Zbornik 23. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŻBA Zvezek D Proceedings of the 23rd International Multiconference .si INFORMATION SOCIETY Volume D .ijsI S http://is Etika in stroka 20 Professional Ethics 20 Uredili / Edited byFranci Pivec, Marjan Krisper, Matjaž Gams 7. oktober 2020 / 7 October 2020 Ljubljana, Slovenia Zbornik 23. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2020 Zvezek D Proceedings of the 23rd International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2020 Volume D Etika in stroka Professional Ethics Uredili / Edited by Franci Pivec, Marjan Krisper, Matjaž Gams http://is.ijs.si 7. oktober 2020 / 7 October 2020 Ljubljana, Slovenia Uredniki: Franci Pivec DOBA fakulteta, Maribor Marjan Krisper Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Matjaž Gams Odsek za inteligentne sisteme Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Založnik: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Priprava zbornika: Mitja Lasič, Vesna Lasič, Lana Zemljak Oblikovanje naslovnice: Vesna Lasič Dostop do e-publikacije: http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety Ljubljana, oktober 2020 Informacijska družba ISSN 2630-371X Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=33104387 ISBN 978-961-264-194-8 (epub) ISBN 978-961-264-195-5 (pdf) PREDGOVOR MULTIKONFERENCI INFORMACIJSKA DRUŽBA 2020 Triindvajseta multikonferenca Informacijska družba (http://is.ijs.si) je doživela polovično zmanjšanje zaradi korone. Zahvala za preživetje gre tistim predsednikom konferenc, ki so se kljub prvi pandemiji modernega sveta pogumno odločili, da bodo izpeljali konferenco na svojem področju. Korona pa skoraj v ničemer ni omejila neverjetne rasti IKTja, informacijske družbe, umetne inteligence in znanosti nasploh, ampak nasprotno – kar naenkrat je bilo večino aktivnosti potrebno opraviti elektronsko in IKT so dokazale, da je elektronsko marsikdaj celo bolje kot fizično. Po drugi strani pa se je pospešil razpad družbenih vrednot, zaupanje v znanost in razvoj. Celo Flynnov učinek – merjenje IQ na svetovni populaciji – kaže, da ljudje ne postajajo čedalje bolj pametni. Nasprotno - čedalje več ljudi verjame, da je Zemlja ploščata, da bo cepivo za korono škodljivo, ali da je korona škodljiva kot navadna gripa (v resnici je desetkrat bolj). Razkorak med rastočim znanjem in vraževerjem se povečuje. Letos smo v multikonferenco povezali osem odličnih neodvisnih konferenc. Zajema okoli 160 večinoma spletnih predstavitev, povzetkov in referatov v okviru samostojnih konferenc in delavnic in 300 obiskovalcev. Prireditev bodo spremljale okrogle mize in razprave ter posebni dogodki, kot je svečana podelitev nagrad – seveda večinoma preko spleta. Izbrani prispevki bodo izšli tudi v posebni številki revije Informatica (http://www.informatica.si/), ki se ponaša s 44-letno tradicijo odlične znanstvene revije. Multikonferenco Informacijska družba 2020 sestavljajo naslednje samostojne konference: • Etika in stroka • Interakcija človek računalnik v informacijski družbi • Izkopavanje znanja in podatkovna skladišča • Kognitivna znanost • Ljudje in okolje • Mednarodna konferenca o prenosu tehnologij • Slovenska konferenca o umetni inteligenci • Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi Soorganizatorji in podporniki konference so različne raziskovalne institucije in združenja, med njimi tudi ACM Slovenija, SLAIS, DKZ in druga slovenska nacionalna akademija, Inženirska akademija Slovenije (IAS). V imenu organizatorjev konference se zahvaljujemo združenjem in institucijam, še posebej pa udeležencem za njihove dragocene prispevke in priložnost, da z nami delijo svoje izkušnje o informacijski družbi. Zahvaljujemo se tudi recenzentom za njihovo pomoč pri recenziranju. V 2020 bomo petnajstič podelili nagrado za življenjske dosežke v čast Donalda Michieja in Alana Turinga. Nagrado Michie-Turing za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe je prejela prof. dr. Lidija Zadnik Stirn. Priznanje za dosežek leta pripada Programskemu svetu tekmovanja ACM Bober. Podeljujemo tudi nagradi »informacijska limona« in »informacijska jagoda« za najbolj (ne)uspešne poteze v zvezi z informacijsko družbo. Limono je prejela »Neodzivnost pri razvoju elektronskega zdravstvenega kartona«, jagodo pa Laboratorij za bioinformatiko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani. Čestitke nagrajencem! Mojca Ciglarič, predsednik programskega odbora Matjaž Gams, predsednik organizacijskega odbora i FOREWORD INFORMATION SOCIETY 2020 The 23rd Information Society Multiconference (http://is.ijs.si) was halved due to COVID-19. The multiconference survived due to the conference presidents that bravely decided to continue with their conference despite the first pandemics in the modern era. The COVID-19 pandemics did not decrease the growth of ICT, information society, artificial intelligence and science overall, quite on the contrary – suddenly most of the activities had to be performed by ICT and often it was more efficient than in the old physical way. But COVID-19 did increase downfall of societal norms, trust in science and progress. Even the Flynn effect – measuring IQ all over the world – indicates that an average Earthling is becoming less smart and knowledgeable. Contrary to general belief of scientists, the number of people believing that the Earth is flat is growing. Large number of people are weary of the COVID-19 vaccine and consider the COVID-19 consequences to be similar to that of a common flu dispute empirically observed to be ten times worst. The Multiconference is running parallel sessions with around 160 presentations of scientific papers at twelve conferences, many round tables, workshops and award ceremonies, and 300 attendees. Selected papers will be published in the Informatica journal with its 44-years tradition of excellent research publishing. The Information Society 2020 Multiconference consists of the following conferences: • Cognitive Science • Data Mining and Data Warehouses • Education in Information Society • Human-Computer Interaction in Information Society • International Technology Transfer Conference • People and Environment • Professional Ethics • Slovenian Conference on Artificial Intelligence The Multiconference is co-organized and supported by several major research institutions and societies, among them ACM Slovenia, i.e. the Slovenian chapter of the ACM, SLAIS, DKZ and the second national engineering academy, the Slovenian Engineering Academy. In the name of the conference organizers, we thank all the societies and institutions, and particularly all the participants for their valuable contribution and their interest in this event, and the reviewers for their thorough reviews. For the fifteenth year, the award for life-long outstanding contributions will be presented in memory of Donald Michie and Alan Turing. The Michie-Turing award was given to Prof. Dr. Lidija Zadnik Stirn for her life-long outstanding contribution to the development and promotion of information society in our country. In addition, a recognition for current achievements was awarded to the Program Council of the competition ACM Bober. The information lemon goes to the “Unresponsiveness in the development of the electronic health record”, and the information strawberry to the Bioinformatics Laboratory, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Congratulations! Mojca Ciglarič, Programme Committee Chair Matjaž Gams, Organizing Committee Chair ii KONFERENČNI ODBORI CONFERENCE COMMITTEES International Programme Committee Organizing Committee Vladimir Bajic, South Africa Matjaž Gams, chair Heiner Benking, Germany Mitja Luštrek Se Woo Cheon, South Korea Lana Zemljak Howie Firth, UK Vesna Koricki Olga Fomichova, Russia Marjetka Šprah Vladimir Fomichov, Russia Mitja Lasič Vesna Hljuz Dobric, Croatia Blaž Mahnič Alfred Inselberg, Israel Jani Bizjak Jay Liebowitz, USA Tine Kolenik Huan Liu, Singapore Henz Martin, Germany Marcin Paprzycki, USA Claude Sammut, Australia Jiri Wiedermann, Czech Republic Xindong Wu, USA Yiming Ye, USA Ning Zhong, USA Wray Buntine, Australia Bezalel Gavish, USA Gal A. Kaminka, Israel Mike Bain, Australia Michela Milano, Italy Derong Liu, Chicago, USA prof. Toby Walsh, Australia Programme Committee Mojca Ciglarič, chair Andrej Gams Vladislav Rajkovič Bojan Orel, co-chair Matjaž Gams Grega Repovš Franc Solina, Mitja Luštrek Ivan Rozman Viljan Mahnič, Marko Grobelnik Niko Schlamberger Cene Bavec, Nikola Guid Špela Stres Tomaž Kalin, Marjan Heričko Stanko Strmčnik Jozsef Györkös, Borka Jerman Blažič Džonova Jurij Šilc Tadej Bajd Gorazd Kandus Jurij Tasič Jaroslav Berce Urban Kordeš Denis Trček Mojca Bernik Marjan Krisper Andrej Ule Marko Bohanec Andrej Kuščer Tanja Urbančič Ivan Bratko Jadran Lenarčič Boštjan Vilfan Andrej Brodnik Borut Likar Baldomir Zajc Dušan Caf Janez Malačič Blaž Zupan Saša Divjak Olga Markič Boris Žemva Tomaž Erjavec Dunja Mladenič Leon Žlajpah Bogdan Filipič Franc Novak iii iv KAZALO / TABLE OF CONTENTS Etika in stroka / Professional Ethics ......................................................................................................................... 1 PREDGOVOR / FOREWORD ................................................................................................................................. 3 PROGRAMSKI ODBORI / PROGRAMME COMMITTEES ..................................................................................... 4 Should Algorithms Replace Teachers and Lecturers? / Grušovnik Tomaž ............................................................ 5 Humanist med informatiki: Jacques Berleur 1938 - 2020 / Pivec Franci ................................................................ 6 Etika in mediji / Gams Matjaž ................................................................................................................................. 8 Prispevek vernikov za bolj etično slovensko družbo / Osredkar Mari Jože.......................................................... 12 Vloga religij pri oblikovanju globalne etike / Globokar Roman ............................................................................. 17 Etika in informatika / Schlamberger Niko.............................................................................................................. 21 Indeks avtorjev / Author index ................................................................................................................................ 25 v vi Zbornik 23. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2020 Zvezek D Proceedings of the 23rd International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2020 Volume D Etika in stroka Professional Ethics Uredili / Edited by Franci Pivec, Marjan Krisper, Matjaž Gams http://is.ijs.si 7. oktober 2020 / 7 October 2020 Ljubljana, Slovenia 1 2 PREDGOVOR Konferenca »Etika in stroka« je namenjena etiki v času informacijske družbe. Po Rushworth Kidderju je etika "znanost o idealnem človeškem značaju" oziroma "znanost o moralni dolžnosti". Richard William Paul in Linda Elder definirata etiko kot "nabor konceptov in principov, ki nas vodijo glede primernega in neprimernega obnašanja". V času informacijske družbe je vtis, da se stare norme podirajo, da je osnova uspešnega političnega delovanja čim bolj uspešno zavajanje množic preko socialnih omrežij in pristranskih medijev. Tudi množice ljudi na socialnih omrežjih ne kažejo čedalje bolj civiliziranega obraza. Kot da resnica, moralnost, etika ne bi več obstajali, oziroma so nepomembni. Posebej se to kaže v odnosu do znanosti oziroma dejstev oz. resnice. Ali je cepljenje škodljivo ali koristno? Ali lahko nasprotniki cepljenja nekaznovano povzročajo škodo svojim otrokom in otrokom drugih? Ali je omejevanje resnice s strani tehnoloških gigantov kot Google ali Facebook omejevanje svobode, ali pa gre za omejevanje hujskanja množic in sovražnega govora? Zanimive teme za prispevke so naslednje: Etični kodeksi v računalništvu/informatiki, občutljivost univerzalne (filozofske) etike za digitalni svet, etična odgovornost IT strokovnjakov, IT v službi zavajanja, etika v e-trgovanju, etika digitalnega sodišča, etičnost Googla in Facebooka, avtentičnost e-dokumentov v arhivih, etika in umetna inteligenca, etika v robotiki. Poseben poudarek je na aktualni temi: Etične smernice za zaupanja vredno Umetno inteligenco, na podlagi dokumenta Evropske komisije Ethics Guidlines for Trustworty AI, ki zajema ključna etična vprašanja informacijske družbe. Drugo leto konference smo zbrali sedem zanimivih prispevkov. Ne ravno veliko število je najbrž posledica korone, bomo videli, kaj bo naslednje leto. Franci Pivec, Marjan Krisper 3 PROGRAMSKI ODBOR / PROGRAMME COMMITTEE Janez Malačič, predsednik Matjaž Gams, organizator Drago Čepar Christian Gostečnik Majda Černič Istenič Boštjan Kerbler Karin Kasesnik Dušan Kidrič Marko Krevs Tomaž Merše, Mari Osredkar Janja Pečar Janja Povhe Jože Ramovš Jože Sambt Milivoja Šircelj Petronela Vertot Božidar Voljč 4 Should Algorithms Replace Teachers and Lecturers? Naj algoritmi nadomestijo učitelje in predavatelje? Dr. Tomaž Grušovnik Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta in Slovensko filozofsko društvo ABSTRACT POVZETEK Recent COVID-19 crisis had many consequences and Nedavna kriza COVID-19 je imela veliko posledic, pri education was one of the fields that was profoundly čemer je bilo izobraževanje med tistimi področji, ki se jih influenced and modified by the pandemic. Because of the je pandemija najgloblje dotaknila in jih spremenila. Zaradi social distancing new methods had to be applied, including družbenega distanciranja smo morali uporabiti nove distance and e-learning. These changes emphasized the metode, vključujoč poučevanje na daljavo in e-importance of new approaches in education, including the poučevanje. Te spremembe so poudarile pomembnost use of software that can personalize education and novih pristopov v izobraževanju, vključujoč zamenjavo differentiate instruction instead of human teachers. Not učiteljev s programi, ki lahko izobraževanje prilagodijo only could algorithms and robot teachers provide cheaper posamezniku in diferenciirajo poučevanje. Ne le, da lahko