ObzorZdrN 1999; 33: 9-17 9 ODNOS ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENEM DOMU CENTER DO UPORABNIKOV METADONSKE AMBULANTE THE ATTITUDE OF THE STAFF OF HEALTH CENTER LJUBLJANA-CENTER TOWARDS THE CLIENTS OF METHADONE CLINIC Metka Debevec-Švigelj, Majda Pahor UDKlUDC 615.214.2.015.6.08 DESKRIPTORJI: snovi zasvojenost-rehabilitacija; methadone; zdravstveni delavci Izv1eček - Članek obravnava odnos zaposlenih v Zdravstvenem domu Center (ZD) do uporabnikov metadonske ambulante (MA) v tem ZD. V uvodnem delu je predstavljen problem odvisnosii od ilegalnih drog, način boja proti drogam ter načini zdravljenja bolezni odvisnosii s posebnim poudarkom na vlogi vzdrževalnega metadonskega programa v procesu zdravljenja. Kot konkreten primer je predstavljena metadonkka ambulanta v ZD Center. V empiričnem delu s pomočjo ankete ugotavljamo poznavanje dela in doktrine metadonske ambulante pri delavcih ZD Center, njihovo pojmovanee odvisnosii in cilja metadonskega vzdrževanja, stališče do metadonske ambulante v zdravstvenem domu, odnos do »povprečneg«« zasvojenca ter odnos do delavcev v metadonski ambulanti. Ugotavljamo zvezo med stališči in spolom, starostjo, izobrazbo, oddaljenostjo delovnega mesta od metadonske ambulante, krajem bivališča anketiranih oseb ter poznavaneem dela in doktrine metadonske ambulante. V razpravi je ugotovljen,, da je hipoteza o netolerantnosti zaposlenih v ZD Center do uporabnikov MA v zdravstvenem domu v veliki meri potrjena. Delavci ZD sicer nimajo velikega odpora do povprečnih zasvojencev, vendar pa ne želijo imeti opravka z njimi. Kljub temu, da se zavedajo potrebnosti MA, pa so v velikem številu proti takšni ambulanii v »svojem« zdravstvenem domu. Uvod Problem odvisnosii Problem odvisnosti od ilegalnih drog je v zadnjih letih postal aktualen tudi v Sloveniji. Število odvisnikov raste, njihova starostna meja pa se niža. Trend rasti seje pričel leta 1989 in sedaj ocenjujejo, da ima- Metka Debevec-Švigelj, dipl. med. sestra, Zdravstveni dom Center, Ljubljana Dr. Majda Pahor, dipl. soc., viš. pred., Univerza v Ljubljan,, Visoka šo1a za zdravstvo, Po1janska 26a Opomba: Članek je nastal na osnovi raziskave v okviru diplomske naloge Metke Debevec Švigelj na odde1ku za zdravstveno nego Visoke šo!e za zdravstvo v letu 1998 pod mentorstvom dr. Majde Pahor. Raziskava je bila oprav1jena v okviru Zdravstvenega doma Center v Ljubljan.. Diplomska naloga je bila nagrajena s Prešernovo nagrado Visoke šo!e za zdravstvo v Ljub1jani. DESCRIPTORS: substance dependence-rehabilitation; methadone; health manpower Abstract - The article discusses the attitude of the staff oj Health Center Ljubljana-Center (HC) towards the clients oj methadone clinic (MC) in the Center. The introductory part presenss the attitude towards illegal drug dependenc,, methods oj the fight againts drug use and methods of treatment oj drug dependenc,, with the stress on maintenance methadone program as a part oj the treatment process, illustrated by the concrete example oJmethadon clinic in the Jrames oj HC. In the empirical part oj the present work, the knowledge about the operation and doctrine of the methadone clinic among the staff oJ the HC Ljubljana-Center, their concept oj dependence and goals oj methadone maintenanee in a health center, their attitude towards an »average« drug addict and their attitude towards the staff oj the methadone clinic was investigated. The results reveal relation between attitudes and gender, age, education level, the distance between workpost and methadone clinic, place oj living and the knowledge oj the operation of methadon clinic. The discussion part states that the hypothesss oj intolerance oj the staffin HC Ljubljana-Center against clients oj methadone was conJirmed. The staff oj the HC do not generally have a negative attitude towards an average drug addict; still, they would rather avoid them. In spite oj the Jact that they acknowledge the necesstty oj a methadone clinic, they would rather not have in their health center. mo v naši državi od 2000 do 4000 injicirajočih uporabnikov drog (Grund in Coffin, 1997). Število je zaskrbljujoče zato, ker se hitro povečuje. Uporaba trdih drog prinaša s seboj mnoga tveganja za zdravje posameznika in širše skupnosti. Odvisniki se zaradi psihične in fizične potrebe po drogi izpostavljajo raznim nevarnostim, kot so lokalne okužbe, nalezljive bolezni, predoziranje, tatvine in prostitucija. 10 ObzorZdrN1999;33 Način boja proti drogam in zdravljenje odvisnosii Za boj proti drogam in odvisnosti od njih uporabljajo različne načine. Nekateri temeljijo na geslu »življenje brez droge«, drugi pa skušajo zmanjševati škodo, ki jo povzroča zlorabljanje drog. Oblika boja proti drogam je prohibicija, vendar pa je kljub grožnjam in zapornim kaznim zasvojencev vedno več.Očitno je, da se s policijskimi in pravnimi sredstvi ne da obvladati tega problema. Represivna politika prepovedi drog je poleg drugega povzročila tudi to, da uživalci drog zaradi kriminalnih dejanj vse bolj propadajo, še posebej zasvojenci s heroinom. Uživanje drog postane kriminalno dejanje, zasvojenec pa kriminalec. Pahnjenje na socialno obrobje, od koder ima le malo možnosti, da se vrne v norma1no življenje (Harm, 1997). Leta 1990 je v Evropi prišlo do spremembe na področju boja proti drogam. V ospredje je bil postavljen človek, ki uživa drogo. Namesto represivnih posegov, ki so še vedno pomembni, prihajajo v ospredje preventivni posegi. V središču dogajanja je človek, ki bi lahko posegel