ISSN 1855-5292 Številka 3/2022 TRGOVINSKI ODSEV 2022 TRGOVINSKI ODSEV 2022 Trgovina v zelenem gospodarstvu Na poti v trajnostno gospodarsko rast Trgovinska zbornica Slovenije 2022 Naša naloga je sodelovanje z mednarodnimi, regionalnimi in državnimi organi pri pripravi predpisov, ki vplivajo na trgovinsko dejavnost. Mi smo Trgovinska zbornica Slovenije. Kolofon | Kolofon Naslov: Trgovinski odsev 2022 Podnaslov: Trgovina v zelenem gospodarstvu. Na poti v trajnostno gospodarsko rast. ISSN 1855-5292 Pripravila: Inštitut za strateške rešitve in Trgovinska zbornica Slovenije Urednik: Jan Tomše Avtorji: Špela Bizjak, Barbara Matijašic, dr. Jure Stojan, Uroš Urbas, Jan Tomše Uvodnik: mag. Marica Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Oblikovanje: Nenad Bebic Lektoriranje: Karmen Fortuna Podatki o izdaji ali natisu: 1. izdaja Fotografije: Shutterstock Publikacija je izdana v elektronski obliki. Kraj založbe: Ljubljana Izdajatelj in založnik: Trgovinska zbornica Slovenije, Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana Leto izida: 2022 Cena: 45,00 EUR | Kazalo Vsebina Uvodna beseda 1. Vpogled in analiza slovenske trgovine v letih 2020 in 2021 1.1 Trgovinska zbornica Slovenije v številkah 1.2 Vpogled in analiza slovenske trgovine v letih 2020 in 2021 2. Trgovinska panoga danes in jutri 2.1 Novi trendi dolocajo, kaj in kako kupec (na)kupuje 2.1.1 Stanje v trgovini po pandemiji: Kakšna je prihodnost trgovine v digitalnem svetu? 2.2 Mali slovarski vodnik po pojmih trajnostnega prehoda 2.3 Trajnost kot jedro post-pandemicne gospodarske preobrazbe in rasti 2.4 Kaj nas caka na poti trajnostnega prehoda? 2.5 Kratek vodnik po okoljskih znakih 3. Pot v trajnost: kako jo v praksi izvajajo trgovci v Sloveniji 3.1 Anketa med trgovci: Izvajanje trajnostne preobrazbe 3.2 Pot v trajnost 3.3 Odgovori trgovcev o prakticnih korakih na poti v trajnost 4. Viri in literatura UVODNA BESEDA mag. Marica lah predsednica Trgovinske zbornice Slovenije T okratni uvodnik nastaja v drugacnih raz­merah, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Gospodarstvo se sooca z najbolj negotovimi casi v zadnjem desetletju. Visoka povišanja cen energentov, še posebej elektricne energije in pli­na, ter pomanjkanje nekaterih surovin in materi­alov na globalnem trgu potiskajo podjetja v izje­mno zahteven položaj, dvigujejo njihove stroške in zmanjšujejo njihovo konkurencnost. Trgovina kot strateška panoga, ki prispeva približno tretji-no letnega prihodkovnega toka domacega gospo­darstva in zagotavlja skoraj 20 % vseh delovnih mest, je tem negotovostim posebej izpostavljena. Krizi v obdobju pandemije Covid-19, v kateri so bile neživilske trgovine izven obratovanja se­dem mesecev, živilske trgovine pa v specificnih pogojih poslovanja, je kot posledica vojnih razmer v Ukrajini in ekonomskih blokad proti Rusiji, sledi-la energetska kriza, ki je gospodarstvu povzroci-la še dodatna tveganja. Evropska komisija, kljub vloženim naporom, ni našla primernega okvira za reševanje energetske draginje in podjetja so se v zadnjih mesecih leta 2022 znašla pred novimi - podjetniško neobvladljivimi izzivi, saj cenovnih veckratnikov pri energiji ne more obvladati noben poslovni model. Negotovost pred vstopom v poslovno leto 2023 pa se stopnjuje tudi zaradi ambicioznih zah­tev socialnih partnerjev po dvigu minimalne place, delodajalci in zaposleni pa smo izpostavljeni tudi tveganju sprememb dohodninske zakonodaje, ki se bodo neposredno odrazile na nižjih prejemkih zaposlenih. Dodatno tveganje predstavlja tudi inflacija, ki z 10 % ogroža tako gospodarstvo kot tudi potro­šnike. Njen vpliv, spremenjene nakupovalne na­vade potrošnikov in splošna negotovost vplivajo v zadnjem kvartalu 2022 na zmanjšan obseg pri­ hodkov predvsem v skupini prehrane, prav tako pa niso vzpodbudni obeti za prihajajoce leto. Trgovina se nahaja v prelomnem obdobju. Zelena preobrazba ni vec vprašanje. V to smer smo zakorakali vsi. Vprašanje pa je, kdaj in kako. Transformacija obstojecih delovnih mest in nasta­nek nekaterih novih bosta zahtevala vedno vec vlaganja v kadre in njihova znanja. Tega se za­vedamo tudi na TZS, saj z usposabljanji Akade­mije TZS, izvajanjem po novem tudi postopkov za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za drogeriste odgovarjamo na potrebe trgovine po novih znanjih. Temu se skupaj z nami prilagajajo tudi naši zaposleni, ki se udeležujejo naših uspo­sabljanj. To dokazuje, da delamo pravilno. Brez trajnostnih rešitev gospodarstvo ne bo konkurencno, ne bo fit za prihodnost, vkljucno z odgovornostjo do narave in okolja, do družbe in zanamcev. Na TZS zato odpiramo relevantna vprašanja, ki so pomembna za clane zbornice. Kaj prinašajo digitalizacija in novi pristopi v trgovini? Kako trgovina udejanja zeleno transformacijo? Kako razume in soustvarja trajnost v najširšem pomenu njenih izzivov? Kako pri tem spreminja svoje poslovne modele in strategije in se ob tem kar se da uspešno odziva na spremembe in izzive aktualnih ekonomskih razmer? Pa tudi, ali je prav zapletenost vseh dogajanj tista, ki še toliko bolj usmerja v trajnost kot kljucno vrednoto trgovca? O vsem tem pišemo v Trgovinskem odsevu 2022, ki je pred vami. V casu hitro spreminjajocega se mednarodne­ga okolja, potreb po vecji samooskrbi, negotovosti poslovanja in okoljske krize potrebujemo poslov-no okolje, ki gospodarstvu pomaga, in ne otežuje njegovega delovanja. Takšne razmere nam nare­kujejo, da prepoznamo pomen socialnega dialo­ga, s katerim smo nenazadnje prebrodili tudi krizo Covid-19, ki pa še ni koncana. Pomembno je, da si prisluhnemo in skupaj oblikujemo ukrepe, ki bodo odgovarjali tudi na izzive trgovine kot našega ce­lotnega gospodarstva. VPOGLED IN ANALIZA SLOVENSKE TRGOVINE V LETIH 2020 IN 2021 1.1 Trgovinska zbornica slovenije v številkah 6.000 clanov ima Trgovinska zbornica Slovenije. 20.000 brezplacnih testov na koronavirus za zaposlene v trgovini je organizirala Trgovinska zbornica slovenije v letih 2020 in 2021. Brezplacne teste smo izvedli na 18 razlicnih lokacijah po vsej državi. 60 dogodkov in izobraževanj za clane je Trgovinska zbornica slovenije skupno izvedla v letih 2020 in 2021 ter v prvi polovici leta 2022. sodeluje s številnimi domacimi in tujimi strokovnjaki z razlicnih podrocij, ki imajo specificna ekspertna znanja. strokovnjaki prihajajo iz trgovskih in s trgovino povezanih podjetij, z ministrstev, inšpektoratov in iz drugih državnih organov ter s podrocij, kot so racunovodstvo, digitalni marketing, medicina dela, delovnopravno podrocje … Proaktivno delovanje za uveljavljanje interesa trgovine in s trgovino povezanih dejavnosti je glavna naloga Trgovinske zbornice Slovenije. Zbornica je aktivna kot interesna organizacija in kot zainteresirana javnost pri številnih zakonodajnih predpisih in na številnih podrocjih, ki imajo vpliv na poslovanje podjetij in položaj potrošnikov: prodaja blaga, kakovost blaga, zašcita potrošnikov, varstvo osebnih podatkov, delovnopravna zakonodaja, varnost in zdravje pri delu in na številnih drugih podrocjih. +1.100 prisotnih na letnih strateških konferencah Trgovinske zbornice Slovenije v 2020 in 2021. +200 odgovorov dnevno na vprašanja clanov smo v letih 2020 in 2021 pripravili na Trgovinski zbornici Slovenije. Številna so bila povezana z ukrepi za preprecevanje širjenja virusa Covid-19. veseli nas, da so nas clani v obdobju epidemije prepoznali kot pomemben vir informacij in nasvetov ter se na nas v velikem številu še vedno vsakodnevno obracajo. Nov poslovni dom Trgovci bodo preko Trgovinske zbornice slovenije kmalu uresnicili pred leti zastavljeni cilj: novo poslovno stavbo, v kateri bo poleg sedeža zbornice vse potrebno za kakovostno uresnicevanje interesov clanov. v novem poslovnem domu bodo trgovci lahko uresnicevali svoje skupne cilje, prostori bodo namenjeni stalnemu izobraževanju in usposabljanju, pa tudi druženju. 1.2 Vpogled in analiza slovenske trgovine v letih 2020 in 2021 1.2.1 Splošno okolje P o tem, ko so se omejitve glede druž­benega in poslovnega delovanja zaradi manjšega zdravstvenega tveganja po­stopoma rahljale in ukinile, se je gospodarska aktivnost v pomladnem in poletnem casu leta 2021 dvignila in v tretjem cetrtletju že dose-gla predkrizne ravni, ugotavlja Evropska ko­misija v svoji pomladni napovedi. Zahvaljujoc intenzivnemu in dobro koordiniranemu odzivu na krizo Covid-19 je povzrocena škoda manj­ša kot je bilo sprva pricakovano, še ugotavlja Evropska komisija. Oživitev gospodarstva in povpraševanja je posledicno prinesla težave v logistiki, napetosti v preskrbnih verigah in pomanjkanje nekaterih materialov, dodatne neugodnosti pa so prinesle tudi rastoce cene Graf 1: Letne realne stopnje rasti BDP (v %) 15 10 5 0 -5 -10 -15 energije. V Grafu 1 so prikazani padci BDP v letu 2020 zaradi krize Covid-19 in okrevanje v letu 2021. V pomladni napovedi Evropska komisija doda­tno ugotavlja, da so napetosti med Ukrajino in Rusijo še dodatno okrepile tveganja, ki so bila prisotna že pred tem. Nadaljnjo rast v EU tako ogrožajo povecani pritiski na cene suro­vin, povecana negotovost ter motnje v logisti­ki. Evropska komisija za leto 2022 na ravni EU napoveduje rast BDP v višini 2,7 % (za Slo­venijo 3,7 %) in inflacijo v višini 6,8 % (za Slovenijo 6,1 %). Za leto 2023 na ravni EU na­poveduje rast BDP v višini 2,3 % (za Slovenijo 3,1 %) in inflacijo v višini 3,2 % (za Slovenijo 3,3 %). 5,9 13,5 5 6,9 4,75,9 3,54,8 8,3 5,94,55 8,1 4,2 3 7,1 2,9 5,56,2 3,3 5,34,5 7 10,29,4 4,9 8,36,65,1 IrskaLitvaLuksemburgDanskaPoljskaFinskaŠvedskaEstonijaRomunijaLatvijaNizozemskaSlovenijaBolgarijaSlovaškaMadžarskaNemcijaCiperBelgijaCeškaEU 27 (od 2020)AvstrijaFrancijaHrvaškaMaltaPortugalskaGrcijaItalijaŠpanija 2020 2021 Vir: Eurostat, maj 2022 P odobno tudi Urad za makro­ekonomske analize in razvoj v spomladanski napovedi v zvezi z inflacijo ugotavlja, da so se že prej visoke cene surovin po ruski invaziji na Ukrajino mocno povišale, zato predpostavljajo, da bodo negativni ucinki gospo- 10,0 darskih sankcij na gospodarsko rast evrskega obmocja vplivali 8,0 predvsem preko višjih cen ener­gentov in ostalih surovin. Predvi-6,0 devajo, da bodo cene energentov 4,0 in surovin ostale visoke dalj casa, zaradi cesar se bodo stopnjevali 2,0 inflacijski pritiski, kar bo zmanjša-lo realne prihodke gospodinjstev 0,0 in dobicke podjetij ter skupaj z -2,0 zmanjšanim zaupanjem zaviralo potrošnjo in investicije. Razme­roma visoka inflacija naj bi se predvidoma ohranjala vecino leta 2022 in se ob predpostavki umir­ janja cenovnih pritiskov šele leta 2024 približala dvema odstotko-ma. Rast cen življenjskih potreb-šcin je razvidna iz Grafa 2. I z Grafa 3 izhaja, da je BDP 100 na prebivalca po kupni moci, 95 ki odraža gospodarsko raz­vitost države, v Sloveniji v letu 90 2021 dosegal 90 % povprecja EU, kar je eno odstotno tocko vec kot 85 leta 2020 in sedem odstotnih tock vec kot leta 2015. Še vedno pa ni 80 presegel najvišje vrednosti iz leta 75 2008, ko je Slovenija dosegala 91 % povprecja EU 27. 70 65 60 Graf 2: Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebšcin, letna sprememba (v %) 2015M012015M072016M012016M072017M012017M072018M012018M072019M012019M072020M012020M072021M012021M072022M01 EU 27 (od 2020) SLO Vir: Eurostat, maj 2022 Graf 3: BDP na prebivalca po kupni moci (EU 27=100) 91 89 88 87 86 86 85 84 84 83 83 83 83 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Vir: Eurostat, maj 2022 1.2.2 Trgovina v Sloveniji in EU I z podatkov Eurostata izhaja, da je trgovina v EU v letu 2021 bolje okrevala po krizi v letu 2020 kot Slovenija, saj so bili prihodki prodaje v letu 2021 glede na pred krizno leto 2019 v trgovini v EU višji za 8,6 % (v Sloveniji za 4,4 %), v trgovini z motornimi vozili (G 45) so bili višji za 3,7 % (v Sloveniji so bili nižji za 8 %), v trgovini na debelo (G 46) so bili višji za 9,6 % (v Sloveniji za 5,6 %), prihodki v trgovini na drobno (G 47) pa so bili višji za 7,4 % (v Sloveniji za 8,8 %). Graf 4: Nominalni indeksi prihodka v trgovini, 2021 glede na 2019 (izlocen vpliv sezone in koledarja) 115,0 109,6 108,6 108,8 107,4 110,0 105,6 104,4 103,7 105,0 100,0 95,0 90,0 85,0 80,0 G G45 G46 G47 Eu 27 SLO Vir: Eurostat, maj 2022 1.2.3 struktura po dejavnostih I z Grafa 5 izhaja, da po številu podjetij na ravni EU najvecji delež podjetij deluje v trgovini na drobno (G 47), in sicer 56,8 % (v Sloveniji 30,1 %), ki ustvarijo 29,6 % prihodkov trgo-vine (v Sloveniji 38,1 %) in zaposlujejo 54,3 % zaposlenih v trgovini (v Sloveniji 51 %). Še podrobnejši podatki na ravneh posameznih dejavnosti so na voljo v Tabeli 1. Graf 5: Struktura števila podjetij, prihodkov 100% prodaje in števila zaposlenih po posameznih 90% agregatih trgovine (v %), 2019 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 56,8 28,7 14,5 30,1 50,7 19,2 29,6 56,9 13,5 38,1 43,8 18,0 54,3 34,0 11,6 51,0 36,6 12,4 EU 27 (od SLO EU 27 (od SLO 2020) 2020) št. podjetij prihodek prodaje G 45 G 46 G 47 EU 27 (od SLO 2020) št. zaposlenih Vir: Eurostat, maj 2022 Tabela 1: Podrobnejša struktura števila podjetij, prihodkov prodaje in števila zaposlenih po posameznih dejavnostih trgovine kot odstotek v trgovini (% v G), 2019 št. podjetij (% v G) prihodki prodaje (% v G) št. zaposlenih (% v G) EU 27 SLO EU 27 SLO EU 27 SLO G 45 14,5 19,2 13,5 18,0 11,6 12,4 G 45.1 3,8 4,5 9,9 14,0 5,2 5,0 G 45.2 8,1 12,4 1,4 2,0 4,0 4,9 G 45.3 1,9 1,9 1,9 1,6 2,2 2,3 G 45.4 0,7 0,4 0,3 0,3 0,3 0,3 G 46 28,7 50,7 56,9 43,8 34,0 36,6 G 46.1 9,6 27,3 2,8 8,2 1,9 10,9 G 46.2 1,0 0,6 3,0 0,6 1,2 0,4 G 46.3 3,6 2,2 11,0 5,2 7,0 3,0 G 46.4 4,9 5,7 12,4 9,4 7,8 7,3 G 46.5 0,9 1,1 4,4 1,8 2,1 0,9 G 46.6 2,7 2,4 5,2 2,4 4,6 2,3 G 46.7 4,2 5,0 16,1 10,5 7,4 6,5 G 46.9 1,8 6,4 1,9 5,7 1,9 5,3 G 47 56,8 30,1 29,6 38,1 54,3 51,0 G 47.1 8,4 3,4 12,0 13,0 21,6 25,5 G 47.11 6,1 1,8 ­ 11,2 18,5 22,3 G 47.19 2,3 1,6 1,3 1,9 ­ 3,2 G 47.2 7,4 1,7 1,6 0,4 3,8 0,9 G 47.3 0,9 0,7 ­ 13,0 1,5 3,1 G 47.4 1,5 0,8 0,7 0,6 1,1 0,8 G 47.5 5,9 2,9 3,2 2,9 6,0 5,8 G 47.6 2,9 1,7 1,0 1,2 2,1 2,4 G 47.7 17,0 8,4 7,0 5,1 15,3 9,6 G 47.8 5,7 1,3 0,2 0,0 0,4 0,1 G 47.9 7,1 9,1 2,2 1,9 2,5 2,8 G 47.91 4,3 7,7 1,8 1,5 1,8 1,9 Vir: Eurostat, maj 2022 1.2.4 Struktura po velikosti I z podatkov Eurostat izhaja, da tako na ravni EU kot v Sloveniji najvecji delež predstavljajo podjetja, v katerih dela do 9 zaposlenih (na ravni EU 93 %, na ravni Slovenije 94,3 %). Na ravni EU taka podjetja ustvarijo 16,2 % prihodkov prodaje gospodarstva (v Sloveniji 21,7 %), v njih pa dela 28,5 % oseb iz celotnega gospodarstva (v Sloveniji 33,6 %). Na drugi strani najvecja podjetja z vsaj 250 osebami, ki delajo, predstavljajo na ravni EU 0,2 % podjetij v go-spodarstvu (v Sloveniji prav tako 0,2 %), ki ustvarijo skoraj 50 % prihodkov prodaje gospodar­stva (v Sloveniji 34,1 %), v njih pa dela 35,6 % oseb (v Sloveniji 27,6 %). Graf 6: Struktura podjetij v gospodarstvu po 100% 49,9 17,8 9,5 6,7 16,2 3,0 velikosti glede na število oseb, ki delajo 3,9 (v %), 2019 80% 60% 40% 20% 0% število prihodki število oseb, število prihodki 35,6 16,0 10,8 9,2 28,5 27,6 19,2 10,6 9,0 33,6 34,1 23,8 11,8 8,5 21,7 število oseb, podjetij ki delajo ki delajo prodaje podjetij prodaje EU 27 EU 27 EU 27 SLO SLO SLO 0 -9 10 -19 20 -49 50 -249 vsaj 250 Vir: Eurostat, junij 2022 I z podatkov v grafu 7 še izhaja, da podobno kot na ravni gospodarstva tudi v dejavnosti trgovine (G) prevladujejo podjetja z do 9 osebami, ki delajo (na ravni EU 93,5 %, na ravni Slovenije 94,3 %). Na ravni EU taka podjetja ustvarijo 20,4 % prihodkov prodaje trgovine (v Sloveniji 24,4 %), v njih pa dela 34,6 % oseb iz trgovine (v Sloveniji 35,3 %). Na drugi strani najvecja podjetja z vsaj 250 osebami, ki delajo, predstavljajo na ravni EU 0,1 % podjetij v tr-govini (v Sloveniji prav tako 0,1 %), ki ustvarijo 37,7 % prihodkov prodaje trgovine (v Sloveniji 26,4 %), v njih pa dela 31,3 % oseb (v Sloveniji 28,5 %). Graf 7: Struktura podjetij v trgovini (G) po velikosti glede na število oseb, ki delajo (v %), 2019 100% 3,8 80% 60% 40% 20% 0% 37,7 19,9 12,4 8,9 20,4 31,3 13,6 10,9 9,9 34,6 število prihodki število oseb, podjetij prodaje ki delajo EU 27 EU 27 EU 27 0 -9 10 -19 20 -49 3,2 26,4 26,5 12,5 10,2 24,4 28,5 17,2 9,7 9,2 35,3 število oseb, število prihodki ki delajo podjetij prodaje SLO SLO SLO 50 -249 vsaj 250 Vir: Eurostat, junij 2022 1.2.5 Prihodki prodaje v trgovini na drobno po blagovnih skupinah I z podatkov Statisticnega urada RS glede prihodka prodaje v trgovini na drobno po posame­znih blagovnih skupinah izhaja, da se je v letu 2020 glede na leto 2019 povecal prihodek prodaje iz naslova prodaje gradbenega materiala (za 6,6 %), elektricnih aparatov in naprav (za 14,9 %), zelenega programa (za 11,4 %) in tobacnih izdelkov (za 9,3 %), znižal pa se je prihodek od prodaje osebnih vozil (za 12,4 %), oblacil in obutve (za 21,9 %) in energentov (za skoraj 40 %). V strukturi ustvarjenih prihodkov najvecji delež pripada blagovni skupini hrana in pijaca (26,8 % prihodkov), sledi skupina osebnih vozil in opreme (16,4 % prihodkov) in nato skupina zdravil, medicinskih pripomockov in kozmetike (10,1 %). Skupaj 1) Hrana in pijaca Osebna vozila in oprema Zdravila, medicinski pripomocki in kozmetika Energenti in motorno gorivo Oblacila in obutev Gradbeni material, inštalacije in tehnicni izdelki Elektricni aparati in naprave Tobak in tobacni izdelki Oprema za dom Zeleni program Drugo 8,1 3,6 3,9 26,8 4,6 5,6 5,8 6,2 16,4 8,8 10,1 13.506.000 12.438.814 92,1 3.224.137 3.334.385 103,4 2.327.994 2.039.426 87,6 1.372.662 1.261.300 91,9 1.791.960 1.091.411 60,9 984.472 768.982 78,1 682.010 726.792 106,6 605.323 695.565 114,9 528.241 577.437 109,3 488.482 489.035 100,1 399.136 444.787 M 111,4 1.101.582 1.009.694 91,7 M manj zanesljiva ocena – previdna uporaba 1) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. Vir: SURS Hrana in pijaca Osebna vozila in oprema Zdravila, medicinski pripomocki in kozmetika Energenti in motorno gorivo Oblacila in obutev Gradbeni material, inštalacije in tehnicni izdelki Elektricni aparati in naprave Tobak in tobacni izdelki Oprema za dom Zeleni program Drugo Vir: SURS Tabela 2: Prihodek od prodaje blaga v trgovini na drobno po blagovnih skupinah, Slovenija (v 1.000 EUR) Graf 8: Prihodek od prodaje blaga v trgovini na drobno po blagovnih skupinah (%), Slovenija, 2020 1.2.6 Poslovanje gospodarskih družb v sloveniji na podlagi oddanih letnih porocil ajpes P odlaga za prikazane podatke v tem po­ glavju so podatki iz letnih porocil za leto 2021, ki so jih družbe v skladu z Zako­nom o gospodarskih družbah (ZGD-1) za na-men državne statistike oziroma zaradi spre­mljanja ekonomskih gibanj na razlicnih ravneh predložile AJPES. Pri presoji poslovanja družb v letu 2021 je treba upoštevati, da letna porocila družb, zavezanih k reviziji, še niso revidirana, kar pomeni, da bodo po opravljeni reviziji re- zultati njihovega poslovanja lahko drugacni. Kot izhaja iz Tabele 3 in Tabele 4, je za leto Tabela 3: Število subjektov, njihovo število zaposlenih in ustvarjeni cisti prihodki prodaje, VSE DEJAVNOSTI 2021 letna porocila oddalo 69.076 družb (1,4 % vec kot za leto 2020), ki so ustvarile za 115 milijard EUR prihodkov prodaje (23 % vec kot v letu 2020) in zaposlovale 522.492 zaposlenih (2,5 % vec kot v 2020). V trgovinski dejavnosti sta letna porocila za leto 2021 oddali 15.002 družbi (1,1 % manj kot v 2020). Skupaj so družbe, ki so oddale letna porocila, ustvarile 37,4 milijard EUR prihodkov prodaje (19,7 % vec kot v 2020) in zaposlovale 90.357 zapo­slenih. gospodarske družbe samostojni podjetniki zadruge SKUPAJ 69.076 50.054 408 119.538 101,4 98,5 99,3 100,1 102,8 95,0 98,3 99,4 115.048.001.243 5.092.107.732 783.838.095 120.923.947.070 123,0 113,4 107,3 122,5 115,0 97,9 104,8 114,0 522.492 40.538 2.787 565.817 102,5 96,6 100,9 102,1 100,6 91,5 99,4 99,9 Vir: AJPES podatkovna baza letnih porocil Tabela 4: Število subjektov, njihovo število zaposlenih in ustvarjeni cisti prihodki prodaje, TRGOVINA gospodarske družbe 15.002 98,9 99,5 37.401.290.033 119,7 111,0 90.357 101,7 101,7 samostojni podjetniki 7.594 96,0 93,1 1.134.834.402 114,7 103,8 6.029 94,5 91,4 zadruge 101 97,1 97,1 677.554.519 109,0 107,8 2.208 104,1 102,3 SKUPAJ 22.697 97,9 97,2 39.213.678.954 119,4 110,7 98.594 101,3 101,0 Vir: AJPES podatkovna baza letnih porocil 1 Podatki Ajpes za leto 2020 se v tej analizi nanašajo na podatke letnih porocil, ki so jih družbe predložile za leto 2020. 2 Število zaposlenih se pri podatkih Ajpes nanaša na število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obracunskem obdobju. 1.2.6.1 Poslovanje družb po glavnih poddejavnostih trgovine V nadaljevanju so prikazani nekateri ka­zalniki poslovanja glede na posamezne poddejavnosti trgovine, in sicer za: • G: Trgovina, vzdrževanje in popravila mo-tornih vozil • G 45: Trgovina z motornimi vozili in popra­vila motornih vozil • G 46: Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili • G 47: Trgovina na drobno, razen z motorni-mi vozili Iz Tabele 5 izhaja, da so se prihodki v trgovini (G) v letu 2021 glede na leto 2020 povišali za 19,7 %, pri cemer so se v trgovini z motornimi vozili (G 45) povišali za 13 %, v trgovini na de­belo (G 46) za 19,5 % in v trgovini na drobno (G 47) za 23,1 %. Število zaposlenih v trgovini se je povišalo za 1,7 %, pri cemer se je najbolj zvišalo v trgovini na drobno (za 4,5 %), zniža-lo pa se je v trgovini na debelo, za 1,5 %. Tabela 5: Poslovanje družb po glavnih poddejavnostih trgovine G 15.002 90.357 37.401.290.033 2.736.374.185 1.444.621.966 118.194.892 1.326.427.074 5.196.008.226 G 45 1.955 10.583 5.935.729.991 318.484.056 170.935.454 11.676.564 159.258.889 577.228.149 G 46 9.100 33.565 17.629.686.307 1.188.916.761 777.650.278 47.300.914 730.349.364 2.320.451.191 G 47 3.947 46.209 13.835.873.734 1.228.973.369 496.036.234 59.217.414 436.818.820 2.298.328.885 G 100 100 100 100 100 100 100 100 G 45 13 11,7 15,9 11,6 11,8 9,9 12 11,1 G 46 60,7 37,1 47,1 43,4 53,8 40 55,1 44,7 G 47 26,3 51,1 37 44,9 34,3 50,1 32,9 44,2 Vir: AJPES podatkovna baza letnih porocil Indeksi 21/20 Deleži (%) 1.2.6.2 Poslovanje družb po njihovi velikosti S ledi prikaz podatkov gospodarskih družb glede na njihovo velikost, kot jo oprede­ljuje Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 s spremembami). Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: • povprecno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset, • cisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000 evrov in • vrednost aktive ne presega 350.000 evrov. Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril: • povprecno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, • cisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.000.000 evrov in • vrednost aktive ne presega 4.000.000 evrov. Srednja družba je družba, ki ni mikro družba ali majhna družba, in ki izpolnjuje dve od teh meril: • povprecno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, • cisti prihodki od prodaje ne presegajo 40.000.000 evrov in • vrednost aktive ne presega 20.000.000 evrov. Velika družba je družba, ki ni mikro družba ali majhna družba ali srednja družba. V vsakem primeru se za velike družbe štejejo subjekti javnega interesa (družbe, s katere vredno­stnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ali kreditna institucija, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja bancništvo, ali zavarovalnica, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja zavarovalništvo), borza vrednostnih pa-pirjev in družbe, ki morajo pripraviti konsolidi­rano letno porocilo. Iz Tabele 6 izhaja, da vecino družb v gospo­darstvu predstavljajo mikro družbe (84,5 % družb), ki zaposlujejo 18,3 % zaposlenih in ustvarijo 8,7 % prihodkov gospodarstva. Ve-like družbe zaposlujejo 35 % zaposlenih in ustvarijo 51,2 % prihodkov prodaje gospodar­stva. V letu 2021 se je število družb glede na leto 2020 povišalo za 1,4 %, pri cemer se je najbolj povišalo število velikih družb (za 6,1 %). Število zaposlenih se je povišalo za 2,5 %, najbolj se je povišalo pri velikih družbah (za 4,4 %), pri srednjih družbah pa se je zmanj­šalo (za 1,9 %). Prihodki prodaje so se povi­šali za 23 %, najbolj pri velikih družbah (za 26 %). Neto dodana vrednost na zaposlenega v letu 2021 je znašala 53.057 EUR in se je glede na leto 2020 povišala za 12,5 %, najbolj pri mikro družbah (za 14,1 %). Najvišjo neto do-dano vrednost na zaposlenega dosegajo velike družbe v višini 66.761 EUR, najnižjo pa mikro družbe, v višini 35.046 EUR. Tabela 6: Poslovanje družb po velikosti v 2021, vse dejavnosti Deleži (%) število družb 69.076 število 522.492 zaposlenih cisti prihodki od prodaje 115.048.001.243 (EUR) stroški dela 16.247.325.670 (EUR) cisti dobicek 6.529.266.213 (EUR) cista izguba 828.654.138 (EUR) neto cisti 5.700.612.075 dobicek neto dodana vrednost 27.721.995.074 (EUR) Graf 9: Neto dodana vrednost na zaposlenega (EUR), vse dejavnosti 80.000 115,0 66.761 70.000 114,0 60.000 113,0 50.000 40.000 112,0 30.000 111,0 20.000 110,0 10.000 0 109,0 Vir: AJPES podatkovna baza letnih porocil SKUPAJ mikro majhne srednje velike 2021 Indeks 21/20 I z Tabele 7 izhaja, da tudi v trgovini (G) vecino družb predstavljajo mikro družbe (79,7 % družb), ki zaposlujejo 15,2 % za­poslenih in ustvarijo 7,2 % prihodkov trgovine. Velike družbe zaposlujejo 40,1 % zaposlenih in ustvarijo 47,8 % prihodkov prodaje v trgovini. V letu 2021 se je število družb glede na leto 2020 zmanjšalo za 1,1 %, pri cemer se je naj­bolj zmanjšalo število velikih družb (za 3,2 %), povecalo pa se je število srednjih družb (za 8,1 %). Število zaposlenih se je povišalo za 1,7 %, Tabela 7: Poslovanje družb po velikosti v 2021, Trgovina (G) število družb število zaposlenih cisti prihodki od prodaje (EUR) stroški dela (EUR) cisti dobicek (EUR) cista izguba (EUR) neto cisti dobicek (EUR) neto dodana vrednost (EUR) 15.002 90.357 37.401.290.033 2.736.374.185 1.444.621.966 118.194.892 1.326.427.074 5.196.008.226 Graf 10: Neto dodana vrednost na zaposlenega (EUR), Trgovina (G) Deleži (%) 70.000 najbolj se je povišalo pri srednjih družbah (za 8,2 %), zmanjšalo pa se je pri mikro družbah (za 3,6 %). Prihodki prodaje so se povišali za 19,7 %, najbolj pri srednjih družbah (za 29,8 %). Neto dodana vrednost na zaposlenega v letu 2021 je znašala 57.505 EUR in se je glede na leto 2020 povišala za 18,4 %, najbolj pri velikih družbah (za 19,4 %). Najvišjo neto do-dano vrednost na zaposlenega dosegajo sre­ dnje družbe v višini 66.145 EUR, najnižjo pa mikro družbe, v višini 34.860 EUR. 59.186 57.505 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 SKUPAJ mikro majhne srednje 2021 Indeks 21/20 120,0 60.896 119,0 118,0 117,0 116,0 115,0 114,0 velike Vir: AJPES podatkovna baza letnih porocil I z Tabele 8 izhaja, da se skupno število družbah povišalo za 2 %, pri velikih družbah družb v dejavnosti G 45 v letu 2021 glede pa zmanjšalo za 5,1 %. Prihodki prodaje so se na predhodno leto sicer ni bistveno spre-povišali za 13 %, najbolj pri majhnih družbah menilo, se je pa povišalo število majhnih in (za 23,2 %), najmanj pa pri velikih družbah srednjih družb (prvih za 4,5 % in drugih za 6,4 (za 1,6 %). Neto dodana vrednost na zapo-%), zmanjšalo pa se je število velikih družb (za slenega v letu 2021 je znašala 54.541 EUR in 11,8 %). Število zaposlenih se je malenkost se je glede na leto 2020 povišala za 20,3 %, povišalo (za 0,5 %), pri cemer se je pri mikro najbolj pri velikih družbah (za 26,8 %). Tabela 8: Poslovanje družb po velikosti v 2021, Trgovina z motornimi vozili (G 45) Deleži (%) število družb 1.955 število 10.583 zaposlenih cisti prihodki od prodaje 5.935.729.991 (EUR) stroški dela 318.484.056 (EUR) cisti dobicek 170.935.454 (EUR) cista izguba 11.676.564 (EUR) neto cisti dobicek 159.258.889 (EUR) neto dodana vrednost 577.228.149 (EUR) Vir: AJPES podatkovna baza letnih porocil zaposlenega (EUR), Trgovina z motornimi vozili (G 45) 100.000 91.194 130,0 2021 Indeks 21/20 Vir: AJPES podatkovna baza letnih porocil Graf 12: Neto dodana vrednost na zaposlenega (EUR), Trgovina na debelo (G 46) 120.000 100.000 80.000 69.134 68.718 77.946 105.316 130,0 125,0 60.000 120,0 40.000 20.000 115,0 0 SKUPAJ mikro majhne srednje velike 110,0 2021 Indeks 21/20 Vir: AJPES podatkovna baza letnih porocil I z Tabele 9 izhaja, da se je skupno število %), povišalo pa se je pri srednjih družbah (za družb v dejavnosti G 46 v letu 2021 glede 3,4 %). Prihodki prodaje so se povišali za 19,5 na predhodno leto zmanjšalo za 2,5 %, %, najbolj pri srednjih družbah (za 28,9 %), najbolj pri velikih družbah (za 5 %) in mikro najmanj pa pri mikro družbah (za 10,6 %). družbah (za 3,8 %), povišalo pa se je število Neto dodana vrednost na zaposlenega v letu srednjih družb (za 7,1 %). Število zaposlenih 2021 je znašala 69.134 EUR in se je glede na se je znižalo za 1,5 %, najbolj pri velikih druž-leto 2020 povišala za 17,4 %, najbolj pri veli-bah (za 10,9 %) in pri mikro družbah (za 5,9 kih družbah (za 25,6 %). Tabela 9: Poslovanje družb po velikosti v 2021, Trgovina na debelo (G 46) Deleži (%) Indeksi 21/20 SKUPAJ število družb 9.100 97,5 96,2 102,1 107,1 95,0 število 33.565 98,5 94,1 100,9 103,4 89,1 zaposlenih cisti prihodki od prodaje 17.629.686.307 119,5 110,6 117,9 128,9 116,8 (EUR) stroški dela 1.188.916.761 106,7 102,3 108,9 109,1 101,3 (EUR) cisti dobicek 777.650.278 134,7 127,0 131,6 142,9 134,3 (EUR) cista izguba 47.300.914 53,5 77,9 46,4 46,5 3,7 (EUR) neto cisti dobicek 730.349.364 149,4 195,6 140,3 148,9 155,6 (EUR) neto dodana vrednost 2.320.451.191 115,7 109,1 116,4 120,1 112,0 (EUR) Vir: AJPES podatkovna baza letnih porocil I z Tabele 10 izhaja, da se je skupno število družb v dejavnosti G 47 v letu 2021 glede na predhodno leto povišalo za 1,2 %, naj­bolj pri srednjih družbah (za 13,2 %) in majh­nih družbah (za 7,7 %). Število zaposlenih se je povišalo za 4,5 %, najbolj pri srednjih druž-bah (za 18,8 %), zmanjšalo pa se je pri mikro družbah (za 2,6 %). Prihodki prodaje so se po­višali za 23,1 %, najbolj pri srednjih družbah (za 45,3 %), najmanj pa pri mikro družbah (za 10,7 %). Neto dodana vrednost na zaposlene­ ga v letu 2021 je znašala 49.738 EUR in se je glede na leto 2020 povišala za 20,2 %, najbolj pri srednjih in majhnih družbah. Tabela 10: Poslovanje družb po velikosti v 2021, Trgovina na drobno (G 47) Deleži (%) število družb 3.947 100 85,8 11,7 1,5 število zaposlenih 46.209 100 9,2 11,3 13,5 cisti prihodki od prodaje 13.835.873.734 100 4,4 9,5 10,4 (EUR) stroški dela (EUR) 1.228.973.369 100 7,8 11,4 12,9 cisti dobicek (EUR) 496.036.234 100 5,5 12,0 14,0 cista izguba (EUR) 59.217.414 100 33,8 11,5 7,2 neto cisti dobicek 436.818.820 100 1,6 12,1 14,9 - (EUR) neto dodana vrednost 2.298.328.885 100 5,4 10,1 13,6 (EUR) Vir: AJPES podatkovna baza letnih porocil 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 53.437 124,0 122,0 120,0 118,0 116,0 114,0 112,0 Graf 13: Neto dodana vrednost na zaposlenega (EUR), Trgovina na drobno (G 47) 0 SKUPAJ mikro majhne srednje velike 110,0 2021 Indeks 21/20 Vir: AJPES podatkovna baza letnih porocil 1.2.7 Spletno nakupovanje Nakupovanje preko spleta – EU in Slovenija I z spodnjega grafa izhaja, da se odstotek v EU 27 opravilo spletni nakup 53 % uporab­uporabnikov interneta, ki opravijo sple-nikov interneta (v Sloveniji 38 %), v letu 2021 tni nakup, vztrajno viša, tako na ravni EU pa 74 % uporabnikov interneta (v Sloveniji 79 kot v Sloveniji. Opazno je tudi, da je v zadnjih %), ko je navedeni odstotek v Sloveniji prvic 10 letih Slovenija po tem kazalniku bistveno celo presegel evropskega. zmanjšala zaostanek za EU, saj je v letu 2010 Odstotek uporabnikov interneta, ki so v 90 12 mesecih pred raziskavo opravili spletni nakup 80 7379 68 66 70 64 6263 74 72 59 57 60 535455 6366 50 57 52 53 49 49 50 40 45 38 30 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 EU 27 (od 2020) SLO Vir: Eurostat, marec 2022 I z spodnjega grafa izhaja, da je odstotek uporabnikov interneta, ki opravijo spletni nakup, po državah EU precej razlicen, saj je najvišja vrednost v višini 94 % (Nizozemska), najnižja vrednost pa le 42 % (Bolgarija). Odstotek uporabnikov interneta, ki so v 12 mesecih pred raziskavo opravili spletni nakup 100 90 949289888484 828282 81807977 747474 717070 6969 6867 80 70 62 59 60 50 44 42 40 30 NetherlandsDenmarkSwedenIrelandCzechiaSlovakiaGermanyFrance Luxembourg FinlandBelgiumSloveniaEstonia EU 27 (from 2020)HungaryMaltaSpainCroatiaPolandGreeceLithuaniaAustriaLatvia PortugalCyprusRomaniaBulgaria Vir: Eurostat, marec 2022 Kdo nakupuje preko spleta? I z spodnjega grafa je možno razbrati, ka-tudi izobrazba in zaposlitveni status – višje tere so demografske znacilnosti, ki vpliva-izobraženi so bolj aktivni pri spletnem naku­jo na vecjo verjetnost spletnega nakupa. povanju kot nižje izobraženi, zaposleni in štu-Iz podatkov tako izhaja, da so mladi bolj ak-dentje so bolj aktivni kot upokojenci in brez­tivni pri spletnem nakupovanju kot starejši, na poselni. aktivnost pri spletnem nakupovanju pa vpliva Odstotek uporabnikov interneta, ki so v 12 mesecih pred raziskavo opravili spletni nakup, 2021 67 brezposelni 63 95 študenti 79 86 zaposleni, samozaposleni 80 56 upokojenci 57 91 visoka izobrazba 88 76 srednja izobrazba 73 67 brez ali nizka izobrazba 55 79 Ženske 16 -74 let 73 80 Moški 16 - 74 let 74 61 55 -74 let 59 86 25 -54 let 79 89 16 -24 let 80 Vsi 79 74 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 SLO EU 27 (od 2020) Vir: Eurostat, marec 2022 Kaj najpogosteje nakupujemo preko spleta? I z spodnjih dveh grafov izhaja, da tako na ravni EU kot v Sloveniji potrošniki preko spleta najpogosteje kupijo oblacila in ce­vlje (67 % e-potrošnikov v Sloveniji in 68 % na ravni EU), sledi skupina pohištva in dodat­kov za dom (na ravni Slovenije 30 % e-potro­šnikov, na ravni EU 29 % e-potrošnikov) ter EU: Kaj najpogosteje kupujemo preko spleta: odstotek e-potrošnikov, ki so v 3 mesecih pred raziskavo opravili nakup posamezne vrste blaga, 2021 Filmi ali nadaljevanke na DVD, Blu-ray ipd. Glasba na CD, gramofonskih plošcah itd. športna oprema (na ravni Slovenije 27 % in na ravni EU 24 %). Iz podatkov izhaja, da sta­rejši relativno bolj pogosto od povprecja preko spleta kupujejo pohištvo in dodatke za dom ter zdravila in prehranska dopolnila, mlajši naku­povalci pa bolj pogosto kupijo racunalnik/tele­fon in narocijo dostavo hrane. Kolesa, motorji, avtomobili ali druga vozila ali njihovi deli Izdelki za cišcenje ali osebno nego Hrana, pijaca iz trgovin Avdio-video ali fotoizdelki, npr. televizija, kamera,… Zdravila ali prehranska dopolnila Drugi izdelki Otroške igrace ali izdelki za nego otrok Namizni, prenosni ali tablicni racunalnik, mobilni telefon… Športna oprema (brez športnih oblacil) Tiskane knjige, tiskane revije ali casopisi Kozmetika, lepotilni izdelki ali izdelki za sprostitev Pohištvo, dodatki za dom, npr. preproga, zavese ali… Dostava hrane, npr. iz restavracij, od ponudnikov hitre… Oblacila (vkljucno s športnimi oblacili), cevlji ali dodatki 0 10 20 30 40 50 60 70 80 55 -74 let 25 -54 let 16 -24 let Vsi Vir: Eurostat, marec 2022 Nakupovanje preko spleta – vpliv starosti I z spodnjih dveh grafov izhaja, da je od­stotek uporabnikov interneta, ki opravijo spletni nakup odvisen od starosti osebe, saj tako na ravni EU kot na ravni Slovenije od­stotek s starostjo posameznika upada. Slovenija: Kaj najpogosteje kupujemo preko spleta: odstotek e-potrošnikov, ki so v 3 mesecih pred raziskavo opravili nakup posamezne vrste blaga, 2021 EU: Odstotek uporabnikov interneta po starosti, ki so v 12 mesecih pred raziskavo opravili spletni nakup, 2021 Vir: Eurostat, marec 2022 Slovenija: Odstotek uporabnikov interneta po starosti, ki so v 12 mesecih pred raziskavo opravili spletni nakup, 2021 Vir: Eurostat, marec 2022 I z spodnjih dveh grafov, ki prikazujeta ca-rabnikih interneta, starih 65-74 let, med ka­sovni prikaz odstotka uporabnikov inter-terimi jih je leta 2010 28 % opravilo spletni neta, ki so opravili spletni nakup po sta-nakup (na ravni EU 42 %), v letu 2021 pa je rostnih skupinah na ravni EU in v Sloveniji, je vrednost narasla na 58 % in celo presegla vre­opazen napredek pri starejših slovenskih upo-dnost na ravni EU (53 %). EU: Odstotek uporabnikov interneta po 90 starosti, ki so v 12 mesecih pred raziskavo opravili spletni nakup, 2021 40 30 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Vsi 16 -24 let 25 -54 let 55 -74 let Vir: Eurostat, marec 2022 Slovenija: Odstotek uporabnikov interneta po starosti, ki so v 12 mesecih pred raziskavo opravili spletni nakup, 2021 100 10 0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Vsi 16 -24 let 25 -54 let 55 -74 let Vir: Eurostat, marec 2022 Od koga nakupujemo? I z spodnjega grafa izhaja, da tako na ravni bolj naklonjeni tudi k spletnemu nakupovanju EU kot tudi v Sloveniji vecina e-potrošni-iz drugih držav kot evropski, saj je v Sloveniji kov opravi spletni nakup od prodajalca v 50 % e-potrošnikov opravilo spletni nakup od svoji državi (84 % e-potrošnikov na ravni EU prodajalca iz drugih EU držav (na ravni EU je in 88 % e-potrošnikov v Sloveniji). Iz podat-odstotek 32 %) in 30 % od prodajalca izven kov tudi izhaja, da so slovenski e-potrošniki EU (na ravni EU 21 %). Odstotek e-potrošnikov, ki so v obdobju 3 mesecev pred raziskavo opravili spletni nakup glede na državo prodajalca 100 88 90 84 od nacionalnega od prodajalca iz od prodajalca izven od prodajalca iz prodajalca drugih EU držav EU neznane države EU 27 (od 2020) SLO Vir: Eurostat, marec 2022 Kako pogosto nakupujemo? P odatki kažejo, da je v obdobju treh mesecev pred izvedbo razi­skave v letu 2021 v Sloveniji približno 40 % e-potrošnikov opra­vilo spletni nakup enkrat ali dvakrat (na nivoju EU je ta odstotek nižji, 34 %), med 6 in 10 nakupov pa je opravilo 13 % slovenskih e­-potrošnikov (na ravni EU je ta odstotek višji, 16 %). Kako pogosto e-potrošniki opravijo spletni nakup, 2021 45 40 40 35 34 33 35 30 25 20 16 15 13 15 12 10 5 0 1xali2x 3x- 5x 6x- 10x vec kot 10x EU 27 (od 2020) SLO Vir: Eurostat, marec 2022 0 10 6 6 Razlogi, zakaj ni prišlo do spletnega nakupa in problemi pri spletnem nakupovanju hitrost dostave preferirajo osebni pocasnejša od navedene nakup, raje vidijo izdelek prednakupom, lojalnost… koncni stroški višji odnavedenih dostavljeno blago jenapacno alipoškodovano pomanjkanjepotrebnih vešcin problemi s prevarami zaskrbljenost zaradistroškov dostave težave s pritožbami ali zaskrbljenost zaradi reklamacijami zanesljivosti ali hitrosti dostave težave s spletno stranjo zaskrbljenost zaradivarnosti placil alizasebnosti tuj trgovec ne prodaja vdržavo kupca težave pri informacijah glede garancij zaskrbljenost zaradivracila blaga/reklamacij drugo tuj trgovec ne prodaja v državo kupca posamezniki, ki sonaleteli na težave pri spletnem nakupu ni potrebe po spletnem nakupu posamezniki, ki nisonaleteli na težave prispletnem nakupu drugi razlogi EU 27 (od 2020) SLO Vir: Eurostat, marec 2022 Ustvarjeni prihodki s spletno prodajo S podnji graf prikazuje, kolikšen delež celotnih prihodkov v dejav­nosti trgovine je bil ustvarjen s spletno prodajo koncnim potro­šnikom. Iz podatkov izhaja, da je na ravni EU ta delež višji kot na ravni Slovenije, v obeh primerih pa raste. Iz podatkov izhaja tudi, da je v Sloveniji v letu 2020 ta delež skokovito porasel na 3,4 % (v letu 2019 je bil delež na 1,5 %). Trgovina (G): Delež s spletno prodajo ustvarjenega prihodka fizicnim osebam (B2C), glede na celotni prihodek podjetij (brez DDV) z vsaj 10 zaposlenimi 4 3 2 1 0 Opomba: Nenatancen podatek za leto 2015 pri Sloveniji. Vir: Eurostat, marec 2022 P odobno kot na ravni trgovine izhaja tudi iz podatkov na ravni trgovine na drobno, ki so prikazani v spodnjem grafu. Tudi v tr- govini na drobno, tako na ravni EU kot v Sloveniji, se povecuje delež prihodkov, ustvarjenih s spletno prodajo, pri cemer je ponovno viden skokovit porast v letu 2020 za Slovenijo (iz 2,8 % v letu 2019 se je zvišal na 6,6 % v 2020). Trgovina na drobno (G 47): Delež s spletno 10 prodajo ustvarjenega prihodka fizicnim osebam (B2C), glede na celotni prihodek 8 podjetij (brez DDV) z vsaj 10 zaposlenimi 6 4 2 0 Opomba: Nenatancen podatek za leto 2015 pri Sloveniji. Vir: Eurostat, marec 2022 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 EU 27 (od 2020) SLO a. novi trendi dolocajo, kaj in kako kupec (na)kupuje Kakšne spremembe so prinesle pandemija koronavirusa, vojna v Ukrajini in inflacija trgovcem in nakupovalnim navadam potrošnikov? N edvomno je pandemija spremenila trgovsko panogo bolj, kot so jo izre­dni dogodki zadnjih desetletij. Obe­nem pa podatki kažejo, da so se trgovci na pandemijo in posledicno spremenjene navade odzvali v rekordno hitrem casu z novimi storitvami in izdelki, z novimi delovnimi procesi in inovacijami. Odgo­vornost do kupcev Stari-klasicni-trgovinski kupec bo in do zaposlenih v trgovini še nikoli prišel nazaj drugacen. Opremljen ni bila tako velika bo namrec z informacijami in in pomembna, kot pricakovanji, ki jih bo o izdelku ali je bila prav v casu storitvi dobil na razlicnih digitalnih pandemije, in na prodajnih kanalih. V trgovino pa bo to so znali uspešno prišel po izkušnjo. odgovoriti. Vzpon spletnega nakupovanja je bil prisoten že veliko let pred pandemijo, pandemija pa mu je dala predvsem nesluten pospešek in v casu zaprtja (lockdownov) kupce v klasicnih trgo­vinah skoraj odgnala. Ceprav bo digitalno na­kupovanje standard prihodnjega nakupovanja, pa lahko trgovci vendarle upraviceno pricaku­jejo, da se bo vsaj del klasicnih kupcev verje­tno vrnil v trgovine, seveda pa je to povezano z zdravstvenimi razmerami pri obvladovanju virusa Covid-19. A obenem se je potrebno za­ vedati, da bo ta stari-klasicni-trgovinski kupec prišel nazaj drugacen. Opremljen bo namrec z informacijami in pricakovanji, ki jih bo o iz­delku ali storitvi dobil na razlicnih digitalnih prodajnih kanalih. V trgovino pa bo prišel po izkušnjo. 34 Pricakovati je, da bo odpornost oskrbovalne verige na motnje v dobavi predpogoj za dobickonosnost trgovske panoge in njeno rast v prihodnosti. Kakšne trende je v nakupovanju postavila pandemija? Pandemija je trajno spremenila nakupovalne navade potrošnikov. Spremenila je predvsem navade, kako ljudje živijo, delajo in nakupu­jejo. V trgovini je pandemija povzrocila, da so potrošniki postali mnogo bolj obcutljivi za okoljske in druge vrednote pri nakupovanju, pozorni so na stroške in težijo k nakupovanju lokalnih in trajnostnih izdelkov. Pri tem vse po­gosteje izbirajo tiste blagovne znamke, ki sle­dijo tem vrednotam. Zagotovo pa se bo tudi v prihodnje nadaljeval trend digitalnih in vsepri­sotnih nakupovalnih poti, še zlasti med kupci, ki do zdaj (še) niso redni spletni kupci. Tako se pri trgovini na drobno med prihodnjimi trendi vedno mocneje izrisujeta dve vodili ozi­roma dve vrednoti nakupovanja. To sta zdravje kupcev, ne le njihovo osebno, tudi zdravje pri­jateljev in družinskih clanov, ter financna var-nost. Oboje postaja v zaostrenih ekonomskih razmerah kljucno, pogosto tudi v koliziji med obema vrednotama: kakovost kot garant skrbi za zdravje in obenem zmožnost nakupa draž­jega izdelka. Kaj se dogaja z osvešcenostjo kupcev? Pandemija je okrepila trend nakupovanja lo-kalnih izdelkov in pridelkov. Morebitni novi vali pandemije jih bodo le še pospešili, teža­ve v dobaviteljski verigi prav tako. Svetovalno podjetje Accenture navaja, da 84 odstotkov vprašanih namerava še okrepiti nakupovanje lokalnih pridelkov, ker želi aktivno pomagati domacim pridelovalcem, domace izdelke pa vi-dijo kot zagotovilo kakovosti izdelkov in avten- ticnosti lokalnega okolja. Potrošniška izbira bo vedno bolj spreminjala tr-govino iz B2C v C2B. To pomeni, da bodo kupci vedno bolj dolocali poslovne modele. Spletno nakupovanje omogoca porast števila zavednih kupcev, ki išcejo najboljše ponudbe in želijo vec kakovostnega blaga za manj denarja. Ti kupci lahko nadzirajo skoraj vse vidike svo­jega nakupa in potrošniške izkušnje, izbirajo med neštetimi ugodnostmi, kot so brezplacna dostava, dostava na isti dan ali narocilo prek spleta s prevzemom v prodajalni. Trgovci ni­ majo vec dovolj ucinkovitih vzvodov, da bi lahko te kupce usmerjali ali celo prikrito silili k specificnemu nakupu, kajti kupci sami dolo-cajo svoje pogoje nakupa, to velja predvsem glede zahtev, kakšno uporabniško izkušnjo ho­cejo pri nakupu. Še zlasti je to pomembno za cenovno obcutljive kupce, ki se jim je v zdaj­šnjih razmerah že obcutno zmanjšal razpolo­žljivi prihodek. Pricakovati je, da bo odpornost oskrbovalne verige na motnje v dobavi predpogoj za do­ bickonosnost trgovske panoge in njeno rast v prihodnosti. Pandemija Covida-19 še vedno vpliva na svetovne oskrbovalne verige, ki še vedno doživljajo motnje, predvsem zaradi po­novnih zaprtij tovarn v Aziji in Oceaniji ter zara­di rekordno visokih cen cezmorskega prevoza; sem spadajo tudi posledice vojne v Ukrajini. Posledica tega je, da podjetja že vlagajo denar v izboljšanje in zanesljivost lastnih trgovskih oziroma preskrbovalnih verig. Možne rešitve so tako iskanje alternativnih dobaviteljev kot optimizacija v delovnem procesu, predvsem z uporabo naprednih tehnologij. Pri trgovini na drobno se med prihodnjimi trendi vedno mocneje izrisujeta dve vodili oziroma dve Okoljski vidik vrednoti nakupovanja. To sta zdravje in odnos do kupcev in financna varnost. nakupovanja hrane Okoljska trajnost oskrbovalnih verig je za tr-govce vedno vecji izziv, saj potrošniki zahteva­jo odgovorno ravnanje korporacij do varovanja okolja, transparentnost in možnost sledenja produktu od izvora do ponora (do koncne po­rabe). Prav zahteve po okoljski trajnosti bodo spremenile potrošniško obnašanje in poslovne modele. Vplivi hitrih potrošniških poslovnih modelov, ki negativno vplivajo na okolje, kot na primer hitra moda, so vedno bolj nesprejemljivi za po­trošnike. Potrošniki nagrajujejo nove modele, vecjo pozornost namenjajo lokalni pridelavi, transparentnosti preskrbovalnih verig, trajno­stnim praksam, kot je prodaja rabljenega bla­ga, popravilo blaga in najemni modeli. Znamke se soocajo z vecjim nezadovoljstvom kupcev kot nekoc, ce ne poosebljajo trajnostnih vre­dnot – zgolj opozarjanje na probleme ni vec 35 dovolj, temvec morajo trgovci dejavno posku­šati pomagati pri razreševanju problemov, kar naj bi se poznalo tudi v verigi vrednosti (pot od surovine do prodanega izdelka). Ta trend vpliva tudi na odnos potrošnikov do nakupovanja hrane. Anketa podjetja Accenture navaja podatek, da 72 odstotkov vprašanih za­vestno zmanjšuje metanje hrane stran. Kar 90 odstotkov pa pravi, da bodo v prihodnje mno-go bolj pozorni na to, da ne bodo metali hrane stran. To obnašanje poganja na eni strani eticni razmislek o hrani, na drugi skrb za okolje. Kaj se spreminja z oglaševanjem v trgovini? Informacijska varnost in strožje zahteve po zasebnosti spreminjajo temeljne principe oglaševanja trgovcev. Prednost spletnih trgo­vin trenutno temelji na oglaševalskih tehnolo­gijah (adtech) in njenih zmožnostih sledenja spletnim uporabnikom na vseh straneh, ki jih obišcejo, z uporabo piškotkov. Kljub temu, da veliko ljudi za zdaj še uživa prednosti delje­nja osebnih podatkov, posledicno prilagajanje vsebine glede na osebne preference, pa vse vec kupcev zahteva konec neprostovoljnega zbiranja podatkov o njih. Vedno vec držav že sprejema ukrepe za vecjo zašcito in regulaci­jo zasebnosti ter zbiranja podatkov, kar napo­ veduje ukinitev piškotkov in njihovo sledenje. Posledicno to za trgovce pomeni, da morajo temeljito razmisliti o prihodnjih metodah ogla­ševanja in tehnologiji, ki jo bodo lahko pri tem ucinkovito upravljali. Analiza in uporaba podatkov bo vešcina, ki jo bodo morali obvladati tudi vodilni v trgovini. Uspešnost zbiranja in analiziranja podatkov ter marketinško-prodajne akcije na podlagi teh podatkov bodo kljucne za uspešnost tr-govcev. Vlaganje denarja v podatkovne siste-me, ki bodo lahko bolj ucinkovito predvidevali in se odzivali na spremembe – od vecje prila­gojenosti vsebine in ponudbe glede na kupca, do pricakovanja nihanja povpraševanja in po­sledicnega prilagaja-Potrošniki nagrajujejo nove nja ponudbe/zaloge. modele, vecjo pozornost namenjajo Strateško prednost lokalni pridelavi, transparentnosti na tem podrocju bodo imeli trgovci, ki spre­ preskrbovalnih verig, trajnostnim minjajo svoje modele praksam, kot je prodaja rabljenega v primarno digitalne blaga, popravilo blaga in najemni in so zmožni nevidno modeli. zbirati, analizirati ter Vse vec kupcev si želi manj neprostovoljnega zbiranja podatkov o njih. uporabljati podatke – skozi svojo celotno veri- go vrednosti, od nacrtovanja produkta do stika s kupcem. Uporaba tehnologij oziroma programov z GPS lokacijo potrošnikov bo omogocala trgovcem sproten vpogled v strankine nakupovalne na­ vade in vedenje. Razumevanje naklonjenosti stranke do dolocenih produktov, njena vklju-cenost in sodelovanje v specificnih aktivnostih in predvidevanje potrebnega casa za dostavo bo omogocilo lažje ustvarjanje prilagojenih oglasov, nagovarjanje za dolocene nakupe in izpeljavo hitre, ucinkovite storitve. Slabost tako imenovanega geo-fencinga je, da so na­ prave in programska oprema, ki to omogocajo, drage, kar lahko predstavlja oviro za manjše trgovce in podjetja. Uporaba opreme, ki ima geo-fencing funkcijo in je podprta s strani inteligentnih nacrtovalnih sistemov, lahko pomaga tudi pri izboljševanju upravljanja preskrbovalnih verig. Geo-fencing omogoca vodenje informacij o zalogah v skladi-šcu in v prevozu do strank, kar posledicno omo­goca predcasno prepoznavanje in odpravljanje šibkih ali celo manjkajocih clenov v oskrboval­ni verigi, s cimer bo upravljanje zalog, casa in sredstev neizmerno lažje in ucinkovitejše. Vsekakor ima geo-fencing vecje donose v oglaševanju. S pomocjo podatkov geo-fen­cing sistemov lahko oglaševalci najdejo po­tencialne stranke, ki so bolj zainteresirane kot ostale. S temi podatki lahko oglaševalci bolje zasnujejo oglaševalske kampanje. Seveda pa na uspešnost sistema vpliva kolicina in kvali­teta podatkov. Kljub temu, da geo-fencing ni nova tehnologija, ima potencial, da revoluci­onira mobilno oglaševalne strategije za pod- jetja. Z uporabo informacij o natancni lokaciji potrošnika oziroma njegove naprave, ki je po­vezana z internetom, lahko podjetja in znam­ke ustvarjajo oglase prilagojene neposrednim okolišcinam stranke. Trgovci zato lahko stranki namenijo njej prila­gojena sporocila, popuste in akcije vsakic, ko vstopi ali zapusti virtualni prostor, kar ustvarja vecstransko oglaševalsko izkušnjo. Prav tako je lahko zavest potrošnikov o zbiranju podat­kov prodajna lastnost, ki privablja kupce; kdo si ne želi, da bi trgovec odgovorno ravnal z njegovimi podatki ... 