instruction for far bigger numbers of students, they also algoritmi in robotski učitelji nudijo cenejše izobraževanje seem to be less biased and more objective than humans. veliko večjemu številu učencev, zdi se tudi, da so manj However, with such steps education seems to be getting pristranski in bolj objektivni od ljudi. A po drugi strani se more and more individual and automated, thereby losing vendarle zdi, da izobraževanje s takšnimi koraki postaja one of its main traditional aims: the formation and čedalje bolj individualizirano, s čemer se izgublja eden nurturing of learning or academic community. njegovih tradicionalnih ciljev: ustvarjanje in negovanje učeče se oziroma akademske skupnosti. KEY-WORDS KLJUČNE BESEDE education, ethics, e-learning, robot teachers, artificial intelligence in education izobraževanje, etika, robotski učitelji, umetna inteligenca v izobraževanju 5 Humanist med informatiki: Jacques Berleur 1938 - 2020 Humanist among informaticists Franci Pivec IZUM Maribor Maribor, Slovenija franci.pivec@ext.izum.si POVZETEK razmerja med računalništvom in družbo in je že s prvo podelitvijo zgovorno demonstrirala svoje kriterije – prejel jo je Umrl je Jacques Berleur, inženir, filozof in teolog, ki je med Joseph Weizenbaum. prvimi opozoril na družbene in etične razsežnosti računalništva. To je raziskoval, o tem je pisal knjige, predvsem pa je organiziral 2 DRUŽBENA INFORMATIKA strokovno javnost informatikov v okviru mednarodnih organizacij, še posebej IFIP in UNESCO. Posebej se je posvečal Kdo je Jacques Berleur? Rojen v Namuru, kulturnem središču etičnim kodeksom v informatiki, ki so vse bolj potrebni, valonske Belgije, je diplomiral iz gradbeništva na Univerzi saj je stroka globoko vmešana v problematične pojave ogrožanja Louvain. Takoj za tem pa je v Fourviéru pri Lyonu vstopil v zasebnosti, nadzorovanja, širjenja laži in man jezuitski red, doštudiral teologijo in filozofijo ter bil 1971. ipuliranja javnosti. S temi temami je bil Berleur osebno in s članki prisoten tudi v ordiniran za duhovnika. V tistem času je papež Pavel VI. objavil Sloveniji. Apostolsko spodbudo, v kateri je opredeljen tudi odnos cerkve do nove informacijske tehnologije: »Cerkev bi se čutila krivo KLJUČNE BESEDE pred svojim Gospodom, če teh mogočnih sredstev, ki jih človeški razum vsak dan bolj spopolnjuje, ne bi izrabila« (Pavel VI., Jacques Berleur, IFIP, družbena informatika, etični kodeksi 1976). Vrnil se je v rojstni kraj in postal predavatelj meta-informatike, filozofije in religiologije na Facultés Universitaires ABSTRACT Notre Dame de la Paix (FUNDP), kjer je ostal do upokojitve leta Engineer, philosopher and theologist Jacques Berleur has died. 2003. Devet let je bil rektor in je v univerzitetnih krogih po svetu He was among the first to bring attention to the societal and užival nesporen ugled (koordinator jezuitskih univerz), v ethical dimensions of computer science, which was the topic of domačem mestu pa veliko priljubljenost. S kolegom na univerzi his research and his books, but mostly he organised the Gérardom Fourezom, teoretičnim fizikom in matematikom, sicer professional public of IT specialists within international pa prav tako jezuitom, sta osnovala raziskovalno področje organisations, mainly IFIP and UNESCO. Berleur was especially »informatika in družba« in pred pol stoletja postavila malo dealing with ethical codes in in information science, which are univerzo Namur v središče obravnav etičnosti novih tehnologij. getting increasingly necessary as the IT profession is deeply Razvila sta metodologijo za ocenjevanje tehnoloških inovacij in involved in the problematic occurences of privacy threats, v tej luči opredelila izpostavljeno vlogo univerz, ki morajo po surveillance, spreading lies and manipulation of the public. definiciji biti neodvisne (Berleur, Fourez, 1991). Through these topics, Berleur was also present in Slovenia, both V Sloveniji je bil Berleur nekajkrat in je poznal Goriško, in person and through his articles Ljubljano, v Mariboru pa je bil celo večkrat in je prejemnik mestnega pečata. Pod njegovim mentorstvom smo leta 2006. v KEYWORDS so-organizaciji IFIP/TC9 ter SDI in IZUM izvedli HCC7 iz serije svetovnih konferenc, ki velja za prelomno glede Jacques Berleur, IFIP, social informatics, code of ethics uveljavitve »družbene informatike« (Berleur, Nurminen, 1 UVOD Impagliazzo, 2006). Potrjena je bila definicija Roba Klinga, preminulega med pripravami na konferenco, ki mu je bila nato Letošnja že štirinajsta mednarodna konferenca Human Choice tudi posvečena: »Družbena informatika je interdisciplinarni and Computers (www.hcc14.net), ki so jo tokijski organizatorji študij dizajniranja, uporabe in posledic informacijske zaradi COVID-19 odpovedali, bi se morala začeti s posvetilom tehnologije, upoštevaje njeno interakcijo z institucionalnim in aprila preminulemu Jacquesu Berleurju. On je namreč pred kulturnim kontekstom« (Kling, 1999). Že pred konferenco smo skoraj štiridesetimi leti v IFIP (Mednarodni zvezi za obdelavo objavljali Berleurjeve članke in intervjuje (Berleur, 2003, 2005). informacij) spodbudil poglobljeno obravnavo razmerja med Sam sem ga prvič srečal na dunajski konferenci Knowright-95 računalniško tehnologijo ter človekom oz. družbo. Potrebo po (Pivec, 1995), ko me je prijazno nagovoril kot »nov obraz« in me tem je sicer utemeljil že desetletje prej takratni predsednik IFIP za poldrugo desetletje angažiral kot predstavnika Slovenskega Hans Zemanek (v rani mladosti Domžalčan), ki je na Svetovnem društva Informatika v TC9 ter v skupini za informacijsko etiko. računalniškem kongresu leta 1971 v Ljubljani (!) uspel z ustanovitvijo Tehničnega komiteja 9, namenjenega 3 ETIČNI KODEKSI obravnavanju »netehničnih« vidikov računalništva. Znotraj Berleurjeva rdeča nit v IFIP so bili etični kodeksi komiteja je Berleur leta 1977 sooblikoval delovno skupino (WG 9.2) »Družbena odgovornost in računalništvo«, ki jo je mnogo računalništva( Berleur, 1996, 2004). V novi in naglo rastoči let tudi vodil. Kasneje pa je ustanovil še posebno interesno stroki, ki je posegla v vsa področja življenja, je bilo veliko skupino (SIG 9.2.2) posvečeno »Etiki računalništva«. Njegova nevarnosti za napačne presoje, a tudi za namerne manipulacije. Pravna regulacija ni dohitevala tehničnega razvoja in v takih zamisel je tudi Namur Award, ki je namenjena raziskovalcem 6 situacijah so odločilne moralne odločitve in etično vedenje samih (Goujon in drugi, 2007), ki jo je Penny Duquenoy sklenila z raziskovalcev in razvijalcev. Družbeni razvoj vse bolj očitno naslednjimi besedami: »To je testament o delovanju Jacquesa poganjajo informacije na podoben način, kot ga je doslej Berleurja, ki zajema raznolike, poučne, prodorne in intelektualno poganjala nafta. Vemo, da je nafta tudi onesnaževala svet, tako v spodbudne tekste, navezujoče se na njegovo delo in ugled. Prav neposrednem kot v prenesenem pomenu. Se lahko to dogaja tudi nič presenetljivega ni v tem, ker je to najmanj, kar zasluži za z novim »energentom« – informacijami? V sedemdesetih je bilo njegovo neutrudno prizadevanje, pripadnost »stvari«, enkratnost, to še hipotetično vprašanje, kar danes ni več: tudi uporaba humor, toploto in ne nazadnje tudi gostoljubje, ki smo ga vedno informacij sproža vojne, povzroča neenakosti, omogoča deležni v njegovem Namuru. Hvala Jacques, vsem nam je veliko velikanske goljufije, uničuje okolje, manipulira demokratične zadovoljstvo, da delamo s teboj«. Dodajam, da je nedvomno med volitve, krati svobodo posameznikom in skupnostim itd.. Etični tistimi, ki so tudi v Sloveniji spodbudili etično raziskovanje kodeksi niso celovita rešitev, vendar so pomembni, ker prebujajo računalništva in informatike in je vredno, da se ga spominjamo. moralno vest in legitimirajo razkrivanje »informacijskega zla«, npr. dejanja »žvižgačev«. REFERENCE [1] Berleur, J., Fourez, G. (1991) Méthodoloie du Technology Assessment 4 SKLEP ESST – relations sciences – technologie - société . Namur: Centre de recherche information, droit et societe, Universite de Namur V družbi, gnani z informacijami, je ločevanje tehnološkega in [2] Berleur, J., Brunnstein, K. (ur.) (1996) Ethics of Computing: Codes, družbenega razvoja nedopustno tveganje. Slavljeni 3K – Soaces for Discussion and Laww. London: Chapman&Hall [3] Berleur, J. (2003) Poklicna deontologija, samo-urejanje in etika v kompjuterizacija, kontrola, komunikacija – so proti informacijski družbi. Organizacija znanja, 8 (4), 166-174 pričakovanjem neznansko otežili humanistično držo, ker je v [4] Berleur, J., Duquenoy, P., Holvast, J., Jones, M., Kimppa, K., Sizer, R., Witehouse, D. (2004) Criteria and Procedures for Developing Codes of poplavi informacij težko obvarovati resnico, ki je osnova Ethics or of Conduct. Laxenburg: IFIP Press humanosti. Prevlada laži, čemur brez dvoma botruje [5] Berleur, J. (2005) Usmeritve EU glede IKT: od informacijske družbe do informacijska tehnologija, je največja grožnja človeštvu. eEvrope. Organizacija znanja, 10 (3), 130-146 [6] Berleur, J., Nurminen, M., Impagliazzo, J. (2006) Social Informatics: An Kritično mišljenje še nikoli ni bilo v tako globoki krizi kot danes, Information Society for All? (Proceedings of the Seventh International v preizkusni fazi pa je že vmesnik za povezovanje dvojih ali Conference Human Choice and Computers (HCC7), IFIP/TC9, Maribor, Sept. 21-23, 2006. Boston: Springer/IFIP mnogih možganov, kar mora spodnesti naše sebstvo – kdo sploh [7] Bordat, J. (2020) Denken oder Rechnen? Die Tagespost, 12. junij 2020, smo (Hongladarom, 2015). Obramba zasebnosti je zato mnogo str. 25 več kot le pravno vprašanje. Marvin Misky, sicer »oče« izraza [8] Goujon, P., Lavelle, S., Duquenoy, P., Kimppa, K., Laurent, V. (2007) The Information Society: Innovation, Legitimacy, Ethics and Democracy In umetna inteligenca, se je leta 1970 proslavil z napovedjo, da bo Honor of Professor Jacques Berleur s.j. Boston: Springer/IFIP v treh do osmih naslednjih letih že na voljo računalnik s poprečno [9] Hongladarom, S. (2015) Brain-brain integration in 2035: metaphysical and ethical implication. Journal of Information, Communication and Ethics. inteligenco človeka, ki bo znal brati in razumeti ter čutiti 13 (3/4) 205-217 http://dx.doi.org/10.1108/JICES-10-2014-0042 Shakespeara. Seveda doslej ni niti računalnika, ki bi prestal [10] Kling, Rob (1999) What is Social informatics and why does it matter? D-Lib Magazine, 5 (1) 1-22 Turingov test »Igra imitacije« iz leta 1950(Bordat, 2020), kaj šele, [11] Pavel VI. (1976) Apostolska spodbuda o evangelizaciji. Ljubljana: da bi zmogel čutiti in fantazirati. Zgodilo pa se je nekaj drugega, Družina [12] Pivec, F. (1995) Copyright v elektronski informacijski industriji. Razgledi kar je Berleura bolj skrbelo – ljudje so nehali brati in se 20 (1995), 18-19 navdihovati nad umetnostjo! Ob Berleurjevi sedemdesetletnici so sodelavci v njegovem Namuru organizirali konferenco in mu posvetli publikacijo 7 ETIKA IN MEDIJI Etika in mediji Matjaž Gams Institut “Jožef Stefan” Jamova 39 1000 Ljubljana Slovenija Matjaz.gams@ijs.si ABSTRACT V prispevku je analizirana etika svetovnih in slovenskih medijev • Mediji so ključni za dobro delovanje demokracije: tako predvsem na konkretnem primeru pisanja o Melaniji Trump in meni 84% Američanov; 49% pravi, da so mediji ključni in požigu krščanskih cerkev. Vira za ameriške medije sta predvsem 35%, da so zelo pomembni. CNN in Fox, za Slovenijo pa večinski mediji. Če so pisanja • Skoraj polovica vseh Američanov (49%) je v vprašalnikih objektivna v časopisih, ki se proglašajo za vsaj približno označila, da so mediji zelo pristranski (angleško: very biased). 56% Američanov ocenjuje, da so njihovi viri (tisti, sredinska in objektivna, potem mora biti število negativnih in ki jih uporabljajo) pristranski, 70% jih je zaskrbljenih zaradi pozitivnih mnenj o posamezni temi uravnoteženo, hkrati pa se tega. 8% jih meni, da skušajo mediji upravljati državo in so morajo pisanja o tej temi pojavljati proporcionalno pomembnosti zato mediji postali škodljivi – to mnenje večinsko zastopajo tematike. Opažena razlika sproža razne možne interpretacije, po republikanci, ki zastopajo desničarske poglede. vsem sodeč pa gre za polarizacijo medijev in prehod iz medijev • Američani večinsko menijo, da postajajo mediji v propagandna glasila. Prodor ideologije v medije je očiten, propagandna glasila. 74% jih meni, da pisanje medijev razlaga razlogov je zapletena. usmerjajo lastniki, 5% več kot leta 2017. Mnenja so, da so pristranska poročanja namenska, pri čemer jih 54% verjame, KEYWORDS / KLJUČNE BESEDE da prostrano prikazujejo dejstva, medtem ko jih 28% verjame, da si novinarji v celoti izmišljujejo lažne novice Etika in mediji, Etics and media (angleško fake news). • Nezaupanje v medije je večje v desno usmerjenem delu populacije. 