na 4. septembra I 1. Točen razpis sledi. Dev. Martin v Polju Slovesno novo mašo bo daroval v nedeljo oh 10 č. g. Rupert Pilz iz benediktinskega reda. Novo-mašnika smo v torek slovesno sprejeli v domači cerkvi. Pred stanovanjem, ki jc bilo s cvetjem okrašeno, ga je s pesmico pozdravila hčerka r. Zu-panca ler mu izročila šopek cvetlic. Novomašnik se je zahvalil in številnim navzočim podelil novo-mašniški blagoslov. Koncert ljubljanskega pevskega okrožja v nedeljo pri r. Avšiču v Sneberjih bo ob t. Nastopijo štirje zbori. Vabimo. Trbovlge Cerkveni koncert priredi danes zvečer ob fi v župni cerkvi mladinski zbor. Vstopnina jc prosto voljna. Darujmo po možnosti za te male požrtvovalne pevce, ki so se za koncert dobro pripravljali in bo velik glasbeni užitek jih poslušati. Naročnino dnevnega kakor nedeljskega Slovenca lahko poravnate v naši podružnici. Loke 352. kjer je Zadružna knjigarna. Tam se sprejemajo tudi oglasi in naročnina za Domoljuba in »Bogoljuba«-, Poizvedovanj* Najti ena je bila pod Golovcem palica. Lastnik izve za njo pri vratarju Jugoslovanske tiskarne. Moška ura r, verižico je bila najdena na poti proti Orlom. Dobi se na Vidovdanski cesti 2, veža. levo. .TRIBUNA" F. B. t., tovarna dvokoles. otroških vo*ifk«r in ifelor, L|ubl)ana, Karlovik« ■4. / Zniinne cvine. Največja izbira. f>niki franke. OLIMPIJSKE TEKME ('oglt-il na slavnostno razsvetljeni vhod v stadion v Angelesu. Na vrhu vhoda bo gorela ves čas, dokler bodo trajale olimpijske tekme, ogromna električna baklja. Gorela bo torej 16 dni. Slika je bila posneta pri poskusni razsvetljavi stadiona in je bila brezžično poslana v Evropo. To na -liki tudi opazimo, ker lahko vidimo na spodnjem robu slike pod oboki črte, ki so nastale zaradi motenj ob brezžičnem prenosu slike. ■ Včeraj, v soboto 30. julija, so se začele ob 2 popoldne po pacifiškem času v znanem mestu Los Angeles desete olimpijske tekme. Po našem srednjeevropskem času pa so se tekme začele v soboto ob 11 ponoči. Ure ob tihomorski obali Severne Amerike gredo namreč devet ur /.a našimi. V ogromnem stadionu v Los Angefesu je otvoril tekme podpredsednik ameriških Združenih držav Curtis s slavnostnim nagovorom. V stadion je prikorakalo okrog 1700 olimpijskih tekmovalcev s svojimi državnimi zastavami. Nato so se vsi svečano zaprisegi. Olimpijsko prisego je v imenu vseh govoril ameriški rekorder in tekač Morgan Taylor. Otvoritve so se udeležile ogromne množice ljudi. Iz vseh krajev Severne Amerike so pripeljali nešteti posebni vlaki, letala, avtobusi in avtomobili. Tudi filmski igralci iz Hollyvvooda so skoraj •■si prišli na tekme. Ogromni stadion s tribunami .a gledalce ima prostora za 100.000 sedežev. so bile prve na evropskih tleh. Že stari Grki so Še pred Kristusovim rojstvom uvedli te tekme. V kolikor moremo zasledovati zgodovino, so se vršile olimpijske tekme pri Grkih že leta 4<48 pr. Kr., in sicer tri dni. Kazvile pa so se iz njihovega bogo-častja in olimpijske slavnoati so znane že v letu 776 pr. Kr. (Irki. ki so povzdignili nego telesa in gimnastiko, so se seveda vedno bolj zanimali za te tekme, tako da so kmalu tekme trajale po pet dni. Tekme so se vršile ob slavnem svetišču Olim-piji na Peleponeškem polotoku ob reki Alfej v deželi Elis. Začele so se vedno ob kresu in sicer ob prvi polni luni. Prvi dur. so bile dirke s konji, drugi dan tako zvani peteroboj, ki je obstojal iz tekem v tekanju, skakanju, borenju in v metanju diska in kopja. Tretji dan je bil posvečen verskim obredom in procesijam, četrti dan samo tekmam v teku in peti dan tekmam v rokoborbi. Zmagovalci, katerih imena so začeli zapisovati že 776 pr. Kr., so dobili oljkovo vejico. Bili so seveda svečano pogoščeni in njihov kip so postavili v sveti gaj. Ko je prišel zmagovalec domov, če je bil iz Aten, pa je dobil doma še denarno nagrado, pri vseh slav-nostih pa še častno mesto in brezplačno hrano do smrti. če je bil zmagovalec Špartanec, je dobil pravico, da se je smel boriti v boju ob strani kralja, šele 393 po Kr. je bizantinski cesar Teodo-zij Veliki prepovedal te igre. Od takrat pa ni bilo do konca 19. stoletja nobenih olimpijskih tekem več. Leta 1894 pa je francoski baron Piere de Coubertin sestavil poseben odbor in povabil na sodelovanje vse kulturne narode z željo, da bi se stare in lepe olimpijske tekme zopet obnovile. Olimpijski komite, ki ga je ustanovil in kateremu je predsedoval do leta 1925, je uspel in leta 1896 so se vršile po 1503 letih zopet olimpijske tekme, seveda v Grčiji. Seveda so bile le olimpijske tekme nekoliko drugačne kot nekdanje grške olimpijade. Marsikaj je odpadlo, marsikaj pu jc bilo novega. Posebna novost je bil tako zvani maratonski tek, ki naj bi se ponovil prvič po 2386 letih. Prvi maratonski tek je pomenil za vso Grčijo nekaj tako veličastnega in lepega, da je gotovo prav, da so ga čez 2000 let sprejeli med tekme na olimpijadah. L. 490. pr. Kr. se je odločil Darej I., vladar silnega perzijskega kraljestva, da si bo podvrgel male grške državice. Pod poveljstvom poveljnikov Dalida iu Artaferna je poslal na ladjah armado 100.000 mož nad Grke. Groza iu strah sla obšla Grke. ko so zvedeli, da se i jim bliža strašna armada. V vse dežele so hiteli glasniki, z naročilom, naj se hitro zbere vojska, ki bo postavila sovražniku v bran. Atenci so posla- Nemiri v Indiji. V Bombayu v Indiji se vrši kongres indijskih strank. Pristaši strank se zaradi sporov na konferenci večkrat spopadejo kar na cesti. pač gledalci imeli pri sebi. Ves stadion je vrel v nepopisnem navdušenju in Spyros je bil z enim samim tekom preskrbljen za vse življenje. Prve olimpijske tekme pa so tudi prinesle čudovita presenečenja. Tekmovali so tudi v metanju diska. Američani pa le športne panoge niso poznali in so v skrajni sili naročili svojemu zmagovalcu v metanju krogle, naj meče tudi disk. Ame-rikanec Garrett, ki ni doslej še nikdar držal v roki diska, pa je vrgel disk najdlje in postal tudi v tej panogi zmagovalec. Stari metalci diska, Grki, so se morali skriti pred novincem. Po tekmah 1. 1896. v Atenah so bile olimpijade I. 1900. v Parizu, 1. 1904. v .St Louis-u v Ameriki, 1. 1908. v Londonu, I. 1912. v Stokholmu, 1. 1920. v Antvverpenu, I. 1924. v Parizu in I. 1928. v Amsterdamu. Gotovo bodo pa tudi letošnje tekme v Los Angelesu prinesle precej presenečenj. Francosko plinsko zavetišče Neki francoski izumitelj je izumil plinsko zavetišče, ki naj bi varovalo civilno prebivalstvo pred sovražnimi plinskimi napadi. Plinsko zavetišče, kakor si ga zamišlja, naj bi stalo na dvoriščih stanovanjskih poslopij in naj bi bilo dobro založeno s kisikom in plinskimi maskami. Prvi vzorec si je ogledal francoski maršal Petain, ki se je o tem zavetišču zelo pohvalno izrazil. Zanimivo je, da je to plinsko zavetišče po zunanji obliki zelo podobno plinskemu zavetišču, ki ga imamo na velesejmu in za katerega sta izdelala natančen načrt naša univerzitetna profesorja dr. Samec in prof. Vurnik. Na delo naših strokovnjakov smo lahko ponosni, ker po francoskih poročilih francosko zavetišče ne ztlrži granat, ampak varuje samo pred plinom. Počim naj bi bilo plinsko zavetišče po načrtih prof. Sanica in Vurnika zgrajeno iz izredno debelega železobetona, ki bi ludi zdržal pritiske eksplozij, je francosko zavetišče zgrajeno iz bolj tankih sten. Naše plinsko zavetišče je torfej dokaz, da tudi pri nas znatno marsikaj, česar drugje ne in v čemer smo lahko drugim za zgled. Vsako leto 20 ljudi več na milijonov svetu Prvič, odkar se je končala svetovna vojna, smo dobili zanesljivo statistiko o prebivalstvu vse zemlje. Zveza narodov v Ženevi je izdala v svojem letnem poročilu rezultate štetja ljudi po vsem svetu, številke, ki jih po tem poročilu prinašamo, so še najbolj verodostojne, v kolikor pač morejo biti verodostojne številke za podatke z vsega sveta. Ker v mnogih deželah Azije in Afrike od konca svetovne vojne ni bilo še nobenega ljudskega štetja, je bilo seveda treba v več slučajih nekdanje točne številke popraviti s cenitvami. Tako so bile številke prebivalstva nn Kitajskem in Mandžuriji, v Perziji, Afganistanu in drugih deželah le ocenjene glede na rezultate nekdanjih ljudskih štetij. Negotovi so tudi podatki za prebivalstvo nekaterih Pogled 11.-1 ogromni olimpijski stadion v Los Angelesu. Ogromni stadion je krasno urejen in ima urejeno razsvetljavo tako, da se morejo na njem vršiti tekme tudi ponoči. Razsvetljava je tako močna, da igralci v areni prav tako dobro vidijo, kakor ob belem diievu. prodanih pa je bilo 854.000 vstopnic. Koliko gledalcev se je udeležilo otvoritve, se dosedaj še ni dalo preceniti. Desete olimpijske tekme, ki so jih letos pripravili Američani, so doslej najveličastnejše. fz vseh držav sveta so se pripeljali gledalci, fz premnogih držav pa so prišli tekmovalci. Olimpijske tekme, ki so se prve vršile leta 1896 in se potem ponavljale vsaka štiri leta, iz-vzemši čas med svetovno vojno, pa niso prve. ki Ameriški tportnik in rekorder Morgan Tavlor. ki je v imenu vseh olimpijskih tekmovalcev govoril olimpijsko prisego. vili hitro 9000 mož in njim se je pridružilo še 1000 1'latejcev, ki so šli skupno sovražniku naproti. Ob Maratonskem zalivu so Grki trčili na sovražnike, ki so se vprav izkrcali z namenom, da prodrejo do Aten. (.Irki niso čakali na čete, ki naj bi jim prišle na pomoč iz Sparte, ampak so pod poveljstvom Mil-liada desetkrat slabejši navalili na Perzijce. Pognali so Perzijce v beg, jim zaplenili sedem ladij in rešili domovino. Vest o zmagi pa je nesel iz Maratona v Atene tekač, ki je v izredno hitrem času pretekel 42 km in 200 m dolgo pot. Ko je pritekel v Atene, je povedal, da so Grki zmagali in se zgrudil — mrtev na tla. Tek na 42.200 m dolgi poti pa so nazvali po tem tekaču — maratonski tek. Razumljivo je, da je bil maratonski tek zlasti za Grke posebna senzacija in da so hoteli zmagati vsaj z njim. V atenskem stadionu je čakalo že leta 1896. 70.000 ljudi na zmagovalca, ob poti pa so bodrile ogromne množice svoje ljubljence. Najbolj klasična vseh teh tekem, maratonski tek, je podžgala vse Grke. Če nikjer drugje, tedaj so hoteli Grki zmagati vsaj v maratonskem teku. Njihov ljubljenec in vsa njihova nada je bil Spyros Louis. Vsa Grčija je upala v njegove zmožnosti in pri maratonskem teku je tekel lepo počasi, ne da bi se prenaglil. Mnogo tekačev iz drugih držav ga je prehitelo, on pa se ni zmenil za to. Na nekem okrepčevališču na sredi pola je mirno spil četrt vina in je obljubil vsem, ki so ga podžigali, da prav gotovo nihče drugi kakor on ne bo pritekel na atenski stadion prvi. Iu v resnici se je kmalu začelo veliko cepanje. Drug za drugim so omagali drugi maratonski tekači, in končno je bil Spyros v resnici prvi. Glasnik na konju je že pred njim prišel v atenski stadion, kjer je 70.0IX) ljudi nestrpno in razburjeno čakalo zmagovalca. Ko je pritekel Spyros v stadion, so ustrelili s topom in 70.000 oseb se je dvignilo s sedežev, sani grški kralj je v svoji loži vriskaje mahal s klobukom, prestolonaslednik in njegovi bratje pa so hiteli naproti le-kpču Spyrusu, navadnemu kmetu, in lekli zadnji : konec pota ob njegovi strani. Tisočglava množica !,ic zagrnila zmagovaica, na katerega se je vsula toča zlatih ur, doz in drugih dragocenosti, kar so j VValeški princ hcži pred dežjem. Angleški princ in prestolonaslednik je tudi najvplivnejša osebnost, ki določa modo. Vedno je napravljen najbolj pravilno lii primerno. Slika ga nam kaže, kako mu je ploha vzela vse dostojanstvo, ko je bil na poti k neki poroki. * i »Ti pa v resnici nisi tako neumen, kakor izgledaš!« * >Sa,j saj; vidiš in lo je edina razlika med nama! Piccard bo zopet letel v stratosfero. Belgijski univerzitetni profesor Piccard, ki je bil že enkrat z balonom v stratosferi, se pripravlja na nov polet. Na sliki ga vidimo, kako stoji ob novi gondoli, iz katere gleda njegov asistent Cotyus, ki mu pomaga pritrjevati merilne instrumente v gondoli. dežel v Afriki. Vendar so napake kolikor mogoče majhne in zato bo celotna številka precej blizu prave. Prebivalstvo vse zemeljske oble šteje v začetku 1. 1932. dve miljardi 12 milijonov in 800 tisoč ljudi. V primeri z letom 1931. se da ugotoviti, da je število prebivalstva vsega sveta narastlo približno za 20 milijonov. Azijske dežele imajo več ko polovico prebivalcev vsega sveta. Tam živi 1 miljarda in 103 milijoni ljudi. Prav tako pripada velik del letnega naraščaja 20. milijonov azijskim narodom. Na drugem mestu je Evropa, katere prebivalstvo je v letošnjem letu prvič preseglo polovico miljarde (506 milijonov). Tudi Evropa letno prav dobro napreduje, saj je napredovala za 8 milijonov. Daleč za Evropo pa je Amerika z 252 milijoni prebivalci. Od teh jih živi 134 milijonov v Severni Ameriki in ti.S milijonov v Južni Ameriki. V Afriki živi 142 milijonov ljudi. Po statistiki dva milijona manj, kakor lansko lelo. Temu nazadovanju so krive najbrž napačne statistike iz prejšnjih let. V Avstraliji pa živi le 10 milijonov ljudi in letni prirastek je znašal lansko lelo 200.000 ljudi. Med evropskimi državami je Rusija tista, v kateri prebivalstvo najhitreje narašča. Dočim je bilo 1. 1930. v Rusiji 121 milijonov, jih je koncem 1. 1931. že 127 milijonov. Takoj za Rusijo je Poljska, kjer znaša letni prirastek 1 milijon ljudi! V večini dru-dih držav v Evropi, kakor v Angliji, Nemčiji in drugih pa se stanje števila prebivalstva ne spreminja mnogo. Novost pa je napredovanje števila prebivalcev v Franciji, ki je napredovala samo lansko leto za 612.000 duš. — Zanimivo je še število prebivalstva Kitajske, katerega cenijo na 453 milijonov, t. j. približno devet desetin vsega prebivalstva Evrope. Leteči morski pes. V Ameriki so zgradili novo vojno bombno letalo, ki je dobilo zaradi čudne zunanje oblike ime »Leteči morski pes . Letalo je enokrovnik, ki ima izredno dolga krila in je zgrajen tako, da nudi čim manj upora zraku. Prav zaradi lega pa je nastala tako čudna zunania oblika. Čitateljem »Slovenca" za nedeljo L. A. Cunningham: Mornarjeva usoda Dave Farnham je stal pri oknu in zatopljen v svoje misli zrl tja v megleni Mersey, ko je kapitan Levven stopil v agentovo pisarno. Prostorna soba je bila mračna in nasičena z duhom po plesnobi in skozi velika okna je prihajala le siva, mrka svetloba. V njegovih širokih voglatih plečih je bilo nekaj zaupljivega, in način, kako je držal roke v žepih, je izražal nekaj domačega, prijaznega. Počasi, samozavestno, kakor se obračajo mornarji, je so v pristanišču, se je obrnil. Ko pa je zagledal kapitana, mu je izginila vsa nerodnost in hitro je stopil nasproti mojstru »Svvanhilde«. Močno sta si stisnila roki — veliki, grčavi, rjavi, mornarski roki. »Vesel sem, dn vas vidim, gospod,^ je mladi Farnham presrčno pozdravil kapitana. >Vi ste prvi domač obraz, ki ga po treli letih zopet vidim. O, kako dobro mi to de — kakor da sem že doma! Vračam se domov, veste, kot krmilar na vaši ladji.« »Veseli me, da te vidim, sin.« Kapitanove oči, modre in trde, a vendar mehke in dobrohotne so iz koščenega, nagubanega, ogorele-ga lica motrile obraz, mladega moža. Poznal je Dava Farnhama izza mladih nog, kot dečka. Vedno ga je ljubil. Tega utrjenega, močnega, neustrašnega mladega mornarja pa je ljubil še bolj. »Ti greš lorej domov, Dave — nazaj v St. John.< >Da, gospod.« Glas mladega mornarja je bil navdušen. >Bil sem zdoma in križaril zn kiti, tri leta. A dobro sem delal. Skoraj tisoč funtov sem si prihranil in — vi veste, zakaj 6em tako vesel, zakaj sem tako srečen, da se vračam.« »Vem,« je toplo dejal mojster »Svvanhil-de« z glasom, polnim razumevanja. »Mary Graham, ej?« »Da, gospod, Mary — delal sem, s krvavimi žulji sem delal. Obljubil sem ji, da bom dosegel, iu tudi sem. Kako ji je? Dobil sem seveda nekaj njenih pisem. Mnogo pa se jih izgubi ali pa dospo več mesecev pozneje. Naznanil sem ji, kdaj pridem v Liverpool. Kakšna je bila. ko ste jo zadnjikrat videli, kapitan?« »Krasna,« je rekel kapitan Lewen in se zagledal v pisalno mizo, vso nastlano s papirji. ?Prekrasna, če je sploh kdaj katera krasna bila. Neprestano misli nate, Dave.« »Ona — ona je čudovita, gospod.« Oči mladega Farnhama so se zasvetile. Zrl je v daljavo, tja prek modrih dvigajočih se vod, proti majhnemu pristanišču, kjer ga je čakala Marv. »Tri leta — ni lahko za dekle, da Čaka tri lela. A mornarjevo življenje je trdo in njegova ljubezen —« »Da,« je mehko ponovil kapitan Lewen. »Mornarjevo življenje je trdo, fant, a je vredno moža. Napravi te močnega — močnega, da prenašaš žalostno slovo in dolge ločitve in — Še mnogo drugega. Ti greš zdaj domov.« Agent »Swanhilde«, Mark Soames, visok, bled mož je vstopil. Nekaj kratkih pojasnilnih besed in podpisali so tiskovine, in Dawe Farnham je postal krmilar »Swanhilde«. Njegov korak je bil hiter in mehek, ko je s kapitanom Lewenom stopal po cesti ob pomolih. Njegovo srce je prekipevalo sreče, da se po treh dolgih letih, polnih žrtev vrača domov, da bo zopet videl svojo najdražjo, da se bodo njegove sestradane oči nasitile njenega sladkega potrpežljivega obraza, da se bodo njegova ušesa naužila mehkobe njenega glasu. Dvajset let je bilo med mojstrom in krmilarjem; morje pa ohrani človeka mladega, in John Le-vven je vedel, kaj je v srcu mladega moža. V svojem lastnem pa je zagrenjen začutil krutost življenja. »Ali odplujemo nocoj?« ga je vprašal Farnham. »Da, ob sedmih. ,Swanhild' je brza, močna ladja; med posadko pa ni nikogar iz St. Johna — večinoma so Danci in Švedi. Precej dobro moštvo. Upam — upam, da ti bo postelja ugajala.« »Gotovo mi bo, gospod. Vidite, če bi veslal domov v barčici ali pa jadral na jahti, ki bi merila samo dvajset čevljev, bi se srečnega štel. Ne veste, kaj pomeni, gospod, da se po tako dolgi ločitvi vračam k nji —« »Mislim, da vem, Dave,« je mehko dejal kapitan Lewen. »Da. mislim, da razumem.« Kmalu sta se vkrcala na »Swanhildo«, dolgo, brzo, jekleno jadrnico s sivimi boki. Kapitan Levven je novemu krmilarju pokazal njegovo kabino in ga pustil samega z njegovimi mladostnimi sanjami in hrepenenji Sam pa je šel v svojo kabino in se zleknil v naslonjač. Mehanično so mu prsti segli po pipi in tobaku. »Domov gre.« je polglasno mrmral. »Mornarjeva usoda. Rog jima pomagaj! Bog mornarjev, čigar usmiljenje je neskončno! Tri leta, in fant je delal in garal in upal in sanjal. Srečen je bil. da je dobil posteljo eno uro po prihodu v Liverpool. Čudno — čudno — ne vem -— morda je tako najbolje.« Kapitan Levven je sedel, dokler ni pokadil svoje pipe. Njegova ostra ušesa so slišala neki glas, hitro je vstal in zapustil svojo kabino. Na krovu se je gosta megla ovijala okoli debelih vrvi in lestev in se vsepovsod zbirala v vlago in kapljala in kapljala neprestano na palubina tla. Zvonci so zvonili in sirene so tulile skozi meglo. Kapitan Levven pa je zrl tja prek odprtega morja. Samo še nekaj ur in odpluli bodo. Ropot konjskih kopit je zvabil kapitana na krov. Z zavetnega krova je šel na drugi konec ladje, odkoder so trije mornarji in voznik prinašali — krsto ... Resno in sočutno so postavili nenavadni tovor na tla poleg jadr-nične ograje. In ko se je kapitan Le sv en obrnil proti zavetnemu krovu, je videl tam stati mladega Farnhama, čigar obraz je izražal nekaj, kar mojster ni rad videl. V njegovem izrazu je bil strah — tisti elementarni, brezumni, vražasti strah mornarjev. »Mrlič!« Farnham je zgrabil kapitanovo roko. »Nisem — nisem vedel, da boste vozili mrliča, gospod. Jaz iie bi —« »Pš!« ga je mehko prekinil kapitan Le-wen. »Ne vznemirjaj se, sin! Tudi jaz sem mornar, tudi jaz sem vražast kakor vi vsi, pa se ne bojim uboge mrtve stvari. Sramuj se. A kaj ti je! Tvoj lastni obraz je bled, kakor da si sam mrlič. Glavo pokonci, fant. Pogum! Proč s tvojim vražast i m nesmislom.« »Poizkusil — poizkusil bom,« je s težavo odvrnil krmar. »Saj je res nespametno, mislim. Pa saj poznate našo rodbino, gospod. Vedno nam je prineslo nesrečo, če je kdo jadral z mrličem. Nikdar še nisem storil tega.« »Da, dobro vem. A pozabi na to,« mu je prigovarjal kapitan. Mrtvi ti ne more nič hudega storiti. Ali boš gledal, da bo vse v redu zdaj? Parnik bo kmalu prišel, da nas bo potegnil na odprto morje, in kmalu boš jadral proti domu. Naj ti bo brza, srečna, junaška vožnja, fant!« ^ Hvala, gospod.« Mladi Farnham se je vzravnal in živahno stopil doli h krmilu in dal posadki kratka, energična navodila. Kapitan pa, ki ga je opazoval, je videl, da se je ustavil pri ograji, kamor so bili položili rakev. Buljil je vanjo, kakor da ji hoče z očmi prodreti pokrov in videti obraz mrliča ... »Čudne vraže ima mornar,« je mrmral kapitan Lewen. »Mladi Dave tam — misli, da je njegovo lastno življenje v nevarnosti, samo zaradi tega, ker je krsta na ladji.