36 Do kje in koliko digitalno? Pandemija je pospešila digitalno preobrazbo trgovine in trgovce prisilila, da ponovno osmi­slijo resnicne koristi in potenciale izložb v fi­zicnih trgovinah. Uporabniška izkušnja trgovce usmerja k doživetjem in digitalni integraciji z vkljucitvijo digitalnih elementov v nakupo­vanju, kar postaja ultimativna prioriteta in kljucna razlika med trgovci. Te pobude bodo združile tehnologijo, predvsem avtomatizaci­jo, robotizacijo, umetno inteligenco, internet stvari (IoT) in razširjeno resnicnost pri naku­povalni izkušnji, kar bo povezalo digitalno na­ kupovanje in fizicno nakupovanje. Trgovci lahko pricakujejo, da se bo delež sple­tnih nakupov oziroma nakupov prek razlicnih digitalnih kanalov še poveceval. Rasla bo po­treba po dostavi na dom ali pri trgovcu, vendar že pripravljenega nakupa z minimalno potreb­nim casom in brez fizicnega stika med kupcem in zaposlenim. Na trgovino kot panogo bodo v prihodnjih letih verjetno najbolj vplivale tehnološke inovacije, ki bodo tlakovale pot novim nacinom spletnega nakupovanja in novim potrošniškim navadam, oboje pa bo zaznamovano z novimi izdelki in novimi poslovnimi modeli. 1. Generacija Z, torej rojeni med 1995 in 2010, prihaja na trg kot kupci in kot delovna sila. Ne le, da bodo s tem imeli svojo kupno moc, ki ne bo vec odvisna od staršev, imajo tudi jasno izražene prioritete, želje in potrebe, kaj in katere znamke so pripravljeni kupiti kot kupci. 2. Klasicna in digitalna trgovina nista vec dva locena svetova. Klasicna tr-govina vkljucuje digitalno nakupovalno iz­kušnjo in išce pozitivne ucinke in sinergije takšnega sodelovanja. 3. Hitrost nakupovanja bo zelo po­membna, še zlasti v primeru novih valov pandemije. Potrošniki bodo vse pogo-steje zahtevali nakupe brez fizicnega stika s prodajalcem, tudi ob placilu, predvsem pa zelo hitro dostavo kupljenega izdelka na dom. 4. Trgovci bodo iskali nove poslovne priložnosti za rast, kar jih bo vodilo v razpršitev naložb, predvsem pa bodo iskali modele, kako izkoristiti obstojece premože­nje v drugih dejavnostih. 5. Krožno gospodarstvo je v vzponu. Napoved je, da bo trgovina z rabljenimi (second-hand) oblacili v tem desetletju ra­sla hitreje kot modna industrija. Potrošniki so ozavešceni, kako pomembna je skrb za okolje in potreba po zmanjšanju emisij to-plogrednih plinov, zato bodo pri nakupova­nju zlasti oblacil dajali prednost kakovosti in varovanju okolja pred potrošnjo. 6. 1+1=3 To je imperativ za sodelovanje med trgovci in zavedanje, da lahko na dolocenih podrocjih le s sodelovanjem kon­kurentov dosežejo ucinke, ki jih bodo njihovi kupci cenili in tudi nagradili. To sodelovanje bo zagotovo na podrocju logistike, saj bo nagovarjalo skrb za klimatske spremembe. 2. Poglavje | Trgovinska panoga danes in jutri Futuristicni razmislek Dogodki leta 2020 so trajno spremenili tr- govino, vendar se klasicno, fizicno trgovanje pocasi vraca na raven izpred epidemije. Ve-cini kupcev je še vedno všec fizicna trgovina zaradi izkušnje in obcutka, vendar je stan­dard višji kot nekoc. Pricakujejo oglase, ki so posebej prilagojeni strankam, pri klasicnem nakupovanju pa pricakujejo udobje, da bi jih premamilo iz zavetja doma, kjer lahko na­rocajo blago prek spleta. Da bi trgovci lahko zadostili pricakovanjem kupcev, bodo morali združiti najboljše elemente obeh modelov in ustvariti hibridne poslovne modele, ki bodo uporabljali napredno digitalno tehnologijo, kot je na primer razširjena resnicnost, ume- Stanje v trgovini po pandemiji: kakšna je prihodnost trgovine v digitalnem svetu? PrIHodnosT KlasICnIH TrGovIn Klasicna in digitalna trgovina nista vec dva lo­cena svetova. Vecini kupcev je še vedno všec fizicna trgovina zaradi izkušnje in obcutka, vendar so pricakovanja in zahteve višje kot ne­koc. Kupci na spletu pricakujejo posebej njim prilagojene oglase, pri klasicnem nakupovanju pa pricakujejo doživetje in udobje, ki bi jih pre­mamilo iz zavetja doma. Da bi trgovci lahko zadostili pricakovanjem kupcev, bodo morali združiti najboljše elemente obeh modelov in ustvariti hibridne poslovne modele, ki bodo uporabljali napredno digitalno tehnologijo. KAJ PRINAŠA SPLETNO naKuPovanje TrGovCeM? Spletni kupci lahko nadzirajo skoraj vse vidike svojega nakupa in potrošniške izkušnje, izbi­rajo med neštetimi ugodnostmi, kot so brez­ placna dostava, dostava na isti dan ali narocilo prek spleta s prevzemom v prodajalni. Fotografije: Shutterstock 38 tna inteligenca, napredni pogovorni sistemi (chatbot)… Kljucne za potrebno preobrazbo trgovcev bodo investicije v izboljšanje upravljanja preskrbovalnih verig. Trgovci bodo vlagali Trgovci bodo v prihodnje morali v razvoj tehnologi­ ustvariti hibridne poslovne modele, ki je: uporabo umetne bodo uporabljali napredno digitalno inteligence (AI), in-terneta stvari (IoT), tehnologijo, kot je na primer razširjena robotizacijo in av-resnicnost, umetna inteligenca, tomatsko dostavo, napredni pogovorni sistemi (chatbot)… ki ne bo zahtevala zaposlenih. Uporaba teh tehnologij bo omo-gocila digitalizirane, sledljive, pregledne, na motnje odpornejše dobavne verige in hkrati prihranila sredstva trgovcem. POMEN LOGISTIKE Kako doseci, da bo 1+1=3? Sodelovanje med trgovci in zavedanje, da lahko na dolocenih podrocjih le s sodelovanjem konkurentov do-sežejo ucinke, ki jih bodo kupci cenili in tudi nagradili, bo zagotovo na podrocju logistike, kjer bo v ospredju skrb za okolje. NOVI OGLAŠEVALSKI MODELI Informacijska varnost in strožje zahteve po zaseb­nosti spreminjajo temeljne principe oglaševanja trgovcev. Vedno vec držav že sprejema ukrepe za vecjo zašcito in regulacijo zasebnosti ter zbiranja podatkov, kar napoveduje ukinitev piškotkov in nji­ hovo sledenje. Posledicno to za trgovce pomeni, da morajo temeljito razmisliti o prihodnjih metodah oglaševanja in tehnologiji, ki jo bodo lahko pri tem ucinkovito upravljali. ODNOS POTROŠNIKOV DO HRANE Pandemija, vojna v Ukrajini in inflacija oziroma padec življenjskega standarda so mocno spremenili odnos potrošnikov do nakupovanja hrane. Kar tri cetrtine potrošnikov zavestno zmanjšuje metanje hrane stran. Vzroke za bolj opolnomoceno obnašanje je iskati tudi v eticnem razmisleku o hrani in skrbi za okolje. 39 Vprašanja za razmislek o povedanih izzivih: 1. Kaj bi se zgodilo, ce bi potrošnikom omogocili pregled in sledenje produk-tom in/ali surovinam po celotni proizvodni in dobavni verigi? 2. Kakšen scenarij caka trgovce, ce se bo še naprej nadaljevala selitev dela in kapitala in drugih proizvodnih dejavnikov iz trgovine v bolj donosne panoge, to pa bo ob uporabi interneta stvari povzrocilo demate­ rializacijo trgovin, torej izginjanje klasicnih trgovin? 3. Kakšen bi bil odziv potrošnikov in kako bi to vplivalo na njihove nakupovalne navade, ce trgovci zacnejo uvajati mode-le krožnega gospodarstva, torej recikliranje in kroženje blaga ob koncu življenjske dobe produkta? 4. Ali trgovci dopušcajo možnost, da bi se fi­zicne trgovine trajno preoblikovale v oko­lje eksperimentiranja, predstavitvene centre in tocke za prevzem prek spleta narocenega blaga? 5. Ce bo prišlo do ukinitve spletnih piškot­kov (cookies), ali lahko trgovci svojim kupcem v zameno za dokazovanje vrednosti in izvora blaga zahtevajo njihove podatke? 6. Kaj ce bo avtomatizacija in razvoj po­govornih sistemov omogocil kupcem množicno udobje digitalnega nakupovanja? Vprašanj za razmislek o prihodnosti je veliko. Nekatera se danes zdijo utopicna in neure­snicljiva, tako kot so se zdeli mnogi digitalni predlogi pred pandemijo zelo oddaljeni in tež­ko uresnicljivi. Najti možne odgovore na zgor­nja vprašanja zahteva sistematicen pristop in strukturirano razvojno strategijo. 2.2 Mali slovarski vodnik po pojmih trajnostnega prehoda Razlaga pojmov, ki jih pogosto zasledimo v povezavi s trajnostnim prehodom. Analiza stroškov in koristi Vrsta ekonomske ocene, ki primerja vse mo-netizirane negativne in pozitivne ucinke dolo-cene aktivnosti, in omogoca primerjavo razlic­nih intervencij, naložb ali strategij ter razkriva, kako se dolocena naložba ali prizadevanje politike izplaca posamezniku, podjetju, drža-vi ali v svetovnem merilu. Analize stroškov in koristi so pomembne za odlocanje o ukrepih glede podnebnih sprememb. Pri tem obstajajo težave pri združevanju stroškov in koristi med razlicnimi akterji in casovnimi okvirji. Bazen: ogljikov in dušikov Rezervoar v zemeljskem sistemu, kjer se ele­menti, kot sta ogljik in dušik, v dolocenem ob-dobju kopicijo v razlicnih kemijskih oblikah. Blaženje podnebnih sprememb Clovekovi posegi za zmanjšanje emisij ali po­vecanje ponorov oziroma odstranjevanje to-plogrednih plinov. Cena ogljika Cena preprecevanja ali sprošcanja emisij oglji­kovega dioksida (CO2). Cena ogljika se lah­ko nanaša na stopnjo davka na ogljik ali ceno emisijskih dovoljenj. V številnih modelih, upo­rabljenih za ocenjevanje ekonomskih stroškov blažitve, se cene ogljika uporabljajo kot pribli­žek, ki naj predstavlja raven napora v politikah blažitve. Cilji trajnostnega razvoja 17 globalnih razvojnih ciljev za države, ki so jih Združeni narodi združili v Agendi 2030 - Za trajnostni razvoj. Med cilji so odprava revšci­ne in lakote, zagotavljanje zdravja in dobrega pocutja, izobraževanje, enakost spolov, ciste vode in energije ter dostojno delo, gradnja in zagotavljanje odporne in trajnostne infrastruk­ture, mest in porabe, zmanjševanje neenako­ sti, varovanje kopnih in vodnih ekosistemov, spodbujanje miru, pravicnosti in partnerstev ter sprejetje nujnih ukrepov v zvezi s podneb­nimi spremembami. Dekarbonizacija Cloveški ukrepi za zmanjšanje emisij ogljiko­vega dioksida, ki se sprošca pri clovekovih de­javnostih. Delci (PM) Zelo majhni trdni delci, ki se sprošcajo pri iz­gorevanju biomase in fosilnih goriv. PM so lah­ko sestavljeni iz razlicnih snovi. Zdravju naj­bolj škodljivi so delci s premerom, manjšim ali enakim 10 nanometrov, obicajno oznaceni kot PM10. Dostop do energije Zagotavljanje cistih, zanesljivih in cenovno dostopnih energetskih storitev za kuhanje in ogrevanje, razsvetljavo, komunikacije in pro-duktivno uporabo. Družbena odgovornost podjetij Družbena odgovornost podjetij je v njihovem pozitivnem vplivu na okolje, z zagotavljanjem gospodarskih, družbenih in okoljskih koristi za vse udeležene. To zajema vse, od proizvodnih standardov do družbenih prizadevanj, poveza­nih z izdelkom (na primer oznake, ki jamcijo, da je tekstil izdelan iz ponovno uporabljenih PET materialov). Dušikov oksid (N2O) Glavni antropogeni vir toplogrednega plina N2O je kmetijstvo (ravnanje s tlemi in živin­skimi gnojili), vendar pomemben delež prispe­vajo tudi cišcenje odpadnih voda, izgorevanje fosilnih goriv in kemicni industrijski procesi. N2O nastaja tudi naravno, iz razlicnih biolo­ških virov v tleh in vodi, zlasti zaradi delovanja mikrobov v vlažnih tropih. Ekološko (organsko) kmetovanje Kmetijski proizvodni sistem, katerega cilj je izkoristiti naravne procese in cikle za omeje­vanje vnosov elementov izven kmetije, zlasti sinteticnih vložkov, hkrati pa si prizadeva za izboljšanje kmetijskih ekosistemov in družbe. Ekološko kmetovanje je pogosto pravno opre­ deljeno in urejeno s standardi, ki jih obicajno vodijo nacela, opredeljena v Mednarodni zvezi gibanj za ekološko kmetijstvo (IFOAM - Orga­nics International). Emisijski kupon (carbon offset) Ukrep, namenjen kompenziranju emisij oglji­kovega dioksida v ozracje kot posledice indu­strijske ali druge clovekove dejavnosti, zlasti kadar je kolicinsko opredeljen in s katerim se trguje kot del komercialne sheme. Je splošen izraz za trgovanje s potrdilom oziroma dovo­ljenjem, ki predstavlja pravico do izpusta ene tone ogljikovega dioksida ali drugega toplogre­dnega plina enake mase. Energetska revšcina Odsotnost zadostne izbire pri dostopu do ustreznih, cenovno dostopnih, zanesljivih, vi-sokokakovostnih, varnih in okolju prijaznih energetskih storitev, za podporo gospodarske-mu in clovekovemu razvoju. Internet stvari (IoT) Omrežje racunalniških naprav, vgrajenih v vsakdanje predmete, kot so avtomobili, tele­foni in racunalniki, povezanih prek svetovne­ga spleta (interneta), ki omogoca pošiljanje in sprejemanje podatkov. Izravnava (v podnebni politiki) Zmanjšanje, preprecitev ali odstranitev eno­te emisij toplogrednih plinov (TGP) enega subjekta, ki jo odkupi drugi subjekt, da bi iz­ ravnal enoto emisij toplogrednih plinov tega drugega subjekta. Za kompenzacije obicajno veljajo pravila in merila okoljske celovitosti. Namen teh je zagotoviti, da kompenzacije do-sežejo navedene rezultate blaženja. Ustrezna merila med drugim vkljucujejo preprecevanje dvojnega štetja in uhajanja, uporabo ustreznih izhodišc, dodatnost in stalnost ali ukrepe za odpravo nestalnosti. Kaskada virov Spremljanje uporabe virov (materialov, ener­gije, vode in podobno), ucinkovitosti in izgub na vseh stopnjah pretvorbe, od pridobivanja primarnih virov do razlicnih stopenj pretvorbe, vse do koncnega izdelka ali izvedbe storitve. Kumulativne emisije Skupna kolicina sprošcenih emisij v dolocenem casovnem obdobju. Krožno gospodarstvo Sistem z minimalnimi vhodnimi in operativnimi izgubami materialov in energije zaradi obse­ žnih dejavnosti zmanjšanja, ponovne uporabe, recikliranja in predelave. Deset strategij za krožnost vkljucuje naslednje napotke: zavrzi­te, premislite, zmanjšajte, ponovno uporabite, popravite, obnovite, obnovite, ponovno upora-bite, reciklirajte, obnovite. Mestni toplotni otok Toplota mesta v primerjavi z okoliškimi pode­ želskimi obmocji, povezana z zadrževanjem toplote zaradi rabe zemljišc, konfiguracije in oblikovanja grajenega okolja, vkljucno z raz­poreditvijo ulic in velikostjo stavb, toplotno absorpcijskimi lastnostmi mestnih gradbe­nih materialov, zmanjšanim prezracevanjem, zmanjšano kolicino zelenja in vodnih površin ter toplotnimi emisijami iz gospodinjstev in in-dustrije, ki nastajajo neposredno zaradi clove­ških dejavnosti. Modro gospodarstvo (blue economy) Svetovna banka opredeljuje modro gospodar­ stvo kot trajnostno uporabo oceanskih virov za gospodarsko rast, izboljšano preživetje in delovna mesta, ob ohranjanju zdravja ocean-skega ekosistema. Medtem ko so številni pod-nebni ukrepi osredotoceni na tla, se vpraša­nja, s katerimi se soocajo oceanski ekosistemi, osredotocajo na mikroplastiko. Neto nicelne emisije CO2 Pogoj, v katerem so emisije antropogenega ogljikovega dioksida (CO2) uravnotežene z an-tropogenimi odstranitvami CO2 v dolocenem obdobju. Ocena življenjskega cikla Metodologija, ki se uporablja za oceno vpliva dolocenega oblacila na podnebje, vkljucno s pridobivanjem sestavnih materialov, proizvo­dnjo in iztekom življenjske dobe. Za številne blagovne znamke se ta vprašanja vedno znova pojavljajo pri ocenah življenjskega cikla. Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) UNFCCC je bila sprejeta maja 1992 in odpr­ta za podpis na srecanju Earth Summit (Vrh Zemlje) leta 1992 v Riu de Janeiru. Veljati je zacela marca 1994 in septembra 2020 je imela 197 pogodbenic (196 držav in Evropska uni-ja). Koncni cilj konvencije je »stabilizacija emi­sij toplogrednih plinov v ozracju na ravni, ki bi preprecila nevarno antropogeno vmešavanje v podnebni sistem«. Dolocbe Konvencije se izva­jajo z dvema dodatnima pogodbama: Kjotskim protokolom in Pariškim sporazumom. Neposredne emisije Emisije, ki fizicno izhajajo iz dejavnosti znotraj opredeljenih oziroma dolocenih meja, na pri­mer regije, gospodarskega sektorja, podjetja ali procesa. Obnovljiva energija Vsaka oblika energije, ki se obnavlja z narav­nimi procesi s hitrostjo, ki je enaka ali presega njeno stopnjo porabe. Ogljicna nevtralnost (neto nicelne emisije CO2) Stanje, v katerem so antropogene emisije ogljikovega dioksida (CO2), povezane z do-locenim subjektom, uravnotežene z antropo­genimi odstranitvami CO2. Tvorec ogljikovega dioksida je lahko država, organizacija, okrožje, blago ali dejavnost, na primer storitev in do-godek. Ogljicna nevtralnost se pogosto preso­ja v življenjskem ciklu, vkljucno s posrednimi emisijami, lahko pa se omeji tudi na emisije in odvzeme v dolocenem obdobju. Na planetarni ravni sta izraza ogljicna nevtralnost in neto nicelne emisije CO2 enako­vredna. Na subglobalni (regionalni, nacionalni, lokalni) ravni se izraz neto nicelne emisije CO2 obicajno uporablja za emisije in odvzeme pod neposrednim nadzorom ali ozemeljsko odgo­vornostjo dolocenega subjekta (ki o tem poro-ca), medtem ko ogljicna nevtralnost na splo­šno vkljucuje emisije in odstranitve v okviru in pod pristojnostjo dolocenega subjekta (ki o tem poroca) zunaj neposrednega nadzora ali ozemeljske odgovornosti porocevalske enote. Ogljicni odtis Meritev izkljucne skupne kolicine emisij oglji­kovega dioksida (CO2), ki jih neposredno in posredno povzroci dejavnost ali pa se kopici­jo v fazah življenjskega cikla izdelka. Ogljic­ni odtis je skupna kolicina emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz proizvodnje, uporabe in konca življenjske dobe izdelka ali storitve. Ker je zmanjšanje emisij ogljika prednostna nalo­ ga, blagovne znamke prehajajo na obnovljive vire energije. Omilitveni ukrepi V podnebni politiki so omilitveni ukrepi tehno­logije, procesi ali prakse, ki prispevajo k bla­ žitvi, na primer tehnologije obnovljivih virov energije, postopki za zmanjševanje odpadkov in prakse javnega prevoza. Pametno omrežje Pametno omrežje uporablja informacijsko in komunikacijsko tehnologijo za zbiranje po­datkov o vedenju dobaviteljev in potrošnikov pri proizvodnji, distribuciji in uporabi elektric­ne energije. Z avtomatiziranim odzivanjem ali zagotavljanjem cenovnih signalov se lahko te informacije uporabijo za izboljšanje ucinkovi­tosti, zanesljivosti, ekonomicnosti in trajnosti elektricnega omrežja. Paretov optimum Položaj, v katerem blagostanja prvega ni mo­goce povecati brez zmanjšanja blagostanja nekoga drugega. Podnebne spremembe (climate change) Spremembe stanja podnebja, ki jih je mogo-ce prepoznati s spremembami povprecja in/ali spremenljivosti lastnosti podnebja in ki traja­ jo daljše obdobje, obicajno desetletja ali dlje. Podnebne spremembe so lahko posledica na­ravnih notranjih procesov ali zunanjih sil, kot so spremembe soncnih ciklov, vulkanski izbru-hi in vztrajne antropogene spremembe v se­stavi ozracja ali rabe zemljišc. Ponor Vsak proces, dejavnost ali mehanizem, ki iz ozracja odstranjuje toplogredni plin, aerosol ali predhodnik toplogrednega plina. Potencial sekvestracije Kolicina toplogrednih plinov, ki jih je mogoce odstraniti iz ozracja z antropogenim izboljša­njem ponorov in shraniti v zbiralnik/bazen. Predindustrijska doba (obdobje) Obdobje vec stoletij pred zacetkom obsežne industrijske dejavnosti okoli leta 1750. Refe­rencno obdobje 1850-1900 se uporablja za približek predindustrijske povprecne globalne temperature površja (GMST). Prehranski sistem (food system) Vsi elementi (okolje, ljudje, vložki, procesi, in-frastrukture, ustanove in podobno) in dejav­nosti, ki se nanašajo na proizvodnjo, predela­ vo, distribucijo, pripravo in uživanje hrane, ter rezultati teh dejavnosti, vkljucno s socialno--ekonomskimi in okoljskimi. Prehranski sistem vsake lokacije je edinstven in ga opredeljuje mešanica hrane, proizvedene lokalno, nacio­nalno, regionalno ali globalno. Primarna proizvodnja Sinteza organskih spojin v rastlinah in mikro­bih, na kopnem ali v oceanu, predvsem s foto­sintezo, pri kateri se kot vir energije in ogljika uporabljata svetloba in ogljikov dioksid (CO2). Posredne emisije Emisije, ki so posledica dejavnosti znotraj na­tancno dolocenih meja, na primer regije, go-spodarskega sektorja, podjetja ali procesa, vendar se pojavljajo zunaj dolocenih meja. Emisije so na primer opisane kot posredne, ce se nanašajo na rabo toplote, pri cemer fizicno nastanejo zunaj meja uporabnika toplote, ali na proizvodnjo elektricne energije, pri cemer fizicno nastanejo zunaj meja sektorja oskrbe z elektricno energijo. Pravicna trgovina (fair trade) Fundacija Fairtrade, ustanovljena leta 1992, se osredotoca na ljudi, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane in s trgovanjem z blagom in surovina-mi po vsem svetu, ter skrbi za poštene cene (placilo). Scenarij Verjeten opis, kako se lahko razvija prihodnost, ki temelji na koherentnem in notranje dosle­dnem nizu predpostavk o kljucnih gonilnih si­lah (na primer stopnja tehnoloških sprememb, cene) in odnosih. Scenariji niso napovedi, am-pak se uporabljajo za zagotovitev pogleda na posledice razvoja dogodkov in ukrepov. Tveganje Možnost nastanka škodljivih posledic za clo­veške ali ekološke sisteme, pri cemer se upo­števa raznolikost vrednot in ciljev, povezanih s temi sistemi. V zvezi s podnebnimi spremem­bami se tveganja lahko pojavijo zaradi mogo-cih vplivov podnebnih sprememb in cloveških odzivov na podnebne spremembe. Upošte­vanja vredne škodljive posledice vkljucujejo posledice za življenja, preživetje, zdravje in dobro pocutje, gospodarske, družbene in so-cialne kulturne dobrine in naložbe, infrastruk­turo, storitve (vkljucno z ekosistemskimi stori­tvami), ekosisteme in vrste. Trajnostni razvoj Razvoj, ki izpolnjuje potrebe sedanjosti, ne da bi ogrozil zmožnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje lastne potrebe, in uravnove­ ša družbene, gospodarske in okoljske skrbi. Transformacija Sprememba temeljnih lastnosti naravnih in cloveških sistemov. Ucinek prelivanja To je ucinek domacih ali sektorskih blažilnih ukrepov na druge države ali sektorje. Ucinki prelivanja so lahko pozitivni ali negativni in vkljucujejo ucinke na trgovino, selitev virov (ogljika), prenos inovacij in širjenje okolju pri­jazne tehnologije ter druga vprašanja. Upravljanje tveganj Nacrti, ukrepi, strategije ali politike za zmanj­šanje verjetnosti in/ali obsega morebitnih ško­dljivih posledic na podlagi ocenjenih ali zazna­nih tveganj. Vplivi Posledice realiziranih tveganj na naravne in cloveške sisteme, kjer so tveganja posledica medsebojnega vpliva s podnebjem povezanih nevarnosti (vkljucno z ekstremnimi vremen­skimi/podnebnimi dogodki), izpostavljenosti in ranljivosti. Vplivi se na splošno nanašajo na ucinke na življenja, nacin preživetja, zdravje in dobro pocutje, ekosisteme, gospodarske, družbene in kulturne dobrine, storitve in infra-strukturo. Vplivi se lahko imenujejo posledice ali rezultati, lahko so škodljivi ali koristni. Zeleno zavajanje (green washing) Zeleno zavajanje je zavajanje potrošnikov o prizadevanjih blagovne znamke za trajnost. Cilj zelenega zavajanja je ustvarjanje vtisa, da so izdelki oziroma procesi okoljsko nesporni oziroma ne škodijo okolju, ceprav v praksi ni tako. Primer zelenega zavajanja: omejene ko­lekcije »trajnostnih« oblacil. Upravljanje brez odpadkov (zero waste management) Zero waste management si prizadeva za ohra­njanje vseh virov z odgovorno proizvodnjo, porabo, ponovno uporabo in predelavo izdel­ kov, embalaže in materialov brez sežiganja in brez izpustov, ki ogrožajo okolje ali zdravje lju­di, v zemljo, vodo ali zrak. 2.3 Trajnost kot jedro post­pandemicne gospodarske preobrazbe in rasti Pregled kljucnih vidikov po epidemiji oziroma kaj je treba spremeniti in izboljšati v trgovinski dejavnosti, da se bo trgovina razvijala v smer zelenega gospodarstva in trajnosti. K ako izkoristiti prednosti, ki jih po­nuja digitalizacija, in kje so ceri, ki lahko odženejo kupce stran od nas? Kakšen kader bo trgovina potrebovala že jutri in katere navade iz epidemije smo privzeli v našem nakupovanju? Odgovore smo iskali skupaj s Samom Kuplje­nom, direktorjem Bauhausa v Sloveniji, Srbiji in Bolgariji ter na Hrvaškem, Jožetom Mer-malom, solastnikom in predsednikom uprav­ nega odbora družbe BTC, in prof. dr. Majo Zalaznik iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Kako do kapitala za trajnostno preobrazbo trgovcev Kapitalske potrebe za transformacijo trgovin­ ske dejavnosti v smeri trajnosti in vzdržnih modelov bodo znatne, po mnenju Jožeta Mer-mala pa jih bodo povzrocili zlasti cilji Evrop­skega zelenega dogovora. Ti zahtevajo zmanj­ševanje emisij, vecjo energetsko ucinkovitost, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in družbo… Ti cilji bodo vplivali tudi na trgovinsko dejavnost in na vse deležnike v dobavni verigi tudi z vecjimi investicijskimi vlaganji. Samo Kupljen je glede kapitalskih virov jasen: Bauhaus bo kapital za potrebne investicije crpal iz ustvarjenih dobickov in z dolžniškim kapitalom. Pri izbiri investicij bo Bauhaus za­sledoval cilj, da se zahvali okolju, v katerem dela, in bo iz ustvarjenega dobicka namenil dobršen del za preobrazbo v trajnostno poslo­ vanje družbe. »Novi poslovni modeli in preobrazba obstoje-cih poslovnih modelov sta trajnost in zeleno že prinesla v trgovino. V trgovini nas mocno izziva maksima »od izvora do ponora«. Vsi smo mnogo bolj obcutljivi in preverjamo po­datke, kaj dejansko kupujemo. Zato je naša skupna odgovornost, da z evropskimi sred­stvi in strateško preobrazbo trgovcev gradimo nove poslovne modele, ki so vzdržni in trajni. To pomeni, da morajo biti ti poslovni modeli trajnejši, da ne bo treba že cez eno leto iskati rezerv za preživetje,« pravi prof. dr. Maja Za­laznik. Opozarja tudi na hitro »Vsi smo mnogo bolj obcutljivi in spreminjanje okolišcin preverjamo podatke, kaj dejansko zaradi zunanjih dejav-kupujemo.