75% republikansko usmerjenih ima negativno ABSTRACT mnenje o vlogi medijev v ameriški družbi in 61% jih The article analyzes the ethics of the world and Slovenian media, opravičuje napade na medije (predvsem s strani ameriškega especially on the concrete case of writing about Melania Trump predsednika). Nasprotno pa samo 22% demokratsko and the burning of Christian churches. The source for the oziroma levo usmerjenih Američanov slabo misli o medijih American media is mainly CNN in Fox, for Slovenia the majority in 70% jih pravi, da so napadi na medije neupravičeni. media. If such writing is objective, then the number of negative and positive opinions on a particular topic should be balanced, Kot pravi Sam Gill, vodja anketiranja pri Knightu: “Večina and at the same time writing on this topic should appear relative Američanov je izgubila zaupanje v medije v smislu objektivnosti to the importance of the topics. The observed difference triggers poročanja, kar je uničujoče za našo demokracijo.” various possible interpretations, and apparently is a matter of polarization of the media and the transition from the media to the 1.2. Razširjanje mitov in neresnic propaganda bulletins. The penetration of ideology into the media Nezaupanje v medije je povezano z nezaupanje celo v nesporna is obvious, hutring the democracy, while the explanation of the znanstvena dejstva, pojavlja se čedalje več posameznikov in reasons is complicated. združenj, ki zagovarjajo mite kot ploščato Zemljo, da Američani niso pristali na Luni, da kajenje ne škodi, da so koronavirus 1 UVOD vpeljale multinacionalke z namenom cepljenja in čipiranja V tem prispevku se ukvarjamo z etiko [1][2] medijev v smislu, ljudskih mas, da cepljenje škodi – da je več mrtvih zaradi ali tisti mediji, ki zase trdijo, da so objektivni, tudi v resnici cepljenja kot zaradi bolezni (korekten opis je tule: uravnoteženo, objektivno in korektno poročajo o ideoloških in https://en.wikipedia.org/wiki/Vaccine_hesitancy). Te trditve politično vročih temah. Pregledali bomo nekaj konkretnih tem in najdemo tako v svetovnih kot slovenskih analizah, z njimi se analizirali poročanje predvsem v slovenskih medijih. srečujemo v pogovoru s kolegi in znanci. Kako so take trditve našle pot med ljudi in se čedalje bolj razširjajo, je težko 1.1. Anketa o medijih v ZDA razložljivo, saj lahko vsakdo opazi, kako ladja začne izginjati iz Po anketi Gallup/Knight poll v letu 2020 z naslovom “American vidnega polja, ko se oddalji po vodni površini, oz. vsakdo lahko Views 2020: Trust, Media and Democracy,” [3], ki je zbrala poišče zgodovinske vire, kako je zaradi bolezni črnih koz umrlo ankete 20,000 Američanov (dosegljiva na kf.org/usviews20), so 300-500 milijonov ljudi mnenja naslednja: ( https://en.wikipedia.org/wiki/Vaccine_hesitancy). Če bi slike 8 umrlih zaradi črnih koz postavili v vrsto, bi obkrožili naš planet. Melanijo Knavs, s čimer je prvič v zgodovini prva dama ZDA Šele s cepivi je človeštvo izkoreninilo bolezen leta 1979. Zato postala Slovenka. Melanija Trump je tako po Louisi Adams, ženi World Health Organisation anti-cepilce postavlja med 10 predsednika Johna Quincya Adamsa, šele druga prva dama, ki je največjih zdravstvenih nevarnosti sedanjosti – z drugimi rojena izven ZDA.1 besedami: če bi te ideje našle pot do realizacije preko politikov, Vloga prve dame ni opisana v ameriški ustavi, je pa sestavni bi posredno povzročile milijone mrtvih vsako leto. Verjeti v del predsednikovega kabineta že od ustanovitve ZDA leta 1776. ploščato zemljo najbrž ni pretirano škodljivo, vsaj neposredno, Prva dama opravlja naloge, kot so: javna osebnost, predsedniška pomeni pa zanikanje osnovnega človeškega znanja in predstavnica, glas ženske populacije, upravnica Bele hiše, poneumljanje ljudi in eno izmed poslanstev avtorja je prenašati udeleženka volilnih kampanj, gostiteljica državnih srečanj in znanje v javnost [4][5]. Prenehanje cepljenja pa pomeni reda zagovornica družbeno najšibkejših.2 Zanimivost funkcije je tudi velikosti milijonov mrtvih vsako leto zaradi povečanega pojava ta, da si vsaka aktualna prva dama izbere področje, na katerem nalezljivih bolezni. bo aktivno sodelovala in ki praviloma ni politično opredeljeno. V resnici znanost še naprej na večini področij dosega odlične Tudi aktualna prva dama se je podala po poti svojih predhodnic. rezultate, čeprav je tudi tu očiten prodor ideologije zlasti v Sodeluje v šestih dobrodelnih aktivnostih, je ambasadorka raznovrstne družboslovne vede. V naravoslovju in inženirstvu pa ameriškega Rdečega križa, podpira zdravo življenje in gibanje, je na osnovi anonimnega recenziranja vsaj v kvalitetnih revijah recimo kolesarstvo, podpira ženske aktivnosti in sodeluje pri in na kvalitetnih konferencah praktično nemogoče objaviti izboru Ženske leta v ZDA. Posebno pozornost namenja ideološko obarvane polresnice ali neresnice. Zato je toliko ameriškim veteranom z različnimi poškodbami, bori se tudi proti pomembneje iz prave znanosti in izmed pravih znanstvenikov zlorabam otrok. Med drugim je zaslužna za nastanek pobude, ki izločati tiste, ki dajejo ideologiji prednost pred stroko. je nastala v sklopu akcije oziroma iniciative »Be Best«, ki se Prodori v resno znanost so redki in kratkotrajni, zaskrbljuje osredotoča predvsem na nekaj ključnih problemov otrok, s pa prefinjenost in sofisticiranost tovrstnih podtikanj v zadnjem ciljem, da se otrokom omogoči primerne pogoje za razvoj, se jih času, kar jasno kaže, da so tudi strokovnjaki postali žrtev nauči pomena socialnega, čustvenega in fizičnega zdravja ter se ideologije. Recimo v najboljši medicinski reviji na svetu, The jih spodbuja, da postanejo čim boljši ljudje. Iniciativa »Be Best« Lancet, so leta 2020 objavili prispevek, da so antimalarijska se osredotoča na tri glavne stebre: dobro počutje otrok, spletno zdravila kot hydroxychloroquine škodljiva [6]. Povezava s varnost, ki vključuje boj proti zlorabam otrok po spletu, in politiko in ideologijo je v tem, da je ameriški predsednik Donald škodljivo uporabo mamil in opioidov.3 Melanija Trump svojo Trump po televiziji večkrat propagiral koristnost tega zdravila na pozornost in energijo usmerja v neideološke in nepolitične teme, osnovi preliminarnih francoskih študij [7], ki so bile objavljene predvsem si prizadeva za boljše odnose med ljudmi, za manj z opozorilom, da gre za prve študije. Prispevek o škodljivosti nasilja, manj zlorab, za zdravo življenje, za manj mamil in, kot hydroxychloroquine v Lancetu pa je namerna potvorba z omenjeno, predvsem za dobro šibkejših, kot so otroci. ideološko motivacijo, saj poroča o izjemno velikem številu Promocija domovine prve dame vsekakor pripomore k pacientov, nespornih rezultatih in ostalimi pokazatelji obsežne prepoznavnosti Republike Slovenije in lokalne skupnosti. študije. Ponaredek je tako kvaliteten, da recenzenti niso mogli Predvsem občina Sevnica kot kraj, kjer je bila Melanija Trump opaziti goljufij, dokler ni po objavi prišlo do poglobljenih analiz rojena in kjer je odraščala, je prvi dami posvetila veliko podatkov in virov – recimo podjetje je imelo zaposlene, ki so pozornosti 4 . Aktualno promocijo prve dame je po naročilu med drugim delali v erotičnih storitvah, nekatere relacije so bile ameriškega investitorja in umetnika apliciral tudi domačin, ki je napačne, nihče ni imel informacij o testirancih z imenom in leta 2019 v Rožnem, ki sicer sodi v občino Krško, v njeno čast iz priimkom – kljub varovanju podatkov pa je potrebno včasih kosa lesa izdelal leseno skulpturo v naravni velikosti. Na žalost dopustiti možnost preverjanja. pa je lesena skulptura zdržala le dobro leto, saj so jo v začetku Če smo prišli tako daleč, da potvarjajo celo najboljše julija 2020 neznani storilci zažgali in tako poškodovali, da jo je znanstvene objave, če določeni načelno objektivni poklici bilo treba odstraniti. Požig lesene skulpture so povzeli tako izgubljajo verodostojnost in postajajo naklonjeni eni ali drugi domači kot tuji mediji 5 , pri čemer je treba poudariti, da je politični opciji (celo nekateri znanstveniki objavljajo in celo uničevanje skulptur in kipov, ki je v zadnjem času prisotno tako nekateri sodniki sodijo po svojih ideoloških pogledih), potem so v ZDA kot Evropi, sprto z normami visoke stopnje civiliziranosti tovrstni pojavi v medijih najbrž pričakovani in toliko bolj in kulture. pogosti. Poleg dejstva, da je Melanija Trump med bolj znanimi Slovenkami vseh časov, je treba omeniti tudi, da nekateri 2 MELANIJA TRUMP svetovni in slovenski mediji o njej pogosto objavljajo kritične V pobudi na Državnem svetu, da se postavi spomenik Melaniji prispevke, ki bi se jih lahko interpretiralo kot ideološko-Trump kot odgovor na požig njenega spomenika [5,8], je politične, lahko pa tudi kot diskriminacijo žensk ali seksizem, kar napisana naslednja vsebina: Donald John Trump je na volitvah je nesprejemljivo. Zato bi z obuditvijo ideje o postavitvi njenega 8. 11. 2016 postal 45. predsednik ZDA. Od 2005 je poročen z kipa jasno pokazali, da je slovenska družba civilizirana, kulturna, strpna, dobronamerna in da ceni dosežke sonarodnjakov, ne 1 Louisa Adams je bila rojena 12. 2. 1775 v Londonu. predstavljata-sevnico-svetu.html in https://www.delo.si/novice/slovenija/ko- 2 Shah, S. First ladies in the press: analysis of New York Times coverage of prva-dama-zda-postane-pravi-posel-tudi-ali-predvsem-za-sevnico- Hillary Clinton, Laura Bush and Michelle Obama, 2015, str. 3 in 4. 73955.html, 27. 7. 2020. 3 Be Best, First Lady Melania Trumpś Initiative, dostopno na URL: 5 Požig lesene skulpture Melanije so povzeli vsi večji svetovni mediji kot so: https://www.whitehouse.gov/bebest/, 4. 8. 2020 NYTimes, CNN, BBC, TheGuardian, Reuters. 4 Več o promociji Melanije Trump in občine Sevnica dostopno na URL: https://www.delo.si/nedelo/torta-melanija-in-predsedniski-hamburger- 9 glede na področje njihovega delovanja. Ustrezno priznanje za protestantskih cerkva, od tega jih je bilo šestinštirideset njihove dosežke je treba izkazati tako športnikom, kulturnikom, binkoštnih. Nasilje se je pričelo v mestu Asendabo, potem ko so znanstvenikom, politikom in drugim, ki širijo prepoznavnost se razširile govorice, da so v eni izmed cerkva v straniščno Slovenije v svetu. Ni namreč vseeno, ali živimo v državi, v kateri školjko odplaknili izvod Korana. Pripadniki islamskih se spodbuja prijaznost, pozitivno miselnost in dobrososedske skrajnežev so požgali tudi trideset domov, šolo in sirotišnico. Po odnose, ali pa v državi, v kateri se širita sovraštvo in nestrpnost. navedbah človekoljubne organizacije 'International Christian Kaj pa o Melaniji Trump pišejo mediji? Na vprašanje v Concern' (Mednarodna skrb za kristjane), ki pomaga žrtvam Googlu (Melanija Trump Fox News) najdemo 46.900.000 pregona, se je število kristjanov, ki so v zadnjih dneh zapustili zadetkov, na (Melanija Trump CNN News) pa 14.900.000. svoje domove, povzpelo že na deset tisoč.« Velika večina prispevkov v CNN ima tako ali drugačno Podobno poroča Nova24 in novice.najdi.si. negativno konotacijo, pogosto vezano na njenega moža Donalda V medijih kot Delo, Časnik, Mladina, TV hišah RTV Trumpa. Večina prispevkov v Fox Newsu pa – nasprotno – SLO ali POP TV in drugih iskanje ne vrne vsebinsko podobnega zagovarja Melanijo in predvsem njenega moža. Pogosto so zadetka, vsaj preko Googla ne v prvih 100 zadetkih. Najde se poročanja obeh relativno objektivna in se prava razlika pokaže sem in tja kakšen kratek prispevek o notredamski katedrali. Tudi šele v poročanju o prejšnji prvi dami Michelle Obama. Melanija v desnosredinskih medijih kot Slovencu ne najdemo obsežnih se za razliko od Michelle politično ne izpostavlja in se skuša prispevkov na to temo, so le krajši kritični prispevku o ukvarjati z bolj življenjskimi vprašanji kot izboljšava uničevanju avtomobilov itd. muslimanov. izobraževanja otrok in za pravice žensk. Bolj kot pri Michelle Požigi cerkva v Franciji so že pripeljali do evropskega Obama pri pisanji o Melaniji pogosto najdemo stavke o Donaldu predloga: »Predlog resolucije Evropskega parlamenta o požigih Trumpu, ki so pozitivni ali negativni glede na en ali drug vir in uničevanju cerkva v Franciji, Evropski parlament, … objave, čeprav je Melanija politično distancirana, kar je je težko A. ker so cerkve v Franciji cilj vse pogostejših napadov, razumljivo - kot da prihaja do izjemne polarizacije medijev pri požigov in uničevanja; opisu tudi nepolitičnih tem. Razlika je opazna pri pisanju o obeh B. ker se francoska vlada ne odziva na to drastično damah o oblekah, posamezni kretnji, kako je ali ni dala roko stopnjevanje napadov na verske objekte; predsedniku, itd. Preneseno (skoraj prepisano) vsebino pogosto C. ker ti napadi pomenijo resno kršitev individualnih in opazimo v slovenskih medijih, enako kritično do Melanije. kolektivnih pravic državljanov krščanske veroizpovedi; Slovenske novice, na primer, so 16. avgusta objavile 1. poziva Evropsko komisijo, naj francosko vlado opomni na »Zasačena Melania: Donalda hladno odrinila in nadaljevala njene obveznosti do državljanov krščanske veroizpovedi, v sama«. Večer 16. junija 2020 piše: »Ne shajata dobro: skladu s katerimi mora zagotovi varnost in zaščito verskih Poznavalka razkriva, kako se posmehljivo za hrbtom kličeta objektov pred barbarskimi in obskurantskimi napadi.«, zato je Melania in Ivanka Trump«. Siol 8.11.2016 objavi: »Melania toliko bolj nenavadno da objektivni večinski mediji o tem ne Trump je znanilka temnih časov za zahodne vrednote«. poročajo (ali pa poročajo tako, da iskanje preko Googla ne uspe). Primerjava objav z Michelle Obama in Barrack Obama ne vrne Sporno je tudi požiganje križa v Strunjanu, ki se je negativnih relacij v tovrstnem slogu. Nekatere objave o Melaniji zgodilo dvakrat: leta 2002 in leta 2013. Beli križ v ognju so pripeljale celo do tožb v Sloveniji in po svetu, sodišča so ji simbolno sicer spominja na KKK, rasistično organizacijo belcev dosodila nekaj odškodnin. oziroma tistih, ki so prepričani v superiornost belcev nad črnci. Ker pa so avtorji to izvedli kot umetniški dogodek, ni bilo 3 POŽIGI CERKVA kazenskih obsodb, čeprav je nastala tudi manjša umazanost križa. Narejena je bila analiza prvih 100 zadetkov na vprašanje v Ob obeh dogodkih pa je prišlo do polarizacije mnenj v javnosti Googlu: »Požigi krščanskih cerkev«. O tej tematiki pišejo: in medijih – ali je to umetnostni dogodek ali pa gre za napade na Domovina, manj znan medij izrazite desne usmeritve: 15.7.2020: verske simbole in spodbujanje sovraštva. Med mediji se je »Požigi cerkva so se iz Francije preselili v ZDA, a osrednji pojavila podobna porazdelitev kot pri pisanju o požigih – od mediji o njih molčijo. V soboto je v zvezni državi Florida moški odločne obsodbe do pravice svobodnega kulturniškega zapeljal z avtomobilom v notranjost cerkve in polil bencin, nato delovanja. pa cerkev požgal. Osumljenec je nato iz kraja prizorišča zbežal, a so ga policisti prejeli in pridržali. To pa ni bil edini požar v 4 LAŽNE NOVICE cerkvah v Ameriki v preteklem vikendu. Preiskovalci preiskujejo Izraz »lažne novice« je populariziral šele Donald Trump med še dva primera požiga cerkva. V sumljivih okoliščinah je zgorela volilno kampanjo pred štirimi leti. Tu navajamo opis iz angleške 217 let stara katoliška cerkev sv. Gabriela v nadškofiji Los Wikipedije: Angelesu in binkoštna cerkev v Limestonu, Alabama.« »Fake news, also known as junk news, pseudo-news, Desno usmerjena Demokracija piše: »V Franciji so v alternative facts, false news or hoax news,[1][2] is a form of news povprečju dnevno napadene tri cerkve, ponedeljek, 15 april consisting of deliberate disinformation or hoaxes spread via 2019. Kaj se je spremenilo v Franciji v zadnjih nekaj letih, da je traditional news media (print and broadcast) or online social do tega prišlo? Bi bil to lahko uvoz velikega števila ljudi, ki media.