po drogi oziroma tisti, ki jo že uporablja. Pomemben del strategije je, kako sprejeti dejstvo, da bodo nekateri celo življenje uživali droge. Cilj je zmanjšati posledice uživanja drog. Odvisnikje postal bolnik, ki potrebuje pomoč, odvisnost je postala bolezen in ne zgolj posledica neustreznega življenjskega sloga (Krek in sod.,1995). Na področju zdravljenja odvisnosti obstajajo štiri oblike obravnave in zdravljenja odvisnosti od ilegalnih drog. To so: terenski pristop, zdravljenje v psihiatričnih ustanovah, metadonski programi in terapevtske skupnosti. Programe delimo glede na njihovo zahtevnost na nizkopražne, srednje in visokopražne. Nizkopražni programi ne zahtevajo od odvisnikov posebne motivacije, predvsem skrbijo za izboljšanje kakovosti njihovega življenja. Srednjepražni programi z detoksi-kacijo poskušajo pri odvisnih vzpostaviti abstinenco. Visokopražni pa temeljijo na abstinenci in življenju brez droge. Vzdrževalni metadonski program (VMP) sodi med programe z nizkim pragom, ki jim pravimo tudi programi zmanjševanja škode. Namenjenje izključno bolnikom, odvisnim od heroina. V medicini je uporaba zdravil v obliki vzdrževalnih programov pri kroničnih boleznih razmeroma pogosta. Glede na to, da je odvisnost od opijatov opredeljena kot kronična bolezen, je tak pristop s tega vidika smiseln. Program je od začetka tega stoletja pa do danes prestal veliko vzponov in padcev po vsem svetu. Izvaja se v specializiranih metadonskih klinikah, v splošnih ambulantah, pri zasebnih zdravnikih in s pomočjo »metadonskih avtobusov« . Kljub njegovi dokazani uspešnosti ostaja še vedno predmet ostre kritike in nezaupanja. Temeljni argument nasprotnikovj,, da z metadonom zamenjamo eno drogo z drugo (Cuk in sod.,1996). Razlogi, ki govorijo v prid VMP, pa so: - Zmanjšanje tveganja okužbe z virusi HIV, hepatitis B in C zaradi peroralnega vnosa; - metadon kot zdravilo, ki pod zdravstvenim nadzorom v VMP omogoča detoksikacijo in zmanjša potrebo po heroinu; - socializacija odvisnika; - omogočen je zdravstven nadzor nad IV uživalci drog; - zmanjšanje kriminalitete. Odnos do oseb, odvisnih od ilegalnih drog Boj proti drogam se pogosto enači z bojem proti zasvojencem. Predsodki do odvisnikov od ilegalnih drog vplivajo na možnost njihovega zdravljenja. Tako je pred leti v Sloveniji propadel projekt komune v Planini, na enak način so v Kopru pred kratkim ostali brez prostorov za izvajanje metadonskega programa. Metadonska ambulanta v zdravstvenem domu je nekaj novega, zato je delo in pomen metadonskega vzdrževanja mnogim, tudi zdravstvenim delavcem, tuj. Odnosi, ki jih gojijo zdravstveni delavci do odvisnikov, so različni. Obstajata dva stereotipna odnosa, moralistični in pragmatični. Moralisiični odnos Za ta odnos do zasvojenosti in odvisnikov je značilno obsojanje zasvojenca, ker seje prekršil proti moralnim vrednotam družbe, v kateri živi. Čeprav vsi odvisniki niso povzročitelji kriminalnih dejanj in z jemanjem droge predvsem delajo škodo sebi, se kriminalno vedenje posplošuje na vse. V skladu z moralističnim odnosom je treba osebo, odvisno od drog, preganjati in zoper njo, če se ne spremeni, tudi sodno postopati, kar ima za končno posledico zapor, ki paje ponavadi le še dodatna specializacija osebe, odvisne od drog, na področju kriminalitete (Krek in Mišigoj-Krek, 1996). Posledica tega pogleda na odvisnost je, da zasvojenec in njegovi bližnji skrivajo bolezen. S tem pa je zasvojenec obsojen na gibanje v istem krogu odvisnikov in preprodajalcev drog. Pragmaiični odnos Tak odnos je značilen za tiste zdravstvene delavce in ostale ljudi, ki so sprejeli mnenje, da je odvisnost bolezen in odvisnik bolnik. Iz zahodne Evrope se je ta miselnost preselila tudi v Slovenijo in se kaže v različnih oblikah pomoči odvisnikom. Zdravstvo, socialna služba in tudi drugi delujejo predvsem na področju preventive in zmanjševanja škode, kijo povzroča uporaba drog. Družba, ki sprejme ta odnos, sprejme odvisnike medse kot enakopravne člane, ki imajo začasno sicer Debevec-Švigell M, Pahor M. Odnos zaposlenih v ZD Center do uporabnikov metadonske ambulante ZD 11 veliko težav, le-te pa lahko s pomočjo družbe tudi uspešno odstranijo.Zaradi odprtosti družbe do problema odvisnosti se osebe, odvisne od drog, ne skrivajo po kleteh in parkih, ampak za premagovanje svojih težav že zelo zgodaj poiščejo ustrezno pomoč pri različnih ustanovah (Krek in Mišigoj-Krek, 1996). Na pragmatičnem odnosu do odvisnikov je zasnovana metadonska ambulanta, ki v Zdravstvenem domu Center deluje že od leta 1991. V vzdrževalni me-tadonski program (VMP) je vključenih okrog 570 odvisnikov, vsak dan jih približno 260 pride po meta-don. Ker je prva avtorica zaposlena v tem zdravstvenem domu in pogosto sliši komentarje na račun metadonske ambulante in njenih uporabnikov, seje odločila, da s pomočjo ankete razišče, kakšen odnos imajo sodelavci do odvisnikov in metadonskega programa. Namen raziskave Raziskave o razširjenosti drog in o problematiki, ki se v zvezi s tem pojavlja, se v Sloveniji pojavljajo šele v zadnjem času injih ee zato zelo malo. Pričujoča raziskava želi prispevati k vedenju o tej problematiki, predvsem priti do konkretnih spoznanj o odnosih, ki jih imajo zdravstveni delavci do odvisnikov in vzdrževalnega metadonskega programa v Zdravstvenem domu. Namen raziskovanja je preveriti hipotezo, da zaposleni v zdravstvenem domu niso tolerantní do uporabnikov metadonske ambulante (MA) in izvedeti, kako je njihov odnos povezan s starostjo zaposlenih, njihovo