« Ko pa so sedli k večerji, se je zdelo, da je krmilar čisto pozabil na žalostni tovor tam na palubi. Sreča in upanje, ki ga je napolnjevalo, je bilo kakor sonce ,ki s svojimi žarki prodre meglo in razžene oblake strahu in dvoma. Drugi krmilar je ob priliki tudi omenil krsto; zgovorna beseda kapitanova pa je zasukala pogovor na bolj prijetne in vesele stvari. »Swanhild« je brzo plavala, živahno in dražestno kakor velikanski belo-sivi galeb čez grebene valov. Kadar se je nos jadrnice pregloboko nagnil, so se od časa do časa prek krova zlili valovi, potem pa zopet šumeče odtekali. Njen ostri kljun ie rezal zelene vode. da so se pene pršile v bele oblake. Dnevi so bili sončni in topli. Noči jasne, nebo z zvezdami posejano. Luna je lila svoje srebrne žarke čez vso to nočno morsko krasoto. Tako je bilo sedem dni, dokler niso dospeli na sredo Atlantskega oceana. Potem pa, kakor da se je pekel odprl. Na jugozahodu se je prikazal velikanski črn oblak kakor duh. ki hoče vse uničiti. S strašno naglico je prihajal bliže in bliže. Zdelo se je, da sta si oni preteči oblak in »Swan-hildr edina samotila nasprotnika na neizmernem morju. Močen veter je naznanil vihar in razcefral v rese jadra, ki so jih pustili na ladji. »Svvanhild^ se je tako globoko nagibala, da se je zdelo, da se bodo jamborji zdaj pa zdaj potopili v valovečem, ponečem se morju, ki se je valilo na ladio sprva počasi in leno, potem pa s strašno naglico in jo obračalo in trgalo naprej in nazaj, se vzpenjalo visoko nad njo v velikansko zeleno steno, potem pa za-grmelo doli in lomilo, metalo, trlo, trgalo mornarje, ki so se za življenje in smrt oklepali stebrov, drogov in železnih vrvi. A držali so se. Kapitan Levven in Dave sta stala pri drugem krmilarju in mu pomagala pri kolesu. Pomagala sta mu, da je gnal »Svvanhildo« skozi vode, vi-oke kakor gore, pomagala sta mu, da jo je držal mirno, ko je podrhtevala ob ponovnih groznih, divjih sunkih in stresala cele veletoke vode s svojih krovov in se valila naprej, da se bo borila s prihodnjim navalom pobesnelih elementov. Vihar je bil na vrhuncu, ko je smrt segla po — Dave Farnhamu, ko ga je morje, ki je grozilo, da bo vse pokončalo, odtrgalo oklepa-jočega se, ko ga je dvignilo, treščilo ob ograjo, ko ga je strlo in vrglo kapitanu v naročje in si ohladilo svojo razljučenost na njem. Nesli so ga doli in položili nežno, kakor znajo samo močni možje, na posteljo. Njegove oči so se čudno svetile, biie so polne življenja, celo, ko je že smrt bila v njem, celo, ko mu je kri prihajala iz ust. »Končal sem,« je šepeial John Lewenu. »Vedel sem, da ne bi smel jadrati s tistim mrličem — pomenilo je nesrečo zame. — Povejte — Mary, da sem se vrača! — k nji!« »Da,« je dejal kapitan Levven. »Izvedela bo, fant.« »To je — to je — mornar — jeva usoda — gospod —« je grgral umirajoči mož. »Zdaj imate — imate dva — dva —« Široko je odprl svoje oči, kakor da vidi onstran moža, ki se nad njim sklanja, tisto, kar je blaženo in čudovito in resnično. In njegov glas je postal zopet gladek in močen. »Kdo — kdo je tam v krsti? Povejte mi, kapitan. Oh — zdaj vem! Vem — Mary je ...« Kapitan je pokimal. >Mary je, Dave. Prišla ti je bila v Liverpool nasproti. Branili so ji. Preslaba je bila. Tebi pa je bila zvesta, a Bog jo je hotel. Bridko je — za vaju oba, a Njegova volja je!« »Bridko?« Mladi Farnham sc je smehljal. »Ne! O, ne! To je mornarjeva usoda, gospod. Zdaj sva združena — združena.« T. D. L. H. Robbins: Nashahovaici Mount Mckinley-a V srcu Alaske se dviga najvišji vrh Severne Amerike, Mount McKinley. Indijanci, njegovi stari sosedje, so mu dali več imen; najbolj znano je Tennall.v ali Denali. Iznad prostrane ploske doline Yukon se strmo vzpenja v svoji mogočni višini 20.000 čevljev in več. Ljudje so prav za prav dospeli samo do višine 6000 čevljev in z njegovega granitnega vznožja zrli gor v njegovo s snegom pokrito obličje. Prvi rudarji v zlatih rudnikih v ozemlju Yukon so ga videli cd daleč in ga občudovali. Njihova pripovedovanja *<> vlekla raziskovalce, med temi Muldrovva in Brooksa. Ta dva sta si ga od blizu ogledala in površno opisala njegove bližnje vrhove in ledenike. Leta 1903 sla sodnik VVickersman iz Fair-banksa in pozneje dr. Cook poizkušala, da bi splezala nanj, pa se jim ni posrečilo. Leta 1906 sta šla profesor Parker in mr. Rrovvne v Alas ko. da bi si goro od bliže ogledala in nanjo splezala, če bi bilo mogoče. To svoje podjetje pa sta prav za prav končala šele po šestih letih. Tema dvema možema, prvi je bil znanstvenik, drugi slikar, oba pa sta ljubila gore, se je pridružil dr. Cook. da bi podpiral rkspedicijo s svojimi izkušnjami, ki si jih je bil pridobil pred tremi leti. Z zemljevida so razvideli reke, ki izvirajo blizu Mount McKlnleya, iu ki tečejo 200 milj proti jugu v Cook o v zaliv ali pa naravnost v Tihi ocean. Dr Cookov načrt je bil la, da bi šli po glavni reki Sušilni navzgor, potem po enem njenih pritokov, Yentni, do alaškega gorovja, ki se vleče severno od obale, potem pa proti vzhodu. in ki loči pacifiško stran Ala-ke od dolin Kuskocjiiim in Yukon. Ob izviru Vemtne, je računal dr. Cook. da bodo našli prelaz, po katerem bi 7. majhnimi gorskimi konji prekoračili pogorje, tako da bi se ekspedicija začela vzpenjati proti vrhu s severne Mrani, odkoder je svoječasno že sam poizkušal, in kjer je upal, da bodo zdaj imeli več sreče. Ta pa jim je že prav od začetka nagajala. Konje, ki so jih dobili iz Združenih držav, so s parnika spustili v Tyoniku, da hi splavali na suho. Ko pa so ti dosegli obalo, so jih indijanski psi napadli in jih začeli goniti, tako da nekaterih sploh niso več ujeli. Tisti psi namreč še nikoli niso videli konj in so miši! i, da so te plavajoče živali losi (jelen z lopatastim rogovjem). Ob takem začetku je ekspedicija dobila pojm, kaj jo šele čaka v divjini. Ekspedicija se je razdelila v dva dela. Eden se je odpravil v motornem čolnu po Yemtm navzgor, drugi pa na konjih do izvira te reke. Družba v motornem čolnu je komaj ušla pogubi, ko se jim je čoln dvakrat potapljal. Prvič v strašnem viharju že kar v Co-okovem zalivu, pozneje pa v divjih brzicah v gornjem teku reke Yentne. Konji pa, ki so šli kar čez drn in strn, čez močviria in hrilKivite pragozdove brez steza in poti, vsi v oblakih komarjev, so kmalu opešali. Trije so poginili, ko so ponoči zašli v goreč, premog. Drugi so se do vratu pogreznili v močvirjih ali pa so jih odnesli ledeno mrzli hudourniki, ki so drli navzdol z gorskih ledenikov. Tudi možje so se morali boriti s temi liudurniki in si kar sproti rezati pot skozi pragozd in goščavo. To jih je zelo izmučilo in spehalo. Napol mrtvi so prišli do izvira Yentne. PRVIČ ZGREŠILI Od izvira Yentne sta prof. Parker in mr. Brovvne prodirala naprej po dragah, ki so postajale vedno tesnejše in vedno globlje. Brovvne je nazadnje vendar odkril visok prelaz, ki je vodil tja v dolino Kuskoquim. Ta prelaz pa ni bil za konje. S strmih pobočij se je lomil led in skale, in deroči hudourniki so divjali z ledenikov v prepade. Ko so videli, da s severne strani ne bodo mogli doseči vrha, so se možje obrnili in se odločili, da poizkusijo z južne strani. Cele dneve so se borili prek nevarnih močvirij, in divjih rek in se dokopali do ledenika Toko-sitna. Od tu sta Brovvne in Parker proučevala južna in vzhodna pobočia velike gore, ki je bila pet in trideset milj daleč. Videla sta, da so tudi na teh straneh bregovi strmi, polni prepadov in ledenikov. Nešteti snežni plazovi pa so še povečali vse te nevarnosti. Samo zato, da bi plezala ob listih stenah, bi rabila vse poletje; to pa je bilo že skoraj pri koncu. Poleg tega bi družba morala prekoračiti še tistih 35 milj skoraj nedostopne divjine in preplezati več, grebenov, med katerimi so ledeniki, ki vodijo kdo ve kam. Prisiljena sta se raziskovalca odločila, da preložita svoj načrt na drugo leto. V avgustu sta se vrnila k morski obali s svojimi petimi izmučenimi tovariši in utrujenimi konji. Prof. Parker jc odjadral domov, slikar Brovvne pa se je ustavil blizu Cookovega zaliva, da bi lovil divjačino. Dr. Cook pa se je s svojim pomagačem Barrilom vrnil po reki Sušilni proti McKinleyu. Čez nekaj tednov je na obali šla govorica, da je dr. Cook prišel na vrh Mount McKin-leya. Brovvne, ki se je šele pred kratkim vrnil iz listih strašnih divjin, je mislil, da Cook ni imel niti toliko časa, da bi dosegel goro, kaj šele, da bi prišel na vrh.Pa vendar se je Cook kmalu osebno pojavil in potrdil glas o svojem uspehu, za kar je imel dokaze. DRUGI POIZKUS Čez »tiri leta, spomladi 1910. sla profesor Parker in mr. Brovvne zopel prišla v Alasko. Njiju tovariši so biii: Mr. Tucker z gozdnega oddelka, prof. Cuntz, Grassi z univerze Co-lumbia, mr. La Voy, mr. Tonipson in mr. Aten. V novem, močnem motornem čolnu so Sli po široki Sušilni navzgor, potem pa krenili v reko Chulitno, v katero se stekajo neštevilni ledeniki z Mount McKinleya. Okoli njihovega šotora so zelenele trepetlike, jelše in bori, nad njimi pa je z. ledenikov tulila večna zima in se rogala smelim podjetnikom in junijskemu solncu. Tu se je zanje začelo petdeset dni pravega polarnega življenja. Stene ledenika so se zoževale v žrelo, skozi kalero so šli raziskovalni. Preteči snežni plazovi pa so grmeli tik ob njih od obeh strani. Prišli so ven na široko ledeno ravnino, ki je bila obrobljena s Snežnikom, in ki' se je razprostirala doli do južnega vznožja Mount Mc-Kinleya. Dve milji od vznožja so si postavili sedeumujsii šotor. Do svojega vrha so imeli še 15.000 čevljev. Ker Mount McKinley presega vse druge sosedne vrhove, in ker pihajo vanj vlažni vetrovi s Tihega oceana, se sneg na njegovi pacifiški strani neprenehoma obnavlja. Poleg tega z njegovega strmega pobočja venomer drče snežni plazovi, velikokrat po eno miljo širi ki. Po ti strani je bilo torej ludi nemogoči, da bi se približali orjaku. Vodnika sta zagledala dva grebena, ki sta vodila gor proti Mount McKinlevu. Jugovzhodni greben bi se morda dal preplezati ikI ledenika, ki je bil 10.000 čevljev visoko. Na vzhodni strani pa bi se dalo priti prek dveh snežnih sedel, ki sta ležali 11.000 čevljev visoko, na severovzhodni greben. Štirikrat sta vodnika iskala prehod prek teh zmrzlih barijer. Nazadnje sta videla, da si tudi v ti smeri ne moreta obetati uspeha. Zasledovala sta stranski ledenik, prav ob sloni gore, ki je segal v tesno drago, dočim so snežni plazovi grmeli prek robov in jinm pretili, da ju zajamejo. S lem končnim, ponovno neuspelim poizkusom sta končala ludi za tisto leto. Prof. Parker in mr. Rrovvne sta se odločila za tretji poizkus v februarju 1912. Od daleč sta videla veliki severovzhodni greben in upala, da liosta morda prek toga slednjič vendarle dosegla najvišji vrh. Da bi pro Irla alaško gorovje in dospela nn severno stran tistega vrha, to je bil zadnji njih cilj. To pot sta začela pri Sevvardu na zunanji obali Tihega oceana. Vztrajna raziskovalca sla morala rešiti tri težavna vprašanja: 1. Najti sta morala prelaz prek prvega grebena. S tega bi dosegla gornji del ledenika Muldrovva. ki vodi prav do Mount McKinleva. S tem bi si prohranila milje in milje potovanja po snegu od ledenikovega rilca. 2. Po tem ledeniku bi se vzpenjala ta' o visoko kakor mogoče. Spotoma bi morala po-stavljati shrambe za živila. 3. Z ledenika Muldrovva bi morala preplezati enega zadnjih treh grebenov. Tu bi se u taborila ali pa postavila kar celo vrsto šotorov, odkoder bi slednjič dosegla tako dolgo oblegani in zaželjeni najvišji vrh Mount Mc-Kinley. Našla sta prelaz prek severnega grebena in se ob njegovem vhodu u taborila. Od tu so s pasjimi vpregami vlekli živež h glavnemu ledenike Muldrovvu, široki poti do Mount McKinleva. Široka je bila ta ledena pot, a težavna. Padala je doli z višin kakor v velikanskih smušikih skokih. Na enem mestu si moral preplezati tisoč, čevljev visok rob. Nazadnje sta našla blizu glave ledenika Muldrovv točko, kjer sta lahko krenila proč z ledu, in od koder sta prišla na nizko sneženo sedlo ob rolm srednjega severovzhodnega grebena, ki je bil oster kakor noževa klina. Dlje ko do vznožja sedla psi niso mogli več. iti. Zveste živali so vlekle sani z živili 11.000 čevljev visoko. Plezalci so se vrnili po svoji stezi h glavnemu taborišču po živila. Po desetih strahovitih dneh jim je uspelo, da so jih privlekli na polovico poti. SKORAJ NA VRHU Mr. Atena so pustili kot rezervo v glavnem taborišču i.n 5. junija naskočili vrh. Spotoma jih je zadrževal vihar, ki je divjal štiri dni. Snežni plazovi so začeli treskati po strmih pobočjih. Kot višek vseh težav in strahot pa je zdaj začel — bljuvati alaški ognjenik Katmai, štiristo milj daleč. 19. junija so se uitaborili na sneženem sedlu srednjega grebena 11.800 čevljev visoko. Videlo se je, da bo plezanje po sredi grebena do snežne kotline med dvema vrhovoma ob glavnem vrhu lahko. — Treba jim bo samo slediti ob snežnem robu kakšnih 3000 čevljev, morda tudi več in tako bodo zopet pridobili 4000 čevljev. Potem bodo še en dan hodili čez sneženo kotlino in se polagoma vzpenjali na-vngor ob pobočju južnega vrha tik najvišjega vrha Mount McKinleya. Tako so mislili. Na koncu treh dni pa so dosegli samo 14.000 čevljev. Snežena kotlina glavnega vrha pa je bila še daleč. Vsako stopinjo navzgor so si morali vsekati v posteklenelem stlačenem snegu roba, ki je bil oster kakor nož. Obraz in roke so .jim otekale in pokale vsled mraza. Zdaj so se morali zopet vrnili h taborišču ob ledeniku in izpolniti zalogo živeža. Nazadnje so plezali k robu kotline pod glavnim vrhom 15.000 čevljev visoko. Zaradi snežnega meteža so viseli do 26. junija na robu gore nad pobočji, ki so strmo padala tki tisoče čevljev globoko. Njihov glavni živež je bila konservirana riba in v teh nebotičnih višinah so oboleli za tako brano. Zato so jo morali opustiti, in ostale so jim sanio Se rozine, čokolada, sladkor in čaj, s čimer so si hranili moči. da bi premagali tisti vse prodirajoči mraz in tiste strašne napore, ki človeka popolnoma izčrpajo. V njihovem šotoru je ponoči kljub temu, da so kurili peč na alkohol, padla temperatura pod ničlo. Jutro 29. junija je bilo jasne in obetali so si uspeh. Že ob šestih so se trije plezalci odpravili proti južnemu vrhu. Počasi so hodili in si sekali stopinje v sneg. V višini 18.500 čevljev so se ustavili in razgledali. Vsa .Maska je ležala pod njimi in vsa Severna Amerika razen majhnega sneženega stožca, prav pred njimi, Moimt McKinley! Kakšna krasota! Srce se iim je širilo. Tam spodaj so ležali divji, strašni kakor britev oslri grebeni in ledeniki, prek katerih so se mučili in borili tri težavna leta zato, da hi nazadnje stali tukaj. V višini 19.000 čevljev so zdaj jasno videli svojo pot k najvišjemu vrhu. " Dvigal se jo,« je pripovedoval Mr. Rro\vne. ^nedolžno kakor s snegom pohrP nrostor za tenis, in ko smo zrli nanj. smo se < lajšano režali in vedeli smo, da je naš. Takrat pa, ko so prekoračili 20.000 čev- ljev, ko so imeli samo še 450 čevljev do najvišje toike, se je naenkrat stemnilo in zagrnil jih je snežni metež, ki ga je gnal vihar 60 invlj na uro, tako da ndso mogli videli drug drugega. Sami niso vedeli, kako so v arktičnem viharju našli pot nazaj k svojemu šotoru, kjer so ostali do prihodnjega dno. Potom so se drugič, odpravili proti vrhu. Niso pa prišli dlje kakor do 19.i)00 čevljev, kjor jih je že ustavil leden dež, ki jim je bičal obraz in zapiral sapo. in v katerem ne bi moglo obstati nobeno živo bitje. Porabili so svojo pičlo zalogo živil skoraj do zadnjega, oddali so skoraj poslednjo unčo moči svojega telesa. Modri možje so se obrnili. Ob ugodnem vremenu, nekaj dni pozneje, so počivali v svojem glavnem taborišču v ,letenjih hribih. Naenkrat je gorovje vse okoli njih zagrmelo in zaškripalo. Tla so bobnela in se stresala, okroglo gorsko kamenje je planilo iz svojih strug in drčalo in ropotalo doli po pobočju, zemlja je pokala iu zijala in izmetavalo blato, iu gora je na milje daleč stresala svoj stari sneg doli v doline. Mount McKin!ey se je poslavljal od svojih obiskovalcev... Ko bi z vrnitvijo odlašali saino Še dva dni, ko bi še bili na njegovih severovzhodnih plečih ali na sneženem roku srednjega grebena ... Čas (Hali so si, da so na varnem, proč od gore. Eno loto je minilo, preden so izvedeli, kakšnemu poginu so ušli. T. D. Sik it a Kriškin: Koristne živali Ta leden so pisali vsi moskovski listi: ^Statistika je ugotovila pošastne izgube, ki iih povzročijo glodavei prebivalstvu pred vsem v skladiščih živil. Vlada je imenovala poseben odbor za smotreno zatiranje miši in podcan.c Imel sem to noč težke sanje. Nepregledna valujoč« množica škodljivcev je s cvilenjem drvela v mesečini po zaspanih moskovskih ulicah na protestni shod. Debela, od starosti osivela podgana je stala kot glavni govornik na zamreženem oknu velikega poslopja osrednje pekarne. Razločno som čul njene zadnje ogorčene besede: »Tovariši glodavri, ohranimo mirno kri! Samo prebiranje bodi naš odgovor na nesramno podtikanje! Saj vemo, kako so hinavski ti sebični ljudje. Če bi mi tudi res šli, žal bi jim bilo za nami! Nepopisno navdušeno ikrtanje, v katerem je utonil ta zadnji stavek, me je sunkoma vrglo iz postelje. Z mrzlim potoni oblit sem zopet pričel čitati uradno poročilo, da bi ugotovil pomen svojih čudnih sanj. Poglobil sem se v tehten stavek: Za počitnice rabite hitro izvršen entel, ažur, mono-grame, okraske za obleke in perilo. Takoj jih dobite pri tvrdki Maleh & M tkeš, Ljubljana poleg hotela štrukelj Znanstveniki so zračunali, da pride na slehernega prebivalca Sovjetsko zveze povprečno sedem miši in ena podgana ... Ne vem. kako so utegnili znanstveniki sešteti vse miši in podgane. Nemara so budili po hišah s popisnimi polarni ali pa so v-se opravili kar doma v pisarni s katerimikoli stroji. Izvedba štetja je bila njih strokovna zadeva, a vsekakor mora široka javnost slepo zaupati njihovim podatkom. Saj sem nekoč rit al. da je bilo predpisano vaškim sovjetom točno ugotoviti število volkov v njihovem okraju. In občine'-! možje seveda so kmalu točno opravili naročilo, čeprav nedvomno ne pride noben tajnik volku preblizu pri »ličnem štetju. A miši so dokaj pohlevnejše živali, in tudi učenjaki računajo vse bolje kakor župani na kme-tih. Znanstveni podatki so kratkomalo neizpodbitni... A ugotovitev nam nalaga dolžnost izvajati zaključke, čim se je to zgodilo, sem nepričakovano ugotovil popolno nasprotje med znanostjo in vsakdanjostjo ter sem se prepričal o globokem pomenu svojih čudnih sanj. To so je zgodilo na tale način: Poklical sem našega računovedjo, mu predložil podatke odbora za pobijanje sjlodav-cev iu rekel: »Vzemite, prosim, računalo, Ivan Lavrentjevič... Koliko osebja ima naša prodajalna z vami in z menoj vred? Menda enajst ljudi?« »Enajst,; je pritrdil Ivan Lavrentjevič in zabeležil to številko na računalu. >Dobro. Koliko miši iu podgan moramo potem imeti na temelju uradnega štetja?» »Enajst podgan in 77 miši, torej 88 repov,« je takoj ugotovil računovodja. »Prav. A koliko stotov pokvarjenih in uničenih živil smo naprtili glcdavcem pri zadnji inventuri v tem mesecu?«' Zdaj ni zabeležil računovodja nobeneaa zneska, temveč me je samo pogledal in odvrnil: Kaj pa hočete? Saj vendar veste, koliko znaša ta postavek. Saj sle sami podpisali ta zapisnik! Kam pa merile s letu vprašanjem? »Zanima me samo z znanstvenega stališča,- sem mu pojasnil, ker nisem mara) govoriti o svojih sanjali. -Kad bi vedel, v koliko je resničnost v skladu z znanstvenim nazorom. Uazdelite prosim ta postavek v 88 delov: koliko pride potem na posameznega glo-davca?< Ivan Lavrentjevič se je zamislil iu vzdih- nil: Prav veliko pride .. A moramo v pošt e-vati, da imamo v staležu z 88 repi poleg miši 11 podgan. Podgana je že večja žival. Lahko računamo, da poje vsaj sedemkrat več kakor tniš.« »Ze prav, sem pristavil. »Napravimo še la popravek. Kako bo potem vse kazalo?« »Še vedno pride preveč na en rep...« »No. vidite, saj Iu tiči zajec v grmu! Kako se bomo le rešili teh znanstvenih neprilik?- >Veste kaj? Saj imamo vendar pravico do dodatnega količnika!« sc je po tehtnem prevdarku opogumil računovodja. Ne trdim, da so se statistiki zmotili. Znanost je pač znanost. A kljub temu nikakor ne sme dobiti ravnatelj zadružne aprovi zarije istega števila miši in podgan kukor na primer, zadnji vajenec v trgovini! Slicna enakopravnost hi imela slabe posledice. Uničila 'ni po mojem mnenju ves red pri poslovanju in hi zavladala nepopisna zmeda. Ne. ne! Če ima. recimo, poprečni prodajalec pravico do ene podgane in 7 miši, potem morate vi dobiti najmanj štiri ali pet samih podgan.« Naj bo, sem pritrdil, »vpoštevala bova službeno lestvico in dodala za vsako višjo plačilno skupino po eno podgano s primernim številom miši. Ali ste že zračunali?« Domofožje Kitajska narodna pesem iz zbirke ši-King, Položil sem svojo glavo na obličje gora. Preslab je moj pogled, da segel hi v daljo, kjer oče stanuje. Pod motnim sijajem mrzlih zvezda vzdihuje moj oce: :Še vedno pride preveč na posamezno miš,«' je rekel Ivan Lavrentjevič in obupno zmajal z glavo. Ni mogoče, da hi ena miš toliko pohrustalu! ^Kaj pa hočemo potem? Kako bomo sestavili naše poročilo, da bi soglašalo s predpisanim znanstvenim podatkom? Saj bodo morali vendar računski pregledniki vpoštevati dovoljeno število repov?!