« nikov, kot so Covid-19, težave v dobavnih ve­rigah in inflacija. Ce želijo biti trgovci trajnostno vzdržni, dolgoroc­ni in zeleni, morajo tudi svoje strategije preo­brazbe izpeljati na nacin, da bodo delovali traj­nostno. To pa za trgovce pomeni, da morajo iskati dobre dobavitelje, sklepati partnerstva in iskati proizvajalce, ki bodo pripomogli, da bodo vsi cleni trajnostno naravnani. »Novi pre­obrazbeni modeli namrec zahtevajo, da vsak v dobavni verigi nekaj prispeva. Teh trajnostnih modelov prej nismo poznali na tak nacin, zato mora vsak clen poznati svojo odgovornost, da se vložek vsakega evra plemeniti v dobro vseh clenov v verigi,« pravi Zalaznikova. Ravno to je tudi kljucna sprememba v poslov­nih modelih, da vsakdo v verigi doprinese k dolgorocnosti, hkrati pa tudi k skrbi za okolje, zelenemu in avtenticnosti izvora. Ravno trgov­ 45 ci, ki se usmerjajo v to, se po mnenju Zalazni­kove najbolje dotikajo današnjega kupca. Zalaznikova je prepricana, da bodo zlasti evropski financni viri steber zelene transfor­macije. Obenem pa opozarja, da v evropske možnosti financiranja preobrazbe nismo še do-volj vkljuceni niti kot država niti kot trgovinska dejavnost, pa ceprav si Trgovinska zbornica zelo prizadeva za to. Njen predlog, kako po- crpati vec sredstev za trgovce na slovenskem trgu, je, da trgovci konzorcijsko pristopijo sku­paj k crpanju sredstev s skupnimi, zlasti zele­nimi projekti. KAPITAL • Trgovci bodo pod pritiskom kapitalskih investicij, v kar jih bodo silile tudi zaveze Evropskega zelenega dogovora. • Trgovci naj se povežejo v skupne zelene projekte in z njimi tekmujejo pri crpanju evropskih sredstev. • Odgovoren trgovec bo del svojega dobicka vrnil oko­lju, v katerem deluje, in razvijal trajnostne modele. Kakšni so kadri prihodnosti v trgovini? Tradicionalni trgovski poklic se preoblikuje v zaposlenega, ki je svetovalec, interaktivno usposobljen, zna hitro in spoštljivo ter na zna­nju podprto podati izkušnjo ali nasvet kupcu, opisuje kadrovsko transformacijo v trgovinski panogi Zalaznikova. Kupec postaja vedno bolj zahteven, pricakuje hitrost, zanesljivost in zaupanja vreden nakup, pricakuje nesporno kakovost. Prav tako je po­ membno, ali zna trgovec oblikovati poprodajno izkušnjo. K temu pa najvec pripomorejo ana­litiki, svetovalci in tržniki, ki razmišljajo z no-vimi orodji in nagovarjajo kupca za ponoven nakup z uporabo vseh multimedijskih orodij. Koga, kdaj in s cim, je najvecji izziv, a tehno­logija vse to trgovcem omogoca. Tudi Kupljen poudarja, da bo trgovski kader moral poznati in bolje izkoristiti digitalne vse­ bine, s katerimi bo svetoval stranki prek vseh komunikacijskih kanalov. Potreboval bo vešci­ne, ki mu bodo omogocale hiter dostop do baz znanja, ki jih bo posredoval strankam. Te baze bodo multimedijske, vkljucevale pa bodo zlasti prakticne in koristne nasvete, kot je na primer, kako izdelek sestaviti, zmontirati, pritrditi … Tradicionalni trgovski poklic se preoblikuje v zaposlenega, ki je svetovalec, interaktivno usposobljen, zna hitro in spoštljivo ter na znanju podprto podati izkušnjo ali nasvet kupcu, opisuje kadrovsko transformacijo v trgovinski panogi Zalaznikova. Kupljen priznava, da je bila epidemija za Bau­ haus izjemen pospeševalec uvajanja digitalnih modelov. Zato uporabo multimedijskih kana­lov, s katerim bodo pomagali kupcem, nacrtuje v roku treh do petih let, in sicer v vseh 19 dr­žavah, kjer je Bauhaus prisoten. Istocasno pa morajo vzpostaviti potrebne sisteme, pripraviti vsebine, razviti mogoce celo orodja obogatene resnicnosti (augmented reality) za prodajalce in stranke ter izobraziti kader za uporabo teh vsebin. Mermalova kadrovska napoved je, da se bodo morali vsi kadri v vseh sektorjih, torej tudi v trgovinskem, »ozeleniti, ozavestiti in izobrazi-ti«. Pri tem je zelo velika odgovornost na vod­stvenih kadrih, da postavijo ambiciozne cilje in spodbudijo k doseganju teh ciljev vse zaposle­ne in tudi zunanje deležnike. Kaj je treba vedeti o kadrih prihodnosti, kaj so njihove lastnosti, ki jih morajo delodajalci poznati? 46 Za kadre prihodnosti je znacilno, da: • želijo na kadrovskih razgovorih informacije o tem, kakšna je kultura podjetja, zanima jih, kakšne vrednote spoštuje podjetje, kaj je misija podjetja za prihodnost; izrazito jih zanima skupnost, pripadnost, želijo biti del skupine s plemenitim ciljem. Ce tega ni, so nagnjeni k pogostemu menjavanju deloda­jalca, dokler te uskladitve z lastnimi vredno­ tami ne najdejo; • jih zanima, ali je omogocen hibridni nacin dela in svoboda pri izbiri nacina dela, torej delo od doma in gibljiv delovni cas; • zanima jih razmerje med delom in družinski-mi obveznostmi. Mermalova izkušnja je: Kadri prihodnosti so ljudje, ki želijo vecjo svobodo pri nacinu dela. Pomembni so jim prilagojen kraj in cas dela, gibljiv delovnik in delo od doma v kombinaci­ ji z delom na delovnem mestu, želijo biti del skupnosti, ki ji želijo pripadati, s podjetjem se želijo uskladiti tudi glede vrednot, kajti želijo delati v podjetju, ki ima enake vrednote, kot jih zastopa tudi sam. Kupec postaja vedno bolj zahteven, pricakuje hitrost, zanesljivost in zaupanja vreden nakup, pricakuje nesporno kakovost. Prav tako je pomembno, ali zna trgovec oblikovati poprodajno izkušnjo. Kakšna so znanja in vešcine, ki jih bodo po­trebovali srednjerocno in dolgorocno? Mermal navaja zlasti tri: • spremenjeni nacini vodenja in komuni­kacije, kajti zaradi hibridnega dela je potreb-no vec odgovornosti pri organizaciji in izved-bi delovnih nalog, zahteva tudi vec zaupanja med vodjo in zaposlenim ter drugacen nacin vodenja in preverjanja izpolnjevanja delovnih nalog; • okrepljene digitalne vešcine; • pomanjkanje strokovnega kadra pri rastocih dejavnostih pomeni tudi izziv za ka­drovske službe, saj morajo najti nacine, kako cim vec zaposlenih zadržati, kaj jim poleg fi­nancnega paketa ponuditi, da ne bi odšli k dru­gemu delodajalcu. S temi prijemi in znanji je treba oborožiti tudi vse vodje, da pri komuni­kaciji in vodenju izvajajo kadrovske politike s ciljem zadrževanja zaposlenih. Na vpliv digitalizacije na kadrovsko strukturo v trgovinski dejavnosti opozarja tudi Zalazni­kova, ki opaža, da marsikatero klasicno trgo­vsko delovno mesto izginja. Njena napoved je, da se vzpostavlja ravnovesje med digitalnim tehnološkim svetom in klasicnim prodajnim svetom. Porabniki smo pri obicajnem naku­povanju v 60 odstotkih prevzeli digitalni svet v trgovini. To pomeni, da v klasicno trgovino vstopamo opremljeni z digitalnimi informaci­jami. Ta novi hibridni nacin nakupovanja nare­kuje trgovini, da mora kadre prilagoditi hibri-Porabniki smo pri obicajnem dnemu kupcu. nakupovanju v 60 odstotkih prevzeli digitalni svet v trgovini. To pomeni, Kaj to konkretno po­ da v klasicno trgovino vstopamo meni? Kupci prica­ opremljeni z digitalnimi informacijami. kujejo, da bodo imeli nakupovalno izkušnjo obogateno ne le s fizicnim stikom in prijazno­stjo, temvec tudi odlicnim tehnološkim pod-prtjem. Vsi kadri v trgovini morajo še vedno imeti zelo dobre temeljne kompetence. Obe­nem pa je po mnenju Zalaznikove treba kadro­ vske kompetence hitro nadgrajevati. Še vedno je potreba po univerzalnih prodajalcih in obe­nem prodajnih strokovnjakih, a hkrati so v tr-govini potrebni tudi kadri, kot so integratorji ekosistemov zunanjih ponudnikov, podatkovni znanstveniki, oblikovalci nakupne izkušnje ... To so profili, ki jih sodobni hibridni kupci prica­kujejo v trgovini. Zalaznikova poudarja priložnosti za trgovce, ki jim jih prinaša umetna inteligenca in obdelava velikih podatkov, to je namrec trgovcem v po­moc. Iz teh podatkov izvira strategija zvestobe kupcev, ce seveda znajo trgovci te izjemno po­membne informacije vkljuciti v svoje poslovne modele. 47 KADRI PRIHODNOSTI • Tradicionalni trgovski poklic se preoblikuje v zaposle­nega, ki je svetovalec, interaktivno usposobljen, zna hitro in spoštljivo ter na znanju podprto podati izku­šnjo ali nasvet kupcu. • Kupci pricakujejo, da bodo imeli nakupovalno izkušnjo obogateno ne le s fizicnim stikom in prijaznostjo, tem­vec tudi digitalno-tehnološko. • Trgovci, ki imajo dobre sisteme za obvladovanje vseh prodajnih poti, ustvarijo veliko prihrankov in dobrih ucinkov na teh poteh. • Trgovski kader prihodnosti bo potreboval vešcine, ki mu bodo omogocale hiter dostop do multimedijskih baz znanja, da jih bo posredoval strankam. To bodo predvsem prakticni in koristni nasveti. • Kadri prihodnosti so ljudje, ki želijo vecjo svobodo pri nacinu dela. Priložnost za slovenske trgovce, kako oplemenititi lastno znanje Zalaznikova daje trgovcem v Sloveniji izziv: Zakaj ne bi zgradili notranjih znanj in sestavili skupen poslovni model, ki bi ponujal v svoji verigi tudi izdelke in storitve drugih trgovcev? Da to ni kartelno dogovarjanje ali kršenje pro­ tikonkurencne zakonodaje, temvec da so to novi poslovni modeli, pojasni na dveh ame­riških primerih. Ameriški trgovec Walmart je razvil distribucijsko podjetje Walmart GoLocal, ki ponuja dobave tudi za druge trgovce. Nje­gova prednost je, da je uspel optimizirati do-bavo zaradi poznavanja kupcev, kar je dosegel z analizo podatkov, torej z uporabo umetne inteligence. Drug primer je Amazonov koncept tehnologije brez placila. Kupec izdelek skenira in trgovino zapusti s kodo izdelka. Amazon to ponuja kot model tudi drugim trgovcem. Vsi ti razmisleki o novih poslovnih modelih in priložnostih za sodelovanje se po mnenju Za­laznikove zacnejo z odlicnim poznavanjem poti izdelka »od izvora do ponora«, torej od prvega narocila do postavitve izdelka na domaco poli-co. Ta logistika izziva, kako lahko tisti trgovci, ki imajo dobre sisteme za obvladovanje vseh prodajnih poti, ustvarijo veliko prihrankov in dobrih ucinkov na teh poteh. Kljucno je ra­zumevanje dobav v prostoru in casu ter or-ganizaciji dobaviteljev in proizvajalcev. Svojo trditev Zalaznikova podkrepi s spremembami, ki jih je epidemija povzrocila v avtomobilski industriji. Zamiki v dobavnih verigah so pov­zrocili motnje dobav, zato je trend, da pride proizvajalec cim bliže kupcu. Trgovci, ki imajo dobre sisteme za obvladovanje vseh prodajnih poti, ustvarijo veliko prihrankov in dobrih ucinkov na teh poteh. vpliv zahtev po nicelnem ogljicnem odtisu na trgovinsko dejavnost Nova iniciativa o trajnostnih produktih bo zelo spremenila trgovinsko dejavnost. Produkti bodo morali postati bolj trajnostni. Vsako po­slovanje se bo moralo spremeniti iz linearnega v krožno. Nastajajo že nova partnerstva, novi poslovni modeli in nove priložnosti, ki bodo omogocila preživetje podjetjem, napoveduje Mermal. Zalaznikova pa poudarja, da smo kupci prvi, ki vidimo, ali je trgovec odgovoren do okolja. Umikanje plastike in plasticnih vreck kaže na ozavešcenost prodajalcev. Po njenem mnenju se vsi kupci spreminjamo v »SDG generacijo«. SDG je okrajšava za »sustainable development goals« to je 17 kljucnih usmerjevalcev naše trajnosti, vzdržnosti, odgovornosti do 3 P-jev (People, Planet, Profit; ljudje, planet, dobicek, op. a.). Ta ravnovesja mora vkljuciti tudi trgo­vina, je prepricana Zalaznikova, ki poudarja, da so milenijci izjemno obcutljivi, kje je po­ 48 reklo izdelka, kaj je osebnost izdelka, katere sestavine so v izdelku, kakšna je odgovornost proizvajalca in prodajalca do okolja in koliko je v izdelku uporabljenih recikliranih surovin. Zalaznikova je prepricana, da tudi slovenski trgovci kažejo visoko stopnjo razumevanja in poznavanja vrednot »SDG generacije«. Trgov­ci razumejo, da ne gre samo za trenutek v po­ udarjanju, kam odvržejo odpadke, temvec da gre za celovite poslovne modele transformaci­je k varnejšemu, zanesljivejšemu in bolj od­govornemu jemanju in dajanju nazaj, vendar ne le okolju, temvec tudi cloveku. Do tega so namrec kupci najbolj obcutljivi. Kako pa se skrb za okolje pozna konkretno med nakupovalnimi navadami kupcev? Kupljen poudarja, da se zaveda pomena ogljicnega od­tisa izdelkov, saj pricakuje slej ko prej financ­ne kazni, a »patriotizem se konca na blagajni. Kupec bo petkrat razmislil, še zlasti v zdajšnjih razmerah visoke inflacije, ali bo kupil izdelek z nizkoogljicnim odtisom ali pa cenejši izdelek, cetudi prihaja od zelo dalec.« Po drugi strani pa Kupljen pojasni razumeva­nje skrbi za okolje na strani prodajalca. »Tr­govci potrebujemo energijo, ki nam bo dala svobodo. To je trajnost. To so obnovljivi viri, ki se proizvajajo na lastni zemlji. Zlasti sonce in veter. Cilj je, da bomo imeli toliko zelene energije, da ne bomo potrebovali na svetov­nem trgu trgovati z emisijskimi kuponi.« Iz tega sledi tudi strategija samooskrbe Bau­ hausa. Vsi njihovi centri merijo vsaj 15 tisoc kvadratnih metrov, zato so strehe centrov tako velike, da lahko na njih zgradijo soncne elek­trarne, s cimer bodo pokrili vso njihovo potre­bo po svetlobi, hlajenju, gretju in polnjenju vozil. Vsi novi centri Bauhaus bodo popolno-ma samooskrbni, medtem ko bodo v treh letih tako v Sloveniji kot na Hrvaškem elektrificirali strehe vseh obstojecih centrov ter zamenjali vse porabnike, ki delujejo na fosilna goriva. Usmeritev Bauhausa je v zeleno. Ker pricaku­jejo, da bodo države uvedle dajatve na ogljicni odtis, torej na onesnaževanje okolja, na pri­mer zaradi uvoza izdelkov s Kitajske, želijo kupovati cim vec izdelkov lokalno. K temu je znatno pripomogla tudi epidemija koronaviru­sa. Ker so dobavne verige pretrgane, ker je dostava s Kitajske neredna, so dobavitelji šli v spremembe in preselili proizvodnjo v EU. Odgovor, kako zaobiti drago evropsko delovno silo in zakonodajo, zlasti na podrocju delavskih pravic, za zdaj po Kupljenovih besedah najbolj ucinkovito ponuja robotizacija, kot na primer japonski proizvajalec Yaskawa. Prenos robo­tizirane proizvodnje z vzhoda se uvaja že Trgovci potrebujemo energijo, ki nam zdaj na Portugalskem, bo dala svobodo. To je trajnost. To v Romuniji in Bolgari-so obnovljivi viri, ki se proizvajajo na ji. Torej v državah s še lastni zemlji. vedno cenejšo delov-no silo kot na severu EU, vendar bistveno manjšim ogljicnim odti­som. Zato je tudi zavestna poslovna odlocitev v Bauhausu, da podpirajo dobavitelje, ki proi­zvodnjo selijo bliže k nam, saj na ta nacin zni­žujejo ogljicni odtis izdelkov. OKOLJE • Produkti bodo morali postati bolj trajnostni, vsako po­slovanje se bo spremenilo iz linearnega v krožno. • Kupec bo v zdajšnjih razmerah visoke inflacije te­meljito razmislil, ali bo kupil izdelek z nizkoogljicnim odtisom ali pa cenejši izdelek, cetudi prihaja od zelo dalec. • Cilj trgovcev mora biti, da bodo imeli toliko zelene energije, da ne bodo potrebovali trgovati z emisijski-mi kuponi na svetovnem trgu. • Na razvitih trgih z vecjo kupno mocjo od naše je mlajši generaciji potrošnikov zelo pomembno razkritje, ali je izdelek narejen iz trajnostnih in lokalnih materialov. 49 MISELNOST POTROŠNIKOV • Trajnostno poslovanje postaja vedno bolj transparen­tno in ne moremo si vec privošciti zavajanja kupcev. • 90% kupcev je zaskrbljenih glede trajnosti. • Podrocna regulativa bo dodatno krepila zavedanje med potrošniki, kako pomembna je trajnostna po­ trošnja: manj oblacil na leto, manj kratkih letov za vikend pobeg … • Z vidika potrošnika danes lastništvo trgovca ni vec pomembno, pomembneje je, koliko izdelkov sloven-skega porekla se znajde na trgovski polici. • Ankete kažejo, da bi kar 66 odstotkov kupcev placalo višjo ceno pri spletnem narocanju, ce bi izdelek lahko dobili še isti dan. Kaj lahko trgovci pricakujejo na podrocju sprememb zakonodaje Kupljenova srednjerocna napoved za trgovin­sko dejavnost je, da bo zakonodajna oblast na ravni EU uvedla neke vrste placilo ogljic­nega odtisa na celotno verigo od proizvodnje, transporta do poprodajnih ucinkov izdelkov na okolje. Medtem Mermal opo- »Nefinancni podatki, torej tudi zarja na zakonski cu-varovanje okolja, postajajo enako nami, saj bo na rav­pomembni kot financni. Na to nas ni EU do konca tega leta sprejetih 54 za­ že opozarjajo tudi banke, zavarovalnice konov, ki bodo cilje in javni razpisi.« za varovanje okolja pospeševali. V BTC zato aktivno sodelujejo z zavodom CER Par-tnerstvom za trajnostno gospodarstvo. »Ne­financni podatki, torej tudi varovanje okolja, postajajo enako pomembni kot financni. Na to nas že opozarjajo tudi banke, zavarovalnice in javni razpisi,« opisuje Mermal. Po posameznih podrocjih pa so pricakovanja o zakonodajnih spremembah sledeca: Delovno pravo: • vecji poudarek bo na opravljanju dela na domu, kjer je to le mogoce, saj bo to prispe­vek k zelenemu gospodarstvu; • 30 ali 36-urni delovnik – po eni strani zaradi vecjega poudarka trajnostnemu razvoju ter ravnovesju med delom in prostim casom, po drugi strani pa tudi zaradi prispevka k ze­lenemu gospodarstvu. 36-urni delovnik na­ mrec omogoca, da so zaposleni vsak drugi petek doma. • skrajševanje in poenostavitev postopkov za pridobitev delovnih dovoljenj. Vedno vec po­klicev je deficitarnih, zato bo potrebno še bolj iskati kader iz držav zunaj Evropske unije. Davcna zakonodaja: • še vec olajšav oziroma subvencij za zelene naložbe, oprostitev placila oziroma vracilo DDV za investicije v trajnostni razvoj in ze­lene naložbe; • spodbujanje dela na domu za zaposlene, kar bo privedlo do nižje obdavcitve ali nižjega placila prispevkov. Omenimo še konsolidacijo trgovcev, zlasti pri skupnih vlaganjih v postavitev soncnih ali ve­trnih elektrarn, kar bo prispevalo k minimizira­nju nevarnosti, da bi se zvišal strošek elektric­ne energije. 50 ZAKONODAJA • Na ravni EU bo do konca tega leta sprejetih 54 za­konov, ki bodo cilje za varovanje okolja pospeševali. • Srednjerocno je moc pricakovati ukrep, ki bo za tr-govce uvedel placilo ogljicnega odtisa zaradi prevoza izdelkov. • Vecji poudarek bo na opravljanju dela na domu, saj bo to prispevek k zelenemu gospodarstvu. • Skupna vlaganja trgovcev v soncne ali vetrne elek­trarne, kar bo prispevalo k energetski samooskrbi in nižjim stroškom elektrike. • Zaradi deficitarnih poklicev skrajševanje in poenosta­vitev postopkov za pridobitev delovnih dovoljenj. Miselnost potrošnikov kot motor trgovinske preobrazbe Potrošniki postajajo vedno bolj ozavešceni, zlasti mlajše generacije išcejo trajnostne reši­tve. Po dolocenih analizah so mlajše generacije pripravljene placati vec za trajnostne produkte in storitve, zlasti pa ne želijo delati v podjetjih, ki ne poslujejo trajnostno. Trajnostno poslo­vanje postaja vedno bolj transparentno in ne moremo si vec privošciti zavajanja kupcev. Ce danes potrošnik že opušca in zmanjšuje nakupe plastike, se zaveda pomena sezonske in lokalne proizvodnje in se je zaradi skrbi za okolje morda pripravljen odpovedati tudi letal­skemu prevozu ali pa celo zmanjšati kakšne nakupe, je do prave trajnostno naravnane potrošnje še dolga pot. Mermalova napoved je, da bomo verjetno šli s pomocjo podrocne regulative v dodatno krepitev zavedanja med potrošniki, kako pomembna je trajnostna po­trošnja, pot pa bo podobna scenariju elektric­nih vozil. To pomeni na primer manj oblacil na leto, manj kratkih letov za vikend pobeg v ka­kšno prestolnico. Pri letalskih kartah se bomo verjetno težko izognili uvedbi neke minimalne »okoljske« cene, ki bo pri marsikaterem po­potniku sprožila razmislek, ali je podaljšani vi-kend obisk z letalom res smiselna odlocitev. Po dolocenih analizah so mlajše generacije pripravljene placati vec za trajnostne produkte in storitve, zlasti pa ne želijo delati v podjetjih, ki ne poslujejo trajnostno. Ce ne bo šlo z mehkim ozavešcanjem, pa se bodo zadeve spremenile zaradi uvedbe najra­ zlicnejših okoljskih davšcin ali standardov, ki bodo na primer od proizvajalcev oblacil zah­tevali višjo kakovost izdelave ali pa certifika­te o poštenem placilu delovne sile; ali pa na­sprotno placilo okoljskih davkov, kot jih danes na primer placujejo proizvajalci avtomobilov, ce njihovi avtomobili ne ustrezajo dolocenim standardom glede izpuhov. Tudi Kupljen opaža, da je na razvitih trgih z vecjo kupno mocjo pri mlajših generacijah po­trošnikov zelo pomembno razkritje, ali je iz­delek narejen iz trajnostnih in lokalnih mate-rialov. Potrošnikom na razvitih trgih je to zelo pomembno, vendar pa je pogoj, da si to lah­ko tudi privošcijo, kar pa je odvisno od kupne moci. Zalaznikova poudarja zlasti dva trenda, ki sta povzrocila spremenjeno miselnost potrošni­kov. Prvi je pomen lastništva, ki je bilo na pre­hodu tisocletja v Sloveniji precej pomembno. Z vidika potrošnika danes po mnenju Zala­ znikove lastništvo trgovca ni vec pomembno, pomembneje je, koliko izdelkov slovenskega porekla se znajde na trgovski polici. Obcutlji­vost slovenskega kupca sicer ostaja, vendar le kot poreklo izdelka, kajti v domacem poreklu kupec vidi kakovost. To je tudi glavni razlog, da trgovci povecujejo deleže izdelkov sloven-skega porekla. Zalaznikova pa opozarja zlasti na spremenje­ ne navade nakupovanja, ki smo jih pridobili v epidemiji, in so tudi vecinsko ostale, celo med 51 starejšimi kupci. Porabniki spodbujamo hibri­dni model, epidemija je vzpostavila sobivanje dveh svetov, in sicer spletnega in fizicnega na­kupovanja. Sprememba se kaže tudi v tem, da si za nakup vzamemo vec casa, saj podrob-no preucimo, kaj kupujemo. Online orodja to omogocajo. Kupec je pripravljen in obvešcen, ko pride v nakup. Zato pa trgovci potrebujejo opolnomocene kadre. Kupci želijo nakup opraviti odgovorno in v cim krajšem casu. Ankete kažejo, da bi kar 66 od­stotkov kupcev placalo višjo ceno pri spletnem narocanju, ce bi izdelek lahko dobili še isti dan. Vrednost casa in denarja v casu se spreminja, poudarja Zalaznikova. Kupci pricakujejo vr­hunsko, kakovostno in Z vidika potrošnika danes po mnenju avtomatizirano stori-Zalaznikove lastništvo trgovca ni vec tev v digitalnem delu pomembno, pomembneje je, koliko trgovine. V klasicnem izdelkov slovenskega porekla se znajde delu trgovine pa pri­ na trgovski polici. cakujejo cloveškost, prijaznost, odnos, na­smeh in veliko znanja ter informacij od pro-dajalca. Za poreklo, torej lokalnost, in kako­vost, so kupci pripravljeni placati vec, ce jim to omogoca tudi višjo kakovost življenja. Vendar pa to ne pomeni, da bi se odpovedali nakupu globalnih znamk. Kaj bo ustvarjalo dodano konkurencno vrednost v trajnostni trgovini »Digitalizacija pomeni predvsem hiter razvoj na vseh ravneh: proizvodnja, transport, pro-daja in komunikacija vseh udeležencev na vseh trgih. Preživel bo tisti, ki se bo najhitreje razvijal,« je Kupljenova napoved. »Meni ljubši izraz kot zelena energija je energija svobode, trajnostna proizvodnja, transport, ravnanje z odpadki, drugacni delovni modeli ter vecja socialna vkljucenost podjetja. To ni oddaljena prihodnost, ampak sedanjost, ki se dogaja že zadnjih nekaj let. Z epidemijo in vojno v Ukra­jini je dobila zgolj dodaten pospešek in vecjo pozornost.« Mermal izpostavi predvsem tri dejavnike, ki bodo vplivali na to, kateri trgovec bo imel kon­ kurencno prednost, ta bo namrec odvisna od: • nižanja stroškov z vecjo energetsko ucinko­vitostjo in energetsko neodvisnostjo, kar bo zahtevalo uvajanje obnovljivih virov energi­je; • oblikovanja novih poslovnih modelov, ki zmanjšujejo podnebna tveganja, tako fizic­na kot prehodna, kot so na primer odporne dobavne verige, iskanje nadomestnih mate-rialov in zanesljivih partnerjev; • zmanjšanje odpadkov in optimizacija logisti­ke, saj se vsaj 85 odstotkov emisij podjetja skriva v poslovanju partnerjev, zato bo so-delovanje s partnerji s ciljem zmanjševanja emisij kljucno. Dodana konkurencna vrednost se bo merila z vzdrževanjem trajnosti, in sicer, da bodo vsi cleni v verigi pridobitelji. Ponudnik izdelkov in storitev, torej trgovec, bo organiziral svoj eko­ sistem, ki bo hibridni svet, v katerem bo veliko tehnologije in obenem tudi clovek kot posa­meznik v ekosistemu. Vezivo pa bodo spreme­njene navade porabnika, spremenjeni formati trgovin, ki vnašajo doživljajskost, spremenjen vstop porabnika v trgovino in uporaba tehnolo­gije. Posvetiti se kupcu ostaja imperativ, ki ga mora znati trgovec organizirati glede na vrsto blaga, ki ga ponuja. Ankete kažejo, da bi kar 66 odstotkov kupcev placalo višjo ceno pri spletnem narocanju, ce bi izdelek lahko dobili še isti dan. Znaten del konkurencne vrednosti bo v razu­mevanju »deep retail«, torej tega, kar stoji v ozadju trgovine. To pa so podatki, analize, tehnologija, programska oprema, umetna in-teligenca … Priložnosti, kjer Zalaznikova vidi možnosti za konkurencno vrednost slovenskih trgovcev, so zlasti na podrocju storitev, dosta­ve v zadnji minuti in pred vrati. 52 dodana KonKurenCna vrednosT Dodana konkurencna vrednost se bo merila z vzdr­ževanjem trajnosti, da bodo vsi cleni v verigi prido­bitelji. Dejavniki, ki bodo vplivali na to, kateri trgovec bo imel konkurencno prednost: • nižanje stroškov z vecjo energetsko ucinkovitostjo in energetsko neodvisnostjo; • oblikovanje novih poslovnih modelov, ki zmanjšuje­jo podnebna tveganja, iskanje nadomestnih mate-rialov in zanesljivih partnerjev; • zmanjšanje odpadkov in optimizacija logistike. Kako skrbeti za trajnost Ostane le še kljucno vprašanje, kaj je nujno treba osvojiti na poti prehoda v trajnostno tr-govinsko dejavnost. Mermal na to odgovarja: »Vsi moramo zaceti meriti, kako trajnostno je naše poslovanje, zaceti moramo aktivno sle­diti regulativi EU, oceniti moramo podnebna tveganja v dobavni verigi, direktnem poslova­ nju in uporabni verigi, crpamo lahko razlicna sredstva, ki so namenjana za zeleni prehod. PRIHODNOST KADROV V TRGOVINI (Vir: Center poslovne odlicnosti EF) K trajnostnemu poslovanju želimo spodbuditi tudi naše partnerje. Le ce bomo izmerili, kje smo, kakšna so tveganja, nastavili ambiciozne cilje in ukrepe, bomo lahko konkurencni, od­porni na prihajajoce krize in ustvarili poslova­nje z dodano vrednostjo.