izobrazbo, oddaljenostjo delovišča od MA, njihovo lastno oceno o poznavanju dela in namena metadonskega vzdrževanja, spolom, otroci, zdravstveno in nezdravstveno izobrazbo, krajem bivanja ter zadovoljstvom z delom. Raziskovana populacija V prostorih Zdravstvenega doma na Metelkovi 9 v Ljubljani je bilo v času anketiranja zaposlenih skupaj 185 oseb. Od tegaje 154 uslužbencev ZD Center, 16 iz Lekarne Ljubljana Tabor, 10 iz čistilnega servisa Cleaning in 5 varnostnikov iz varnostne službe Se-dea. Ker se vsi srečujejo z uporabniki MA, so bili anketirani vsi zaposleni v prostorih ZD, ne glede na sedež delovne organizacije. Vzorec sestavljajo torej vsi, ki so bili v času anketiranja dosegljivi. Vrnjeno je bilo 134 anket od 148 razdeljenih, kar pomeni 90,54 % realizacijo vzorca. Zbiranje in obdelava podatkov Anketni vprašalnik ee bil sestavljen iz več sklopov vprašanj. V začetku sem spraševala po lokaciji delovnega mesta anketiranca ter po pogostnosti srečevanja z odvisniki, ki prihajajo v ZD. V naslednjem sklopu je anketiranec ocenil svoje poznavanje programa metadonskega vzdrževanja, stališče do odvisnosti ter ciljev metadonskega vzdrževanja. Tretji sklop seje nanašal na stališča do MA v zdravstvenem domu, na odnos do povprečnega zasvojenca (t.j. zasvojenca, ki s svojim vedenjem ni izrazito moteč za okolico) ter na odnos do zaposlenih v MA. Četrti sklop je obsegal splošna vprašanja, kot so: spol, starost, izobrazba, otroci, kraj bivanja, zdravstvena ali nezdravstvena izobrazba ter zadovoljstvo z delom. Metode obdelave podatkov Podatki z izpolnjenih vprašalnikov so bili vnešeni v računalnik in statistično obdelani s programom SPSS, Release 7.0, Standardna verzija. Analizirani podatki so prikazani na naslednji način: - Izračun ter grafični in tabelarični prikaz strukture odgovorov na izbrana vprašanja glede na vrednosti parametrov. - Izračun ter testiranje značilnosti povezav med izbranimi spremenljivkami. - Na osnovi rezultatov navedenih statističnih metod so preverjene postavljene delovne hipoteze. Značilnosti anketirancev Splošne značilnosii Ker so v Zdravstvenem domu zaposlene v večini ženske, so tudi v veliki večini med anketiraními osebami (91 %), zato iz raziskave ne bo možno videti razlike v tolerantnosti do odvisnikov med moškimi in ženskami. Starostne skupine so združene v tri razrede: do 35 let (35 oseb - 26 %), od 36-45 let (51 oseb - 38 %) ter 46 let in več (44 oseb - 33 %). Na vprašanje niso odgovorile 4 osebe (3 %). Večina anketiranih oseb ima srednjo izobrazbo (41 %). Na tem mestu bi omenila, da ima kar 52 % zaposlenih vsaj višjo izobrazbo, kar je visoko nad slovenskim povprečjem. Na vprašanje ni odgovorila 1 oseba (l %). Tudi te skupine so v nadaljní obravnavi združene v tri razrede: srednja šola in manj (64 oseb - 48 %), višja šola (27 oseb - 20 %), visoka izobrazba in več (42 oseb - 31 %). Na ta način dobimo približno enakovredne razrede za navzkrižne primerjave s spremenljivkami, ki se nanašajo na metadonsko ambulanto in njene uporabnike. Pregled anketiranih oseb glede na to, ali imajo otroke, je pri 115 (86 %) pokazal, dajih imajo, pri 19 (14 %), pa ne. Glede na to, da premočno prevladujejo prvi, se ne da primerjati vpliva tega dejstva na odnos do odvisnikov. 12 ObzorZdrN1999;33 Večina anketirancev prebiva v večjem mestu (65 %), na vasi (15 %) in v manjšem mestu (13 %) pa bistveno manj. Na to vprašanee ni odgovorilo 9 (7 %) oseb. V nadaljnii obravnavi sta združena razreda števila prebivalcev vasi in manjšega mesta. Skupaj štejeta 37 oseb, kar je 28 % anketrrane populacije. Kako so anketirani zadovoljii s svojim delom, je bilo izmerjeno s pomočjo petstopenjske lestvice, na kateri so vprašani obkrožili številko, ki je bila najbližja njihovemu stališču. Ocena 1 je pomenila, da niso zadovoljni s svojim delom, vsaka višja ocena je pomenila višjo stopnjo zadovoljstva, do številke 5, ki je pomenila, da so zelo zadovoljni s svojim delom. Rezultati so pokazali, da so v veliki večini zelo zadovoljii s svojim delom; številko 4 je obkrožilo 38 % anketiranhh oseb, številko 5 pa 34 %. Le manjše število jih ni zadovoljnih s svojim delom; številko 2 je izbralo 3 % anketirancev, številko 1 pa komaj 2 %. Na vprašanaa je odgovorilo 117 (88 %) zdravstvenih delavcev in 15 (11 %) nezdravstvenih delavcev. Tako razmerje med tema dvema skupinama ne omogoča primerjvv v odnosu do MA in njenih uporabnkov. 2 (1 %) anketrrani osebi nista odgovorili na to vprašanje. Značilnosii vzorca glede na predmet raziskave Večina anketiranih oseb je glede na lokacijo delovnega mesta zaposlenhh v bližini MA (62 %), kar pomeni v neposredii bližin,, v istem traktu, v istem nadstropuu in v sosednjem nadstropju. Ostalih 38 % pa ima delovno mesto bolj oddaljeno (v višjih nadstropjih). Ti dve skupim anketiranhh oseb sta potem služili za nadaljno obdelavo in primerjave. Velika večina anketiranhh oseb (62 %) se vsak dan srečuje z uporabniki MA, skoraj vsak dan pa 32 %. Ta pogostnott stikov zaposlenhh z uporabniki MA je pokazatelj smiselnosti opravljene ankete in da rezultatom raziskave precejšnjo težo. Pogostnost stikov je merila petstopenjska lestvica, od 1 (vsak dan se srečujem z uporabniki MA) do 5 (nikoli se ne srečam z uporabniki MA). Anketirane osebe se torej zelo pogosto srečujejo z uporabniki MA in imajo priložnott ustvariti do njih določen odnos. Rezultati ankete Stališča do doktrine in dela MA, do odvisnosii in cilja metadonskega vzdrževanja Anketiranci so na petstopenjski 1estvici ocenjevali, koliko po njihovem 1astnem mnenju