« Ivan Lavrentjevič je samo skomizgnil a rameni in odgovoril: »Kaj pomaga... Znanstveni podatki seveda so neovrgljivi... na papirju, a življenje zahteva svoje. Pameten človek bo že razumel!s Za trenotek je obmolknil in potom dodal; »Seveda, če bi živeli na primer v Indiji^ bi imela naša aprovizacija vsekakor lažje stališče ...« »Zakaj pa?r sem vprašal. »Zalo, ker je Indija eksotična dežela,« je pojasnil Ivan Lavrentjevič. »Tam imajo drugačno živalstvo. V tem primeru in lahko računali na vsakega nastavijenca po enega slcua in sedem tigrov. To bi več zaleglo!« HIPE higijenska posoda za kruh in pecivo v javnih lokalih se naroča pri ALOJZ DERGANC Ljubljana — Gerbičeva 14480 G9SF1IUA ZIIEZUBli 11.111 Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmelijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prm'E*frra moko Iz mShio Forgacs, DaCka Topola, |e stalno no zalogi. JOŽE MiHEliC in drug - LJUBLJANA Dunajska cesta 41 Telefon št. 237-7; kleparstvo, ključavničarstvo, vodovodne in strelovodne inštalacije Izdelujejo se najnovejši modeli otroških! in igračnih vozičkov, triciklji. razna no-i vejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika! izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna1 F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov* Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191 Dobra, praktična vrata in okna ZT. :dv.z domu! — Vse izdelke stavbnega mizarstva v vseh poljubni h oblikah po •delne strojno mizarstvo AlojzijTrink LJUBLJANA - LINHARTOV A ULICA ŠT. 8 - TELEFON 28-56 > IVAM NOVAK splošno strojno mizarstvo Vižmarje p. Št. Vid nad LJ. Naročila se sprejemajo po lastnih in po podanih načrtih Splošno mizarstvo Cerar P. Sušferšič Št. Vid nad Ljubljano Izdelovanje pohištvene opreme po najmodernejših lastnih in po danih načrtih kakor tudi okenskih lesenih rolet, žaluzij itd. po zmernih cenah Elektro-inštalacije za razsvetljavo ie pogon iz- vrSnje strokovnjaško po zmernih cenah. Specijalna delavnica za previjanje elektro-motorjev, transformatorjev in auto-dinama. V zalogi ves elektro-materi jal, kakor žarnice in elektromotorji, rabljeni in novi najznamenitejših firm v vsaki količini. pr per5inl}č Koncesijonirano elektro-podjetie Domžale, nasproti poŠte Elefctro-meh. podjetje Ljubljana, Gosposvotskalfi. Tel. 2371 Najvarnejše in najboljše naložit« svoj denar pri ljudski posojilnici rca. zaflr. z n. z. f C€l|ll * ■» 1 v novi lastni palači na oghi Kralja Petra e. in Vodnikove vi. Stanje hranilnih viog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE S0LSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO LZKEDNO D GODNIH OENAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II NADSTROPJE ALBIN SIFRER, PUŠKAB LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 12 Poleg restavracije »NOVI SVET« — Telet. 83-49 Orožje, streljivo, lovski in ribarski pribor. — Lastna dela vnica za vsa v to stroko spadajoča popraviia. Montiranje daljnogledov Največjo zalogo i spomin od marmorja in granita po globoko znižanih cenah priporoča kamnoseška industrija Ljubljana, Resljeva c. 30 Kdor hoče biti solidno postrežem naj se oglasi pri M. JANKOVIČ #« LJUBLJANA, RIMSKA CESTA štev. 19 KLEPARSTVO, KRITJE LESOCEMENTNIH STREH. INŠTALACIJE ^STRELO- VODOV VSEH SISTEMOV Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna ianar@yalnica LJubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice; Zagreb, Starčevičev trg 6; Sarajevo, Aleksandrova cesta 101; Split, Ulica XI. puka 22; Beograd, Poincareova 2. Posmrtninski oddelek »KARITAS-t sprejema v zavarovanje zdrave od 7 do 80 let stare osebe. Glede pojasnil se obrnite na Vzajemno zavarovalnico, oddelek »KARITASc. Ogledala, brušena Iri nebruš. stekla, šipe za izložbe, automobile itd. marmorsteklo priporočajo tovarne ogledal in brušenega stekla KRISTAL" a. a. Centrala: Maribor, Koroška c. 32, Podružnice: Ljubljana VII, Medvedova c. 38, Split, Zrinjska ulica 6. Stavbeno podjetje FRANC MARINCIC Vif-Glince (Tržaška cesta 15) pri Ljubljani izvršuje vsa stavbena dela vsakovrstnih stavb po solidni nizki ceni. — Izvršujejo se tudi vsakovrstni načrti. Z E N A IN DOM Kam z dekletom To je za mnoge starše važno in težavno vprašanje. Resnica je, da je materinsko-gospo-dinjski poklic naravni cilj za pretežno večino ženske mladine in da se želi vsako normalno dekle — ako ga ne vabijo nadnaravni cilji — poročiti in delovati ob lastnem ognjišču. Vendar je zakon negotova stvar, nekaj je za zakon zaradi šibkosti nesposobnih, mnogo žena se proti svoji boljši volji tudi v zakonu ne more posvetiti samo negi družine, marveč mora opravljati pridobitno delo — in slednjič mora ostati vsakemu človeku nedotaknjena pravica, da si izvoli poklic po lastnem nagnenju, lastnih sposobnosti. Zato pri reševanju vprašanja po dovršeni osnovni šoli: Kani z dekletom? ni tako lahko najti pravo pot in enostavno reči: šivati in kuhati naj se gre učit. Predvsem treba misliti na to, da se vobče dviga stopnja splošne izobrazbe in da treba po tem usmeriti tudi dekliško izobrazbo. Štiri leta osnovne in 2—4 meščanske, obrtne ali nižje srednje šole je najmanj, kar mora dobiti šolske podlage za poznejšo strokovno in samo-izobi:: bo tudi dekle. Kar je več, se mora ravnati po sposobnostih in nagnenju posameznega dekleta, po sredstvih roditeljev in ne nazadnje po možnostih, ki se odpirajo dekletom v posameznih pridobitnih poklicih. lil tu treba opozoriti starše, naj ne silijo hčera — kakor tudi ne sinov! — iz lastne ne-čiinurnosti ali pretirane, nezdrave skrbi za lagodno življenje otrok v višje srednje in visoke šole. Naj pomislijo, da so inteligenčni poklici že vsi prenapolnjeni, da jc kruhoborba v njih že med moškimi mnogo večja nego v drugih poklicih in je zato ženskam v njih dvakrat težko uspeti. Ženska v resnici ni v prvi vrsti ustvarjena za golo umsko delo, bolj se ji prilega negovanje, vzgoja, skrb za dobrobit živih bitij: otrok — moža — bližnjega, kjer sc more udejstvovali njena prevladujoča čuvstvena plat, izživeti njena materinska narava, njena ljubezen in junaška požrtvovalnost. Zakaj bi z dekleti prenapolnjevali srednje šole, ostrili kruhoborbo z moškimi in dostikrat brezplodno trošili svoi denar in izgubljali mlada leta deklet — ko je lastna družina in domače ognjišče vendarle za večino deklet najnaravnejša in najgotovejša življenjska pot. Le dekle, ki je nadpoprečno nadarjena in jo žene lastna resna notranja želja po znanju, naj bi študiralo za inteligenčne poklice (seve, bi moralo to veljati tudi za moško mladino, nakar bi prenapolnenje v navedenih poklicih s poprečnimi in podpoprečninii močmi kmalu ponehalo!): ostala ženska mladina pa naj bi se porazdelila po praktičnih poklicih in se splošno temeljito izobrazila v vsqh vednostih In vedah, ki se tičejo gospodinjstva. Več obrtnih, strokovnih in gospodinjskih, posebno tudi kmetsko-gospodinjskih šol in tečajev nam treba, in dalekovidnih preosnov tega pouka. Žalostno je, kako se sodobna ženska mladina po kmetih odtujuje kmetskemu stanu in se peha za gospoščino. Vsaj trgovina ali gostilna mora biti, kamor naj se poroči dekle iz boljše kmetske hiše, ki se je šolala v mestu; na samo kmetijo, kjer bi se morala ubijati s kmetskim delom — Bog ne daj! In vendar je »ubijanje« z lastno družino, z domačim živalmi, z zemljo toliko lepše, plemeniteje, ženi pri-rodneje nego ubijanje s pivci in pijanci, s kupčijo, ki je tolikokrat zvezana z željo po neza-služenem dobičku, po ukanitvi bližnjega. Seve mora danes vsaka kmetska žena — kakor gospodinja vobče — poznati glavna kupčijska načela in pogoje ter vsakokratne tržne razmere, da zna dobro prodati in kupiti; toda nekaj drugega je vnovčevati svoje s trudom pridelane sadeže in izdelke ali pa kupčevati s tujimi žulji (s čimer se nočemo dotikati trgovine vobče, ki ie do neke meje nujno potrebna). Vsekakor je kmetska gospodinja vredna vsaj tolike časti in spoštovanja kakor trgovka ali gostilničarka in temeljita izobrazba se da v kmetijstvu še mnogo bolj vsestransko izkoristiti kakor v trgovini ali celo gostilni. Več stanovske samozavesti v naše kmetske domove — manj pljuvanja v lastno skledo pri vzgoji, izobrazbi in možitvi kmet-skih hčera! Tudi na kmetiji se da z umnim delom in varčnostjo priti na zeleno vejo in biti resnična gospa: gospodarica pod lastno streho, na lastni zemlji, imejoč polne shrambe in polne skrinje pa še kaj pod palcem. To je gospoščina, ne pa nekaj kosov pohištva med tujimi štirimi stenami in par gosposkih cap. Le nič strahu za krhke kosti in nežne ženske roke — trdo, a zdravo kmetsko delo se ženski mnogo bolj prilega kakor pa posedanje po zatohlih pisarnah in tovarnah, še akademično izobražena žena bi morala najti v kmetskem — pa tudi v meščanskem gospodinjstvu — več zadoščenja, več resničnega samosvojega življenja kot v raznih pridobitnih poklicih — izvzemši slučaje posebnega notranjega zvanja. In če učiteljica ali druga izobraženka poroči kmetskega fanta, moramo iz vsega srca reči: Bravo! Seve bi morali biti tudi naši kmetski fantje izobraženi, trezni, delavni in pošteni, da bi lahko izbirali tudi med najbolj izobraženimi dekleti. Mnogi zagovarjajo načelo, da se mora dvigniti splošna izobrazba na dovršeno popolno srednjo šolo za oba spola. Razvoj pač kaže v tem pravcu. A potem ne smemo misliti na splošno koedukacijo na srednjih šolah, marveč bo treba za dekleta, ki se ne nameravajo izobraziti za kak pridobitni poklic izven doma, osnovati posebne dekliške srednje šole, kjer se bo v zadostni meri vpošteval naravni ženski poklic: družina in dom. Seveda v teh srednjih šolah ne bi smele enostavno ostati prejšnje »višje dekliške šole«, ki so bile namenjene za druge razmere in druge čase nego je sedanja doba. Moderna ženska vzgoja — v kolikor ne stremi za izključno znanstvenimi cilji — se tnora snovati na dalekovidnih narodno-kultur-nih, socialnih in narodnogospodarskih načelih. Ženska stokov, izobrazba Ženska katoliška strokovna društva v Nemčiji so priredila anketo o ženski strokovni izobrazbi in se zedinila na te-le smernice, ki jih pravkar objavljajo: Želimo, da se strokovne šole obdrže in izpopolnijo, ker teoretično izpopolnjujejo praktični uk katerekoli vrste; ker racionalizacija vse delo vedno bolj drobi in mora strokovna šola učenkam pokazati zvezo med posameznimi deli delovnega postopka, zvezo posamezne stroke z narodnim in svetovnim gospodarstvom; ker more v mladostnikih vzbuditi zanimanje in nagnenje do inače enoličnega in mehaničnega dela. Strokovno-šolski pouk obsegaj 10 ur na teden, in to v delovnem času. Strokovna šola naj bo obvezna tudi za tiste, ki so dovršili srednjo šolo, ker ta ne posreduje nobenega znanja o trgovini, obrtih in neizučenem poklicnem delu; vendar naj sc osnujejo zanje posebni razi odi, kjer morejo dobivati pouk za vodilna inesla, po katerih abi-fui *2nti večinoma stremijo. Posebnih pravic na naj izpričevalo strokovne šole ne daje. ker je možna zanesljiva sodba o splošni zrelosti in strokovni sposobnosti le na podlagi praktičnega uka. Strokovne šole naj se povsodi podrede naučnemu ministrstvu in tako podčrtajo vzgojne naloge poklicne šole. Za poučevanje na poklicnih šolah naj se v večji meri pritegnejo sposobne osebnosti iz poklicnega delokroga, ki naj sc v ta namen pedngogično izobrazijo, ne da bi se zahtevala od njih srednješolska izobrazba. Dekliške poklicne šole in razrede naj vodijo ženske učne moči, ker potrebuje dozorevajoče tjeklo ravno v teh letih ženskega sveta in ženske vzgoje. Priznavamo potrebo državljanske vzgoje. Telovadba naj se goji le v toliko, da sc ustvarja ravnotežje nasproti zahtevam poklicnega dela. Ženske vaje morajo vpoštevati žensko telesno svojstvenost in ne sinejo žaliti čuta sramežljivosti. Telesne vaje tudi ne smejo prikrajšati važnejših "oklicnih ali versko-nravnih izobraževalnih nalog. Želimo pouk v delavnicah, kjer imaio mladostniki priliko, da si pridobe vse tehnične vednosti svoje stroke, kar v skromnejših učnih obratih ni mogoče Za dekleta vseh poklicev, nc samo za hišne pomočnice, zahtevamo gospodinjski pouk, da se tako usposobijo tudi za svoj naravni poklic. Na vseh poklicnih šolah zahtevamo verski pouk kakor reden učni predmet, ker versko-nravna vzgoja mladostnikov ne more biti s 14. letom zaključena. Vsaka prava vzgoja je mogoča le na podlagi svetovnega nazora. Zahtevamo, da se razširi obveznost strokovnega pouka na dekleta vseh poklicev brez razlike, ker si morejo le tako pridobiti potrebno znanje za uspevanje v svoji stroki. Kumare Kumare zavzemajo v naši prehrani precejšnje mesto in pridelujejo jih vsepovsod, tudi na deželi. — Da ljubi kumara dobro gnojno zemljo, je znano! posebno ji prijajo saje in gnojnica. Sadimo jih zelo redko — do 40 cm narazen; varujmo jih plevela, in večkrat jih osujmo, dokler se ne razrastejo. Ko so glavni poganjki precej dolgi, jim odščipnimo vrhove; s tem rastlino prisilimo, da požene stranske od-ganjke, ki so rodovitnejši nego glavni. Ko se stranski odganjki dovolj razvijejo, jim tudi od-ščipnemo vršičke. Na ta način dosežemo mnogo Modne novosti Lepota in zdravje Izraz obraza — odsev duševnosti. Vsaka žena bi bila rada lepa, to se pravi rada bi, da bi bil njen obraz in vse oblike njenega telesa v takem harmoničnem skladu, da bi veljala za lepotico. Vse žene pa niso lepe, ker narava v tem pogledu rada skopari, rada se igra in krivično deli svoje darove. Lni da preveč, drugi premalo. Vendar si vsaka, z lepoto manj obdarjena lahko pomaga, tano ua postane vsaj mikavna. Ce tudi nisi rojena lepotica, imaš pravico, da postaneš lepa. Celo tvoja dolžnost je, da skrbiš za čimbolj skladen razvoj svoje zunanjosti. In če ti je kaj do tega, pomni, da je pravilna hrana važnejša za lepoio kakor misliš, prav zato, ker lepota izvira iz zdravja, to pa iz pravilne hrane in raznih pametnih življenjskih navad. Poleg tega, kako se zdravstveno počutiš, je pa za lepoto tudi zelo važno, kakšne misli ti rojijo po glavi. Zcna ne sme pozabiti, da je izraz njenega obraza v njeni moči. Nobena masaža obraza, nobeno kosmelično sredstvo ne učinkuje tako, kakor zadovoljna, mirna misel, plemenita duševnost. Zena, ki goji grde misli in nizkotne strasti, kakor jezo, zavist, sovraštvo in druge, ne more biti lepa. Pa tudi žalosti ne dajaj prostora v srcu. ("i pa se boš vzgojila k plemenitosti, se temu čaru, zdruzeneniu z zdravjem, nihče ne bo mogel ustavljati, la čar bo kakor sonce, v katerem se bo vsak rad sončil. Ce bo tvoja duša polna sonca, miiu in zadovoljnosti, strp-ljivosti iu dobrote do sočloveka, bodi uver-jena, da bo tvoj obraz odseval vso to plemenitost, ki je temelj resnične lepote tvojega obraza in cele zunanjosti, da celo tvojih kretenj. T. D. Kaho si pomagam Čokoladne in kakaove madeže moremo razmeroma lahko iMlpru\ili. (davno je, da jih še svežo izperemo v mr/li vodi. Če pridejo najprej v slik / milnico, jih ne bomo rzlapu več spravili i/, tkanine. Crnilne madeže na pralnih tkauinuh najprej naglo izplakneino v ubili mrzli votli, nato pa položimo \ mr/el Ing ter postavimo iui ogenj: ko lug dobro zavre, vzamemo tkanino iz njega in jo še enkrat preperemo. — I/ barvastih in |HkM'hno občutljivih tkanin odpru- Jesenska obleka za šport in potovanje. — Enostaven, čisto gladek plašč iz rjavega twee-da. Krilo iz enakega blaga z vrezanimi žepi, spredaj zapeta. Telovnik je iz temnejšega twee-da ali duvetina, lahko pa tudi iz usnja. Spodaj preprosta bela bluza Obleko izpopolnjuje velik svilen šal, nekoliko pester, a v skladu z barvo obleke. Jedilmk za julij (S tečaja /ji učiteljice na Krekovi gospodinjski šoli v /g. Šiški pri Ljubljani od IH.-24. jul. I¥*2.) Ponedeljek: kosilo: Juha i/ jagnjetino (na drug načini. Nadevana paprika v paradižnikovi omaki in krompir v koščkih. Mn.rmela- tU>v j hlebčki (hiizarni krapi). Piškoti (pripra pfllSSfcBsH grahom, bela |>olenla, solato va /a je/.a) V e č e r j a : Telečja obara z znatnejši pridelek, kakor če puščamo rastlino, da se razvija kakor sama hoče. Kumare zahtevajo veliko vode in jih moramo obilo zalivati, in to če le mogoče s po-stano vodo. Ne zalivajmo rastlin neposredno, ampak napolnimo z vodo kotanje, ki nastanejo pri osipanju. Kumare uporabljamo na različne načine, bodisi v' svežem stanju bodisi konzervirane. Da se kumare v kisu ali soli zelo dobro drže, jc znano, manj znano pa bo, kako se dajo ohraniti več mesecev popolnoma sveže: Izberimo tenke in dolge kumare, ki nimajo najmanjše okvare. Utrgajmo jih tako, da ostane zraven še za par prstov peclja. Kumare skrbno operimo in osušimo. Potem privežimo na pe-celj zanjko, na katero jih bomo kasneje obesili. Ravnajmo ves čas tako previdno, da jih nič ne poškodujemo ali vtisnemo. Nato namažimo vso kumaro s pomočjo čopiča z jajčnim beljakom in obesimo sadeže posamez tako, da se nikjer ne dotikajo druge kumare ali kakega drugega viino črnilne niaoezc s ilironovim sokom ali s sokom, ki ga stisnemo iz strbl« robarbare; manj občutljive tkanine namočimo in operetno v mlačni milnici. Kjo odpravimo iz perila, ako namakamo inadežo nekaj ur v navadnem špiritu, posodo jc pa treba dobro pokriti in pa/iti, du ne pridemo blizu z odprtim ognjem. Rjaste madeže pa lahko tudi samo zmočimo s solno kislino ali Kavno soljo; samo dobro moramo potem tkanino splnkniti v mrzli vodi in nato skuhati v navadnem lugu. 7, apuenimi madeži v pralnih tkaninah ravnamo podobno kakor z rjastimi. Citrona namesto soli. V zadnjem času zdravijo zdravniki mnogo bolezni -/ ne«lano ali vsaj malo slano hrano. Taka hrana je posebno izpočetka za večino ljudi zelo težko užitna. Plehki okus neslanih in malo slanih jed' moremo na izredno uspe-5en način j>o|>raviti / limonovim sokom, ki sc poda malone vsem jedem: juham, ocvrtemu mesu in ocvrtim nmVvtim jedem ter tudi mnogim prikuham. Namesto soli in popra postavimo na mizo limonov sok ali na četrtine razrezano limono. PECI ŠTEDILNIKI STENSKE OBLOGE Keramični izdelki (vsa popravila po najnižji ceni). Keramična zadrupa r. %. % o. Ljubljana Tesarska ulica št. 5 — Telefon št. 27-69 Cenjenemu občinstvu se priporoča saditev grobov in družinskih grobnic ter celoletno oskrbovanje. Imamo v zalogi visoke in nizke vrtnice različnih vrst. kakor tudi lavorje in druge rastline. Pavel Šimenc, pokopališki vrtnar St. Krii-Ljubljana. Telefon 27-89 Cvetličarna St. Petra e. 33. Telefon 26-54 Velika zaloga svežega cvetja, kakor ludi drugih rastlin, šopkov, vencev in različnih aranžmajev. predmeta. Tudi s prsti se je ne smemo nikjer dotakniti, razen na peclju, da nc okrnemo be-Ijakove prevlake. Beljak kumaro popolnoma zavaruje pred zrakom, tako da se ne more usu-šiti, pa tudi nc razviti gniloba. Na ta način moremo ohraniti sveže kumare do božiča in dlje. Torek: kosilo: Golaževa juha. — Pariški /.rezki, krompirjeve priloge, korenje, za-|M>gnjcnci, polmesci, krompirjeve cevke; ku-niarčna omaka. — Pečen smetanov štrukelj. — Večerjo: 1'ižol v stročju z gn.itjo in trdo kuhana jajca. — Upov čaj in kmetski šartelj. Sreda: Kosilo: Jetrni riž na goveji juhi. Govedina, j>ečen krompir, gobov« omaka. — Piškot ni zavitek. — Rumovn torta. — Večerja: Ječmenček z svinjskimi rebrci, mešana v\-lata. kumare, krompir. Četrtek: Kosilo: Predjed: Piščanci v oljnati omaki. — Prež.ganka. žcmeljne kocke, nadevan krompir, fižol po srbsko. ltabnrJ>«rov štrukelj. — Večerja: Makaroni s iKirmeza-notn. mešana salata. Petek: Kosilo: Kisla gobova juha in ajdovi žganci. — Ocvrte žabe in pečene ribe. pretlačen krompir, zabeljeno karfiola. buče. — Buhteljni. — Orehova torta. — Večerja: Sirovi ((palačinke) zavitki, kisel fižol. Sobota: Kosilo: Nastrgana kaša na juhi. Svinjska pečenka, salata s fižolom, kumare s krompirjem. — šinrtelj. — Večerja: Rižota in salata. Nedelja: Kosilo: Mesni zavitki na goveji juhi. — Pljučna pečenka z zelenjavo in priku-humi. pečen krompir. — Kvašeni orehovi rog-ijički. — Jelenov hrbet. Ledena kava. — Večerja : Korenjeva torta, mešana salata s trdo kuhanimi jajci. (Med kuhanjem so učiteljice vkuliavalc hruške, gobe. kumare, naredile so borovničev in malinov ^ok. razne marmelade, korenjevo. rabarbarovo in mešani iz jnlxilk in paradižnikov.) ■■■■■■MnnBaBEBBBESBranmva Vaientln CcsMK TiDovlje 11 «sfro no mizarstvo Izdeluje vsakovrstno pohištvo od priproste do najfinejše izdelave ter vsu stnvbno-m zarskn dola po lastnih in po predloženih načrtih točno, solidno in po jako zmernih cenah. - Zahtevnjte proračune. Velesejein paviljon Cementni izdelki stavbinska dela. nagrobni spomeniki, vodometi, cevi, vrtne ograje, okraski, kipi itd., najsolidnejša izdelava, prvovrstni materijal. — TABOR JOŽE, Ljubljana, Rožna dolina, cesta VIII št. 13. VATA za odeje in v tablah vedno v zalogi Tovarna vate Arbeiter, Maribor Zahtevajte vzorce in cenik OLTARJE KIPE RELIIEFE PORTRETE prenavlja, popravlja, izdeluje in vsa kiparska dela po lastnih in po danih načrtih Nizke cene LJUBLJANA- MOSTE Pokopališka