« Zalaznikova navaja podatek iz ankete BCG, da je kar 90 odstotkov kupcev zaskrbljenih glede trajnosti. To pa kaže na odgovornost nas vseh, da bomo trajnostni pri tem, kar pocnemo, ne glede na dejavnost, v kateri smo. 53 2.4 Kaj nas caka na poti trajnostnega prehoda? Nepredvidljivost poslovnega okolja otežuje prehod proti trajnostnemu poslovanju podjetij in organizacij. N epredvidljive okolišcine, s katerimi se podjetja in organizacije v razlicnih de­javnostih soocajo zadnji dve leti, so mocno zaznamovale sprejemanje poslovnih odlocitev. Na tem mestu si lahko zastavimo naslednje vprašanje: ali usmeritev v trajno­ stno poslovanje še pomeni možnost za ustvar­ janje dodane vrednosti v prihodnosti? To idejo so zadnje spremembe zaznamovale predvsem na treh podrocjih, ki so kljucna tudi za trgovin­ sko dejavnost: geopoliticna tveganja in z njimi povezana energetska negotovost, nestabilnost dobavnih verig in prilagajanje poslovnih mo-delov. Še pred dobrega pol leta v splošni javnosti in gospodarstvu ni bilo dvoma: prihodnost je ze­ lena. Ne glede na pandemijo, ki je v zacetku leta (zacasno) izzvenela, je vojna v Ukraji­ ni v povezavi s tem spodbudila novo vpraša­ nje: je pomen trajnostnih in zelenih naložb še smiseln? Si kot družba v teh casih zaostrenih dobav najpomembnejših surovin lahko privo- šcimo naložbe v inovacije, nove tehnološke rešitve, materiale in naprave za trajnostno proizvodnjo in poslovanje? Ali je morda treba pozornost nameniti reševanju tistih novih, do- datnih izzivov, s katerimi se (zlasti v Evropi, a tudi širše) soocamo tukaj in zdaj? Vojna na evropskih tleh je povzrocila negoto­ vost in povzrocila mnogo situacij, ki zahtevajo naglo ukrepanje: dvig cen in obrestnih mer, in- flacija, nezanesljive dobavne verige in nesta­ novitne zaloge surovin. Omenjeno dogajanje obcutimo vsak dan, zaznamovalo je naš nacin življenja in dela ter zamajalo stabilnost gospo­darstva, ki ga je pred tem izzvala že koronska kriza. Opisane spremembe pa so lahko tudi priložnost za podjetja in organizacije, ki so se primorane organizirati drugace, poiskati nove rešitve in znova premisliti o tem, kaj zares – v novih okolišcinah – pomeni ustvarjanje doda­ne vrednosti. ESG pridobiva na pomenu Izraz trajnostno poslovanje je vezan na krati-co ESG (Environmental, Social and Corpora­te Governence; Okoljsko, družbeno in korpo­rativno upravljanje) in je v uporabi že nekaj desetletij. Porocilo Združenih narodov je leta 2004 pozvalo k »bolj izraziti vkljucitvi dejavni­kov okoljskega, družbenega in korporativnega upravljanja (ESG) pri naložbenih odlocitvah«. Minilo pa je kar nekaj casa, da se je izraz udo­macil. Ameriška investicijska družba Pacific In­vestment Management Company ocenjuje, da je bil ESG od maja 2005 do maja 2018 ome­njen v manj kot odstotku letnih porocil. Od leta 2019 se uporaba izraza prebija v ospredje – do maja 2021 je bil omenjen v skoraj petini letnih porocil. Vedno vecji pomen imata zavezanost podjetij jasnim ciljem in transparentna komunikacija poslovnih praks. 25 20 15 10 5 0 2005 2010 2015 2020 Pomen ESG od leta 2019 mocneje narašca Vzporednico lahko potegnemo z vlaganji, ker sta privlacnost podjetij in trajnostnih naložb vse bolj odvisna od upoštevanja standardov ESG. Po raziskavi ameriške investicijske skupi­ne Morgan Stanley kar 84 % vlagateljev prica­kuje, da bodo njihove financne naložbe odra­žale njihove (trajnostne) vrednote. Družbeno odgovorna podjetja niso privlacna samo zato, ker delujejo po principu »dobro za okolje«, pac pa tudi s stališca »dobro za posel« in »dobro za družbo«. Podjetja lahko z uvajanjem trajnostnih pristo­pov zmanjšajo operativne stroške, se pozicio­ nirajo drugace od konkurence ter privlacijo vec potrošnikov in tudi sodelavcev. Nacini za niža­nje stroškov so lahko razlicni, od premisleka o prestrukturiranju oskrbe z energijo ali zalog, uvedbe brezpapirnega poslovanja in ucinkovite­ga upravljanja z odpadki in recikliranja. Pri po­zicioniranju podjetij in blagovnih znamk v oceh kupcev vedno vec šteje embalaža izdelkov, ki jo je mogoce reciklirati, kompostirati ali ponovno uporabiti. Vse vec podjetij uvaja tudi možnost izbire ogljicno nevtralne dostave. Predvsem pa štejeta zavezanost podjetij jasnim ciljem in tran­ sparentna komunikacija poslovnih praks. Ljudje se vedno bolj zavedamo, da ekološke in družbe­ne posledice gospodarske dejavnosti niso vedno samo pozitivne, zato je koncept družbeno odgo­vornega ravnanja podjetij kljucen element pri­hodnosti. Ta v ospredje ne postavlja le poslovne uspešnosti podjetja, ampak predvsem prispevek podjetij k ohranitvi okolja in k celostnemu razvo­ju družbe in gospodarstva. V ospredje se prebijajo tudi strogi standardi trajnostnega porocanja, ki »silijo« podjetja, da natancno zbirajo, organizirajo in porocajo o svojih vplivih na okolje. Vlagatelji si želijo vec transparentnosti, v kar jih usmerjajo tudi trendi povpraševanja potrošnikov in zaposle­nih. Potrošniki si želijo bolj trajnostne ponud-be izdelkov in storitev, zaposleni želijo delati v družbeno odgovornih podjetjih. Kako upravljati v nepredvidljivem okolju? Odlocitve, ki temeljijo na nacelih trajnosti, bodo kljucne za obvladovanje kratkorocnih tveganj in za dolgorocno prilagajanje spremi­njajocemu se globalnemu sistemu. Obstajajo tri glavna podrocja, ki naj jih vodilni dobro preucijo, ko nacrtujejo naslednje poslovne od­locitve: a) prestrukturira­nje virov energije, Družbeno odgovorna podjetja niso b) vzpostavitev sta-privlacna samo zato, ker delujejo po bilnih in zanesljivih principu »dobro za okolje«, pac pa tudi dobavnih verig in s stališca »dobro za posel« in »dobro c) prilagoditev za družbo«. poslovnih mode-lov trajnostnemu poslovanju. a) Viri energije Slovenija med domace vire energije uvršca premog, zemeljski plin, hidroenergijo, jedrsko energijo, geotermalno energijo ter obnovljive vire energije (les, lesni ostanki, bioplini in od­padki). Skupna kolicina domacih virov, ki so bili na voljo leta 2021, je bila 3,3 milijona ton naftnega ekvivalenta (=140 PJ), kar je za 9 % manj kot v letu 2020. V letu 2021 so domaci viri energije zadostovali za zadovoljitev le do- bre polovice (53 %) potreb po energiji; oskrba z naftnimi proizvodi je bila v celoti zagotovlje­na iz uvoza. V strukturi oskrbe z energijo so leta 2021 v Slo­veniji prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 31 %; delež jedrske energije je znašal 23 %, delež energije iz obnovljivih virov (vkljuc­no s hidroenergijo) je znašal 19 %, delež premo­ga 15 % in delež zemeljskega plina 12 %. 55 ocenjevanju poslovnih tveganj, napovedu­je sektorske preobrazbe in razvoj drugacnih potrošniških navad. Dolgorocno bo prišlo do postopnega prilagajanja navad tako potro­ šnikov kot podjetij, na primer: varcevanja z energijo, premikov od pšenicne moke k alter-nativnim, premikov v organizaciji dobavnih ve-rig. Zadnje bo zagotovo vplivalo na globalne dobavne verige. Na primer, kljucne železniške tovorne poti med Evropo in Kitajsko se že raz­vijajo zunaj Rusije, prek srednjega koridorja. Revizijsko-svetovalna družba KPMG je pred meseci objavila prispevek, v katerem poudarja kljucne trende in strategije, ki jih vodilne orga­nizacije uvajajo za vzpostavitev odpornosti in agilnosti lastnih dobavnih verig. Za boljšo ope-rabilnost v prihodnosti v ospredje postavljajo prilagodljivost: organizacije se morajo nauciti odzivanja v realnem casu. Velja tako za regu­latorne predpise kot za spopadanje s podneb­ nimi spremembami in odzivom na geopoliticne napetosti. Pomembni so tudi mreža zaupanja vrednih partnerjev, zmožnost prilagajanja di­gitalnim operacijam in spodbujanje ucinkovitih izboljšav. Trajnostna in inovativno usmerjena podjetja lahko pomagajo preoblikovati celotne vrednostne verige in ekosisteme. c) Prilagoditev poslovnih modelov Prilagoditev poslovnih modelov trajnostnemu poslovanju pogosto predvideva, da biti bolj trajnosten pomeni biti manj dobickonosen. Vendar ni tako. Digitalna orodja in tehnologi­ja so kljucni temelji novih poslovnih modelov, ki na inovativne nacine izpolnjujejo potrebe strank. Poleg tega lahko podjetja, ki želijo trajnost in inovativnost vnesti v svojo poslovno kulturo, pomagajo preoblikovati celotne vre­dnostne verige in ekosisteme. Lahko, na pri­mer, uvedejo nove krožne poslovne modele za preoblikovanje celotnega cikla uporabe izdelka ali storitve, lahko vlagajo v projekte, ki imajo neposredno pozitiven ucinek na lokalno okolje in življenja zaposlenih. V svojem bistvu trajnostno poslovanje pomeni, da se mora spremeniti kultura (omika) podjetij in organizacij. Vodilni naj se odpovedo »prete-cenemu« oziroma zastarelemu nacinu razmi­šljanja in pri sprejemanju poslovnih odlocitev upoštevajo širši krog deležnikov, vkljucno z Podjetja cakajo sektorske preobrazbe in prilagajanje razvoju drugacnih potrošniških navad, napoveduje družba Coface, ki podjetjem pomaga pri ocenjevanju poslovnih tveganj. virom energije. Je pa treba poudariti, da je nji­hova uvedba lahko dobra spodbuda za gospo­darstvo, kjer so v ospredju inovativnost, nove tehnološke rešitve in materiali. Z uvajanjem novih konceptov, pristopov in naprav nastaja­jo tudi nova delovna mesta, na katerih bodo zaposleni skrbeli za nemoteno delovanje siste­mov in procesov. Oskrba z energijo, Slovenija 2021 40 30,6 30 23,2 19,3 20 14,8 12,1 10 0 Najvec energije Slovenci porabimo v predelo­valni dejavnosti, gradbeništvu in rudarstvu. Za nemoteno delovanje trgovinske dejavnosti sta kljucna dva podatka: vec kot 95 % energije v prometu porabimo za vožnje z osebnimi (62 %) in tovornimi (33,5 %) vozili. Poleg tega v storitvenem in javnem sektorju ogromno ener­gije potrebujemo za ogrevanje, razsvetljavo, naftni obnoljivi jedrska proizvodi viri energija b) Prestrukturiranje dobavnih verig Obvladovanje dobavnih verig je drug pomem­ben izziv, s katerim se soocajo vodilni in gospo­darstvo. Šoki v zadnjih dveh letih so privedli do nestabilnosti svetovnih povezav in povecali pomanjkanje pomembnih surovin. Podjetja so prilagodila obseg proizvodnje, transport in lo-gistika pa sta se znašla v krcu, kar je neposre­dno vplivalo na zvišanje cen. Družba Coface, ki podjetjem pomaga pri pogon elektricnih na­prav, hlajenje in pre­zracevanje. Negoto­vost, ki je posledica rusko-ukrajinske voj­ne, bo zagotovo upo- casnila prehod proti okolju prijaznejšim premog zemeljski plin Vir: Statisticni urad RS 56 zaposlenimi, lokalnimi skupnostmi, strankami, poslovnimi partnerji, regulatorji in – kar je zelo pomembno – naravo. Kdo bodo zmagovalci zelenega prehoda? Predpogoj za uspešen trajnosti prehod je pre­mik v miselnosti. Smo na zacetku najbolj od­locilnega desetletja naših življenj, ki bo mocno vplivalo na prihodnost. Casa za vaje ni vec, trajnost je treba ponotranjiti kot priložnost za ustvarjanje nove vrednosti. Podjetja, ki bodo to storila, bodo razširila svojo konkurencno prednost in postala odpornejša. Uspešne bodo poslovne strategije z jasnim poslanstvom in namenom. Pomembna bo zaveza ciljem in mejnikom ter transparentna komunikacija. Dobra strategija se mora vedno zaceti s po­stavljanjem pravih vprašanj. Ko govorimo o trajnostnem prehodu, je seznam vprašanj ob-sežen in vendar rešljiv. Štele bodo tiste stra­tegije, ki krepijo poslanstvo in imajo jasen namen. Hkrati je pomembna zaveza ciljem in mejnikom ter transparentna komunikacija po­slovnih praks in korakov za doseganje zasta­vljenih ciljev. Pricakovati je, da cakajo podjetja in organizacije na poti prehoda novi standardi trajnostnega porocanja, ki jim bodo služili kot vodila, kakšni vplivi na okolje so (še) spreje­mljivi. Nujno pa je imeti v mislih tudi drug pol, pose-bej v trgovinski dejavnosti. Gre za javnost in potrošnike. Izmenjevanje informacij je pogla­ vitno, saj lahko z gotovostjo pricakujemo, da si tako javnost kot potrošniki želijo družbeno odgovornega ravnanja na vseh ravneh delo­vanja podjetij. V ospredju ni vec le poslovna uspešnost, ampak predvsem prispevek podje­tij in organizacij k ohranitvi okolja in k celo­stnemu razvoju družbe in gospodarstva. Ucinkovit trajnostni prehod vkljucuje štiri pomembne elemente: • dobro opredeljeno poslanstvo, vrednote in stališca podjetij ter organizacij, • prepricljivo strategijo z jasno dolocenimi cilji in mejniki, • transparentno komunikacijo in jasno iz­ražene pobude za dosego zastavljenih ciljev ter • redno merjenje in porocanje o ucinkih poslovnih praks. Merjenje in porocanje sta še posebej kri­ticni podrocji, saj javnosti zagotavljata dokaze, da se podjetje drži svojih obljub. Reden dialog z vsemi kriticnimi deležniki, vkljucno s strankami, zaposlenimi in clani skupnosti, v katerih delujejo, je tisto, kar poganja ustvarjanje dodane vrednosti – ne glede na nepredvidljive okolišcine poslov­nega okolja. 57 2.5 Kratek vodnik po okoljskih znakih Predstavljamo evropske in domace znake za oznacevanje izdelkov, ki so namenjeni potrošnikom in poslovnim partnerjem proizvajalcev. V tem poglavju najdete tudi kratek pregled ocen ESG, ki v zadnjih letih postajajo vedno bolj iskane, v pomembni meri zaradi prihodnjih možnosti financiranja. N aravna bogastva niso neizcrpna; živi-mo na planetu, ki ni brezkoncen. Vedno vecje število potrošnikov, pa tudi inve­ stitorjev zato spreminja svoje vedenje, da bi cim manj obremenjevali okolje. A le redki ima­ jo dovolj casa ali znanja, da bi pregledali vsa dejstva, na podlagi katerih se lahko odlocajo. Zato zadnja leta hitro raste število prostovolj­ nih shem in certifikatov, ki jamcijo, da so po­ samezni izdelki ali podjetja prijazni do narave. Vedno bolj tudi velja, da pomeni biti »okolju prijazen« tudi dober posel. To velja denimo tudi za ameriško tržišce, ki obicajno velja za cenovno bolj obcutljivega in bolj skepticnega do okoljskih dejavnikov, kot evropsko. Razi­ skava ameriške poslovne šole NYU – Stern je pokazala, da so imeli trajnostni proizvodi leta 2021 že 17 % tržni delež med pakiranim po­ trošniškim blagom (consumer packaged go­ ods) in da so ga kljub pandemiji koronavirusa celo okrepili. Njihova rast je bila 2,7-krat hi- trejša od rasti »obicajnih« izdelkov, se pravi takšnih, ki v trženju niso uporabljali okoljskih znakov.1 In slednjih je na svetovnem tržicu res veliko. Znakov in znamenj, ki naj bi okoljsko ozavešcenim potrošnikom lajšali nakupno od­locitev, lahko naštejemo prek 455. Med njimi jih je samo iz Evrope kar 231.2 Kako se torej znajti v tej »džungli«? To poglav­je je vodnik po tem hitro rastocem podrocju, ki se trgovinske panoge dotika na dveh ravneh. Na prvi gre za znake, ki oznacujejo posamezne izdelke oziroma komponente in so namenjeni potrošnikom in/ali poslovnim partnerjem proi­zvajalcev. Te predstavljamo v nadaljevanju. Na drugi ravni pa gre za ocene okoljske, upravljal­ ske in družbene odgovornosti posameznega podjetja (trgovinskega ali iz katere druge pa-noge), ki jo pripravljajo specializirane medna­ rodne agencije (po vzoru bonitetnih ocen, t.j. ocen kreditne sposobnosti), ker gre za zahte­ve financnih vlagateljev zaradi potreb njihovih naložbenih strategij. Temu podrocju je posve-cen zakljucni del poglavja. vodnik po okoljskih znakih Ceprav je uporaba okoljskih znakov obicajno prostovoljna, vendarle že obstajajo medna­rodni standardi, ki opredeljujejo to podrocje. Tako lahko po klasifikaciji ISO razlikujemo med tremi vrstami okoljskih znakov za izdelke in storitve:3 • Znak tipa 1 (ISO 14024:2018) Gre za nacionalne ali vecnacionalne sheme, ki po jasnih merilih presojajo okoljske vplive ži­vljenjskega cikla izdelkov (se pravi surovin, proizvodnje, transporta, uporabe in ravnanja z odpadki). Okoljske zahteve opredeljujejo, spre­mljajo in revidirajo neodvisni strokovni organi. • Znak tipa 2 (ISO 14021:2016) Gre za znake za izdelke in storitve, v ozadju katerih ni niti shem niti meril in ki so namenje­ni predvsem komunikaciji med podjetji (zla­sti denimo za gradbene materiale in izdelke). Predvsem gre za prostovoljne deklaracije pro-izvajalcev, uvoznikov in distributerjev, ki niso neodvisno preverjene. • Znak tipa 3 (ISO 14025:2006) Gre za znake, ki se nanašajo na posamezne vidike življenjskega cikla proizvodov. Medna­rodni standard zahteva, da okoljsko oceno izda neodvisni certifikacijski organ.4 Potrošniki se na embalaži izdelkov srecujejo predvsem z znaki tipa 1. V nadaljevanju pred­stavljamo najpogostejše znake, ki jih srecuje-mo na prodajnih policah v Sloveniji. Okoljski znak EU – EU Ecolabel Uradni okoljski znak EU je marca 2022 obhajal že svojo trideseto obletnico, podeljen pa je bil 89.357 proizvodom in storitvam iz 24 razlicnih kategorij (prejelo ga je tudi 125 izdelkov iz Slo­venije). Znak oznacuje »okoljsko odlicnost, ki prispeva k cistemu in krožnemu gospodarstvu z ambicijo nicelnega onesnaževanja«.5 Najvec znakov je bilo podeljenih v kategoriji »do-it-yo­urself« (35.071), sledijo papir (20.985), cišce­nje (10.008), obloge (9.961) ter obleke in tekstil (7.917). Ekološki logotip EU Kot pravi Evropska komisija, »logotip omogo-ca potrošnikom, da lažje prepoznajo proizvo­ de z ekološkim poreklom, in pomaga kmetom, da jih tržijo v vseh državah EU.« Uporablja se lahko samo za proizvode, ki jih pooblašcena nacionalna agencija certificira kot ekološke. V praksi zato na embalaži ekoloških proizvo­dov, hkrati z ekološkim logotipom EU, upora­blja vsaj še en nacionalni znak. »To pomeni, da so izpolnili stroge pogoje glede nacina pro-izvodnje, predelave, prevoza in skladišcenja.« Dodatni pogoj je, da proizvod vsebuje najmanj 95 % ekoloških sestavin. Logotip se mora upo­rabljati tudi za vsa predpakirana živila, ki se v EU proizvajajo in prodajajo kot ekološka. Neobvezno se ga lahko uporablja tudi za uvože­ne proizvode, ki so skladni z evropskimi pravili o uvozu ekološkega blaga, in za ekološke proi­zvode EU, ki niso pakirani. Prav tako je prosto­voljna uporaba na ekoloških proizvodih EU, ki se prodajajo na trgih tretjih držav, in v kampanjah obvešcanja javnosti. Evropska pravila prepove­dujejo, da bi se logotip uporabljal na izdelkih, ki vsebujejo manj kot 95 % ekoloških sestavin, v obratih javne prehrane (denimo v restavracijah ali bolnišnicah) in na proizvodih, ki ne sodijo na podrocje uporabe ekoloških predpisov (denimo na kozmetiki, zdravilih ali na proizvodih, ki iz­virajo iz lova in ribolova). Prepoved velja tudi za proizvode »v preusmeritvi« (ko so metode ekološke pridelave uvedli šele pred kratkim in so lahko v tleh ali živalih še vedno prisotne ne­ekološke snovi).6 Energijska nalepka EU Energijske nalepke kažejo, koliko energije po­rabi elektricna naprava in v kateri »energijski razred od A do G« se posledicno uvršca. Tako pomagajo, kot pravi Evropska komisija, »potro­šnikom izbrati izdelke, ki porabijo manj ener­gije, in s tem prihraniti denar« ter »spodbuja­jo podjetja k oblikovanju izdelkov, ki porabijo manj energije.« Ceprav je uporaba energijske nalepke vcasih prostovoljna, je v EU obvezna za žarnice in sijalke, grelnike, hladilnike in za­mrzovalnike, pralne in sušilne stroje, klimatske naprave in ventilatorje, elektronske prikazoval­nike, vkljucno s televizijskimi sprejemniki, ku­hinjske naprave in pnevmatike. Se pa energij­ske nalepke ne uporabljajo na rabljenih izdelkih ali za potniška in tovorna vozila. Energetski razredi so opredeljeni z barvno le­stvico, tako da naprave z zeleno oznako A po­rabijo najmanj energije, oziroma so energijsko najbolj ucinkovite. Naprave z rdeco oznako G imajo najvecjo porabo energije. Z marcem 2021 je EU poenostavila sistem oznacevanja energijske ucinkovitosti, tako da se namesto nekdanjih razredov od A+++ do D uporabljajo samo oznake od A do G. Sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS – EU Eco-Management and Audit Scheme) EMAS je prostovoljni sistem za okoljsko rav­ nanje in presojo, ki »podjetjem pomaga k izboljšanju njihovih proizvodnih procesov, zmanjšanju vplivov na okolje in ucinkovitejši rabi virov«. Sistem je odprt za vsa podjetja in organizacije iz vseh gospodarskih panog, pro-izvodnih ali storitvenih. Pristopnice se zaveže­jo, da bodo ne samo ocenjevale svoj ucinek na okolje, temvec ga poskušale tudi zmanjševati. Rezultate verificira neodvisni organ, v Sloveniji je to javni zavod Slovenska akreditacija.7 Energijska zvezda – Energy Star Energijska zvezda je redek primer okoljskega znaka, ki je izginil s skupnega trga EU po vec kot dveh desetletjih. Znak, ki je izražal ener­gijsko ucinkovitost elektronskih naprav, je na­mrec razvila Agencija za varovanje okolja ZDA (US Environmental Protection Agency), v Evro-pi pa se je uporabljal na podlagi posebnega sporazuma med Brusljem in Washingtonom. Ta je potekel februarja 2018, tako da ga odslej ni mogoce uporabljati na novih proizvodih.8 Slovenski nacionalni zašcitni znaki Slovenski pridelovalci kmetijskih proizvodov imajo možnost, da ob ekološkem logotipu EU pridobijo še enega od nacionalnih znakov, ki lahko pomenijo oznacbo porekla, geografsko oznacbo, zajamceno tradicionalno posebnost, višjo kakovost, ekološko ali integrirano pride-lavo. Navedene zašcitne znake podeljuje kme­tijsko ministrstvo na podlagi vloge pridelovalca oziroma združenja pridelovalcev.9 Integrirana pridelava po opredelitvi kmetij­skega ministrstva »pomeni naravi in potrošni­ku prijaznejše kmetovanje, ki ob nadzorovani uporabi gnojil in predpisanih fitofarmacevtskih sredstev prinaša visokokakovostne pridelke. Pridelava poteka brez uporabe gensko spreme­njenih organizmov, redne analize in certificira­ nje pridelkov pa dajejo potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo standardom kakovosti, so zdravstveno neoporecni in varni.« Ekološko kmetijstvo pa Slovenija tolmaci kot »kmeto­vanje, ki spoštuje naravne življenjske cikle ter kar najbolj zmanjša clovekov vpliv na okolje. Prepovedana je uporaba lahko-topnih mine-ralnih gnojil, pesticidov, gensko-spremenjenih organizmov in iz njih pridobljenih izdelkov ter razlicnih regulatorjev rasti.« Ekološko kme­tovanje poteka pod nepretrganim nadzorom nad pridelavo in predelavo »od vil do vilic«.10 Da bi pridobilo državni zašcitni znak, mora eko­loško živilo vsebovati najmanj 50 % ekoloških sestavin slovenskega izvora. Ob tem še velja, da je v Sloveniji uporaba državnega zašcitnega znaka obvezna za kunce, gojeno divjad in eko­ loško hrano v obratih javne prehrane.11 Biodar Ceprav lahko znamko Biodar najdemo v vecini javnodostopnih seznamov ekoloških znakov, je v zadnjih letih njena uporaba v zatonu. Gre za kolektivno blagovno znamko za ekološka živila, ki je v lasti že daljši cas neaktivne Zveze Biodar – Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. Ko je zveza še delovala, je z blagovno znam­ ko potrjevala ekološki izvor živila »od njive do prodajne police«. Prepovedovala je uporabo kemicno-sinteticnih sredstev za varstvo rastlin, razkuženega semena, lahko topnih mineralnih gnojil, sinteticnih dodatkov v krmilih, surovin živalskega izvora v krmilih in gnojilih, gensko spremenjenih organizmov, preventivnega zdra­vljenja živali s kemoterapevtiki.12 Potem, ko je zveza Biodar prenehala delovati, so se slovenski ekološki kmetje povezali v novo zvezo podob­ nega imena, v Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije. Vendar pa znamka Biodar »zdaj de­luje le še na papirju in je domnevno tudi zadol­ žena, zato si je nova zveza ne upa prevzeti«, kot je nova zveza pojasnila že leta 2018.13 Blagovna znamka Demeter Blagovna znamka izvira že iz leta 1928, poi-menovana pa je po starogrški boginji plodno­ sti, zavetnici cvetenja in plodnosti vseh rastlin. V Sloveniji je certificiranih 32 ponudnikov (30 biodinamicnih kmetij in 2 šolska vrtova).14 De­meter oznacuje pridelke in izdelke, pridelane po nacelih biodinamike, ki jo je razvil avstrij-ski filozof Rudolf Steiner, oce waldorfske peda­gogike. Znak Demeter tako jamci, da kmetije »delujejo kot celosten organizem, ki ga tvorijo rastline, živali, ljudje v medsebojni harmoni­ji« in da je hrana, pridelana na teh kmetijah, »polna življenjskih in vitalnih sil, ki ljudem prinašajo zdravje in duhovno rast.« To med drugim pomeni, da se izogibajo monokulturam oziroma s pridelki kolobarijo ter namesto mi- neralnih gnojil uporabljajo kompost, krmo za živali pa pridelajo na lastni kmetiji. Kmetije v shemi Demeter ne smejo uporabljati gensko spremenjenih organizmov, živalskih hormonov ali fitofarmacevtskih sredstev, sinteticnih arom ali konzervansov.15 Avstrijski nacionalni okoljski znak Znak, ki ga podeljuje avstrijsko zvezno mini-strstvo za varovanje podnebja, okolja, ener­ gije, mobilnost, inovativnost in tehnologijo, je oblikoval sloviti umetnik Friedensreich Hun-dertwasser. Pridobi ga lahko katerakoli fizicna ali pravna oseba s sedežem v EU, ki v Avstriji proizvaja ali v Avstrijo uvaža oziroma tam pro-daja ali ponuja storitve. Merila za pridobitev znaka se dopolnjujejo vsake štiri leta, pri tem pa oblasti upoštevajo celotni življenjski cikel izdelka oziroma storitve. Glavne kategorije, za katere je možno pridobiti znak, so gradbeni­štvo in stanovanja, gospodinjska sredstva in cistila, vrt, pisarniški pripomocki, papir in tisk, zelena energija, trajnostni financni produkti, mobilnost, tekstili in obutev, turizem, izobra­ ževanje.16 Avstrijski nacionalni ekološki logotip Bio Austria Logotip se uporablja zlasti na bioloških proi­zvodih, ki jih neposredno tržijo njihovi pride-lovalci. Avstrijska merila so sicer strožja od evropskih. Tako denimo zahtevajo, da so eko­loške celotne kmetije – ni mogoce, da bi na isti kmetiji združevali ekološko pridelavo polj-šcin in konvencionalno živinorejo. Nacionalni logotip se pogosto uporablja v kombinaciji z biološkim logotipom AMA (AMA-Biosiegel), ki oznacuje biološka živila naprodaj v avstrijskih supermarketih. Slednji logotip ima dve barv­ni razlicici, crno-belo in barvno, pri cemer je barvni omejen za živila s stoodstotno avstrij-skim poreklom.17 Hrvaški nacionalni okoljski znak Prijatelj okoliša Znak, ki ga podeljuje hrvaško ministrstvo za gospodarski in trajnostni razvoj, oznacuje pro-izvode »z manj negativnim vplivom na okolje v celotnem življenjskem ciklu, bolj ucinkovito rabo okoljskih virov in visoko stopnjo varova­nja okolja.