[3][4] Digital news has brought back and increased the menijo, da smo kristjani med »najbolj zlobnimi bitji, kar jih usage of fake news, or yellow journalism.[5] The news is then obstaja« (Koran 98:6)? Ali pa je na to pomisliti preveč often reverberated as misinformation in social media but »islamofobno«?« occasionally finds its way to the mainstream media as well.[6] Versko usmerjeni časopis Družina navede: »Deset tisoč Fake news is written and published usually with the intent to beguncev po požigu krščanskih cerkva, 25. 3. 2011, Islamski mislead in order to damage an agency, entity, or person, and/or skrajneži so v jugozahodni Etiopiji požgali devetinšestdeset gain financially or politically,[7][8][9] often using sensationalist, 10 dishonest, or outright fabricated headlines to increase readership. analize jasno kažejo, da so mediji v Sloveniji močno polarizirani Similarly, clickbait stories and headlines earn advertising in da se postavljata dve etični vprašanji: revenue from this activity.[7] Ali ni neetično biti tiho oz. ne obsoditi nekaterih nespornih The relevance of fake news has increased in post-truth zadev kot je nasilje ali požig umetniške stvaritve? politics. For media outlets, the ability to attract viewers to their Ali ni neetično proglašati se za objektiven medij in ne websites is necessary to generate online advertising revenue. poročati nič o levih ali desnih zadevah (pri čemer se je potrebno Publishing a story with false content that attracts users benefits zavedati, da za deklarirano usmerjene medije ni neetično poročati advertisers and improves ratings. Easy access to online samo svoj zorni kot - etični problem je trditi, da si objektiven in advertisement revenue, increased political polarization and the navijati za eno stran)? popularity of social media, primarily the Facebook News Verjetno je poglavitni razlog za polarizacijo medijev Feed,[3] have all been implicated in the spread of fake polarizacija družbe, agresivna ideologizacija in politizacija news,[7][10] which competes with legitimate news stories. zahodne civilizacije. Možno pa je tudi drugače: da so mediji Hostile government actors have also been implicated in povzročili polarizacijo družbe in da zavajajo pri trditvah o svoji generating and propagating fake news, particularly during objektivnosti, ko se hkrati spreminjajo v politična ali ideološka elections.[11][12] glasila. Analiza nasilja v ameriški družbi in medijev je že taka: Confirmation bias and social media algorithms like those kadar je množica ene strani napadala in požigala, so jo napadali used on Facebook and Twitter further advance the spread of fake predvsem mediji in politiki druge strani in obratno. Verjetno pa news. Modern impact is felt for example in vaccine gre za obojestransko relacijo in je povezana s pojavom hesitancy.[13] Fake news undermines serious media coverage prevelikega kapitalskega kopičenja v elitah bogatašev in ljudskih and makes it more difficult for journalists to cover significant množicah, odrinjenih in zmanipuliranih s strani medijev v lasti news stories.[14] An analysis by BuzzFeed found that the top 20 kapitalskih elit. fake news stories about the 2016 U.S. presidential election received more engagement on Facebook than the top 20 election REFERENCES stories from 19 major media outlets.[15] Anonymously-hosted [1] ACM Code of Ethics and Professional Conduct, fake news websites[3] lacking known publishers have also been https://www.acm.org/code-of-ethics criticized, because they make it difficult to prosecute sources of [2] Embedded EthiCS, Integrating Ethics Broadly Across CS Education. (2019), CACM, vol. 26, No. 8. fake news for libel.[16] The term "lying press"[17][18] is at times [3] Gallup/Knight poll 2020, used to cast doubt upon legitimate news from an opposing https://knightfoundation.org/press/releases/gallup-knight-poll-americans-concerns-about-media-bias-deepen-even-as-they-see-it-as-vital-for-political standpoint.” democracy/ Pojav lažnih novic in ameriška kampanja sovpadata s [4] Državni svet, posveti, http://www.ds-rs.si/?q=posveti-konference- povečano polarizacijo ameriških in posledično svetovnih in predavanja. [5] Gams, M. Državni svet, blog, https://dis.ijs.si/ds/ slovenskih medijev. Kar je pred leti še veljalo za neetično oz. v [6] Science 2020 nasprotju z novinarskim kodeksom, je sedaj postalo nekaj https://www.sciencemag.org/news/2020/06/mysterious-company-s-coronavirus-papers-top-medical-journals-may-be-unraveling normalnega – zavajati bralce, manipulirati z informacijami, [7] Travel Medicine and Infectious Disease uveljavljati medijsko propaganda tipa diktatorskih, Early treatment of COVID-19 patients with hydroxychloroquine and nedemokratičnih režimov. azithromycin: A retrospective analysis of 1061 cases in Marseille, France [8] 32. seja Državnega sveta Republike Slovenije, http://www.ds-rs.si/?q=dogodki/32-seja-drzavnega-sveta-republike-slovenije 5 DISKUSIJA IN ZAKLJUČEK Pojav polarizacije medijev se odraža tudi v spletnih aplikacijah, pa naj bo to Facebook ali Twitter. Po drugi strani pa prevelika svoboda spletnih medijev sama od sebe omogoči negativne pojave spletnih množic: anonimni posamezniki se izživljajo in ščuvajo k nasilju. Ko so spletni velikani to opazili, so začeli omejevati nasilne in sovražne izjave, video in audio posnetke ali lažne novice v smislu ploščate Zemlje in anticepilcev. Pri tem so pogosto uporabljali metode umetne inteligence, ki so bile načeloma izredno uspešne. Nekaj čudnih pojavov, kot začasna izločitev agadmatorja, je le stranski oziroma občasni problemčkek. Agadmator, oziroma Antonio Radić, hrvaški šahovski igralec in “YouTuber” ima od avgusta 2020 najpopularnejši šahovski kanal s 750.000 člani. Ko pa je nekega dne rekel, da beli pogosto premaga črnega, so ga za cel dan izločili kot vir sovražnega govora. Na primeru pisanja o Melaniji Trump in požigih cerkva v Franciji smo pokazali, da nekateri mediji o tem poročajo, drugi pa praktično nič. Podobno se je pokazalo, a na drugi strani, ko smo analizirali npr. pisanje o migrantih, recimo o policijskem nasilju nad njimi, o množicah mrtvih migrantov pri prečkanju Sredozemskega morja ali o človekoljubnih akcijah migrantov. Te 11 Prispevek vernikov za bolj etično slovensko družbo The Contribution of the Faithful for a more Ethical Slovenian Society dr. Mari Jože Osredkar Univerza v Ljubljani - Teološka fakulteta Poljanska 4, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 434 58 46; fax: +386 1 43458 54 mari.osredkar.ofm@siol.net POVZETEK izražati svoje pripadnosti religiji ali verski skupnosti. Strokovna Sociologi religije predlagajo, da v sekularni državi učitelji v izhodišča pravijo, da učiteljica ne sme v šoli n ositi islamske javnih šolah ne bi smeli izražati svoje vere. Postavili smo tezo, naglavne rute, profesor pa ne sme biti oblečen v redovno da prepoved izražanja krščanske vere vodi v ne etično obnašanje. oblačilo. Po mnenju prof. Črniča, naj bi bila znamenja verske Nasprotno pa izražanje vere, ki sledi evangeljskemu nauku, vodi pripadnosti v javni šoli dovoljena le izjemoma kot v bolj etično družbo. Predstavili smo idejo sekularne države, demonstracijsko gradivo v pedagoškem procesu. Črnič se izpostavili razliko med vero in religijo in končno pokazali pomen sklicuje na razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, izražanja vere. ki je odločilo, da je prisotnost križa na stenah učilnic v italijanskih javnih šolah kršitev dveh človekovih pravic: pravice KLJUČNE BESEDE staršev, da vzgajajo otroke v skladu s svojim religioznim ali Sekularna država, javna šola, verska praksa, religija, etika. filozofskim prepričanjem, in pravice učencev do verske svobode.(1) Profesorja Črniča cenimo kot znanstvenika in ABSTRACT kolega, in ravno zato se nam zdi vredno in primerno, da njegovo pozicijo vzamemo za izhodišče našega razmišljanja, kako lahko Sociologists of religion suggest that in a secular state, religion kristjani prispevajo za bolj etično družbo v Republiki Sloveniji. should not be professed in public schools by teachers. We put Ne bomo se zaustavljali ob podrobnostih Črničevih člankov in forward the thesis that banning the profession of the Christian faith leads to unethical behavior. Conversely, the profession of ob predlogih za slovensko zakonodajo. Na temelju dejstva, da je faith that follows Gospel teaching leads to a more ethical society. možno prepovedati izražanje vere, postavljamo tezo, da We presented the idea of a secular state, highlighted the prepoved izražanja krščanske vere, na splošno, vodi v manj difference between faith and religion, and finally showed the etično obnašanje. Nasprotno pa spodbujanje izražanja vere, ki importance of expressions of faith. sledi evangeljskemu nauku, vodi v bolj etično družbo. Postavljamo dve vprašanji, ki izhajata iz problema prepovedi KEYWORDS izražanja vere. Ali je taka prepoved pametna? Drugo vprašanje Secular state, public school, religious practice, religion, ethics. pa je bolj praktično: Ali je vernikom sploh možno preprečiti izražanje vere? Najprej bomo predstavili idejo sekularne države, ki se je razvila v evropskem kulturnem prostoru. Da bomo lahko 1 UVOD v nadaljevanju razumljivo predstavili svojo trditev in odgovorili V reviji CEPS Journal, št. 4/2019, ki izhaja na Pedagoški na vprašanji, pa bomo izpostavili tudi razliko med vero in religijo fakulteti Univerze v Ljubljani, je profesor dr. Aleš Črnič in končno pokazali pomen izražanja vere v vernikovem življenju. publiciral članek Religion, education, and the Challenges of Contemporary Societies. V njem se je osredotočil na mesto in vlogo religije v javni šoli v Evropi in v Republiki Sloveniji. To 2 IZRIVANJE RELIGIJE IZ JAVNEGA je tema, s katero se profesor Črnič ukvarja pri svojem ŽIVLJENJA raziskovalnem delu že dve desetletji. Z dr. Marjanom Smrketom Zagovorniki ideje o prepovedi izražanja vere v slovenskih javnih in dr. Zdenkom Kodeljo je leta 2010 pripravil tudi Strokovna šolah poudarjajo, da je Slovenija sekularna država. Zaustavimo izhodišča za razpravo o določitvi odnosa med javno šolo in se nekoliko pri tej opredelitvi. Sociologi religije uporabljajo tri religijo. Rdeča nit njegovih pisanj o tej temi je prepričanje, da izraze, ki so si zelo podobni: sekularnost, sekularizem in izražanje vere in verski simboli v javnih državnih izobraževalnih sekularizacija. Že na prvi pogled ugotovimo, da vsi trije izrazi ustanovah ne morejo biti dovoljeni. Po njegovem mnenju dijaki izhajajo iz iste latinske besede saecularis, kar pomen posvetno. in študentje sicer lahko izražajo vero z nošenjem verskih V krščanski terminologiji si stojita sproti dve področji. Prvo simbolov. Nasprotno pa profesorji ne smejo na viden način zaobsega vse kar prihaja od Boga, torej Božje; kar je Bogu 12 posvečeno je sveto. Na drugi strani pa imamo to, kar prihaja od zagovarja svobodo govora, vesti in tudi svobodo na področju človeka; to je človeško ali posvetno. Iz omenjene latinske besede religije. Nihče ne more nikogar prisiliti v verovanje, kakor tudi se je razvila beseda saecularisatio. nihče ne sme nikomur omejevati svobodo izpovedovanja vere. V evropskem srednjem veku si je Cerkev podredila politično Tako imenovano versko svobodo je sprejela tudi katoliška oblast. S tem ni imela avtoritete samo na področju svetega, Cerkve v svoj nauk na Drugem vatikanskem vesoljnem temveč tudi na področju posvetnega. Razum je bil podrejen veri cerkvenem zboru. (10) Liberalni sekularizem je v 20 stoletju oz. Božjemu razodetju; civilni vladarji pa so se morali podrediti dosegel umik Cerkve v zasebno sfero in ji onemogočil vpliv na cerkveni oblasti. Popolno oblast rimskega papeža je najprej začel javno (posvetno) življenje. (11) Bistvo liberalnega sekularizma spodnašati protestantizem, ki je z »zahodnim razkolom« ni uničenje religije, temveč zahteva, naj se Cerkev umakne iz zrelativiziral katoliški nauk, dokončno pa jo je spodneslo javnega življenja in se ukvarja z duhovnostjo. Tamimi je celo francosko razsvetljenstvo, ki je razum osvobodilo izpod vere. zapisal, da je liberalni sekularizem religijo pustil prepuščeno Razsvetljenci so zahtevali laizacijo šolstva in poučevanje znanja, samo sebi, »naj uspe ali propade!« (12). Po tem načelu se ki temelji na razumu, neodvisno od Božjih resnic.(2) Francoska sekularne države niso več zanimale za religijo in so religijskim revolucija je z nacionalizacijo cerkvenih posestev pokazala, da ustanovam pustile popolnoma proste roke pri njihovem Cerkev ni več gospodar v državi, ki so jo nekdaj imenovali »prva delovanju znotraj njihovih ustanov. Lahko rečemo »sekularnost« hčerka Cerkve«. Kasnejše revolucije v Evropi, dokončno pa v polnem pomenu besede. revolucija leta 1848 je na simbolen način povedala, da je Cerkev To je veljalo do preloma tisočletja. Takrat pa je zahodni svet ovira družbenemu razvoju v Evropi. V tem času se je že izkusil islamski ekstremizem, ki je upravičenost načela uporabljal izraz sekularizacija in sicer v povezavi s cerkvenim sekularnosti postavil pod vprašaj. Država se je začela močno posestvom, ki je prehajalo v državno oskrbo. Tu ni šlo le za zanimati za delovanje religijske skupnosti. Predvsem za posestva, temveč za politično oblast, šolstvo, bolnišnice in delovanje islamskih skupnosti v Evropi. To pomeni konec gospodarstvo. V bistvu gre za »osamosvojitev dejavnosti, ki so v sekularne države oz. prehod v post sekularnost. Vredno je preteklosti bile pod nadzorom Cerkve«.