ulica št. & Naš domači zdravnik P. A. — M. Mortiuizeni se da ozdraviti samo v kakšnem zanesljivem zavodu, za vas prideta vpo-štev živčni oddelek ljubljanske bolnišnice ali pa živčna klinika v Zagrebu. V sosedni Avstriji je več zasebnih zavodov, ki prevzemajo taka zdravljenja, a to stane denar! Morda želite kakšno nadomestilo za morfij, ki vam postaja premalo učinkovit in zato predrag? Po tej poti ne pridete nikamor, morda še v hujšo zagato. Sicer mi je postanek vašega morfinizma nerazumljiv — navzlic večkratnemu in naposled celo operativnemu zdravljenju v bolnišnicah, da so vam bolečine ostale neizpremenjeaie? Menda vaše živčevje ni v redu že od prej, zato poslušajte moj nasvet! Doma ne pojde! D. Z. — Lj. Voh se vam je izgubil že v vojni dobi? Če že niste, pu si dajte nos pregledati po katerem strokovnjaku za nosne bolezni iu preskusiti, če se vam je res ta čut pokvaril. Po tolikih letih ni vspešno zdravljenje pričakovati, morda kakšno zboljšanje. (V jezikovnem pogledu, pripominjam, da imate navzlic opešanemu ali izginile-mu vohu vendar dosti vonja v sebi in okoli sebe, kakšnega, je drugo vprašanje.) J. V. — K. Splav je bil tisti dogodek, ki ga opisujete, in ti pojavi, ki vas begajo, so običajne posledice nepopolnega splava. Ne ugibljite več, ne čakajte več, kar hitro k zdravniku, ki ima opremo za temeljito iztrebljenje oz. očiščenje; če ne pa v bližnjo bolnišnico, da vam to delo opravijo — pa bo vaš »rake ozdravljen, sicer vlegnete oboleti zavoljo vnetja tistega drobja in tako vnetje je mnogokrat hujše od raka. ker napravi človeka trajno bolnega kar na desetletja, rak pa traja kvečemu dve leti! Torej! Kopanje in drugo opustite do ozdravljenja. A. D. — L. Bruhanje krvi. tudi enkratno, je vsekakor razlog, da se brez odlašanja zatečete k bližnjemu zdravniku po nasvet! V prvem početku se da malone vsak ogenj pogasiti, razvit požar pa le izjemoma! J. S. — T. Odstranitev »slepiča« ne pomeni nikake pohabe, saj ostane vse drugo drobovje nepokvarjeno. Dogodi se časih, da odstrani operater hkrati s slepičem tudi blizu ležeči desni jajčnik, če se je slepičevo vnetje razpaslo na la organ in ga okvarilo, vendar je tako operirana žena vendar sposobna za zakonsko življenje in vtegne postati srečna večkratna mati, za kar zadošča levi organ popolnoma. L. S. — K. S. Skrupitloziiosl ali pretirana 1 a u k o v e s t n o s t spada le takrat v delokrog zdravnika oz. strokovnjaka, za živčno-duševne bolezni. kadar so na skrupulantu opazni tudi kateri drugi znaki živčne ali duševne razrvanosti. če je skrupulant sicer zdrav, brez posebnih motenj živčnega sestava, spada njegova zadeva v področje vzgojitelja ali dušnega pastirja. Kako je v vašem primeru, presodite vi. jaz grem predaleč. P. O. Lj. Zlat /obni ino-tiček Vam še |H> enem letu povzroča nevšečnosti? Kako naj juz uganem vzrok neprestanemu vnetju mesa (pravilno je dlesni ali zobrne) in celo rasti »divjega mesa«? Morda je Se kaj ostalo v čeljusti od prejšnjih zobnih vnetij, morda je mostiček nepravilno postavljeni. morda »ta robni opori nagniti ali drugače bolni. morda si ne čistite ust in aobovja pravilno, morda imate katero drugo bolezen. Da °< zat!1 »krl'e d°n'ov" •!.' mu pravimo profilaksa ali preprečevanje Še je čas, da ali začnete živeti in občevati, kakor drugi ljudje Vaše dobe, Vašega poklica in Vaših družabnih odnošajev, da torej opustile prostovoljno stikrat se ž njimi združil ter branil drugim rodovom vstop v deželo. Le včasih je vse rodove spreletel tajni poziv, takrat so se zaganjali v so- I U/.iIlMlIll 111111,^,1 < u,l IVII * J UllUSllIf 1,1 VJOIU .UIII1U - , 1, , , 1 . 1. jelništvo sredi prostega življenja, ali pa, da gre- j zemlje odkoder so se tu m tam vračali s Ste. če je že Vaša čud tako odljudna. zares v samo- včasih pa so bili premagani in močnejši dovesti Vaše čudaštvo (ego- , 10(1°vl poplavljali njihovo novo domovino. Pe- to, sicer Vas vtegne centrična usmerjenost), kjer se zbirajo takšni ljudje; pri nas je tako zbirališče na Studencu. Pravni nasveti Nepotrebni stroški. G. R Upravi dnevnika r Zagrebu -te dolgovali za prodane in neprodane izvode /nesek Din, za katerega so vas /c sodnijsko terjali in je že bil določen tinti za razpravo. 1'eden pred določenim narokom pa ste šli na upravo dnevnika v Zagreb in ste m- tam dogovorili, da plačate le /a prodane izvode 475 Dim. ne pa za neprodane, ki »te jih uporabili kot papir. Rekli so. da je s tem zadeva rešena. I ri dni nato pa ste prejeli dopis pravnega zastopnika uprave dnevnika, s katerim vam sporoča, da imate |>oleg dogovor - j jenih 4?5 Din plačati še sodnijske stroške v /nesku preko 200 Din. Vprašate, kdo ima plačati te sodnijske stroške, ali vi. ali uprava dnevnika ali pa nobeden. — Stroiško ima plačati oni. ki jih je zakrivil. Ker niste pravočasno plačali račun uprave, niti v tej višini, kakor -te ga kasneje priznali, je bila uprava dnevnika upravičena, da vas toži. Uprava je po svojem zastopniku vložila tožbo. Šele |io vložemi tožbi ste smatrali za potrebno, da so z upravo pogodite. Pravdne stroške ste torej snmi zakrivili in jih morate plačati. Vdrugič sc takoj na prvi opomin dog< vorite in prihranili lioste sebi precej stroškov. Iztirjanje dolga. K. V. Aprila 1950 ste posodili sorodniku nekaj denarja, ki se ga jo zavezal vrniti brezobrestno do 50. dec. 1950. Posojila ni vrnil. Ko «te ga terjali, je odgovoril, da ne more. ker nima zaslužka. Čez nekaj časa pa je prodal svoje posestvo in niti ob tej priliki ni vrnil posojila. Ker ste na jugu, vprašate. kako bi mogli izterjati to posojilo i.n čc lahko zahtevate iste obresti, kakor jili je plačevala hranilnica. — Če ste vi pristali na brezobrestno posojilo, potem nc morete za čas do V), dec 1950 terjati nobenih obresti. Če vam dolžnik kasneje ni obljubil višjih obresti, smete od 51. dec. 1950 dalje terjati zakonite, t. j. 5% obresti. — Če izročite zadevo tukajšnjemu advokatu. zadostuje za to navadno pismo. Če bo advokat sprejel vašo zadevo. Vam bo poslal že izpisano (natiskano) pooblastilo, ki ga boste morali podpisati. Pasja zadeva. A. F. P. Vaš dobro šolani pes Je prišel n« sosedovo dvorišče, kjer ga je sosed iz maščevanja nalašč poškodoval tako. da je psu prizadejal 10 cm dolpo rano. Zadevo ste takoj prijavili orožmikom. Psa ste 7xlravili skozi ecl mesec. Ker doslej še niste prejeli nikakega poziva od sodišča, vprašate, kam naj se pritožite — Vprašajte na okrajnem sodišču, če so orožniki vložili tozadevno ovadbo proti sosedu radi hudobne poškodbe tuje lastnine. Če ovadim -c ni vložena, lah,ko prijavite celo zadevo takoj na sodišču na zapisnik. Obenem morate tudi navesti, koliko odškodnine zahtevate, če pa je bila ovadba po orožnikih sodišču predložena, pu jc postopanje radi hudobne poškodbe Iti je lastnine državno tožilstvo ustavilo, pn-4»-m lahko -oseda tožite s civilno tožbo za odškodnino. Upravičeni ste zahtevali stroške za livinozflravntka, zdravila ter odškodnino za morebitno stalno manjvrednost psa Skupni jarki. T. A. B. Pred 25 leti ste ku-pfli posestvo im sicer teko, da imate pravico trebiti jnrke, ki so vam in sosedu postavljeni zn mejo. Ker namerava sosed prodati svoje jx>-sestvo. vprašate, če vam še dalje ostane pravica. da očistite jarke. — Če jo vaš posestni prednik izvrševal čiščenje jarkov kot. svojo ^.rovjeo, ter -tf! oba to izvrševala nad "0 let. |H>tem ste si priposestvovali pravico čiščenju jarkov in vam tudi novi sosed tega nc bo mogel uspešno braniti. — Jarek na meji sc smatra /a -kupno lastnino. Sosedu ne morete braniti, da bi po teli jarkih napeljal votlo za namakanje svojega sveta. Le čc bi napeljal votlo v taki tuiKi/ini. tla bi se vašemu obmejnemu svetu delala škoda, potem lahko proti temu ugovarjate. Potrdilo o izplačanem posojilu. J. II. L. — Bratu - posestniku ste posodili neka j denarja. Brat pa tloče, da se za ta dolg vknjižite, pač pa vam je dal pismeno potrdilo, da ste mu znesek Itosodili in tla ga je v resnici od vas prejel. Vprašate, če je tako pismeno potrdilo veljavno proti vsakemu v primeru bratove sinrti. — Če vnm brat pred smrtjo nc bo vrnil posojila, boste svojo terjatev prijavili pri zapuščinski razpravi in jo iiotlprli s pismenim potrdilom pok. brata. Če dediči tega dolga ne bi hoteli priznati, boste |>ač morali tožiti zapuščino. To pravdo boste morali dobiti, ker imate v rokah pismen, |vv dolžniku lastnoročno podpisan dokaz o danem posojilu. Skupni studenec. P. K. Z. Pet posestnikov tgomu so pozabljali na pradomovino, iz katere jih vrgla morda tuja sila, kateri so bili pokorni, morda pa lastno neukrotljivo hrepenenje po novih, bogatejših krajih. Kodovni očaki so skušali z žrtvami ia daritvami ublažiti strašen razpor med dobrim in zlim, ki je visel kakor mora nad vso prirodo, kakor tudi nad vsakim članom rodu. Šumenje nad sohiceni, nebom, mesecem, zvezdami, oblaki, dežjem, gromom, vodo, zrakom, zemljo, rojstvom, rasijo, uoleznijo in — smrtjo, je rodilo že v pradomovini v njihovih dušah zavest o dveh vesoljnih načelih o dobrem, to je osebno in zato tudi obče koristnem in prijetnem in o zlem, to je škodljivem in neprijetnem, ki je človeku bližje, kakor prvo. V tleželi so ob svojem pritiodu gotovo še naleteli na spoznavalce krščanstva. Tudi ua svojih bojnih ponodih so zadevau aa kris.jane. toda ostali so zvesti svoji prvotni predstavi o svetu in človeku ter so se shajali ob posvečenih vrelcih in drevesih, ki so jim bila s svojim žilavim življenjem simbol in sedež višjih sil, katerih sta bila polna zemlja in nebo. Njihovo duhovno življenje se je izražalo naj-krepkeje v pesmi. Narodna pesem, ki je ostala do danes najzvestejša spremljevalka našega ljudstva. je živela gotovo že v pradomovini. Od tod so jo vzeli s seboj, ko so se selili na vse strani. Tudi v novi domovini se je že od početka glasila pri bojnih pohodih, družinskih dogodkih, verskih obredih, skupinskih plesih, igrati t ti drugiii prilikah. Najbrle je bila kolektivnega značaja, v v porablja že mnogo let votlo i/ skupnega stu- | njej je skupna duša plemena na pohodu hrepe- denca. Trije otl teh .so pa sklenili, tla vodo napeljejo i/, tega studenca na dom. l.c oni posestnik, na čigar dvorišču je voda, ni hotel pod nobenim pogojem pristopiti k temu načrtu, vsled česar ste morali to namero opustiti. Vi ste pa vseeno hoteli zadevo urediti in ste vodo iz enega studenca, ki je poprej tekla v skupili nela, prodirala in si osvajala prve postojanke v svetu umetnosti. Glavna lepotna moč je bila v njeni melodiji. Selitev in osvojitev novih pokrajin je povzročila ustvaritev nove pripovedne pesnitve. V njej je rod zbiral svojo zgodovino in z njo si je razlagal smisel svojega bitja. Toda še pretlno je zavest skupnosti prevzela zbiralnik, napeljali po svojem svetu na svoj j ra/.tlesene rodove jc planit močnejši in kultur lom. V-'■' v Brez ptic bi bilo živtjene nemogoče Sedem let brez ptic bi zadostovalo za uničenje človeškega rodu — tako je izračunala neka naravoslovka. To se zdi neverjetno, a razlaga je zelo preprosta. Žuželke spadajo med najhujše sovražnike človeškega rodu; vse živijo od rastlinskih in živalskih snovi in se grozovito množijo. Iz enega samega para koloradskega hrošča se na pr. v teku enega poletja izleže 60 milijonov potomcev. Edina uspešna obramba proti temu razmnoževanju so ptice. Ce ne bi bilo ptic, bi žuželke kmalu pokončale ves krompir, vse žito in vse rastline sploh, od katerih živijo ljudje in njih živina. Ptičji varuh Na Dunaju imajo posebnega policijskega psa, ki je strokovnjak pri odkrivanju limanic na ptice. Ze od daleč zavoha limanice in skoraj vedno izsledi zločinske lovce, ki limanice nastavljajo. Nedavno je bil pes za te svoje zasluge odiikovan od odbora za varstvo živali. Kot odlikovanje je dobil ovratnik z napisom: »Za uspešno zaščito gozdnih ptic.« ZA BISTRE GLAVE ..........■■...m..jj...........m.....................„...,.■■.............................. Rešitev zloženke S—mreka a—li v—olik ; a—ngel S-i e—h r—ibniik e-j t— orek v—eselje a—Ige Pravilnih rešilev je bilo lopot 78. Za nagrado izžreban je bil Konrad Rems, učenec IV. razreda v Trbovljah. Dobi vezano knjigo: Rudyrd Kip-ling, »Zakaj — zato«. .r.s/rtgfi prepeljali tja, molče je stopil z ladje na otok. Odhajajoči mornarji so mu še dolgo prijateljsko mahali z robci v pozdrav, on pa jim ni odgovarjal... Čez leto dni je parnik avstralske reševalne družbe spet obiska! samotni otok, da obišče drugega čuvaja. O njem pa ni bilo več sledu. Koča, v kateri je prebival, je bila prazna in pepel na ognjišču je bil star in mrzel... Šele po dolgem iskanju so mornarji zapazili na grobu prvega čuvaja nekaj kosov strohnele obleke. Pod to obleko pa je ležal okostnjak drugega čuvaja. Z dolgimi koščenimi rokami se >e krčevito oklepal kamenitega spomenika svojega prednika ... Zakaj in kako je umrl in kdo je bil ta skrivnostni neznanec, niso mogli dognati. izpolnjevalha Naš Ivanček neugnanček je junak: v žepu ima brušen pipec, lega nima —! Hrabro šel bi. hej nad zmaja pod goro, kot bi uiignil, sek! odčesnil s pipcem mu — —. Če pa I juto gospo krizo sreča kje naš Ivanček ... joj, potem pa tisočkrat — —! Planil nanjo bo kot miški muc za vrat in ji puščal rdečo krvco s i>ipcem — — — Na mestih, kjer ležijo zdaj črtice. postavite zraven spadajoč« besede (rime). Vsaka črtica pomeni en zlog. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana zu nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka 4. avgusta na naslov: Kotičkov striček, uredništvo .Slovenca« v Ljubljani. Izbira poklica Deklice se pomenkujejo, kaj bi hotele postati. »Jaz bom slikarica!« pravi Ančka. »Jaz pa učiteljica!« meni Marička. »Jaz bom pa slavna igralka!« reče Jerica. Micka molči. »No, kaj boš pa ti?« jo vprašajo. »Jaz bom pa to. kar je moja mama — bogata gospa!« se odreže Micka. Ljubezen do stare mame Mama: »Tonček, stara mama je bolna. Pojdi k njej in jo zabavaj!« Tonček uboga. Toda že čez dve minuti pride nazaj. »Zakaj si se pa že vrnil?« ga vpraša mama. »Zato, ker me je stara mama vrgla ven!« odgovori Tonček. »Zakaj vendar?« se začudi mama. »Zalo. ker sem jo vprašal, če hoče pogreb z godbo!«: se z najnedolžnejsim obrazom odreže Tonček. ST RIC KOVKOTIČEK 325. Dragi Kotičkov striček! — Težko čakam nedelje, da dobim Slovenca« v roke. Najraje prebiram Tvoj kotiček, ki ga tudi hranim. Tvojih otroških struni imam žc dve debeli knjigi. Dala jih bom vezat. Pradi, striček, pridi kdaj k nam v Vojnik! Ti bom |M*itregla z malinovcem in vrtnimi jagodami. Veš, mi imamo vsega dovolj, ker imamo velik, lep vrt. In šc lo Ti moram povedati, da imam psička Jazona. Imam ga zelo rado, ker jc tako imenitno izučen, da zna vse, kar mu ukažeš. Torej pridi! Te lepo pozdravlja A n i c a Z d o 1 š e k , učenka 111. razr. v Vojnikii pri Celju. Draga Anica! — Z vezavo otroških strani 1k> težko kaj. Kajti re.s nc vem, kako bo mogel knjigovez posamezne liste zvezati tako, da bo nastala knjiga ir/. njih. Jc res škoda, kajne, da nc izhaja »Slovenčeva« otroška stran v takšni obliki kakor »Domoljubov««, ki se da z lahkot« , vezati. Kakšno veselje bi imeli mladi »Sloveti--čevic čitatclji nu koncu leta s takšno vezano Slovenčevo« otroško prilogo! Neštetokrat sem si žc s tem ubijal glavo in tuhtal, kako bi do-I segel t. razširjenje otroške priloge i® 2. takšno obliko, da bi so lahko dala vezali. Pa je vse mojo prigovarjanje naletelo pri gospodih, ki odločujejo v teh rečeh — na gluha ušesa. Se torej ne tki nič pomagati. Coprati jaz. ne znam... »Slovenčeva« otroška stran ostane, kakor je: muha enodnevnica, ki vas samo en dan zabav« in uči, potem jo pa vržete med smeti... Vsega imate dovolj? Sap ra miš, to je pa imenitno! Mora potemtakem biti tisti vaš vrt pravo čudo, ko pridelate v njem vse. Ali rastejo v njem tudi cekini? Če rastejo, 1k>ui kar koj pridrvel tja z ogromno vrečo. In tudi psiček Jazon ni kar tako. če zna vse. Ali zna ludi na harmoniko igrati? Harmoniko jaz strašno rad poslušam. Če bo kakšno posebno poskočno zažingal. ni izključeno, da ne bi celo jaz, Kotičkov striček, udaril sc petami otb tla in se s tabo zavrtel v veselem plesu, čeprav sc.ni žc star in nadušljiv kakor kovaški meh... Lepo pozdravlja! — Kotičkov striček. 326. Dragi Kotičkov striček! — Pisalu sem Ti že enkrat, |va je moje ubogo pisemce požrl Tvoj požrešni koš. Bila sem takt) huda na Tebe. da Ti leto dni nisem nič pisala. In najraje l)i našega psa Pozorja. ki je zelo hud. nahujskaln, da se zapraši vate in Ti pomeri nove hlače. Če me še zdaj nc boš dal v kotiček, se pripeljem s Pozor jeni v Ljubljano. Veš. moj očka je posta jenačelnik in mi Iki vozni listek dal kar zastonj. Te jK>zdravlja /.a nota R a m o v e š , učenka V. razr. v Radovljici. Draga Žancta! — To je pa kakor nalašč! Moje hlače so že tako oguljene in zdelane, da niso za nikamor več. Naj torej čimprej pride vaš Pozor v Ljubljano, da mi pomeri nove! /da j bo kmalu moj god. Juhejsa jahaj, ali se bom postavil v novih hlačah! Samo to me skrbi, da mi jih Pozor ne bi preveč »moderno« ureza 1 in ukrojil. Sem zadnjič videl nekega takega gospoda, kateremu je tudi neki pes uro/al hlače. Saj nič ne rečem, izdelane so bile silno gosposko in lepo, ampak to mi ni šlo v glavo, čemu je mojster pos napravil na njih toliko zevajoč-ih žepov. Ali jc to moderno? In še to ga pobaraj, gospoda Pozorja. koliko mi bo računal za delo — kajti to je glavno! Pol kranjske klobase sem mu že šc pripravl jen dati zn trud, več pa ne... Pozdravljena! — Kotičkov striček 327. Predragi striček! — Ko dobim v roko »Slovenca«, od režem kakor bi trenil Tvojo «lran in jo prečitain, potem pa shranim. Tvoj kotiček mi je ljubši kot najboljši kolački škoda, da -e midva še prav nič nc poznava. Oh, ko bi Ti vedel, preljubi striči k. kakšno veselje imam s Tvojim kotičkom in kako rada ga čitam. bi strne gotovo usmilil ter tudi moje pisemce objavil. Te lepo pozdravlja \nica Primožič, učenka III. razr. v Žireli. Draga Anica! — To. da imaš moj kotiček rajši kot najboljše kolačke, bo pa le malo pretirano, ali ne? Samo pomisli, kako debelo bi pogledala, če bi l i mama v božičnih praznikih namesto kolačkov — položila moj kotiček na krožnik! Gotovo bi /agnaln takšen grojnazanski vrišč in plač, da bi vsa vas pritekla skuipaj in da bi bili ljudje prepričani, da Te je sam divji mož Krivogled ugrabil ... Nak. nak, draga moja, tako rada pa mojega kotička spet nimaš! O ja. čc bi bila v njem vsaka črka — rozin, potem no rečem dvakrat, tla ga ne bi imela rajši kot kolačke. Tako pa... Pozdrav! — Kotičkov striček. 328. Dragi striček! — Prav le|K> te pozdravlja 42 otrok iz Bohinjske Bele. Tudi mi Te že poznamo in Te imamo radi. Samo vseh Tvojih ugank še ne znamo rešiti, nc vemo ali so one pretežke, ali p« smo mi preleni. Za vse otroke I. ra/r. v Bohinjski Beli — Iva n k a J e r c. Dragi otroci! — Ste gotovo prepričani, kako strašno sem se zavzel, ko sem črno na belem čital. da me tudi vi že poznate. Kaj še! če me celo ž-e veleblagorodni in I juti gospod ljudoŽTski poglavar v daljni Afriki Rompomponitidralali-jahopsarideldidelčindarnšabuuiiriboni predobro pozna, me boste vendar poznali tntli vi, ki ste ta ko rekoč, pred nosom I jubljane. In da nic imate radi? Tudi to ni nobeno presenečenje zame! Kdo pn me nima ratl. vas vprašam, kdo? Se celo Požgančev oča so ino ratl i imeli, kadar sem i itn kakšno mastno kost odstopil twl svojega kosila. — pa me ne hi imeli radi vi?! Vem, da mc imate ratli. vem — ampak samo toliko, kolikor mc ima ratl vsnk kotičkur, ki računa s tem. tla bodo veleprijazne njegove besede omehčale moje srce in ga priipravile do tega, da bom pisemce vtaknil v kotiček .. . Ali ni lako. kaj? Bog vas živi v*e skupaj! — Kotičkov striček. 329. Dragi Kotičkov striček! — Ja/ sem doma na Gatini. v šolo pa hodim v Žalno, ki je dobre četrt lire od nas. I'čim se zelo dobro. Spričevalo sem imela odlično. Na vso moč me zanima, kakšno jo bilo Tvoje spričevalo. Povabim Te na igro. ki jo bomo igrali olroci. Igra se imenuje »šola v nebesih«. Pa le gotovo pridi! 