« Postopek temelji na neodvisnem potrjevanju podatkov tretje strani.18 Nemški nacionalni ekološki logotip Bio­-Siegel Nemški ekološki pridelovalci lahko hkrati z ekološkim znakom EU uporabljajo še nacional­ni ekološki znak šestkotne oblike, ki je v upo­ rabi od leta 2001. Do aprila 2022 se je nahajal že na 97.834 proizvodih skupaj 6.582 proizva­jalcev. Je pa znak EU predpogoj za uporabo nemškega simbola, nad katerim bdi nemško zvezno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo.19 61 Nemški nacionalni okoljski znak Modri Angel Okoljski znak nemške zvezne vlade je v upora- bi že vec kot štirideset let, zaradi cesar velja za enega najbolj uveljavljenih simbolov na evrop­skem tržišcu. Oznacuje neodvisno preverjene standarde za okolju-prijazne proizvode in sto­ritve, ki jih za vsako kategorijo posebej obliku­je Nemška okoljska agencija. Posebnost nem­ške sheme je, da lahko znak pridobijo zgolj najboljši ponudniki znotraj posamezne kate­gorije – trenutno ga ima okoli 20.000 proizvo­ dov okoli 1.600 proizvajalcev s podrocij cistil, kozmetike in sanitetnega materiala, tekstila, gospodinjskih aparatov, gradbenih materialov, ogrevalnih sistemov, papirja in papirnih izdel­kov, vozil in komunalnih storitev.20 Kratek pregled ocen ESG Kar so okoljski certifikati za posamezen proi­zvod in storitev, so ocene ESG za celotna pod-jetja oziroma poslovne sisteme. Za angleško kratico ESG se skrivajo tri vrste dejavnikov v poslovanju, in sicer environmental – okoljski, social – družbeni in governance – dejavniki, povezani z upravljanjem. Ceprav tovrstne oce­ne obstajajo že vec desetletij, postajajo v za­dnjih letih vedno bolj iskane. Na eni strani na­mrec narašca število investicijskih skladov, ki investirajo zgolj in samo v delnice ali dolžniške papirje podjetij z oceno ESG. Na drugi strani pa se pripravljajo bancne regulacije, ki bodo bankam že cez nekaj let pomembno omejile možnosti, da bi poslovale s podjetji brez ocen ESG.21 Tudi kapitalski trgi namenjajo vedno vec po­zornosti podjetjem z vsaj eno oceno ESG. Kot pravi zadnje dvoletno porocilo združenja vla­gateljev The Global Sustainable Investment Alliance, so sredstva pod upravljanjem trajno­ stnih in odgovornih skladov leta 2020 dosegla 35.300 milijard dolarjev na petih glavnih trgih (ZDA, Japonska, Avstralazija, Kanada in Evro-pa), kar predstavlja 15-odstotno rast v pri­merjavi z dvema letoma poprej. Za trajnostne naložbe velja že dobra tretjina (36 %) vseh financnih sredstev pod upravljanjem profesio­nalnih vlagateljev (v Kanadi je ta delež kar 62 %, v Evropi pa 48 %).22 Ocene ESG so se sicer pojavile že v osemde­setih letih dvajsetega stoletja. Za prvo oce­njevalno agencijo velja francoska družba Eiris, ustanovljena leta 1983 (leta 2015 se je zdru­žila z agencijo Vigeo). Prva ameriška agencija je bila ustanovljena leta 1990, in sicer Kinder, Lydenberg & Domini (KLD). Zaradi rastocega zanimanja vlagateljev za ocene ESG so agen­cije postale prevzemne tarce uveljavljenih bo­nitetnih agencij oziroma ponudnikov financnih podatkov. KLD je leta 2010 prevzela družba MSCI, Su­stainalytics je leta 2017 prevzela družba Mor­ningstar, Vigeo-Eiris je leta 2019 kupila agen­cija Moody‘s, Robeco SAM pa je postal del S&P Global leta 2019.23 Omenjeni ponudniki ocen ESG veljajo (tudi zaradi novega lastništva) za vodilne. Ponudnikov ESG je danes veliko, po neki oceni prek 70 (kar ne vkljucuje dodatnih raziskav, ki jih opravljajo banke in financni analitiki in na podlagi katerih bi lahko, brez posebnih težav, izracunali oceno ESG). Vendar je podrocje še dalec od tega, da bi obstaja­li uveljavljeni standardi – isto podjetje lahko prejme pri vec ponudnikih popolnoma razlicno oceno ESG, saj je v ozadju vsake ocene lastna metodologija.24 Nekateri investitorji opozarjajo, da imajo ob­ stojece ocene ESG naslednje glavne težave: • pod koncno oceno združujejo tri zelo razlic­na podrocja (se pravi E, S in G), ceprav ni strinjanja, kolikšno težo bi vsako podrocje moralo imeti pri koncni oceni (in ali je sploh primerno, da se jih združuje), • temeljijo na pretežno zgodovinskih podatkih, ceprav bi morale upoštevati tudi nacrte in na­povedi (podobno, kot bonitetne ocene upošte­vajo tudi napovedi denarnih tokov v naslednjih letih), • ocene ESG temeljijo predvsem na podatkih, ki jih ocenjevana podjetja sama objavljajo, namesto da bi neodvisno ocenjevala dejan­ sko ravnanje teh podjetij,25 • podatki ESG pogosto niso revidirani, pac pa so celo ekstrapolirani in interpolirani, se pra- vi da gre samo za ocene cez palec in ne za dejanske podatke.26 3. Poglavje | POT V TRAJNOST KAKO JO V PRAKSI Izvajajo TrGovCI v SLOVENIJI 3.1 Izvajanje trajnostne preobrazbe v trgovini Z anketo med trgovci smo preverili, kako v praksi izvajajo trajnostni prehod in kaj v zvezi z ozavešcenostjo opažajo pri kupcih. Trgovinska zbornica Slovenije je clanom po­slala kratek anketni vprašalnik o tem, kako izvajajo trajnostno preobrazbo. Clane smo vprašali: • Kako nujna je po vašem mnenju trajnostna preobrazba v trgovinski ali drugi dejavnosti, v kateri delujete? • Ali v vašo poslovno strategijo vkljucujete trajnostne vidike poslovanja? Ce da, zakaj da? Ce ne, zakaj ne? • Koliko casa bo po vaši oceni potrebno, da bo vaše podjetje izvedlo ucinkovit trajnostni prehod? • Ali so vaši kupci glede trajnosti bolj ozave-šceni kot v preteklosti? Ce je odgovor da, na kakšen nacin to kažejo? Na anketna vprašanja so se odzvali clani zbor-nice, ki delujejo v zelo razlicnih trgovinskih se­gmentih, tako živilskih izdelkov kot izdelkov ši­roke potrošnje in specializiranih izdelkov, tako v fizicnih kot spletnih trgovinah. v strategijah podjetij vedno vec trajnosti Velika vecina (90 odstotkov) jih meni, da je trajnostna preobrazba v njihovi dejavnosti po­trebna. Dve tretjini (66 odstotkov) jih v po­slovno strategijo vkljucuje trajnostne vidike poslovanja. Med razlogi, zakaj v strategijo vkljucujejo omenjene vidike, med drugim na­vajajo, da je to v mednarodnem okolju temelj­ni dejavnik pri oblikovanju ciljev trajnostnega razvoja in ohranjanja planeta, da to omogoca prihranke, informacije, znanje in boljšo orga­nizacijo za dobro kakovost dela, da to zmanj­ šuje porabo materialov in znižuje emisije, da je to edina možnost za ohranitev normalnih ži­vljenjskih razmer, da je to odgovornost do na­ravnega in socialnega okolja, da to dolgorocno prinaša prihranke energije, da je to edina pot naprej, da je to nujno za nadaljnji razvoj in obstoj, da je to pomembno za stabilnost pod-jetja. Med razlogi trgovcev, ki so navedli, da trajnostnih vidikov ne vkljucujejo v poslovno strategijo, so odgovori, da zdaj poslujejo po­ polnoma v redu in bodo tudi v prihodnje brez trajnostnih agend in da niso zaznali potrebe po tovrstnem vkljucevanju. za celovit prehod potrebnih nekaj let Slaba polovica (45 %) trgovcev ocenjuje, da bo njihovo podjetje za ucinkovit trajnostni pre-hod potrebovalo do 5 let. Petina (21 %) jih meni, da bosta za to potrebni do 2 leti, enak delež jih je preprican, da kot podjetje nikoli ne bodo zares trajnostni. Desetina jih je odgovo­rila, da so že zdaj polno trajnostni. Kupci bolj ozavešceni Dve tretjini tistih, ki so se odzvali na anketo, je odgovorilo, da so njihovi kupci danes bolj trajnostni kot v preteklosti. To kupci kažejo na razlicne nacine. Denimo s tem, da izbira­jo izdelke iz naravnih materialov, reciklirane in predelane izdelke, da so za kakovostne izdel­ ke pripravljeni placati vec, da se zanimajo za trajnostne informacije o nakupu, da prihajajo nakupovat z lastno embalažo, da preverijo po­reklo in so bolj naklonjeni lokalnim in regijskim izdelkom, da zahtevajo digitalizacijo vseh ko­rakov… 1. Kako nujna je po vašem mnenju trajnostna preobrazba v trgovinski ali drugi dejavnosti, v kateri delujete? (oznacite na lestvici os 1-povsem nepotrebno do 5-absolutno nujna 15 10 5 0 2. Ali v vašo poslovno strategijo vkljucujete trajnostne vidike poslovanja? povsem nepotrebna Nikoli ne bomo za res trajnostni 20,7 % Vec kot 5 let 3,5 % 3. Koliko casa bo po vaši oceni potrebno, da bo vaše podjetje Že zdaj smo polno izvedlo ucinkovit trajnostni trajnostni 10,3 % prehod? Do 5 let 44,87 % Do 2 leti 20,7 % 4. Ali so vaši kupci glede trajnosti bolj ozavešceni kot v preteklosti? Ce je odgovor da, na kakšen nacin to kažejo? Na anketo se je odzvalo 29 clanov Trgovinske zbornice Slovenije. V rezultatih so upoštevani odgovori, ki smo jih prejeli do roka do zakljucka redakcije. 3.2 Pot v trajnost Prakticni primeri prehoda v trajnostno gospodarstvo, ki jih izvajajo trgovci v Sloveniji. Pri tem pojasnjujejo, kateri je zanje najvecji izziv. T rgovci v Sloveniji uspešno izvajajo pre-hod v trajnostno gospodarstvo. Usmer­jajo se v zmanjševanje škodljivih vpli­vov na okolje. V ponudbo vkljucujejo vse vec izdelkov svetovno znanih priznanih znamk, ki ponujajo izdelke iz okolju prijaznejših materia­lov, izdelane s proizvodnimi procesi, ki pušcajo manj sledi v okolju. V družbi Intersport spodbujajo veckratno uporabo izdelkov, primer je oddajanje smuci v najem v zimski sezoni. »Podrocja družbene odgovornosti smo se lotili nekoliko bolj siste­maticno, se vkljucili v pripravo globalne stra­tegije s strani krovne družbe IIC ter dolocili zaposlenega, ki bo aktivno skrbel za izvaja­nje strategije in k bolj trajnostnemu ravnanju spodbujal tudi zaposlene.« Kot še poudarjajo, je pomembno, da imajo jasno sliko o vplivu njihovega poslovanja na okolje in širšo druž­bo, zato so se odlocili za zbiranje podatkov za izracun korporativnega ogljicnega odtisa (Cor­porate Carbon Footprint). Spodbujanje veckratne uporabe izdelkov. Strategija trajnostnega poslovanja, ki so jo za­ stavili v Lidlu, do leta 2025, je del poslovne strategije podjetja. Poglobljeno in analiticno so pristopili do podrocij vzdolž dobavne verige, na katera lahko vplivajo, ter na teh podrocjih sprejeli konkretne korake za naprej. »Zastavili smo si vec kot 30 trajnostnih ciljev in vec kot 200 ukrepov za njihovo doseganje, kar bomo na podlagi jasno dolocenih kazalnikov tudi re-dno spremljali.« Vec kot 30 trajnostnih ciljev. Skupina Petrol svojo trajnostno naravnanost gradi na treh usmeritvah: 1. Nizkoogljicna energetska družba – poudarek je na bolj trajnostnem energetskem portfelju in mobilnosti, na lastni proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov, na energetski ucinkovitosti ter na zmanjšanju ogljicnega odtisa. 2. Partnerstvo z zaposlenimi in družbenim okoljem – poudarek je na krepitvi korpora­tivne integritete, na zagotavljanju zdravega delovnega okolja in zadovoljstva zaposlenih, pomembno mesto pa ima tudi podpora širši družbeni skupnosti na vseh trgih, kjer posluje skupina Petrol (podpora humanitarnim, kultur­nim, športnim in okoljevarstvenim projektom). 3. Krožno gospodarstvo – sodelovanje pri ci-šcenju odpadnih voda, recikliranju vode v av-topralnicah in ponovni uporabi industrijskih odpadnih voda. Posebna pozornost je name-njena zmanjševanju ali nadomešcanju emba­lažnih surovin z recikliranimi ali biorazgradlji­vimi surovinami. Nadomešcanje embalaže z biorazgradljivimi surovinami. V Sparu Slovenija trajnostni razvoj gradijo na petih podrocjih delovanja: kupci, ponudba trajnostnih izdelkov, zaposleni, okolje in druž­bena odgovornost. Odgovorno poslovanje je vgrajeno v strateške usmeritve podjetja Spar Slovenija, trajnostne kazalnike razvoja pa ra­ zumejo kot sistem za nadaljnje izboljšave vseh ravni delovanja družbe. »Na vseh petih podro-cjih tako merimo in spremljamo naš napredek ter ga komuniciramo našim deležnikom, med drugim tudi v obliki trajnostnega porocila vsa­ka tri leta.« Pet kljucnih podrocij trajnostnega delovanja. V Mercatorju se zavedajo pomena ohranjanja in varovanja okolja, zato imajo vzpostavljen in certificiran sistem ISO 14001, v okviru kate­rega obvladujejo vse okoljske vidike, tudi rav­ nanje z odpadki in embalažo. »Izvajamo vrsto ukrepov na podrocju energetske ucinkovitosti, izboljšujemo logisticne procese, ki bodo v pri­hodnje še ucinkovitejši, ko bo zgrajen nov logi-sticno-distribucijski center, kar najvec izdelkov skušamo nabaviti pri domacih in regionalnih dobaviteljih, vztrajno si prizadevamo za traj­nostno rabo surovin in zmanjševanje kolicin odloženih odpadkov, vkljucujemo se v pro-jekte za spodbujanje krožnega gospodarstva, zmanjšujemo emisije v zrak in vode.« Krepitev ucinkovitosti logisticnih procesov. V zadnjih dveh letih je bila družba Nama osre­dotocena predvsem na digitalizacijo poslo­vanja – spletna trgovina, revijo Nama je za­menjal spletni medij, modno svetovanje so ponudili v živo na daljavo, lansirali so virtualno nakupovanje, uvajajo digitalno izdajo racunov, kupce spodbujajo k digitalni razlicici kartice zvestobe. »Pri narocilih kolekcij so naši naku­pni agenti vedno bolj osredotoceni na prever­janje materialov, izvora izdelave in filozofijo blagovne znamke.« Preverjanje materialov, izvora izdelkov in filozofije blagovne znamke. V Porsche Slovenija prehod v trajnostno go-spodarstvo izvajajo tako znotraj podjetja kot s storitvami, ki jih nudijo svojim strankam. V obeh primerih gre predvsem za trajnostne re-šitve na podrocju mobilnosti in energije. Tre­nutno so sredi prehoda na elektrifikacijo flote službenih vozil, s soncno elektrarno na njihovi poslovni stavbi pa del elektricne energije pro-izvajajo sami. Podobne rešitve ponujajo tudi V podjetju Engrotuš trajnost zavedno in po­stopno vpeljujejo v svoje delovanje in nacrte na razlicnih podrocjih, išcejo ustrezne rešitve znotraj podjetja ter jih skupaj s celotno ekipo uvajajo v delovne in poslovne procese. Še po­sebej so pozorni na izbiro partnerjev, s kateri-mi delijo pogled na trajnost. Z njimi oblikujejo trajnostno naravnan asortiman v ponudbi, kjer so mnogi izdelki lokalni, slovenskega porekla, kar je eden najboljših dokazov uresnicevanja trajnosti. Skrbna izbira poslovnih partnerjev in njihovih izdelkov. V podjetju VBM Korencek prehod v trajno­stno gospodarstvo izvajajo preko varcevanja z energijo, skrbnega locevanja odpadkov, za cišcenje uporabljajo vedno vec naravnih in ekoloških cistil ter darujejo hrano (nazadnje Zavetišcu za brezdomce v Ljubljani) po svojih zmožnostih. Najvecji izziv pri prehodu vidijo v omejitvi porabe energentov in vedno vecjih stroških. Varcevanje, locevanje odpadkov, izbira naravnih cistil. 3. Poglavje | Pot v trajnost – kako jo v praksi izvajajo trgovci v Sloveniji najvecjo spremembo in izziv trgovci obcutijo pri preoblikovanju obstojece embalaže v okolju prijaznejšo trajnostno. V družbi Intersport pravi­jo, da je »najpomembnejša sprememba postopna inte­gracija koncepta trajnosti v poslovni model in miselnost družbe. Tu je kljucen pou­darek na okoljski in družbe­ni odgovornosti družbe, kot enemu izmed glavnih krite­rijev pri sprejemanju poslov­ nih odlocitev v prihodnosti.« Postopno je treba spremeniti miselnost. V Spar Slovenija menijo, da je trajnost vkljucena v ši­rok spekter podrocij, zato si prizadevajo za trajnostno in lokalno ponudbo izdelkov, zadovoljne in motivirane zaposlene z dolgorocno in stabilno zaposlitvijo, razvoj trajnostne embalaže, zmanj­ševanje kolicine odpadkov, zmanjševanje rabe energije in uvajanje obnovljivih virov ter vkljucevanje v številne družbeno odgovorne aktiv­nosti. Kot najvecji izziv pri darstvo predstavlja preobli­ kovanje obstojece embalaže v okolju bolj prijazno trajno­ stno embalažo. »To je izziv, s katerim se ne srecujemo le mi, temvec celotna trgo­vinska dejavnost, pa tudi proizvajalci embalaže in re-ciklažna industrija.« V Sparu Slovenija omenjeni izziv na­slavljajo na vec nacinov: šte­vilnim izdelkom so plasticno embalažo že zamenjali za kartonsko oziroma stekleno ali pa za pakiranje uporablja­jo biorazgradljiv material, v ponudbi imajo 70 odstotkov nepakiranega sadja in zele­njave, obenem pa ponujajo biorazgradljive alternative plasticnim vreckam. 70 % nepakiranega sadja in zelenjave. Intersport kot športni trgo­vec lastne proizvodnje iz­delkov nima, kar pomeni, da je odvisen od strateških partnerjev oziroma blagov­ implementacija enotnega pristopa k trajnosti celotne mreže blagovnih znamk, s katerimi sodelujemo. Neka­tere blagovne znamke so na tem podrocju storile že veli­ko. Naš cilj je, da trajnostni razvoj postane kljucen temelj za vse strateške partnerje, s katerimi sodelujemo.« Cilj, da trajnostni postanejo vsi strateški partnerji. Engrotuš se zaveda, da s ponudbo nagovarja razlicne generacije, poseben izziv pa predstavlja generacija Z. Ta generacija je posebej obcu­tljiva in dojemljiva za odgo­voren odnos do okolja. Pri­padniki generacije Z se po zaslugi korakov, ki jih pri im­plementaciji trajnosti v po­slovanje uvaja Engrotuš, še kako dobro lahko identificira­jo z njimi, pravijo v podjetju. Zavedajo se, da generacija Z skrbno spremlja, kakšen odnos do okolja imajo podjetja. ozavešcanje in spodbujanje kupcev k trajnosti je pomemben korak v smeri doseganja okoljskih ciljev. Trgovci se zavedajo, da so kupci cedalje bolj zahtevni, kar zadeva trajnostno po­ nudbo. Lidl tako kupce kot zaposlene in poslovne par-tnerje spodbuja k bolj traj­ nostnim praksam že od leta 2013, preko pobude Ustva­rimo boljši svet. »Zavedamo se, da je le ozavešcen kupec lahko trajnosten, zato skupaj z našimi ambasadorji in traj­nostnimi vsebinami izobra­ žujemo kupce, pa tudi širšo javnost.« Že skoraj desetletje aktivni v smeri trajnosti. V Intersportu izpostavljajo in kupce ozavešcajo o kljucnih okoljevarstvenih in družbe­nih problemih v športni in-dustriji in širšem svetu. »Tu bi predvsem izpostavili po­membnost transparentnosti v komunikaciji, saj svojih kupcev ne želimo zavajati z nepopolnimi ali napacnimi in-formacijami o naših izdelkih in nacinu poslovanja.« V komunikaciji s kupci je pomembna transparentnost. V Porsche Slovenija svoje kupce spodbujajo k trajnosti predvsem s svetovanjem in izobraževanjem, saj so ugo­tovili, da so izobraženi kupci, ki razumejo, kaj v resnici po­ meni trajnostni prehod tudi kupci, ki razumejo in želijo njihove rešitve. Zagnali so tudi novo spletno stran, ki je pomembno izobraževalno in svetovalno orodje za vse, ki razmišljajo o takem preho­du, pa naj gre za mobilnost ali energetiko. Izobraževanje kupcev kot orodje za spodbujanje trajnostnega prehoda. Tudi v Petrolu se zavedajo, da »lahko le v partnerstvu s kupci, tako poslovnimi kot fi-zicnimi, delamo pogumne in odgovorne korake na skupni poti kakovostnega življenja, trajnostnega razvoja in razo­gljicenja. Kupce nagovarja-mo tako na samem prodaj­ nem mestu z oznacitvami kot preko ostalih prodajnih ka­nalov. Nenazadnje tudi preko družbenih omrežij.« Aktivnost na družbenih omrežjih – za dober namen. V Sparu so pri spodbujanju trajnosti pri kupcih aktivni na vec ravneh. »Glede na to, da je ena izmed naših prioritet na tem podrocju trajnostno upravljanje embalaže, veliko pozornosti namenimo osve- šcanju kupcev o tej tematiki, in sicer pod sloganom Sku­paj za manj plastike. Kupce spodbujamo k uporabi em- balaže v skladu z okoljskimi smernicami. Na vseh postre­žnih oddelkih naših trgovin kupcem omogocamo tudi na­kup z lastno posodo oziroma embalažo. Znotraj proble­matike zavržene hrane kup­ce ozavešcamo o optimalnih nakupih, pripravljamo kori­stne recepte, kako porabiti ostanke hrane ali pa živila tik pred rokom uporabe, in tako širimo sporocilo o skrb­nem ravnanju s hrano. Poleg tega z dodatnimi znižanji cen spodbujamo k nakupu izdel­kov pred potekom roka upo­rabnosti.« Pomena embalaže se za­vedajo tudi v podjetju VBM Korencek. Kupce zato spod­bujajo k uporabi vreck za veckratno uporabo. Omogocanje nakupa z lastno posodo. Spodbujanje k uporabi vreck za veckratno uporabo. Pri Engrotušu prodajajo iz­delke, ki nastajajo le iz naj­ boljših lokalnih sestavin pri malih, buticnih lokalnih pro-izvajalcih. Ponudba lokalnega in buticnega. 3. Poglavje | Pot v trajnost – kako jo v praksi izvajajo trgovci v Sloveniji Trenda prihodnosti sta digitalizirano poslovanje in uvedba novih tehnologij. Nakupovalne navade kupcev se spreminjajo, trajnost je vse bolj v fokusu. Cilj pod- jetja Lidl je podpreti kupce pri oblikovanju prepotrebnih sprememb nakupnih navad. »To odgovornost sprejemamo kot pomemben clen v njiho­vem nakupovalnem procesu. Vse mocnejša je digitalizaci­ja prednakupnih in nakupnih procesov, prav tako pa je vse vec kupcev pozornih na urav­noteženo prehrano in so gle­de kakovosti in sestavin iz­ delkov vse bolj ozavešceni.« Pomoc in podpora kupcem pri spreminjanju nakupnih navad. Med kljucnimi trendi trgovine prihodnosti v Sparu navajajo, da so to vedno bolj digitali­zirano poslovanje, razvoj in uvedba novih tehnologij za zaznavanje želja in odzivov kupcev, trajnostno potrošni­štvo, spodbujanje lokalne pridelave in potrošnje hra­ne. »Trgovci bomo morali še naprej budno spremljati dogajanje in spremembe v turbulentnem okolju ter biti pripravljeni na hitre odzive in prilagoditve.« Trgovci prepoznavanju želja in spremljanju odzivov kupcev ustrezno sledijo s prilagajanjem ponudbe. V Porsche Slovenija nacrtu­jejo še vecje korake od pro-duktov k storitvam. Od vozil k mobilnosti in energetiki in novih digitalnih storitev do novih poslovnih modelov za polnjenje elektricnih vozil, kar bo voznikom omogocilo prihranke in uporabo lastne, doma (ali v podjetju) proi­zvedene elektricne energije tudi na javnih polnilnicah. Novi poslovni modeli in nadgrajene rešitve za polnjenje elektricnih vozil. V podjetju VBM Korencek v prihodnje pricakujejo krepi­tev spletne prodaje in manj gotovinskega poslovanja. Kot pravijo pri Engrotušu, v ospredje vedno bolj stopajo prirocnost nakupov, na kar odgovarjajo s prilagojenimi formati trgovin, kot je Tuš Express, svežina ponudbe, ki je pri njih stalnica, in lokal­nost izdelkov, ki za pot do tr- govskih polic ne potrebujejo dolgih transportnih poti. Prirocnost nakupov, svežina ponudbe in lokalnost izdelkov. v prihodnjih letih nas caka še vec spodbujanja tako imenovanega zelenega gospodarstva. Spodbujanje zelenega gospodarstva tudi v prihodnjih letih. V Lidlu so trenutno na poti k vzpostavitvi podnebne stra­ tegije, prve korake k ogljicni nevtralnosti so s preklopom na 100 % zeleno elektriko na njihovih lastniških lokaci­jah že naredili. »Na strehah naših lokacij postavljamo soncne elektrarne, kupce pa pri njihovih trajnostnih ko­rakih podpiramo tudi tako, da pri trgovinah gradimo elektricne polnilnice. V po­nudbo vkljucujemo vse vec izdelkov s certificiranimi su­rovinami, tako je denimo od konca leta 2020 certificiran ves kakav v Lidlovih izdelkih lastnih blagovnih znamk. Na podrocju plastike smo se že leta 2018 zavezali, da bomo do leta 2025 za 20 % zmanjšali delež plastike v embalažah izdelkov lastnih blagovnih znamk ter do leta 2025 dosegli, da bodo vse embalaže izdelkov lastnih blagovnih znamk v najvecji možni meri primerne za re-cikliranje.« Že leta so v Lidlu aktivni na podrocju preprecevanja za­vržene hrane, kjer izvajajo sistemske rešitve znotraj podjetja, in obenem skupaj s partnerji, programom Eko­šola in Ekologi brez meja, ozavešcajo javnost o naci­nih zmanjševanja zavržkov hrane. »Zavedamo se, da je lokalna oskrba izredno po­membna, zato s slovenskimi dobavitelji gradimo dolgo­rocne odnose ter tako pod-piramo razvoj slovenskega gospodarstva in kmetijstva. Številnim omogocamo tudi preboj na tuje trge ter s tem rast in stabilnost tudi v pri­ hodnje.« 100 % zelena elektrika na lastniških lokacijah in ozavešcanje o možnostih zmanjševanja zavržkov hrane. Nova strategija skupine Pe­trol postavlja jasne cilje za realizacijo njihove vizije: »Postati integriran partner v energetski tranziciji z odlic­no uporabniško izkušnjo«. Petrol kot partner industriji, javnemu sektorju in gospo­dinjstvom, prevzema eno od vodilnih vlog pri doseganju okoljskih ciljev. S strateški-mi investicijami aktivno po­ vecujejo delež proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije na trgih, kjer poslu­jejo. »Ponosni smo, da letno proizvedemo precej vec ze­lene elektrike, kot je pora­bimo za lastno dejavnost. Zavzeto izvajamo paleto dejavnosti za povecevanje energetske ucinkovitosti, kjer imamo sloves uspešne­ga in zanesljivega partnerja. Dolgorocno si prizadevamo za oblikovanje vse bolj ze­lenega energetskega miksa, tudi ko gre za trajnostno mobilnost. Proizvodnja zelene elektrike presega njihove potrebe. Krepitev vedno bolj zelenega energetskega miksa, tudi pri trajnostni mobilnosti. Tudi v Sparu bodo prehod v trajnostno oziroma zeleno gospodarstvo v naslednjih letih v prvi vrsti podpirali z lastnim zgledom, med dru­gim z investicijami v obno­ vljive vire energije. Letos poleti bo, na primer, na stre- hi njihovega distribucijskega centra v Ljubljani luc sveta ugledala soncna elektrarna, s katero bodo za lastne po­ trebe proizvedli približno 16 % zelene elektricne energi­je. Širjenje lokalne ponud-be izdelkov, spodbujanje kupcev k trajnostni izbiri, zmanjševanje kolicin pla­sticne embalaže ter vkljuce­vanje v aktivnosti, kot sta, denimo, strategija EU »od vil do vilic« in shema Izbra­na kakovost bodo še naprej uvršceni v poslovno strate­gijo podjetja. 