(3) V tem smislu tudi omeniti, da je liberalni sekularizem naredil napako, ker je danes besedo sekularizacija opredeljujemo kot »preobrazbo duhovnost, na kar je omejil delovanje religije, razumel le kot cerkvenega v posvetno« (4), tudi kadar gre za »odvzem ali pobožne molitve vernikov. Ampak življenje po veri obsega prevzem cerkvenih posesti s strani države«(5). Profesor mnogo, mnogo več kot zgolj recitiranje molitev. Kerševan proces sekularizacije deli na tri nivoje: zmanjševanje religijskega vpliva na javno družbeno življenje, zmanjševanja vpliva religijske ustanove na njene pripadnike in zavračanje 3 VERA IN RELIGIJA verskih naukov (6). Pri sociologu Bergerju pa najdemo V slovenskem akademskem prostoru so po uvedbi komunistično razlikovanje med sekularizacijo na ravni družbe in na ravni ateističnega političnega sistema vprašanja verske problematike posameznika (7). Na ravni družbe se sekularizacija dogaja, ko se popolnoma izločili iz univerzitetnega izobraževalnega programa. dejavnost cerkvenih institucij umika ali izriva iz javnega Tekom let pa je, tako političnim voditeljem, kakor tudi življenja. Na ravni posameznika pa se sekularizacija dogaja, ko odgovornim na univerzi, postalo jasno, da je religija dejstvo, ki vernik več ne sledi v polnosti navodilom religijske ustanove. ga znanost ne more zanemarjati. Ljubljanska univerza se je zato Preprosto povedano, ko na področju vere in morale sam izbira, začela resno znanstveno ukvarjati z religijo. Toda zgolj z kaj bo sprejel in kaj ne. Predvsem, ko vernik vero izraža zgolj v sociološkega stališča. Sociolog govori o tem, kar vidi. Prešteli so zasebnem življenju, ne pa v javnosti. verske skupnosti v državi, ugotavljali, koliko ljudi obisku je Skratka, sekularizacija je dolgotrajen proces izginjanja vpliva verske obrede ter pripravili navodila za vzgojo »državnih kadrov«, kjer je bilo izpostavljeno, da je religija znamenje religije iz javnega življenja. V času komunistične Jugoslavije je zaostalosti oz. da se resen znanstvenik z Bogom ne ukvarja. bila moderno reči, da je partija cerkveni vpliv omejila na Napovedali so, da bo religija popolnoma izginila, ko bo znanost zakristijo. Država, ki je vpliv religijske ustanove na javno napredovala. Sociološka znanost se namreč lahko ukvarja z življenje zmanjšala na najnižjo možno mero, se torej imenuje dejstvi, ki jih lahko vidi, prešteje, primerja oz. količinsko sekularna država. V Evropi se kot sopomenka sekularnosti ovrednoti. Ta metodologija pa ne opazi bistva religioznega uporablja tudi izraz laičnost. Sekularna država je laična država. dogajanja. To pa je vera. Religije ne bi bilo brez vere. Kjer pa je V novejši evropski zgodovini sta proces sekularizacije pospešila vera, se pa nujno pojavi tudi religija. Skratka, sociolog religije, komunizem in liberalizem. Prvi v vzhodni, drugi v zahodni ki nima izkustva vere, zato religije v polnosti niti ne more Evropi. Vendar je pomembno poudariti, da je bil komunizem razumeti. Ateistični opazovalec religije namreč ne opazi vere. Ta antireligozen, ki je želel uničiti religijo. Če je sekularizacija mu je nedostopna, ker nima izkustva o njej. Če hočemo razumeti proces izrivanja religioznega iz javnega življenja, potem je religijo v polnosti, moramo stopiti na področje teologije. Teolog pa izhaja iz svojega izkustva verovanja in religijo lahko razume sekularnost stanje, v katerem posvetna oblast ne vpliva na v veliki večji meri od ateističnega sociologa. Vsekakor je danes cerkveno, ta pa ne na posvetno. Danes sekularnost izraža popolnoma evidentno, da velika večina ljudi veruje. ločenost posvetnosti od religioznosti, ki jo izraža načelo »ločenosti Cerkve od države!«(8) Katoliška Cerkev je sprejela dejstvo, da nima oblasti na družbeno političnem področju. Javno 4 DEJSTVO VEROVANJA življenje usmerja posvetna država. Po podatkih, ki jih najdemo v Britanski enciklopediji, približno Ideologija, ki zagovarja proces sekularizacije, se imenuje 85 % danes živeče človeške populacije pripada različnim sekularizem. Ta ideologija »desakralizira moralo in vrednote ter religijam oz. verskim skupnostim.(13) Tudi v preteklosti ni bilo osvobojenega od kakršnihkoli absolutnih resnic ustvari nov, od bistveno drugače. Morda je bil odstotek vernih še celo nekoliko človeka ustvarjen sistem vrednot«(9). Liberalni sekularizem večji. Tu ne gre za zanemarljive številke. Po podatkih 13 statističnega urada Slovenije je leta 2002 tudi Slovenija kazala nagovarjanje odsotnih oseb, ki jih vernik kliče s »ti«, imenujemo podobno podobo vernosti: nekaj čez 70 % Slovencev veruje in molitev. Ampak molitev še zdaleč ni edini izraz vere. pripada verskim skupnostim (14). Zakaj človek veruje? 5 RAZLOGI ZA VEROVANJE 6 IZRAŽANJE VERE OHRANJA VERO IN Znanost je o verovanju v zadnjem desetletju odkrila marsikaj SPODBUJA ETIČNO DRŽO novega. Najpomembnejše novejše spoznanje o veri je, da imajo ljudje (tudi ateisti) del možganov vnaprej specializiranih za Znamenje vernosti je v bistvu izpolnjevanje Božjega razodetja, oz. nauka, ki ga je verska ustanova svojim članom zapovedala. V verovanje oz. za vero in da imajo postopki verovanja svojo kemijo, svoje kemično religiji je nekaj bistvenega in nespremenljivega, veliko pa je le -biološke procese (15). Od tod sledi kar nekaj zanimivih izpeljav in analiz. Danes na splošno velja, da so obrobnega, torej v pomoč, da se bistvo ohranja. In ta pomoč se, določeni deli možganov vnaprej pripravljeni za svojo funkcijo, glede na potrebe, iz obdobja v obdobje spreminja. V krščanskem življenju je Božje razodetje nespremenljivo, to je ustava recimo za vid ali govor. Ljudje nismo nepopisan list, ki ga v Katoliške cerkve. Sem lahko prištejemo Božje zapovedi: Ne laži, celoti oblikuje okolje. Seveda je končno oblikovanje človeka in njegovih možganov skupek prirojenih in pridobljenih lastnosti, ne kradi, ne ubijaj… Kako se bo vernikovo življenje po evangeliju izražalo v posameznih zgodovinskih obdobjih, pa vendar zadnja desetletja poudarjajo pomen genetike in predispozicij človeških možganov. Dr. Noam Chomsky, urejajo odloki, zakonodaja posameznih koncilov, glede na ameriški znanstvenik, je med prvimi, sicer na področ okoliščine in potrebe. Ker je interes Cerkve, da njeni člani ju ohranjajo vero, Katoliška cerkev v cerkvenih zapovedih svojim lingvistike, to tezo postavil na abstraktnem nivoju na osnovi eksperimentov. 29. marca 2005 so mu celo podelili častni vernikom določa versko prakso, ki jo lahko imenujemo institucionalna, npr.: »Bodi ob nedeljah in zapovedanih doktorat ljubljanske univerze. Ker so sposobnosti možganov ključnega pomena za uspeh praznikih pri sveti maši, pôsti se zapovedane postne dni, spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu in vsaj v velikonočnem času človeštva in ker je del možganov specializiran za vero in ne za, pojdi k obhajilu, sklepaj zakon po cerkvenih določbah …« recimo, še boljšo matematiko, je verovanje očitno ena ključnih Cerkveno učiteljstvo vernikom določa, kako naj izražajo svojo lastnosti za evolucijski uspeh ljudi. Zamislimo si dve ljudstvi iz vero in jim s tem pomaga in daje oporo za ohranjanje in krepitev preteklosti. Eno verno in eno neverno. Izkazalo se je, da je njihove osebne vere. Če pa Cerkev spozna, da se je življenje evolucija za zmagovalca izbrala verno ljudstvo. Pri tem je spremenilo, se morajo spremeniti tudi cerkvena navodila. Pri potrebno upoštevati, da možgani porabijo približno 20 % religijskem dogajanju lahko versko prakso in obrede primerjamo energije, torej je verujoči del možganov velika dodatna s posodo, ki ohranja vsebino - vero. V zgodovini se je posoda že obremenitev. Pa se je dodatni vložek očitno izplačal. Rečemo velikokrat zamenjala in se še bo zaradi cilja, da se vera ohranja lahko torej, da je trditev o koristnosti verovanja zgodovinsko in neokrnjena. Skratka, verovati pomeni vero izražati tako, kakor evolucijsko dejstvo (16). zapoveduje verski nauk oz. Božje razodetje. Vera pa ni izbirna dejavnost ali človekov hobby, s katerim bi Mi pa postavljamo tezo, da človek veruje, ker je bitje se ukvarjal zaradi obilice prostega časa. Vera je odnos, v katerem odnosov, torej zato, ker je povezan z drugimi. To je najgloblji in se je človek znašel oz. mu je bil podarjen. Na popolnoma enak prvi razlog človekovega verovanja. Moderna teologija nas uči, način, kakor se je človek znašel v življenju, ki mu je bilo da je vera predvsem človekov odnos s presežnim; z vsem, kar podarjeno in ga želi ohranjati in podaljšati, tako vernik želi naravo presega. S tujko to imenujemo transcendenca. Prvo ohranjati vero. To pa lahko stori le tako, da vero izraža! Verniki človekovo izkustvo transcendence pa je odnos z drugim, s prepoznavajo v zapovedih in prepovedih absolutno avtoriteto oz. slehernim drugim, ki ga v življenju sreča. In prav v tem absolutno resnico, ki jim omogoča ohranjanje vere. vsakdanjem odnosu se človek sreča in se srečuje z nekom, ki ga Izražanje vere je vedno tuzemsko, konkretno; to so dejanja presega. Človek je namreč bitje, ki se v odnosu do drugega ne vsakdanjega življenja. Zato so vse religije tuzemeljske in zadovolji s čutno predstavo (vizualno sliko, glasom, tipom) potrebujejo nek zemeljski ustroj. Ni nekega abstraktnega drugega, temveč v bližnjem išče in spoznava, čeprav se zdi, da je komuniciranja z Bogom, ampak je le pogovor s simboli, človeka že našel in spoznal. Kaj človek prepoznava v človeku? podobami in besedami. Za vernika je izražanje vere nekaj Pravzaprav čuti, da se v odnosu do drugega ne more omejiti le na podobnega kakor je dihanje za človeško telo. Če preneha dihati, to, kar vidi, sliši ali otiplje, temveč se v drugem skriva nekaj, kar se konča telesno življenje. Tako tudi človek preneha biti vernik, je veliko več kot zgolj »neko telo« ali zgolj neka »duša«. ko se njegova vera preneha izražati. Zato resni verniki, ki želijo Verjame, da bo to »nekaj več« v drugem našel in se zato pri ohraniti svojo vero, nikoli ne prenehajo z versko prakso. svojem iskanju nikoli ne zaustavi. Ker spozna, da drugega ne Zagotovo jo spreminjajo, ne morejo pa ne izražati tega, kar nosijo more nikoli v polnosti razumeti, zaobjeti in nikdar posedovati, v sebi. Vera torej ne izginja, le izrazi vere se spreminjajo. Res je, verjame (nima pa dokazov, da bi to vedel), da v drugem obstaja da se izražanje vere po navodilih ustanove pogosto zanemarja, nek popolnoma Drugi, ki je nedoumljiv. In ker je tako drugačen, hkrati pa je tudi res, da danes ljudje intenzivneje hrepenijo in ga zapiše z veliko začetnico. Sluti, čuti, izkuša in veruje, da je veliko bolj iščejo duhovnost kot v preteklosti, vero pa izražajo na drugi le podoba nekoga, ki ga išče. sebi lasten način in s tem nehote spreminjajo ustanovo, ki ji Vera je človekova sposobnost, da v odsotnosti neke osebe pripadajo. prepoznava tudi njeno prisotnost. Kljub temu, da Boga ne vidi, Če pa podrobneje pogledamo, vidimo, da je filozofija in prepoznava njegovo prisotnost; v odsotnosti osebe, katero telo so sekularna družba te iste Božje zapovedi, s katerimi verniki pokopali na pokopališču, pa prepoznava prisotnost te osebe. To izražajo svojo vero, poimenovala z besedo »etika«, torej, kot prepoznavanje izraža tako, da osebo nagovarja. V religiji to nauk o dobrem, kot vodilo za preživetje človeka in človeštva. 14 Logika nam torej pove, da krščanska verska praksa ni nič izgubi vero iz preprostega razloga, ker se prepusti javnemu drugega kot etična drža, ki omogoča preživetje družbe. mnenju, da vere »ni moderno« izražati po institucionalnih merilih. Če uporabimo še eno primero, bi dejali, da je vera toliko zasebna zadeva vernikov, kakor je zasebna zadeva vernikov 7 FUNDAMENTALIZEM IN posejanost cerkva po slovenskih mestih in gričih. Turisti, ki EKSTREMIZEM pridejo v Slovenijo, jih morajo opazili. Iz teh znamenj lahko sklepajo, da v Sloveniji živijo verni kristjani. To je podoba Če se vernik odloči, da bo svoje življenje utemeljil na Božji slovenskih katoličanov, iz katere lahko, tudi tisti, ki bi to podobo besedi in se tega tudi striktno drži, ga imenujemo fundamentalist. sicer radi zavili v temo (nočno osvetljevanje cerkva in očitek Tisti trenutek pa, ko bo želel prisiliti tudi ljudi v svoji okolici, da svetlobnega onesnaževanja), prepoznajo podobo Boga, ki jo bi živeli kot živi on, se spremeni v ekstremista. Verski verniki nosimo v sebi. Z gotovostjo lahko potrdimo, da nihče ne ekstremizem je prisila drugih k sprejemanju vrednot, ki jih more preprečiti vernikom izražanja vere. Zakonodaja lahko spoštuje ekstremist. prepoveduje verske simbole v javnih prostorih sekularne Pri izražanju vere moramo razlikovati med različno ustanove, toda noben zakon ne more preprečiti učitelju ali pomembnimi dolžnostmi v religiji. Prav gotovo je velika razlika javnemu uslužbencu izražanje vere v javnem življenju, pa četudi med vzdržkom mesa na postni petek in abortusom. Gotovo! je predsednik države. Ne zato, ker bi bili verniki privilegirani, Toda, če nekdo ne spozna sam, da je spočeti otrok človeško bitje, temveč zato, ker noben zakon ne more človeku preprečiti etične ali če nekdo ne spoštuje svetosti človekovega življenja, ga tudi drže, četudi jo prepoznava kot Božjo voljo. To pa tudi nakazuje ekstremist ne bo mogel k temu prepričati. Zato je tudi dokument odgovor, da prepovedovanje izražanja vere ni modra politična Drugega vatikanskega koncila o verski svobodi jasen: pri poteza. Ker so Božje zapovedi temelj etične drže, bi tako dejanje oznanjevanju vere ne sme biti prisile, nobene prisile. Načeloma v bistvu prepovedalo etično obnašanje. Ločitev Cerkve od države to pravilo poznajo tudi muslimani. Tudi vernikom se posamezne omogoča avtonomno delovanje obeh ustanov, nikakor pa nima verske vrednote ne more in ne sme s silo ukazati, da se namena posameznikom onemogočati verskega izražanja. Kakor spolnjujejo. Fundamentalizem je v svoji osnovi nekaj dobrega, je danes samo po sebi umevno, da lahko vsak človek v javnosti ekstremizem pa je nekaj slabega, ker vključuje nasilje nad izraža svojo spolno usmerjenost, tako bi morala tudi slovenska drugimi. Vsekakor pa izpovedovanje vere oz. življenje po Božjih sekularna država dovoljevati in omogočati vsem, tudi javnim zapovedih ni ekstremizem. osebam, izražanje vere. S tem ne bi privilegirala nobene religije, Ker omenjamo islamske ekstremiste, velja opozoriti, da v bi pa slovenska družba postala veliko bolj etična. Zagotovo velja islamskem svetu na najdemo niti približek sekularizacije, ki je v poudariti, da izražanje vere ali pričevanje za evangelij samo po zadnjih stoletjih prežela krščansko Evropo. Zato tudi ne moremo sebi še zdaleč ni ekstremistično dejanje. govoriti o sekularnih islamskih državah. V ozadju stojijo teološki Na najpomembnejši kolesarski dirki po Franciji leta 2020 razlogi. V izvirnem islamu namreč interpretacija Božjega blesti Primož Roglič, ki si je dal na roko vtetovirati križ in se tudi razodetja ni možna. Krščanska teologija, ki pa zagovarja nujnost pokriža pred začetkom vožnje. Slovenski kolesar pa hkrati izraža razlaganja Božje besede, je omogočila in dopustila sekularizacijo visoko etično držo, ko sotekmovalce opozarja na nevarnosti. in sekularnost. Islamska teologija namreč v svojem temelju Tudi na drugih javnih igriščih športniki izražajo svojo vero. nasprotuje razlaganje Božjega razodetja, ker koransko besedilo Nekaterim slovenskim gledalcem to ni všeč. Ampak dejstvo je, je nastalo po nareku »od zgoraj«! Muslimani v Evropi, ki sicer da vera ne pomeni le prepričanja, temveč je predvsem način dopuščajo razlaganje koranskega besedila, so se v očeh življenja. Čim bolj verniki sledijo verskemu nauku, tem več pravovernih muslimanov v arabskih državah oddaljili od lahko prispevajo za bolj etično slovensko družbo. pravoverne linije. Zato v islamskem svetu šariatsko pravo še danes ureja javno življenje. Islam daje vedeti, da biti zvest Bogu pomeni svoje zasebno in javno življenje podrediti Božji volji. Ko REFERENCE se je torej islamski fundamentalizem soočil z evropskim [1] Dokument povzemamo po Ločevanje javne šole in religije v Mladina, 14. sekulariziranim svetom, je izbruhnil nasilni terorizem. Islamski 1. 