'Tisoč pozdravčkov Ti pošilja Terezija Lampret, učenka IV. razr. v Žalni. Draga Terezija! — Knko to misliš z onim spričevalom? Do pasu dolgo bratlo imam. na glavi lase bele kakor sneg. na obrazni gub kolikor jc na nebu zvezd, sedem k rižev na hrbtu in osmega pol — Ti pa me sprašuješ, kakšno spričevalo som ob zaključku tega šolskega leta prejel! Ne, kaj takega! Ali misliš, da še zda i gulim hlače v prvem razredu ljudske šole, ka-li? Tako mladih stričkov pa na tem svetu menda vendar ni. O. sem dobil spričevalo, dobil, ampak ne 'zdaj. nego pred sedemdesetimi leti. In tudi odlično je bilo to spričevalo, tako odlično, da me še danes vroče postane v sipoininu nanj. Nekoč. to je bilo tisto leto, ko sem se »posvetil« nogometu, je bilo spričevalo celo tako odlično, tla sem prejel zasluženo odlikovanje kar od treh: od očeta, od matere in premilo mi tetice ... Šo danes sc mi nn ušesih poznajo odtisi tog« odlikovanja — žalostna mi ma.jka! Ampak, hva. In Bogu. takšno »odlično« spričevalo sem prejel samo enkrat. N« igro naj pridem? I,t- ka.ko neki. Te vprašam, lo kako neki, ko ne vem, kdaj in k je jo bosto igrali! Ali meniš, tla sem čarovnik Vsc-zmal, kateremu jo treba satno prstan na roki nremakntii — in ve za leto fini naprej vse reči, ki se bodo na tem svetu zgt*We Sporoči mi in morda pridem! Lepo pozdravljena! — Kotičkov striček LEPOTE NASE ZEMLJE Kdor spozna krasote naše zemVe, g a tujina gotovo nikdar več ne bo zvabila Voljč Štefan: Koice Med številnimi enodnevnimi izleti na Gorenjsko je prav mikaven in lep ter zato priporočljiv izlet na Kofce ali na »Planino pod Košuto« kakor se tudi imenuje visoko vzbočen, prostran plat6, okrog 300 metrov pod Košuto. Parobki posekanih smrek kažejo, da je bila planina, preden je bil sezidan dom, gosto obrasla z iglastim drevjem, ki pa je radi svoje košatosti, ki pride v tej višini prav do izraza, čvrsto zakrival razgled v dolino. Lepota in edinstvenost tega koščka naših planin se je pokazala najbrž šele tedaj, ko je bil izsekan gozd in tedaj je tudi nastala nujna potreba, sezidati izletnikom dom. Ne le da je to ena izmed onih lahko dostopnih izletnih točk, kamor napravlja majniške izlete celo manjša šolska mladina, v višini 1500 metrov iz dolinskega sveta, temveč je to tudi po svojih posebnostih edinstven izlet, ki kljub svoji preprostosti nudi več, kot drugi enaki. Gladka in bela, le mestoma že v višini 1000 m v stezo izišla cesta vodi iz Tržiča ob idilični trži-ški Bistrici, skozi vasi Dolina in Sv. Ana, večinoma med romantičnimi gozdnimi partijami, do tri ure oddaljenih Kofc. Velik, sezidan dom, dosedaj najlepši v naših planinah, je vsak dan oskrbovan in nudi izletnikom poleg svežih okrepčil tudi lepe sobe za daljše bivanje. Ob domu je zidana lična mala kapelica za svete obrede, prostrano dvorišče s, Partija v tržiško Bistrico s ceste na Koice s lako zvanim »tunelom« Otok Hvar Dom na Kofcah s kapelico mm Planšarska koča nad Kofcami z gugalnico, prostorom za balinanje, za tenis in žogo pa nudi gostom, ki se dalje časa mude gori, res pravi, prijetni dom. Tudi tujci, zlasti Čehi in Nemci, poznajo to točko naših planin in jih poleg neštetih domačih izletnikov prav radi obiskujejo in ostajajo celo poletje v ostrem, osvežujočem planinskem zraku. Najbolj pa Kofce karakterizirajo in privlačujejo planšarske kočice nad planino, poletni domek planinskih pastirjev. Kot tri bele ovčke se dvigajo še kakih 100 m nad domom, vidne daleč naokrog in vabeče tako prijazno, da je pozabljena utrujenost izletnikova in mora v njih bližino. Tudi tu je v eni izmed kočic določen prostor za obiskovalce s krasnim razgledom po strmem bregu doli v dolino in na vrhove slovenskih Karavank. Po rebri, obrasli z redko planinsko travo, pa se pase čreda goved, prijazno ji zvončkljajo zvončki pod vratom in mir je razlit čez ves planinski svet, mir, ki ga mesto, okolica in dežela ne poznata in ne moreta nuditi nikdar. — Občutno stremi srce izdatno uporabiti čas v tej lepoti, radost in zadovoljstvo napolnjujeta dušo, vso vriskajočo v razpoloženju, ni je Žale misli v hotenju človekovem, vesel kot redko se ozre po planinah, nevede si natrga šopek cvetk in zavriska, da se razlega tja doli v dolino: >Le imejte krasne svoje vi doline in vrte, dajte mi planine moje .. .c Nikoder drugod po znanih, tujskemu prometu dostopnih otokih Dalmacije nima tujec tako neposrednega, mogočnega in očarujočega čuta morske osamelosti, južne slikovitosti ler zgodovinske in krajeplsne posebnosti ko na tem, 87 km dolgem in le 5—10 km širokem otoku, ki ga zaradi njegovega izredno milega in mirnega podnebja ter zaradi njegovega medtropskega rastlinstva nazivljajo tudi jugoslovansko Madeiro Otok je hribovit; pomembnejše višave so na južni strani (Sv. Nikola 020 m, Hum 603 m, Gvozd 581 m, Kržišje 404 m), ki je strmejša nego severna; zato je severna plat tudi bolj obljudena. Vendar stojita na južni obali obe, za tujski promet pomembnejši mesti: Hvar iu Jelša. Mesto Hvar obdajajo proti severu višave, ki branijo pristop burji; tudi na jug je pristan zavarovan z vrsto otokov in otočičev. Podnebje je sila milo, — poleti ne prevroče, pozimi pa prijetno toplo (v soliicu 30-35°). Srednja temperatura je januarja 10.6°, februarja 11.2, marca 12, julija 25, avgusta 24 in septembra 21.7° C; srednja letna temperatura 16.3« C. To južno podnebje vpliva tudi na rastlinstvo. Tudi tu rastejo eitrone in pomaranče in palme po vrtovih, a v prostem jagodna drevesa, agave, kakteje, evkaliptusi, rožična drevesa. Ves otok pa preveva vonj bledomodrega rožmarina, ki cvete dvakrat na leto. Izvrstno in slovito je hvarsko vino. zlasti iz okolice Jelše. Krasni položaj mesta se ti v celoti razgrne Jz trdnjave Španjola, ki so jo zgradili Španci 1. 1551, ko so se pod Karlom V. bojevali zoper Turke. Malo višje stoji trdnjava Napoleon, ki so jo sezidali Francozi v začetku 19. stoletja. Kazgled raz obeh je res diven. Kavno črto odprtega inorja na jugu prekinjajo samo ostri obrisi otoka Visa na jugozapadu, dočim se proti jugovzhodu vidijo obrisi korčulan-skih gora. Pred vhodom v globoko izrezano luko je 4 do 5 otokov, najbližji, na katerem je še utrdba iz avstrijskih časov, je G a 1 e š n i k. Od tu so leta 1807. Rusi obstreljevali Hvar, ki je bil tedaj v francoski posesti. Na levi se razprostira mesto, gosto pozidano, z nekaj nad 2500 prebivalci. Iznad hiš se vzdiguje lepa škofijska stolnica sv. Štefana, zgrajena že v 12. stoletju. V njej je 10 dragocenih oltarjev iz barvastega marmorja. Slika sv. Štefana v velikem oltarju je delo Jakoba Palme. V žagredu hranijo različne starinske dragocenosti, med njimi krasne stare mašne plašče, plašč zadnjega beneškega doža itd. Ob pristanu je pred hotelom Palače, ki je največji in najudobnejši, čeprav že malo stariuski — nekdanja 1 o d ž i j a , sedaj zdraviliški dom, renesančna zgradba iz 16. stoletja. Poleg nje na desni gotski zvon ik z uro. pozneje prilagojen renesančnemu slogu lodžije. Če hodiš po tesnih ulicah livarskih, se ti na vsak korak pojavljajo znaniki stare moči in slave hvarske gospode. Najlepša je bila pač palača Lepo-rini, koje slikovite razvaline še danes pričajo o njeni nekdanji gotski krasoti. A ludi palače Hekto-rovič, Gargurič, Jakšič in Vukašinovič so znamenite; posebno lepa jeskupina hiš v ulici sv. Duha s svojimi gotskimi okni in portali, umetniškimi reliefi itd. Ko ogledujemo te pomnike starih dni, se ne-j hote spominjamo na ljute boje, ki jih je imelo ljudstvo s livarskim plemstvom v 15. in 16. stoletju ter ; si je v teh bojih izvojevalo popolno ravuopravnost v vseh upravnih stvareh, dokler se niso otoka po-1 lastili Benečani. Ena največjih znamenitosti llvara je njegov : frančiškanski samostan, ki leži vzhodno j od mesta kakih 5 minut oddaljen, zaščiten od pre-zanimivega gozdiča rožičnih dreves, ki poganjajo svoje čudno zverižena debla naravnost iz kraških ! tal. Samostan je bil zgrajen v 15. stoletju. V vrtu kažejo prastaro cipreso s košatimi vejami, ki jih morajo zaradi starosti že podpirati. Tam cveto in rode tudi eitrone in pomaranče. Cerkev hrani v notranjosti dragocene oltarne slike italijanskih mojstrov Palme mlajšega. Bassana in Tiepola ter grobni spomenik domačega pesnika H. Lučiča, a najslavnejša je velikanska slika zadnje večerje v refektoriju, ki jo je naslikal Matej Ros-s e 11 i, slika selahko postavlja v eno vrsto z zadnjo večerjo Leonarda da Vinci, samo da je mnogo krepkejša v realistični na holandske mojstre spo-minjajoči karakterizaciji oseb. Samostan ima razen tega še vse polno drugih znamenitosti, tako Tizianove slike, bizantinsko Mater božjo, v žagradu dragocene paramente in mašne plašče, ročne vezenine iz zlata, čipke iz 15. stoletja, svetilke iz najfinejšega srebra itd. Samostanska knjižnica slovi po svojih prvotiskih, rokopisih, brevirjih iz 14. stoletja, celo prastar koran in ptolemejski atlant je med posebnostmi. Očetje krančiškani so zelo prijazni in 1 Slatinske slike 1. Sv. Ana v Rogaški Slatini Na Tavčarjevem hribu, tristo korakov od zdraviliškega doma, med bukvami in smrekami, stoji kapela Svete Ane. Kdo izmed slatinskih gostov je I* ni videl in obiskal? Koga ni prevzela njena Skrivnostna tišina in ljubezniva podoba svete Ane v glavnem oltarju? To je podoba, pred katero je molil še škof Slomšek. To je umetnina, ki jo je naslikal štajerski mojster Weissenkirchner in je , eno izmed njegovih najbolje ohranjenih mojstrskih del. Označil jo je z naslovom: >Sveta družina« in z letnico 1686. Sloviti mojster pač ni mislil, da se bo kdaj ob tej podobi zbirala družina otrok: družina gostov iz vseh delov sveta. Ne najdeš oltarja na slovenski zemlji, na katerem hi se darovala daritev sv. maše po tako raznovrstnih in odličnih duhovnikih kakor pred podobo v kapeli sv. Ane. Ako bi hoteli našteti imena samo teh, ki so letos obiskali kapelo sv. Ane odnosno Rogaško Sla- Jelsa vedo sila mnogo povedati o Hvaru in njega zgodovini. Prijeten je razgovor s temi zelo izobraženimi in ljudomilimi čuvarji sv. Marije ob morju. Mesto Hvar je v zadnjih letih mnogo storilo za tujski promet. Uvedla se je električna razsvetljava, vodovod z prav dobro pitno vodo; najznamenitejše pa je novo hvarsko kopališče, zgrajeno v letih 1929—1930 ob divnem parku Sv. Katarine na zapadnem delu mesta z okoli 100 kabinami, eno najlepših in najdragocenejših kopališč na našem Jadranu, saj je zgrajeno docela iz hvarskega marmorja. Gradi se tudi povsem nov in moderen Hotel Madeira tik ob moriu, ki bo s svojimi 100 sobami (med njimi 20 s kopalnicami), liftom, centralno kurjavo, tekočo vodo itd. ustregel tudi najbolj razvajenim zahtevani. Mesto skrbi tudi za pogozdovanje mestne okolice; zlasti je svet na pobočju proti obema starima trdnjavama zasajen zlasti z morskim in čruim borom, kaktusi, agavami itd Izmed izletov je priporočati izlet po morju s čolnom v zaliv Palmisana z bujnim južnim zelenjem, v Dominikovo jamo in na rl Pplegrin z pinij-skimi gozdovi. Najznamenitejši pa je izlet s paniikom na otok B i š e v o (enkrat na teden). Ta otok leži najbolj zapadno izmed vseli dalmatinskih otokov, nedaleč od otoka Visa. Meri le 8 km, njegov glavni kraj je Biševo z 200 prebivalci, po večini ribiči. Njega znamenitost je modra jama, dolga 31 m in široka 17 m. ki pa jo je mogoče obiskati le ob popolni morski tišini. Barva morja v tej jami je ista ko barva vedrega neba; to naravno čudo, ki se vsporeja modri jami na otoku Capri, se razlaga z lomljenjem svetlobnih žarkov. Najlepši je prizor okoli 10 dopoldne. Izmed ostalih kopališč na Hvaru se je v zadnjih letih začela lepo razvijati ludi Jelša, prijazen kraj s približno 1700 prebivalci na južni obali otoka Hvara z ugodnim kopališčem in lepim parkom, ki je last Dubokovičeve rodbine. Okolica ja vsa polna naravnih zanimivosti in znamenitosti. Mesto Hvar Kapela sv. Ane v Rogaški Slatiiu tino, bi morali napisati dolg imenik in med njimi na prvem mestu imena: msgr Hermenegild Pelle-grinelti, apostolski nuncij; dr. Ante Bauer, nadškof v Zagrebu; dr. Andrej Karlin, lavantinski vladika; dr. Ivan Tomažič, lavantinski pomožni škof; dr. Dominik Premuš, zagrebški pomožni škof; dr. Alojzij Leinfelder, ravnatelj salezijanskega zavoda na Dunaju in drugi. Seveda obisk duhovnikov zavoljo gospodarske stiske letos ni posebno velik, oziroma innogodneven, obisk svetnih gostov pa v kapeli sv. Ane uič ne zaostaja za obiskom v zadnjih letih, zdi se, dn ga celo prekaša. Kdo bi vedel za vse velike apostolske namene, za katere se ob poletnih mesecih moli pred podobo svete matere najsvetejše Matere od visokega škofa do zadnjega duhovnika in gosta v tihih žrtvah in molitvah? Ob takih trenutkih bi mislil: blagor sla-tinskega zdravilišča, zdravje gostov in srečen uspeh njih zadev je v tem samotnem šotoru sv. Ane. Vidijo se bele steze in stezice, ki vodijo od zdravilišča do kapele sv. Ane, a ne vidijo se tiste skrivnostne poti, po katerih prihaja blagoslov od sv. Ane do zdravilišča Rogaške Slatine. Pač se slišijo vrelci, ki teko v zdravje mnogih po slatinskih treh vodnjakih; a ne slišijo se studenci, ki jih obiskovalcem posreduje oltar sv. Ane. Doli v zdraviliških domovih in upravnih uradih skrbe za blagostanje zdravilišča, za ohranitev in pomnožitev banovinskih in zasebnih podjetij, gori pri sv. Ani se moli za blagor domovine. Kakor glas vpijočega v puščavi se vsako jutro po več- krat oglasi visoki zvon sv. Ane, ki vabi k molitvi in daritvi. Kadar se v gledališču na odru prične igra, pogase vse luči, samo ena v skritem kotu še brli, ob nji pozorno čuvajo stražarjeve oči. Tako je v nekaterem pogledu z zdraviliškim parkom in a kapelo sv. Ajie. Ona čuva in očuva dušno in telesno zdravje mnogih. Ako pomislimo na zdravilno moč slatinskih vrelcev, na lepote slatinske krajine, na pestrost živ-i ljenja v slatinskem zdraviliškem parku, na ubrano glasbo ljubljanskega opernega orkestra, na gostoljubnost slatinskih domov in na tišino svetega šotora nad zdraviliščem, se nam oživlja, prenavlja in raduje srce, ko za praznik sv. Ane beremo v evangeliju o zakladu, »skritem na njivi, ki ga je človek našel in skril; in od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, ter kupi tisto njivo«. Zares, za premnogega so bili in so še osvežujoči vrelci pod kapelo sv. Ane skrit zaklad zdravja. V. T. HOTEL CENTRAL | Kompletni pens/on 55-60 Din. — Dunaj., domača, mad/arska kuhinja. RRB IZ TEHNIKE Električno kuhanje Vedno večji obseg zavzema uporaba električnega toka. Ni je 6koro panoge, kjer bi nam elektrotehniku ne pomagala z lučjo in silo. Tudi v kuhinjo je prodrla, da lajša težko delo gospodinje. Z njo vred se je vselila čistost in udobnost. Oglejmo si po bližje samo električno segrevanje, posebno električno kuhanje. V običajnem štedilniku izgorevajo organska goriva, slično seveda tudi pri plinskih štedilnikih. Od kurilno vrednosti goriva in dovoda zraka je odvisna temperatura, ki nastaja pri takem izgorevanju. Ta znaša približno 800—KM)" C. Regulacija temperature plamena direktno ni mogoča. Saj če odpiramo in zapiramo dovod zraka, spreminjamo e tem le množino proizvajanju toplote, ne pa vročine. Koliko stopinj pa potrebujemo prav za prav pri kuhi? Za kuho sočivja okrog 100" C, za pečenja mesa pa do 180" C. Takoj vidimo nesorazmerje potrebne in proizvujane vročine. Nevarnost prižganja je očitna. Jed bi sc na površini že smodila, medtem ko bi bila v sredini še sirova. Seveda si je znala gospodinja pomagati. Posodo je svojčas obesila visoko nad plamen in s tem uporabljala vroči zrak, ki se jc dvigal od ognja kot prenosno sredstvo toplote. Na štedilniku pa premika posodo na hladnejša mesta in pokriva z obroči ognjiščne odprtine, tie eno sredstvo zoper prižganje se uporablja in sicer prldatek vode k jedilom. Sočivje, ki se kuha v vodi, ne more doseči večje temperature ko 100" C in je s tem omogočeno dobro prekuhanje jedila. Jasno pa je tudi, da velik dodatek vode nekoliko skvari okusnost jedi. Pridatek vode pa koristi tudi še v tem. da porazdeli temperaturo kar najenakomernejše po loncu. Pri pečenju mesa služi istemu namenu dodatek masti. Kakšne slabe strani ima ravnokar opisani način kuhanja, je po vsem tem jasno. Pozabiti tudi ne smemo na sitnosti, ki jih imamo z dimom, z večnim prilaganjem kuriva, s pepelom itd. Istotako se zrak v zaprti kuhinji stalno slabša, ker porablja odprti plamen ogromno kisika. Električno kuhanje ali pečenje pa je prosto vseh teh nedostakov. izrabljamo enostavno pojav, ki ga opažamo ludi pri naših žarnicah. Če teče električni tok po žici, se ta segreje in če je le ta zadosti tanka in tok dosti močan, potem bo žica žarela in oddajala okolici toploto. Žice namestimo v prikladni obliki v takozvano kuhalno ploščo. Običajne so tri velikosti: prva s premerom 115 mm in 800 vattnim učinkom, druga 180 mm in 1200 wattnim in tretja 220 mm in 1800 \vattnim učinkom. Uporabljamo dve vrsti kuhalnih plošč in sicer žarilne in kontaktne. Prva, žarilna plošča ima po navadi v obliki ovojnic zvite kurilne žice, ki so vidne. Ko žice žarijo, oddajajo toploto z žarenjem. Med kuhinjsko posodo in žarilcem je zračen presledek, saj kovinasta posoda ne sme priti v do-tiko z žicami, ker bi to povzročilo kratek stik. Ta zračna plast pa skoraj nič ne ovira prenosa toplote, ki se vrši z žarenjem. Taka žarilna plošča izrablja do 70% in celo več dovedene energije. Tako visoka gospodarnost učinka pa je dosegljiva le z res dobrimi tvorničnimi izdelki. Druga vrsta, kontaktne plošče, pa prenašajo toploto s pomočjo dotika, kontakta in ne Žarenja. Segrevalne žice, ki so zadelane v keramični tva-rini, so pokrite z gladko ploščo iz litega železa ali pa v novejšem času iz jekla. Ako lako ploščo gledamo, ne zapazimo nobenih žarečih žic. Posoda, ki jo postavljena na lo gladko, okroglo železno ploščo, prejema toploto od njene površine neposredno z dotikom. Če vre voda v našem loncu, ima plošča morda le kakih 115" C. Takoj vidimo, da jc temperatura segrevaInega sredstva Iu veliko bolj prilagodena kuhanju, kakor pa pri ognjiščih Vrtanje lukeni v zid V stavbni stroki je več del, katerih stroške je težko točno naprej določili. K tem spadajo golovo si roški za izkop zidu in vrtanje lukenj in žlebov za polaganje plinskih, vodovodnih, električnih in drugih instalacij. Lažje in zadosti točno se dajo ugotovili stroški pri strojnem delu. Polog tega bomo pri tem iskali ono delovno metodo, ki je najcenejša. l)a na tem polju danes še ogromno grešimo, vidimo lahko skoro na vsaki tslavbl. Izbijajo kar po pol opeke, čeprav bi zadoščala morda luknja 1 cm premera. Tako se rahlja in kazi zid. Ne bomo naštevali raznih načinov izkopavanja, kakor na primer na roko, z vrtalnimi si ro ji in podobno. Oglejmo si najcenejše .vrtalno kladivo, in sicer elektroma.giietično. Njegova teža je približno enaka leži električnega ročnega vrtalnega stroja. Deluje po sila enostavnem principu. Med dvema elektromagnetnima tuljavama se lahko premika komad železa. Ako priključimo tuljavi na izmenično napetost, potem bo povzročila sprememba smeri loka v tuljavi tudi spremembo na železni komad delujoče sile. Železo skače sem in tja, pri čemer znaša njegova pol le nekaj milimetrov. Če ima izmenični tok 50 nihajev v sekundi, odgovarja to 6000 odnosno 3000 sunkov kladiva v minuti. Pri leni opravlja momentano dvakrat večje delo kakor človek, ki bi z roko tolkel. Praktično pa je ves dan učinek lakega kladiva mnogokratnik ročnega dela. Razlagamo si to iz dejstva, da se delavec, ki opravlja to pripravo, veliko manj utrudi, ker mu jp treba to mehanično kladivo držati le prav na lahko. Luknje nastanejo precej lepo okrogle, saj delavec lahko daje vedno pravo smer stroju, ker ne aoniva močnih udarcev kakor na primer pri nekaterih kladivih na stisnjen zrak. Gospodarnost tega kladiva je precej ugodna. Vrtanje lukenj s tem elektromagnetnim vrtalnim kladivom slane približno polovico toliko ko ročno delo. Seveda je ta gospodarnost jako odvisna, od cone električnega toka. Račun rentabilnosti pokaže, da je tak stroj odpisan gotovo, preden mine pol leta. Cene bakra bodo padle Kakor znano, se je razbil -»bakreni« kartel. Podjetja, ki so se združila z namenom, da bi držala cene bakru čim višje, so prišla v svoji grabežljivosti do nesoglasja in tako je do danes izstopilo že precej pomembnih članov. Prosta konkurenca bo še bolj znižala cene bakru, kakor jo je že do danes. Še nov vzrok je nastopil, ki bo potisnil cene bakru navzdol. Družbi American Metal Co. se je posrečilo i/, posebno čistega rhodezijskega bakra s plainensko rafinacijo pridobili v marsičem elektrolitskemu enakovreden baker. Zdi se. da se bo ta dal uspešno uporabljati posebno v električni panogi. Nosil bo ime R. C. R. — baker . Rafinerijo bodo zgradili na Angleškem za letno dela-zmožnost 50.000 ton in bo že konec letošnjega leta v pogonu. s plameni. Tudi je poskrbljeno za regulacijo pro-izvajane toplote. Tako imajo električni štedilniki slikalo na tri lege, s čemer se omogoča potrošnja v treh stopnjah. Po navadi znaša taka razdelitev pri 145 mm plošči za najmanjšo stopnjo okrog 200 \vattov, za tretjo največjo, pa okrog 800 \vattov. Seveda se vrednost teh stopenj veča z velikostjo plošče. Tako nam je omogočeno, da začnemo kuhati z najvišjo stopnjo, da pridobimo ua času, nadaljnje kuhanje pa vršimo z najnižjo energijo. Plošča sama na sebi pa ima določeno toplotno kapaciteto. Sama zase jc pri segretju vsrkala nekaj toplotne množine, ki jo pri ohlajenju zopet odda. S tem, da štedilnik večkrat odklopimo, še predno je kuhanje gotovo, nam ta nakopičena toplotna množina še nekoliko časa segreva jed dalje, slično kakor pri likalnikih. Toplotna kapaciteta znaša običajno okrog 150 vvattskih ur. S pametnim upravljanjem stikal lahko mnogo prištedimo na električnem toku. Eelektrični štedilnik sestoji potem iz dveh ali več takih kuhalnih plošč. Katere plošče so pa ooljše, žarilne ali kontaktne? Oglejmo si njih glavne dobre in slabe lastnosti. Žarilna plošča je lažja in običajno cenejša kakor kontaktna. Na njej lahko