poznajo delo in doktrino MA. Številka 1 je pomenila nepoznavanje, števi1ka 5 pa dobro poznavanje dela in doktrine MA. Največ (42 %) se je ocenilo s 3, kar lahko pomen,, da svoje znanje in poznavanje ocenjueejo kot srednje do- bro, ali pa se niso želeli opredeliti. Če torej izvzamemo osebe, ki so se oprede1ile za srednjo možnost, se vidi večje nepoznavanje kot pa dobro poznavanee dela v MA. Smise1nost MA so prav tako ocenjevali petstopenjsko: od 1 (nesmise1na) do 5 (zelo smiselna.. Največ odgovorov je bilo na številki 3 (40 %), kar pomen,, da se niso želeli opredeliti do problem,, ali pa da so do njega brezbrižni. Odgovorili nista 2 (1 %) osebi. Zaradi premočne sredine ti odgovoii niso dober pokazatejj smiselnosti MA. Na vprašanje, kako bi opredelili odvisnost, so anketiranci odgovarjali z obkroževanjem enega od štirih možnih odgovorov. Daee odvisnott akutna, nena-lezljiva, ozdravljiva bolezenihih je menilo 12 %, daje to razvada 15 %, slabost volje 30 %, neozdravljiva kronična bolezen pa 40 %. Na to vprašanee niso odgovorlle 3 (2 %) osebe. Anketiranci s svojimi odgovori o neozdravljivosti bolezni odvisnosti morda pokažejo svoje mnenje o brezupnosti zdravljenja in s tem povezanimi strošk.. Z opredelitvijo, da je odvisnost slabost volje, so odvisniki opisani kot ljudje s šibko voljo, kar prav tako opozarja na brezupnost zdravljenja. Tudi na vprašanee o cilju metadonskega vzdrževnja so anketrranii odgovarjali s pomočjo obkrožev--nja, tokrat vseh možnih odgovorov. Največ jih je obkrožilo cilj - zmanjšanje kriminalite,e, povezane z drogo (60 %). Sledi mu zmanjšana umrljivott in obolevnost (39 %), takoj za njim je zamenjava ene droge z drugo (37 %), zadnji cilj pa je abstinenaa (34 %). Dve osebi nista odgovorili na to vprašanje. Večinsko stališče, da VMP zmanjšuje kriminaliteto, povezano z drogo, je pokazalo, da se anketrranii zavedajo druž-benokoristnega pomena VMP. Z mnenjem o zmanjšani umrljivosti in obolevnosti so se strinjaii s preventivnim pomenom VMP. Abstinenca je morda preveč oddaljena v procesu zdravljenja z metadonom, najmanjše število odgovorov na to možnott pa se morda povezuee z mnenjem o neozdravljivosti bolezni odvisnosti. Stališče anketirancev do MA v zdravstvenem domu Na vprašanje, če jih MA v Zdravstvenem domu motijee skoraj polovica (48 %) odgovorila, dajih moti, 35 % pa je odgovorilo, da jih ne moti (4 in 5), številko 3 pa je obkrožilo 16 % anketiranih oseb. Na vprašanee 2 anketiranaa (1 %) nista odgovorila. Grafični prikaz ima obliko U distribucije, kar pomen,, da so se anketirane osebe polarizirale. Morda so se anketiranci odloča1i glede na negaiivne oziroma pozitivne izkušnje z uporabniki MA. Anketirancev ni strah MA v Zdravstvenem domu (63 %). Na to vprašanee ni odgovorilo 5 (4 %) oseb. Razlika med obema skrajnima možnostima je zelo vidna: 7 % se MA zelo boji, 48 % pa se je nič ne boji. Debevec-Švigelj M, Pahor M. Odnos zaposlenih v ZD Center do uporabnikov metadonske ambulante ZD 13 Mnenje O primernosti MA v Zdravstvenem domu je naslednje: Največ anketiranhh oseb (40 %) je menilo, daje neprimerna (1 in 2), precej manj, daje primerna (28 %). Srednji odgovor (3) je obkrožilo 29 % anketrranih, kar je zopet dvoumen odgovo.. Odgovorili niso 4 (3 %). Kljub temu, da so anketiranii obe skrajni možnosti obkrožili v skoraj enakem številu (št. 1 - 18 %, št. 5 - 20 %), se jih več nagiba k mnenju o oeprimernosti. Iz grafa lahko razberem,, da večina anketiranhh ne bi želela delati v MA (1in 2) in sicer 51 %, v MA pa bi želelo delati le 19 % anketrranih. Precejšen delež (28 %) pa je tistih, ki se niso odločili (3), aH pa jim je vseeno. Odgovorili niso trije (2 %). Na vprašanje, ali je MA potrebn,, so anketrrane osebe kar v 54 % menile, daje MA potrebna (4 in 5). Da ni potrebna, jih je obkrožilo 23 %, številko 3 pa ee obkrožilo 21 % anketrranhh oseb. Na vprašanee niso odgovorile 3 (2 %) osebe. Med obema skrajnima mož-nostima se vidi velik porast odgovorov v prid potrebnosti MA (št. 1 - 9 %, št. 5-36 %) (graf št. 1). o ¦o- 3.__. Fg • 8 c o. |g (O c ¦S 0 > CO < = = 0 ¦** .h; °i ¦o C Or ni odgovori 10 20 30 Delež odgovorov (%) 40 Graf 1. Struktura anketiranih oseb po mnenju, ali je me-tadonska ambulanta v Zdravstvenem domu Center potrebna. Večina, 60 % anketrranhh osebje kategorično proti MA v Zdravstvenem domu. Pol manj, 30 % vprašanih, je odgovorilo, da sodi v Zdravstveni dom (4 in 5). Številko 3 je obkrožilo 8 % oseb, kar pomen,, da imajo anketiranii močno izoblikovano mnenje o MA. 3 (2 %) osebe niso odgovorile (graf 2). Odnos anketirani} zasvojenca do »povprečnega« Anketirane osebe so ocenile nevarnott s strani zasvojenca, uporabnika MA. Večina (55 %) meni, dajim zasvojenii niso osebno nevarn.. Samo 13 % vprašanih misli, dajih zasvojenii osebno ogrožajo. Na vprašanje 1 (1 %) oseba ni odgovorila. V primerjavi z odgovori na vprašanje, ali se bojijo MA v ZD, so se tukaj vprašani večkrat opredelili za srednjo možnost. Morda so Se zamislili ob konkretni podobi zasvojenca. o ° ¦D« ~ I |! % m ¦a ° > O 5 I ni odgovoril 10 20 30 40 50 60 Delež odgovorov (%) Graf 2. Struktura anketiranih oseb glede na to, ali sodi metadonska ambulanta v Zdravstveni dom Center. Na vprašanje, če bi sprejeii zasvojenaa za svojega pacienta, je 46 % vprašanhh odgovorilo, da ne ve, ali pa ne pove (številka 3). Nekoiiko manj je tistih (37 %), ki si odvisnika ne želijo za svojega pacienta. Samo 16 % bi želelo imeti zasvojenaa za pacienta. Na vprašanje 2 (1 %) osebi nista odgovorili (graf 3). Lahko bi sklenili, da si zdravstveno osebje zasvojencev ne želi za paciente. Močna sredina neodločenih pa morda kaže na razmišljanje o tem, daje odvisnikov med nami vedno več in nekega dne jih bo treba sprejeii ter skrbeti zanje. Morda pa se je kdo zamislil, da ima med svojimi pacienii odvisnike, pa za to sploh ne ve. 1=° o o) o" (D I O g) N Sg §">- > o (O je N ^ C I odgovoril t.! 10 20 30 40 50 Delež odgovorov (%) Graf 3. Struktura anketiranih oseb glede na odnos do zasvojenca kot pacienta. Ali bi odpovedali službo, če bi dobili nalogo, da delate z zasvojenii ? Na to vprašanee je večina (62 %) menila, da zaradi tega ne bi odpovedali službe (številka 4 in 5). 