2010 [2] Chadwick, Owen. 1993. The secularisation of the European Mind in the fundamentalisti ne morejo razumeti in ne sprejeti sekularizacije. 19 th Century, Cambridge University Press, Cambridge., 27. Zato so se iz fundamentalizma prelevili v ekstremizem. [3] Sruk, Vlado. 1995. Filozofija. Cankarjeva založba. Ljubljana., 296. [4] Leksikon Cankarjeve založbe, 938. [5] Flere Sergej, Kerševan Marko. 1995. Religija in sodobna družba. Znanstveno in publicistično središče. Ljubljana, 122. 8 DISKUSIJA IN SKLEP [6] Ibid. 123-124 [7] Berger, Peter L. 2000. Secularism in Retreat v John L. Esposito, Azzam V slovenski družbi in politiki pogosto poslušamo trditve, da sta Tamimi (ur): Islam and Secularism in the Middle East. Hurst&Company. London, str 39. vera in religioznost zasebni zadevi. Kadarkoli se v parlamentu [8] O načelo ločenosti Cerkve od države lahko beremo v knjigi Anton Stres, sproži debata o zakonih, ki obravnavajo področje religioznosti, Cerkev in država, Družina, Ljubljana 1998. nekateri poslanci povedo, da je Cerkev ločena od države. Ampak [9] Ezzat, Heba Raouf. 2000. Secularism, In the State and the Social Bond: vera je toliko zasebna zadeva posameznika, kolikor je ljubezen the Withering Away of the Family v Islam and Secularism in the Middle East. Hurst&Company. London, 125 zasebna zadeva zaljubljenega dekleta in fanta. Vso pravico [10] Prim. Izjava o verski svobodi, v Koncilski dokumenti, Ljubljana 1980. imata, da se skupaj, z roko v roki, sprehajata v javnosti, vso [11] Chadwick, Owen. 1993. The secularisation of the European Mind in the pravico imata, da se poročita tudi pred oltarjem. Tu ne moremo 19 th Century, Cambridge University Press, Cambridge, 27. [12] Tamimi, Azzam 2000. The Origins of Arab Secularism v Islam amd govoriti le o pravicah, temveč o potrebi. Ljubezen se mora Secularism in the Middle East. Hurst&Company. London, 15 izražati navzven, drugače izgine. Enako je z vero. Verniku [13] https://www.britannica.com/topic/religion prepovedati izražati vero je nekaj podobnega, kakor če bi [14] Prim.http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO človeku prepovedali dihati. Zato pa so se toliki kristjani &st=57 »zadušili« in se v času komunizma iz pobožnih ministrantov [15] Gams, Matjaž. 2001. Weak intelligence: Through the principle and paradox of multiple knowledge, Advances in computation: Theory and prelevili v zagrizene nevernike. Tudi danes marsikateri kristjan practice, Volume 6, Nova science publishers, inc. NY., 245. 15 [16] Gams, Matjaž. 2005. Znanost o verovanju, zbornik 8. multikonference Information society IS 2005, Institut Jožef Stefan Ljubljana. , 43-47. 16 Vloga religij pri oblikovanju globalne etike The role of religions in shaping a global ethics Roman Globokar Teološka fakulteta Univerza v Ljubljani Slovenija roman.globokar@teof.uni-lj.si POVZETEK worldviews and serves as prevention from any form of radicalization. Religije so v preteklosti bistveno pogojevale moralne standarde v posameznih družbah. V sodobni globalni družbi smo priča KEYWORDS močni prepletenosti različnih religij in svetovnih nazorov, zaradi interreligious dialogue, world ethos, religious instruction, ethical česar tudi lokalne skupnosti postajajo vse bolj večreligijske in education večkulturne. Številni globalni izzivi, kot so ekološka kriza, odprava revščine, preprečevanje vojn in nasilja, kličejo po oblikovanju globalne etike. Hans Küng je s somišljeniki zasnoval 1 POMEN RELIGIJ ZA ETIKO NEKOČ IN svetovni etos, ki združuje bogato moralno tradicijo vseh velikih DANES religij, da bi zagotovil svetovni mir in pravične odnose med narodi. Pomembno vlogo pri širjenju zavesti o globalni Temeljna predpostavka etike je, da je človek svobodno bitje, ki odgovornosti ima tudi religijski in etični pouk v javnih šolah. se na podlagi svojega razumnega razmišljanja odgovorno odloča. Aktualni dokumenti evropskih institucij spodbujajo, da bi bili vsi Podlaga za njegovo vrednotenje je njegov temeljni pogled na svet učenci deležni ustrezne izobrazbe na religijskem in etičnem in človeka. Presojanje o tem, kaj je vredno, kaj je dobro, kaj je področju, kar je najboljše zagotovilo za mirno sožitje med ljudmi treba storiti tukaj in sedaj, je odvisno od tega, kako človek gleda različnih pogledov in za preprečevanje vsake oblike na svet in kakšen pogled ima na uresničeno človeško življenje. radikalizacije. Glede na opredelitev, kdo je za posameznika človek, kaj je v življenju človeka najpomembnejše in kakšno je mesto človeka KLJUČNE BESEDE znotraj celotnega svetu, prihaja do preudarnih in odgovornih odločitev, kako naj se posameznik odloča, da bo uresničil svoje Medreligijski dialog, svetovni etos, religijski pouk, etična človeško življenje. Vizija uresničenega človeškega življenja je vzgoja, torej horizont posameznih etičnih odločitev. ABSTRACT Posameznik oblikuje svoj pogled na svet znotraj družbenega in kulturnega življenja, v katerega je rojen. Njegovo razmišljanje In the past, religions have significantly conditioned moral je v marsičem pogojeno s kulturo, tradicijo, jezikom in religijo standards in different societies. In modern global society, we svojega okolja. Preden posameznik pride do samostojnega are witnessing a strong intertwining of different religions and razmišljanja in odločanja o svojem življenju in o svojem worldviews, which is the reason why local communities are delovanju v družbi, je deležen vzgoje s strani svojega primarnega becoming increasingly multireligious and multicultural. Many socialnega okolja in seveda tudi drugih zunanjih vplivov, ki global challenges, such as ecological crisis, the eradication of sooblikujejo njegov pogled na svet. Osebna svoboda poverty, the prevention of war and violence, call for the posameznika je poleg drugih vplivov v marsičem pogojena tudi formation of a global ethics. Hans Küng and his like-minded associates designed a world ethos that combines the rich moral z družbenim okoljem in vzgojo. tradition of all the major religions to ensure world peace and V tradicionalnih družbah so imele glavno vlogo pri just relations among nations. Religious and ethical education in opredeljevanju smisla celotnega sveta in človekovega mesta v public schools plays an important role in raising awareness of njem religije. Religije so predstavljale osnovno kohezijsko silo global responsibility. Latest documents from the European družbe. Na podlagi njihovih temeljnih pripovedi so pripadnikom institutions encourage all students to obtain appropriate določene skupnosti razlagale njihov izvor, njihovo poslanstvo, education in the field of religion and ethics. This is the best njihove cilje. Dajale so podlago za družbeno ureditev, urejale guarantee for peaceful coexistence between people of different obredno življenje in s prazniki določale življenjski ritem. Podajale so tudi razlage za soočanje s konfliktnimi situacijami v Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or življenju in s tem prispevale k osmišljanju individualnega in classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full skupnega življenja v družbi. Kot take so bile religije s svojimi citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must pripovedmi in obredi tudi podlaga za moralno življenje be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). posameznikov in skupnosti. Religije so določale kodeks etičnega Information Society 2020, 5–9 October 2020, Ljubljana, Slovenia © 2020 Copyright held by the owner/author(s). obnašanja, ki so ga morali posamezniki upoštevati, sicer so bili izključeni iz te družbe. Pri utemeljevanju svojega etičnega nauka 17 so se religije sklicevale na božjo avtoriteto ali na nauk povezuje različna verstva in svetovne nazore. V iskanju karizmatičnega ustanovitelja. skupnega etičnega jedra vsega človeštva se je pokazalo, da so Z oblikovanjem moderne družbe po francoski revoluciji etične norme kulturno pogojene, zato je treba vsako etično religija nima več odločilne vloge v javnem življenju. Svoje mesto vsebino najprej razlagati znotraj njenega zgodovinskega, ima zgolj še v osebnem življenju posameznikov. To, kar sedaj družbenega in verskega konteksta. Nekateri so zato prepričani, oblikuje podlago za skupno življenje, je pripadnost določenemu da je etika kot taka odvisna od kulture in posledično relativna. narodu, določeni kulturi oz. odločitev samostojnih oseb, da želijo Drugi pa trdijo, da na podlagi univerzalne človeške narave živeti v skupni državi na podlagi določenih skupnih vrednot (npr. obstajajo določene vrednote in norme, ki presegajo kulturno svobodo, enakost, bratstvo). Pri iskanju odgovorov glede izvora pogojenost in imajo univerzalno veljavo. sveta in človeka, mesta človeka v celotnem svetu ipd. se moderni Slednje je prepričan že omenjeni teolog Hans Küng. Po človek opira na spoznanja znanosti, ki se z eksponentno hitrostjo njegovem mnenju najdemo določene temeljne prvine moralnosti razvija na vseh področjih. Znanstvena spoznanja sedaj v vseh kulturah sveta. »Nenapisane etične norme predstavljajo predstavljajo neovrgljiva dejstva, na katera se lahko opirajo po prepričanju kulturnih antropologov 'skalo', na kateri je posamezniki in skupnosti pri urejanju življenja. Podlaga za zgrajena človeška družba. To lahko imenujemo 'pra-etos', ki skupno življenje ne predstavlja več etični kodeks, ki bi bil predstavlja jedro skupnega etosa človeštva oz. svetovnega utemeljen v religiji, ampak spoštovanje temeljnih človekovih etosa.« [4] To jedro lahko najdemo po Küngovem prepričanju v pravic, ki izhajajo iz univerzalne narave človeške osebe. vseh religijah in v vseh kulturah. Brezpogojno spoštovanje dostojanstva človeške osebe postane Konkretni poskus določitve vsebine globalne etike osnova za oblikovanje etike brez religijske podlage. predstavlja Deklaracija o svetovnem etosu, ki je bila sprejeta na Na najbolj ekspliciten način je ta proces izpeljal Immanuel zasedanju »parlamenta svetovnih verstev« v Čikagu 4. septembra Kant (1724−1804), ki za izvor moralnosti postavi razum, ki se 1993. Na začetku čikaške deklaracije, ki jo je zasnoval Hans mu ni potrebno sklicevati na kakšno še bolj temeljno avtoriteto. Küng, so predstavnice in predstavniki različnih verstev opisali Kant se je hotel izogniti nevarnosti relativizma zaradi pluralnosti takratno krizno stanje, ki se je izražalo v svetovnem krščanskih veroizpovedi in etiki dati temelj, ki bi bil univerzalno gospodarstvu, ekologiji in politiki. Avtorji se strinjajo, da znotraj zavezujoč. Njegova formulacija kategoričnega imperativa se različnih verskih izročil obstaja skupni etos, s katerim se je glasi: »Deluj tako, da lahko velja maksima tvoje volje vselej mogoče zoperstaviti usodnim globalnim spremembam. »Trdimo, hkrati kot načelo obče zakonodaje.« [1] Kant izhaja iz da med religijami obstaja soglasje, ki je lahko osnova za svetovni razsvetljenskega prepričanja, da lahko človek s svojim razumom etos. Obstaja minimalno temeljno soglasje o zavezujočih prepozna univerzalno človeško naravo, ki jo v enaki meri vrednotah, trdnih standardih in temeljnih moralnih prepričanjih.« spoštuje v sebi in v vseh drugih ljudeh. Z vsebinskega vidika se [5] Vsi ljudje bi lahko sprejeli to jedro etičnosti, pri čemer pa Kantova etika ne razlikuje od tradicionalne krščanske etike, avtorji poudarjajo: »S svetovnim etosom ne mislimo nove formalno gledano pa se ne sklicuje več na religiozno avtoriteto, globalne ideologije, tudi ne enotnega verstva onkraj vseh ampak na obči človeški razum. obstoječih verstev, še najmanj pa prevlado enega verstva nad ostalimi. S svetovnim etosom mislimo na temeljno soglasje glede trdnih zavezujočih vrednot, neizpodbitnih meril in osebnih 2 MEDRELIGIJSKI DIALOG ZA temeljnih drž. Brez temeljnega soglasja na področju etosa grozi OBLIKOVANJE GLOBALNE ETIKE vsaki družbi prej ko slej kaos ali diktatura in posamezni ljudje Sodobni svet bistveno zaznamuje proces globalizacije in bodo obupani.« [5] medsebojne prepletenosti različnih kultur in religij znotraj Temeljna zahteva svetovnega etosa je zelo preprosta: »Z globalnega sveta. Bolj kot kadarkoli v zgodovini človeštva je vsakim človekom po potrebno ravnati človeško.