uporabljamo v's,i-kovrstno posodo, kar za kontaktno ne moremo trditi. Ima pa to neugodnost, da lože segrevalne žice popolnoma prosto. Je tedaj nevarnost dotika, kar. pa ni tako resno, saj menda nc bo nihče drezal v žareče žice. Pač pa jc treba nekoliko opreznosti takoj ob priklopu, ko so žice še mrzle. Po vlažni roki lahko dobimo opasen električni udar. Vendar se do danes menda na ta način še niso dogodile niknke nesreče. Nekoliko neugodno je ludi, da pri prekipevanju teče kar med ovoje žic. Posebno škodijo žicam beljakovine. Tudi zgolj mehanično so možne poškodbe. Pri kantaktnih ploščah je radi načina prenašanja toplote z dotikom zelo važno, da leži posoda z dnom na segrete plošči. Vsaka zračna plast, pa najsi leri le milimeter, ki bi na gotovih krajih ločila dno posode od plošče, bi gospodarnost kuhanja zelo zmanjšala. Zrak je slab prevodnik toplote. Uspešno kuhanje s kontaktnimi ploščami zahteva torej specialne posode z absolutno ravnim dnom, ki se tudi pri segrevanju ne sme zviti. Cenejše kakor take aluminijaste so specialne jeklene posode. Ravnotako poslabša gospodarnost tudi plast emajla in zato se naj nc uporablja z njim opremljene posode. Čeprav danes morda bolj propagirajo kontaktne plošče, izgleda vendar, da se bodo dali ža-rilni sistemi tako izpopolnili, da bodo obvladali. Konstruktorji veliko premišljujejo in v zadnjem času l uspehom, kako zavarovali žareče žice, da bi bile varne pred dotikom in drugimi neprili-kami, pa da bi vendar nemoteno žarile. Da bi zboljšali gospodarnost, je ameriška družba Elektric Light & Povver Co. Baltimore pre-vlekla dno posode na zunanji strani s posebnim žaro- in vodoodpornim črnim lakom. Tako lakiran lonec, k' so ga napolnili s 5.7 litri vode, so postavili na žarilno ploščo in do <>gli 80.0% gospodarnosti napram 74.3% pri neiakirani posodi. S 1000 vvalti so zavreli vodo v teku 32 minut naprain 38 minutam pri svetlem dnu. Jasno pa jc, da la lak koristi le pri žarenju. ko vsled svoje črne barve srka največ žarkov, medtem ko bi pri uporabi na kontaktni plošči nič 110 koristil. Saj kontaktna plošča preveva toploto z dotikom, ne z žarenjem in je plast laka toplotnemu toku eelo v oviro, Dobro vemo, da bo tehnika našla poti, da te plošče, ki so že danes na visoki stopnji popolnosti, še bolj izpopolni. Stvar njihove cene in pametna tarifna politika elektrarn pa je. privabiti ljudi, da se okoristijo s tem lako čistim in udobnim tehničnim pripomočkom, z res pravim dobesednim štedilnikom. Tračmce dolge 60 m V Berlinu preurejajo železnico, ki gre ob jezeru Wannsee, na električni pogon. Istočasno zamenjujejo stari zgornji ustroj z. novim modernim državnih železnic. Normalna dolžina tračnic, ki jih tu uporabljajo, znaša 30 m. Poskusno sedaj varijo na omenjeni prenovljeni progi po dve Irideset-ineterski tračnici v skupno 00 m dolgo. Nameravajo tudi pri starejšem zgornjem ustroju, ki ima 15 meterske tračnice, na sličen način variti. Te dolge tračnice varijo po dnevu po postopku, ki se imenuje elektrohermit. ponoči in v jutranjih urah jih pa polože in pritrdijo. S tem dosežejo, da v hladnih dneh dilatacijski razmahi ne postanejo preveliki Joža Herfort; C* •• t • Smjt lova Svatba v zraku Pomladansko cvetje se je obletavalo, veter je bele cvetne liste trosil po rjavih kolovozih, na zakasneli češnji je žvižgal kos svojo večerno molitev, solnce pa se je skrilo za mogočne oblake, ki so se kopičili kot ogromne bele gmote nad zahodnimi gorami. Nad češnjo so završale v vetru urne peroli, kos je prestrašen utihnil, češnji pa je odnašal veter belo prelest. Veter je inajal vrhove, daleč nad gozdnimi sencami pa se je zarisala v zraku temna ptica in urno opisovaje vedno večje kroge jadrala v večerno nebo. Hkrati se ji je približala še druga in obe sta se visoko v zraku vozili v prekrasnih krogih v žar- m mehova cena Leta 1801) so v Franciji prvikrat tovarniško izdelali v Javelu prvino radij. Kmalu so tudi druge francoske kemične tovarne pričele s fabrikacijo. Od leta 1907 do svetovne vojne je bila največji producent na svetu naprava v Joachimsthalu na Češkem. Takrat je bila cena radija še silno velika, saj je ves svet mrzlično iskal radij vsebujoče rude. Od pričetka svetovne vojne pa tja do dva in dvajsetega leta so Združene države Amerike postale glavni dobavitelj radija. Pridobivali so ga iz ogromnih carnotit-ležišč v Coloradu v Utahi, kjer je vsebovala ena tona rude 2.5 miligrama dragocenega radija. Svet je potreboval vedno več radija in ker so ga razmeroma malo pridobivali, je cena narasla na 6500 dinarjev za en miligram. Preobrat pa je nastopil v letu 1922. ko so" v Belgijskem Kongu odkrili pri Chinholobvve rude s 06 liiiligr. radija na tono. To rudo so predelavali pri Ant-vverpnu z letnim izkupičkom 70 gramov. Cena sc je vsled tega znižala na 3500 dinarjev. Ta padec jc povzročil nerentabilnost ostalih prodncenlov in lako je tudi Amerika prenehala pridobivati radij. V letih trideset in ena in trideset so odkrili nova ležišča v Severni Kanadski v Great Bear Loke okrožju. Krožijo vesti, da znaša lam izdatnost rude celih 200 miiigramov na lono. Upravičeno je upanje, da bo ta najdba še v večji meri znižala cene tej za človeštvo tako koristni prvini. Drobne vesti V Estonski so pričeli fabricirati sirovo olje in bencin iz gorljivega škriljavca. Ena izmed najvažnejših naprav proizvaja letno 30.000 ton sirovega olja in 40.000 ton bencina. V glavnem lako pridobljeno sirovo olje uporabljajo pri estlandski železnici za kurjenje lokomotiv, kar se je |>reje vršilo s sirovim gorilnim škriljevcem. Kitajska je imela I. 1921 zgolj 1(50km eesl po katerih so mogli voziti avtomobili. Danes znaša dolžina lega cestnega omrežja kS.OOO km. Leta 1929 je bilo v Rusiji zaposlenih 57.000 inženjerjev in 55.000 tehnikov. Danes pa je naraslo število inženjerjev na 104.000 in tehnikov na 138.000 tisoč. Kragulj mladič v prvem letn kih večernega sobica. V urnem trepetu peroti sta se visoko pod nebom združili, pa sc spet vozili v mogočnih krogih — kragulja sta svatovala. Sinje nebo jima je bilo svat, veter jima jc drugoval, solnce pa jc blagoslavljalo njun zarod, češnja v dolini je zgubljala cvet, ropal ga je veter, ptice so pa plaho ždele v grmovju — kragulj je svatoval. Sredi "gozda v goščavi, kjer je sameval slar napol trhel hrast, sta si zgradila kragulja visoko, na najvišji rogovili, veliko, ploščato gnezdo. Samica je znesla tri sivozelfna jajca. Skrb in ljubezen kragulja do jajc kakor tudi do mladičev jc bila naravnost čudovita. Gnezdo sredi gozda so staknili pastirji iu so hoteli priti do jajc ali do mladičev. Žnidarjev Cenek je bil najsmelejši in najboljši plezalec, pa jc poskusil. Ni še prišel do srede, ,ko se je z vso silo zakadil vanj kragulj in se je moral fante jokajoč vrniti urno navzdol, njegova glava pa je še dolgo nosila sledove kraguljevega kljuna. Ko so mladi dorasli, so imeli sivorumene oči, hrbet sivorjav. prsi pa rdečkastobele 7. rjavimi progami, šo dolgo se niso sami preživljali z lovom, pač pa cvileč klicali slare, ki so jim pridno nosili hrano, zato pa tudi pridno ropali in kradli. Ko so mladi ob letu premenjali obleko, so imeli oči živorumene, hrbet sinječrn in sivobele prsi. Vsako pero je imelo črn rob in za njim sivo progo. Kratka krila in dolg rep, pa značilen let so izdajali lovcu kragulje. Vedel je, da je bilo gnezdo, našel ga je pa prepozno. Šel je na rob gozda in vzel drobno jereb jo pi-ščal, se dobro skril, pripravil puško in zapiskal. Komaj je nežna melodija izzvenela, je prhnila mi-| mo temna senca, pa že je počilo in stari samec, stari premetenec je treščil mrtev v travo. Prevarila in premamila ga je nikdar ugasla žeja po topli krvi. Oni, ki je imel združeno v sebi moč in brzino s pohlepom po moritvi in žeji po krvi, je postal žrtev te sle. Kragulji — najsmelejši iu najdrznejši lovci zraka, presegajo po drznosti in krvoločnosti, pa tudi po spretnosti celo sokole. Sokol ujame ptico samo v zraku, samo tedaj, ko je ptica pod njim. Če se posreči ptici dvigniti se nad sokola, je rešena. Kragulj pa ujame z isto gotovostjo ptico v zraku in na vodi, na veji ali na zemlji. Njegova krila ga varno, vendar kot strela urno neso i v največjo goščo, kamor se ptice zatečejo pred njim. Po cele uro bo čakal kragulj na svoj plen skrit v kroni drevesa, v najgostejšem listju, pa ko senca prhnil na svojo žrtev, ki krvavi v rumenih, z ostrimi kremplji oboroženih nogah prej, preden se zave, du je napadena. Pred njim ni varen ne fazan v grmovju, ne zajec na ložu ali divji petelin v borovju. Človekova bližina ga ne moti, da ne hi ukradel kokoši izpred oči ljudi in še ne zmeni se za njihove krike, pač pa mirno odplove s svojo žrtvijo v zavetje gozda. Priljubljen plen so mu golobje, ko se je navadil, noče nehati Golobi se pa s|>et navadijo na neprestano nevarnost iu ne gredo daleč od hiš. Žito pobirajo samo po vežah, da jih ne bi napadel rumenooki ptič. Na kozolec je hodila sedet srednjevelika ptica in tam presedela z nasršenim perjem cele ure. Golobi so se dali prevariti, šli so sedet na isto streho; ko so se pa dvignili, je planil nanje kragulj, ki je čepel z njimi vred na strehi kot našopirjena bolna ptica... Zima je jemala slovo, sveti (iregor pa je ptičke poženil, povsod je klilo novo življenje, ranici so dobili prelestne svatovske obleke in so dvorili samicam. Poljski jerebi in fazani so borili med seboj hude boje za samice, povsod je prevladovala pravica močnejšega — zakon narave. \ isoko v zraku sta se vozila kragulja kot dve komaj vidni krožeči točki. Ob grmovju vzdolž potočka. ki jo žuborel o bodoči sreči, sla se borila krasno pisana fazana. V grmovju so se plaho stiskale pohlevne fazanke in čakale na izid boja Najbrhkej- Kragul.i starec po prvem letu ša je vzpodbujala k boju, ki se je res kmalu odločil: pobegnil je tekmec. Zmagovalec jc nasršil kovinsko lesketajoče se perje na vratu, roža mu je zažarela, ponosno se je postavil, pa v tem hipu je nanj kot strela planil kragulj, ki se je prej vozil in svatoval v sinjih višinah. Lepo perje je letelo na vse strani, življenje je bilo uničeno, z njo sreča. Fazan je še poslednjič kriknil. kot hi se poslovil od brhke fazanke: »Ljubica, zbogom .. .< Kolonija skavtov v Kadovičih pri Nemaničevcm mlinn ob Kolpi pri Metliki. 14 dni jc taborilo Iu 24 fantov Ljubljančanov, ki so se le s težkim srcem poslovili vsi s sklepom, da se prihodnje leto vrnejo, če ne še letos. Čiščenje vode v kopališčih V zadnjih časih sc mnogo gradijo kopališča v krajih, kjer, ali ni naravnih priložnosti za kopanje kakor morja, reka, jezera, ali pa je ■voda za kopanje neprimerna. Ako naj služi voda res svoji svi hi, da krepi zdravje naroda, je trel>a. tla jc voda v higije-ničnem pogledu v dovoljuj meri čisla. Zato gradijo velike betonske bazene, katere obdajajo od vseh strani široki žlebi s tekočo votlo, da ne pride umazanost že po kopališčih samih, ludi imajo postavljene paznike, ki skrbijo za to. da se vstika oseba pred kupčijo pod prho očisti. Ua pa oslane voda v takih kopališčih res čista iu higijenična, je čiščenje skrajno važno. V poštev prideta dandanes dva postopka. Prvi obstoji v tem, da se stalno tlovaža sveža votla tako, tla se v bazenu obnovi v osem do desetih urah. Slaba stran tega načina je. da je temperatura vode jako nizka, tla radi tega preveč stane gretje vode, tla se bazen zadostno nc očisti in tla prav rade nastopijo alge. Boljši jo drugi postopek, ki je že dolgo v rabi v pokritih kopališčih. Vodna črpalka srka stalno del vorle in jo |>oši I j h ua filtre, ki sestoje navadno iz finega peska. Ko sc ti filtri onesnažijo in /amnše. se jih prav lahko, hitro in brez. motenj na kopanju. | ki nov no očisti in sicer na la način, da se vodi čisto vodo in zrak v protitokn skozi nje. Potrebno pa je tudi kemično čiščenje votle. Če ni bila vodu zii kopanje že dalj časa obnov- ljena, je treba odpraviti razne bolezenske kali in bacile, ki so jih prinesli kopalci. Najlažji in najuspešnejši način se poslužuje plina klora ali tekočega klora. S prav enostavnimi merilnimi aparati se določi, koliko jc potrebno klora, za razkuženje votle. Vendar ne sme poti nobenim pogojem ostati niti najmanj duha po kloru, kloru. Najbolj neprijetno je onesnaženje votle po algah. Te povzročajo, tla se voda skali, da se stene prevlečejo z opolzko prevleko in da nastopi slab in neprijeten duh. V najkrajšem času je kopanje nemogoče. Niti mehansko čiščenje skozi filt cr niti kemično s klorom nc odpravi te nadloge. Vendar se je posrečilo v zadnjih časih nemškemu profesorju Pfeiffcr-ju, da potom dodatka za človeški organizem popolnoma neškodljivih kemikalij |x> gotovem postopku uniči že obstoječe alge in prepreči ponovno rast. Pri tem pa ni |H>1rabno menjati votlo. kemična tovarna Petunia Crbt/Jingcn pri Karlsruhe jc Pfcifferjcv |H>stopek žc v praksi uspešno uvedla. Dober odgovor »Sestri sva, gospod! Uganite, katera izmed naju jc starejša?« Starejša? — Saj sem vendar mislil, dn sta dvojčki I« Repa raci jskii prošnja Ameriki >... in od pust i nam naše dolge, kakor tutO mi odpuščamo svojim dolžnikom. .« K"kVM« H.-Ji fA »V* I I.JV-V-S'.: i NVVjiu.- 19'JO. Elij!*' »15 ijm «Jf/i«T -.na .... L. 19°9 je 9 julija trčila angleška podmornica L 12 v angleško podmornico 11 47, ki so je takoj potopila v bli/.ini angleške obale (označi na s puščico). Pri nesreči je utonilo 22 mornarjev. 500 tonska podmornica je bila dolga 51 in in je bila spuščena v morje I. 1918. Mika nam kaze še razne druge tipe angleš-kili podmornic, med njimi najmanjšo in lirvo poskusno podmornico, ki je bila zgrajena 1. 1901 in jc bila dolga le 20 m. Slika prav dobro kaze, kako so se z leti večale podmornice, tako da so zadnje dolge že nad 100 metrov. Velikanski vojni grobovi na Irancosko-nemski fronti. Slika nam kaže velikansko grobišče v bližini francoskega mesta Arras. Zlasti sedaj v počitnicah hodijo francoski otroci na ta pokopališča, da se oddolže rajnim očetom in bratom, ki so padli kot žrtve svetovne vojne. Seveda tudi še sedaj niso odkopani in urejeni vsi vojni grobovi. Francozi so v desetih letih odkopali že okrog 320.000 padlih in jih položili na skupna pokopališča. Za mnogo trupel in okostij pa se ne da več določiti imen. Te polagajo k večnemu počitku v skupne grobove »neznanih junakov«. V podmornici na dnu morja i t Francoska podmornica »Ondine«, ki se je potopila 3. oklofira 1928. Grški parnik se je sredi Sredo-Se ruske "a mor'a zalete! vanjo in ji napravil veliko luknio, skozi katero ie vdrla voda. Utonilo ie seveda vseh 43* mož. ki so bili na njej, podmornica sama pa jim je postala og"romna grobnica na dnu morja. Aparat za čiščenje zraka je začel zopet delovati. Prav malenkostno je brnel, toda nenadoma se strese morsko dno. Strašne eksplozije razmetavajo silne vodne mase na dnu. Sovražnik meče vodne bombe! Podmornica se v strašnih vodnih sunkih ziblje sem in tja, vendar ne utrpi škode. Zibljemo se kakor v zibki. Zrak postaja vedno slabši, vedno bolj vlažen, kisika primanjkuje vedno bolj in bolj. In vsakokrat, kadar poženemo čistilni aparat za nekaj sekund, se nam približuje sovražnik in spušča v vedno manjšem krogu vodne bombe. Strašne ure tečejo. Vsi že hropemo in lovimo sapo, z obrazov pa nam teče pot v curkih. Sovražnik nad nami pa se ne premakne. Čaka in tudi mi moramo čakati. Ure se vlečejo, vsaka je dolga kakor večnost. Popoldne ob treh padeta dva strojnika v omedlevi-co. Padeta, kakor da bi bila dve kladi iz lesa. Pa sta bila najmočnejša izmed vseh. Naslednji, ki se zgrudi za njima, je inženjer. Čut odgovornosti in naravnost strahotna volja držita kapitana in njegovega namestnika pokonci. Vsi krčevito hlastamo v zrak, kakor ribe, ki so padle na suho. lil vsi vemo: Naj se zaduši polovica mož, stroj za čišče- V italijansko podmornico »F 14« jc pri manevrih v bližini Pulja zadel torpedni rušilce dne 6. avgusta 1928. Podmornica se je takoj potopila in v njej se je radi pomanjkanja zraka zadušilo 31 mož s častniki vred. Podmornico so kasneje po dolgem trudu dvignili z dna in slika nam kaže luknjo, ki jo je ' napravil torpedni rušilec v podmornico. Voda v ; vso podmornico ni vdrla, pač. pa je zadoščala, da j se je podmornica potopila. Mornarji so bili živi po-' kopani in na dnu morja so čakali, kdaj jim bo zmanjkalo zraka. Da je bilo to pričakovanje smrti nekaj najstrašnejšega, je gotovo, zato se pa ludi ni zvedelo, potem ko so dvignili podmornico, kaj so naSii v njeni notranjosti. zrak, mi pa plezamo kot nori ven pod nebo in pijemo dišeči morski zrak. Sovražna obala leži tako blizu, da bi jo skoraj z roko dosegel. V vzhajajočem solncu mre svit svetilnika, ki je kazal sovražnim ladjam pot Beg Komaj smo parkrat globoko vdihnili zrak, ki ga nam je tako manjkalo, že kriči kapitan: »Zaprite krov!« Zvonci zvonijo alarm, peneči valovi zagrinjajo l>odmornico, ki se ne more niti kretati, kaj šele braniti. Zopet se potapljamo. Sovražnik nas je opazil. Seveda ne vidi več podmornice, ki se z veliko naglico zopet približuje morskemu dnu. s katerega se je komaj dvignila. S strašnim treskom useka jekleni trup zopet na dno. Naša barka se je stresla s tako silo, da je čudež, če si ni napravila velikanske luknje. Vendar nihče ne misli na to. Najprej ustavimo vse stroje, tako da počiva podmornica mirna in tiha, kakor mrtva na dnu. Sovražniku ne smemo dati priložnosti, da s svojimi občutljivimi slušnimi aparati skozi vodo začuje brne-njp naših strojev. —■ Ob naših slušnih aparatih pa čepita dva moža in napeto poslušata. Nihče se ne gane, v podmornici vlada gluha tišina, kakor v grobu. Nekaj minut je minilo. Nema čepita oba moža ob slušnih aparatih. Sedaj čujemo tudi mi. Nad nami vozijo sovražni torpedni rušilci. Vedno bolje čujemo brnenje njihovih motorjev, ki ženejo vijake. Brnenje postaja vedno močnejše, bližajo se nam! Nad našimi glavami vozi sedaj sovražnik, nato se zopet oddaljuje. Zopet prihaja! Sovražnik misli, da nas že ima v pasti in ne odneha. Ob slušnem aparatu posluša z napetim obrazom mornar in nam sporoča ves čas šepet.aje, če se nam Dližajo, ali če se oddaljujejo. Velik kazalec na stenski uri pa leze počasi, kakor še nikdar, naprej. Vsaka sekunda je pač daljša, kakor sicer minuta. Tako strmimo nekaj ur drug v drugega in čakamo. Tudi ura ne bije. Vendar se je kazalec počasi premaknil na pol deveto. Nenadoma pa se obrne bradač ob slušnem aparatu, potem ko je še enkrat pogledal skozi majhno stekleno kukalo in reče: »Dve sovražni ladji merita morsko globino in spuščata na jeklenih vrveh bonvbe z razstrelivom in sicer — v naši največji bližini.« In zopet umolkne. Pojasnila nismo rabili, saj vsi slišimo, kako vozijo nad našimi glavami sovražniki. Vsem bije srce hitreje. Življenje ali smrt nam bodo prinesle prihodnje sekunde. Če bo ena od bomb, ki jih vlačijo na vrveh malo nad dnom morja sem in tja, zadela v trup podmornice, tedaj ho konec. Sovražnik dela temeljito in če nas zadene, ne bodo ostale od podmornice niti razvaline. »Moj Bog, moj Bog!« zajoče najmlajši. Nihče ga ne pogleda, nihče mu ne očita. Sosed fioleg mene si tišči ušesa in miži. Tako hoče dočakati smrt. Smrt pa je šla mimo nas! Medtem, ko vsi čutimo, kako nam bije srce, kako nam utripajo žile, se oglasi poveljnik namesto straže ob slušnih aparatih: »Srečo sino imeli. Zlomki so nas šli iskat drugam!« Bombe nje ne sme več teči, če nočemo, da sovražnik podmornice ne zadene z bombo. Ure se vlečejo in ob osmih zvečer čutita tudi že kapitan in njegov namestnik, da ne bosta več dolgo vzdržala. In vendar morala vzdržati I Vsaj dotlej, dokler 6e nad morjem ne razpne temno nočno nebo, ki nas bo varovalo pred sovražniki. Najmlajši, ki je skoraj še otrok, začenja zopet jokati. Njegovo vzdihovanje narašča v vedno straš-nejše jadikovanje. Sedaj smrka, sedaj tuli, sedaj zopet nemo bulji predse. Slabosti ga obhajajo, smrtni strah ga prevzema. Naravni, toda že onemogli gon po samoohranitvi se javlja! Zopet začenja, besni in kriči in vpije ves zmeden: »Roke in noge mi gorijo I« Rezko odmevajo njegovi kriki od nemih jeklenih sten. Nihče od nas, ki more še gledati, se ne zmeni zanj. Nekaj nas je še toliko pri moči, da z največjim naporom privlečemo iz svojih bluz papirje ali beležnice, večina pa leži že v nezavesti združena v mirnem predsmrtnem spanju. Sosed poleg mene piše s počasno, težko in nerodno roka: »Ljuba žena!« Jaz pišem zadnje pismo — materi... Rešeni Jecljaje iztisne iz sebe kapitan: »Vsi možje pozor! Izpustil bom v vodne tanke zrak!