27 % se glede tega ni odločllo oziroma opredelilo (številka 3). Službo bi odpovedalo 10 % anketiranih. Odgovorili nista 2(1%) osebi. Zelo visok delež (50 %) tistih, ki so odločno pokazaii svoje stališče, da ne odpovedo službe, če bi moraii delati z zasvojenci, kaže na to, da so morda pripravljeni sprejeti odvisnike zaradi njih samih, zaradi etičnih načel, ali pa, se jim ne zdi vredno izpostavljati se zaradi posameznih primerov, s katerimi bi lahko hitro opravili. Glede na to, da zdravstveni delavci nimajo težav z O n ;¦ n n 14 Obzor Zdr N 1999; 33 zaposlitvijo, je manj verjetno, da bi strah pred izgubo službe vplival na vrednost odgovora. Na vprašanje, če so jim zasvojenci zoprni, so anketirane osebe v večini (41 %) odgovorili, da jim zasvojenci niso zoprni (4 in 5)., veliko manj (24 %) jih trdi, da so jim zasvojenci zoprni (l in 2). Na vprašanje 1 (l %) oseba ni odgovorila. Približno tretjina (34 %) je obkrožila srednji odgovor. Od skrajnih možnosti prevladuje stališče, da zasvojenci nikakor niso zoprni (št. 5-25 %, št. 1 - 12 %). Visok odstotek neodločenih pa morda pomeni, da odvisnike poznajo predvsem na daljavo in nimajo izkušenj z njimi, ko jih srečujejo, se ne zmenijo zanje. Lahko pa imajo z njimi enako število dobrih in slabih izkušenj (graf 4). o !=¦ N C Po. iS «- o Ž = H S ' o-o n. ¦o-= odgovoril in >- c o O 10 20 30 40 ¦ON O m 5 i?i«^MÜiä2 10 20 Delež odgovorov (%) Graf 4. Struktura anketiranih oseb glede na odnos do zasvojencev. Odnos do delavcev v MA Anketirane osebe se v 48 % pogosto srečujejo z zaposlenimi v MA. Če ob to postavimo podatek, da 95 % anketiranih oseb nima konfliktov z delavci MA, lahko rečemo, da so delavci MA sprejeti s strani ostalih zaposlenih. Ni odgovorila 1 (l %) oseba. Pozitiven odnos do delavcev v MA lahko pomeni korak bližje k razumevanju in sprejemanju njihovega dela in uporabnikov. Navzkrižne primerjave med spremenljivkami Metadonska ambulanta v zdravstvenem domu Ker je 60 % anketiranih odgovorilo, da MA ne sodi v Zdravstveni dom Center, je bilo potrebno ugotoviti, kakšno zvezo ima ta odločitev z drugimi dejavniki: oddaljenostjo delovnega mesta od MA, izobrazbe, starostjo, krajem bivanja ter stališčem do lastnega poznavanja dela in doktrine MA. Ugotovitve so bile naslednje: Da ne sodi v ZD, je menilo 64 % oddaljenih od MA in 59 % tistih, ki delajo v bližini. Da sodi v ZD, je menilo 34 % oddaljenih in 29 % bližnjih. Srednjo možnostje izbralo 12 % bližnjih in 2 % oddaljenih. Mnenja anketirancev se glede na oddaljenost delovnega mesta od MA statistično pomembno ne razlikujejo (sig 0,109). Lokacija delovnega mesta glede na MA ni povezana s stališči do ustreznosti vključenosti MA v ZD. Tudi med izobrazbo anketiranih oseb in njihovim mnenjem o tem, ali sodi MA v Zdravstveni dom ali ne, ni statistično pomembnih razlik (sig 0,083). Vendar je značilnost že blizu statistične pomembnosti v smeri, da nižja izobrazba pomeni večji odpor proti MA v ZD. Razlika med visoko in višjo izobrazbo je manjša in se nagiba proti manjšemu odporu do MA pri delavcih z višjo izobrazbo (tab. 1). Tab. 1. Vpliv izobrazbe na mnenje o tem, ali sodi MA v zdravstveni dom. IZ0BRAZBA Srednja Višja Visoka Skupaj 2-ne sodi Število odgovorov 43 13 23 79 a m %vV46B 54 16,46 29,11 100,00 ¦5^ % v lzobrazba 70,49 48,15 54,76 60,77 > C 3 Števi1oodgovorov 6 1 4 11 H3 L %vV46B 54,55 9,09 36,36 100,00 CA T3 % v lzobrazba 9,84 3,70 9,52 8,46 c c 4-sodi < i Številoodgovorov 12 13 15 40 %vV46B 30,00 32,50 37,50 100,00 %vlzobrazba 19,67 48,15 35,71 30,77 Skupaj Številoodgovorov 61,43 27,43 42,43 130,43 %vV46B 46,92 20,77 32,31 100,00 % v lzobrazba 100,00 100,00 sp 100,00 100,00 Hi-kvadrat test Vrednott Sig. Pearsonov Hi-kvadrat 8,2460 4 0,083 Glede na starost ni statistično pomembnih razlik. Vendar pa pade v oči podatek, da pri mnenju, da MA ne sodi v ZD, nekoliko izstopa srednja starostna skupina, ki ima verjetno tudi najbolj pogosto otroke, ki so v letih, ko so najbolj izpostavljeni različnim vplivom. Poleg tega so ljudje v teh letih bolj angažirani in imajo dovolj izkušenj in jim zato ni vseeno, kaj se okrog njih dogaja. Med krajem bivanja in mnenjem o tem, ali MA sodi v Zdravstveni dom ali ne, ni med anketiranci statistično pomembnih razlik (sig 0,171). Iz podatkov v tabeli pa se da sklepati, da so bolj proti MA v ZD prebivalci z vasi. Tudi med poznavanjem dela in doktrine MA in mnenjem o tem, ali MA sodi v Zdravstveni dom ali ne, ni med anketiranci statistično pomembnih razlik (sig 0,351). Iz podatkov v tabeli pa lahko razberemo, da tisti, ki slabše ali srednje poznajo delo in doktrino MA, v večji meri, vendar ne statistično signifikantni, nasprotujejo njeni umestitvi v ZD. Odnos do »povprečnega« zasvojenca Na isti način kot odnos do metadonske ambulante, je bil ugotavljan odnos do zasvojencev glede na oddaljenost delovnega mesta od MA, izobrazbo, starost, kraj bivanja ter stališče