« To temeljno treba najti skupne etične temelje, ki bodo omogočali sožitje med načelo je podkrepljeno s Kantovim kategoričnim imperativom in različnimi narodi, državami, religijami in kulturami. Številni z zlatim pravilom, ki ga je mogoče najti v različnih kulturah in globalni izzivi, kot so onesnaževanje okolja, klimatske verstvih. Iz te temeljne zahteve se oblikuje širi temeljne etične spremembe, odprava revščine, preprečevanje vojn in nasilja, usmeritve, ki jih je mogoče najti v večini verstev: 1. Kultura izkoriščanje poceni delovne sile, zatiranje manjšin in obrobnih, nenasilja in spoštovanje vsakega življenja (Ne ubijaj oz. spoštuj migracije, pandemije ipd. kličejo po oblikovanju globalne etike. življenje!); 2. Kultura solidarnosti in pravično gospodarstvo (Ne Mirno sožitje, ki zagotavlja človeka vredno življenje, ni možno kradi oz. živi pošteno!); 3. Kultura strpnosti in življenje v resnici brez minimalnega strinjanja glede etičnih vrednot in drž. [2] (Ne laži oz. govori resnico in živi v resnici!); 4. Kultura enakih Pluralna družba, v kateri živijo skupaj pripadniki različnih religij pravic in partnerstva med moškim in žensko (Ne zagreši spolne in svetovnih nazorov, potrebuje temeljno soglasje glede nemoralnosti oz. spoštujte in ljubite se med seboj!). Avtorji osnovnih etičnih načel. Hans Küng je že v devetdesetih letih deklaracije spodbujajo posameznike v verskih skupnostih, da prejšnjega stoletja opozarjal, da je mogoče globalne probleme oblikujejo tudi svoj specifičen etos: »Naj povedo, kaj pravi rešiti samo s pomočjo skupnega svetovnega etosa. »Ni njihovo versko izročilo o smislu življenja in smrti, o vztrajanju v človeškega sobivanja brez svetovnega etosa narodov. Ni miru trpljenju, o odpuščanju krivice, o nesebičnem darovanju in med narodi brez miru med religijami. Ni miru med religijami nujnosti odpovedi, o sočutju in veselju. Vse to bo poglobilo, bolj brez dialoga med religijami.« [2] natančno opredelilo in konkretiziralo že prepoznani svetovni Prav na področju etike se v zadnjih desetletjih povezujejo etos.« [5] Na koncu je naslovljen apel na vse ljudi. Svet se bo strokovnjaki na različnih medverskih konferencah in projektih in spremenil na bolje samo, če bo prišlo do temeljitega in širokega iščejo skupno etično jedro vseh religij, ki bi bilo podlaga preoblikovanja moralne zavesti na individualni in družbeni ravni. pravičnejšemu in bolj humanemu svetovnemu redu. Etika 18 Veliko je podobnosti glede temeljnih etičnih načel med [9] V preteklosti je bil religijski pouk v večini držav različnimi religijami in kulturami, a kljub vsemu ne smemo konfesionalne narave, kar pomeni, da so posamezne verske idealizirati danega položaja. Dejansko obstajajo tudi skupnosti skrbele za to, da je pouk potekal v skladu z njihovimi nasprotujoče si moralne norme med različnimi kulturami. verskimi prepričanji in vzgajal učence za pripadnost njihovi Poglejmo samo norme, ki določajo vlogo ženske v družbi, norme verski skupnosti. Zaradi večreligijskega in večkulturnega glede verske strpnosti, glede oblik kaznovanja ali glede oblike konteksta prihaja do prenove na področju izvajanja religijskega vladanja. »Na usoden način je bila hotena konvergenca često pouka z namenom, da bi se učenci usposobili za življenje in onemogočena zaradi različnih načinov izražanja, zgodovinskih delovanje v raznoliki in pluralni družbi. Nekatere države so bolečin in zagrenjenosti ter zaradi pomanjkanja primernega konfesionalni pouk nadomestile z nekonfesionalnim (Danska, okolja za odprt dialog.« [6] Različne verske skupnosti imamo za Švedska, Velika Britanija), večinoma pa iščejo načine, kako bi seboj obremenjujočo prtljago iz preteklosti, ki v sogovornikih integrirale poznavanje drugih verstev in svetovnih nazorov v vzbuja odpor in nezaupanje. Krščanstvu se tako očitajo križarske uradno še vedno »konfesionalni« pouk. Eden od primarnih ciljev vojne, čarovniški procesi, zatiranje znanosti, diskriminacija religijskega pouka je tudi etična vzgoja, ki omogoča dialog in žensk in homoseksualcev … Pomembno je razčistiti s preteklimi sožitje med pripadniki različnih pogledov na svet. bremeni in poskušati razumeti določene pojave znotraj njihovega V zadnjih dvajsetih letih se je Svet Evrope večkrat izjasnil o zgodovinskega in kulturnega okolja. Hkrati je za globalno etiko nujnosti nepristranskega religijskega pouka v izobraževanju potrebno vzpostaviti polje zaupanja med vsemi udeleženci zaradi zagotavljanja mirnega in strpnega sožitja znotraj znotraj pluralnega sveta. Brez zaupanja ni mogoče zgraditi večkulturne in večreligijske družbe. Priporočilo 1720 o etičnih temeljev za prihodnost globalne družbe. izobraževanju in veri države članice spodbuja, da zagotovijo Univerzalnost etike je cilj, h kateremu stremimo in ga tudi pouk o religijah za vse učence na osnovnošolski in srednješolski sooblikujemo, ne pa že dano dejstvo. Nemogoče je točno ravni. Dokument poudarja, da sta »dobro splošno poznavanje določiti, katere so dejanske univerzalne moralne norme, hkrati pa religij in čut strpnosti, ki iz tega izhaja, bistvena za izvrševanje bi zanikanje normativne univerzalnosti vodilo v etični demokratičnega državljanstva.« [10] Zadnji dokumenti relativizem. Morajo torej obstajati utemeljene in brezpogojne ( Priporočilo 1962 iz leta 2011 ter Resolucija 2076 in Priporočilo moralne dolžnosti, ki jih je mogoče dokazati s pomočjo 2080 iz leta 2015) kažejo na obrat v stališčih Sveta Evrope do razumskega argumentiranja. Pri tem ne gre za razsvetljenski konfesionalnega religijskega pouka. Če so prejšnja priporočila ideal abstraktnega razuma ali za postopkovno racionalno dajala prednost nekonfesionalnemu religijskemu pouku, pa je sklepanje v smislu modernih naravoslovnih znanosti. Gre za sedaj izrecno povedano, da je tudi konfesionalni religijski pouk racionalnost, ki se zaveda povezave med normativno obvezo in združljiv z vzgojo za medkulturnost, če upošteva določene družbeno pogojeno izkušnjo smisla življenja in temeljnih smernice: medsebojno spoštovanje, zaščita človekovih pravic, vrednot. Na podlagi te racionalnosti ne bo mogoče postavljati demokracija, strpnost, sprejemanje razlik kot nekaj normalnega, absolutnih norm, ki bi veljale neodvisno od vsakega konteksta. skupen pogled v prihodnost. [11] Evropske institucije torej Za pravilno razumevanje potrebujemo hermenevtični pristop poudarjajo, da morajo tudi javne šole zagotoviti vsem učencem k etičnim vprašanjem: »Vsak ključni pojem je potrebno natančno določeno znanje o religijah in jih s tem pripravljajo na življenje opredeliti v svojem dejanskem pomenu.« [7] Etična pojmovanja v večkulturni in večreligijski družbi. Če je sprava prevladoval so zgodovinsko, kulturno in družbeno pogojena, zato je nujno, da poudarek na negativni verski svobodi, ki je državam nalagal, naj predstavimo pristen pomen posamezne etične norme ali etične v javnih šolah ne vsiljujejo nobenega (ne)verskega prepričanja, vrednote. Velikokrat pride do konfliktov zaradi napačnega pa je v zadnjem času opaziti bolj vključevalen odnos do religij in razumevanja pomena ali nepoznavanja kulturnega konteksta verskih skupnosti. Nevtralnost šole je mogoče doseči s določene etične opredelitve. Pri iskanju globalne etike je zato pluralnostjo pristopov in ne s splošnim izključevanjem religij. nujno, da kar se da upoštevamo zgodovinsko in kulturno ozadje Pouk o religijah in o religijskih dejstvih ima svoje mesto v javnih posameznih izjav. »Hermenevtika, ki se poglablja v življenjsko šolah in predstavlja pomembno razsežnost pri medkulturni okolje, ima za cilj, da bi zahtevo po zmožnosti univerzalizacije vzgoji današnjih otrok. [12] obvarovala pred tako uporabo, ki bi pozabila na zgodovinskost Številne iniciative na različnih ravneh znotraj evropskega in bi se zato izkazala za iluzorno.« [8] Uči nas skromnosti, svari prostora, ki v zadnjih dveh desetletjih poudarjajo pomen pred prehitrimi sklepi, da so neke norme univerzalne in da poznavanja religijskih vsebin za celostno vzgojo in presegajo kulturno pogojenost. izobraževanje v večkulturnem in večreligijskem okolju, v Če je naloga etike, da posreduje to, kar je lastno človeku, če Sloveniji niso dobile ustreznega odmeva in se jih v glavnem mu torej daje smernice, kako naj bi živel kot človek ne glede na ignorira. Zaradi napetost znotraj večkulturnih okolij potekajo v spol, raso ali družbeni položaj, potem etično razmišljanje nikoli različnih evropskih državah iniciative za spodbujanje ne more zapasti v popolno različnost, ki ne bi bila več združljiva. medsebojnega spoštovanja in globalne odgovornosti med Tudi v sodobni pluralni družbi še vedno obstaja nujnost, da preko mladimi. Ferrari ugotavlja, da vlada danes v Evropi širok argumentirane razprave o dobrem in slabem iščemo skupni konsenz tega, da morajo države in njihove šole v ta namen imenovalec naše človeške narave. okrepiti religijsko znanje. »Podajajo se vsaj naslednji štirje razlogi: (1) potreba, da se preseže religijsko neznanje, ki preprečuje razumevanje, in s tem neznanje o osrednji razsežnosti 3 POMEN RELIGIJSKEGA POUKA ZA osebnega in skupnega življenja (2) potreba, da se razume in na ETIČNO VZGOJO V PLURALNI DRUŽBI novo uredi religijsko pluralnost, ki zahteva znanje o različnih V veliki večini evropskih držav se etična vzgoja v javnih šolah religijah, npr. o islamu (3) potreba, da se sooči z vprašanjem o izvaja znotraj religijskega pouka oz. alternativnega pouka etike. smislu, ki postaja vedno bolj pereče po padcu velikih sekularnih 19 ideologij, in (4) potreba, da se vzgaja za državljanstvo, za družba v prihodnje bolj heterogena, kar predstavlja za področje vzajemno strpnost in za spoštovanje 'drugega'.« [13] Če želimo vzgoje in izobraževanja poseben izziv. Vsekakor mora šola poleg spodbujati oblikovanje globalne etike, potem je treba začeti pri znanja o tradicionalni religiji našega okolja predstaviti tudi vzgoji otrok, ki morajo poznati lastno izročilo in biti hkrati odprti osnove ostalih religij, predvsem tistih, ki imajo v Sloveniji večje za druge. Pri oblikovanju identitete posameznika in skupnosti število vernikov. Poznavanje nauka in običajev drugih verstev bo ima tudi v sodobni družbi religija še vedno svoje mesto, zato jo prispevalo k zmanjšanju predsodkov in k večjemu spoštovanju tudi javna šola ne sme preprosto ignorirati. soljudi. Treba je izpostaviti prispevek posameznih religij k Eden od zanimivih projektov, ki jih podpira EU, je tudi razvoju civilizacij, hkrati pa opozoriti tudi na konflikte in preoblikovanje vsebin pri religijskem pouka v Belgiji z napetosti med religijami v zgodovini in danes. Objektiven namenom, da bi se preprečila radikalizacija med mladih. Projekt vpogled v dejstva bo učencem pomagal razumeti pomen in vlogo nosi naslov »Educate to Build Resilience« in v njem kot partner religij za življenje posameznika in družbe in jih spodbudil, da ne sodeluje tudi Teološka fakulteta UL. [14] V Belgiji imajo dijaki glede na svojo religijo ali svetovni nazor gradijo raznoliko možnost izbire med petimi vrstami konfesionalnega religijskega skupnost v medsebojnem spoštovanju in odgovornosti. pouka (katoliški, protestantski, pravoslavni, judovski in islamski) ter nekonfesionalnim poukom etike. Projekt je REFERENCE zastavljen tako, da mladi pridobijo osnovno znanje o drugih [1] Immanuel Kant. 2003. Kritika praktičnega uma. Društvo za teoretsko religijah, kar naj bi spodbudilo medsebojno razumevanje in psihoanalizo, Ljubljana, 37. [2] Jože Trontelj. 2013. Etika kot most med znanostjo in vero. V: Roman sočutje (šest osnovnih modulov, ki dajejo temeljno znanje o Globokar, ur. Šola kot prostor dialoga med vero, znanostjo in vsaki religiji). Hkrati pa znotraj svoje skupine poglobijo umetnostjo. Zavod sv. Stanislava, Ljubljana. poznavanje svoje religije oz. nekonfesionalne etike zato, da bi [3] Hans Küng. 2008. Svetovni etos. Društvo 2000, Ljubljana, 187. [4] Hans Küng. 2006. Vorwort. V: Anton Grabner-Haider, ur. Ethos der bili bolj odporni na manipulacije s strani radikalnih skupin (štirje Weltkulturen: Religion und Ethik. Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen, poglobitveni moduli, ki kritično ovrednotijo izročilo posamezne 8. [5] Parlament der Weltreligionen. 1993. Erklärung zum Weltethos. 4. religije). Cilj takega pristopa je, da bi se mladi lahko identificirali september. http://www.weltethos.org/1-pdf/10- s svojo (ne)religijsko pripadnostjo, da bi bolje spoznali svoje stiftung/declaration/declaration_german.pdf (10. 9. 2020). izročilo in ga tudi kritično ovrednotili. Ob tem pa spoznavajo tudi [6] Will Kymlicka. 2007. The Globalization of Ethics. V: William M. Sullivan in Will Kymlicka, ur. The Globalization of Ethics, Cambridge izročilo drugih religij in se učijo dialoga in medsebojnega University Press, Cambridge, 2. spoštovanja ter med seboj oblikujejo prijateljske vezi. Prav [7] Klaus Demmer. 1999. Fundamentale Theologie des Ethischen. Studien zur theologischen Ethik, št. 82. Herder, Freiburg, 141. reševanje skupnih izzivov, kot so vprašanje varovanja okolja, [8] Klaus Demmer. 1999. Fundamentale Theologie des Ethischen, 105. pravična razdelitev dobrin, migracije, so priložnost za poglobitev [9] Conferenza Episcopale Italiana. 2008. L'insegnamento della religione risorsa per l'Europa: atti della ricerca del consiglio delle Conferenze medsebojnih odnosov in iskanje skupnih etičnih temeljev v Episcopali d'Europa. Elledici, Torino, 278–297. različnih religijskih in kulturnih izročilih. [10] Council of Europe, Parliamentary Assembly. 2005. Education and V zaključku ponavljamo predlog, da bi tudi v Sloveniji za vse religion, Recommendation 1720. http://assembly.coe.int/nw/xml/XRef/Xref-XML2HTML- učence v osnovni in srednji šoli uvedli nekonfesionalni religiozni en.asp?fileid=17373 (10. 9. 2020). pouk »religijska kultura in etika«, katerega glavni namen bi bil [11] Matej Pavlič. 2019. L'insegnamento della religione nelle scuole pubbliche nei Paesi della ex Jugoslavia. Edizioni Santa Croce, Roma, poznavanje izročil različnih religij in njihov pomen za osebno in 59. družbeno življenje v preteklosti in danes. [15] Poseben poudarek [12] Luce Pépin. 2009. Teaching about Religions in European School bi moral biti na vzgoji za medsebojno spoštovanje in oblikovanje Systems: Policy, issues, and trends. Alliance Publishing Trust, London, 52–54. http://www.nef-europe.org/wp- globalne etike. Opažamo namreč, da je religijska pismenost med content/uploads/2013/03/Teaching-about-religion_NEF-RelDem- mladimi v Sloveniji čedalje slabša, kar predstavlja nevarnost RELIGION-EDUCATION-Final.pdf (10. 9. 2020). [13] Silvio Ferrari. 2014. Teaching religion in the European Union: A legal krepitve predsodkov do ljudi, ki razmišljajo drugače. Že overview. V: Adam B. Seligman, ur. Religious education and the raziskava »REDCo«, ki je potekala med leti 2006 in 2009 v challenge of pluralism. Oxford University Press, New York, 26. osmih evropskih državah, je pokazala, da imajo mladi, ki ne [14] Educate to Build Resilience. http://reduc8.eu/ (10. 9. 