« Ali je to zadnji ukaz? — Nekaj izbuljenih oči se upre v manometer, ki kaže, kako globoko smo. Stisnjeni zrak sika in uhaja v tanke. Električni motorji brne z vso silo — podmornica se zopet trese. Manometer se še ni premaknil. Podmornica leži na dnu in se ne dvigne! Živi smo pokopani v jekleni krsti na dnu morja. Tudi poveljnik je izgubil zadnje upanje, nekateri si zadnjikrat stiskamo roke. Tedaj — ali je mogoče?! Zadnje količine stisnjenega zraka so dvignile podmornico z dna. S polževo počasnostjo se dviga, ampak — dviga »e! Zopet bomo imeli zraka, zraka! Mogoče bomo smeli še živeti. Prav zares, resnično živeti! Podmornica se dviga. Nam vsem, ki smo še pri zavesti, vro solze iz oči. Kakor pijani smo od slabosti in veselja. Ob 9.15 zvečer, po 17 urah strašnega čakanja na morskem dnu, prodre podmornica že drugič v tem dnevu morsko gladino. In zopet odleti pokrov na krnu podmornice. Zopet dihamo prav v zadnji sili sveži morski zrak. Toda sedaj visi nad nami trda noč. Gosta megla nas skriva tako dobro, da nas tudi najpazljivejši sovražnik ne more opaziti. Ob 11 ponoči je podmornica zopet v redu. Dvaj-setorici pa se zdi, kakor da se je zbudila iz smrtnega spanja v grobu. Ni dolgo tega, ko smo poročali v »Slovencu«, kako strašna nesreča je zadela novo francosko podmornico »Prometej«, ki se je potopila s 64 mornarji. Marsikdo od bralcev si je najbrž težko predstavljal, kakšne so bile zadnje ure nesrečnikov, ki so čakali v jekleni grobnici rešitve. Strašna svetovna vojna nam je že pokazala, kaj so doživeli mornarji in kaj občutili, ko se jim je potopila podmornica, iz katere so se končno srečno rešili. Prinašamo poročilo iz dnevnika nekega mornarja, ki je v svetovni vojni doživel tako nesrečo. — Na zrak Zunaj se najbrž že dani. Zrak smo porabili in na vsak način bo morala naša podmornica priti na površino morja, zlasti še zato, ker lahko računamo, da nas bodo v kratkem napadli in da bomo morali delj časa bežati globoko pod morjem. In v resnici, naš poveljnik že daje ukaz, da se dvignemo z morskega dna, na katerem smo varno sedeli. Stroji so začeli delovati, jekleni trup podmornice se je začel tresti, toda vsi smo dobro čutili, da se podmornica ni dvignila z dna. Tiho smo pogledali eden drugega in — molčali. od značko »Zanesljiva« št. 11138. (b) Pisarniška moč ženska ali moška, s kavcijo, se sprejme. - Naslov v upravi Slovenca« pod št. 11.208. (b) Večje posestvo z vinogradom in sadnim vrtom, v lepem kraju, z dobrimi stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji -kupim. Obširne ponudbe pod - Posestvo« št. 11.082 na upravo »Slovenca«, p Parcela ca. 600 nr pri Sv. Križu izven mestnega rajona -naprodaj po 26 Din m-'. Elektrika na parceli. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.977. (p) V gotovini plačam takoj do vsote 35.000 Din posestvo ob cesti med Celjem in Rimskimi toplicami. - Ponudbe na poštni predal VI, pošta Laško, p Stavbne parcele v Dravljah, zraven meščanske šole, Zg. Šiška. -Poizve se v Dravljah 13. p Trgovska hiša enonadstropna, jako lepa, podkletena, stoječa v bližini trga Žalec, tik cerkve in ob državni cesti, torej na zelo prometnem kraju, se proda. Informacije je nasloviti na pošt. predal št, 9 Žalec. (p) Tristanovaniska hiša z lokalom za manjšo trgovino se ugodno proda na Kodeljevem. Informacije daje J. Slokan, Kolezij-ska ul. 7. (p) za realizacijo hranilnih knjižic! Veliko posestvo in krasna vila naprodaj za hranilne knjižice Prve hrvatske štedionice. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 11068 Hiša z velikim gospodarskim poslopjem, velikim vrtom, pripravna za vsako obrt, trgovino, ob Tržaški cesti lik vrt, ob Tržaški cesti naprodaj. Tudi pro.ti hranilnim knjižicam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11186. (p) I Pl. m t »ki z povsod! Parcela v Mariboru, tik glavne cesle, naprodaj. Vprašati v upravi »Slovenca« v Mariboru. (p) Parcele v Stožicah po 500 m5 za 17 50n Din naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod ša. 11.073. (p) Vsaka beseda 1 Din ODDAJO: Trgovski lokal oddam v Ljubljani, na Sv. Petra cesti. Ponudbe pod »Lokal takoj« št. 11075 na upravo »Slov.« (n) Dvosobno stanovanje kopalnico oddam pri novi šišenski cerkvi, po daljšana Verovškova. Vila Joška. Ogleda se od 3-7, (č) Trisobno stanovanje odda Tribuč, Glince — Tržaška cesta 6, Telefon 2605. (č) 1. AVGUSTA SE V LJUBLJANI OTVORI VIN0I0C Mestni trg 3 VINOTOC lotov zu. Pristna Kašte-lanska kapljica Vsnfen besedn 1 Din Zidorsha dela vseh vrst Vam solidno in ugodno izvr»» stavbno podjetje IVAN VlfclNTIN Ljubljana. Močuikova ul. (zadaj za vojaško bolnico) TAPETNIK FRANC ZALAZNIK Št. Vid (garaža Magisterl, izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno, solidno in po nizki ceni. Popravila se sprejemajo Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana. Stari trg št. 32, Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Mnrn, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesla 9. Tel. 30-68. (t) Lepo stanovanje dvosobno, pod Rožnikom, oddam. Elektrika, telefon, kopalnica in vrt. Evenl. oddam pozneje tudi celo hišo s 4 sobami. Verbič, Stritarjeva ulica. (č) Več pisarniških sob v I. nadstropju v Gledališki ulici 8 o d d a takoj skupaj ali posamič Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. (n) Trgovski lokal s stanovanjem, nasproti farne cerkve, blizu kolodvora, odda v najem Marija Novak, Trebnje št. 17. (n) Pekarna dobro idoča, z dnevnim prometom 50—60 litrov, se odda takoj v najem. Ponudbe na upravo »SI.« pod šifro »Stara pekarna« št. 11167. (n) Lep lokal z malo sobo, se odda. Istotam 2 skladišči. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 11169. (n) Lepa stavbna parcela pri »Tičku na gričku« se proda. (p) Več hiš naprodaj Poizve se Rožna dolina cesta IV-4. (p) Lepe skupne parcele njiv 17.000 m" ob glavni cesti, ne daleč od tovarne za klej, ugodno naprodaj po 16 Din nr. Dopise pod »Lepa lega« 11.200 na upravo »Slovenca«, (p Posestvo četrt ure do kolodvora, cerkve in šole, se proda. Velika kmetska hiša z opeko krita, gosp. posl., sadni vrt, njive in seno-žet, skupaj 2 in pol orala, cena 38.000 Din. Deloma sprejmem hranilno knjižico. Josip Sadar, — Vir-Stična. (p) Hiša z vrtom niprodaj v Pobrežju pri Mariboru. Vprašati v restavraciji Štok. (p) Stanovanjska hiša s sadonosnikom, pripravna za vnokoienca nanro-daj. — Lovro Čremožnik, Celje, Cankarjeva. (p) Naprodaj novo enonadstropno poslopje s pekarno in zemljiščem v sredini trga na prometnem kraju. Elektr. razsvetljava. Ponudbe na naslov: Anton Satler — Velenje. (p) Lokal na prometni ulici, se avgustom odda. Naslov v upravi »SI.« pod št. 11183 (n) IŠČEJO: Pekarno vzamem v najem ali za menjam. — Ponudbe na upravo »Slov.« 11.108. m Klet za zalogo vina vzamemo takoj v najem. Prednost imajo kleti blizu kolodvora. Ponudbe na naslov: »Klet« št. 11159 na upra Stanovanje sobe in kuhinje, v novi hiši, se takoj poceni odda. Ižanska 116. (č) posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Stanovanje kmečki hiši v okolici Ljubljane se odda mirni družini, katera bi oskrbovala vrt. Dopise na upravo »Slovenca« pod »2551 11.211«. (č) Sostanovalec se sprejme • na Glincah, cesta XVII., št. 4, poleg cestne železnice. (s) S 1. avgustom t. 1. oddam dve opremljeni sobi, po potrebi tudi kuhinjo, kopalnico z gorko in mrzlo vodo, oddaljeno od Bleda 2 km. Cena po dogovoru. Lukan Andrej, posestnik, Zasip št. 2, p Bled 1. (s) Stanovanje 2—3 sobno se odda za september. Rožna dolina cesta X, št. 23, (čl Soba s posebnim vhodom se odda mirnemu gospodu na Glincah c. XVII., št. 4. (s) Prazna soba velika, elektrika, parket se odda. Friškovec 6. (s) Sobo lepo opremljeno — takoj oddam. Židovska ul. 6. (s) vo »Slovenca«. (m) Mesečno sobo lepo, v hiši sredi Rožnika event. s porabo kuhinje odda Verbič, Stritarjeva ulica št. 26-7. (s) Takoj se odda v najem mala vila z vrtom, 3 sobami in pritikli-nami, mesečno 800 Din, v bližini nove cerkve v Šiški. Stavbenik Šušteršic, Goriška cesta. (p) Hiša s 7 sobami, gostilno, trafiko, inventarjem ter lepim vrtom se proda na prometni točki blizu Za- .SroKo 7> i jo i u in Dir, Vsako beseda 1 Din ODDAJO: Stanovanje 1 sobe, kuhinje in pritiklin ter sobice na dvorišču, pripravne za delavnico, oddam mirni stranki po zmerni ceni. Sobi parke-tirani. Kodeljevo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.043. (č) Sostanovalko starejšo, skromno, sprej-. mem za nizlcn ceno. Vnra-Poizve se Gjuro Sinkovič, I šati: Študentovska 7, pri-Zaprešič. (p) ' tličje. (si Sobo lepo, mirno, zračno, o« dam blizu učiteljišča. — Naslov v upravi »Slov. pod št. 11195. (s; Sostanovalka katera je cel dan odsotna se sprejme v sredini me sta. Ogleda se zvečer od 6 ure dalje. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev 11193. (s) IŠČEJO: Stanovanje sobo in kuhinjo v pritlič ju iščem za dve odrasli osebi (mati in sin) v okr. »v. Petra. Pnnudhe nnd znač. »Takoj ali pozneje« 11.046., (c) Z otomano vsakovrstno, navadno do najfinejše, vas postreže povsem solidno Kobilca Avgust, tapetnik, Ljubljana, Dvorakova ul. 3, dvo rišče. (t) Ključavničarstvo Priporočam se za vsa klju-avničarskn dela, strojna in stavbena, kakor za vsa popravila in v to stroko spadajoča dola. Delo točno in solidno. Vekoslav Lavrcn-čič, Ljubljana VII, Celovška cesta 50. (t) Restavracija-Pension »TRIGLAV« morsko kopališče, Ale ksandrovo, otok Krk, 1 neposredni bližini pristanišča, z razgledom na morje. Novo urejene sobe Elektr. razsvetljava. Du najska kuhinja. Prvorstna vina, sveže pivo. Točna postrežba. Popolna oskrba za 50 Din dnevno Oskrba obstoji: iz zajtrka kava, čaj, kakao ali mle ko s pecivom; obed: juha pečenka z dvema priku hama in močnata jed; ve čerja: pečenka ali riba z dvema prikuhama, kom pot ali sadje. Informacije pri lastniku Ivanu Frano liču. Za večdnevno biva nje 10% popust. Nnhup in prodajn wrec ter jute A. DRVA IN PREMOG pri Iv.Schumi Dolenjska cesta Telefon št. 2951 PRESELITVE izvršuje hitro in najceneje »Export« k. d. Metelkova ulica št. 5. Telefon 21-17. Tvrdka A. VOLK Liobllnna. Resl|e»a cesta M. nndi nofcenele "te »rute pšenifcno moko in drofe mlevske izdelke. Zahtevajte ceniki Bukova drva dostavljena na dom, cela 110, žagana 120, klana 130 Din za 1 m'. Putrich, Dolenjska cesta 6. (t) Vrvarsko blago lastnega izdelka - kakor: motvoz, tkanino za pre-šanje voska oz. satja itd. in tudi biče in bičevnike imam v zalogi. - Vse to Vam priporoča vrvarna A. Šinkovec st., Kranj, (t) Steznike in trebušne pasove po znižanih cenah izdeluje atelje Terezija Kranjc — Vodmat - Ljubljana, Društvena ulica 23. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Na željo pridem na dom. _(t) Mnogo denarja prihranite, ako si daste moške in damske obleke, kakor tudi vsg ostalo garderobo delati in stare modernizirali. Cene pred sezijo znatno znižane. Za plačilo počakam tudi do zimske sezije. - Poglajen Pavel, krojač, Zadružna 1, Kodeljevo. (t) Malinovec pristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr.G.PICCOLI Ljubljana. Dunajska C4 (i Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje lanaeli Narobe Ljubljana, Gosposvctska cesta št. 16 (pri Levu) Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po nainižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. Kupim kuhinjsko opravo in pohištvo. - Naslov v upravi -Slovenca« Maribor, (š) Pohištvo Vsakovrstne spalnice ter pisalne mize Vam nudi ■najceneje Ivan Kuhar — Vižmarje 69, St. Vid nad Ljubljano (poleg kolodvo-ra). . iš) kupimo Yj..ika beseda 1 Din Vsakovrstno llatD kupuje oo najvišjih cenab ČERNE. tuvelir, Ljubljana, Wolfova ulica it. 3. Zlato in srebro vs;.ke vrste kupi F. Čuden, Prešernova ul. 1. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod t Vidovdanske ceste ori gostilni Možina. Duhova drva in oglje kupuje stalno Uran franc LjllhljHUR Sv. Petra cesta 24 Kupimo stoječ, nizko-tlačni kotel 20 m- kurilne ploskve, 0.5 atm., kompleten, ali staro lokomobilo s 15 m kurilne ploskve za preureditev v nizko - tlačni kotel 0.5 atm., kompletno s kuriščem in dimnikom. Ponudbe na Pestotnik -poštni predal 2, Ljubljana. (k) Šivalni stroj cilinder, desno ročni, za torbičarstvo, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na podružnico Slovenca v Ptuju. (k) Valvasor zvezek IV. kupim. Naslov v upravi Slov. pod št. Čajno maslo dnevno sveže, žgana kava, kakao, malinovec, de-likatese, mineralne vode kupite prav dobro pri Josip Jagodic, Celje, Gub-čeva ulica. (1) Železna peč dobro ohranjena, poceni naprodaj. Ulica na grad št. 8, priti, (od 8—14). (1) Trier čistilnico za žito, skoraj novo, ugodno prodi' Štular, Podnart. (1) Čebele! Sest še ne trčenih Znider-šičevih panjev ugodno proda Armič, Vič 4. (1) Dve žrebički ena stara 4, druga 5 mesecev, naprodaj pri šolskih sestrah v Repnjah pri Vodicah. (1) Halo! Halo! Vino če? ulico, dolenjsko in štajersko po 8 Din 1 v gostilni pri Špunu«. (1) Novo kolo 980 Din z muinami, izredno močno, z najfinejšimi gumami, original torpedo, sedež z dvojnimi peresi, kompletno s pripadajočim orodjem. — Še par komadov! Garancija! Miklošičeva c. 7-III. Vhod poleg Delavske pekarne. (1) 11153. (k) Žagovino kupuje stalno opekarna Leitersberg po 35 Din za m', franko tovarna v Ko-šakih pri Mariboru. (k) Več oleandrov lepih, naprodaj: Resljeva cejta 10. (1) - 2 tridelna modroca zanesljivo čista, poceni prodam. Vrazov trg št. 4, pritličje levo 8. (I) izzzzmziiizziiiiiiir Okna 100x 175 cm, belo ples-kana, dobro ohranjena, s šipami, notranji in zuna- ; nji štoki, ugodno naprodaj. Naslov pove hišnica ! na Dvornem trgu štev. t, [ Ljubljana. (1) 26 meseinih sob odda Hotel,.Metropol" (Miktič) ki je s svojimi 124 sobami danes največji hotel v Ljubljani. Ker je danes v Ljubljani nemogoče oddati toliko »ob samo tujcem, sem se odločil, da oddam vse sobe v dveh nadstropjih svojega novega hotela kot mesečne sobe. bodisi za samske ali poročene, po nizkih cenah, kar bo gotovo ugodilo vplivalo na stanovanjsko krizo v Ljubljani. Sobe so lepo. moderno z vseui komforlom opremljene, v vsaki »obi topla in mrzla voda, centralna kurjava, več sob s kopalnicami, na razpolag« lift in vse udobnosti. Saj je razumljivo, da jc stanovanje v hotelu mnogo prijetneje in udobneje kakor vsako privatno stanovanje. Cene so sledeče: Lepe sobe za eno ali dve osebi na dvoriščni strani po 430 Din, ua ulični strani proti kolodvoru po C>00 Din. V teh sobah je doplačilo za drugo osebo po !50 Din. Krasne sobe z dvema posteljama in kopeljo na ulico proti kolodvoru po 700 Din. Apartement d\c posebno lepi sobi s kopalnico (za družino) po 900 Din mesečno. Te cene se razumejo za meblirane sobe s perilom, razsvetljavo in uporabo lifta. Za postrežbo se priračuua ">°„. za centralno kurjavo pa v času od 1. novembra do 31. marca po 3 Din dnevno. Če želi kdo postaviti v sobe svoje pohištvo, to lahko stori (naravno da je prvi predpogoj, da je pohištvo lepo in čisto) in jc poten' cena za sobo za o"u nižja. Prav tako se zniža cena za X"„. če inui najemnik svoje lastno posteljno perilo. Vse sobe, tudi one. ki so namenjene za eno osebo, so preračunano lako velike, da sc vanje prav lahko in lepo postavila po dve postelji. V hotelu je razen vsega drugega komforta ludi nova. iiajniodernejc urejena kavarna. Cene so zmerne, na razpolago je gostom velika izbira tu- in inozemskih časopisov, nasproti je glavni kolodvor, pošta in telegraf, avto- in tramvajska postaja. Danes sobe še niso gotove, vrše se v njili še slikarska dela. Vseliti -e tio mogoče s 1. septembrom t. I. Vabim pa cenj. občinstvo, da -i sebe ogleda in more pri tej priliki videti tudi vse udobnosti mojega novega hotela. Dostop je dovoljen vsak dan od !) dopoldne do 7 zvečer, ltcflcktantje na mesečne sobe pa dobe informacije vedno pri hotelskem vratarju, dnevno po 7 zvečer tudi pri meni osebno v hotelu. Hotelir Miklič, Ljubljana. Gradbeno podjetje ARH. VIDIC JOSIP, Ljubljana VII (ŠIŠKA) Celovška cesta 80 TEHNIČNA PISARNA. Načrti, proračuni, skice za vse vrste zgradb iu notranjo opremo, preskrba parcel-stavbišč, nadzorstvo zgradb in parcelacije zemljišč i. t. d 3 dijake (inje) sprejmem na stanovanje in hrano. — Ponudbe na upravo Slov.« pod Dijaki- št. 11120. (D) 2 dijaka se sprejmeta z novim šolskim letom k trgovski rodbini na stanovanje in hrano pri poljanski gimnaziji. Naslov pove uprava Slov. pod št. 11192. (D) II Živo I i II Krasen bik montafonec 2'.- leta star, za vožnjo, z rodovnikom, na dobrem mestu ugodno naprodaj. - Vpraša se v tovarni usnja Berg, Maribor. (j) Pouk Vpakn beseda I Din šoferska šola J. Gaberščik Vsaka beseda 1 Dil Pevska društva Oblastv. koncesijonirana ' pozor! Amerikanski bar-! monij s 1 oktavi, koleni-j kom in 2 spremenama -naprodaj za 1600 Din. -bivši komisar za šoferske Turin, Celje. (g) izpite. ----- Ljubljana, Dunajska c. 31 (jj|j|jj(> ju širite Prihodnji redni tečai se J-. • »Slovenca«! prične 1. avgusta. I Za vrtnarja bi sc rad izučil 15 leten fant. Ponudbe se prosi na upravo »Slovenca« pod: Vrtnarski vajenec- štev. 11197,_(v) Vajenca starega 15 let, za sobo-slikarstvo, s prosto hrano in stanovanjem, sprejme Stanko Vindšnurer, Zagorje ob Savi. (v) 15.000 Din posojila ^1 iščem. Sigurnost obresti, plačljivo mesečno 250 Din lNa/.nailjUlIl. Ponudbe na upravo SI. ! pod T 3-11196. (d) j ua »cm opustil pekovsko obrt in sc zahvaljujem cenj. odjemalcem za naklonjenost. Franc Mole Ljubljana, Florjanska 21. Pse Klub ljubiteljev športnih psov, tajništvo Pražakova št. 8, pisarna dr. Cepu-dra, ima na razpolago mladiče ilirske ovčarje in nemške bokserje iz prvovrstnih staršev. (j) Razno in II Ze nitbe Vsata besedo I Din I a■ Vsakn beseda 1 Dtn Sr Konfekcija — moda! NaiceDejši nakup Anton Presker, Sv Petra cesta št. 14. Ljubljana (II Puhasto perje čisto, čohano oo 48 Din kc. druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosie po 130 Din kfi in čisti puh po 250 Din kfi Razpoši-ham do poštnem povzetiu. 1.. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria Premog, drva, koks prodaia Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Volno za modroce , zelo poceni prodaja Šega, Cankarjevo nabrežje št. 5, I. nadstr._ (1) Steklenice najcenejše in najpriprav-nejše za konzerviranje povrtnin in sadja so »Reform-. Glavna zaloga pri tvrdki Lovro Petovar — Ivanjkovci. Ceniki na zahtevo. (1) I vagon jabolčnih a sladkega — letnik 1931, j boljše kakovosti - poceni proda Graščinsko nad-oskrbništvo, Zg. Ptnj. Dva posteljna vložka nova, prodam. Novak, -Slomškova 27. (I) Deske vseh vrst za pode, opaže, ladijska tla, slabše vrste za obi-ianje, nudi po najnižjih cenah Jos. Andlovic — Škofljica. (1) Premog, drva Pečenko, Celovška c. 37, blizu velesejma. Cena po dogovoru, tudi na obroke. (1) Šupo deloma leseno, deloma zidano, 10X18 m, prodamo po ugodni ceni. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 11.212. (1) Sveže slive rumene, rdeče, plave in bele, kg po 2.85 Din po 30 kg košare razpošilja franko naročnik G. Drech-sler, Tuzla. (I) Vrtne stole zložljive, proda Tribuč, Glince. Tržaška cesta 6, telefon 2605. (1) Vsaka beseda 1 Din Vajenko ali vajenca sprejme takoj foto-atelje Mancini, Rožna dolina, (v Izletniki dobijo v zajutrkovalnici Uhler na Glavnem trgu -Rotovž - Maribor, cenene delikatese, sir, salame, vino, pivo iz sodčka. (1) Vajenca z vso oskrbo v hiši išče Ignac Rotar, pekarna — Vrhnika. (v) Učenec se sprejme v specerijsko trgovino. Prešern, Maribor. (v) Naprava za UMETNI DEŽ 125 Din, in drugo moderno > rtnarsko orodje Sever & Komp., Ljubljana Gosposvetska cesta št. 5. Mesarski vajenec močan, poštenih staršev, se sprejme. Miiller, Ljubljana VII, Janševa 15. (v) Vajenka za manufakturno trgovino se sprejme. Ponudbe pod Vajenka- 10.996 na upr. »Slovenca«. (v) Vinogradniki, pozor! Prvovrstne rebljalnike — (stroj za trganje pecljev) naročite pri Antonu Fi-šter, strojno ključavničarstvo v Metliki. (1) Vajenec za vrtnarsko obrt, zdrave in močne narave, se išče. Ivan Šimenc, Šelenburgo-... ..i;-a i T:..ki:.__r-i .m ui.vu ., w,uvi,aun. i, j Otroški vozički naprodaj po zelo nizki __: C.. „ 11) v«.... w . , v.tu v. 1.» Vsaka beseda 1 Din Rabi sc 60.000 Din proti vknjižbi na novo zgrajeno tristanovanjsko hišo. Obresti po dogovoru. — Sprejmejo sc tudi vložne knjižice ljubljanskih hranilnic. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Varno naloženo- št. 11.011. (d) Posojila brez obresti za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuje »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. — Išče potnika! (d| um Resna žen. ponudba Vdovec, star 45 let, go- , stilničar, z lastno žago , in mlinom na prometnem | kraju Gorenjske, želi v j svrho takojšnje žonitve znanja z gospodično ali ; vdovo brez otrok v sla- ' Vsaka beseda t Din rosti od 30 let naprej. varčno i>i pridno gospo- s Renault« automobde dinjo, kalera razpolaga | p, vovrstne, osebne, to-vsai 80.000 Din kapitala. . verne, vse rezervne dele, Le resne ponudbe če mo- . dr-bi o ohranjen Fiat 503, goče s sliko na upravo [lUCjj najceneje Sikor. Ce-Slovenca pod Pridne j .ta na Rožnik 19. Vsaka beseda 1 Din Danes vsi na žegnanje k Plankarju na Dolenjsko cesto. Domača godba, (h) Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Douio-ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne inlormacije. — Poslovne ure od pol S zjutraj do pol ) popoldne in od '2 do 0 popoldne. Teletouska štev. 3030. V času draginje dobite cencne slike za legitimacije, potne liste, dopisnice — takoj. Šest autofot za 15 Din. Deset fotocenikov za 2 Din znamk pri Fotomeyer — Maribor, Gosposka 39. (r) roke 11.071. (ž) Posojila daje brezobrestno za odkup dolga in nakup nepremičnin: »Zadruga-, Ljubljana, poštni predal 307. Iščemo poverjenike. (d) Rešite se dolgov postavite si lasten dom z brezobrestnim posojilom »Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 a. (d) Iščem za kratko dobo posojilo do 20.000 Din proti dobrim obrestim za dograditev nove hiše na Pobrežju. Ponudbe pod zn. Posojilo« 11.036 na upr. Slovenca Maribor, (d) Mladenič 30 let želi poročili Slovenko 25—30 lel iz poštene krščanske rodbine. Samo resne ponudbe s sliko na upravo Slovenca« pod 10.994. (z) Kmetski iant z doto 45.000 Din se želi j priženili na posestvo. — Vdove z I otrokom niso izključene. Ponudbe na upravo Slov. Maribor, pod Bodočnost« št. 11155 ____(ž) Mlad gospod dobro situiran, bi se poročil z gospodično -Pri morko ali Gorenjko, dobro kuharico, z. nekaj kapitala. - Resne ponudbe pod Restavrater« štev. !1ll7 na podružnico SI.