do lastnega poznavanja dela in doktrine MA. Debevec-Švigelj M, Pahor M. Odnos zaposlenih v ZD Center do uporabnikov metadonske ambulante ZD 15 Mnenja anketirancev o tem, če so jim zasvojenci zoprni, se glede na oddaljenost delovnega mesta od MA ne razlikujejo statistično pomembno (sig 0,402). Veliko se jih je odločilo za srednjo možnost, poleg tega pa nekako prevladuje naklonjenost do zasvojencev. Opazi pa se, da tisti, ki imajo lokacijo delovnega mesta bližje MA, večkrat bolj ekstremno odgovarjajo. Zaradi bližine MA so si verjetno bolj oblikovali mnenje. Ni statistično pomembne zveze med izobrazbo anketiranih in naklonjenostjo do odvisnikov (sig 0,635). Posamezni deleži pa kažejo večjo naklonjenost s strani zaposlenih z višjo izohrazbo. Razlika je možna zaradi načina izobraževanja, ali pa bi si to razlagali s tem, da imajo z odvisniki bolj pogost stik in največkrat slabe izkušnje kadri s srednjo in visoko šolo (tab. 2). Po starosti prav tako ni statistično značilne razlike v odnosu do zasvojencev (sig 0,846). Nekoliko večja toleranca se nakazuje pri starejši grupi, to pa lahko pomeni, da se ljudje z leti navadijo na vse, ali pa se čutijo bolj varne v svojem položaju, ali pa ne razmišljajo o odnosu do odvisnikov. Tudi tukaj ni značilnih statističnih razlik glede na bivališče vprašanih in njihovo izjavo, da so jim zasvojenci zoprni (sig 0,315). Posamezni deleži pa kažejo, Tab. 2. Vpliv izobrazbe na odnos do zasvojence.. IZOBRAZBA Srednja Višja Visoka Skupaj 6 2-zoprni Število odgovorov 14,75 5,75 13,75 32,75 N %vV54B 43,75 15,63 40,63 100,00 Srn ~ & 4-nisozoprn % v lzobrazba 22,22 18,52 30,95 24,24 Število odgovorov 23,75 8,75 14,75 45,75 %vV54B 51,11 17,78 31,11 100,00 % v lzobrazba 36,51 29,63 33,33 34,09 i Števi1oodgovorov 26,75 14,75 15,75 55,75 ~ %vV54B 47,27 25,45 27,27 100,00 % v lzobrazba 41,27 51,85 35,71 41,67 Skupaj Številoodgovorov 63,75 27,75 42,75 132,75 %vV54B 47,73 20,45 31,82 100,00 % v lzobrazba 100,00 100,00 100,00 100,00 Hi-kvadrattest Vrednost sp Sig. Pearsonovffi-kvadra t 2,555' 4 4 0,635 da so prebivalcem vasi odvisniki bolj pogosto zoprni kot prebivalcem mesta. Meščani imajo priložnost, da se bolj pogosto srečujejo z odvisniki injih to ne prizadene toliko kot vaščane, ki v svojem bivalnem okolju nimajo toliko priložnosti za to. Prebivalci mesta se zaradi načina življenja v množici ne ukvarjajo s problemi drugih ljudi in postanejo tudi bolj sprejemljivi za drugačnost. Med poznavanjem dela v MA in mnenjem o zoprnosti ni statistično pomembne razlike (sig 0,458). Splošna tendenca je, da anketiranim zasvojenci niso zoprni. Znotraj podskupin se nakazujejo tendence rasti zoprnosti z boljšim poznavanjem dela v MA. Obe- nem pa se dobri poznavalci dela v MA v največjem številu odločajo za simpatijo do zasvojencev. Boljše poznavanje dela in doktrine MA bolj polarizira odgovore. Odnos do zasvojenca kot pacienta V nadaljevanju so prikazane zveze med vnaprej določenimi dejavniki in odnosom anketirancev do zasvojenca kot pacienta. Iz tabele vidimo, da ni statistično pomembnih razlik (sig 0,597) med skupinami anketiranih oseb glede na lokacijo delovnega mesta in mnenja o odvisniku kot pacientu. Podrobnejši pregled rezultatov kaže, da si anketirane osebe zasvojenca, ne glede na to, kje delajo, ne želijo imeti za svojega pacienta. V obeh podskupinah je zelo močna sredina, ki pomeni neodločenost. Izobrazba anketiranih oseb in odnos do odvisnika kot pacienta nista statistično pomembno povezana (sig 0,445). Anketiranci s srednjo in visoko izobrazbo v večjem številu ne želijo zasvojenca za svojega pacienta. Med starostnimi skupinami ni statistično značilnih razlik glede na dejstvo, ali si želijo zasvojenca za pacienta (sig 0,504). Tretja starostna skupina se loči od prve in druge starostne skupine, ker je bolj pogosto neopredeljena. Med anketiranimi, ki živijo v mestu, in tistimi, ki živijo na vasi ali v manjšem mestu, ni statistično pomembnih razlik glede na to, ali si anketiranec zasvojenca želi za svojega pacienta (sig 0,389). Kaže pa se, da so vaščani bolj neodločni glede tega, meščani pa se bolj ekstremno opredelijo. Kako vpliva stališče do poznavanja dela v MA na odločitev, ali bi sprejeli zasvojenca za svojega pacienta, se vidi iz podrobnejšega pregleda tabele, saj statistično značilno tudi poznavanje dela v MA ne razlikuje mnenja o tem, ali bi želel zasvojenca za svojega pacienta (sig 0,136). Tendenca paje takšna, da si zasvojenca tisti, ki slabo poznajo delo MA, ne želijo za pacienta. Tisti, ki srednje dobro poznajo delo MA, so neodločeni, tisti, ki dobro poznajo delo MA, v večjem številu odgovarjajo, da bi imelí odvisnika za pacienta. V splošnem pa si zasvojenca ne želijo za pacienta (tab. 3). Po pričakovanju izjemno visoka statistična povezanost (sig 0,000) pa kaže na povezavo med odnosom do zasvojenca kot pacienta in ugotavljanjem zoprnosti zasvojenca nasploh. Bolj, ko so vprašanim zasvojenci zoprni, manj si jih želijo za paciente. Tabela je bila narejena predvsem kot kontrola prejšnjim rezultatom. Razprava V uvodu je bil prikazan problem odvisnosti od ilegalnih drog in njenih načinov zdravljenja. V Sloveni- 16 ObzorZdrN1999;33 Tab. 3. Vpliv poznavanja dela in doktrine MA na odnos do zasvojenca kot pacienta. Poznavanee dela in doktrine MA (V31B) 2-slabo 3 4-dobro Skupaj pozna pozna Š 2-ne želim Število odgovorov 23 16 il 50 •3 %vV52A 46 32,00 22,00 100,00 ft %vV31B 47,92 28,57 39,29 37,88 o<3 Število odgovorov 17 33 II 61 „K %vV52A 27,87 54,10 18,03 100,00 cb %vV31B 35,42 58,93 