2020). [15] Roman Globokar. Vzgojni izzivi v digitalni dobi. Teološka fakulteta, poznajo osnovnega znanja o religijah, mnogo več predsodkov Ljubljana, 139–146. pred drugače mislečimi in težje stopijo z njimi v stik. Večina [16] Religion in Education. A contribution to Dialogue or a factor of Conflict in transforming societies of European Countries. tistih dijakov, ki so imeli v šoli religijski pouk, je bolj odprta za https://cordis.europa.eu/project/id/28384/reporting (10. 9. 2020). pogovor o verstvih in svetovnih nazorih z učenci iz drugih okolij kot dijaki brez religijskega pouka. [16] Pri religijskem pouku šola pomaga učencu, da spoznava poglede posameznih religij na temeljna vprašanja in do njih oblikuje svoj odnos. V medreligijskem kontekstu sooči in preveri svoje lastno razmišljanje v odnosu do stališč drugih religij in prepričanj. V dialogu z drugače mislečimi se oblikuje njegova lastna identiteta. Drugi ga ne ogroža, ampak ga bogati in spodbuja, da prečiščuje svoj lastni pogled na svet. Bistveno pri vzgoji za medreligijski dialog je temeljno spoštovanje vsakega človeka, ne glede na to, ali se strinjamo z njegovim pogledom na svet ali ne. Zaradi sekularizacije, globalizacije, migracij, potovanj, digitalne povezanosti z vsemi deli sveta se spreminja tudi religijska podoba naše države. Predvidevamo, da bo slovenska 20 Etika in informatika Osebni pogled Niko Schlamberger Slovensko društvo INFORMATIKA niko.schlamberger@gmail.com informatiki ravnali neetično in tudi nezakonito, vendar niso bili POVZETEK člani društva in zato društvo ni reagiralo. Prispevek podaja razmislek o kodeksih etike. V začetku Dejavnost društva na področju etike pa se ni omejila zgolj prikazuje zgodovino sprejemanja etičnega kodeksa na sprejetje kodeksa etike. Do leta 2014 je organiziralo Slovenskega društva INFORMATIKA. V nadaljevanju se samostojno ali v sodelovanju šest posvetov Etični forum dotakne etike kot take, nekaterih primerov, čigava je informacijske družbe, na katerih so udeleženci predstavili svoje odgovornost poleg tiste, ki jo imajo strokovna združenja, na poglede in razpravljali o aktualnih vprašanjih etike v koncu pa podaja še nekaj misli, kako bi lahko ravnali v informatiki in družbi sploh. Zbornik šestega foruma povzema prihodnje. dejavnost društva na področju etike. V tem poglavju predstavljen oris prizadevanj društva na področju etike bi bil pomanjkljiv, če ne bi omenili dr. Marjana KLJUCNE BESEDE Krisperja, ki je dal pobudo, da je društvo sprejelo prvi etični etika, informatika kodeks, in pri ACM izposloval, da je slednji dovolil uporabo svojega kodeksa za potrebe društva. Drugi, ki ga prav tako ne 1 UVODNA POJASNILA gre spregledati, je mag. Franci Pivec, ki je bil glavni avtor sedaj veljavnega etičnega kodeksa društva. Oba, dr. Krisper in mag. Predvsem naj na samem začetku pojasnim, da sem aktiven na Pivec, sta bila tudi predstavnika društva v tehničnih odborih področju računalništva in informatike že dolga desetletja, International Federation for Information Processing (IFIP). vendar moja ožje področje delovanja etika ni bila. Prvič sem se z njo bliže srečal, ko sem bil prvič izvoljen za predsednika Slovenskega društva INFORMATIKA. Na enem od sestankov 2 ZA KAJ V BISTVU GRE PRI ETIKI? izvršnega odbora je bila izrečena – in seveda brez nadaljnjega Poklicna etika ima dolgo zgodovino. Verjetno prvi uveljavljeni tudi sprejeta - pobuda, naj društvo sprejme kodeks poklicne kodeks poklice etike je prisega, ki se ji mora prikloniti vsak etike. Pri tem se je naslonilo na ameriško združenje Association mlad zdravnik. Pripisujejo jo starogrškemu zdravniku for Computing Machinery (ACM) kot vidno tehnično Hipokratu s Kosa in je zato znana kot Hipokratova prisega. Z profesionalna organizacijo, ki je prijazno dovolilo, da njen njo so bila postavljena načela zdravniškega poklica, ki so, če kodeks društvo uporabi, seveda ne v izvirni obliki. Preveden je odštejemo navajanje grških bogov, spoštovana še danes. bil v slovenščino, nekoliko prilagojen slovenskim razmeram in Verjetno najbolj splošno znano načelo je Primum non nocere sprejet leta 1998. Poleg tega je imenovalo še disciplinsko 1. Kakor so nastajali novi poklici, tako je postajala očitna tudi komisija, ki je imela nalogo in pristojnost obravnavati primere potreba, da se strokovnjaki držijo poleg poklicnih tudi etičnih kršenja kodeksa. Prvi kodeks društva je bil obsežen, štel je norm. Pri etiki gre v bistvu za osebne odločitve, ki vplivajo na namreč kar osem strani, dotikal pa se je področij, ki niso druge. Ni namreč vse, kar je tehnično izvedljivo in pravno neposredno predmet etičnih razmislekov. dopustno, tudi etično sprejemljivo. Etična norma pove, kaj je Zaradi obsežnosti besedila je bila kasneje sprejeta pobuda, da bi kodeks poenostavili tako, da bi obravnaval le etična vprašanja, ne bi se pa dotikal področij, ki so urejena s statutom, kot na primer kdo lahko postane član društva, kakšne so njegove dolžnosti in pravice in podobno. Leta 2010 je društvo sprejelo nov kodeks, ki je bil že izvirno delo. Ta kodeks šteje tri strani in velja še danes. Za etično presojo morebitnih etično spornih primerov je bila imenovana petčlanska etična komisija iz vrst zaupanja vrednih oseb. Vredno je poudariti, da vse od sprejetja prvega kodeksa do časa pisanja tega prispevka ni bil obravnavan niti en primer nespoštovanja etičnega kodeksa društva. Vprašanje je sicer, ali v resnici ni bilo primera, ki bi zaslužil obravnavo pred etično komisijo, vendar je treba vedeti, da velja kodeks etike le za člane društva. Znanih je nekaj razvpitih primerov, ko so 1 Predvsem ne škodovati. 21 javni razpisi vključevali klavzulo, ki bi zahtevala, da izvajalci predstavijo svoj etični kodeks. 3 KAKO NAPREJ Vsi se zavedamo, da je varnost pomembna v vsakdanjem življenju, tako organizacije na splošno kot organi oblasti. Državljani zaščitimo svoje premoženje na različne načine z namestitvijo različnih varnostnih naprav v domove, avtomobile in drugo premoženje. Poleg tega organizacije najemajo varnostne službe, da čim bolj povečajo svojo varnost. Oblasti razumejo nujnost varovanja, zato imamo zakone, policijo, vojsko in podobno. Toda takoj, ko vstopimo v kibernetski prostor, se razmere spremenijo - žal ne na bolje za nas. Smo sami. Nekatere države, na primer Slovenija, so odprle portale, na katerih lahko državljani prijavijo poskuse ali zlorabo svojih podatkov ali denarja. Ne vem, kako deluje drugje, toda v tu, ko prijavim poskus zlorabe, je odgovor: Hvala, ker ste prijavili incident. Moja reakcija je, Hvala za tako storitev! Kot da bi Slika 1: Hipokrat (460–370 pr. Kr.) prišli na policijo in jim povedali, da so vas napadli, policija pa bi se vam zahvalila, da ste jim to povedali. Sporočilo je jasno: prav, zato so lahko dejanja neetična, tudi če so pravno prestopniki jo bodo vsaj v primeru spletnega kriminala poceni neoporečna, da tehnične izvedljivosti niti ne omenjamo. odnesli, saj so oškodovanci praviloma napoteni na zasebni Zgornji razmislek nas spomni na neštevilne primere, ki smo pregon. jih doživljali sami in pri katerih se gre zahvaliti verjetno le Bistvo je, da gre za odgovornost. Ljudje smo osnovna slučaju, da nismo bili močno oškodovani. Pri tem mislim na kategorija in za svoje boljše in varnejše življenje smo ustanovili sporočila po elektronski pošti, ki so zlonamerna na različne države, vlade in oblasti. Imamo pravico zahtevati, da smo varni načine: izsiljevanje, črvi, virusi in podobno. Skupni imenovalec tako v vsakdanjem svetu kot v kibernetskem prostoru. Osnovno je vdor v zasebnost. Glede tega so vlade bolj odzivne kot na vodilo je, da tisto, kar v resničnem svetu ni dovoljeno, ne sme področju varnosti, vendar se bojim, da poudarek ni v pravi biti dovoljeno tudi v virtualnem svetu. V tem pogledu države smeri. Večinoma so države sprejele neke vrste zakone o varstvu niso storile dovolj. Naslednji, ki morajo opraviti domačo podatkov, osebnih ali drugačnih, vendar je jih je težko izvesti nalogo, so ponudniki storitev. Kako je mogoče, da v svojo e-in še težje uveljaviti. pošto prejemamo izsiljevalska sporočila, viruse, črve in vse Moramo razumeti, da se zasebnost konča, ko zapustimo vrste nevarnih kod, tudi če je na voljo množica programske zasebne prostore. Na javnih mestih lahko zahtevamo osebno opreme za preprečevanje tega? Vlade bi morale uvesti stroge integriteto, da ne bomo fizično nadlegovani, verbalno napadani zahteve, ki bi ponudnike storitev zavezovale, da varujejo račune in podobno zlorabljani, vendar se v javnosti ne moremo svojih uporabnikov vsaj tako, kot varujejo svoje. pretvarjati, da smo nevidni ljudje. Lahko smo fotografirani in spremljani na javnih mestih, prvič, ker nismo doma, in drugič, 4 NAMESTO ZAKLJUČKA ker to pomembno poveča našo varnost v javnosti. Vsi vemo (a komaj kdaj priznamo), da je vsa naša komunikacija Če pogledamo po svetovnem spletu, bomo našli množico nadzorovana in registrirana, bogve kje in kolikokrat, začenši z kodeksov etike, vprašanje pa je, ali jih je res toliko potrebnih. Echelonom v sedemdesetih letih, ki je bil od takrat večkrat Verjetno je nekaj poklicev, ki jih ne moremo stlačiti v nadgrajen. Resnično verjamem, da ni izgubljena bitka, ampak Prokrustovo posteljo brez škode za njihovo izvajanje in vojna za zasebnost. Tega sicer nisem vesel, ampak takšno je dobrobit izvajalcev. Na misel pridejo zdravniki, pravniki, življenje. Torej bi se moral zakon osredotočiti na sankcioniranje učitelji in še kdo, vendar pa večina poklicev ni tako posebnih, zlorabe osebnih podatkov in ne na predpisovanje dovoljenega da ne bi mogli najti etičnega skupnega imenovalca. Kaj je na zbiranja, roke hrambe in podobno. Sankcija bi morala biti primer tako posebnega pri gradbenikih, da ne bi mogli uporabiti dovolj stroga, da bi tistim, ki bi kršili zakon, zmanjkalo posla. kodeksa elektrotehnikov ali strojnikov? Preprosto temu rečemo preventiva. Druga misel, ki se porodi, je, da so kodeksi poklicne etike v Obe zgoraj omenjeni problematiki imata skupni imenovalec splošnem predolgi in preobsežni. Urejati poizkušajo vse znane - etika. Poklicna združenja so večinoma sprejela etične in bodoče primere kršenja etičnih norm, vendar je žal tako, da kodekse, vztrajati pa morajo tudi, da njihovo članstvo spoštuje več, ko je napisanega, več ostane nenapisanega. Glede presoje sprejete etične kodekse. Zelo verjetno v glavnem ni tako. etičnega ravnanja bi morali pač zaupati tistim, ki so jih Pravzaprav obstajajo oglasi in celo konference o etičnem organizacije za to izbrale. hekanju. Po mojem prepričanju je to protislovno. Ali lahko kdo Tretje, kar bi bilo mogoče predlagati, je, da bi oblasti pri zdravi pameti pomisli na etični vlom, etično krajo ali kakšno preganjale tovrstni kriminal po uradni dolžnosti. Dejansko gre drugo etično kaznivo dejanje? Vse to se dogaja v javnosti, kljub za kriminal in odnos države do njega bi moral biti enak kot v temu pa oblasti, širša javnost in še najmanj strokovna združenja primerih klasičnega kriminala. ne reagirajo. Verjamem, da bi se položaj znatno izboljšal, če bi 22 VIRI 371X. http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety/2019/IS2 019_Volume_D%20-%20Etika%20in%20stroka.pdf. [COBISS.SI- [1] www.acm.org (obisk 21.9.2020) ID 302452992] [2] Schlamberger, Niko. IFIP TC-11 2020 International Information Security [6] Etični forum informacijske družbe (6 ; 2014) and Privacy Conference (Address) Informacijska družba po Snowdnu [Elektronski vir] : [zbornik razprav [3] Zapisniki sej izvršnega odbora Slovenskega društva INFORMATIKA in prispevkov (interna gradiva društva) v okviru 1. kolokvija Mediji v informacijski družbi] / 6. etični forum [4] Osebni zapiski avtorja informacijske družbe [5] KRISPER, Marjan (urednik), PIVEC, Franci (urednik), GAMS, Matjaž [in] 1. kolokvij Mediji v informacijski družbi ; uredniki József Györkös, (urednik). Etika in stroka : zbornik 22. Mednarodne multikonference Melita Zajc, Informacijska družba - IS 2019, 9. oktober 2019 : zvezek D = Smiljana Gartner. - El. zbornik. - Maribor : Fakulteta za elektrotehniko, Professional Ethics : proceedings of the 22nd International računalništvo in Multiconference Information Society - IS 2019, 9 October, 2019, informatiko, 2014, ISBN 978-961-248-452-1 Ljubljana, Slovenia : volume D. Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 2019. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (40 str.)). Informacijska družba. ISBN 978- 961-264-161-0, ISBN 978-961-264-162-7. ISSN 2630 23 24 Indeks avtorjev / Author index Gams Matjaž .................................................................................................................................................................................. 8 Globokar Roman .......................................................................................................................................................................... 17 Grušovnik Tomaž ........................................................................................................................................................................... 5 Osredkar Mari Jože ...................................................................................................................................................................... 12 Pivec Franci .................................................................................................................................................................................... 6 Schlamberger Niko ....................................................................................................................................................................... 21 25 26 IS Etika in stroka Professional Ethics 20 Franci Pivec, Marjan Krisper, Matjaž Gams 20 Document Outline 02 - Naslovnica - notranja - D - TEMP 03 - Kolofon - D - TEMP 04, 05 - IS2020 - Predgovor & Odbori 07 - Kazalo - D 08 - Naslovnica podkonference - D 09 - Predgovor podkonference - D 10 - Programski odbor podkonference - D 01 - povzetek grusovnik etika in stroka POPRAVLJENO 02 - IS Berleur LIBRE pisava POPRAVLJENO 03 - etika gams IS 4 POPRAVLJENO 04 - etika-Osredkar POPRAVLJENO 05 - IJS_Globokar_Vloga-religij-pri-oblikovanju-globalne-etike POPRAVLJENO 06 - Etika in informatika (Repaired) POPRAVLJENO 12 - Index - D Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page Blank Page