« Celju. (ž) Večje posojilo proti mesečnemu odplačilu in dobrimi obrestmi — iščem. Sigurno jamstvo. Ponudbe na upravo »SI.« pod Varno naloženo« št. 11127. (d) Vlogo pri Ljubljanski kreditni banki kupim oziroma prevzamem v višini 150.000 do 250.000 Din. Ponudbe pod: Kreditna« št. 11182 na upravo »Slovenca« (d) Posojilo v gotovini 15.000 Din — iščem. Sprejmem vložno knjižico Zadružne gospodarske banke. Vrnem mesečno 500 Din. Ponudbe pod Menično posojilo« na upravo Slovenca« pod št. 11187. (dl Posojilo 20—50.000 Din išče obrtnik in posestnik proti jamstvu na vknjižbo ali menico. Za obresti lahko dobi tudi stanovanje ali dogovorne obresli, Pismene ponudbe na upravo .Slov.« pod značko: Posestnik^ št. 11.147. (o) Vsaka beseda t Din P LETI L M STROJI »DIAMANT« najnižje cene. - Popravila vseh strojev izvršuje strokovnjaško tvrdka Franc Meglic, Ljubljana, Karlov ska cesta 22. (0) Javna dražba najdenih predmetov se bo vršila 5. avgusta t. I. ob 9 dop. na postaji Ljubljana glavni kolodvor, (o) Stanovanje 2 sob išče stranka štirih članov v centrumu mesta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod -Oktober — november« 11.086. (c) (f) uma Vsaka beseda 1 Din Katol. nižješolca sprejmem. - Vsa oskrba! Poceni! Naslov v upravi »Slovenca« 11.079. (D) 3 do 4 gospodične učitcljiščnice (najraje 1. letnik) sprejmem v vsestransko vestno oskrbo in vzgojo. Nemška konver-zacija, glasovir. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 11.044. (D) Stanovanje s hrano pri nemški družini, naj-rajše pri samostojni gospe, v bližini II. državne gimnazije, iščem za petnajstletno dekle. Naslov v upravi Slov.« št. 11135 D Letoviščarji se sprejmejo na hrano in stanovanje. - Celodnevna oskrba 30 do 40 Din. Lep razgled, v bližini kopališča. Pojasnila daje Lovro Hafner, gostilničar, Suha pri Škofji Loki. (r) Katero večje podjetje bi bilo pripravljeno založiti z ma nufakturnim blagom dobro vpeljano trgovino na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Dobro vpeljano« 11.078. (r) Gostilna »Novi Svet« v Škofji Loki, Kapucinsko predmestje, se priporoča cenj. občinstvu, letovi-ščarjem in turistom. Celodnevna popolna oskrba 30—40 Din. Abonenti po dogovoru. Zračne in čiste sobe. (r) Milostljiva! Iz novo dospele zaloge kožuhovine si nabavite po najnovejših modelih v poletnem času mnogo ceneje fin krznen plašč. Plačljivo šele jeseni. Popravila kožuhovine v pred-sezoni še za polovično ceno. Plačljivo jeseni pri prevzemu. L. Rot, Mestni trg 9, Ljubljana. (r) Davna dražba premičnin dvorca Piiohenstein pri Dravogradu. V ponedeljek S. avgusta t. 1. se prične na gradu Puchenstein pri Dravogradu (Dravska banovina) razprodaja starinskih in umetniških predmetov vsake vrste polom licitacije in sicer jiobi-štva raznih slogov (gotski, staro nemški, rene-sanski. barok, rokoko, Biedcrmaier), skrinj, predmetov iz kovin (luslrov, svečnikov, monstram'. ke-lihov. svelilk). kositernih graviranih okrožnikov. vrčev, srebrnine za namizno in toaletno uporabo, starinskih in modernih slik in plastik (XVI., XVII, XVIII. in XIX .stol.), porcelana (Alt-\Vien. Xcu-Wien. Meissen, .Sclilaggemvald), tkanin, posteljnine, perzijskih in sni i ruskih preprog. Premičnine, ki se nahajajo v gradu v '27 prostorih. tvorijo pravo zbirko umetnin, katere je lekom sto let nakupila rodbina baronov Komctrov. ki so bili na glasu kot veliki meceni in ljubitelji-umetnosti. Poslednji član te rodbine, pokojni baron Ilans, ki jc umrl lela 102o, je bil strasten in izboren nabirač starin, in je na la način nabral v svojem dvorcu velik zaklad umetnin, med katerimi je marsikateri komad, ki spada v niuzsj. Razpored licitacije: 8.. ti. in 10. avgusta 1.1. dražba raznih manjših predmetov kakor polnih kovčkov, pisarniških, toaletnih, kadilnih in lovskih potrebščin? igrač, raznih okvirjev, rogovja, oblek, posteljnine itd. 11. avgusta predmeti iz kovin (železo, baker, medenina, srebro, broncc, kositer) ter keramika in steklo. 12. avgusta slike, plastike in grafika, perzijske in smirnske preproge. 13. avgusta pohištvo in predmeti iz kovin. 15. avgusta keramika in sleklo, slike, plastika in grafika. 16. avgusta pohištvo in predmeti iz kovin. 17. avgusta knjige, slike, plastika in grafika. Razprodaja se pričue 8. avgusta ob pol 10. naslednje dni pa ob ,S zjutraj. Katalog s cenikom se more dobiti (iri upravi-teljstvu mase advokatu dr. Ilinko Sclireinerju v Slovenjgradeu za ceno 30 Din. ZAHVALA. Prostovoljno gasilno društvo na Jurjevici pri Ribnici se najiskrenejše zahvaljuje Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za galantno ocenitev in takojšnje izplačilo škode o priliki požara na Jurjevici. pri katerem je tudi delno trpel naš gasilni dom. Imenovani zavod vsem najtopleje priporočamo. Jurjevica, dne 28. julija 193'2. ZAHVALA Prijetna mi je dolžnost, izreči s tem p. n. Ljudski samopomoči v Mariboru iskreno zahvalo za izplačano mi vsoto po moji umrli soprogi Mariji Kupljen roj. Fischer. Maribor, dne 30. julija 1032. MIRKO KUPLJEN. Cenj. občinstvu naznanjam, da s 1. avgustom na novo otvorira trgovino r. usnjem in kožami na Jesenicah št. 6. Priporoča je Joško Šutar, Jesenice. (0) Stanovanje velike sobe, kuhinje in pritiklinami iščem za 15. avgust ali 1. september. Naslov v upravi »Slov.« pod št. llJSo. (cj It) 3 a o a s v A 0) m 0 a S v u > 0 D) u H 1 Ila novo znižane cene! Od ponedeljka, dne 1. avgusta se prične prodaja manufakturnega blaga v prvem nadstropju Tavčarjeva ulica šl. 2, pri Ivrdki Comrnerce Navajamo cene blaga, katero se izloči iz zaloge: Svic. elamini, enobarvni, 120 cm po Din 8. X vm nI a •%• L«! r 4 n od po Svic. elamini, rožasli, . Umetna svila, najfinejša . . . Poldeleni.......... Svileni poplin za damsko perilo „ Francoski crep de chine v vseh barvali, čisla svila , . . . „ Umetni crep de chine (ostanki) od Fotilard svila, ostanki.....po 12-10.— 8,— 14,— 30.-20.-20.- 30.— 12.— Crep Gorgetle, moderni vzorci „ Češki cefirji za moške srajce . „ ,. Poplin za moške srajce . ... „ „ 16. Beli sifon........... „ 5,- Beli Sifon, na|boljše kvalitete . „ „ 9.50 Platno za rjuhe, 150 cm................16.— Domače platno za rjuhe, prvovrstno 150 cm . ...................19.— Športne hlače že od Din 150»— naprej 1 Ostalo blago, češki in angleški moški šlofi, volneni crepi in ripsi, za damske obleke, koslume itd. od 25 do 50°|0 pod lastno ceno. Prodaja se vrši, dokler traja zaloga! m; 025353532353235323530153232323482348534853535348485348230001005301010101020189 \ N u t a • milnvi SŠtfS m. L?ps!d Jesenski sejem 1932: a n č n o j'š i pogoji se dobe pri vodilnih potovalnih pisarnah iu pri častnem zastopniku: ING. G. TONNIKS, Ljubljana, Dvofakova 3 Poštni predal 128. Vzorčni sejem od 28. avg. do vključno l.sept. Tekstilni sejem do 31. avgusta, sejem za gradbene hišne in obratovalne potrebščine od 28. avg. do vključno l.sept. 2000 Din nagrade plačam onemu, ki posreduje prodajo posestva, obstoječega iz nove lične hiše in večjega vrta v bližini Ljubljane. Naslov v' upravi »Slovenca« pod št. 11.083. (z) Javljamo tužno vest, da je po dolgi mučni bolezni danes zjutraj, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal naš iskreno ljubljeni soprog, preblagi oče, svak in tast, gospod Hugo Hofbauep pl. Hehemll > okrajni glavar v pokoju Predragega pokojnika spremimo k večnemu počitku iz hiše žalosti, Novi trg 5, na pokopališče k Sv. Križu v nedeljo 31. julija ob 17.30. Ljubljana, dne 30. julija 1932. Globoko žalujoča soproga, hvaležni sinovi in vsi ostali sorodniki. Vaše Islcrer&e glede lepega najmodernejšega pohištva, izdelanega po lastnem načrtu, Vam izpolni edino le mizarstvo )ERNE] SITAR, Šmihel pri Novem mestu Nizke cene! Vezana izdelava! Oarancija! Zahvala Za brezštevilne dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega ljubega soproga, očeta, brata itd., gospoda Franca Pažarja za mnoge krasne vence, za lako izredno številno spremstvo na njegovi zadnji poti, posebej prečasliti duhovščini, dalje gg. pevcem za ginljive žalostinke, Sokolom, ognjegascem in njihovi godbi, prav posebno pa še županu moravškemu g. Tomcu za lepi in v srce segajoči govor, s katerim se je ob odprtem grobu poslovil od pokojnega občinskega odbornika, za toliko ljubezen do dragega pokojnika, izreka vsem in vsakomur svojo najiskrenejšo zahvalo ŽALUJOČA RODBINA. Vrhpolje pri Moravčah, dne 30. julija 1932, Zahvala Ko zapuščava Rakek in mnogobrojne naše prijatelje, ki sva si jih tekom osepiletnega delovanja prftlobila, čast nama je izreči vsem, kakor ludi vsem drugim uglednim gostom najino globoko zahvalo. Prosiva, da nama ohranijo vso svojo naklonjenost tudi v,najinem bodočem novem torišču kjer jih bova kot posebno drage goste z vso pažnjo jiostregla. Rakek, dne 31. julija 1932. ALOJZIJ in EMA KLEMENČIČ KOLODVORSKI BUFFET NA RAKEKU. ZAHVALA Povodom smrti svoje soproge Marije Kupljen roj. Fiseher izrekam loplo zahvalo gg. zdravnikoma docentu dr. Mate Matku in dr. Stanku Lut-mannu, ter vsem čč. sestram za požrtvovalno postrežbo. — Maribor, dne 30. julija 1932. MIRKO KUPLJEN. Priporočamo Vam 1,01 najboljše šivalne stroje in kolesa Adler - GIUTZMSK Švicarski pletilni stroji m m Ki> edino le pri tvrdki . Jos. Peteline, Ljubljana Telef. St. 2913 za rodo. Telef. it. 2913 Brezplačen pouk. v vezenju. Večletno jamstvu. > Mag. št. 30.228 in 30.220. Razpis ZAHVALA. Potrti vsled prerane izgube svojega preljubega in nepozabnega očeta,' deda, strica in tasta, gospoda Ivana Rosemvirtha delovodje v Parni opekarni na Vrhniki izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so blagega pokojnika spremljali na potu k zadnjemu počitku. Najtoplejša zahvala g, Lenarčiču, pokojnikovemu šefu, častiti duhovščini, vsemu delavstvu, sokolskemu in pevskemu društvu »Ljubljana«, Gasilskemu in Rokodelskemu društvu ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se zbrali od blizu in daleč, da izkažejo zadnjo čast dragemu pokojniku. Srčna hvala za pretresljive nagrobne govore od delavstva in sokol-skega društva. Še enkrat: Vsem za vse Bog plačaj! ŽALUJOČI OSTALI. Mestna občina ljubljanska razpisuje javnt oferlalno licitacijo za dobavo granitnih robnikov in javno oferlalno licitacijo za napravo asfaltuil hodnikov. Obe licitaciji se vršila v skrajšanem roku \ torek 1(>. avgusta 11132 ob U dopoldne v mestnem gradbenem uradu ljubljanskem. Pogoji za razpisana dela in dobave so interesentom na vpogled med uradnimi urami v navedenem uradu iu se kopiji; lahko dobijo isto-tam po 20 Din za izvod. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 29. julija 1032. \M$K ' i. E T E • Prijetno je, ako izgledate mladostni! iMdoSt znak starosti. Kadar se začnemo starati, se začnemo ro-ditr, T»-"v6mo vsi tisti ki imamo že na I «> let. Vselej nam je neprijetno m^m nas,h rili prijateljic tako-le od strani ogleduje in /' •zlbb.ilninasmeskon. reče: O kako dobro izgledate. Kaj pa delate da so tako redite?« Takoj smo slabe volje. Neprijetno nam je/da se nam nu- bokih int ledjih0 "a li'nikU "na'n" m"snatP *ubc "a Saj celo moškemu ni po volji, če so kdo zaradi njegove obilnosti za njiiu ozira. Oui so na to stran še bolj občutljivi. Kar užaljeni so fe jih kdo opozori na njih trebušček. ' J Največ zgledovanja pa je pri kopanju. Tu se ne da prav nič prikriti. Vsaka grda mesnata guba so takoj opazi. Naj še tako skrivamo svojo telesno napibnjenosl prod očmi tistih, katerim hočemo ugajati, skrijemo je pa le ne. Vse te neprijetnosti lahko odvrnejo SLATINSKE TABLETE Bahovec ki so uspešno in neškodljivo sredstvo proti debelosti (korpulenci). Uživajo sc zjutraj, opoldan iu zvečer po eno ali dve tableti po jedi. Nabavilo si torej še danes SLATINSKE TABLETE Bahovec v najbližji lekarni. Uspeh Vas bo prijetno, presenetil. Doza slOO tabletami Din 46 —, doza z 200 tabletami Diu 74'—. - Izdeluje jih apoteka: Mr. BAHOVEC LJUBLJANA KONGRESNI TRG ji KI sr-t-1 o S: o t/3. ~ a ^ o g e OQ ^ O «■■> ~ D rv< ^ i-3,3-.2 S fca ^ isdei ® & r- ^ a rf" g o ► d rry C « CO _T &CO 3 .S 2: 'E m ScnS a ~s g . £ M o; g cn ti :r, > m > co ti a « - n ■S ■ & ■ I« [JnDtl) .O o O » I a 1 OTS" tialsl ra „im « i««« «> •• K?. Si . > C N > U H N ««»>.:« 2 > -O > n --I c N « n « o • Roland Dorgeles: Leseni krizi 100 »s . N 3 I 5 55 -5 B BS E ~ •5 o O B Q K —' ! — S- M 3 -i* O ^J > ^ A! . S 3 i > g o gtn 30 S i h — oi ta i Potem so. mu dovolili, da je smel iti po mestu, m poslej je živel kakor skromen rentnik. Izprehajal se je po Alzaško-lorenski cesti do kolodvora, poliajal mimo trgovskih izložb, čital vojna poročila, da bi videl, če govore tudi o odsekih, v katerih se je bil sam boril, zvrnil kozarček žganja, če mu ga je kdo ponudil, in se vrnil v bolnišnico točno za kosilo. Splošno so opazili, da se je izpremenil. Nič več m bil tako glasan, tako vesel kakor.preje. Včasih.ga je vprašala ena izmed strežnic, zajetna in smejava bourska gospq, ki je bila med ranjenci zelo priljubljena: Kaj pa jc z vami, moj mali? ... Ali vas tare kaka žalost?« Naglo je odgovoril: Oh ne, milostljiva gospa ... Ne morem se natl čim pritoževati.. .« Nikomur ni zaupal svojih skrbi. Saj je vedno igral ulogo nezmagljivega ženskarja, za katerim so vse ženske kar norele; potemtakem bi mu bilo težko priznati, da je bil zaradi svoje žene tolikokrat žalosten. risala mu je le še sempatja kako pismo, in še takral komaj deset vrstic, v katerih je med drugim zaradi lepšega pripomnila: »Upam, da se ti dobro godi«, a so očividno ni preveč vznemirjala zaradi njega. Nikoli ga ni vprašala, če namerava kaj kmalu priti domov in za koliko časa. Pač mu je bila pisala, da ne delu več pri prejšnjem podjetju, ni mu pa" na- r. ^jnietMv-" taaai •' znanila, kje ima delo sedaj, in na vsa svoja vprašan ja ni nikoli dobil odgovora. Videvali so ga, kako se je potil nad dolgimi pismi, katere je napolnil vse vprek z očitki in nežnostmi, a ona v svojih odgovorili tega niti spomnila ni. Potem je stisnil pesti in mislil: »Čakaj, samo da pridem na dopust, to ji za-godeml« Ko je pa stvar mirno preudaril, se mu je jeza kmalu polegla. »Če igram divjega moža in mi ona pokaže figo, : je prevdarjal, »potem bom na dilci zopet le jaz.. .c Odkar je ozdravel, ga je tudi vznemirjala misel na preiskavo. Ce bi ga obdržali pri vojakih, poslali nazaj na fronto? ... Z največjim zanimanjem je prebiral razprave odpustnih svetov in odločbe odpustnega odbora. Neutrudljivo je izpraševal tiste, ki so ze bili na preiskavi, strahoma opazoval, kako je kazal barometer pri odpustnih svetih, ki so bili danes mehki, jutri pa zopet neizprosno strogi, in spletkarji pri pisarjih. Poznal je že imena vseh zdravnikov, vedel za vse njihove muhe in nagnenja, in o vsakem je imel že svoje trdno mnenje; veljali so pri njem za tem bolj sposobne, čim laže so odpuščali iz vojaške službe. Začel je zopet kašljati, pri čemer se je malce posilil, nič več ni jedel do sitega in navadil.se ie korakati nsločen, opirajoč se na palico. Topničar je celo trdil, da tiste dni, ko mora na zdravniško preiskavo, kadi žveplo, da mu potem v pljučih piska. Na i »prehodu pa se mu je glas povrnil in kričal je: Ne dobe me ... Človeka, ki je lako zdelan, kakor sem jaz, ne spravijo več na fronto... To bi me morali že za noge tja vleči.< Topničar, ki je bergljal za njim, se je norčeval zu njegovim hrbtom: , »Aha, zdaj mu pa že sape zmanjkuje, gofliaču! Saj sem bil vedel...« 8 4 »Jaz sem storil svoj del, se je odrezal Sulphart. Zdaj sem sit do grla ... Ce pa katerega še srbi zadnjica, mu jaz golovo ne bom jemal njegovega mesla. Tisti dan, ko je šel na preiskavo, so se tovariši krepcali v majhni kavarni, kjer je bilo mogoče dobili tudi kosilo. Prišel je ves preobražen, brez palice, rožnatih lic. »Trajno odpuščen... je kričal. S pokojnino, fantje... Živela rezerva! Topničar mu je pomolil pismo. »Na, to pisemce je prišlo zate .. .c Pisala mu je hišnica njegovega stanovanja: da je njegova žena odšla z nekim Belgijcem in vzela i seboj tudi vse pohištvo. Ostali niso opazili ničesar, niti tega ne, kako strahotno je prebledel. Plačal je dve steklenici vina, se šalil in pc>l s kozarcem v roki: Sanje minejo...« Le ko je odhajal — morda se je bil prehladi! — je pljuval kri. i * Da, gospa Quignon, pravim vam, da je bila vlačuga, ta ženska.« Eh, kakopa, je dejala hišnica in mešala svojo jedačo, moški opazi kaj takegu vselej šele takrat, ko ga žena pusti na cedilu,« Nočemo lenariti — hočemo delati ZNIZUJEMO CENE Snažitc svoje čevlje z našo kremo 1 škat-lja Din 4'— aoto 75 vrstam raznih čevljev. Obiščite nas Lufov vložek Din 5 Vrsta 0166 00 čižnio iz močnega mastnega usnja z gumija, stim podplatom in peto. /a doher materijal jamčimo. Za delo na polju iu vsak šlrapac. Vrsta 3337-12 Nenavadno lahek iu udoben čevelj iz sivega platna s široko kapico in gumijastim podplatom. Ženski iste oblike iu niaterijala Din4()'—. Vrsta 2927-15 Okusni moški polčevlji iz črnega govejega boksa /. močnim usujatim podplatom. Tiujavi Diu 89 —, črni Din 79 — Vrsta 1937-22 Moški polčevlji iz črnega ali rujavega boksa s trpežnim gumijastim podplatom. 1'raklični za vsakdanjo nošnjo. SAMO Za gospodinje: Vrsta j'Mj.03 Za vsakoduevno uporabo praktičen, inočau in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinji. Vrsta 2045-12 Čevlji iz rujavega bok-u. 1'raklični in elegantni. Kavnotaki iz laka Ljubljani. Radi tega izjavljamo, da od danes naprei ne bomo priznavali in obravnavali nobenih ponudb za posmrtno zavarovanje, hi bt jih MKRKATOR, oziroma njegovi oodzaslopniki od strank sprejeli. Ljubljana, dne 27. julija 1932. ure popravlja, prvovrstno strokovno delo — nizka cena Korošec f rane - Lfubliana Sv. 1'etra cesta št. 55 (dvorišče levo) UMETNO VRTNARSTVO nagrobni venci, razne vrtnice, vsakovrstne rože — cvetlice lončenice itd. ČEH, Ljubljana Vil, Gasilska c. 14 f- U * ŽIVI 1 BlC R * ŽIVI 1 BlC B* Z1VI 1 BlC A * ŽIVI 1 BlC N * ŽIVI 1 BlC veliki vojni roman spisal MILO URBAN preoel Iranci' Siclč )e pravkar izšel v LEPOSLOVNI KNJIZML'1 v naj-elcgantnejši opremi. Naročnikom začnemo razpošiljali knjigo sredi ledna. Knjigotrška cena vezanemu izvodu Din 85■ —, kart. Din —. Jugoslovanska knjigarna. Advokat Dr. Ivo umu Je preselil svoio odvohalsho pisarno \ Frančiškansko ulico šlo. 1 (pritlicjc) Za frančiškansko cerkvijo Tovarna pohištva ANDREJ KREGAR IN SINOVA St. Vid nad Ljubljano, telefon 12. Stalna zaloga modernega pohištva. Izdeluje sc po lastnih ali danih načrtih. Ilustrirani cenik sc pošilja proti predplačilu 20 Din, drugi 10 Din. Velika izbira gostilniških stolov, svetlih ali temnih, pc jako znižani ceni. V Logarsko dolino < ■ Elegantne albume za fotoamaterje in spominske knjige v raznih vezavah in velikostih izdeluje in razpošilja po nizkih cenah na debelo in drobno knjigoveznica A. |ane£t£. Vredno naročite, si oglejte vzorce ludi pri nas! Naročila se sprejemajo: A. JANEŽIČ Ljubljana, Flotijonska ulica 14 sc peljete iz CKLJA in nazaj /.a 60.— Din od osebe v odprtem a u t o b u s n. — Za 80.— Din« na Bled in nazaj> U It I I P A V E I, Ljubno ob Savinji IVAM WOST\ER ; LJUBLJANA - MOSTE, Zaloška cesta 21 j splošno kleparstvo, inštalacija hišnih vodovodov, 1 strelovodov, bakrenih kotlov in drugih kotlov za i štedilnike itd. z najboljšo izvršitvijo in po mož-i nosti najnižjih cenah. IVAN KRAUOS, Aleksandrova £.13 VINOTOČ Sv. Petra nasio štev. 43 loči pristna dolenjska vinu od I. avgusta po znižanih cenah. Relo ;i 7 Din. cviček a 8 Din, črnina žametna a 0 Din Za obilen obisk se uljudno priporoča cenjenemu občinstvu lastnik vinoloča IVAN KRAlt) se priporoča za vso ključavničarska drla LJUBLJANA, Gregorčičeva ul 5ali Rimska c. 2 Zopet tlošlo novo blago I po 6. 7, 8 in 10 Din meter. Oglejte si ga ,)red nakupom v Tekstilnem bazarju I. TRPIN, Maribor, Vctrinjska ulica 15. SLAVIJA fcfc 2953 <» letelo si Jugoslovanska zavarovalna banka MJLHiVIJf| v Liubliani, Gosposka ui vi m«, m<> Podružnice: Beograd. Zagreb. Sarajevo. OsiieK, Novi Sad in Spin Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce«. izdajatelj. Ivan It ako vet ll-.edmk: Franc Kreinzar,