39,29 46,21 •§• 4-želim Število odgovorov 8 7 6 21 | %vV52A 38,10 33,33 28,57 100,00 N_____________ %vV31B_________16.67 12,50 21,43 15,91 Skupaj_____________Število odgovorov 48,00 56,00 28,00 132,00 __________________%vV52A 36,36 42,42 21,21 100,00 __________________%vV31B 100,00 100,00 100,00 100,00 Hi-kvadratTest Vrednost sp Sig. PearsonovHi-kvadrat 6,9955 4 0,136 ji je epidemija uživanja nedovoljenih drog v zadnjih letih naletela na precej nepripravljeno laično in strokovno javnost. Problem je postal preširok, da bi ga lahko obvladovale same specialistične ambulante. Možnost zdravljenja je bilo potrebno približati zasvojencem. Tako so se organizirale tudi prve meta-donske ambulante v zdravstvenih domovih. VMP in njegovi uporabniki pa so naleteli na nasprotovanja pri laikih in zdravstvenih delavcih. Sestavni del razmišljanja o uživalcih drog je prepričanje o nemoralnosti njihovega početja.Temu se tudi strokovnjaki težko izognejo, negativna čustva pa onemogočajo konstruktivno obravnavo bolnika - zasvojenca. MA v ZD Center je primer pragmatičnega odnosa do odvisnikov. Veliko ostalih zaposlenih v ZD Center pa ima še vedno predsodke do zasvojencev.To se vidi iz rezultatov ankete: hipoteza o netolerantnosti zaposlenih v ZD Center do uporabnikov MA v zdravstvenem domu je bila v veliki meri potrjena. Delavci ZD sicer nimajo velikega odpora do povprečnih zasvojencev, vendar pa ne želijo imeti opravka z njimi. Kljub temu, da se zavedajo, daje MA potrebna, pa so v velikem številu proti takšni ambulanti v svojem zdravstvenem domu. Iz odgovorov je razvidno, da je izobrazba večine vprašanih na dovolj visokem in strokovnem nivoju, da se pričakuje dobro poznavanje področja bolezni odvisnosti. Prav tako se pričakuje odprtost za nekaj novega, za sprejem izziva, kot je delovanje MA v zdravstvenem domu. Anketiranci so opredelili odvisnost predvsem kot kronično, neozdravljivo bolezen in kot slabost volje. S tem so verjetno potrdili svoje mišljenje, daje zdravljenje zasvojencev brezupno. S slabostjo volje so zasvojenci dobili naziv slabičev, kar tudi slabo vpliva na prognozo zdravljenja odvisnosti. Med cilji metadonskega vzdrževanje so anketiranci na prvem mestu omenili zmanjšanje kriminalitete, povezane z drogo, kar verjetno kaže na zavedanje o družbeni koristi VMP. Prav tako so razmišljali o preventivnem pomenu metadonskega vzdrževanja, ko so na drugo mesto postavili zmanjšano umrljivost in obolevnost. Na zadnje mesto so postavili abstinenco kot možni cilj metadonskega vzdrževanja. To se ujema z odgovori na prejšnje vprašanje o opredelitvi odvisnosti, kjer je večina menila, daje odvisnost neozdravljiva bolezen. Abstinenca je končni cilj vsakega zdravljenja odvisnosti, vendar pa je do tam potrebno veliko etapnih ciljev. Naj povzamemo najpomembnejše ugotovitve in njihove implikacije: - Delavci ZD se ne bojijo zasvojencev, kar predstavlja v prihodnosti možnost sprememb v odnosu. - Ceprav ne želijo delati v MA, zaradi tega ne bi odpovedali službe. - Izrazito velika skupina je mnenja, daje MA nujno potrebna, čeprav ne v tem ZD - potrebno bi bilo torej razmisliti o alternativah. - Veliko jih meni, da delo z zasvojencem osebno ni nevarno, istočasno pa si ga ne želijo za svojega pacienta. - Spodbudna ugotovitev je, da večini zasvojenci niso zoprni, čeprav jih pogosto srečujejo. Ocena odnosa delavcev ZD do zaposlenih v MA je zelo dobra. Pozitiven odnos je pričetek sprejemanja njihovega dela in njihovih uporabnikov, zato bi morali mogoče začeti graditi nov odnos zdravstvenih delavcev tudi na tej osnovi. Sklep Namen raziskave, da preveri delovno hipotezo o netolerantnosti do metadonske ambulante in njenih uporabnikov s strani zaposlenih v ZD, je bil dosežen. Na osnovi zbranih podatkov ni mogoče zanikati izhodiščne predpostavke o njihovi netolerantnosti. Rezultati ankete pa so pripeljali do zanimivih ugotovitev. Kljub temu, da zaposleni v ZD ne želijo metadonske ambulante in njenih uporabnikov, v veliki meri ne gojijo odpora in strahu do povprečnega odvisnika in se strinjajo z vzdrževalnim metadonskim programom. Zdravstveni dom ima en sam glavni vhod in tam se z uporabniki MA srečujejo vsi zaposleni, ne glede na lokacijo delovnega mesta.Glede na svoje znanje, pa tudi glede na izkušnje ali predsodke, si ustvarjajo mnenje o njih. MA v ZD deluje že dovolj dolgo, da bi se vsak zaposlen, če bi to želel, informiral o načinu in doktrini dela ambulante. Verjetno bi se bilo osebje MA pripravljeno pogovarjati o svojem delu. Najbrž pa bi se bilo treba dogovoriti za čas, ko nimajo dela v ordinaciji. Anketiranci so večji del ocenili svoje po- Debevec-Švigelj M, Pahor M. Odnos zaposlenih v ZD Center do uporabnikov metadonske ambulante ZD 17 znavanee za slabo, veliko pa jih je ostalo neopredeljenih. Morda bi si želeli biti seznaneeni s potekom dela v MA, s pričakovanji in z uspehi VMP. Morda niti ne vedo, koliko zasvojencev vsak dan pride po metadon, ker si zapomnijo vedno le ene in iste iz skupine bolj problematičnih, ki se zadržujejo okrog zdravstvenega doma in ponavadi povzročajo nered. lz odziva na anketo se vidi, da se zaposleni v ZD Center želijo pogovarjati o problemu MA in njenih uporabnikih. Ker večina delavcev želi izvedeti, kakšni so rezultati raziskav,, bi bilo primerno, da se ob predstavitvi le-teh vsi zaposleni skupaj s timom MA in vodstvom ZD Center pogovorijo o bodočnosti MA v ZD Cente.. Takrat bi vsakdo imel priložnost, da vpraša, kar ga zanima v zvezi z delom in doktrino MA. Odkrtto bi se lahko pogovori,i, kaj zaposlene