3. Poglavje | Pot v trajnost – kako jo v praksi izvajajo trgovci v Sloveniji Proizvodnjo zelene energije krepijo tudi manjši trgovci. Tako so v podjetju VBM Ko­rencek zagnali postopke za postavitev soncne elektrarne. Soncna elektrarna na strehi velikega distribucijskega centra. V Mercatorju bodo še naprej izvajali vse aktivnosti za vzdr­ ževanje sistema ravnanja z okoljem ISO 14001, v okviru katerega pripravljajo redna porocila za zunanje presoje. »V sodelovanju z dobavitelji si bomo prizadevali poiskati boljše alternative za embala­žo in druge dejavnike, ki po­membno vplivajo na okolje. Kupce bomo spodbujali k cim bolj trajnostnemu ravnanju in jim z razlicnimi inovativ­nimi rešitvami pri tem po­ magali. V skupini Fortenova Grupa bomo poenotili merila za spremljanje kljucnih para­metrov vpliva na okolje in si stalno prizadevali za izboljša­ nje vseh kazalcev vplivov na okolje.« Sodelovanje z dobavitelji in spremljanje kljucnih kazalnikov vpliva na okolje – s ciljem njihovega izboljšanja. V Porsche Slovenija verjame­jo, da okolju prijaznih pro-duktov in storitev kupcem oziroma uporabnikom ne morejo le politicno predpi­sati oziroma jih v to prisiliti, »zato moramo poiskati tako tehnicne rešitve kot poslov­ne modele, ki bodo nam (saj verjamemo, da moramo biti prvi, ki takšne rešitve upo­rabljamo) in našim strankam prinesli ne le pozitivne okolj­ske, ampak tudi poslovne ucinke. Nekatere smo že raz­vili, nekatere pa še razvijamo in testiramo. Poleg tega mo-ramo tudi sami narediti mi-selni preskok: od števila ozi­ roma prihodkov od prodanih produktov k poslovnim mo-delom, vezanim na storitve«. Okoljske rešitve, ki hkrati prinašajo poslovne ucinke za uporabnike. V Engrotušu pravijo, da bodo tudi v prihodnje nadaljevali s premišljenimi, k jasnemu cilju usmerjenimi koraki za prehod v trajnostno poslo­vanje. V to vkljucujejo po­slovne partnerje in njihove izdelke, kupce in zaposlene. Pospešeno vpeljujejo ener­getsko varcne rešitve v po­slovalnicah in prehajajo na zelene vire energije. Trajno­ stno strategijo uresnicujejo z nevtralizacijo izpustov CO2. Pri tem imajo jasen cilj: od­straniti želijo toliko izpustov, kot jih proizvedejo. Iz okolja bodo odstranili toliko izpustov, kot jih proizvedejo. 3.3 odgovori trgovcev o prakticnih korakih na poti v trajnost ENGROTUŠ d.o.o., Celje 1. Kako v vašem podjetju v praksi izvaja­te prehod v trajnostno gospodarstvo? V Tušu smo skladno z zastavljeno strategijo trajnosti usmerjeni v odgovorno delovanje do okolja in ljudi. Naš cilj je, da zadovoljujemo pricakovanja kupcev in ob tem skrbimo za okolje, v katerem bodo živele prihodnje gene-racije. Strateško krepimo trajnostno usmerje­nost podjetja, kar je zaveza celotne vodstvene ekipe, ki jo podpira in uresnicuje skoraj tri ti­soc zaposlenih. Trajnost zavedno in postopno vpeljujemo v naše delovanje in nacrte na razlicnih podro-cjih, išcemo ustrezne rešitve znotraj našega podjetja ter jih skupaj s celotno ekipo uvaja-mo v naše delovne in poslovne procese. Tako smo še posebej pozorni na izbiro partnerjev, ki z nami delijo pogled na trajnost. Z njimi obli­kujemo trajnostno naravnan asortiman v naši ponudbi, kjer so mnogi izdelki lokalni, sloven- skega porekla, kar je eden najboljših dokazov uresnicevanja trajnosti. Iz leta v leto vpeljujemo nove pristope v rav­nanju z odpadki in njihovem locevanju. Ucin­kovito optimiziramo transportne poti do naših poslovalnic po vsej Sloveniji in tako zmanjšu­ jemo emisije. V naš vozni park uvajamo tudi elektricna vozila. Pri prenovi naših objektov in trgovin vgrajujemo do okolja prijazne teh­nologije in materiale, s katerimi predvsem na podrocju porabe elektricne energije zara­di naprednih rešitev v razsvetljavi in hlajenju zmanjšujemo vpliv na okolje. Naši objekti se ponašajo tudi z lastnimi soncnimi elektrarna-mi. Pri vpeljevanju trajnosti v delovanje podjetja je kljucno, da se njenega pomena zavedajo vsi deležniki. Tako o pomenu trajnosti osvešcamo svoje zaposlene, poslovne partnerje in kupce, s cimer skupaj ustvarjamo boljšo prihodnost za okolje in družbo. 2. Katera je za vas najpomembnejša spre­ memba, ki jo izvajate na poti prehajanja v trajnostno gospodarstvo? Najpomembnejši korak je bila zagotovo spre­memba poslovnega modela našega podjetja, v katerem danes trajnost predstavlja eno od kljucnih komponent. Strateško jo vpeljujemo v vse segmente našega delovanja, pri cemer smo še posebej usmerjeni v iskanje rešitev v duhu krožnega gospodarstva. 3. Kaj za vas predstavlja najvecji izziv pri prehodu v trajnostno gospodarstvo? Ceprav se marsikdo srecuje s težavo prepo­znavanja pomembnosti trajnosti med deležniki svojega podjetja, smo pri nas z ucinkovito ko­munikacijo in premišljenimi ukrepi to uspešno premostili. Naši zaposleni, poslovni partnerji in kupci jemljejo trajnost kot del sodelovanja z našim podjetjem. Najvecji izziv pa za pod-jetje zagotovo predstavljajo financni vložki, ki jih posamezne trajnostne rešitve zahtevajo in ki se zdijo na prvi pogled pogosto pre- Inštitut za nutricionistiko je letos Omaki visoki, a se na dolgi rok izkažejo s svojo s paradižnikom Ana Roš & Tuš podelil ucinkovitostjo. naziv najbolj trajnostnega živila 2022. 4. Kako nagovarjate svoje kupce in jih vzpodbujate k trajnosti? Naši kupci skupaj z nami pišejo trajnostno zgodbo Tuša. Dobro vedo, da je nakup lokalnih, domacih izdelkov, ki jih je na naših policah vec kot 70 %, pomemben korak na poti k temu. Izjemen dokaz podpore lokalnim izdelkom je tudi uspešnost izdelkov Ana Roš & Tuš, ki na­stajajo le iz najboljših lokalnih sestavin pri ma-lih, buticnih lokalnih proizvajalcih. Inštitut za nutricionistiko je letos Omaki s paradižnikom Ana Roš & Tuš podelil naziv najbolj trajnostne­ga živila 2022. Na naših policah kupci najdejo tudi sadje in zelenjavo nepravilnih oblik, ki si­cer ne bi prišla na trgovinske police, a ker je lokalna in ima odlicen okus, kupci z veseljem posežejo po pridelkih »Naravno drugacni«. Tudi sicer je v naši ponudbi mnogo izdelkov, ki nastajajo v skladu z naceli trajnosti in od­govornega odnosa do okolja. Tudi vse vrecke v naših trgovinah so narejene iz recikliranih ma-terialov in so primerne za nadaljnjo reciklažo. 73 5. Kateri so kljucni trendi trgovine priho­dnosti, ki se jim v bodoce ne bo mogoce izogniti? Mnoge izmed trendov, ki jih nakazuje pogled v prihodnost, v Tušu že aktivno uvajamo v svo­je poslovanje. S pospešenimi koraki v domala vseh delovnih procesih uvajamo digitalizacijo poslovanja, kjer je v ospredju premišljeno in strateško delovanje s podatki, ki ob premišlje­ ni rabi umetne inteligence omogoca doseganje novih dodanih vrednosti. V ponudbi stopa v ospredje prirocnost nakupov, na kar odgovarjamo s prilagojenimi formati tr- govin, kot je Tuš Express, svežina ponudbe, ki je pri nas stalnica, in lokalnost izdelkov, ki za pot do trgovskih polic ne potrebujejo dolgih transportnih poti. S svojo ponudbo nagovarjamo razlicne gene-racije kupcev, pri cemer poseben izziv predsta­vlja generacija Z, ki je še posebej obcutljiva in dojemljiva za odgovoren odnos do okolja. Prav ti se z našimi koraki v implementaciji trajno­sti v poslovanje še kako Odstraniti želimo toliko izpustov, dobro lahko identificirajo z našim podjetjem. kot jih proizvedemo. 6. Kako boste v letih 2022 in 2023 spodbujali prehod v trajno­stno oziroma zeleno gospodarstvo? V Tušu bomo tudi v prihodnje nadaljevali s pre­mišljenimi k jasnemu cilju usmerjenimi koraki za prehod v trajnostno poslovanje. V to vklju-cujemo tako svoje poslovne partnerje in njiho­ve izdelke, ki jih uvršcamo na svoje prodajne police, kupce, ki jih osvešcamo o pomenu od­govornega odnosa do okolja, in zaposlene, ki so del vseh teh procesov. Prav tako pospešeno vpeljujemo energetsko varcne rešitve v na­ših poslovalnicah in prehajamo na zelene vire energije. S temi pristopi bomo pri prenovah ali odpiranju novih poslovalnic nadaljevali tudi v prihodnje. 7. Kako boste trajnostni oziroma zeleni prehod spodbujali v obdobju prihodnjih petih let? Glavni cilj naše trajnostne strategije je nev­ tralizacija izpustov CO2, pri cemer imamo zelo jasen cilj. Odstraniti želimo toliko izpustov, kot jih proizvedemo. INTERSPORT ISI d.o.o., Naklo 1. Kako v vašem podjetju v praksi izvaja­te prehod v trajnostno gospodarstvo? V družbi Intersport ISI, d.o.o., smo usmerjeni v zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje ter ne pricakujemo vecjih odhodkov v zvezi z oko­ljevarstveno zakonodajo. V ponudbo nenehno vkljucujemo vse vec izdel­kov svetovno priznanih znamk in Intersporto­vih ekskluzivnih znamk, ki so narejeni iz oko­lju bolj prijaznih materialov ali s proizvodnimi procesi, ki pušcajo manj sledi v okolju. V fizic­nih prodajalnah so poliuretanske vrecke nado­mešcene s papirnatimi, pri izbiri embalaže za spletna narocila, pa kupujemo embalažo iz re-cikliranih materialov oziroma dajemo prednost izbiri takšne embalaže, ki se reciklira. Z odda­janjem smuci v najem v zimski sezoni spodbu­jamo veckratno uporabo izdelkov. Podrocja družbene odgovornosti smo se lotili nekoliko bolj sistematicno, se vkljucili v pripra­vo globalne strategije s strani krovne družbe IIC ter dolocili zaposlenega, ki bo aktivno skr­bel za izvajanje strategije in k bolj trajnostne-mu ravnanju spodbujal tudi zaposlene. Kot del mednarodne verige prodajaln, kupcem športne opreme na prodajne police prinašamo kakovostno športno opremo številnih medna­rodno priznanih znamk, proizvedeno v razlic­nih državah in kulturnih okoljih, zato za nas ni pomembna zgolj kakovost izdelkov, temvec tudi pogoji oziroma standardi, ki jim proizva­jalci pri tem sledijo. Družba Intersport International Corporation GmbH, kot clan združenja Amfori (globalno poslovno združenje za odprto in trajnostno tr-govino) je leta 2005 postala udeleženec po­bude za poslovno socialno skladnost Amfori (BSCI - Business Social Compliance Initiative). Družba Intersport ISI se je v celoti vkljucila in se zavezala k izvajanju amfori kodeksa BSCI celotne dobavne verige. Dobavitelji se pri tem obvežejo, da bodo upoštevali zahtevane soci­alne in zaposlitvene standarde. Cilj tega zdru­ ženja je uvesti priznane socialne standarde za vse, ki proizvajajo blago in ki poslujejo v drža­vah s tveganji, jih spremljati in doseci dolgo­rocne izboljšave, transparentne in trajnostne nacine delovanja. Prav tako je pomembno, da imamo jasno sliko o vplivu našega poslovanja na okolje in širšo družbo. Zato smo se odlocili za zbiranje podat­kov za izracun našega korporativnega ogljic­nega odtisa (Corporate Carbon Footprint). Na podlagi teh podatkov bomo lahko identificirali pomembne parametre in zasnovali strategijo za zmanjšanje ogljicnega odtisa v družbi. Eden izmed pomembnih ciljev je tudi povecanje de­leža trajnostnih izdelkov v naši ponudbi. 2. Katera je za vas najpomembnejša spre­ memba, ki jo izvajate na poti prehajanja v trajnostno gospodarstvo? Najpomembnejša sprememba je postopna in-tegracija koncepta trajnosti v poslovni model in miselnost družbe. Tu je kljucen poudarek na okoljski in družbeni odgovornosti družbe, kot enemu izmed glavnih kriterijev pri sprejema­nju poslovnih odlocitev v prihodnosti. 3. Kaj za vas predstavlja najvecji izziv pri prehodu v trajnostno gospodarstvo? Kot športni trgovec lastne proizvodnje izdel­kov nimamo, kar pomeni, da smo odvisni od naših strateških partnerjev oziroma blagovnih znamk. Glavni izziv bo implementacija enotne­ ga pristopa k trajnosti celotne mreže blagovnih znamk, s katerimi sodelujemo. Nekatere bla­ govne znamke so na tem podrocju storile že veliko. Naš cilj je, da trajnostni razvoj posta­ ne kljucen temelj za vse strateške partnerje, s katerimi sodelujemo. 4. Kako nagovarjate svoje kupce in jih vzpodbujate k trajnosti? Na nacin, da našim kupcem z vse vecjim po­udarkom na ponudbi trajnostnih izdelkov nu-dimo možnost sprejemanja bolj odgovornih nakupnih odlocitev. Hkrati pa naše kupce oza­vešcamo o kljucnih okoljevarstvenih in družbe­nih problemih, s katerimi se soocamo v športni industriji in širšem svetu. Tu bi predvsem izpo­stavili pomembnost transparentnosti v komu­ nikaciji, saj svojih kupcev ne želimo zavajati z nepopolnimi ali napacnimi informacijami o naših izdelkih in nacinu poslovanja. 5. Kateri so kljucni trendi trgovine priho­dnosti, ki se jim v bodoce ne bo mogoce izogniti? Eden izmed kljucnih trendov, ki bo v priho­dnosti postal vseprisoten je koncept krožnega gospodarstva oziroma cirkularne ekonomije. Krožno gospodarstvo je okvir sistemske reši­tve, ki se spopada z globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, izguba biotske razno­ vrstnosti, odpadki in onesnaževanje. Bistvo koncepta je doseci zaprti krog oziroma zanko proizvodnih materialov, embalaže, koncnih iz­delkov in ravnanja z izdelki po koncu njihovega življenjskega cikla kar pomeni, da morajo biti izdelki oblikovani na nacin, ki omogoca njihovo recikliranje oziroma ponovno uporabo sestav­ nih materialov za nove izdelke. Del koncepta je tudi podaljševanje življenjske dobe izdelkov, kar je možno doseci s pomocjo spodbujanja kupcev, da rabljene izdelke, ki so še primer-ni za nadaljnjo uporabo darujejo dobrodelnim organizacijam. Gre za sistemsko rešitev, ki zmanjšuje potratno ravnanje tako z materiali, kot tudi z izdelki. 6. Kako boste v letih 2022 in 2023 spod­bujali prehod v trajnostno oziroma zeleno gospodarstvo? V tem obdobju je z vidika dolgorocne priho­dnosti in uspešnosti družbe najpomembneje postaviti mocne temelje za trajnostni razvoj družbe in zasnovati dolgorocno trajnostno Del koncepta je tudi podaljševanje strategijo podjetja na življenjske dobe izdelkov, kar je podlagi kljucnih ka­ možno doseci s pomocjo spodbujanja zalnikov uspešnosti kupcev, da rabljene izdelke, ki so še na podrocju trajnosti. primerni za nadaljnjo uporabo darujejo Tu bi predvsem izpo­stavili našo namero dobrodelnim organizacijam. povecanja deleža traj­nostnih izdelkov v naši ponudbi in spodbujanja naših partnerjev v smeri trajnostnega razvoja. Pomembno bo tudi iskanje priložnosti za so-delovanje pri inovativnih projektih in dobrih praksah, ki spodbujajo pomembnost okolje­varstva in družbene odgovornosti. 7. Kako boste trajnostni oziroma zeleni prehod spodbujali v obdobju prihodnjih petih let? Predvsem s sprejemanjem odgovornih poslov­nih odlocitev na podlagi realnih trajnostnih ci­ljev. Našim kupcem želimo omogociti, da na poenostavljen nacin s svojimi nakupnimi od-locitvami pozitivno vplivajo na širši svet oziro-ma, da se negativni vplivi na okolje in družbo omejijo ter zmanjšajo. Tu imamo v mislih izku­šnjo naših kupcev, kjer bosta trajnost in druž­bena odgovornost postala vseprisotna. Seveda pa bo kljucnega pomena tudi to, da vse zapo­slene v družbi informiramo in spodbujamo k bolj trajnostnemu nacinu poslovanja. LIDL Slovenija, k.d. d.o.o., Komenda 1. Kako v vašem podjetju v praksi izvaja­te prehod v trajnostno gospodarstvo? Strategija trajnostnega poslovanja, ki smo jo zastavili do leta 2025, je del poslovne stra­ tegije podjetja. Poglobljeno in analiticno smo pogledali, na katera podrocja vzdolž dobavne verige lahko vplivamo, ter na teh podrocjih sprejeli konkretne korake za naprej. Zastavili smo si vec kot 30 trajnostnih ciljev in vec kot 200 ukrepov za njihovo doseganje, kar bomo na podlagi jasno dolocenih kazalnikov tudi re-dno spremljali. 2. Katera je za vas najpomembnejša spre­ memba, ki jo izvajate na poti prehajanja v trajnostno gospodarstvo? Na ravni Skupine Lidl imamo prepoznanih šest osrednjih tem, znotraj katerih preko posame­znih podrocij delovanja, sprejemamo ukrepe. Med naše kljucne teme spada varovanje virov in podnebja, skrb za biotsko raznovrstnost, za poštene poslovne prakse vzdolž celotne dobav­ne verige, pozornost Da bo trajnostno gospodarstvo zdravju zaposlenih in res zaživelo, bo potrebno preseci kupcev ter krepitev di­razmišljanja znotraj panoge. aloga z deležniki. 3. Kaj za vas predstavlja najvecji izziv pri prehodu v trajnostno gospodarstvo? Da bo trajnostno gospodarstvo res zaživelo, bo potrebno preseci razmišljanja znotraj panoge. Na pot do trajnostne transformacije bo potreb-no stopiti skupaj, povezati se bomo morali z razlicnimi deležniki, ki stremijo k enakim ci­ljem. Zato v Lidlu Slovenija sklepamo partner-stva, ki bodo pozitivno vplivala ne le na našo tranzicijo k vecji trajnosti, ampak v prvi vrsti poskrbela za boljši svet za vse. Kako nagovarjate svoje kupce in jih vzpodbujate k trajnosti? Kupce, pa tudi naše zaposlene in poslovne partnerje, k bolj trajnostnim praksam že od leta 2013 spodbujamo preko pobude Ustvari-mo boljši svet. Naša prizadevanja podpiramo z aktivnostmi na razlicnih kanalih. Zavedamo se, da je le ozavešcen kupec lahko trajnosten, zato skupaj z našimi ambasadorji in trajno­ stnimi vsebinami izobražujemo kupce, pa tudi širšo javnost. Obenem pa vemo, da lahko za­stavljene trajnostne cilje dosežemo samo z vkljucenimi zaposlenimi, ki razumejo pomen in nujnost trajnosti. 4. Kateri so kljucni trendi trgovine priho­dnosti, ki se jim v bodoce ne bo mogoce izogniti? Nakupovalne navade kupcev se spreminja­jo, trajnost je vse bolj v fokusu. Naš cilj je podpreti kupce pri oblikovanju prepotrebnih sprememb nakupnih navad – to odgovornost sprejemamo kot pomemben clen v njihovem nakupovalnem procesu. Vse mocnejša je digi­talizacija prednakupnih ter nakupnih procesov, prav tako pa je vse vec kupcev pozornih na uravnoteženo prehrano in so glede kakovosti in sestavin izdelkov vse bolj ozavešceni. 5. Kako boste v letih 2022 in 2023 spod­bujali prehod v trajnostno oziroma zeleno gospodarstvo? Trenutno smo na poti k vzpostavitvi podnebne strategije, prve korake k ogljicni nevtralnosti smo s preklopom na 100 % zeleno elektriko na naših lastniških lokacijah že naredili. Na stre­hah naših lokacij postavljamo soncne elektrar­ne, kupce pa pri njihovih trajnostnih korakih podpiramo tudi tako, da pri trgovinah gradimo elektricne polnilnice. V ponudbo vkljucujemo vse vec izdelkov s certificiranimi surovinami, tako je denimo od konca leta 2020 certificiran ves kakav v Lidlovih izdelkih lastnih blagovnih znamk. Na podrocju plastike smo se že leta 2018 zavezali, da bomo do leta 2025 za 20 % zmanjšali delež plastike v embalažah izdelkov lastnih blagovnih znamk ter do leta 2025 dose­ci, da bodo vse embalaže izdelkov lastnih bla­govnih znamk v najvecji možni meri primerne za recikliranje. Že leta smo aktivni na podrocju preprecevanja zavržene hrane, kjer izvajamo sistemske rešitve znotraj podjetja, in obenem skupaj s partnerji, programom Ekošola in Eko­ logi brez meja, ozavešcamo javnost o nacinih zmanjševanja zavržkov hrane. Zavedamo se, da je lokalna oskrba izredno pomembna, zato s slovenskimi dobavitelji gradimo dolgorocne odnose ter tako podpiramo razvoj slovenskega gospodarstva in kmetijstva. Številnim omogo- camo tudi preboj na tuje trge ter s tem rast in stabilnost tudi v prihodnje. 6. Kako boste trajnostni oziroma zeleni prehod spodbujali v obdobju prihodnjih petih let? Podlaga za delovanje v prihodnjih letih bo naša trajnostna strategija in zaveze, ki smo si jih za­dali. S konkretnimi trajnostnimi prizadevanji in obenem transparentnim porocanjem o svojem delovanju želimo biti zgled za druge. Obenem pa želimo spodbujati k cim vecjemu povezova­nju znotraj in zunaj podjetja. Trajnost namrec ni tekmovanje, ampak skupna pot vseh proti istemu cilju. PETROL d.d., Ljubljana 1. Kako v vašem podjetju v praksi izvaja­te prehod v trajnostno gospodarstvo? Skupina Petrol svojo trajnostno naravnanost gradi na treh usmeritvah: 1. Nizkoogljicna energetska družba – poudarek je na bolj trajnostnem energetskem portfelju in mobilnosti, na lastni proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov, na energetski ucinkovito­sti ter na zmanjšanju ogljicnega odtisa. 2. Partnerstvo z zaposlenimi in družbenim okoljem – poudarek je na krepitvi korpora­tivne integritete, na zagotavljanju zdravega delovnega okolja in zadovoljstva zaposle­ nih, pomembno mesto pa ima tudi podpora širši družbeni skupnosti na vseh trgih, kjer posluje skupina Petrol (podpora humanitar­nim, kulturnim, športnim in okoljevarstve­nim projektom). 3. Krožno gospodarstvo – sodelovanje pri ci-šcenju odpadnih voda, recikliranju vode v avtopralnicah in ponovni uporabi industrij­skih odpadnih voda. Posebna pozornost je namenjena zmanjševanju ali nadomešca­nju embalažnih surovin z recikliranimi ali biorazgradljivimi surovinami. V segmentu trgovine si prizadevamo za trajno­stni pristop do izdelkov in storitev, ki jih kupu­jemo in prodajamo, saj stremimo k upravlja­ nju vseh naših izdelkov in storitev v skladu z modelom vseživljenjske ocene (LCA). V skladu z dolgorocnim pristopom upravljanja z našo kompleksno dobaviteljsko verigo je naš cilj povecati preglednost v celotni dobavni verigi, da bomo lahko poglobljeno razumeli in izmerili svoj družbeni in okoljski odtis ter izboljšali traj­nostno poslovanje. S poznavanjem trajnostnih dimenzij dobaviteljske verige ter nabavljenih materialov in storitev bomo ustvarili bazo do-baviteljev, s katerimi bomo aktivno sodelovali pri nadgradnji trajnostnih rešitev. Na podrocju ponudbe sveže hrane v poslovalni­cah Fresh smo optimizirali embalažo in pripravo artiklov, kjer je bil vecji odstotek odpisa (solate, smoothie), zaradi cesar je nastajala tudi vecja kolicina odpadne embalaže. Z ukinitvijo pasice sendvica Fresh ter zmanjšanjem mase škatel za burgerje in palacinke Fresh smo zmanjšali po­rabo papirja in kartona za 2,75 tone letno. Uvedli smo pilotni projekt optimizacije ravna­nja z odpadki strank na prodajnih mestih, s katerim želimo doseci, da bi stranke odpadke locevale pravilno. Lani smo na trg uvedli novo generacijo visoko­kakovostnih goriv Q max, s katero smo poskr­beli za še nižje emisije in manj trdnih delcev v izpuhu. Naše najnaprednejše dizelsko gorivo Q Max iQ Diesel se od drugih dizelskih goriv razli­kuje tudi po svoji okolju prijaznejši sestavi, kar ga uvršca med goriva za prehod v brezogljicne tehnologije pogonov. Motorni testi so v Q Max iQ Diesel tako izmerili vec kot 8 % nižje emisije du­šikovih spojin ter skoraj 11 % manjšo vsebnost trdih delcev v izpuhu. Z njegovo uporabo se za V novi strategiji razvoja do leta 2025 vec kot 4 % zmanjšajo je trajnostni razvoj prioriteta, saj smo tudi emisije CO2. si zastavili ambiciozen cilj znižanja ogljicnega odtisa svoje dejavnosti za 2. Katera je za vas 40 odstotkov. najpomembnejša sprememba, ki jo izvajate na poti preha­janja v trajnostno gospodarstvo? V Petrolu si pred svojo odgovornostjo ne zatiska-mo oci in se zavedamo pomena in zahtevnosti energetske tranzicije. V novi strategiji razvoja do leta 2025 je trajnostni razvoj prioriteta, saj smo si zastavili ambiciozen cilj znižanja ogljic­nega odtisa svoje dejavnosti za 40 odstotkov, v energetsko tranzicijo pa nameravamo v obdo­ bju od 2021 do 2025 vložiti 35 % vseh sredstev, predvidenih za naložbe (698 mio EUR). EBITDA skupine Petrol je v prvih treh mesecih leta 2022 znašal 65,6 mio EUR, od tega je kar 47 odstot­kov predstavljala energija in rešitve. Med kljucnimi internimi prizadevanji velja iz­postaviti reorganizacijo skupine Petrol. Ta bo prispevala k doseganju strateških ciljev 2021– 2025 skozi ucinkovitejše procese, poenotenje in optimizacijo delovanja podpornih funkcij, osredotocanje na kupca in enoten nastop na trgih v odvisnih družbah. 3. Kaj za vas predstavlja najvecji izziv pri prehodu v trajnostno gospodarstvo? Ena izmed glavnih ovir za razvoj in postavitev zlasti vecjih projektov obnovljivih virov ener­gije v Sloveniji so omejitve pri umešcanju v prostor in pridobivanje potrebnih dovoljenj. Pohitritev teh postopkov bi pozitivno vplivala na investicije v OVE. Z izzivi smo sooceni tudi pri pridobivanju sogla­sij za prikljucitev soncnih elektrarn na omrežje, kar predstavlja osnovni pogoj, da je postavi­ tev soncne elektrarne na dejanski lokaciji sploh izvedljiva. Gre za sistemski problem, ki ga bo lahko Slovenija rešila le z vecjimi investicijami v razvoj elektricnega distribucijskega omrežja. Slednji trenutno namrec ni v celoti prilagojen na veliko število malih proizvodnih virov, kar, glede na izrazit trend rasti povpraševanja po izgradnji soncnih elektrarn za samooskrbo, postaja vedno vecji izziv. Ukrep vlade za pospešitev nadgradnje distribucijskega omrežja za elektricno energijo bi prav tako prispeval k pospešitvi razvoja OVE. Ce bo zakonodaja Ce bo zakonodaja ustrezna in bo ustrezna in bo pozi­pozitivno vplivala na potek gradenj tivno vplivala na po­ soncnih elektrarn, se bo ta trg razvijal tek gradenj soncnih še naprej. elektrarn, se bo ta trg razvijal še naprej. Po-spešeno se bo razvil tudi v primeru dodatnih spodbud ali znižanja cen komponent. Za nove, smele korake bodo potrebne premišlje­ne spremembe širše družbe. Podpiramo ambicio­zne cilje razogljicenja in krožnega gospodarstva, ki jih sprejema zakonodaja, a hkrati poudarjamo, da morajo biti uresnicljivi s strani gospodarstva, lokalnih skupnosti in vedenjskih vzorcev potro­šnikov. Že doslej smo s projektnimi partnerstvi dokazovali, da zmoremo. A novi cilji nas vse sku­ paj vabijo še k vecjim spremembam. 