moti v zvezi z uporabniki MA. Pogovorili bi se lahko o možnih rešitvah problemov. Seznanili bi se z načrti o prostorski preureditvi MA in pozitivnhh posledicah oddeljenhh prostorov za uporabnike MA. Namen tega pogovoaa bi bilo reševanee problema v dobro tako metadonske ambulanee z njenimi uporabniki kot ostalih zaposlenhh v ZD Center. Današnee življenee zahteva od nas, da se hitro prilagajamo vsemu novemu, tako moramo sprejeii tudi odvisnike od ilegalnih drog. Še nekaj let nazaj so bile to v naši deželi redke »črne ovce«, danes pa je to naš vsakdan. Odvisnike imamo med znanc,, sošolc,, sorodniki... Ne moremo več razmišljaii o tem, kako bi jih poslaii na samoten otok, ker bi bil le-ta kmalu premajhen. Spremeniti bomo moraii svoj odnos in se odpreti za probleme odvisnosti. Prvi bomo moraii zdravstveni delavci vzpostaviti pragmatičen odnos do zasvojencev, da bomo potem lahko vzgajaii in učili ostale (otroke, starše, vzgojitelje, učitelje...), kako živeti brez droge v času, ki postavlja pred človeka, posebej mladeg,, preizkušnje in težave vseh vrst. Droga, ki se mu ponuja na vsakem koraku, mu pomeni v trenutku, ko ne vidi drugega izhoda, beg in pozabo; po drugi strani pa marsikomu pomeni droga nadomestilo za zapolnitev dolgočasja, praznega življena,, življenja brez idealov in perspektive. Če se to enkrat zgodi, mora vedet,, da lahko vedno dobi strokovno pomoč, ne da bi ga ob tem obsojali. Zahvala Za sodelovanje in podporo se zahvaljueem najprej osebju MA: zdravnicama Branki Čelan-Lucu, dr. med. in Tamari Stefan-Fras, dr. med. ter medicinskima sestrama Lidiji Omahen in Ljudmili Korene. Za pomoč se zahvaljujem tudi mag. Bogdanu Po-lajnerju, dipl.psihol., prof. Blaženi-Mariji Cedilnik, matematičarki in prof. Metki Pristavec-Repar, slaviski. Za podporo in dovoljenee za opravljanee ankete se zahvaljujem direktorici ZD Center mag. Nataši Sta- nič-Stefan, dr. med. Hvala sodelavkam v službi splošne medicine za vzpodbuoo in razumevanje. Hvala vsem zaposlenim v ZD Center, ki so izpolnili ankete in s tem omogoči,i, daje naloga uspela. Literatura 1. Balažic J. Etična in deontološka vprašanja pri obravnavi oseb, odvisnih od drog. Med Razgl 1996; 35: Suppl :: 65-7. 2. Baudour J. V Evrop,, heroin ali metadon. V: Taredosh M. Cena prohibicije drog. Ljubljana: Založba Taxus, 1993: 138-41. 3. Blejec M. Statistične metode za ekonomiste. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1976. 4. Bohinc M, Cibic D. Teorija zdravstvene nege. Radovljica: Didak-ta, 1995. 5. Cohen P. Nizozemska izkušnja. Y: Taradash M. Cena prohibicije drog. Ljubljan:: Založba Taxus, 1993: 114-9. 6. Cohen P. Prihodnaa politika do drog v nekdanjem Yzhodnem bloku ... Mreža drog 1997; 5: Suppl 2-4: 31-8. 7. Čebašek-Travnik Z, Tomšič V. Bolezni odvisnosti in vloga medicinske sestre v procesu zdravljenja. Zdrav Obzor 1987; 21: 227-38. 8. Čelan-Luuu B, Blaževič S, Omahen L. Programme alfa. V: Odvisnost v Evrop;; 1997 sept 17-20. Ljubljan:: The Coordin of Cent for Prevent and Treat ofDrug Addiciion, 1997: 23. 9. Čelan-Lucu ,, Fras-Stefan T, Omahen L, Korene L. Formaiion and work of preveniion and healing centre for prohibtted drug addicts. V: Odvisnott v Evrop;; 1997 Sept 17-20. Ljubljan:: The Coordin ofCent for Prevent and Treat ofDrug Addiciion, 1997: 24. 10. Čuk J. Vzdrževanje z metadonom. V: International European drug abuse treatment training projec;; 1996 Mar 23-27. Piran, Koper: Zavod za zdravstveno varstvo Koper. 1996: 108-16. 11. Čuk J, Krek M, Sernec-Podnar K, Zade1 A. Bolezni odvisnosti. Y: Internaiionll European drug abuse treatment training projec;; 1996 Mar 23-27. Piran, Koper: Zavod za zdravstveno varstvo Koper; 1996.20-1. 12. Grile E, Čelan-Luuu B. Intravenski uživa1ci drog v Zdravstvenih domovih Ijubljanske regije. Zdrav Var 1995; 34: Suppl 5-8: 283-4. 13. Grund J, Coffin P. Inovativna politika kot odgovor na porajajoče se probleme v zvezi z drogami... Mreža drog 1997; 5: Suppl 2-4: 8-19. 14. Harm W, Schumachrr A, Soer J, Nitschke M, Bauer R, Schlomer H. Moj otrok se drogira. Ljubljana: Debora, 1997.23-24, 177. 15. Kostnapfel-Rihtar T, Kastelic A. Mreža pomoči odvisnim od drog in vzdrževalni metadonski program. Med Razgl 1996; 35: Suppl 5: 43-6. 16. Krek M, Mišigoj-Krek 1. Nekatere moralno-etične dileme pri zdravIjenju odvisnosti od ilegalnih drog. Med Razgl 1996; 35: Suppl :: 47-57. 17. Krek M, Mišigoj-Krek J, Nolimal D. Politika zmanjševanja škode zaradi uživanja drog. Zdrav Var 1995; 34: Suppl 5-8: 274-7. 18. Krek M, Nolimal D. Sprememba življenjskega stila metadonskih pacientov. Zdrav Var 1993; 32: Suppl :: 105-12. 19. Lodewig D, Hobi V, Dubocher H, Faust V. Osebnott uživa1ca drog in nevroza. V: Droge med nami. Ljubljan:: Cankarjeva založba, 1973: 68-73. 20. Mcneely J. Metadonski vzdrževalni program. Mreža drog 1997; 5:Suppl 2-4: 223-5. 21. Nadelmann E, Mcneely J, Drucker E. Mednarodee perspektive. Mreža drog 1997; 5: Suppl 2-4: 164-87. 22. Nastran-Ule M. Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicsstično središče, 1997: 155-95. 23. Nolimal D, Rejc V ur. Pogovoii o drogah. Ljubljana: Reprostudoo S, 1996. 24. Nolimal D, Rode N, Lahajnar I, DeklevaB. Razširjenost drog med srednješolci v Ljubljani v letu 1992. Zdrav Var 1995; 34: Suppl 11-12: 567-74. 25. Polajner B, Brišar-SlanaŽ. Problematika zasvojenosti z ilegalnimi drogami v Sloveniji. Zdrav Var 1993; 32: Suppl 9-10: 227-32. 26. Sagadin J. Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja, 1. del. Ljubljan:: Pedagoški inštitut pri univerzi v Ljubljan,, 1977.