4. Kako nagovarjate svoje kupce in jih vzpodbujate k trajnosti? V Petrolu se zavedamo, da lahko le v partner-stvu s kupci, tako poslovnimi kot fizicnimi, de­lamo pogumne in odgovorne korake na sku­ pni poti kakovostnega življenja, trajnostnega razvoja in razogljicenja. Kupce nagovarjamo tako na samem prodajnem mestu z oznaci­tvami kot tudi preko ostalih prodajnih kanalov. Nenazadnje tudi preko družbenih omrežij. Za primer, v letu 2019 smo pripravili lastne oznacbe za ravnanje z embalažo naših LBZ iz­delkov po uporabi, od takrat jih redno vkljucu­jemo na embalažo naših izdelkov. Na embalaži lonckov za Kavo na poti smo dodatno izposta­vili, da se praznih lonckov ne mece v naravo. Veliko pozornosti je namenjene tudi oznaceva­nju živil lastne blagovne znamke, kot so Kava na poti, Q energy drink, voda in druga živila, ki jih nudimo strankam na prodajnih mestih. Cilj oznacevanja je podati vse potrebne informaci­je, ki jih kupec potrebuje za varno in zadovoljno uporabo Petrolovih izdelkov ter ustrezen nacin ravnanja z odpadkom po uporabi. Petrolove projekte na podrocju B2B in B2G predstavljamo skozi lastne komunikacijske kanale, odlicna priložnost za deljenje dobrih praks pa so tudi številne poslovne konference, kjer smo pogosto prisotni. 5. Kateri so kljucni trendi trgovine priho­dnosti, ki se jim v bodoce ne bo mogoce izogniti? Trendi trgovine prihodnosti se nanašajo na oko­lje in naravne vire (zniževanje CO2 emisij, kre­pitev pomembnosti zdrave in organske hrane, krožnega gospodarstva), elektromobilnost (mo­žnost polnjenja), demografijo oz. obnašanje strank (vecanje deleža starejšega prebivalstva, urbanizacija), spremembo kanalov (digitaliza­cija, prirocnost) in tehnologijo (napredovanje pri umetni inteligenci in strojnem ucenju). Še posebej pa bodo mocno vplivali sledeci trendi: poraba in vrsta goriva ter energetska tranzicija, rast spletne prodaje, razvoj potreb vezanih na avto (avtopranja, servisna popravila), nakupo­valni trendi (to-go izdelki) in trajnostne rešitve (aktivnosti za zmanjšanje ogljicnega odtisa). 6. Kako boste v letih 2022 in 2023 spod­bujali prehod v trajnostno oziroma zeleno gospodarstvo? Naložbena politika skupine Petrol je v letu 2022 usmerjena v širitev poslovanja na podrocju proizvodnje elektricne energije iz obnovljivih virov, v utrjevanje položaja in širitev poslova­nja na podrocju prodaje energentov ter v širitev poslovanja na podrocju energetskih in okoljskih rešitev. Za nadaljnji razvoj bomo v letu 2022 namenili do 100 mio EUR, od tega vec kot polo-vico za projekte energetske tranzicije. Petrol javnim partnerjem (obcinam, ministr­stvom…) pomaga do ucinkovitejšega in okolju prijaznejšega energetskega profila stavb na nacin energetskega pogodbeništva – javno za­sebnih partnerstev. V vseh vrstah objektov po prenovi zagotavljamo optimalno rabo energije z uporabo obnovljivih virov energije, ob dose-ganju ustreznih uporabniških standardov. Za javne partnerje najdemo investicijsko optimal-no rešitev za energetsko prenovo, ter poskrbi­ mo za celoten proces energetske prenove, po prenovi pa energetsko upravljamo objekte med pogodbeno dobo ter zagotavljamo prihranke. 7. Kako boste trajnostni oziroma zeleni prehod spodbujali v obdobju prihodnjih petih let? Nova strategija skupine Petrol postavlja jasne cilje za realizacijo naše vizije: »Postati inte­griran partner v energetski tranziciji z odlicno uporabniško izkušnjo«. Petrol kot partner in-dustriji, javnemu sektorju in gospodinjstvom, prevzema eno od vodilnih vlog pri doseganju okoljskih ciljev. Nadaljnja transformacija zahteva nov naložbeni cikel. V obdobju 2021–2025 bomo za naložbe namenili 698 milijonov evrov, od tega 35 odstot­kov v energetsko tranzicijo. V letu 2025 bomo imeli inštaliranih 164 MW iz OVE, kar je petkrat vec kot leta 2020, število elektricnih polnilnic bomo povecali na 1.575, s projekti energetske prenove pa bomo v tem obdobju dosegli 73 GWh prihrankov energije pri koncnih kupcih. S temi naložbami bomo pomembno prispevali k izbolj­ševanju energetske ucinkovitosti in doseganju nacionalnih ciljev s podrocja razogljicenja. Še naprej bomo veliko pozornosti namenjali razvoju naprednih in okolju prijaznejših goriv, s katerimi odpiramo vrata alternativni mobilnosti. S strateškimi investicijami aktivno povecujemo delež proizvodnje elektrike iz obnovljivih vi-rov energije na trgih, kjer poslujemo. Ponosni smo, da letno proizvedemo precej vec zelene elektrike, kot je porabimo za lastno dejavnost. Zavzeto izvajamo paleto dejavnosti za pove- cevanje energetske ucinkovitosti, kjer imamo sloves uspešnega in zanesljivega partnerja. Dolgorocno si prizadevamo za oblikovanje vse bolj zelenega energetskega miksa, tudi ko gre za trajnostno mobilnost. Z novimi digitalnimi kanali, razširjenim nabo­rom energentov in personalizirano ponudbo se bomo še bolj približali našim kupcem in jim nudili podporo pri prehodu iz tradicional­nih energetskih virov v cistejše obnovljive vire energije. Želimo postati kljucen povezovalni clen v širšem ekosistemu s ponudbo energet­skih virov, ki so prilagojeni trgu in ga soobliku­jejo, zato bomo z dvigom operativne ucinkovi­tosti sprostili dodatna sredstva za investicije v pridobivanje energije iz obnovljivih virov. PORSCHE Slovenija, d.o.o., Ljubljana 1. Kako v vašem podjetju v praksi izvaja­te prehod v trajnostno gospodarstvo? Na dveh nivojih: znotraj podjetja ter s stori­tvami, ki jih nudimo našim strankam. V obeh primerih gre predvsem za trajnostne rešitve na podrocju mobilnosti in energije. Sami smo sredi prehoda na elektrifikacijo flote službenih vozil (pri kateri nas zavira le pomanjkanje do-bav zaradi znanih težav avtomobilske industri­je), del elektricne energije proizvajamo sami (s soncno elektrarno na naši poslovni stavbi), optimiziramo porabo energije (z lastno reši­tvijo optiMOON in hranilniki energije POWER). Podobne rešitve ponujamo tudi strankam, dopolnjujemo pa jih s prehodom na sou- Smo sredi prehoda na elektrifikacijo porabo vozil oziroma flote službenih vozil (pri kateri nas mobilnost kot storitev zavira le pomanjkanje dobav zaradi Sharetoo našega se­ znanih težav avtomobilske industrije). strskega podjetja Por­sche Leasing. 2. Katera je za vas najpomembnejša spre­ memba, ki jo izvajate na poti prehajanja v trajnostno gospodarstvo? Transformacija iz klasicnega uvoznika vozil v po­nudnika storitev vrhunske e-mobilnosti, ki vklju-cujejo elektricne avtomobile, souporabo vozil oziroma mobilnost kot storitev (in vse pripada­joce digitalne rešitve), pa tudi transformacijo v podjetje, ki se ukvarja tudi z energijo, saj proda­jamo in postavljamo soncne elektrarne, baterij­ske hranilnike in sisteme za upravljanje z ener­gijo optiMOON, pri tem pa tesno sodelujemo z nekaterimi uveljavljenimi ponudniki s podrocja energetike in upravljanja elektricnega omrežja. 3. Kaj za vas predstavlja najvecji izziv pri prehodu v trajnostno gospodarstvo? Verjamemo, da produktov in storitev s tega podrocja kupcem oziroma uporabnikom ne moremo le politicno predpisati oziroma jih v to prisiliti, zato moramo poiskati tako tehnicne rešitve kot poslovne modele, ki bodo nam (saj verjamemo, da moramo biti prvi, ki takšne re-šitve uporabljamo) in našim strankam prinesli ne le pozitivne okoljske, ampak tudi poslovne ucinke. Nekatere smo že razvili, nekatere pa še razvijamo in testiramo. Poleg tega moramo tudi sami narediti miselni preskok: od števila oziroma prihodkov od prodanih produktov k poslovnim modelom, vezanim na storitve. 4. Kako nagovarjate svoje kupce in jih vzpodbujate k trajnosti? Predvsem s svetovanjem in izobraževanjem, saj smo že ugotovili, da so izobraženi kupci, ki razu­mejo, kaj v resnici pomeni trajnostni prehod tudi kupci, ki razumejo in želijo naše rešitve. 5. Kateri so kljucni trendi trgovine priho­dnosti, ki se jim v bodoce ne bo mogoce izogniti? Vsekakor na eni strani prehod od prodaje pro-duktov k nudenju storitev, na drugi strani pa k tesnejšemu sodelovanju s kupci in njihovimi potrebami in specifikami, pa tudi svetovanju in izobraževanju. 6. Kako boste v letih 2022 in 2023 spod­bujali prehod v trajnostno oziroma zeleno gospodarstvo? Ravno smo lansirali novo spletno stran www. vrhunskaemobilnost.si, ki je pomembno izo­ braževalno in svetovalno orodje za vse, ki raz­ mišljajo o takem prehodu, pa naj gre za mo-bilnost ali energetiko. Seveda bomo nada- V naši družini podjetij bomo ljevali s svetovanjem nadaljevali s prehodom na zeleno in izobraževanjem, pa energijo, tudi s postavljanjem soncnih tudi s predstavitvijo elektrarn na cim vec lokacijah. nekaterih novih stori­tev oziroma na obsto­jece in nove storitve vezanih poslovnih mode- lov in digitalnih rešitev. V naši družini podjetij bomo nadaljevali s pre­ hodom na zeleno energijo, tako s postavlja­ njem soncnih elektrarn na cim vec lokacijah (skupaj s sistemi optiMOON za upravljanje energije), kot z izborom dobaviteljev popolno-ma zelene elektricne energije. Seveda nacrtu­jemo tudi dokoncno elektrifikacijo flote službe­nih vozil, pa tudi nadaljnjo širitev naše mreže polnilnic za elektricna vozila MOON charge, ki ima že zdaj vec kot 160 polnilnic. 7. Kako boste trajnostni oziroma zeleni prehod spodbujali v obdobju prihodnjih petih let? Podobno, le v tem casovnem obdobju nacr­tujemo še vecje korake od produktov k stori­tvam, od vozil k mobilnosti in energetiki, nove digitalne storitve in tudi nove poslovne modele za polnjenje elektricnih vozil, ki bo voznikom omogocil prihranke in uporabo lastne, doma (ali v podjetju) pridelane elektricne energije tudi na javnih polnilnicah. SPAR Slovenija d.o.o., Ljubljana 1. Kako v vašem podjetju v praksi izvaja­te prehod v trajnostno gospodarstvo? V Sparu Slovenija trajnostni razvoj gradimo na petih podrocjih delovanja: kupci, ponudba trajnostnih izdelkov, zaposleni, okolje in druž­bena odgovornost. Odgovorno poslovanje je vgrajeno v strateške usmeritve podjetja Spar Slovenija, trajnostne kazalnike razvoja pa ra­zumemo kot sistem za nadaljnje izboljšave vseh ravni delovanja družbe. Na vseh petih po­drocjih tako merimo in spremljamo naš napre­dek ter ga komuniciramo našim deležnikom, med drugim tudi v obliki trajnostnega porocila vsaka tri leta. 2. Katera je za vas najpomembnejša spre­ memba, ki jo izvajate na poti prehajanja v trajnostno gospodarstvo? Težko bi izpostavili zgolj eno pomembnejšo spremembo, saj k trajnosti stremimo na ši­ rokem spektru podrocij. Prizadevamo si za trajnostno in lokalno ponudbo izdelkov, zado­ voljne in motivirane zaposlene z dolgorocno in stabilno zaposlitvijo, razvoj trajnostne emba­laže, zmanjševanje kolicine odpadkov, zmanj­ševanje rabe energije in uvajanje obnovljivih virov ter vkljucevanje v številne družbeno od­govorne aktivnosti. 3. Kaj za vas predstavlja najvecji izziv pri prehodu v trajnostno gospodarstvo? Najvecji izziv pri prehodu v trajnostno gospo­darstvo nam predstavlja preoblikovanje ob­stojece embalaže v okolju bolj prijazno traj­nostno embalažo. To je izziv, s katerim se ne srecujemo le mi, temvec celotna trgovinska dejavnost, pa tudi proizvajalci embalaže in re-ciklažna industrija. V Sparu Slovenija omenje­ni izziv naslavljamo na vec nacinov: številnim izdelkom smo plasticno embalažo že zamenjali za kartonsko oz. stekleno ali pa za pakiranje uporabljamo biorazgradljiv material, v ponudbi imamo kar 70 odstotkov nepakiranega sadja in zelenjave, obenem pa ponujamo biorazgradlji­ ve alternative plasticnim vreckam. 4. Kako nagovarjate svoje kupce in jih vzpodbujate k trajnosti? Pri spodbujanju trajnosti med našimi kupci smo aktivni na vec ravneh. Glede na to, da je ena izmed naših prioritet na tem podrocju trajnostno upravljanje embalaže, veliko po­zornosti namenimo osvešcanju kupcev o tej tematiki, in sicer pod sloganom »Skupaj za manj plastike«. Kupce spodbujamo k uporabi embalaže v skladu z okoljskimi smernicami. Na vseh postrežnih oddelkih naših trgovin kup­cem omogocamo tudi nakup z lastno posodo oz. embalažo. Znotraj problematike zavržene hrane kupce osvešcamo o optimalnih nakupih, pripravljamo koristne recepte, kako porabi- ti ostanke hrane ali pa živila tik pred rokom uporabe, in tako širimo sporocilo o skrbnem ravnanju s hrano. Poleg tega z dodatnimi zni­žanji cen spodbujamo k nakupu izdelkov pred potekom roka uporabnosti. 5. Kateri so kljucni trendi trgovine priho­dnosti, ki se jim v bodoce ne bo mogoce izogniti? Med kljucnimi trendi trgovine prihodnosti so vedno bolj digitalizirano poslovanje, razvoj in uvedba novih tehnologij za zaznavanje želja in odzivov kupcev, trajnostno potrošništvo, spod­ bujanje lokalne pridelave in potrošnje hrane. Trgovci bomo morali še naprej budno spre­mljati dogajanje in spremembe v turbulen­ tnem okolju ter biti pripravljeni na hitre odzive in prilagoditve. 6. Kako boste v letih 2022 in 2023 spod­bujali prehod v trajnostno oziroma zeleno gospodarstvo? Prehod v trajnostno oziroma zeleno gospodar­stvo bomo tudi v naslednjih letih v prvi vrsti podpirali z lastnim zgledom, med drugim z investicijami v obnovljive vire energije (letos poleti bo npr. na strehi našega distribucijske­ga centra v Ljubljani luc sveta ugledala soncna elektrarna, s katero bomo za lastne potrebe proizvedli približno 16 odstotkov zelene elek­tricne energije), s širjenjem lokalne ponudbe izdelkov in spodbujanjem kupcev k trajnostni izbiri, zmanjševanjem kolicin plasticne emba­laže ter z vkljucenostjo v aktivnosti, kot sta npr. strategija EU »od vil do vilic« in shema Izbrana kakovost. 7. Kako boste trajnostni oziroma zeleni prehod spodbujali v obdobju prihodnjih petih let? Tudi v bodoce bomo delovali skladno z našo trajnostno strategijo in zastavljenimi cilji, obe­nem pa sledili usmeritvam koncerna ter smer­ nicam in priporocilom EU. MERCATOR, d.d., Ljubljana 1. Kako v vašem podjetju v praksi izvaja­te prehod v trajnostno gospodarstvo? V Mercatorju se zavedamo pomena ohranjanja in varovanja okolja, zato imamo vzpostavljen in certificiran sistem ISO 14001, v okviru katerega obvladujemo vse okoljske vidike, tudi ravnanje z odpadki in embalažo, in smo po naših informaci­jah še vedno edino trgovsko podjetje na debelo in drobno z izdelki široke potrošnje v Sloveni­ ji, ki ima ta certifikat. Izvajamo vrsto ukrepov na podrocju energetske ucinkovitosti, izboljšu­jemo logisticne procese, ki bodo v prihodnje še ucinkovitejši, ko bo zgrajen nov logisticno-dis­tribucijski center, kar najvec izdelkov skušamo nabaviti pri domacih in regionalnih dobaviteljih, vztrajno si prizadevamo za trajnostno rabo su­rovin in zmanjševanje kolicin odloženih odpad­kov, vkljucujemo se v projekte za spodbujanje krožnega gospodarstva, zmanjšujemo emisije v zrak in vode, stalno zmanjšujemo kalo. 2. Katera je za vas najpomembnejša spre­ memba, ki jo izvajate na poti prehajanja v trajnostno gospodarstvo? Optimizacija logisticnih procesov z izgradnjo novega logisticno-distribucijskega centra. 3. Kaj za vas predstavlja najvecji izziv pri prehodu v trajnostno gospodarstvo? Nejasnosti glede dejansko ucinkovitih ukrepov in praks v primerjavi s hitrimi in dopadljivimi »rešitvami«, ki pa nimajo dejanskega pozitiv­nega ucinka na varovanje okolja (na primer neupoštevanje celovitega življenjskega cikla materialov, menjava enega embalažnega ma-teriala za drugega brez dokazljivega izboljša­nja vpliva na okolje, buticne ponudbe, ki nima­jo pravega ucinka ipd.). 4. Kako nagovarjate svoje kupce in jih vzpodbujate k trajnosti? Sodelujemo z dobavitelji pri ponudbi izdelkov z manj sladkorja, manj soli, širimo ponudbo eko izdelkov, sodelujemo s certificiranimi do-bavitelji za vec izdelkov prijaznih naravi in jih promoviramo, spodbujamo uporabo aplikacije in e-racuna, nabavljamo izdelke domacih pri­delovalcev iz bližine, … 5. Kateri so kljucni trendi trgovine priho­dnosti, ki se jim v bodoce ne bo mogoce izogniti? Bolj cista energija, bolj trajnostna potrošnja, vse manj odpadkov, krožno gospodarstvo, spre­membe življenjskih navad glede rabe virov… 6. Kako boste v letih 2022 in 2023 spod­bujali prehod v trajnostno oziroma zeleno gospodarstvo? Nadaljnja optimizacija logisticnih procesov, po­spešitev in razširitev praks krožnega gospodar­stva, nadaljevanje z zamenjavo embalaže z bolj trajnostno za izdelke lastnih trgovskih znamk, uvajanje alternativ za bolj trajnostno potrošnjo v trgovini na drobno, izvajanje projektov za zmanjševanje papirnega poslovanja oz. za pre- hod na brezpapirno poslovanje, zmanjševanje kala, širjenje projekta razdeljevanje presežkov hrane iz trgovin, nadaljevanje in širjenje sode­lovanja na podrocju ponovne uporabe (npr. s Centri za ponovno uporabo, šolami itd.), … 7. Kako boste trajnostni oziroma zeleni prehod spodbujali v obdobju prihodnjih petih let? V Mercatorju bomo še naprej izvajali vse aktiv­nosti za vzdrževanje sistema ravnanja z oko­ljem ISO 14001, v okviru katerega pripravlja- mo redna porocila za zunanje presoje. V sodelovanju z dobavitelji si bomo prizadevali poiskati boljše alternative za embalažo in dru­ge dejavnike, ki pomembno vplivajo na okolje. Kupce bomo spodbujali k cim bolj trajnostne-mu ravnanju in jim z razlicnimi inovativnimi rešitvami pri tem pomagali. V skupini Fortenova Grupa bomo poenotili me-rila za spremljanje kljucnih parametrov vplivov na okolje in si stalno prizadevali za izboljšanje vseh kazalcev vplivov na okolje. Skrbi za okolje se bomo še naprej posvecali cim bolj celostno za doseganje dejanskih po­zitivnih ucinkov. VBM Korencek d.o.o., Maribor 1. Kako v vašem podjetju v praksi izvaja­te prehod v trajnostno gospodarstvo? Varcujemo z energijo, skrbno locujemo odpad­ke, za cišcenje uporabljamo vedno vec narav­nih in ekoloških cistil, darujemo hrano (naza­dnje Zavetišcu za brezdomce v Ljubljani) po svojih zmožnostih. 2. Katera je za vas najpomembnejša spre­ memba, ki jo izvajate na poti prehajanja v trajnostno gospodarstvo? Sprožili smo postopek za postavitev soncne elektrarne. 3. Kaj za vas predstavlja najvecji izziv pri prehodu v trajnostno gospodarstvo? Omejitev porabe energentov in vedno vecji stroški. 4. Kako nagovarjate svoje kupce in jih vzpodbujate k trajnosti? Spodbujamo jih k uporabi vreck za veckratno uporabo. 5. Kateri so kljucni trendi trgovine priho­dnosti, ki se jim v bodoce ne bo mogoce izogniti? Spletna prodaja, upad gotovinskega poslova­nja. 6. Kako boste v letih 2022 in 2023 spod­bujali prehod v trajnostno oziroma zeleno gospodarstvo? Poskušali bomo še naprej zmanjševati porabo energentov in naravnih virov. 7. Kako boste trajnostni oziroma zeleni prehod spodbujali v obdobju prihodnjih petih let? Prilagajali se bomo prihajajocim trendom. NAMA IN, d.o.o., Ljubljana V zadnjih dveh letih je bila družba Nama, osre­dotocena predvsem v digitalizacijo poslovanja – spletna trgovina, revijo Nama smo zamenjali za spletni medij, modno svetovanje smo po­ nudili v živo na daljavo, lansirali smo virtualno nakupovanje, uvajamo digitalno izdajo racunov, kupce spodbujamo k digitalni razlicici kartice zvestobe. Pri narocilih kolekcij, so naši nakupni agenti, vedno bolj osredotoceni na preverjanje materialov, izvora izdelave in filozofijo blagovne znamke. Še kar nekaj nacrtov imamo, s kateri-mi bomo izpolnjevali ‚trajnostne‘ obljube druž-be, vendar bi vas o njih seznanili, naknadno. | 4. Poglavje . https://blog.getbyrd.com/en/ecommerce--trends-2022 . https://delighted.com/blog/store-experience­-post-pandemic . https://infomineo.com/global-e-commerce­-and-the-impact-of-covid-19/ . https://news.un.org/en/sto­ry/2021/05/1091182 . https://nrf.com/blog/sustainability-spotlight­-retail-industry . https://nrf.com/media-center/press-releases/ retail-sales-now-exceed-444-trillion-2021-nrf--revises-annual-forecast . https://report.ipcc.ch/ar6wg3/pdf/IPCC_AR6_ WGIII_Annex-I.pdf . https://retailwire.com/discussion/retailers-ne-ed-to-prove-their-sustainability-cred-to-grow­-sales/ . https://unctad.org/news/global-e-commerce­-jumps-267-trillion-covid-19-boosts-online--sales . https://voxeu.org/article/impact-war-ukraine--economic-uncertainty . https://www.aon.com/unitedkingdom/insi­ghts/retail-reshapes-for-the-post-pandemic­-shopper.jsp . https://www.coface.com/News-Publications/ News/Has-the-global-retail-sector-returned­-to-normal . https://www.computerweekly.com/feature/ Ship-from-store-a-pandemic-retail-trend­-thats-here-to-stay . https://www.delo.si/dpc-kapitalski-trgi/ka­ksne-so-razmere-na-kapitalskih-trgih/ . https://www.ecb.europa.eu/pub/financial­-stability/fsr/html/ecb.fsr202205~f207f46ea0. en.html . https://www.emarketer.com/content/spotli-ght-on-total-global-retail-brick-and-mortar-re­turns-with-vengeance . https://www.followingthefootprints.com/p/ newsletter-57?utm_source=email VIRI IN LITERATURA . https://www.forbes.com/sites/googleclo­ud/2021/12/16/why-data-is-the-key-to-dri-ving-sustainability-in-retail/ . https://www.forbes.com/sites/ sap/2022/02/07/retail-trends-2022-in-search­-of-the-ultimate-customer-experience/ . https://www.gfk.com/insights/economist­-event-video-on-demand . https://www.ipcc.ch/ . https://www.izvoznookno.si/aktualno/vpliv--rusko-ukrajinske-vojne-na-trende-svetovnih--s/ . https://www.jpmorgan.com/insights/rese-arch/retail-industry-trends . https://www.mckinsey.com/business-functi­ons/mckinsey-digital/our-insights/2021-glo­bal-report-the-state-of-new-business-building . https://www.mckinsey.com/business-functi­ons/mckinsey-digital/our-insights/what-tech­nology-trends-will-and-should-lead-business­-agendas-in-2022 . https://www.mckinsey.com/featured-insights/ sustainable-inclusive-growth/our-future-lives­-and-livelihoods-sustainable-and-inclusive­-and-growing . https://www.mckinsey.com/quarterly/the­-magazine/2022-issue-1-mckinsey-quarterly . https://www.mytotalretail.com/article/3-tren­ds-shaping-post-pandemic-retail/ . https://www.nra.net.au/topics/sustainability­-environment/ . https://www.nuveen.com/global/insights/real­-estate/retail-a-post-pandemic-lease-of-life . https://www.oberlo.com/statistics/total-retail­-sales . https://www.pwc.co.uk/issues/esg/esg-repor­ting-catalyst-for-change.html . https://www.pwc.com/gx/en/industries/con­sumer-markets/consumer-insights-survey. html . https://www.retail-index.com/?gclid=Cj­wKCAjwqauVBhBGEiwAXOepkU7s5xuPxw3jaT P1FxwZoY1Ct9GhO9tF43GDTOyAZZM4ZbIZp 8Q_EhoCt24QAvD_BwE 4. Poglavje | Viri in literatura . https://www.shopify.com/blog/global-ecom-merce-sales . https://www.shopify.com/partners/blog/ ecommerce-trends-2022 . https://www.shopify.com/research/future-of­-commerce/future-of-ecommerce . https://www.shopify.com/retail/sustainability­-retail . https://www.statista.com/statistics/443522/ global-retail-sales/ . https://www.toolsgroup.com/blog/retail-tren­ds/ . https://www.un.org/en/climatechange/reports . https://www.vendhq.com/blog/sustainability­-in-retail/ . https://www.weforum.org/ agenda/2022/01/5-circular-economy-busi­ness-models-competitive-advantage/ Viri za poglavje 2.5: 1http://www.demeter.si/o-biodinamiki.html 2http://www.demeter.si/ponudniki.html 3http://www.gsi-alliance.org/wp-content/ uploads/2021/08/GSIR-20201.pdf 4https://ec.europa.eu/environment/emas/ index_en.htm 5https://ec.europa.eu/environment/news/ march-2022-statistics-2022-04-28_sl 6https://ec.europa.eu/info/food-farming-fishe­ries/farming/organic-farming/organic-logo_sl 7https://ejn.gov.si/dam/jcr:089b5dc5-9ddb­47b4-afd7-9b9fb67411df/C4C-Okoljsko_ oznacevanje-0_4-email.pdf 8https://mingor.gov.hr/o-ministarstvu-1065/ djelokrug-4925/okolis/eko-oznake/znak-za-stite-okolisa-prijatelj-okolisa/1414 9https://mitsloan.mit.edu/ideas-made-to­-matter/why-sustainable-business-needs­-better-esg-ratings 10https://papers.ssrn.com/sol3/papers. cfm?abstract_id=3438533 11https://www.alliancebernstein.com/corpora­te/en/insights/investment-insights/esg-ra­tings-solution-or-starting-point.html 12https://www.bankingsupervision.euro­pa.eu/press/pr/date/2022/html/ssm. pr220314~37303fd463.en.html 13https://www.bio-austria.at/bio-konsument/ was-ist-bio/was-bedeutet-bio/#wofuer--steht-bio-austria-2 14https://www.blauer-engel.de/en 15https://www.ecolabelindex.com/ ecolabels/?st=region=europe . https://www.weforum.org/agenda/2022/04/ access-based-business-model-tackle-waste/ . https://www.weforum.org/agenda/2022/05/ sustainability-is-our-roadmap-to-security-sta-bility-and-progress/ . https://www.wordstream.com/blog/ ws/2022/03/25/ecommerce-marketing-trends . https://www2.deloitte.com/global/en/blog/ consumer/2021/cloud-and-post-pandemic­ -retail.html . https://www2.deloitte.com/global/en/pages/ consumer-business/articles/global-retail-digi­ tized-route-likely-to-continue.html . Odgovori trgovcev na anketni vprašalnik . Odgovori trgovcev na vprašanja o izvajanju trajnostnega prehoda . Podatki in analitika Trgovinske zbornice Slo­venije 16https://www.gov.si/podrocja/kmetijstvo--gozdarstvo-in-prehrana/kmetijstvo-in-ra-zvoj-podezelja/nacini-kmetijske-pridelave/ 17https://www.gov.si/zbirke/storitve/pridobi­tev-nacionalnega-zascitnega-znaka-sheme--kakovosti/ 18https://www.greenbiz.com/article/scra­pping-energy-star-labels-leaves-vacuum­-europe 19https://www.ikc-um.si/ekolosko-kmetijstvo- -pridelava/zascitni-znaki-ekolosko-kmetij- stvo-pridelava 20https://www.iso.org/files/live/sites/isoorg/ files/store/en/PUB100323.pdf 21https://www.norma.si/kvaliteta-in-certifika­ti/biodar 22https://www.oekolandbau.de/bio-siegel/ 23https://www.researchaffiliates.com/ documents/770-what-a-difference-an-esg--ratings-provider-makes.pdf 24https://www.stern.nyu.edu/sites/default/ files/assets/documents/FINAL%202021%20 CSB%20Practice%20Forum%20website_0. pdf 25https://www.umweltzeichen.at/de/home/start 26https://www.zdeks.si/mediji . Ajpes podatkovna baza letnih porocil . Eurostat . Evropska komisija – jesenska napoved 2021 . Evropska komisija – pomladna napoved 2022 . Statisticni urad RS . Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Tzszastopa interese vseh clanov zbornice ter s svojo številcnostjo in pomembnim deležem v gospodarstvu zagotavlja uresnicevanje skupnih in specificnih interesov. Mi smo Trgovinska zbornica Slovenije.